SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Zs Mle lato predplačan 15 fld., la pol leta 8 gld., za četrt lata 4 gld., za jede«
meaec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: S« celo leto 12 fld., za pol le'.a 6 gld., ta četrt leta 3 gld., ca jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošitjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 1 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravniStvo ln ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telc«f6n-štev. 74.
Štev. OO.
V Ljubljani, v četrtek 27. aprila 1899.
Letni!* XXVII
Deželni zbor kranjski.
XIII. seja dne 28. aprila.
Seji predseduje deželni glavar Oton pl. Detel a, vlado zastopa ekscelenca baron Hein.
V razpravi je načrt zakona za realke. Poročevalec Šubic srečno polemizuje proti poslancu dr. Schafferju, češ, da je povdarjal, da stoji na vzgojeslovnem stališču, da je pa zavozil popolno na politično stališče, ki pa pri tem ne sme biti mero-dajno. — Sprejel se je prehod v podrobno razpravo z glasovi slovenskih poslancev. Nemški poslanci so zapustili zbornico ter se ne udeležujejo podrobne razprave.
Glede pouka prostih predmetov je poslanec Lenarčič povdarjajoč važnost ruskega jezika predlagal, naj se zakon v toliko spremeni, da se lahko poučuje ne lo hrvatski, marveč katerikoli slovanski jezik.
Poslanec Hribar pravi, da mu sicer predlog poslanca Lenarčiča ugaja, vendar pa se boji, da bi šolska oblast ravno to splošno besedilo porabila ter se vedno izgovarjala, da nima zato vspo-sobljenih učiteljev.
Deželni predsednik baron Hein izraža svoje začudenje nad Lenaruičevim predlogom, rekoč, da hvala Bogu v Avstriji še no čutimo potrebe pouka ruskega jezika.
Poslanec Kalan omenja, da bi bil pouk ru ščine koristen, ker je to svetoven slovanski jezik, ki ima v bližnjih desetletjih poleg angleščine najvažnejši pomen v narodno - gospodarskem mejna-rodnem svetovnem prometu, vendar ima govornik proti predlogu iste pomiselke, kakor posl. Hribar. Nasproti vladnemu zastopniku pa omenja poslanec Kalan, da vendar ne gre tako prezirljivo govoriti o jeziku, ki ga govori država, ki živi v prijatelj-
skih razmerah z našo državo, z državo, ki je tudi v preteklosti z Avstrijo živela v dobrih razmerah, da je celo v usodnem trenotku, ko so se proti Avstriji dvigali lastni narodi, prihitela Avstriji na pomoč. Sploh pa, ako bi bil pouk ruskega jezika tako nepotreben, kakor trdi vladni zastopnik, čemu pa se na naših vojaških akademijah prav marljivo poučuje ruski jezik? Glede pouka hrvatskega jezika se govornik strinja s predlogom, ker treba Slovencem vedno gledati, da se kolikor mogoče bližamo jugu, da se spoznavamo s Hrvati, ker le močen slo\ensko-hrvatski narod na jugu bo dober branik za državo, ki krepkih narodov potrebuje ravno ob svojih mejah.
Posl. Kalan je predlagal resolucijo,ki po-zivlje naučno ministerstvo, naj za ljubljansko realko ukaznim potom določi, da se verouk tudi v višjih razredih ljubljanske realke poučuje dve uri na teden. —
Posl. dr. Tavčar se je izjavil proti tej resoluciji, češ iz vsega zakona tako nič ne bo, ta resolucija pa se morda le vveljavi; po dr. Tavčarjevem mnenju je za verouk že dozdaj zadostno poskrbljeno, opozarja vzlasti svoje somišljenike, ki so podpirali to resolucijo, naj dobro premislijo, predno zanjo glasujejo.
Posl. Kalan povdarja, da vsak, kedor hoče, mora spoznati, da jedna ura pouka na teden za najvažnejši predmet nikakor ne zadostuje. To se je že po raznih deželnih zborih povdarjalo, zaradi tega ni potreba stvari na široko vtemeljevati
Pri glasovanju o tej resoluciji so prileteli nekateri nemški poslanci v zbornico, da se vdeleže glasovanja. Resolucija je bila vsprejeta ; izmed slovenskih naprednjakov je zanjo glasoval poslanec Hribar, (dr. Tavčar: Mežnar čestitam!)
Glede učnega jezika se zbor izreče po predlogu posl. Povše-ta zato,J da se morajo vsi učenci na realki učiti obeh deželnih jezikov, zraven tega pa slovenski učenci še hrvatskega, nemški pa še drugega neslovanskega.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. aprila.
Karol grof HoJiemvart f. Včeraj zjutraj je na Dunaju umrl predsednik najvišjega računskega dvora in član gosposke zbornice Karol grof Ilohemvart. Rojen je bil na Dunaju 12. februvarija 1824 kot sin grofa Andreja IIohenvvarta, kjer je tudi dovršil svoje gimnazijske in pravoslovne nauke. Leta 1856 je bil načelnik komitatu na Reki, od koder je prišel kot okrožni glavar v Trident. Leta 1859 je prišel kot namestniški svetnik in deželni glavar v Ljubljano, leta 1862 kot dvorni svetnik in vodja namrstniškega oddelka v Trident. Grof Belcredi ga je leta 1866 poklical kot deželnega predsednika na Koroško, pod Giskro je leta 1868 prišel kot cesarski namestnik na Gor. Avstrijsko, kjer je po ukazu osrednje vlade nasproti škofu Rudigieru zastopal liberalno načelo. Ko pa je bil dne 7. februvarija 1871 imenovan ministerskim predsednikom, pokazal se je odločnega avtonomista in zagovornika narodno jednako-pravnosti. Razširjenje kompetence deželnih zborov, razpust državnega zbora in onih deželnih zborov, v katerih so nemški liberalci imeli večino, in znani češki »fundamentalni člani« so njegovo delo. Politični nasprotniki so ga ostro pobijali, a priznali so mu vsi, da je poznal upravni organizem države, kakor malokdo. Zvezali so se proti njemu tedanji državni kancler grof Beust, grof Andrassy, pl. Lonyay, vojni minister baron Kuhn
vrste obložene tovorne živine, živahno gibanje pri vodnjakih in po gostilnah; vse to je skoro tako kakor v Dalmaciji. Peta postaja je Bittir; tik nje pa nekdanja gorska trdnjava v razvalinah. Tukaj jo bil proti Rimljanom zadnji upor in boj židov pod poveljstvom Bar Kochbe. Skozi rožno dolino (Wadi Ward) se bližamo mimo vodnjaka, kjer je Filip krstil etijopskega dvornika, svetemu mestu Jeruzalemu.
