DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 219
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Črna izdaja


London, 18. septembra. Anglija in Francija sta se očividno združili in sta pristali v Hitlerjeve zahteve, da se razkosa Čeho-; slovaška in da pridejo sudetski Nemci pod oblast Hitlerja. V, zameno upati, da nastane splošni evropski mir. Angleški minis ter-; ski predsednik Chamberlain se, je skoro dvanajst ur neprestano posvetoval s francoskim pre-mierjem Daladierjem, nakar sta izdala manifest, v katerem sta j označila naj Hitler odnese čeho-slovaški tri milijone njenih prebivalcev.
Praga, 19. sept. čehoslovaška vlada je v pondeljek zjutraj izjavila, da se pod nobenim pogojem ne poda Nemcem, da ne bo dovolila plebiscita, da ne bo dovolila, da se Čehoslovaška razkosa, pa naj sklenejo v Londonu kar hočejo.
Trst, 19. septembra. Diktator Mussolini je imel v Trstu v nedeljo govor pred 100,000 zbranimi fašisti, katerim je povedal, da je Italija že izbrala svoje stališče v češki krizi in da bo Italija stala trdno na strani Nemčije.
--o-
Mestni busi
Cleveland bo mogoče prepovedal nadaljno vožnjo, oziroma prevažanje potnikov privatni družbi The Cleveland Railway-Co., ako RFC vladna korporaci-ja posodi mestu Clevelandu dovolj denarja, da si nabavi Cleveland svoje lastne buse in začne prevažati potnike potom busov cenejše kot sedanja privatna korporacija. Vendar je vsa zadeva še v kočljivem stanju, kajti mesto Cleveland bi moralo dobiti najmanj $10,000,000 posojila od RFC, in ker ni nobenih definitivnih načrtov na razpolago, bo privatna družba najbrž še precej časa prevažala potnike po mestu.
ženska roparica
V	stanovanje Mrs. Marie Bammerlin, ki je 50 let stara, in ki stanuje na 1365 E. 83rd St., je prišla te dni neka mlada ženska, ki je rekla, da je poslana od mesta, da pregleda njene račune glede davkov. Računi so bili v redu. Par ur pozneje pa se je ženska vrnila in z revolverjem v roki zagrozila Mrs. Bammerlin, da ji izročil ves denar, kar ga ima v hiši. Mrs. Bammerlin ji je dala $30.00, ker ji je ženska roparica grozila z revolverjem. Roparica je povedala, da potrebuje denar, da preživi svoje otroke. Toda oropana Mrs. Bammerlin ima sama sedem otrok, katere mora vse, z majhno pokojnino, preživljati, razven enega. Po-Kcija je na sledu ženski roparici.
Poroka
V	soboto 24. septembra se poročita v cerkvi Marije Vnebovze-te na Holmes Ave. ob devetih zjutraj gdč. Mary Troha, hči Mr. in Mrs. Philip Troha, 15310 Daniel Ave. in Mr. William P. Bradač, sin Mr. in Mrs. John Bradač, 1192 E. 176th St. Naše iskrene Čestitke.
Zgubljena torbica
Zgubila se je ženska ročna torbica od 55. ceste in do sv. Vida cerkve. Pošten najditelj je pro-Sen, da jo vrne v naš urad. Hruške so zrele
Ima jih prav okusne poznani rojak George Panchur v Char-don, Ohio, katerega toplo priporočamo.
Pismo
Iz domovine ima pismo pri Joseph Grdini Mrs. Marija Cam pa.
IZJAVA UREDNIŠTVA
Ker je že več delegatov in glavnih odbornikov S. D. Z. apeliralo na naše uredništvo, naj bi se poravnal spor med nami in glavnim odborom, tem potom izjavljamo, da naše uredništvo osebno nima nobenega spora z nikomur. Uredništvo ni vodilo nobene polemike ali debate ZASE, ampak je stalo na shrani društev, ki so protestirala proti prenosu bolniškega asesmenta. Uredništvo torej osebno nima nobene mržnje do nikogar, niti se mu ni treba s kom pobotavati. Vsa stvar leži na društvih, odnosno na delegaciji konvencije. Kakor bo delegacija sklenila, tako pa bo in zaključku konvencije se bomo vsi pokorili, ker je to najvišja inštanca za VSE članstvo. Odločiti je treba delegaciji samo to, ali ostane denar, ki je bij. prenešen v upravni sklad iz drugih skladov, v upravnem skladu ali se ga da nazaj. Tako glasovanje se lahko brez grenkih besed hitro izvrši in vsa stvar bo rešena v prid članstva S. D. Z. Delegacija naj napravi, kakor se ji zdi pravilno in pametno. Govorica se širi, da bo vsa zadeva prišla pred sodni jo, in to govorico širijo naši nasprotniki, toda mi smo odločno proti temu in obsojamo vsako tako postopanje. Zatorej apeliramo na konvencijo, da naredi uspešen konec temu s pravično razsodbo. Konvencija je najvišja moč in njeni volji se bomo vsi skupaj uklonili. — Uredništvo'.
Zborovanje 9. konvencije S. D. Z.

V Jugoslaviji je prišlo do sovražnih demonstracij proti Hitlerju in njegovemu nasilju
Belgrad, 17. septembra. Brzojavke naznanjajo, da je nastala v Zagrebu ogromna demonstracija proti Hitlerju. Tisoče ljudi je prodrlo skozi policijski kor-don, nakar so se navalili na poslopje nemškega turističnega urada.
Na poslopju so razbili vse šipe in naredili drugo škodo. Ljudje so pri tem kričali: "Doli s Hitlerjem! Doli s fašizmom!" Policija je bila brez vsake moči napram demonstrantom, a vlada ni hotela poslati vojaštva.
Sofia, Bolgarska, 17. septembra. Vojaške oblasti so danes odredile registracijo vseh moških rezervistov v starosti 23 do 65 let. Sleherni se mora registrirati najkasneje do 20. oktobra.
Bolgarska armada je štela pred svetovno vojno 60,000 mož, a ob času vojne je Bolgarska opremila lahko 500,000 vojakov. Koliko znaša danes bolgarska armada se ne more vedeti. Bolgarska je prijateljica Jugoslavije in Romunske.
-o-
Stari grešniki
Republikanska stranka je na svoji državni konvenciji v Co-lumbusu sprejela več "liberalnih" določb v svojo platformo. Tako na primer se je izjavila proti sodnijskim prepovedim, izjavila se je za mirno piketira-nje, toda obsodila je sedeče štrajke. Za relif naj ne skrbi država, pač. pa posamezna mesta. Nobenih novih davkov ne sme dobiti država Ohio. In še več drugih novih določb je bilo sprejetih. Torej so se republikanci vendar nekaj naučili od predsednika Roosevelta in od demokratske stranke.
Ely plača davke
Bivši župan Charles Ely, ki je 12 let bil načelnik mesta Euclida, je poravnal vse svoje zaostale davke glede dohodninskega davka pri zvezni vladi. Plačal je $6,200.00 in zvezna vlada je odnehala od svojih terjatev napram njemu.
Vzravnanje reke Prošnja mesta Clevelanda, da dovoli zvezna WPA administracija $2,400,000, da se vzravna vijugasta Cuyahoga reka, je bila končno odobrena v Washing-tonu. Kot se poroča bodo začeli z delom tekom enega meseca. Za kegljanje Vse članice dr. Napredne Slovenke od SNPJ, ki bi se rade pridružile društvenem keglja-škemu klubu, naj se takoj zgla-sijo pri tajnici ali pri Josie Za-krajšek, 956 E. 79th St. One, ki nameravate pristopiti, se zberite v S. N. Domu dne 24. sept., ko se pobira asesment, in tam se bo odločilo glede keglanja.
Asesment
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nahajala v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida nocoj, v pondeljek, 19. sept. med 6. in 7. uro zvečer glede pobiranja asesmenta.
Kegljanje
Dne 19. sept. se prične na Norwood Alleys redno kegljanje krožka Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ob 7:30 zvečer. Bodite točne!
--v——————
Mnogo novic, ki v normalnih razmerah prihajajo na prvo stran našega dnevnika, se je moralo tekom konvencije S. D. Zveze preseliti na notranje strani časopisa, in upamo, da bodo naši naročniki in či-tatelji tozadevno potrpeli, dokler konvencija S. D. Z. ne bo zaključena. Sicer smo pa prepričani, da naši čitatelji berejo vse. Poročila o poteku 9. konvencije S. D. Z. so tako važna, da slednjim dajemo najbolj prominentno mesto. Ko bo konvencija zaključena, pridemo zopet v normalne razmere. _
~ . J»L riEi ---- ■ _ .
10. seja, v soboto dopoldne, 17. septembra, 1938
Cita se zapisnik zadnje seje, ki je sprejet z malimi popravki. Odbor za plače naznani, da bodo znašale dnevnice delegatov — osem dolarjev! Delegati izven Clevelanda dobijo povrnjeno za vožnjo po 3 cente na miljo. Zunanji delegati gredo lahko tudi domov preko nedelje in se vožnja plača.
Že tretjič je vstal neki delegat, ki je izjavil da naj se važni predlogi pojasnjujejo mladinskim zastopnikom v angleščini. Brat Lokar pravi, da je bilo to že sprejeto, in da pojasni vsak važen predlog v angleščini. Tedaj je vstal eden izmed mladinskih delegatov in rekel: "Bratje delegati, mi mladi popolnoma dobro zasto-pimo in razumemo, kaj vi govorite. Toda se nam zdi, da vi starejši ne razumete slovenščine!"
Konvencija dobi sporočilo, da je bil brat delegat Jos. Vi-dic napaden na cesti, ko se je vračal od konvencije proti domu. Barabe so ga preteple tako, da ga je morala policija odpeljati v bolnišnico. Konvencija odglasuje, da se dotič-nemu delegatu plača dnevnica.
Navzoči so vsi delegati in glavni odborniki. Nadaljuje se s čitanjem pravil. Sprejme se točka, da je pri manjših društvih lahko tajnik in blagajnik ena in ista oseba. Stavljen in zavržen je bil predlog, da glavni odbor preiskuje kandidate za pristop. Nastala je precejšna debata glede nevarnih del. Toda ostane kot je predlagal odbor za pravila. Stavljen je predlog, da gre kandidat za sprejem, ako ga ni sprejel vrhovni zdravnik, k drugemu zdravniku, ki ga mogoče sprejme. Brat glavni tajnik trdi, da moramo imeti eno avtoriteto tozadevno in predlog za drugega zdravnika je; propadel. Sprejeta točka, da se prosilci za pristop lahko za-prisežejo tudi na domu ali drugje, toda ne v javnih prostorih.