Polni hrepenenja in ginjeni se ozirajo romarji proti njemu.
Ne pozdravljajo nas niti zelene livade, niti šumeči gozdi; na divni, prostorni pokrajini, suhi in prazni, vlada slovesna tišina; na vznožju skalnatih goni stoluje veličastno, tiho vzvišeno Jeruzalem, vladar vseh mest.. .
VI.
Vhod v Jeruzalem. — Sprevod k cerkvi božjega groba. — Zgodovina te bazilike.
Ko izstopimo iz železničnega voza, je še kake četrt uro hoda do takozvanih iafskih vrat; bližamo se Jeruzalemu v slovesnem sprevodu. Spoštljivo pozdravljamo starodavno zidovje, ki obdaja toliko svetišč, in pobožnim čutom zremo na Davidov grad, čega silni stolpi kipijo visoko proti nebu. Skozi širna vrata stopamo v mesto. Preriva se
LISTEK.
Romanje v sveto deželo, v.
Iz Jafe v Jeruza'em. — Lydda. — Ramle. — Sed-žed. — Der Aban. — Filipov vodnjak. — Prihod v Jeruzalem.
Romarjevemu ukusu ne prija ravno, da ga pripelje hlapon prav do Jeruzalema. Že od nekdaj so jezdili romarji iz Jafe do Jeruzalema na mulah ali konjičih. Ako se je kdo vozil po tej zanemarjeni, razdrapani in kameniti cesti, trebalo je celih 14 ur, predno si dospel v to sveto mesto. Dandanes nas pripelje tja železnica v 3—4 urah in tudi mi smo se poslužili tega prometnega sredstva, četudi pešpot ali ježa romarju veliko bolj pristoja. Kmalu nam gine izpred očij sadonoana jafska okolica in že prihajamo v Saronsko ravnino, katero okrožajo sinje judovsko in efrajmske gore. (Iz. 35, 2; Visoka pesem 2, 1. I. Kronika 27—29. Iz. 65, 10.) Nismo bo še dolgo vozili in že smo prišli na prvo posteljo Lyddo, mestece, ki ima kakih 7000 stanovnikov. Tukaj je ozdravil Peter udohromega Eneja. Lydda se je zvala včasih Dio-spolis (Božje mesto), tukaj jo zboroval tudi cerk-
veni zbor, ki je obsodil pelagijanske zmote. Bližnja postaja Ramle je znamenita po stolpu 40 mučenikov, katerega so zidali križarji. V Ramlah bila sta baje rojena Nikodem in Jožef Arimatejec; mesto ima 8000 prebivalcev, izmed katerih je le 100 katoličanov. — Železnica se vije zdaj skozi močvirje k tretji postaji Sedžed.
Pri četrti postaji Der Aban, v dolini sarar-ski pričenja se judovsko gorovje. V okolici leži staro kanaansko mesto Gezer ter rojstni in poko-pališčni kraj Samsona. Višje ležeče pokrajine sv. dežele so podobne našemu Krasu, Dalmaciji in Hercegovini. Tam namreč vidiš prostorne kame-nite planjave in griče, vmes pa črnorujave njive, pogosto velike kupe zloženega kamnja, kakor na Krasu ; to nam dokazuje, kako so se prebivalci trudili, da bi očistili zemljo kamenja in jo storili pripravno za obdelovanje. Tu se nahajajo jako rodovitne krajine, ki nas spominjajo časov, ko se je tod cedilo mleko in med ; malo dalje postaja zemlja kamenita in pusta, tam v ozadju pa zazreš prav velike hribe in gore, ki obrobljajo deželo : v tem oziru so torej ti kraji prav zelo podobni našemu Krasu. Pa tudi življenjske razmere so si precej podobne. Tu in tam vidiš ovčjo čredo na paši, zraven njih na palico naslonjenega, borno oblečenega pastirja, na cestah pomikajoče se cele
in finančni minister baron Holzgethan, da je moral 30. oktobra 1871 odstopiti. Toda leta 1873 so ga gorenjske kmečke občine volilo v državni zbor, pozneje mesto Ljubljana in konečno zopet gorenjske občine. V državnem zboru je osnoval des-niški centrum iz nemških konservativcev, Jugoslovanov in Rumunov in takozvani železni obroč desnice. On je takorekoč vodil desnico pod grofom Taaffejem. Jeden najvažnejših njegovih govorov je bil dne 14. novembra 1876, ko je zagovarjal reformo uprave in odgovornost dežtlnih predsednikov nasproti deželnim zborom. Ko pa je grof TaatTe predložil zbornici svojo volivno reformo, ne da bi o tem obvestil desnico, oziroma njeno dušo, grola Ilohenvvarta, nastopil je ta v zbornici z znanim govorom proti grofu Taaffeju in s tem vrgel Taaffejevo ministerstvo. Nastopilo je koalicijsko ministerstvo, a se v kratkem izživelo. Leta 1897 je grof Hohenvvart bil poklican v gosposko zbornico. Grof llohenwart je storil sicer precej političnih napak, toda njegova je glavna zasluga, da je zajezil in izpodkopal preje neomejeno oblast nemških liberalcev. In že zaradi tega ostane njegovo ime v avstrijski zgodovini v trajnem spominu. Več izpregovorimo o tem zanimivem možu prihodnjič.
Istrska sodba o naših liberalcih. Minule dni imeli so naši istrski bratje priliko, na lastne oči prepričati se, kakšni so naši kranjski liberalci. Potoval je po Istri, kakor se sporoča od ondot, jeden član ljubljanske »inteligence« ter pri vsaki priliki prav robato zabavljal na duhovščino, akoravno je lahko opazil, da nam je skrajno neljubo. Pojasnovali so mu rodoljubi, kako ljute boje moramo boriti primorski Slovani in da treba v tem boju sodelovanja vseh, torej tudi duhovščine ; dokazovalo se mu je, da bi bil največji narodni zločin, ko bi se razcepile narodne moči. Toda vso to ni ničesar pomagalo, zabavljal je nadalje v svoji brezobzirnosti in potem še pristavil: Vi se morate boriti za narodnost, ker Vam teče voda v grlo. Nam v Ljubljani pa tega treba ni, mi smo liberalni in smo lahko tudi mednarodni. — Takih besed pri nas v Istri nismo vajeni in so jasen dokaz, kam je zašla nekdanja narodno - napredna stranka. Vemo pa tudi, da nam od te strani ni pričakovati prav nikake pomoči v našem boju.
Proti nagodbeni vladni predlogi izjavil se je predvčeranjim na predlog dr. Luegerja skoro soglasno nižje-avstrijski deželni zbor. Dr. Lueger, ki je po svoji vrnitvi z juga prvikrat govoril v deželni zbornici, je spravil to vprašanje na dnevni red, in je ta korak deželnega zastopa tem pomenljiveji, ker sta dosedaj vlada in liberalna klika trdili, da deželni zbor ni kompetenten za razpravo o tako važnem vprašanju, kakor je obnovitev nagodbe mej obema državnima polovicama. Večina deželnega zbora pa je včeraj dokazala in tudi vlado prepričala, da je ravno nasprotno resnično. Ljudstvo, ki je pri tej stvari najbolj in-teresovano, ima vendar pravico soditi o tej pre-važni predlogi. Deželni zbor se je, kakor znano,
sicer vse polno ljudij okolu nas, toda ozke ulice, temne hiše z redkimi mrežastimi okni nam zna-čijo v obilni meri otožni značaj mesta, ki je v oblasti Turkov.
Po širokem trgu se bližamo vratim cerkve božjega groba. V tem svetem kraju se spodobi, da globokega spoštovanja zberemo svoje misli, predenj stopimo v svetišče. Saj stojimo pred svetiščem, ki krije pozorišče največje skrivnosti in ki se dviga nad krajem, ki je s krvjo Kristovo posvečen v največje svetišče.
Tu se je vršilo odrešenje človeškega rodu, tu izvira studenec sv. vere, tu je zasajeno drevo življenja, kajti tu je Kristus umrl, tu je vstal od smrti.
Škof Simeon, ki je kot 120 leten starček umrl 1. 108, je bil morda zadnja priča Kristove smrti, toda potomci judov, katerim je Jezus rekel: »Ne jokajte nad menoj, temveč nad seboj in nad svojimi otroci!« — so gotovo dobro zapamtili kraj Kristove smrti in njegov grob.
Škofu Simeonu so sledili v njegovi službi ta-mošnji krščanski Židi, katerim so bile dobro znane vse dogodbe iz zadnjih dnij Kristovega življenja in ki so izvestno zajemali v svojih bridkostih srčnosti in upa na svetih krajih Kristove smrti in vstajenja.	(Dalje sledi.)
izja\il, da treba vladno predlogo brezpogojno odkloniti.
V Belgiji provzroča liberalna in socialistična klika velike preglavice sedanji konservativni vladi. Te dni je v belgijski poslanski zbornici na dnevnem redu nov načrt volilnega zakona, kakor ga je baje izdelal kralj sam. Volilni načrt liberalni kliki kajpada ni všeč in skuša na vse mogoče načine merodajne kroge pripraviti do tega, da zavržejo kraljev načrt. S temi liberalnimi in socijalističnimi poskusi so v ozki zvezi posebno stavke belgijskih delavcev, katerih se vdeležuje vedno večja množica rudarskih delavcev, posebno premogarjev. S pomočjo zapeljanih in v to svrho dovolj sestradanih delavskih slojev namerava ži-dovsko-framasonska in socijalistiška klika preprečiti uveljavljenje novega volivnega načrta, objednem pa tudi strmoglaviti vlado samo. Posebno velikih nemirov pričakujejo prvega majnika, ko bo šla v boj proti konservativni stranki vsa socijalistiška, podkupljena in nahujskana druhal. Toda preteča nevarnost še ni tolika, da bi vlada že sedaj zavrgla svoj načrt.
Italija v vzhodni Aziji. V zadnjem času so nekako potihnili glasovi o akciji italijanske vlade na orijentu in marsikdo bi mislil, da se Italijani nič več ne brigajo za Sanmunski zaliv. Toda ravno nasprotno je res. Ne samo to, da se marljivo nadaljujejo pogajanja glede odstopa imenovanega zaliva, marveč vrše se že tudi priprave, da se čim preje in bolje uredi nova kolonija na Kitajskem. Za parniško zvezo je baje že poskrbljeno ; zvezane bodo Benetke ali pa Genova s pridobljenim zalivom. Tudi za stalne posadke je poskrbljeno, le naseljencev še niso dovedli na novo zemljo, ker ne smejo tega storiti, dokler zadeva oficijelno ni dognana.
Cerkveni letopis.
Misijon v Dolenji vasi pri Ribnici.
Prijazno ribniško dolino pozna marsikdo, če drugače ne, vsaj po imenu mu je znana. Naša Dolenja vas pa še posebno slovi radi znane obrti in morda po svojem narečju. Ta in oni se morda celo npotakne o besedo »lončar« in išče po vseh kotih dovtipov, s katerimi bi rad osmešil in podražil moža poštenjaka, ki si služi v potu svojega obraza vsakdanjega kruha. Toda naše ljudstvo je lahko ponosno na svojo poštenost, lepo življenje in versko prepričanje. Tako možatost pokazal je Dolenjevaščan posebno te dni, ko smo tukaj obhajali sv. misijon.
Kakor hitro so zvedeli ljudje o nameravani prekoristni pobožnosti, začeli so se tudi nanjo pripravljati. Molili so po večerni molitvi litanije Matere božje, opravljali so devetdnevnice in druge pobožnosti, da bi si izprosili blagoslova božjega za sv. misijon. Ko so se pa v soboto pred belo nedeljo pripeljali iz Ljubljane č. gg. misijonarji Nežmah, Klančnik in Flis, je pa veselje navdalo vse župljane.