Stavljen je predlog, da se sprejema v Zvezo osebe, ki so ostale dolžne pri drugih organizacijah. Zavrženo. Odmor.
Na tem mestu naj omenimo, da- je bil roll call, o katerem smo poročali preteklo soboto glede $250.00 plače za gl. tajnika na mesec, in ne za $50.00 tedenske plače.
Vaš poročevalec je dobil v soboto od neke zelo lepe dele-gatinje šopek' rožmarina. Hvala lepa! Stavljen je nujen predlog, da en delegat ni dobil cvetlice, ker je Mr. Slapnik eno premalo poslal. Delegat dobi cel šopek.
Stavljen predlog glede novih društev, da se naredi izjema pri angleško poslujočih društvih. Ako je v enem mestu starejše društvo, kjer je več mladih ljudi, ki bi radi imeli svoje društvo, lahko slednji pristopijo v novo društvo, ako se nabere pet ali šest novih članov. Sprejeto.
Glavni tajnik naznani, da če je kak delegat "suh," lahko dobi predplačilo v svoti $20.00.
Konvenčni predsednik brat Krist Stokel je dobil iz tovarne Fisher Body vest, da mora
v pondeljek na delo, sicer ne bo mogel več dobiti dela. Konvencija to sprejme z obžalovanjem v naznanje. Brat Penko predlaga, da se v tem slučaju imenuje brata Josipa Trebca za konvenčnega predse d n i k a, ker je za Stokelnom dobil največ glasov. Od drugih je predlagano, da prevzame konvenčni podpredsednik mesto predsednika, toda predlog je zavržen in brat Trebeč se zahvali konvenciji za zaupanje. Nadalje se priglasi še večje število delegatov, ki prosijo, da se jih oprosti, ker morajo v pondeljek na delo. Stavljen predlog, da se pozovejo namestniki teh delegatov na konvencijo. Nastane protest, kajti namestniki, ki dosedaj ne vedo, kaj se je godilo na konvenciji, bi konvenciji vzeli zopet mnogo časa in bi se konvencija znova zavlekla. Torej nobenih namestnikov. Nadaljuje se s čitanjem pravil. 11. zasedanje, v soboto popoldne, 17. septembra.
Cita se zapisnik petkove popoldanske seje, ki se z jako malimi popravki sprejme. Delegat društva Modern Crusaders št. 45 S. D. Z. naznanja, da so dobili championship v gotovem razredu za baseball. Zveza je ponosna na društvo in delegacija je burno aplav-dirala zastopnikom društva Modern Crusaders.
Zbornica nadaljuje s čitanjem provizoričnih pravil. Glede asesmentov, ki se plačujejo v Zvezo in v posamezna društva je odbor za provizorič-na pravila izpustil točko, ki je bila v starih pravilih in ki se glasi: "Razven rednih in izvanrednih društvenih prispevkov,ki so potrebni k upravnim in rednim stroškom društva, se ne more zahtevati od članov nobenih drugih doneskov." Na prizadevanje sestre Zalokar konvencija končno sprejme njen predlog, da se ta točka uvrsti tudi v nova pravila.
Cita se točka 139 provizoričnih pravil, ki se tiče smrt-ninskega skladu. Tu je nastala debata, ki je trajala dve uri. Priglašenih je bilo 32 govornikov. Predvsem se je šlo glede preliminarnih polic in potem, ali se asesmenti prvega leta od preliminarnih polic vložijo v upravni sklad. Glavni odbor Zveze je to sedaj že izvajal, dasi v pravilih ni bilo nikake določbe tozadevno. Toda glavni odbor je izjavil, da mu je bilo glasom državnih postav to dovoljeno, da je upošteval državne postave in ni gledal na pravila, ker je to smatral v večjo korist Zveze. Glavni odbor je želel, da bi dobil tem večji upravni sklad, s katerim bi lahko razpolagal, kajti nad upravnim skladom država nima nobene kontrole, dočim jo ima nad smrtninskim in bolniškim skladom.
Obe stranki, to je, stranka, ki je zagovarjala preliminarne police in ona, ki je bila proti njim, so živahno in temeljito izvajali svoje argumente za ali proti. Za uvedbo preliminarnih polic so bili zlasti mladinski zastopniki, kajti asesment teh polic gre v prvem letu po pristopu novega člana v upravni sklad Zveze, in iz upravnega sklada Zveze se bodo plačevali stroški za športni
oddelek, oziroma za Mladinsko ligo Zveze. Ponovno se poudarja od strani brata Kushlana, da so preliminarne police postavne, toda glavni odbor jih brez dovoljenja konvencije ne bi smel vpeljati, ker je to prepovedala zadnja izredna in redna konvencija.
Glavni odbor trdi, kot Surtz, Traven, Okorn in Ponikvar, da gl. odbor ni videl druzega iz--hoda v pomoč mladini, kot da je vpeljal preliminarne police zlasti ko mu je državni zavaro-valninski oddelek zagotovil, da so take police in njih asesmenti dovoljeni po državnih statutih, dovoljeni pa niso bili po pravilih Zveze.
Na obeh straneh so bili jako dobri argumenti, in članstvu se je bilo v resnici težko odločiti na eno ali drugo stran. Kajti ako se plačujejo asesmenti novo pristoplih članov v upravni sklad tekom prvega leta, to pomaga upravnemu skladu in potem glavni odbor razpolaga s tem skladom kakor hoče, toda v istem času se slabi smrtninski sklad, ki bo moral v kratkem preiti iz 4 odstotne podlage na tri in pol odstotno. Brat Kushlan je to-zavedno obširno in jasno vse razložil, toda žal se je moral takoj po svojem govoru podati iz dvorane po svojih poslih. Brat Vičič jako krepko in značaj no zagovarja upeljavo preliminarnih polic, da se bo s tem privabilo več mladine v SDZ. Priglašenih je bilo še 26 govornikov k temu predlogu. Nemogoče je vse zapisati, kar se je govorilo. O tem boste či-tali v uradnem zapisniku. Mnogi delegati so izjavili, da imajo navodila od svojih društev, da se skladi ne smejo prenašati.. Odmor.
Takoj po odmoru je brat Dolenc predlagal roll call ali poimensko glasovanje glede uvedbe preliminarnih polic. Predlog enoglasno sprejet. Citajo še imena posameznih gl. odbornikov in delegatov in vsakdo pove, kako glasuje. Rezultat tega poimenskega glasovanja je bil: 88 glasov za uvedbo preliminarnih polic in 27 proti.
Predlog stavljen, da se uvedejo nove vrste police za $250.00. Propade. Stavljen predlog za uvedbo $300.00 polic. Tudi ta predlog propade. Namen je bil dober, kajti mnogo članov je samcev, ki bi radi imeli malo zavarovalnino in $1.00 dnevne bolniške podpore. Toda delegacija je mnenja, da taki niso dobri za Zvezo.
Obrestna mera članov na rezervi se zniža od pet na 4 procente. Predlog, da paid up policy lastniki ne plačujejo upravnih stroškov. Predlog propade. Tekom debate smo opazili, da večinoma govorijo starejši člani, pionirji Zveze, mladina pa molči, le redkokdaj se oglasi. Vsi pa imajo dobro voljo, da po svojem najboljšem razumu pomagajo k napredku SDZ.
V soboto popoldne bi moral imeti predsednik nadčloveške moči, da je vodil konvencijo in enako težavno delo so imeli zapisnikarji. Pomislite, da se je k posameznim predlogom oglasilo od 30 do 60 govornikov, in v tej pestri množici, ko je eden preko drugega govoril in raz-
Poziv Amerikancem, da se vrnejo domov
Washington, 17. septembra. Ameriški konzul je pozval ameriške državljane v Evropi, da se vrnejo v Zedinjene države in da naj čimprej pripravijo vse potrebno za vožnjo. Državni tajnik o tem ničesar "uradnega" ne ve, toda toliko je gotovo, da se je zadnje čase priglasilo stotine ameriških državljanov za vožnjo preko morja, rekoč, da so dobili namigi j a j, da se čimprej vrnejo.
-o-
Vozniki avtomobilov
Vsi vozniki avtomobilov v državi Ohio morajo dobiti nove licence za vožnjo, ali pa po 1. oktobru ne bodo smeli več voziti avtomobila. Kot znano pravi postava države Ohio, da mora imeti sleherni voznik avtomobila poseben permit od države Ohio, da sme voziti. 1,500,000 takih permitov bo izdanih v državi Ohio, in od teh 260,000 v Clevelandu. Za permit se plača 40 centov za privatne voznike, za šoferje pa 90 centov. Opozarja se vse avtomobiliste, da si preskrbijo te permite čimprej, da se izognejo silnemu navalu, ki navadno prevladuje v zadnjih dnevih.
Bogatini na WPA
Kongresmana Sweeney in Fle-ger sta začela preiskovati slučaj dveh sinov direktorja javnega blagostanja v Clevelandu Ramseya, ki je od sile bogat človek, in katerega dva sinova sta bila zaposlena pri WPA projektih in dobivala precej visoko plačo. Preiskava se je vršila v petek in v soboto in kongresmana sta izjavila, da bosta sporočila uspeh preiskave kongresnemu odseku za enake zadeve. Kot znano sta oba sinova bogatina Ramseya takoj potem, ko je zadeva prišla v javnost potom časopisja, se odpovedala svojim WPA delom.
Danes prično s kegljanjem
Na kegljišču Norwood Alleys, 6125 St. Clair Ave., se prične danes zvečer z kegljanjem. Prva skupina, ki bo kegljala, bo od društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Ser-viralo se bo prigrizek in igrala bo godba. Skupine, ki nameravajo kegljati, naj se takoj priglasijo, dokler so še kegljišča na razpolago.