Že prvi govor, ki je bil namenjen sicer le šolski mladini, napravil je tak utis tudi na odraš-čene poslušalce, da so ljudje dan na dan hitevali v cerkev, četudi se je začelo že poljsko delo. Možje in mladeniči, žene in dekleta so kar tekmovali, kedo si bo pridobil več dušne hrane, naukov in navodil za življenje. Da je seme božje besede res padalo na rodovitno zemljo, kazalo je ljudstvo, ko je prejemalo sv. zakramente s tako pobožnostjo, kakoršne je zmožen le ponižni, krotki in pobožni Dolenjevaščan. Ljudje bi bili najraje klečali pred tabernakelnom noč in dan. Marsikdo je rekel : »Delo nam bo sicer zaostalo, pa raje zamudim vse, da le grem v cerkev«. Kakor so govorili, tako so tudi delali. Zato so imeli 6. gg. misijonarji in drugi gg. spovedniki vedno dovolj dela ; kajti skoraj prav vsi farani so prejeli sv. zakramente.
Zelo veličasten pa je bil sklep sv. misijona. Ljudstvo — naše dobro ljudstvo — je pokazalo, kako globoko je njegovo versko prepričanje, posebno še zadnji dan pobožnega opravila, pri slovesni procesiji, katero je vodil preč. gospod dekan ribniški. Za sv. križem so se pomikale daleč po polju dolge vrste vernih mož in vrlih mladeničev. Tem je sledila šolska mladina s svojo zastavo. Neposredno pred sv. Rešnjim telesom pa se je uvrstilo čez 400 pobožnih deklic in deklet oblečenih v belo obleko z venci in prižganimi svečami.
Vsi so pa glasno molili sv. rožni venec, zahvaljujoč Boga za vse milosti, ki so jih sami in rajni prejeli v življenju in proseč nove pomoči posebno stanovitnosti v dobrem.
Po končanem opravilu zahvalil se je č. gg. misijonarjem naš vrli občinski odbor, uvidevši, da je sv. misijon rešil mnogo ovčic in bo donašal nadalje stoteren sad. To bo pač najlepša zahvala č. gg. misijonarjem pa tudi vsem, ki so jih podpirali. Vam pa preč. gospodje misijonarji, preč. g. dekan ribniški in gg. župnik L. Raktelj, eks-pozit D. Janež in kapelan J. Jerše le kličemo : »Bog Vam poplačaj obili trud!«
Pristavim le, kar so rekli č. gg. misijonarji: »Dobro je naše ljudstvo, Bog daj, da bi tudi dobro ostalo 1«
Gospodje Yolilci L razreda!
Podpisani odbor priporoča sledeča gospoda:
Karol Pollak,
trgovec in posestnik v Ljubljani.
v
Dr. Ivan Šusteršič,
odvetnik v Ljubljani.
Volitev se vrši v petek, dnd 28. t. m. od 8—12 dopoldan v telovadnici I. mestne deške 5razrednice v Komenskega ulicah.
Opozicijonalni volilciJ Združimo glasove našega zaupanja!
Volilni odbor
združene mestne opozicije.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. aprila.
(Občinske volitve v I. razreda.) Opozarjamo vse gg. volilce I. razreda, ki so našega mišljenja, da se jutri polnoštevilno vdeleže občinskih volitev.
(Deželni zbor kranjski) je vsprejel v celoti realčni zakon z že omenjenimi spremembami. Pri ostalih paragrafih tega zakona ni bilo nikake razprave. — Prihodnja seja bo jutri, 28. t. m. ob desetih.
(Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo deželnemu odboru 150 gld. za razširjenje deželne trtnice.
(Važna razsodba.) Upravno sodišče je včeraj razsodilo, da deželne komisije za odmero pridobitnega davka ne smejo zvišati postavk, ki so jih določde davčne komisije.
(f Dragotin Kette.) »Slovenec nima sreče...« Včeraj je preminul namreč v Ljubljani jeden izmed posebno nadobudnih naših mladih pesnikov, Dragotin Kette. Šele lani je dovršil maturo v Novem Mestu. V sedmem gimnazijskem razredu so ga potrdili v vojake, in po dovršeni maturi je moral oditi kot navaden »rekrut« za tri leta v tržaško vojašnico. Toda njegova narava ni mogla prenašati nasilnih vojaških naporov. Januvarja meseca je nevarno obolel in ležal dva meseca v vojaški bolnici v Trstu; potem je prišel v Ljubljano, kjer je bil gostoljubno vsprejet pri postrežljivi »Dijaški mamici« v stari sladorni tovarni. Odslej ni več zapustil postelje. Bolezen — sušica — je hitro napredovala, in včeraj ob 9. dopoldne se ji je uklonila oslabela njegova narava. — Kette, dasiravno je umrl skoro še kot gimnazijec, je ostavil za seboj ime nenavadno nadarjenega pesnika. Sodeloval je kot pesnik pri »Ljub. Zvonu« (Mihael Mihajlov, Zvonoslav, Zor, Kette), v »Nadi« (Zvonoslav, Zor), v »Vrtcu« in »Angeljčku« (Si-luška), in tudi za naš list je spisal več podlistkov. Na smrtni postelji je napravil pogodbo s knjigo-tržcem Schwentnerjem in mu prodal svoje pesmi. Kako blage duše je bil, priča to, da je par dnij pred smrtjo napisal s tresočo roko oporoko, v kateri ostavlja svoje sonete in sploh svoje pesmi podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju. — Mej boleznijo je prejel večkrat sv. zakramente ter je popolnoma mirno in smehljajočim obrazom pričakoval smrti. — Pogreb mu bode oskrbelo, kakor čujemo, podporno pisateljsko društvo. Vrši se pogrebna slovesnost danes popo-
ludne ob šestih, iz stare sladkorne tovarne na Poljanskem trgu. Naj počiva v Bogu njegova blaga duša! — Spisi pokojnikovi kažejo izredno zrelost in globokomiselnost pesnikovo. Seveda je tudi Kette udarjal na novo dekadentno strujo, vzlasti mu je ugajal simbolist Maeterlinck.
(lz Bohinja) Naše kmetijsko društvo vrlo napreduje. Dosedaj ima 210 članov, ki so vplačali 3035 gld. deležev, kar je gotovo veliko za dva-mesečni obstoj. Prodali smo že 19.000 kg turšice, 10.000 kg moke, 3000 kg soli itd. — »Slovenski Narod« in njegovi prijatelji nas gotovo visoko cenijo, ker so nas že dvakrat oblili s svojo gnojnico. Kdor sodi po njegovih besedah, bo mislil, da je pri nas prava vojska sovraštva, prepira, kletvine in preganjanja. Hvala Bogu, dosedaj tega še ni bilo. Res niso bili nekateri za zadrugo, pa bolj iz nepoučenosti, ali se niso strinjali s posameznimi ukrepi zadruge n. pr. da bi se že letos zidalo skladišče, v tem so pa vtihnili nasprotni glasovi. Da bi pa imeli sovraštvo in prepir, pa gotovo ni res. Z vsemi se najbolje razumemo. — Kdor pride k nam in prihaja jih vedno več, ga z veseljem vsprejmemo, kdor ne pride, ga pustimo pri miru. V društvu so zapisani dosedaj 3 krč-marji, 5 prodajalcev in skoro vsi obrtniki. Potemtakem so pri nas one idealne razmere, katere si vedno želi »Slov. Narod«, naj se združijo kmetje, pa ne vničijo obrtnikov in trgovcev. In če hočemo ljudem sir malo bolj drago prodajati, ali ni potem naše društvo res pravo kmetijsko društvo ? »Slov. Narodu« in njegovemu dopisniku smo prav hvaležni za njegove laži, ker nam je s svojo nesramnostjo pridobil veliko omahujočih udov. — Ljudje spoznavajo svoje prijatelje in moč organizacije. Prosimo, da se nas še pogosto spomni! — Začeli smo zidati tudi lastno skladišče, za katero smo kupili svet na najlepšem prostoru pred Srednjo Vasjo. Zastonj je klical naš vrli prijatelj v »Slov. Narodu« na pomoč razna oblastva. Ali, vsa nežna skrb je bila zastonj. Sedaj se dela, da je veselje. Temelj imamo že skoro skopan, nad 200 voz kamna, apno, les in vse priprave. Če Bog da srečo, bomo letos že pod lastno streho. Koliko veljavo ima kmetijsko društvo pri nasprotnikih, priča že to, da se je naš najhujši nasprotnik gospod Menšak iz soseščine prišel ponujat za prodajalca in vodjo zadruge, kar smo hvaležno odklonili. — Vrli dopisnik kliče na pomoč tudi merodajne oblasti, ker ljudje bolehajo od »grenko kisle- društvene moke. Ta moka je ljudem tako všeč, da smo je prodali cel vagon t. j. 10.000 kg in ravno s to grenko-kislo moko dobimo največ novih udov. Dopisniku pa svetujemo, naj se obrne naravnost na državnega pravdnika in naj ga opozori na paragraf zoper kvarjenje živil, kakor se godi v Srednji Vasi. Kako lepo bi bilo, ko bi se cel konzulj spravil za kacega pol leta pod ključ! Potem dopisnika ne bi več ščipalo, ker mu je grenko-kisla moka, oziroma nesrečni konzulj ob ležal v želodcu. Na druge umazanosti ne bomo odgovarjali, če zna slavni dopisnik in »Slovenski Narod« latinski, je morebiti že slišal oni pregovor : Hoc scio pro certo, quoties cum stereore certo, aut vinco aut vineor, semper ego moculor, ali slovenski: Ne mešaj blata, da se ne oblatiš. Le obrekujte in zabavljajte, mi bomo pa delali in prihodnjost bo pokazala, kdo je več koristil narodu.
(Konfesijonsloznost.) Poroča se nam: Znani idrijski župan in govornik na shodu trgovcev, Dragotin Lapajne, ima nad tri mesece staro dete, katerega noče dati krstiti, češ, otrok naj počaka do 14. leta, potem naj se sam odloči, v katero vero prestopi. Na glavarstvo je otroka oglasil za konfesijonslozarja. Kaj je glavar storil, še ne vemo.
(Iz Žirov) 24 aprila. [Žirovska cesta in njeni nasprotniki.] Ker Žirovci le preveč molčimo, zato se nam tako godi. To kaže sedanja pisava po časnikih. Oglasil se je namreč v cenjenem »Slovencu« neki dopisnik iz Polhovega Gradca, na katere dopise so namesto Zirovcev le drugi odgovarjali, torej naj se tudi iz Žirov zve mnenje ljudstva, čeravno se je o tem v teku 16 let že veliko pisalo. Nikakor se nisem mogel prečuditi, ko sem čital dopis v št. 88 cenj. »Slovenca«, v katerem gospod dopisnik iz Polhovega Gradca razodeva svoje čudne misli o žirovskih krajevnih razmerah. Povabim ga sem v našo prijazno, a zapuščeno dolino, potem se bode lahko sam prepričal, da je
ravno nasprotno res, kar je pisal. Prepričal se bo, da sorška proga ne bode »koristila Bamo le nekaterim posestnikom, kateri so raztreseni po ta-mošnjih hribih in nekaterim mogotcem žirovskim«, ampak koristila bode celi fari žirovski in njeni okolici. Razun Žirovskega Vrha in Račeve, je vsem sorška proga veliko bolj pripravna in veliko bližje, ter bode tudi dosti manj stala. Gospod dopisnik, ali se Vam res čez Lavrovec raven svet dozdeva? Ali kje ste vender zvedeli, da bi bila račevska cesta zdatno ceneja, ko je vender gotovo, da bode samo letna uprava stala 600 gld. več, kakor sorška. Res je, da so tudi v žirovski občini nasprotniki sorški cesti; to so pa le nekateri zavidneži, ki silno težko gledajo lepo napredujoče Žiri, kjer se lepo razvija društveno življenje. Ravno zaradi tega bi radi naši politični nasprotniki Žiri popolnoma osamili ter jim živo kratijo novo cesto, semnje, novo cerkev in šolo. Sedanje županstvo se zdaj na vso moč trudi, pa kakor mislimo, so njemu dnovi šteti. Vam pa, g. dopisnik svetujem, da se raje potegujete za svoje ceste, ker za Žirovsske Be nam malo pomaga, saj se že celih 16 let potegujemo, pa nobeden naa ne usliši.	Ivo L j ubič.