Izvanredna seja
Izvanredna seja gospodinjskega odseka Slov. društv. doma na Recher Ave. v Euclidu se vrši v pondeljek 19. sept. ob 7:30 zvečer. Prosi se vse članice, da so navzoče radi važnih zadev. — Tajnica.
vijal različne pojme in mnenja, je bilo v resnici težko odločiti se za to ali ono in pobrati zapisnikarjem, kaj prav za prav delegacija misli. Mr. Stokel se bo pač danes oddahnil v tovarni, ko ne bo vodil več konvencije, ker mislimo, da je lažje delo tam, kot na konvenciji. Mnogo se je še govorilo o "paid-up" in "extended policies," toda so bile sprejete točke odbora za pravila. Le sestri Zalqjcar se je posrečilo prepričati delegacijo, da mora točka 165 starih pravil preiti tudi v nova pravila, dasi jo je odbor za pravila zavrgel, in s tem je bilo sobotno zborovanje zaključeno. Nadaljuje se danes. In kdaj bomo gotovi, ne vemo. Mr. Kačar je izjavil, da bomo skončali na Zahvalni dan, da bomo lahko uživali purana v zahvalo.
AMERIŠKA
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __- ._. .. Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. __ Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ____Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 219, Mon., Sept. 19, 1938
i....... - « 1 -----1-- T I ■....,.. . [-
BESEDA IZ NARODA
..........................--—-i
Slovo in poljubi na Hubbard Rd., Madison, 0.
Kaj misli Evropa o nas
Ko smo pisali, da Rusija prijateljsko misli o Zedinjenih državah, ker pričakuje od nas gotovih koristi, in ko smo povedali, da je Italija danes sovražna napram Zedinjenim državam, lahko obrnemo danes pogled na Nemčijo, da vidimo kakšno mnenje prevladuje v Nemčiji glede Zedinjenih držav. Prav v začetku lahko napišemo, da je Nemčija, oziroma njena vlada danes precej cinična napram Zedinjenim državam, kar se reče po domače, da nas gledajo Nemci, oziroma Hitlerjeva vlada, nekako od strani in Ameriki nič kaj posebno ne zaupajo.
Enako bi se lahko trdilo tudi o Nemcih, ki so nastanjeni v Zedinjenih državah. Z nobeno gotovostjo se ne more trditi, da bi ameriški Nemci v slučaju spopada z njih domovino s kakim navdušenjem pomagali svoji adoptirani domovini, Ameriki. Nemec je Nemec in ostane Nemec, zlasti še od tedaj, ko je Hitler začel širiti propagando, da se pridobi izseljene Nemce za Nemčijo.
Sicer pa Nemci danes, enako kot Italijani, nimajo samostojnega mišljenja. Laško časopisje je popolnoma kontrolirano po vladi in enako je tudi v Nemčiji, kjer časopisi ne smejo ničesar napisati, kar ni po godu Hitlerju in njegovi vladi Nemško časopisje pa prav rado prinaša zavita poročila o ameriških štrajkih, o puntih in o naraščaju zločinov ter o relifni krizi. Nemško časopisje gre do skrajnosti, da osramoti Ameriko pred nemško javnostjo.
Kar se tiče zunanje politike Zedinjenih držav so Nemci, zlasti zadnje čase, popolnoma prepričani, da je predsednik Roosevelt reorientiral ameriško zunanjo politiko. To pomeni, da Nemci mislijo, da so Nemci prepričani, da bo Amerika prišla Angliji in Franciji na pomoč v slučaju krize, v čemur se pa nemško časopisje temeljito moti, kajti predsednik Roosevelt ne bo nikdar naredil one pomote, katero je zagrešil predsednik Wilson, ko je napovedal vojno Nemčiji. Roosevelt bi šel le v slučaju na vojno, ako bi bile Zedinjene države napadane od zunanjega sovražnika.
Nemško časopisje nadalje dolži Ameriko, da je ukinila svojo nevtralnost in da se pridružuje državam, od katerih pričakuje koristi za sebe. Cinično omenja neki upoštevan nemški časnikar, da Amerika ni dežela svobode, pač pa dežela ekonomske propasti, in to baš iz vzroka, ker je v resnici politična svoboda v Ameriki, dočim delavci nimajo prilike se dostojno preživljati.
Nemčija nadalje dolži ameriško demokracijo, da je baš ona kriva, da se svet danes oborožuje in da en narod drugemu ne zaupa. Prva je bila Amerika, Dravijo nemški časnikarji, ki $e je začela oboroževati, in njej sta sledili Francija in Anglija. Da je pa Hitler pogazil mirovno pogodbo, ki ni dovoljevala Nemčiji več kot 60,000 vojakov, o tem molči nemško časopisje. Danes ima Nemčija 750,000 mož stalne armade, in zakaj jo ima, bo sama dobro vedela, toda nečastno je dolžiti druge narode, da se oborožujejo, ko je vendar Nemčija dala prvi vzgled in grožnjo za novo vojno.
Nemško časopisje je tudi mnenja, da ima Amerika osvo-jevalne namene. Kje so dobili to idejo je nepojmljivo. Ne samo, da Zedinjene države ne želijo nadaljnega ozemlja, pač pa celo delijo avtonomijo onim, kj so dosedaj pripadali k Zedinjenim državam, kot je t0 jasno dokazano v slučaju Filipinskih otokov.
Iz pisanja nemškega časopisja je jasno videti, da je navdahnjeno po vladi, ker se skoro iz slehernega stavka bere zelena zavist in črna nevoščljivost, češ, Amerika je še vedno dežela dolarjev in demokracije, dočim je danes v Nemčiji nekako štiri milijone oseb v koncentracijskih taboriščih, kjer morajo delati in opravljati najtežja težaška dela, in to vse iz vzroka ,ker se ne strinjajo z idejami Hitlerja.
Nemško časopisje je tozadevno silno cinično in iz vsega pisanja se vidi duh, da Nemci še.danes ne morejo pozabiti, da jih je Amerika napadla tekom svetovne vojne, in da je Amerika odločila, da so bili Nemci premagani v svetovni vojni. To je vzrok, da Nemci danes ne zaupajo nobeni besedi, ki prihaja iz Amerike, pa naj bo še tako dobro zamišljena. Nemški narod je danes popolnoma ciničen napram Ameriki.
Mesec avgust se je poslovil od nas, kateri je bil še poln lepote ter je vzdržal še vso krasoto, katero je dobil od svojih bratcev, prejšnjih mesecev. Sicer je bilo zadnje dni bolj suho, toda ker je bila zemlja na-pojena še od prej, je pa že šlo. Sedaj se pa že več ali manj poslavljamo od tiste lepote, katero nam je dala letos narava. Zgodnji pridelek je bil bogat, poznega krompirja pa ne bo dosti in pa našega kranjskega fižola koksarja ne bo. Neka odjemalka mi je rekla, da sem mogoče premalo molil, da je tako. Jaz sem pa odgovoril, da sem molil, pa tako, da bi ga ne bilo, da se ne bo treba po kolenih plaziti in ga nabirati. Ha, ha. Ker me pa že pozna, da rad katero povem, mi pa ni zamerila.
Da se poslavljamo 6d lepih poletnih časov, je več znamenj. Tista gospoda, tam doli od jezera, ki je bila samo napol oblečena, se polagoma izseljava. So kot ptice seljivke, ki so danes tukaj, jutri tam, ki nimajo pravega obstanka v življenju. Za-goreni so bili pa tako, da je strah. Pa to ni nič čudnega, ker so se cele dni valjali tam po tistem pesku pod vročim soncem, pa še brez obleke na sebi. še mene se je včasih prijel, čeprav sem se mu kolikor mogoče skrival. Bil sem dobro oblečen in se kolikor mogoče pod senco vrtel. To gospodo bomo pogrešali tudi zato, ker so nam kratek čas delali. Na cesti je bilo vedno tako, kot da gre cirkus
ne dobi takih. Naročim jim, naj ustavijo, pa naj gredo v eno tistih 25c štacun, pa naj mi jih prinesejo. Imam precej kredita pri njih, ker vsako leto skupaj ogrebljeva vrtnice, pa mi zaupajo tistih 25c. Se reče, saj jih dam pošteno nazaj. Ne maram, da bi ostal kaj dolžan, ker se ne ve, kdaj me pokličejo na dolgo pot, pa bi spotoma premišljeval, kako je s tistim kvo-drčkom. Mogoče bi me pekla vest in tisto pa pravijo, da so vice. V vicah pa ne maram živeti.
Tako si tiste gospe nakupijo vsega potrebnega. Razmetavajo pa ne, zato pa imajo pod palcem. Ko bi bil jaz tako varčen vsa leta, pa bi mogoče že tudi jaz kaj imel. Ampak, ko sem bil še mlad in sem imel kak dolar ,ki so bili sicer zelo redki tiste čase, kot so tudi sedaj za nekatere izmed nas, pa sem jo že ubral v drugo kontro. Toda držim se pa vedno le naših prelepih držav. Še ko sem bil mlad, sem že postal Amerikanec, kot smo one čase rekli in sem še danes ponosen, da sem in da živim na Hubbard Rd., kjer zrase toliko zelenjave, da ni potreba biti lačen, čeprav drugega ni. Imel sem pa tudi to lepo lastnost, če sem imel kak denar, pa sem ga drugim dal, ne glede na to, če ga bom dobil nazaj.
In tako ima tod vsak štacuno doma, kjer ljudje pridno kupujejo. Pri nas se ne pečamo s tistim, ker imam navado, da rajši peljem blago v Cleveland našim dobrim in prijaznim gospodinjam. Vse najboljše speljem tje, slabše pa doma porabimo, pač kot je prav. Z odje-malkami pa malo pokramlja-
bi dobil poljub, pa ne. Letos pa'staro mamo sta si tako na roke,
skozi našo vas. Veste, taki ljudje, ki pravijo, da-.- pridejo sem iz Pittsburgha, so vsi premožni štacnarji. Ko pa pridejo sem v tako lepe kraje, kot so tukaj ob jezeru, pa od veselja ne vedo, kaj bi napravili. Slišal sem praviti, da se nekateri celo na glavo postavljajo od samega veselja, ko pridejo na tako svež zrak iz tistega zakajenega mesta kot je Pittsburgh.
Pa so prijazni in dobri ljudje. To je tudi dobro, da pridejo poleti, ko rase vsakovrstna zelenjava po njivi, pa jagode
■ mo, pa se zopet odpeljeva z 1 mojim voznikom proti domu.
Zdaj, ko to pišem v mojem privatnem uradu, ki je tako moderno zgrajen, da me muhe nič ne nadlegujejo in če prileti skozi eno razpoko notri, pa jo že skozi drugo potegne ven, je začelo deževati. No, kar naj, saj smo pod streho.
Tiste prelepe vrtnice, ki so tako lepo cvetele in nam kratek čas delale, se polagoma poslavljajo od nas. Koliko prijetnih uric sem prebil med njimi in j jih ogrebal. To so tiste lepe j mogočne rože, ki še sedaj stojijo kot bi mislile vedno stati; držijo se trdno ko zid. Ali prišla bo tista bela žena slana, pa jih bo namah pomorila. Oj, kako bo vse žalostno izgledalo, ko jih bo pokril beli sneg, odkoder se nikdar več ne vrnejo. Ostal pa bo njih sad, kateri bo prinesel prav tako lepe ali pa še lepše prihodnje leto.
Prav tako je tudi z nami. Prihajamo, pa zopet odhajamo po tisti dolgi poti, po kateri odhaja ves človeški rod.
Torej dragice, poslavljamo se od vas. Kmalu bo prišla zima mraz, pobrala bo vas in tako hitro beži čas. Oh, kako prijetno je bilo to poletje. Pri sosedovih in pri nas je bilo polno obiskovalcev. Ko je igral slovenski radio program lepe melodije, pa je prišla Angela od soseda, pa sva se zavrtela in zapela tisto lepo pesem, ki je bila pogruntana in uglasbena na Hubbard Rd.: Jaz pa Angela sediva pod marela.
To so bili lepi časi in da so bili, se reče. Težko jih bo pozabiti. Kot lansko leto, tako je prišlo tudi letos precej obiskovalcev k nam. Pa imajo tako navado ,da dajejo poljube ko pridejo in ko gredo. Dolgo ča-
....................... .
Kaj pravile!
r' » » «—«««».»«»»—1<1>,,.< [| ...
France Barbič piše v Proletarcu o socialistih takole: Je že talco, mi se vtikamo tja, kjer nas ni treba, kjer bi morali biti, nas pa ni! . . . Ni čudno, če nas delavni sodrugi zapuščajo, ko ni tako, kakor bi moralo biti. — France je pozno prišel do tega spoznanja! &mpak v kredit mu pa le gre, da vidi to, kar mi že trideset let pišemo. Ampak 6e bo dobil Francelj radi te izjave odlikovanje od
cenjenih sodrugov, je pa drugo vprašanje.
« * *
Na banketu zadnjo sredo v SND je župan Burton povedal, v kaki časti ima soho, ki predstavlja "Miss Slovenijo" v cleveland-ski mestni dvorani, ki jo je prinesel župan dr. Adlešič iz Ljubljane. Torej tujec hvali nekaj našega, a naši (nekateri) niso imeli in še danes nimajo niti ene prijazne besede topogledno. Tako se vidi, da uživamo Slovenci veliko spoštovanje pri tujcih ter je pri tem dobro to, da drugorodci ne vedo o naših domačih špetirih.
in razno sadje ter celo (tiste sladke buče, ki zrasejo tako obširne, da je eno kar dovolj nesti na rami. Pa imajo tisti ljudje res denar. Ko pride tisti čas, da se začno naseljevati tukaj, pa jih že čakajo polne njive zelenjave. Potem pa vsak postavi lepo mizico pred svojo hišo in jo obloži z raznimi dobrotami. Tudi cvetlic ne manjka, katerih je toliko po naših krajih, pa še kako lepih. Pa se tista gospoda pripelje mimo, pa ustavi svoj dragocen avto in izstopijo, da pogledajo na razstavljeno blago, kaj je dobrega zanje, tiste gosposke gospe, ki imajo samo eno očalo na nosu nataknjeno, ob strani pa visi dolga veriga. Težko je povedati iz kake kovine je. Ko sonce posije vanjo, se kar spreminja kot tista kača, ki je tako lepo pisana.
Ne vem pa, zakaj imajo samo po eno očalo na nosu obešeno, ali ne more kupiti dveh, ali pa samo na eno oko slabo vidi. Kadar očala kupujejo meni, jim vedno naročim, da naj kupijo take, da bom z obema očesoma gledal skozi nje. Kot je že navada, mi jih kupijo šaj-nova mati iz Johnstowna, Pa., ki pridejo vsako leto k nam na
obisk. Seve, ko se človek stara, potrebuje vsako leto nova očala. No ja, Šajnova mati imajo pa prav take oči kot jaz, pa jim naročim, naj mi jih spotoma kupijo v Ashtabuli, ker drugje se
sa sem to opazoval in mi nikakor ni šlo v glavo, zakaj da bi samo ženske dobivale poljube, jaz pa ne. Vsakikrat, ko so prihajale in odhajale, sem tudi jaz molel svoj gobček vmes, da
ze nisem mogel več prenašati tega zapostavljanja in prezira-nja, pa sem se kar skorajžil in povedal našim ženskam, da tako ne bo šlo več naprej, da bi samo ženske dobivale sladke poljube, jaz pa nič.
Nekoč so bile tri pri nas na obisku, pa so jim naše ženske razodele, kako da stvar stoji pri hiši, da morajo tudi meni dati poljub. Drugi dan sem pa že opazil, kako se spoštljivo meni nasmehujejo in prijazno kramljajo z menoj. Ko so bile same, sem jih slučajno slišal, ko so se pogovarjale. Prva je rekla: "Glej ga no, saj vendar ni tako mlad ,da bi se ongavil za poljubi." Druga je rekla: "še dosti izgleda za taka leta." Tretja pa pravi: "Bolj fajn izgleda kot marsikdo v njegovih letih, kar dajmo mu poljub, da se ne bo krvičil, pa nas grdo gledal, ko zopet pridemo." Od tistega časa sem pa deležen vseh poljubov, kar jih meni spada.
Ko je bila Angela pri sosedu dlje časa na počitnicah, pa je prišla pred odhodom po slovo, smo si dali poljube, stisnili roke z iskreno željo, da se drugo leto zopet vrne.
Tako, vidite g. urednik, se imamo po teh krajih in koliko še več, ki se popisati ne da. Letošnje leto prav za prav ni bilo najbolje v enem oziru, ker ni bilo prave gorkote. Res da je zadnje dni avgusta precej pripekalo, pa to ne zadostuje. Prav za prav je treba že zgodnje vročine, potem pa še skozi vse poletne mesece, predno se zamore kaj odtajati. Posebno še v mestih, kjer so tako velike hiše in tako skup postavljene, da še maček ne more vmes. Pa ni zamere, če se ne odtaja, ker tisti krasni sončni žarki niso imeli prilike, da bi prodrli prav skozi do tal. Samo streho ogrevati pa nima dosti pomena.
Vse drugače je pa na deželi. Tod se ne potrebuje prav toliko vročine kot v mestih, ker tukaj so bolj majhna poslopja, pa tudi ne tako skupaj postavljena. Kravo se prav lahko pomuzne mimo. Tako imajo sončni žarki vso priliko jo ogreti. Potem ni pa prav nič čudnega, če se odtaja. Nekoč sem bral v angle-škem^istu, ko je nek znanstvenik prerokoval, da bo hladno in deževno 40 let. Pa sem vzel svinčnik v roke in začel računati moja leta, pa ona leta, pa je pokazalo tako veliko število let, da sem se kar za glavo prijel in premišljeval, kaj bi mi tistikrat koristilo. . Jesti ne bi mogel, ker ne bi imel zob. Ko je bil Rockefeller v takih letih, je jedel piškote, ker je imel denar, da si je zobe kupil. Jaz bi moral pa kar s koruznim močnikom shajati.
Ko sem se nekoč sprehajal po nekem mestu, pa zapazim na vogalu polno ljudi, ki so blazno vpili, cvilili in roke zavijali. Stopim bližje in vprašam, kaj da je. Povedali so mi, da so prišli po svoje prihranke, pa da v hiši gori in ne pustijo nikogar blizu. Na nasprotnem vogalu je pa stal eleganten gospod, prijaznega obnašanja in smehljajočega obraza. Gledal je na tiste obupane ljudi, ter jih vabil k sebi: "Pridite k meni, jaz varti dam manj kot pol, hiša bo do tal pogorela." Ko je bilo tiste svatbe konec, so ogenj pogasili, hišo lepo uredili, pa so na oder stopili in reklli: "Mi smo stoprocentni, pridite, pridite.!" Vidite, zvit mora biti ko svinjski rep, če se hoče kaj imeti.
Ko to pišem, dež namaka. Prav nič se ni treba mestnim ljudem bati, da bi bili lačni, samo da b6 denar.
Pa smo se poslovili in poljubili, ko je naš Eddie, kateri je bil pri stari mami, pri nas seveda, za časa šolskih počitnic. S
in so ga vedno spraševali: "Si kaj lačen, Eddie? Kaj boš jedel?" če ji ni bil vedno pred očmi, pa je že ves vrt obšla in spraševala, če smo kaj videli Eddieta.
Ko je prišel nazaj iz New Yorka, je rekel, da bi najraje šel nazaj. Tam so velike farme, pa visoki hribi, kot je tod po Hubbard Rd. da še v poštev ne pride proti tistim krajem, kjer imajo po 30 do 40 glav živine. Tukaj pa še ene ni pri hiši. Kakšni farmarji so pa to, pravi Eddie. In tako je odšel, kamor ga kliče šolska dolžnost. Pogrešali ga bomo, ker je bil tako priljubljen pri nas vseh. Sicer pride vsak teden za dva dni nazaj, pa tista dva dneva kaj hitro mineta.
No, vsega pa tudi ne povem danes, da bo še za prihodnjič kaj, Vas lepo pozdravljam, Frank Leskovic. -o-
Nekaj, kar še ni bilo
Kakor marsikoga, tako je tudi moja stara navada, ko se vrnem od mojega trudapolnega dela, se takoj ozrem, kje bom zagledal kak časopis, katerega pregledam naglo bolj površno, če ženica še ni gotova z večerjo. Tako sem se vsedel v torek 6. septembra in ko odprem drugo stran A. D., zagleda polno dopisov. Vidite, to je pa moje veselje, prebirati dopise.
Najprej preberem ,Fr. Opa-škarjev dopis pod naslovom "Kam jadramo." V resnici kratko pa fino. čeprav Mr. Opa-škarja osebno ne poznam, pa se strinjam ž njim. V resnici je, da samo veselica na veselico Seveda brez njih ne moremo biti, a človek se tudi veselic naveliča.
Kar se pa tiče Jožeta in njegovih dopisov, bi bilo pa v resnici dobro, da bi jih tudi v "E' priobčil ter bi jim svetoval, kadar kdo potuje, da bi ne bilo nič napačnega, če bi si ogledal tudi tiste svete kraje. Morda bi si jih bolj verno ogledoval kot kak kristjan, Za vsakega človeka je koristno, če se taka stvar ogleda. Tudi jaz bi šel, če bi si bila s finančnim ministrom bolj, na roke.