(Kako namiljenega srca je ces. kr. gozdna uprava.) — Iz Idrije, 25. aprila. Dosti smo molčali in tiho pričakovali, da gozdna gosposka kaj stori za svojega delavca, zlasti odkar uživa sama ne malo zvišano plačo. Danes pa vam žalostne, skoro neverjetne, vendar povsem resnične čine naše gozdne gosposke sporočam. Postrežljivosti ne pozna nobene. Tam v septembru ali oktobru so vpokojenci, kakor tudi aktivni stalni delavci vložili na Njega Veličanstvo prošnjo, da bi tudi dobivali brezplačno žito in drva kakor idrijski rudarji, s katerimi so še sedaj v bratovski skladnici združeni. Koncem preteklega meseca se je prosilcem namignilo, dasta obe prošnji odbiti. Prosilcem se je zdelo to čudno, zlasti, ker se je po strani večkrat zatrjevalo, da prošnja ne bo popolnoma zastonj. Zato so prosili, naj se jim da pismen odgovor, da bodo imeli kaj v rokah. Predno ponove svojo prošnjo, morajo vsaj vedeti, kdaj jim jo je odbilo ministerstvo, Če se jim že ne pov6, zakaj. A čujte! Gospodje nočejo dati pismenega odgovora. Ko so upokojenci le prosili in prosili, dobe od nekega gozdnega uradnika v Idriji 3. aprila letos milosten odgovor: „Če hodite tudi 25 let prosit, je vsa zastonj! Spisovanja vam ne damo nobenega!" Tako torej !;_Ko so šle kole-kovane in pošteno podpisane prošnje na ministerstvo, — o goriški direkciji niti ne govorimo, ta je previsoka za delavca — bile so vse zastonj, do danes ni bilo nobenega odgovora na nobeno prošnjo. No, so si mislili pozabljeni siromaki, sedaj pa potožimo presvetlemu cesarju svoje potrebe. Vlož6 prošnjo — vspeh že veste. Gozdna gosposka — v Idriji ali v Gorici ali kjerkoli — naj bo prepričana, da gotovo tako ravnanje ni po željah milostnega našega cesarja. Žc olika zahteva, da damo odgovor na vprašanje. Le krščanski delavec tega ni vreden, do njega bodi surov, kar se da, s tem ga uženeš — to so nazori ljubeznivih gospodov liberalnih. — Pa kaj pravim, da niso dobili odgovora delavci! D& morda ne dobite popravka po § 19., popravljam kar sam. V kakšnem zmislu namerava gozdni erar zboljšati pre-žalostno stanje svojih delavcev, pokazal je z naslednjim človekoljubnim činom. Na »grabljah« so bili do letos po trije čuvaji z osemurno službo. Plačevali so jih za osem ur z 48 kr., in ker so bili vsi trije stalni, so dobivali limito-žito. Za novo leto so tem čuvajem na njih prošnjo na cesarja, naj bi dobili žito zastonj, takole stanje z b o 1 j š a 1 i: Enega — moža poštenjaka — so pognali v gozd drva sekat, ostalima dvema so pa zvišali službeni čas osem na dvanajst ur vsaki dan. Ko liko so jima pa pri zaslužku dodali? Niti vinarja ne, za istih 48 kr. morala bi sedaj služiti 12 ur, za katere sta preje 8 ur. Jeden imenovanih čuvajev je na to stopil v pokoj, dasi ni doslužil 40 let, drugi Be pa uklonil. Kaj drugega je hotel. Za tovariša je dobil mladeniča, ki nima žita, zaslužka pa dobiva 60 kr. Kaj ni to škandalozna premetenost!? Pred letom je poročalo goriško gozdno oskrbništvo ministerstvu na Dunaj : »Gozdni erar v Idriji ne potrebuje več, nego k večjemu 20 stalnih delavcev. — Nima dela.« Oskrbništvo torej pravi, da nima dela — zraven pa podaljšuje delavcem 8 urno delo v
12 urno. Še lepše je s plačo in pravicami delavcev. Lansko leto v marcu je bil državni poslanec V. skupine pri poljedelskem ministerstvu v zadevi gozdnih delavcev. Po dogovoru mu je bilo konečno med drugim obljubljeno: »Sedanji stalni delavci ne izgubč svojih pravic." Tako je govorilo ministerstvo. Kaj pa delajo nižji uradi? Po starih pravicah dobivajo stalni gozdni delavci limito žito. Čuvaj n. pr. je imel za 8urno delo 48 kr. na dan, mesečno torej 14 gld. 40 kr. Za žito je plačal od tega zaslužka 2 gld. 50 kr., nekaj je dajal — v bratovsko skladnico, čistega mu je ostalo okoli 11 gld. 50 kr. Sedaj sta dva čuvaja, eden je dninar in eden stalen delavec. Stalni delavec dobiva sedaj za 12 urno delo 48 kr. z limito žitom, najemnik pa za isto delo 60 kr. brez limito žita, mesečno torej 18 gld. brez odbitka. Primerjajmo oba mesečna zaslužka in vidimo, da stalnemu delavcu zaračunjavajo od novega leta sem — vkljub zagotavljanju, da se bodo varovale stare pravice, skoro 6 gld. limito žito in ne več 2 gl. 50 kr. To so odgovori na ponižne prošnje v službi države osivelih krščanskih mož. Letošnji čisti dobiček gozdnega erarja na Kranjskem je proračunjen na 23.440 gld. ali nad 19 % vseh dohodkov. Država tukaj zopet varčuje pri delavcu — števila uradnikov nič ne zmanjšuje in tudi plače jim ne trga. Zahtevajo nekaterniki, naj duhovniki gospodo pred nezadovoljnim ljudstvom branijo, — ne grešite sami, pa se vam ne bo treba bati poštenih mož. Saj menda še niste pozabili, da je vnebovpijoč greh: „Delavcerti in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati.'1 Ako pride maščevanje že na tem svetu, duhovnik ga ne bo mogel zadržavati.
(Prestolonaslednica-vdova) nadvojvodinja Štefanija se je nocoj z brzovlakom peljala skozi Ljubljano.
(Poštnina za razglednice) se baje v bodoče poviša od 4 na 5 vinarjev V minulem letu je došlo na Dunaj 2,145 830 komadov razglednic.
(Vojaška godba) igrala bo, kakor vsako leto, pričenši s 30. aprilom do 31. maja vsako nedeljo in vsak praznik v »Zvezdi«.
(Mrtvega so našli) predvčeranjim Frana Kor-barja, posestnika v Zg. Kašlju. Dne 5. aprila je bil padel v Ljubljanico. Pokopali so ga pri D. M. v Polju.
(Iz Črnomlja.) Prihodnji veliki živinski semenj bode v sredo dne 3. maja t. 1. Na veliki semenj dne 28. marca t. 1. bilo je kljubu zaprtiji meje iz sosedne nam Hrvaške blizo 2000 glav goveje živine prignane in kupčija je bila jako živahna, mnogo živine se je odgnalo v Trst in Reko; žalibog da tudi svinje se niso mogle na semenj prignati. Naši kmetovalci poprijeli so rit živino- in svinjoreje in obubožana Belokranjska bode si zopet do blagostanja opomogla.
(Županom na Slapu pri Vipavi) je izvoljen Alojzij Ferjančič, posestnik ; svetovalcema pa sta izvoljena Anton Gvardijančič in Matevž Trbižan.
(Češki turisti.) Dne 3. maja se popelje 60 čeških turistov iz Prage skozi Ljubljano v Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno. Skozi Zagreb se vrnejo preko Zidanega mostu binkoštno nedeljo v Ljubljano ter Be binkoštni ponedeljek s kurirnim vlakom popeljejo v Postojino, a zvečer zopet vrnejo v Ljubljano, kjer ostanejo do torka opoldne. »Slov. planinsko društvo« se pripravlja, da jih dostojno sprejme.
(Iz Sinja) 25. apr. Včeraj se je pripeljal iz Spljeta tušem minister železnic ter si ogledal pro-jektovano železnično črto Spljet-Sinj; tudi se je določil prostor v Sinju za kolodvor. Minister je zagotovil, da se gradnja omenjene železnične črte še letos začne, drugo leto pa ona črta do Aržane. Upati je, da se drugo leto dogotovi prva ozkotirna, ker je od Spljeta do Sinja le 36 km., predor bode pa samo jeden. Minister se je zvečer vrnil nazaj v Spljet.
*
* *
(Herman Bahr), ideal vseh naših novostrujar-jev in ob enem vir, ki iz njega zajemajo, takole sodi o krščanstvu: »Nemško in krščansko — tega no razumem! Nemštvo in krščanstvo se izključujeta. Kdor hoče biti kristjan, ne more biti Nemec. Nemec jo zdrav, krščanstvo je vera za bolnike .. « Ni čuda, da imajo tudi naši novostru-jarji jako čudno sodbo o krščanstvu. Če prepisujejo Bahra, tudi drugače mogoče ni!
(Živa pokopana.) V Hlanici na Češkem so pokopali 18 letno hčer zidarja Novaka. Grobar je slišal kmalu potem neko ječanje izpod zemlje. Naznanil je to oblasti. Komisija je odkopala grob. Našli so v njem truplo, a ne na hrbtu, ampak obrnjeno po strani. Obraz je bil zalit s krvjo, obleka pa strgana. Ni dvoma, da je bilo ubogo dekle živo zakopano.
(Zločin Lillu) Po dolgih preiskavah je sodnik izročil obtožnico sodišču. Sodišče je obtožnico uničilo, ker je preiskovalni sodnik Delale nepo-stavno postopal. Preiskava se mora začeti iznova. Upajmo, da bo prišlo z novo preiskavo več luči! »Narod« je že davno obmolknil, ker mu stvar ni šla po godu!
(Baronovka Hirsch,) žena turškega Hirscha, je zapustila 620 milijonov frankov. Večino denarja je zapustila za judovske ustanove in društva.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj, 27. aprila. Danes zjutraj je prišel cesarjev generaladjutant grof Paar k grofici vdovi Hohenwartovi ter ji izrazil cesarjevo sočutje nad bridko izgubo, rekoč, da cesar ne bo nikoli pozabil izrednih zaslug, katerih si je pridobil grof Hohenwart za državo. — Že včeraj so sočutje izrazili vsi člani habsburške hiše. Došlo je veliko brzojavnih sožalnic.
Dunaj, 27. aprila. Podadmiral baron Spaun je imenovan admiralom.
Dunaj, 27. aprila. Zaupniki nemških strank so izvolili poseben odsek, ki naj sestavi zahteve Nemcev; ta odsek se zbere v posvet začetkom maja.
Dunaj, 27. aprila. Načelnik ital. držav-nozborskega kluba posl. Malfatti biva s posl. Ciam-jem že več dnij tukaj ter obravnava z vlado glede pogojev, pod katerimi italijanski poslanci zopet vstopijo v deželni zbor tirolski.
Dunaj, 27. aprila. Iz Genfa poročajo listi, da je morilec avstrijske cesarice Lu-cheni naznanil, da je imel pri svojem umoru tovariše, ki so ga čakali na kolodvoru. Do sedaj je trdovratno tajil to okolnost.
Praga, 27. aprila. Listi naznanjajo, da je novica, po kateri finančni minister odstopi še pred razglasom jezikovnih naredb za Češko, popolno izmišljena.
Praga, 27. aprila. V „Hlas Naroda" objavlja dr. Rieger članek, v katerem imenuje grofa Hohenwarta najzvestejšega prijatelja češkega naroda. Slika ga kot velikega državnika, lojalnega svetovalca cesarjevega. Končuje z besedami: Narod moj, žaluj, ker si izgubil velikega svojega prijatelja.
Praga, 27. aprila. Mladočeški klub poslancev in klub konservativnih veleposestnikov sta odposlala sožalje vdovi Hohenwar-tovi, naročila vence ter odpošljeta iz svoje srede odposlanstvo, ki jih bo zastopalo pri pogrebu.
Crnovice, 27. aprila. Deželni zbor je včeraj zaključil deželnozborsko zasedanje.
Newjork, 27. aprila, h Manile poročajo, da je general Mac Artur polastil se najvažneje vstaške postojanke Calumpit. Vstaši so se morali vrniti v gorovje. Agui-naldo je izgubil velik del svoje armade, na ameriški strani je pa padlo samo osem mož.
KTvmrli »o:
25.	aprila. Helena Mali, krčmarja hči, 14 dni, Dolenjska cesta 4, bronchitis.
26.	aprila. Karol Kette, jurist, 23 let, Poljanski trg 1, jetika.
V bolnišnici:
21.	aprila. Ivan Novak, posestnika sin, 1 leto, plučnica.
22.	aprila. Adolf Janežič, pisarja sin, 13 let, peritonitis. — Ivan Medved, gostač, 81 let, ostarelost.