Fr. Opaškar se boji, da bi kdo iz kože ne skočil, če bi prebiral dopise od sv. Dežele. Jaz mislim, da ne, ker tukaj vidim in slišim, kako zabavljajo čez A. D. in kulturni vrt, pa sem na pikniku za kulurni vrt v Puritas Springs videl dobre naprednja-ke. Seve, nisem na jasnem, če so prišli iz dobrega, ali pa samo opazovat, kakšna bo udeležba. Priporočal bi, kadar bo še kaj takega, da bi jih bilo še več, ker na ta način bi se lahko enkrat zedinili, da bomo vsaj malo bolj prijazni med seboj. Veste, dragi moji, ti neumni prepiri ne prinesejo nobene koristi, ampak vselej izgubo. Posebno za kulturni vrt bi morali biti vsi edini, ker vsi vemo, da je last vseh. Saj ni nikjer zapisano, da je kulturni vrt last katoliških Slovencev. Ampak zapisano pa je, da je last elevelandskih Slovencev.
Torej naj bi bila sloga med Slovenci, posebno tukaj v Euclidu, kjer se nekaj pripravljajo za izboljšanje Doma. Ta Dom nam je tako potreben kot slepcu vid. Resnica je, da v dobrih časih gre vse lažje, ker ima vsak več poguma. V slabih časih pa ne spraviš nikogar za kako stvar. Najslabše je pa, ko se človek človeka boji. Včasih slišim tega in onega: ja, ker je ta zraven, pa jaz ne grem. če bi vsi tako rekli, pa bi v resnici'nikogar ne bilo za delo in tudi Doma ne bi bilo. V dobrih časih pet oseb več napravi, kot v slabih sto.
Pa pojdimo zopet h kulturnemu vrtu. Lepo se je bralo, ko je Mrs. Modrijan tako lepo opisala kulturni vrt. Vse to je resnica, toda pripoznati jo nočejo. Ne gre jim v glavo, da ta vrt ni
last posamezne osebe ali skupine, ali da bi bil last samo katoliških Slovencev, čeprav so ga katoliški Slovenci postavili. Na-prednjaki, ki si lastijo pisatelja Cankarja za svojega, naj si gredo vendar enkrat ogledat njegov lepi spomenik v kulturni vrt, potem boste pa dali priznanje katoliškim možem, ki so ga postavili na pročelje vrta.
V resnici gre Mr. A. Grdini veliko priznanje, ker skoro bi lahko trdil, če se on ne bi bil tako zavzel, bi vrta nikdar ne imeli. Mi moramo pa upoštevati take narodne spomenike, ki bodo stali na stotine let in jih vsak rad gleda. Nekaj že mora biti, če se je sam dr. Adlešič, župan ljubljanski (čudil1, da zmoremo Slovenci postaviti nekaj tako veličastnega v tujini.
In ker sem že pri dr. Adleši-ču, o katerem niso imeli napred-njaki nobene dobre besede, da sem dobil oni dan pismo od sestre iz stare domovine. Piše mi, da je dr. Adlešič v resnici postavljen od vlade za ljubljanskega župana. Toda on je tako priljubljen pri ljudeh, če bi bile danes volitve, bi bil dr. Adlešič izvoljen za ljubljanskega župana z ogromno večino. In če bi bilo kdaj izpranjeno mesto sedanjega bana, bi bil dr. Adlešič gotovo imenovan v ta urad.
Zato je pa dobro, če se človek prej prepriča o stvari, predno zine ali zapiše kako stvar, šele potem bomo dobri naprednjaki.
France iz Ljubljane
Vrt in dr. Adlešič
Od 15. maja je ravno preteklo že 4 mesece, odkar je nas zapustil ljubljanski župan dr. Jurij Adlešič s svojo soprogo in se vrnil nazaj na svoj dom. Naš vrt, ki je v maju mesecu prvič cvetel in zelenel, se že pripravlja za jesensko obleko v lepe rumene barve, nakar se bo kmalu zazibal v spanje za nekaj mesecev pod be-losnežni pokrov, dokler ga ne bo pomladno solnce zopet vzbudilo za novi cvet. Prihodnjo pomlad bo vrt ves lepši in pokrit z lepšimi in gostejšimi cvetlicami in grmovi. še to jesen bodo vanj posadili in zamenjali novih nasadov. Vrt je za to vse preskrbljen.
Narodna skupina pa, ki se je in se še zanima za vrt, bo tudi živela naprej in ponosno gledala, kao se bo razvijal nje vrt, ki je ponos vsega jugoslovenskega naroda. Vrt je lastnina vseh Jugoslovanov, toda ponosni na njega so le tisti, ki so prispevali zanj. Kdo se pa bo z večjim veseljem in zanimanjem spominjal na vrt, kot časten gost dr. Jurij Adlešič, ki je dospel iz domovine, da je pristostvoval v imenu svojega naroda in svojega mesta, katerega je župan, da je vrt slovesno otvoril.
Mi nikakor ne moremo in nočemo tega dogodka pozabiti. Nam je bila s tem narejena tako velika čast, da se bomo tega pogosto spominjali. Zaenkrat smo že določili spominski dan, ki ga prav lahko imenujemo dr. Adlešiča dan. Na seji odbora kulturnega vrta je bilo sklenjeno, da se najame Knausova dvorana za dne 2. oktobra in priredi v ta namen vesel družabni večer, na kateremu »e bodo videle tudi slike iz dne 15. maja, ko je bil ves naš narod na nogah za praznovanje otvoritve narodnega vrta prvič v zgodovini Amerike in jugoslovenskega naroda.	' Tako toraj se kar lepo pripravimo za nedeljo 2. oktobra za to praznovanje, ki bo imelo lep pomen in nam oživeJo lepe spomine. Govorniki in slike bodo nam predstavili pred oči v jasni luči tiste spomine, ko je bila naša St. Clair ulica vsa polna veselega ljudstva kljub temu, da je nas blagoslavljal moker dež. Kako bo natančen program, bo o tem še poročano.
Predsednik.
y: «
1939 JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
FEBRUAR
12.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D.
JULIJ
25.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi. AVGUST
5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
DNEVKEVESTI
Štrajk preti pri Chrysler korporaciji
Detroit, 17. septembra. Ker je nastal štrajk pri Briggs Mfg., kjer se izdelujejo posamezni deli za avtomobile, je bilo prisiljenih 9,000 drugih delavcev pustiti delo in sedaj preti splošni štrajk pri Chrysler korporaciji. Vse avtne tovarne so bile pripravljene začeti s polno paro z delom, ko je prišel štrajk. Chrysler tovarne ne morejo poslovati brez izdelkov pri Briggs Mfg. Co., in če Chrysler zapre svoje tovarne, tedaj bo nadaljnih 50,000 delavcev ob delo. Plymouth tovarne so že zaprle in zopet je nadaljnih 7,000 ljudi brez dela in zaslužka. Nadaljnih 2,000 delavdev je bilo poslanih domov v Walkerville. Ontario, kjer ima Chrysler kor-poracija svojo tovarno. Kakih 800 delavcev je bilo odslovljenih pri Dodge tovarni, kjer jim je zmanjkalo materiala, štrajk pri Briggs Mfg. Co. se je začel, ko so se zastopniki avtne unije pritožili, da jih preveč priganjajo pri delu in ker sta bila odpuščena dva unijska delavca.
-o-
Hitler blufa. Ne bo vojne do leta 1940
Washington, 17. septembra. William Dodd, bivši ameriški poslanik v Berlinu, je še vedno prepričan, da nemški diktator Hitler blufa in da ne bo nobene splošne evropske vojne do leta 1940. Hitler se boji vojaške zveze med Francijo in Anglijo. Dodd, ki se je odpovedal svojemu uradu, potem ko je zaporedoma kritiziral nemško nacijsko vlado, trdi, da Nemčija v vojaškem oziru ni pripravljena za večjo vojno. Zlasti pa nima Nemčija na razpolago dovolj živeža, da bi riskira-la daljšo vojno. Toda do leta 1940 pa bo Nemčija že tako dobro pripravljena, da bo lahko vzdrževala ogromno armado, razven če si Hitler v tem času ne premisli. Medtem pa bo Japonska trgala kos za kosom od Kitajske in bo tako ustvarila silno armado, ki bo kos Rusiji, ki je obvezana, da pride čehoslovaški na pomoč, v slučaju, da je napadena.
-o--
Čehi poklicali nadaljnih 140,000 rezervistov
Praga, 17. septembra. Kot v odgovor voditelj u sudetskih Nemcev, ki je zahteval, da se su-detski Nemci nemudoma izročijo Nemčiji, je čehoslovaška vlada poklicala pod orožje nadaljnih 140,000 rezervistov, katere je poslala v obmejne trdnjave, češka vlada ima sedaj že nad 400,000 mož pod orožjem in bo zmožna upirati se Nemcem toliko časa, dokler ne pride pomoč od zunaj. Sudetski Nemci se neprestano puntajo. V teh puntih jih je bilo sedaj od orožnikov in policistov nad 100 ubitih.
Ali se Chamberlain vrne v Nemčijo?
Berlin, 17. septembra. V nemških političnih krogih zelo dvomijo, da bi se Chamberlain, angleški ministerski predsednik, vrnil v Nemčijo za nov pogovor s Hitlerjem. Baje je šel Chamberlain v prvem pogovoru s Hitlerjem do skrajnosti in ni mogel več nuditi kot je. Chamberlain je celo izjavil, da Anglija in Francija odobriti ljudsko glasovanje pri sudetskih Nemcev pod mednarodno kontrolo. Toda vodja teh Nemcev Konrad Hen-lein, sedaj že neče slišati o ljudskem glasovanju, pač pa zahteva, da se oni del čehoslovaške, kjer bivajo Nemci, enostavno izroči Nemčiji. Radi tega ga je čehoslovaška proglasila veleizdajal-cem, toda Henlein je pobegnil preko meje. Gotovo je, da bo ta teden prinesel nove, napete dogodke v Evropi.