23.	aprila. Lovro Smrtnik, delavec, 51 let, exudat. pleur. tuberc. pulm. — Anton Knific, kmet, 19 let, fractura com-plicata cranii enciphalitis.
V vojaški bolnišnici:
19. aprila. Franc Osterman, c. kr. narednik, 29 let, jetika.
Tujci.
25. aprila.
Pri Slonu : Tič iz Sodražice. — Burger iz Kočevja. — Koritnik z Blok. — Vesler iz Ataleža. — Strasser, Honig-mann, Radasich, Scwarz iz Trsta. — Miklavžič od Sv. Križa.
—	Neumann iz Budimpešte. — Lfibenstein iz Brna. — Filrst, Singer, Beckmann, Weiss, Felix, VVeinberger, Rosen-berger, GlUck z Dunaja. — Vrbančič, Bernstein iz Gradca.
—	Ocbs in Prage. — Betz iz Einsiedeln-a. — Sallmann iz Olomuca. — Kraft iz Dun. Novega Mesta. — Deutsch iz Mainz-a. — Selinger iz Požege. — Walzer iz Celja.
Pri Maliču: Waldek, Albore iz Trsta. — Neumann iz Prage. — Wintehalter iz Maribora. — Schitz, Pfeiffer, Alt-schafer, Pircher, Franki, Godina z Dunaja. — Duller, VVeiss, Grilnwald iz Gradca. — Hinlizka iz Maribora. — Skutezky iz Linca.
Pri Lloydu: Grilc iz Vač. — Bonač iz Begunj. — Ko-lenec iz Čemšenika. — Benigher iz Trsta. — Gustin iz Metlike. — Mencinger iz Boh. Bistrice. — Bohinec z Reke.
—	Troha iz Prezida.
MeteorologiČno porodilo.
Višina nad morjem 30b'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
o rt O	čas opazovanja	Stanje \>»rometrs v m:n	Temperatura to Celzij«	Vetrovi		•»•S •9 £ a ? B V * . t cC (79 i. CM ,
26	9 zvečer	726-4	8-7	sr. sever	oBlauno	23-2
27	7 zjutr&j 2. popol.	727 0 729-3	6-5 106	si. jug sr. jug	oblačno dež	
Srednja včerajšnja temperatura 8 9", normale: 11-4°.
Zahvala.
413 1—1
Prisrčno zahvaljujemo vse častite prijatelje in znance za milo sožalje ob smrti predragega nam soproga, očeta, tasta, strica in deda
Antona Bolhe
in za obilo mu izkazano zadnjo čast ob pogrebu. Lepa hvala tudi gospodom z južne železn;ce, ki so se pobožno spomnili nekdanjega svojega tovariša in ga spremili na kraj miru.
Žalujoče rodbine:
Bolhova, Franketova in Mikuševa.
j	.. > ' * ' V >- ' J, ' .. C/, * / ~ , - ? '4		
VLi			
			

Zahvala. 411 11
Ako nas je moglo v dnevih najbridkejše žalosti povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
Karola Pleska
c. kr. višje - sodnega svetnika v pok. itd.
sploh kaj tolažiti, bili so to nebrojni dokazi srčnega, ginljivega sočutja, katere smo prejemali od vseh strauij, kot ravno toliko znakov ljubezni in spoštovanja do našega blagega pokojnika.
Srce nam torej narekuje najsrčnejšo zahvalo vsem onim, kateri so si prizadevali nas v naši tugi utolažiti in so v tako obilnem številu spremili predragega rajnika k poslednjemu počitku.
Prav posebno se pa še zahvaljujemo čast. gg. pevcem za ginljivo petje in darovalcem krasnih vencev. Vsem prav srčni »Bog povrni«!
V Ljubljani, dne 26. aprila 1899.
Žalujoči ostali.
JFtnviio 1100*1 oo imata v naivečji izberi v l/C I&U/ ttce/ttc zalogi BRATA EBERL
v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 19 11—2
Znojmske kumare
prve vrste, jeden zabojček drobnih 7 gld. 25 kr. srednjih 5 gld. 75 kr., tako zvanih poprovk 7 gld. tudi v sodcih, pošilja proti povzetju	408 3—2
Iv. Jh\ Lilieli
vVirovitiei, Slavonija
* ____*
* Teodor Slabanja, S
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, Q
■- priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-
stojnikom svojo delavnioo za izdelovanje ^
cerkvene posode in orodja. ^
■■ -a. 1» ■*«»«! |
t Zgornjem Kašlju.
V jedni hiši je gostilna že 80 let, v drugi pa prodajal-nica špecerijskega blaga že 16 let. Proda se zraven tudi polje ali samo hiše. — Več se poizve v Zgor. Kašlju it. 20 pri papirnici, pošta Zalog pri Ljubljani. 406 2-1
Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognja po najnižji ceni.
Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se izplačuje na obroke. Preiast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi.	386 52—49
Pošilja vsako blago poštnine prosto.
K K

Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
if AHTMA. lakso Veršec
v LJUBLJANI.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glrn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnž
do dn6 po 4l/a%. Poštno - hranilničue položnice na razpolago.
I > ii ii a j s k a t> o
r z a. figi-
Dne 27. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°'0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista......... . .
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
TO frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci........
C. kr. cekini ...........
100 gld.
100	.
119	»
100	»
119	» 97	.
920	»
3-56	»
120	» 58	» 11	.
9	>
44	>
6	»
85	kr.
40	»
65	»
40	»
80	.
20	>
50	»
50	» 45 V
95	.
78	,
56	»
45	. 68 >
Dne 26. aprila.
4°/0 državne srečke 1. 1851, i 0 gld. . .	171	gld.	50	kr.
B°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .	157	»	60	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	40	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	80	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............138	.	20	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	50	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	75	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	25	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4°/0	97	»	90	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	217	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	176	»	—	»
> » južne železnice 6°/0 .	124	»	40	»
» > dolenjskih železnic 4%	99	»	50	»
m
SJT Nakup ln prodaja TfcSR vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U SI"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
199 gld 25 kr. 165 » — *
20 28 85 84 60 24 1F>2 3390 458 58 105 243 192 127
30
50 75
05 50 25
JUT Pojasnila ~3>S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti XJT naloženih glavnic. "SJSS,