-o-
Anglija kupuje orožje v Ze-dinjenih državah
Washington, 17. septembra. Dasi so vse angleške municijske tovarne zaposlene noč, in dan, pa je Anglija prisiljena kupovati orožje tudi v Ameriki. Tekom meseca avgusta je Anglija kupila v Zed. državah štirikrat toliko orožja in vojne opreme kot običajno, glasom izjav državnega oddelka. Samo v avgustu mesecu je Anglija kupila v Zed. državah za $1,250,000 vrednosti orožja, dočim je kupila lanskega avgusta vojne opreme za $260,-000. Največ kupuje danes An- • glija zrakoplovov. Baje jih je naročila v Zedinjenih državah v vrednosti za $35,000,000. Nad 400 zrakoplovov bo eksportira-nih v Anglijo. Vse evropske države skupno so tekom meseca avgusta kupile v Ameriki za $5,-580,000 vrednosti vojne opreme. -o-
Mnogo državnih uslužbencev odslovljenih
Columbus, Ohio, 17. septembra. Gov. Martin L. Davey, ki odide s 1. januarjem iz gover-nerskega urada, je izjavil, da mora država na vseh konceh in krajih štediti, ako ne želi, da nastane* koncem leta deficit. Govori se, da bo samo iz oddelka za javne ceste odslovljenih 2,000 uslužbencev, ker ni denarja na razpolago. Država dobiva letos mnogo manj davka od gasolina, kot ga je dobivala lanska leto. 200 uslužbencev je bilo odslovljenih iz urada in služb urada za javno blagostanje in nadaljne stotine ljudi iz raznih drugih uradov. Tudi glede starostne pokojnine se ne ve, kako bo. Starostna pokojnina v državi Ohio se plačuje z dobičkom, ki ga država dela pri prodaji opojnih pijač. V prvih osmih mesecih lanskega leta je naredila država $12,000,000 dobička, letos pa samo $9,000,000 v istem času.
MALI OGLASI
Oddaš ta se
dve sobi, namreč soba in kuhinja; pripravno za dekleta ali za fante. Vprašajte na 1082 E. 66th St. po šestih zvečer.
Pozor, društveniki!
Naprodaj je 1000 akrov obsegajoča farma, na ravnem svetu. Na farmi sta dve veliki hiši, velik hlev, vse na novo prebarvano. Cena vsemu skupaj je $25,-000. .Farma se nahaja v Dorsett, Ohio, v bližini Ashtabule. Na delno plačilo se vzame tudi hiša " v Clevelandu. Zemlja je zelo rodovitna. Izvrstna prilika za Zveze ali Jednote, da si nabavijo farmo za izlete ali za starejše ljudi, ki žive v pokoju. V okolici je tudi več manjših farm naprodaj, cene od $1,500 do $1,700. Za pojasnila vprašajte pri La Salle Reaity Co. F. J. Turk i	838 E. 185th St.
Tel. KEmnore 3153-W.
(220)
Halef me je prijel za roko in šepnil:
"Kaj pa če je kdo tu —?"
"Koj bova videla."
Svetiljka ni več zadostovala. Prižgal sem kos papirja in posvetil.
Sama sva bila. Jama je bila prostorna, kakih dvanajst korakov dolga in široka. Ko je papir zgorel, sem zapazil v temi ob tleh rahel, mlečnobel sijaj. Stopil sem, se sklonil — in našel dolg rov, ki je držal ven na ko-pišče.
"Poglej, Halef!" sem ga pokli-cal."Tule je rov, ki bi naj bili po njem prišli v jamo. če me vse ne moti, bi videl Očka in Omarja zunaj na kladi."
Zlezel sem po rovu blizu konca. Prav sem slutil — zunaj sta sedela tovariša s puškami v rokah ter stražila oglarja in alima.
"Prižgala bova medvedovo mast, kajne?" je vprašal Halef, ko sem prilezel nazaj.
"Da. Daj mi jo!"
Odvezal sem si od pasu oglarjev lonec, stlačil v njega medvedovo mast in zvil v stenj cunjo ki sva jo nalašč za to vzela s seboj, ter prižgal. Najina "jamska svetiljka" ^se je sicer! strašansko kadila in širila neznosen smrad, pa svetila je dovolj močno, da sva videla po vsej jami.
Preiskala sva stene, živa ska-a so bile, izvzemši zid, ki je zapiral kot. Trkala sva po stenah, če bi kje votlo donelo. Pa zaman; stcine so bile ma/sivr^ei. Pri rovu je ležal štirioglat klesa-nec, natančno tako velik kakor odprtina rova. Obroč je bil vdelan v njega, dolga veriga je visela nad njem.
"S temle kamenom zadelajo rov!" je dejal Halef.
"Da. Pa le takrat, kadar imajo ujetnika v jami. S klesancem zaprejo vhod in ga z verigo pripnejo zunaj, da ga ujetnik ne more odmakniti."
"Misliš, da so že tičali ujetniki v tejle jami?"
"Gotovo. Tudi jutri bodo nekoga vtaknili v jamo, ki ga zelo dobro poznaš, čudil se boš!"
"No, koga?"
"Ti že še povem.
Pa tudi ljudi ubijajo v jami draguljev, oziroma zadušijo. Nas jc mislil oglar zadušiti. Zlezli bi naj naprej, prižgal bi bil kopo za nami in ker vleče prepih skozi votli hrast, bi bil dim napolnil jamo in nas v nekaj minutah zadušil."
"Allah ilia 'Hah — '.Gorje oglarju, ko prideva do njega!"
"Prav ničesar mu ne boš omenil ! In tudi storil mu ne boš nič! Zaenkrat mu ne smeva izdati, da veva za skrivnosti njegove jame. dovolj sva videla. Poj diva nazaj !"
Upihnila sva luč, počakala, da sc je mast strdila, ter zlezla po lestvi in skozi hrast na beli dan. Zadovoljno sva si oddahnila, ko sva bila spet v gozdu. Ni nikaka Prijetna reč, tako potovanje v nepoznane globine. Da je bil slučajno kdo v jami, ko sva prilezla v njo, ali pa v gozdu, ko sva le-'zla skozi duplino, — kako lahko bi nama bil poslal kroglo.
Medvedovo mast sva zavrgla 111 osnažila lonec. Spotoma je nabral Halef črnih polžev, mete sicer nisva našla, pa natrgal sem druge trave in vrnila sva se po Potu, odkoder sva prišla.
Oglar in alim sta naju priča-kovaje gledala. Radi lepšega sem Pomolil vrancu šop trave, Halef Pa mu je s polžem potegnil krog nozdrvi in odnesel lonec v kočo.
Ko se je vrnil, se je zadovoljno in hudomušno režal.
"Kam pa si djal polže?" sem
vprašal. Slutil sem, da je spet "eno naredil."
"Zmašil sem jih oglarju v Sultan," se je smejal.
"Lepo junaštvo! Ponosen si lahko na taka slavne čine! 1-Iad-ži Halef Omar uganja objestno-
sti ko kak poreden šolar!"
Režal se je. Moja pridiga mu ni segla do srca.
Očko in Omar sta javila, da se ni nič posebnega zgodilo, šarka pa je nepotrpežljivo začel:
"Vrnila sta se —. Ali smeva vstati?"
"Prej ne, da odjezdimo."
"Kedaj odjezdite?"
"Nemudoma. In v zahvalo za gostoljubni sprejem ti damo tale prijazni nauk. Zasuj svojo jamo draguljev in ne skušaj več koga zvabiti v njo! Utegne tebe zadeti ista usoda, ki jo drugim pripravljaš!"
"Ne vem, kaj misliš s tem reči—!"
"Razmišljaj o mojih besedah pa me boš razumel! Ko se vrnem, bomo videli, ali si moj nasvet ubogal."
"Vrnil se boš? Kedaj?"
"Ko bo treba, prej ne."
"Effendi, govoriš, kot da sem najhujši zločinec na svetu!"
"Si tudi! čeprav je še nekaj takih, ki so skoraj prav taki zreli zločinci kakor ti."
"Kaj pa sem hudega storil? Dokaži mi le en sam zločin!"
"Predvsem ti povem, da lažeš. Pravil si, da Aladžijev ne poznaš."
"Jih tudi res ne poznam."
"In vendar so bili že nekaj-krati pri tebi. Celo vojaštvo jih je že iskalo tod."
"Ni res! Niti njihovega imena nisem čul, še manj pa, da bi jih bil kedaj videl!"
"Kako pa da so njihovi konji •tamle v goščavi skriti —?"
"Njihovi — konji —T'
"Da. Našel sem jih."
"Kaj —? Kako —? Aladžija da sta bila tukaj —? Pa ne vem ne, kedaj sta bila tu."
"Le tiho bodi! Nismo otroci! Za sila pametne in prebrisane se imate in prav to vas bo ugonobilo !
Seveda boš tudi tajil, da je bil tvoj svak Junak danes pri tebi?"
"Danes —? Nisem ga videl!"
"Pa je sam pravil, da je bil pri tebi. In odtod je šel na Šej-tanovo pečino, kjer so nas mislili napasti tvoji čedni bratci."
"Effendi, strašne reči pripoveduješ—! Napasti vas je kdo mislil —? V nevarnosti ste bili?"
"Mi ne, pač pa tvoji prijatelji. Slaba jim je predla."
Prestrašen je šinil pokonci.
"Slaba — predla —? Kaj se je zgodilo?"
"Prav tisto, kar bi se naj bilo nam zgodilo. Napadeni so bili."
"Od koga?"
"Mi smo jih napadli, tale moj hadži Halef Omar in jaz, dva sama šest oboroženih mož. Dva sta mrtva, strmoglavila sta s pečine v prepad. Drugi so zvezani.
Veš, zakaj sem ti to povedal? Da izprevidite, kako malo se vas bojimo. Pojdi pa jih osvobodi, da nas lahko spet napadejo! Povej jim pa, da jim prihodnjič ne prizanesemo več!
To sem ti mislil povedati. Sedaj pa odpotujemo. Svobodna sta!"
Zajahali smo.
Kakor okamenela sta stala in gledala. In ko sem se v ravnini ozrl, sta še vedno stala in strmela za nami.
III.
Kaj smo našli v jami draguljev.
Jezdili smo po kolovozu proti zapadu in prišli v široko dolino, prav kakor je napovedal šarka. Svet je bil travnat, prava perij a brez drevja in grmovja. V daljavi so vstajale, sinje višine, tam se je kolovoz cepil. In tam so nas mislili čakati.
Pripovedoval sem tovarišem, kaj sem zvedel, ko sem prisluškoval za klopjo, da živi žuti v Rugovi, da je Hamd el-Amazat zvabil trgovca Galingreja v ka-raul, v jamo draguljev pa da mislijo vtakniti nekega Inglisa.
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 19", 1938
i SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13,.—Pevski zbor Jadran priredi varietetni koncert s plesom v Slov. del. domu na Waterloo Road.
13.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.-2'l.—Purmanska	zabava društva Orel v cerkveni dvorani sv. Vida.
19., 20., 21., 22.—Cerkveni bazar fare Marije Vnebovzete v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
20.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
4.—Pevski zbor Jadran priredi varietetni koncert v Slov. domu na Holmes Ave.
11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	— Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje štarega leta v-S. N. Domu v Maple Heights.
31.—Slovenski dom priredi na Silvestrov večer fino zabavo v Domu na Holmes Ave.
OKTOBER
1.—Obletnica	otvoritve S. N. Doma v Maple Heights.
2.—Skupna	hrvatska društva imajo proslavo Hrvatskega dneva.
2.—Slovenska narodna čitalnica, prireditev v S. N. Domu na St. Clair Ave.
6.—White Motor Union Local št. 32 priredi ples v avditoriju S. N. Doma.
8— Društvo Slov. Sokolice št. 442 SNPJ plesna veselica v SND.
8.—Klub slovenskih vdov, veselica v Knausovi dvorani.
15.—Pevski zbor Jadran priredi plesno veselico v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St.
15.—častna	straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
16.—Pevski	zbor "Slovenija"
SEPTEMBER
24.—St. Vitus Cadets No. 25 SŽZ ima plesno prireditev v Twilight dvorani.
24.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju Š. N. Doma.
25.—Podružnica	št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid.
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani.
22.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Ambassador	mlad. društvo ima vinsko trgatev v S. N. Domu na 80. cesti.
23.—Igro	in ples priredi po-Iružnica št. 41 SŽZ v S. D. Donu na Waterloo Rd.
24.	— Community Welfare Club, privatna zabava v prizidku S. N. Doma.
29.—Društvo Slovenska Bi-3trica št. 42 SDZ, Girard, O., ima Hallowe'en party v S. N. Domu.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v &v-ditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
5.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
6.—Jesenska	zabava društva sv. Jmena v šoli sv. Vida.
6. — Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.—Društvo Slovenec št. 1
$vicq se 1 udi doliva pripravi j a. za slučaj, če bi se kdaj kak sosed izpozabil, na primer Italija. Zgornji dve sliki kažrfi-pokrajine na italijanski meji, sjiodaj pa moderno opremo
švicarskega vojaštva.	,	-..... -
fipf KOLEDAR
ste minor i _. f. k
Jr J2;i314 l15 16	DRUŠTVENIH
18 19 20 21:22s 23,f24	PRIREDITEV
l25lŽ6l%7l|28^on
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
WOLFF HEATING CO
bo branil.
Na pol nor od strahu se je vrgel na profesorja in ga zgrabil za roko.
—	Kaj pravite? — vzklikne on. — Kaj bodete storili? Umorili bodete neusmiljeno to mlado bitje, samo da ustrežete svoji častihlepnosti? Toda motite se, gospod, kajti če tudi smo mi ubogi sibirski kaznjenci brez pravic in varstva, vendar ne bomo dovolili, da se nas brez nadaljnega ubija.
—	Ali sploh morete to, gospod?
—	vpraša ga profesor hladnokrvno in mu pokaže dokument.
Knez .Feliks se prestrašeno opoteče.
—	Izgubljena je! — vzklikne.
—	Nesrečnica je izgubljena! Toda vi, gospod, ste prekleti morilec, če res storite to, kar vam dokument dovoljuje.
Profesor prebledi od jeze.
—	Gospod kolega, — reče on in glas mu je drhtel od razburjenja in jeze, — pošljite mi s to mlado deklico tudi tega mladeniča. Napravil bom svoj poizkus na obeh. Seveda ne vem,— doda on porogljivo, — ali se mi bo posrečilo rešiti oba od te strašne bolezni. Morda mi pri enemu uspe. Bomo videli!
On pogleda Feliksa še enkrat s pogledom polnim sovraštva, a nato se obrne.
Bil je divji od jeze. Njemu, ki so ga v Petrogradu spoštovali kot Boga, njemu je zabrusil sibirski kaznjenec te besede v obraz.
Prisegel je, da se bo maščeval. Zato je tudi izbral Feliksa. Saj ga je lahko okužil s kugo. Toda ni mu bilo treba niti poskušati, da ga ozdravi.
Jetniški zdravnik je slutil, kaj namerava profesor.
—	Nesrečnež, kaj ste storili? —• reče mlademu Poljaku. — Izzvali ste tega okrutnega in častihlepnega človeka. Sedaj je vaše življenje v njegovih rokah. — Hitro, prosite ga usmiljenja!
Mladi knez se ponosno vzravna in odvrne z cidloenim glasom:
—	Knez Poniatcvski ne prosi nikogar usmiljenja — znal bo-dem umreti!
Nezvesta
V budoaru lepe gospe Boja-novske je še gorela luč, če tudi je bilo že precej pozno.
Lepa žena je sedela na diva-nu in si zamišljeno podpirala glavo z roko. Gledala je Izido-ra, ki je stal ob peči. Njegov obraz je bil bled in kazal je znake razburjenja.
Težko je dihal in gledal s svojimi velikimi, temnimi očmi lepo ženo.
Toda Fedotra Bojanovska se je smehljala ter rekla porogljivo:
' — Dragi moj mali Izidor, mislim da si mi zameril radi mojega predloga. — Toda priznal rni boš, da sem ti pametno svetova-
Svetujem ti, da odideš iz Petro-grada. Ti veš Izidor, kako te ljubim!
Izidor napravi nestrpno kretnjo, ki preseka Fedori besedo.
—	Kako me*ljubiš! — zavpije on jezno. — To si v resnici tudi dokazala. Nisi nagradila niti moje izdaje! Ne, ne, pusti da izgovorim. Morda je zadnjič', da ti govorim.
Njegove oči so plamtele. Nehote se Fedora zdrzne. Ni vedela, zakaj ji je telo naenkrat zadrhtelo. Bala se je Izidora. Toda ni hotela pokazati svoje slabosti ter reče:
—	Zakaj mi prihajaš tako blizu? Kaj želiš od mene?
—	Reči ti hočem zbogom! — reče Izidor zamolklo.
Fedora vesela poskoči.
—	Da se posloviš? Torej si
uvidel, da imam prav? Odšel boš iz Petrograda?
—	Tega še ne vem, — jo prekine on ostro. — Samo eno vem, da ne bom več prekoračil praga tvoje hiše.
Lepa Fedora vzklikne navidez razžaloščena:
—	Ali ne veš, da bo to moja smrt?
—	Ne trudi se, — ji reče Izidor hladno. — Ne, ne, ne boš mi ušla, poslušaj, kaj ti pravim.
—	Ko sem ti izdal svojo najsvetejšo skrivnost, ko sem položil usodo nihilistov v tvoje roke, si mi obljubila, da boš postala moja. Strast, ki sem jo čutil za tebe, me je zapeljala in jaz sem postal lopov.
—	Toda ti si me prevarala, Fedora ! Od dneva do dneva si od-godila trenutek, za katerim sem
—	Policija je nihilistom na sledi in jih bo že v par dneh po-lovila. Tvoje ime je tudi na listi.
Izidor skoči in se osvobodi njega objema.
—	Izdajalka! — vzklikne on. — Policija je na sledi nihilistom? Ti si j im torej vse izdala!
—	Izidor, prisegam ti —
—	Molči! — ji zakriči mladenič. — Sedaj vem dovolj. Sedaj vem, da sem padel v pesti zapeljivki, ženi brez srca, brez duše, brez usmiljenja. Vem, da si me pritisnila na svoja prsa samo zato, da izveš skrivnost! Toda sedaj tudi vem, kako se ti bom maščeval!
Fedora zavpije od strahu in skoči k zvoncu.
Toda Izidor ostane mirno pre--' križanih rok na svojem mestu.
—	Kako se bojiš za svoje življenje, prokleta! — ji reče prezirljivo. — Samo misel, da bi te mogel sedaj umoriti, je dovolj, da skoro ponoriš od strahu! Toda ne boj se! Sedaj se nočem maščevati! Trenutek mojega maščevanja bo prišel, ko se boš najmanj nadejala.
težil, a ko sem te danes zopet spomnil na tvojo obljubo, si mi predlagala, naj grem v Pariz in mi ponudila denarja.
—	Naj ti tudi jaz nekaj povem! — reče lepa vdovica. — Predno izraziš svoje nezaupanje, poslušaj, za kaj sem ti to predlagala !
Ona ga objame z obema rokama ter ga pogleda s pogledom polnim strahu.
O, bila je izobrna igralka ta Fedora Bojanovska! Samo da ni igrala na odru, temveč v življenju, kar je bilo tem nevarnejše.
—	Dva meča visita nad tvojo glavo, Izidor! — pravi ona drhteč. Oba visita samo na niti in vsak trenutek ti llahko padeta na glavo in te ubijeta.
•— Izdal si nihiliste, nisi izvršil njihovega ukaza, da me ubiješ, a znano ti je, da te bodo radi nepokornosti kaznovali!
—	Toda-to ni edina nevarnost. Ljubim te bolj nego vse na svetu, pa ti bom radi tega zaupala ski'ivnost, če tudi stavim s tem svoje lastno življenje na koc-
Telefon: GLenvilli 9218
rfl	AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
FrT^J i	največji clevelandski razpečevalci
I	Vroč zrak, para, gretje z vročo vodo in
||k	ventilacijski sistem inštaliran.
gS*^ F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.	j
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta.	» Popravila in razni deli znižani v ceni.
Vprašajte za našega »lov. zastopnika.	<
CLEVELAND, OHIO
715 EAST 103rd STREET
Tom Mix, znani filmski junak in njegova žena. Potoval je. v Anglijo, da nastopa v cirkusih. Toda v 1Angliji so
mu odvzeli osem samokresov in pet pušk, ki jih rabi v svojih nastopih. Dobiti je moral najprej dovoljenje za nošnjo orožja.
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest o veliki izgubi preljublje nega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
Frank Skufca
ki je po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti izdihnil svojo blago dušo dne 16. avgusta 1938 v lepi moški dobi star 40 let. Rojen je bil v Clevelandu.
K preranemu večnemu počitku smo ga položili dne 19. avgusta 1938 na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti častiti duhovščini iz Immaculate Conception cerkve za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Posebno se želimo prisrčno zahvaliti družini Anton in Anna Podpadec, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo in za vse, kar so na:.i t.uoret;a storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kaker tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so pri njem čuli in molili ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Naša iskrena zahvala naj velja vsem, ki so s krasnimi venci .v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojnega in sicer: Mi', in Mrs. Andrew Skufca, Mr. in Mrs. George in Jean Snyder, družina Anton in Mary Lauricha, družina Matt Povše, družina Anton Podpadec, Boxleitner Family, Mr. in Mis. Louis A. Snyder, družina Bole, družina Mr. in Mrs. Prank Jelušič, Mr. Martin Plut, družina A. Wapotich, družina Prank Jakša, družina Prank in Frances Clements, družina George Mlachak, družina Frank Kovačič, družina Mrs. Rack, E. 41 St., The Double Eagle Bottling Co., društvo Lunder Adamič št. 20 S. S. P. Z., društvo Ribnica št. 12 S. D. Z. za skupni krasen venec lepa hvala sledečim: V. Markuzich, J. Slabe, Emil L. Zarn, J. Caulley, F. Chapas, I. Litt, L. Weber, J. Chapas,, G. Mlachak Jr.
Prisrčna hvala tudi sledečim za darove za svete maše: Mr. in Mrs. Rudolph Znidaršič, Mr. in Mrs. Frank Znidaršič in družina, Mr. in Mrs. Phillip Herzog, Anton Lauricha in družina, Mrs. Strumbel in družina, Mr. in Mrs. Joseph Sercely, Mr. in Mrs. F. Turk Hecker Ave., Mrs. Mary Hrastar, Mr. In Mrs. Črtelič, Frank Klaus in družina, Mrs. A. J. Živoder, Mr. in Mrs. Joseph Zupančič Jr., Miss Marie Kukman, Mr. in Mrs. John Skully In družina, Mr. in Mrs. Skully In družina, Mr. In Mrs. Phillip Herzog, Mr. in Mrs. Spisek, družina Anton Vidmar Hcmer Ave., Mr. in Mrs. Nick Smiciklas.
Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. Louis A. Znidaršič, Rudolph Znidaršič, Louis Boxleitner, George Snyder, S. Stefančič, John Miklavčič družina, Mrs. Rodela, Frank Po-tochnik, Steve Kushner, Frank Jnkse, John Klaus, Anton Wapotich, Louis Medved, John Nachtigal, George Mlachak, Tony Pclk, Charles Sabot, Frank Butcher, Mrs. Scherer, Frank Znidaršič, Obenem tudi lepa hvala nosilcem krste, ki so ga spremili in položili v prezgodnji grob.
Ravno tako iskrena hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba iz pogrebne kapele v cerkev in do groba.
Če se je pomotoma kakšno ime izpustilo, prosimo opro-ščenja in se jim ravno tako lepo zahvaljujemo.
Tebi, preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, ki si nas moral za vedno zapustiti, pa v tej bridki žalosti nad Tvojo Izgubo želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku in nebeška luč naj TI sveti ter lahka naj Ti bo rodna zemlja.
SEDMA K
MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates Hi St. Clair Ave. HEnderson 1920
—	Pametno? — se grenko nasmeje mladenič. — Prekleta moja pamet, ki mi ni preje pomagala, ko sem ti izdal skrivnost nihilistov. Ako me moja pamet ni tedaj zadržavala, je ne rabim niti sedaj.
—	Torej dobro! Imenuj to potrebo, — mu reče lepa žena. —
John Cobb, bogat Anglež, je pognal svoj dirkalni avto na dirkališču v Bonneville, Utah in dosegel brzino 325 milj na uro. Dirkal je samo za poskušnjo. Pozneje bo poskušal pocukati rekord Angleža Eystona, ki je dosegel 345 milj na uro s svojim avtom.
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
LOUIS OBLAK
TROOVINA S POHIŠTVOM PohlJtvo ln vse potrebščine za dom. 6fil2 ST. CLAIR AVE. HEnderson 297»
vloge v tej posojilnic
• ^^fiXcj^T -j zavarovane do *5000 P° Federal
/pmtiirm A SavinKS & Loan
Insurance Corpo-
tration" WMWn*-ton, D. C.
bpi	osebne ln društ-
vene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HKnd. 6670
žalujoči ostali

Antonla Skufca, soproga Nettie, hči. Zapušča tudi brata Andreja, — v stari domovini pa mater in dve sestri.
Cleveland, O., 19.. sept. 1938
Indijanci iz Nove Mehike vprizarjajo ples po običaju njih dedov. Ples se imenuje 'puščični ples."	______________ _
—	Mislim, da je za človeka, ki je obsojen na smrt, čisto vseeno, ali umre na vešalih ali od kuge.
—	Oblasti so nato poslale k meni nekega uradnika. Ta mi je sporočil, da se moji prošnji v tej obliki ne more ugoditi. Nekateri časopisi bi brez dvoma zagnali hrup, če bi poizkus ne uspel. Toda pripravljeni so mi pomagati na drug način.
—	Ako se bi odločil, da grem na pot v Sibirijo, bom dobil dokument, s katerim si bom lahko izbral v vsaki bolnišnici po enega bolnika.
Jetniški zdravnik prebledi in pogleda inšpektorja, kot da bi hotel zvedeti, kaj on s tem misli.
Toda petrogradski profesor hitro nadaljuje:
—	Morete si misliti, kolega, da nisem premišljeval Initi trenutek, temveč sem sprejel ta predlog. Nabasal sem svoje kovče-ke in se podal na pot v Sibirijo.
—	Slučajno sem zvedel, da je bolnišnica v Krasnojarsku prenapolnjena, pa da bom tu našel,
kar iščem.
—	Torej tu, ravno pri nas!
—	vzklikne jetniški zdravnik, a po glasu se mu je poznalo razburjenje. — Zakaj vas je slučaj prinesel k nam, gospod profesor? Priznam vam, da vam dam zelo nerad katerega izmed svojih bolnikov za vaš poizkus.
—	Rad ali nerad, — odvrne profesor smehljajoč se. — Pre-čitajte ta akt, gospod kolega, pa bodete videli, ali imate pravico delati nekaj radi ali neradi.
On potegne iz žepa zložen papir in ga da jetniškemu zdravniku. Ta prečita in se bolno nasmehne.
Da ga inšpektorju ter pravi:
_To je jasen ukaz naše vrhovne oblasti. Ne smem vam delati nikakšnih ovir, gospod profesor. Moji predstojniki ukazujejo, a jaz ubogam.
—	Toda pred tem uboštvom, ki nas obdaja, — nadaljuje on svečano in dvigne roko k prisegi,
—	prisegam pri Bogu in svoji vesti, da se ne strinjam z vašim načrtom, gospod profesor!
—	Mislim, da je kruto in barbarsko, žrtvovati nezavarovane kaznjence, ki nimajo svoje lastne volje. Idite torej in poiščite
•___„	T o-7 i75>m np bom
delal zaprek, 'toda prosim vas, gospod profesor, še enkrat, da odstopite od svojega načrta.
Hladne sive oči častihlepnega profesorja niso izražale usmiljenja.
—	Me hočete torej voditi? — vpraša on.
On gre z zdravnikom med vrstami bolnikov. Kamorkoli sta prišla, povsod so začeli bolniki drhteti in se umikati. Slutili so, da jim prinaša ta človek z okrutnimi očmi propast.
Prehodila sta že celo bolnico, a jetniški zdravnik je že začel upati, da bo petrogradski zdravnik odpotoval in si poiskal drugje svojo žrtev — ko profesor nenadoma obstane pred Nataliji-no posteljo in vpre svoj pogled na mlado deklico in na kneza Feliksa Poniatovskega, ki se ni odstranil od njenega ležišča.
Natalija se je prvič zavedla, odkar se je nahajala v bolnišnici. Prvi njen pogled je padel na kneza Feliksa.
Mladi Poljak ni mogel skriti svojega veselja, da se je bolnica zavedla. Prime jo za roko in vzklikne:
—	Hvala Bogu, da ste prišli k zavesti!
—	Kje sem? — vpraša Natalija s slabim glasom.
Knez Feliks ji ni hotel takoj povedati resnica; ni hotel povedati, da se nahaja v sibirski jetniški bolnišnici, temveč ji odvrne:
—	Nahajate se na varnem mestu, mila deklica. Ne bojte se. Nihče vam ne bo storil ničesar zalega. Vsaj tako dolgo ne, dokler sem jaz pri vas!
Natalija dvigne počasi svojo roko in jo položi na čelo. Poskušala je zbrati svoji misli. Hotela je vprašati: "Kje je Boja-novski ?"
Toda predno je mogla izgovoriti besedo, stopi k njej petrogradski zdravnik in ji ukaže, naj mu da roko, ker ji želi otipati puis.
—	To je težka bolnica, — mu zašepeče zdravnik, — ki jo ne bodete mogli uporabiti za svoj poskus. Včeraj je še imela hudo mrzlico, in se čudim, da je tako hitro nastopila kriza.
Toda profesor irau da znak, naj ga ne moti v njegovi preiskavi.
—	Kako je prišla ta deklica sem? — vpraša konečno.
—	Straža, ki se nahaja pred bolnišnico, jo je našla neke viharne noči v snegu. Govorila je brez zveze, a oblečena je bila zelo slabo. Prinesli so jo v bolnišnico in konstatiral sem tifus.
—	Odločil se bom za to bolnico, — reče profesor. — Njeno telo je zelo slabo, tem večji bo uspeh, če jo rešim.
Zdravnik stopi korak nazaj.
—	Ubogi otrok! — zašepeče on. — Tako je mlada in lepa! In ona naj postane žrtev kuge! Toda vem, gospod profesor, da je vsaka moja prošnja zaman.
Profesor pokaže sedaj prvič svojo jezo.
—	žrtev! — vzklikne on. — Vi govorite, gospod kolega, kot da imam namen izvršiti usmrtitev! Toda jaz sem zdravnik, ki mu je namen, da pokloni človeštvu kolosalno iznajdbo. Ta deklica bo res obolela od kuge, toda ne bo umrla! — Za vraga, kaj želite, zakaj me prijemljete?
Teh besed ni govoril več zdravniku, temveč knezu Feliksu Poniatovskemu. Ta je slišal, za kaj gre.
Razumel je, da hoče izvršiti profesor na tej deklici strahovit poizkus. A on je prisegel, da jo
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po drevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN