SREDA, 18. MAJ 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VE-CE-R.COM • LXVII 113 (20.244) • CENA 1,20 E-UR (12 HRK)

Mag. Bernard Brščič, ekonomist: "Demokracija je ustvarjena na soglasju vladajočih
in vladanih in vladani so soglasje umaknili. Noben politični sistem ni tako robusten,
niti diktatura ne, da bi zdržal, če ni minimalnega soglasja." Stran 4

Novi pokojninski zakon ne prinaša
dramatičnih sprememb in poslab-
šanj, ampak "gre za razumno prilaga-
janje tistega, kar moramo prilagoditi"
demografskim dejstvom, je predrefe-
rendumsko posegel v prepričevanje
Slovencev za reformo še minister za
razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspa-
ri. In bodoče upokojence bodril, da so
odmerni odstotki za pokojnino "celo
boljši, res pa je, da je treba kakšno leto
dlje delati".

Če pokojninski zakon ne bi bil spre-
jet, bi nas to letno stalo okoli 300 milijo-
nov evrov. Gasparije trdil, da bi morali
vsako leto poskrbeti za najmanj 220 mi-
lijonov evrov prihrankov, da bi vzdrže-
vali potrebni srednjeročni fiskalni cilj,
sicer bi Slovenijo doletele evropske
kazni, 50 milijonov evrov bi šlo letno
za hitrejše upokojevanje, 30 bi jih letno
potrebovali za povečane stroške finan-
ciranja dolga, saj lahko Slovenija priča-
kuje znižanje bonitetne ocene, če bi
pokojninska reforma padla.

Sinoči so finančni ministri EU odo-
brili evropsko pomoč Portugalski v vi-
šini 78 milijard evrov. Od Grčije, ki so
ji lani odobrili 110 milijard evrov po-
moči, zahtevajo dodatne ukrepe, zla-
sti prodajo državnega premoženja, s
čimer bi zagotovili 50 milijard evrov
prihodkov, ter dogovor med vlado in
opozicijo za izvedbo dodatnih ukre-
pov. Če bodo te zahteve izpolnili,
lahko računajo na dodatnih 60 mili-
jard evrov pomoči. Minister Franc
Križanič je po zasedanju povedal, da
so Grki že zdaj izvedli ukrepe, ki so
ostrejši od tistih, ki jih je za stabiliza-
cijo izvedla nekdanja Jugoslavija. Kot
svarilo, kaj čaka države, ki ne izvede-
jo reform, je poleg znižanja plač izpo-
stavil ukinitev 1976 šol in posledično
ukinitev dva tisoč delovnih mest pa
ukinitev občin (s 1034 na 325). Enako
velja za Portugalce. ...2

Enosmerna vozovnica z vsemi taksami In
pristojbinami! Poskrbite za čimprejšnjo
rezervacijo, saj je število za vsak polet omejeno,
POTOVALNA AGENCUA • 01 6001 837

Blizu Koroškega mostu
v Mariboru sta včeraj za
posledicami hude
prometne nesreče umrla
dva od treh v njej
udeleženih voznikov

Včerajšnja prometna nesreča, ki se je
ob 12.49 zgodila v izteku Koroškega
mosta, na Dravograjski cesti, je ena
hujših na območju mesta Maribora v
zadnjih letih. Posledice trčenja treh
avtomobilov so katastrofalne: trije
udeleženci, od teh dva mrtva. Kaj je
šlo narobe pri 53-letni voznici opla za-
fire, da je med vožnjo v smeri Tabora
naenkrat zavila v levo, v robnik zeleni-
ce, ki ločuje smerna vozišča, ni znano.

"Če bi vam naslednji mesec
izplačali vašo bruto plačo, kako bi
se odločili? Bi dali skoraj 23
odstotkov te plače za zdravstveno
in pokojninsko zavarovanje ali bi
šli na počitnice na Havaje?" Tako
se je ob razmišljanju o pokojnin-
ski reformi, ki ji večina Slovencev
dobra dva tedna pred referendu-
mom ne ploska, vprašal razvojni
minister Gaspari. In bil prepričan,
da bi imeli v nekaj letih zelo hudo
socialno krizo. A resnica je, da
danes tako misli on in njegovi
somišljeniki, mnogi pa so
prepričani, da bi Bismarckovo
pokojninsko zavarovanje zlahka
končno zamenjali za individual-
no. Bi pač vsak poskrbel zase. In
se predvsem ne bi vsakih deset let
srečeval z novimi in novimi
idejami reformatorjev, ki
določajo, pod kakšnimi pogoji in
predvsem kdaj bo lahko človek
odložil delo in se upokojil. Vse bi
jim tako sporočila zavarovalnica.

A kje je resnica? Za tiste, tik pred
upokojitvijo, v upokojitvi po
starem, pa naj stane, kolikor
stane. Vsaj zdi se, da je tako. Za
tiste, ki novi reformi ne morejo
uiti, je resnica v sprijaznjenju z
razumno pojasnjenimi dejstvi in
izračuni, kaj jih čaka. Ko so
vplačali že dve tretjini zavarova-
nja ali še več, pač nimajo več
velike izbire. Za generacijo v
kariernem vzponu počiva resnica
v čistih računih, saj imajo v
sredini vplačevanja za zdaj 40-
letnega zavarovanja čisti računi
ne le smisel, ampak so tudi
vzpodbuda za nadaljnjo lastno
skrb za varno starost. Za mlade, ki
so šele vstopili v življenjski
delovni ring, je resnica daleč stran
od Bismarcka in njegove medgene-
racijske solidarnosti. Kaj si mislijo
o računu, ki bi jim ga za pokojnin-
sko preživetje že upokojenih
Slovencev izstavila politika,
mladi, ki so še brez trajne
zaposlitve, piše na spletnih
forumih. Tudi že upokojeni
poznajo resnico, ki jih bo doletela
brez pokojninske reforme.
Pokojnine gotovo ne bodo višje.

In kaj išče v vsem skupaj še
slovenska javnofinančna resnica o
ceni, ki naj bi jo družba plačala, če
pokojninske reforme ljudje ne bi
potrdili? Za zdaj se zdi, da so
resnice posameznika krepko bolj
prepričljive kot resnice, s katerimi
nas tik pred zdajci bombardirajo
politiki in celo ugledni ekonomi-
sti. A ker nam ne eni ne drugi še
ne žugajo z višjimi davki, s
pripravljenimi zamrznitvami pa
ravnajo v rokavicah, bi lahko
prihajajoča dva tedna porabili še
za razmislek, kaj nas lahko
povezuje in zakaj se venomer
sklicujemo na to, da je Slovenija
socialna država.

Žerjav meni, da bi Slovenijo
rešil svet modrecev. Politiki
se o tem, kdo so to, gotovo
ne bodo mogli dogovoriti.
Torej nas lahko tega vpraša-
nja reši še en referendum.

Za ministra Mitjo
Gasparija je pokojninska
reforma razumno
prilagajanje hitremu ^
staranju Slovencev. Če
bi pokojninska reforma
padla, bi morali vsako
leto prihraniti 300
milijonov evrov

V pričakovanju odločitve, kaj bo prine-
sla pokojninska reforma, se število upo-
kojencev pri nas nerazumno povečuje,
kar tistim, ki se hitijo upokojevati, ne
prinaša ugodnosti, se je včeraj vključil
v predreferendumska prepričevanja
ljudi še minister za razvoj in evropske
zadeve Mitja Gaspari. "Če bi si prera-
čunali, kdaj v pokoj, bi ugotovili, da bi
imeli, če bi počakali leto ali dve, boljšo
pokojnino, kot jo imajo sedaj, ko se na
hitro upokojujejo po starem zakonu," je
sporočil mladim upokojencem.

S podatki je Slovence znova spomnil,
kako nezadržno se staramo. Razmerje
med tistimi, ki plačujejo pokojninsko
zavarovanje, in med upokojenci se je
v minulem desetletju zmanjšalo z 1,71
zavarovanca na upokojenca na 1,54
zavarovanca na upokojenca. Ob tem
se podaljšuje pričakovana življenjska
doba Slovencev, delež aktivne popula-
cije pa se v prihodnjih letih v primerja-
vi s starajočo zmanjšuje. Brez reforme
torej ne bo šlo, kajti, "kdo bo to finan-
ciral", se je vprašal Gaspari. In si odgo-
voril, da majhna skupina aktivnih, kar
pomeni, "da bodo lahko delali več kot
deset ur na dan in bili najbolj produk-
tivni v Evropi, če naj bi to vzdržali ob
zdajšnjem pokojninskem sistemu". To
je tisti problem Slovenije, ki se ga "s
kratkoročnimi političnimi ukrepi ali
z izjavami ne da spremeniti", je menil,
Slovenija pa se v primerjavi z Avstrijo,
Francijo, Nemčijo in Švedsko pri tako
hitro starajočem se prebivalstvu odziva
s podaljšanjem delovne dobe najmanj
pozitivno. Ob tem je Gaspari zatrdil,
da novi pokojninski zakon ne prinaša
dramatičnih sprememb in poslabšanj,
ampak "gre za razumno prilagajanje ti-
stega, kar moramo prilagoditi" demo-
grafskim dejstvom. Odmerni odstotki
za pokojnino so "celo boljši, res pa je,
da je treba kakšno leto dlje delati".

Korupcija generira
revščino in zavira razvoj
je bila rdeča nit včerajš-
nje razprave v državnem
svetu o povezanosti revš-
čine, korupcije in razvoja

Javno razpravo je pripravilo društvo
Integriteta, ki se zavzema za etičnost
javnega delovanja. V javni razpravi so
ugledni sogovorniki poskušali anali-
zirati verižni učinek, ki ga ima korup-
cija na odtujitev javnih sredstev, kar
posledično vodi do znižanja sredstev
za javne socialne storitve (zdravstvo,
izobraževanje in zmanjševanje revšči-
ne) in povzroča vse večje razlike v ka-
kovosti življenja.

"Korupcija je zaviralka razvoja
demokracije v Sloveniji, s sistemsko
korupcijo pa država vse bolj postaja
ujetnica elit," je uvodoma povedal Blaž
Kavčič, predsednik državnega sveta.
V Sloveniji se po njegovem vedno bolj

In koliko bi nas stalo, če pokojninski
zakon ne bi bil sprejet? Bi bila ceha 30
ali 300 milijonov evrov letno? Žal prej
300 kot 30, je dejal Gaspari. In pojasnil,
da bi Sloveniji nesprejetje pokojninske-
ga zakona pričakovano prineslo nižjo
bonitetno oceno, ki bi letne stroške fi-
nanciranja dolga povečala za okoli 30
milijonov evrov letno. Dodatnih 50 mi-
lijonov evrov letno bi potrebovali zara-
di hitrejšega starostnega upokojevanja,
kot je predvideno v novem zakonu. Naj-
višji pa bi bil letni račun zaradi nedose-
ganja srednjeročnega fiskalnega cilja.
Ocenjujejo ga na 220 milijonov evrov
letno. Slovenija se je namreč zavezala k
doseganju stabilizacijskih ciljev, če jih
ne bo izpolnila, pa bo EU od Slovenije
zahtevala hitrejšo stabilizacijo javnih
financ od trenutno predvidene. "Za kaj
gre? Ljudje mislijo, da je treba narediti
samo enkratno prilagoditev v enem
letu in bomo s tem dosegli vse prilago-
ditve, ki jih zahteva neizvedena pokoj-
ninska reforma. Žal ni tako, ampak je
treba vsako leto posebej poskrbeti za
najmanj 220 milijonov evrov prihran-
kov, da bi vzdrževali potrebni sred-
njeročni fiskalni cilj. Če ga ne bomo
vzdrževali, nas čakajo kazni, ki so ve-
zane za posamezno državo in tukaj Slo-
venija ne more biti nobena izjema. In
ta reč se ne bo začela odvijati šele leta
2025, ampak že v obdobju med 2011 in
2015," je povedal Gaspari. In menil še:
"Nekateri bi rekli, daje mogoče ta prob-
lem rešiti zgolj z rešitvijo enega tajkun-
skega problema, ki bi bil vreden 300
ali 400 milijonov evrov, ampak s tem
problema ne bi rešili več kot za eno
leto. Leta pa se kopičijo in potrebovali
bi precej tajkunskih primerov, da bi re-
šili več let, čeprav mislim, da je ta kriti-
ka sicer upravičena."

srečujemo tudi s plenilskimi elitami,
ki se zajedajo v javna sredstva, kar je
eden glavnih razlogov, da se revščina
pri nas ne odpravlja. "Dvodomni par-
lament je korektiv demokratičnega
primanjkljaja v Sloveniji," je rešitev
ponudil Kavčič.

Revščina in korupcija imata več
obrazov, je opozoril razvojni ekono-
mist dr. Jože P. Damijan z Ekonom-
ske fakultete v Ljubljani, kjer predava
predmet korupcija in razvoj. "Osnovni
problem korupcije je, da znižuje gospo-
darsko učinkovitost," je temeljna Dami-
janova ugotovitev. Ekonomski stroški
korupcije so še neenake možnosti za
državljane, manj tujih investicij in po-
večana neučinkovitost gospodarstva.

Ekonomist dr. Jože Mencinger je
k povezavi korupcije in gospodarske
učinkovitosti dodal, da revščine v
svetu ni mogoče zmanjševati z dvigo-
vanjem konkurenčnosti. Če vse države
dvigujejo konkurenčnost, razlike osta-
jajo, pojasnjuje Mencinger. Z revščino
se spopada tudi Evropska unija, kjer
živi kar 80 milijonov revnih, od tega
20 milijonov otrok in osem odstotkov
delovno aktivnih prebivalcev. V Evro-
pi že 30 let pada delež dela v strukturi
BDP, kar je glavni razlog, tako Mencin-
ger, da naraščajo razlike in revščina.
Strategija Evropa 2020 po njegovem
vsebuje veliko praznih besed, a nekaj
dobrih realnih ciljev. Med njimi sta
dvig zaposlenosti na 75 odstotkov v
starostni skupini od 15 do 64 let in
dvig vlaganj v raziskave in razvoj na
tri odstotke BDP.

	2011		2012		2013
	mio. €	% BDP 2011	mio. €	% BDP 2012	mio. E	% BDP 2013
Skupaj	300	0,8	300	0,8	300	0,7
1. MFO/letni učinek ¹	220	0,6	220	0,6	220	0,6
2. Rast upok./višja ²	50	0,1	50	0,1	50	0,1
3. Višji stroški financiranja dolga ³	30	0,1	30	0,1	30	0,0

Potrebni dodatni letni prihranki zaradi doseganja srednjeročnega finančnega cilja

Učinek povečane rasti starostnega upokojevanja zaradi odlašanja sprejetja ZPIZ-2

Ocenjeni višji stroški financiranja dolga širše države zaradi poslabšanja ratinga države ob nesprejetju ZPIZ-2

večer Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve

"Več korupcije pomeni več revšči-
ne," na osnovi svojega znanstvenega
dela ugotavlja dr. Bojan Dobovšek s
Fakultete za varnostne vede v Maribo-
ru. Korupcija, klientelizem, elitizem in
strah pa so po njegovem mnenju glav-
ni razlogi, da se pravna država v Slove-
niji ni razvila. Nasprotno, danes smo
priča pojavu "state capture", prevzema
države od interesno povezanih elit.

"Razvoja ne bo, če ne bo vladavine
prava, kar je imunski sistem države,"
je dodal predsednik komisije za prepre-
čevanje korupcije Goran Klemenčič.
"Pravila igre so pri nas zelo slabo defi-
nirana, igralci, ki hrepenijo po moči,
oblasti in denarju, pa so zelo motivi-
rani," je razlog, s katerim Klemenčič
pojasni, zakaj organizirana korupci-
ja vedno bolj vodi državo. Sistemski
izvor organizirane korupcije pri nas
pa so po Klemenčičevem mnenju ve-
liki monopoli in pomanjkanje konku-
rence v slovenskem gospodarstvu. O
izvoru korupcije pa pove, da Sloveni-
ja ni država, kjer bi revščina poganja-
la korupcijo. "Uradniki pri nas niso
korumpirani, ker s svojo plačo ne bi
mogli preživeti svojih otrok in druži-
ne. Imamo korupcijo, ki izvira iz po-
manjkanja vrednot."

Nekdanji varuh človekovih pravic
Matjaž Hanžek pa je z izračuni poka-
zal, da ne drži, da so učinkovite države
tudi razslojene. Tudi ne drži, da večja
kot je neenakost, večja je konkurenč-
nost. Tudi odpuščanje v javnem sek-
torju, ki vodi v revščino, ne vpliva na
konkurenčnost. Korupcija je po Hanž-
kovem mnenju sistematizirana kraja,
ko se sredstva od revnejšega sloja pre-
takajo k bogatejšemu. V Sloveniji smo
tako priča negativnemu prerazporeja-
nju družbenega bogastva, kar je Han-
žek ponazoril z likom Superhika iz
nekoč priljubljenega stripa Alan Ford,
ki je kradel revnim in dajal bogatim.

Šefu vlade Pahorju
in vodji opozicije Janši
seje v ponedeljek uspelo
srečati vstran od medij-
skih žarometov. Sodelo-
vanja med njima v tem
mandatu skoraj ni bilo.
Proti Pahorju odločneje
levica kot desnica

Predsednik vlade Borut Pahor se je
v ponedeljek pozno popoldan srečal
tudi s predsednikom SDS Janezom
Janšo. S tem je zaključil krog pogovo-
rov z opozicijo, ki jih je začel prejšnji
teden, ko je sprejel predsednika SNS
Zmaga Jelinčiča in predsednika SLS
Radovana Žerjava. "Predsednik vlade
sestanek ocenjuje kot koristen," so spo-
ročili iz Pahorjevega kabineta. V SDS
pa so pojasnili, da sta Janša in Pahor
"izmenjala poglede o aktualnih poli-
tičnih problemih in razpravljala tudi
o možnih rešitvah", posebnih zak-
ljučkov pa sestanek ni prinesel. Po-
drobnejših pojasnil niso dajali ne pri
Pahorju ne pri Janši.

Premier je sicer prejšnji teden na-
kazal, da pogovori niso namenjeni
iskanju nadomestnih glasov po odho-
du Desusa iz koalicijske falange,
ampak gre za pogovore, kako "prese-
či morebitno politično nestabilnost,
tako da ta ne bo ogrožala naših nacio-
nalnih interesov". Glede na to, da SDS
najboljši izhod iz nastale politične
krize vidi v predčasnih volitvah (in
ob tem v ustavnih spremembah), se
verjetno temu vprašanju prvaka naj-
večjih strank nista mogla izogniti. A
sta očitno ostala vsak pri svojem. Je
pa tako postalo bolj jasno, da predča-
snih volitev v Sloveniji ne bo, saj so
takšno odločitev sprejeli v stranki SD,
kjer imajo vseeno ključne vzvode za
takšne odločitve.

Sodelovanje na relaciji Pahor-Janša je
bilo v tem mandatu sicer slabo. In obe
največji stranki valita krivdo druga na
drugo. Janševi trdijo, da je vladajoča
stranka izključevalna, odkar je prev-
zela oblast, da je že v začetku zavrni-
la dialog z opozicijo, predvsem pa ji
očitajo, da je opustila prakso manda-
ta 2004-2008, ko je delovalo koalicij-
sko-opozicijsko partnerstvo za razvoj.
Pahorjevi odvračajo, da je SDS razdi-
ralna opozicija, ki deluje po metodah
"požgane zemlje" oziroma "slabše za
državo, boljše za nas" in ruši vse re-
formne predloge.

Pozivov, da je v državi treba nekaj
spremeniti, je bilo v zadnjem času
precej. Toda ideje o potrebi po pred-
časnih volitvah v zadnjem obdobju
niso prihajale le iz politične opozici-
je, ampak odločno tudi z levice. Takš-
no možnost je ob predpostavki, da se
spremeni tudi ustava, največkrat do-
pustil Zares. Predvsem pa po Pahor-
ju ni "padalo" le iz Janševega tabora,
ampak tudi iz sfer "naravnih zavezni-
kov".

Mnogi poznavalci ospredij in oza-
dij v politiki so dobili več potrditev,
da Janša odločneje napada predsedni-
ka republike Danila Turka, kar se je
izkazalo v arhivski zgodbi in ob odli-
kovanju Tomaža Ertla. Najbrž ga pozi-
cionira kot nevarnejšega nasprotnika
v tem trenutku, saj Turk uživa veliko
večjo podporo javnosti kot Pahor.
Nedvomno bo ta os konflikta v bližnji
prihodnosti še pomembno zaznamo-
vala politična razmerja pri nas. Turk
je v intervju za Mladino pred kratkim
tudi odločno napadel Janšo, rekoč, da
je premetenec in da je njegovi politiki
treba reči ne.

Vseeno pa so tudi v desnem centru
mnogi pričakovali, da bo Janša v tem
obdobju skušal odločneje torpedirati
vlado s Pahorjem, a rokavice do konca
nikakor niso bile snete. Predvsem pa

Janša in Pahor
"izmenjala poglede
o aktualnih
političnih
problemih in
raz-prav-ljala tudi
o možnih rešitvah"

ni pričakovati, da bo Janša z vsemi
topovi in na vso moč rušil pokojnin-
sko reformo. Če prevzame oblast, ga
ta čaka najprej. Da pa Janša vseeno za-
ganja mašinerijo priprav na volitve,
se vidi v dejstvu, da je že posegel po
standardnem "ukrepu": SDS je predla-
gala izredno sejo o "sumih korupcije
in klientelizma, razsipništva in pode-
ljevanja poslov političnim podporni-
kom, somišljenikom, sopotnikom in
prijateljem". V anale je šla izredna seja
o korupciji pod Ropovo vlado, ko se
je Janša v državnem zboru pojavil s
sprejem WD-40, spopad s tajkuni pa
je bil na tapeti ob koncu mandata, ko
je vodil vlado.

Vse močnejše so tudi neuradne infor-
macije, da je ožji krog vrha vlade vse
bolj nezadovoljen z manevri nekate-
rih drugih pomembnih igralcev na
levici. Predvsem predsednika repub-
like Danila Turka, kateremu je ravno
Pahorjev umik iz predsedniške tekme
2007. omogočil vstop v volilno dirko
in kasnejšo prepričljivo zmago. Pred-
sednik je v odmevnem aprilskem na-
stopu povedal, da se je treba najprej
posvetiti razpravi o pokojninski refor-
mi, ki jo podpira, po referendumu pa
rešitvi politične krize. Pahorja sicer ni
pozval k odstopu, je pa dejal, da bodo
predčasne volitve najbrž potrebne. Na
vprašanja o podpori vladi pa je odgo-
varjal, da "uživa njegove simpatije".

Tudi predsednik Zveze združenj
borcev za vrednote NOB Janez Sta-
novnik je nazadnje predsednika re-
publike pozval, naj poseže v razmere
v državi in preseka politično krizo.
Oba nastopa sta bila Pahorju - ta je
dolgo vztrajal, da politične krize ni,
je pa koalicijska - pravzaprav velika
zaušnica in nezaupnica. A vprašanje
je, ali je Turk glede na dejstvo, da bi
predčasne volitve zelo verjetno dobil
njegov veliki nasprotnik Janša, raču-
nal, da bi pobuda res lahko uspela v
kratkem času, denimo letos. Ob tem,
da mu je jasno, kako preračunljivi so
poslanci, ki si ne bodo kar tako skraj-
šali mandata, je najbrž želel predvsem
spodbuditi intenzivnejše razprave na
levici, kako prekiniti krizo, ki je zaje-
la tudi ta del političnega spektra. Ta
je v veliki meri nezadovoljen s Pahor-
jem, a njegovega naslednika razen po-
litičnih mitologov in piscev urbanih
legend (še) ne vidi nihče.

Uredniški odbor Večera se pridružuje pozivu Društva novinarjev Slovenije, v
imenu katerega je predsednik Grega Repovž v ponedeljek pozval ministrstvo
za kulturo, naj ustavi prodajo Večera murskosoboškemu računalniškemu pod-
jetju 3Lan. Na spornost te prodaje so že večkrat opozorili Večerovi novinarji, ki
spodbijajo tudi sklep Urada za varstvo konkurence (UVK). Po tem sklepu držav-
nega organa lahko Večer kupi malo podjetje, ki ne pozna časopisne dejavnosti
in ni nikoli razgrnilo niti svojih finančnih virov niti načrtov, ki jih ima v zvezi
z obstojem in razvojem Večera. Ker ima zadnjo besedo pri tej prodaji država, po-
zivamo pristojno ministrico Majdo Širca, naj zavaruje javni interes in to kupčijo
prepreči. Iz dneva v dan lahko spremljamo nepopisno škodo, ki so jo take kup-
čije prinesle ne samo zaposlenim v prizadetih podjetjih, ampak tudi slovenski
družbi. Kaj pomenijo take kupčije za preživetje podjetja, nam je po vseh finanč-
no-poslovnih mahinacijah, v katerih se je zaradi napačnih državnih odločitev
znašel tudi Večer, povsem jasno. Prav zaradi te slabe prakse od ministrice priča-
kujemo, da ne bo sodelovala pri uničevanju časopisa, ki je na tem izmučenem
koncu države vsemu navkljub previharil častitljivih 66 let.

Naša družba je v položaju, ko potrebujemo kakovostnejši dialog, boljše razume-
vanje težav in boljše dogovarjanje o rešitvah, kljub temu pa ni akutne potrebe
po spreminjanju ustavnega besedila, je na slovesnosti ob izdaji jubilejne knjiž-
ne izdaje Ustave RS ocenil predsednik države Danilo Turk. Turk poudarja, da
s tem, ko pravi, da akutne spremembe ustave niso potrebne, ne misli, da je pre-
povedano kakršnokoli spreminjanje ustave. "Zdajšnje besedilo ustave lahko tu
pa tam spremenimo, če ocenimo, da je to potrebno," vendar moramo pred tem
opraviti kakovostno in poglobljeno razpravo ter temeljito preučiti zdajšnje odloč-
be, opozarja. Predsednik republike se je tudi zahvalil vsem tistim, ki so pred
20 leti oblikovali ustavo: "Dali ste nam dokument, ki je Slovenijo definiral kot
moderno, demokratično in socialno državo."

Med oblikovalci ustave se je slovesnosti udeležil tudi predsednik prvega slo-
venskega demokratičnega parlamenta France Bučar. Poudaril je, da je bila glav-
ni pogoj za nastanek ustave dozorela narodna zavest, glavni dosežek ustave pa
ta, da je z njo država postala subjekt v mednarodnih odnosih. Sedanja ustavna
ureditev se je po oceni Bučarja pokazala kot primerna osnova za naš državni
obstoj in razvoj. "Težave in odstopanja od pričakovanj, s katerimi se srečujemo,
niso posledica neustreznosti ustavne ureditve, ampak nasprotno, neupošteva-
nja in odstopanja od njenih določil," je dejal. Dodal je, da pa to "ne izključuje sle-
herne potrebe po morebitnih adaptacijah ustave".

Jubilejno knjižno izdajo slovenske ustave je Uradni list RS, ki je tudi pripra-
vil slovesnost, natisnil v 500 izvodih, od katerih je vsak oštevilčen. V knjigi so
predstavljeni tudi državni simboli, tekst pa je natisnjen v slovenščini in angleš-
čini. Slovesnosti ob predstavitvi knjige je sledila še okrogla miza z eminentni-
mi pravnimi strokovnjaki z naslovom Razpotja pravne države - ustava 20 let
pozneje. (sta)

Mag. Bernard Brščič, ekonomist, o
svetu modrecev: "To je vrnitev na
platonično umevanje, da naj bi bila
najboljša vladavina modrecev in
vojščakov, preddemokratični reci-
div, predparlamentarni koncept
SZDL. Mogoče se je strinjati, da je po-
litična kultura v Sloveniji v globoki
kriz-i, ne sledi pa iz- tega sklep, da je
čas z-a vladavino modrecev. Vidim
precej ponesrečeno potez-o SLS, na-
daljevanje pristopa, da so vse poli-
tike iste, enako slabe. Verjamem v
parlamentarno demokracijo. Tudi
modri ljudje imajo svoje mesto,
toda ne z-unaj institucij, ne z-unaj
parlamenta. Imamo parlamentar-
no večino, a očitno nima več pod-
pore. Po mojem je vladajoča opcija
iz-gubila legitimnost, z- 20-odstotno
podporo ni mogoče vladati. Vz-traja-
ti pri legaliz-mu, da ima vlada štiri-
letni mandat ... To ne drži, vsak dan
je na plebiscitu! In na referendumu
o malem delu je bila plebiscitarno
z-avrnjena. Demokracija je ustvarje-
na na soglasju vladajočih in vlada-
nih in vladani so soglasje umaknili.
Noben politični sistem ni tako robu-
sten, niti diktatura ne, da bi z-držal,
če ni minimalnega soglasja. Verja-
mem, da ta vlada morda lahko pre-
živi, toda po mojem Slovenija ne bo
preživela." (va)

Petega junija bomo na referendumu
odločali tudi o tem, kako se bomo
v prihodnje upokojevali in kakšne
bomo imeli pokojnine. Pri Večeru
vam želimo omogočiti, da bi se na re-
ferendumski dan čim lažje odločili,
z-ato vas vabimo, da nam posredujete
konkretna vprašanja. In strokovnjake
bomo vprašali namesto vas! Vpraša-
nja o tem nam lahko posredujete do
srede, 18. maja, po elektronski pošti
na naslov: pokojninska.reforma@ve-
cer.com. Lahko pa nam pišete tudi po
navadni pošti na naslov Dopisništvo
Večera, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana,
s pripisom Za pokojninsko reformo.
Odgovore bomo objavili 28. maja v
prilogi V soboto. (dr)

Bo Portugalska z evropskim
denarjem pri premagova-
nju krize uspešnejša
od Grčije?

Včeraj seje še sedmič
odvrtela zgodba o ločitvi
poslanske in županske
funkcije. Argumenti
ostajajo vsa leta enaki,
spreminja se samo to,
kdo jih izreče

Zgodba, da župan ne bi smel biti posla-
nec, se je z-ačela leta 1999, ko so takš-
no ureditev predlagali poslanci SNS, a
vsi dosedanji poskusi so bili neuspeš-
ni. Naz-adnje je z-akon predlagalo 44 po-
slancev iz- koalicije in opoz-icije, uradni
predlagatelj Franci Kek (Zares) pa raču-
na na še štiri podpornike, ki pa se pod
predlog niso podpisali. Lani so sicer
poslanci podoben predlog že z-avrni-
li, a je tisti, v nasprotju z- aktualnim,
predvideval nez-družljivost funkcije po-
slanca ne le z-a župane in podžupane,
ampak tudi z-a občinske svetnike. Če
bi poslanci tokrat z-akon potrdili, bi ve-
ljalo, da lahko na naslednjih parlamen-
tarnih volitvah župani in podžupani
kandidirajo, a se morajo po morebitni
iz-volitvi odpovedati eni od funkcij.
Tokrat so poslanci z- 48 glasovi z-a in
36 proti z-akon sprejeli.

Kot je stara z-godba, so stari in nespre-
menjeni tudi argumenti. Medtem ko
podporniki ločitve opoz-arjajo na me-
šanje dveh vej oblasti (poslanci so del
z-akonodajne veje, župani pa iz-vršil-
ne), nasprotniki poudarjajo, da je takš-
na podvojena funkcija edina možnost,
da se na državni ravni slišijo interesi
lokalnih skupnosti, vsaj dokler ni po-
krajin.

Tudi včeraj smo v parlamentarni
raz-pravi slišali takšna stališča. Kek
je odgovarjal, da je predstavnik lokal-
nih interesov na državni ravni držav-
ni svet in ne državni z-bor, Gvido Kres
(SLS) pa je dodal, da vlada ne dela nič
z-a decentraliz-acijo: "Župani in drugi
občinski funkcionarji so jamstvo, da
bodo njihove lokalne težave slišane
in z-astopane na nacionalni ravni."

Čeprav se morda kot kompromis
ponuja predlog SDS, naj se opravlja-
nje funkcije poslanca prepove samo
županom mestnih občin, je takšno
možnost z-avrnil že odbor z-a lokalno
samoupravo, ker se s tem bistvo prob-

Tako so prepričani v vladi
in koaliciji, medtem
ko SLS in SDS prisegata
na tradicionalno družino

Prav na mednarodni dan boja proti ho-
mofobiji so poslanci večji del včerajšnje
raz-prave namenili predlogu družinske-
ga z-akonika, ki bo, če bo sprejet, poleg
nove definicije družine istospolnim v
partnerski skupnosti z-agotovil enake
pravice, kot jih imajo z-akonci. Prav tako
bo partner v istospolni partnerski skup-
nosti lahko posvojil biološkega otroka
svojega partnerja. Ker tovrstnim rešit-
vam ostro nasprotujejo v SDS in SLS,
kjer so prepričani, da je edina prava
družina le tista, ki jo tvorijo oče, mati in
otroci, in da je nujno v z-akoniku ohrani-
ti dosedanjo definicijo z-akonske z-vez-e,
katere "pomen je v z-asnovanju druži-
ne", so že napovedali referendum.

Prav tako napovedujejo, če bo spre-
jet "kompromisni predlog družinskega
z-akonika", z-biranje podpisov z-a raz-pis
referenduma v z-unajparlamentarnih
NSi ter Civilni iniciativi z-a družino in
pravice otrok, ki je že z-daj z-brala več
kot 60.000 podpisov ljudi, ki se z-avz-e-
majo z-a ohranitev tradicionalne dru-
žine. Referendumu bi se bilo mogoče,
lema ne rešuje. Trenutno sta od župa-
nov mestnih občin v parlamentu dva:
Bojan Kontič (Velenje, SD) in Matjaž
Zanoškar (Slovenj Gradec, Desus).
Ostalih 16 ta sprememba ne z-adeva.
V raz-pravi se je sicer že večkrat pojavi-
la ideja, naj to vprašanje ureja vsaka
stranka z-ase. Tako so v SNS nez-družlji-
vost teh dveh funkcij že vnesli v statut
in s tem Bogdanu Baroviču na z-adnjih
lokalnih volitvah preprečili ponovno
izvolitev z-a župana Trbovelj. Spremem-
bo statuta napovedujejo še v Desusu,
Miran Potrč (SD) pa je včeraj dejal, da
se bo stranka na naslednjih volitvah
odločila, ali bo poslance, ki bodo gla-
sovali proti nez-družljivosti, sankcioni-
rala ali ne.

Pa vendar, ali je ta sprememba res
potrebna v tem kriz-nem trenutku? An-
drej Viz-jak (SDS) opoz-arja, da ne bo
prinesla novih delovnih mest in ne
bo vplivala poz-itivno na gospodarsko
rast. "Ukvarjate se z- z-adevami, ki so
z-a vas z-aradi nekih strankarskih logik
pred volitvami pomembnejše kot pa
rane slovenskega gospodarstva in živ-
ljenja," meni. Gre z-a pomembno refor-
mo, odgovarja Franco Juri (Zares) in
bi jo že pred časom morali rešiti. Tudi
več delovnih mest bo, nadaljuje Juri,
saj sedaj dve funkciji opravlja en člo-
vek, potem pa ju bosta dva.

kot je bilo raz-umeti iz- raz-prave po-
slancev SLS in SDS, iz-ogniti le, če bi iz-
predloga umaknili vse člene, ki urejajo
pravice istospolnih partnerjev. A temu
vlada kot predlagateljica ostro naspro-
tuje, saj, kot je pojasnil minister z-a
delo, družino in socialne z-adeve I-van
Svetlik, so z-a državo pomembne vse
družine in vsi državljani ne glede na
to, v kakšni skupnosti živijo. "Nedo-
pustno bi bilo diskriminirati vse, ki
ne živijo v tradicionalnih družinah,"
je dejal Svetlik in dodal, da v Sloveni-
ji več kot polovica ljudi živi v drugih
oblikah družin.

V skoraj pet ur trajajoči raz-pravi so po-
slanci največ časa namenili dopolnilu
SDS, ki je predlagala, da se v definici-
ji z-akonske z-vez-e ohrani dosedanji
z-apis, da je "pomen z-akonske z-vez-e
v z-asnovanju družine". Kot je uteme-
ljeval France Cukjati (SDS), ta z-apis
ohranja navez-avo z-akonske z-vez-e z-
družino. "Če tega ni, z-akonska z-vez-a
ni pod varstvom države," je pojasnje-
val in z-atrjeval, da mora ta z-vez-a, tudi
ko še ni otroka, uživati poz-itivno dis-
kriminacijo in imeti status družine. V
SDS so tudi prepričani, da se prav pri
spoštovanju z-akonske z-vez-e z-ačne re-
ševanje demografskega problema. Da
se moralni nauk o z-asnovanju druži-
ima vsak poslanec svoje bolj ali manj
trdno stališče. Poslanci SNS odločno
podpirajo nez-družljivost, poslanci ne-
katerih koalicijskih strank pa ga enako
odločno ne. Tudi predsedniku SD Bo-
rutu Pahorju ni uspelo prepričati vseh
poslancev SD, čeprav se je ob z-adnjem
neuspelem poskusu osebno z-avz-el z-a
to. Ravno z-ato, ker se je ta tema v par-
lamentu z-avrtela že nekajkrat, je mo-
goče opaz-ovati, kako so se spreminjala
nekatera mnenja.

Nekateri poslanci so nez-družlji-
vost želeli podpreti takoj, ko niso bili
več župani. Ena takih je Cveta Zalo-
kar Oražem (Zares), ki je, ko je bila
še županja Domžal, nasprotovala
nez-družljivosti, sedaj pa je ena glav-
nih njenih z-agovornic. Bolj odprta z-a
nez-družljivost sta po iz-gubljeni bitki
na z-adnjih lokalnih volitvah postala
Anton Urh (bivši podžupan Bohinja,
Desus) in Franc Jurša (bivši župan Lju-
tomera, Desus). A hkrati velja obratno:
med poslanci tudi so takšni, ki so nez--

ne kot osnovnem pomenu z-akonske
z-vez-e ne ujema z- realnostjo, saj se je
v z-adnjih letih več kot polovica otrok
rodila v z-unajz-akonskih skupnostih,
je ugovarjala Andreja Črnak Meglič
(SD), minister Svetlik pa je dodal, da
ima sklenitev z-akonske z-vez-e tudi
druge pomene, ne le reprodukcije.
Oba sta tudi ugovarjala Cukjatijevim
trditvam, da je v naši državi slabo pos-
krbljeno z-a družinsko politiko, z-aradi
česar se vedno manj mladih odloča z-a
družino. "Smo država z- eno najučinko-
vitejših družinskih politik in večina
pravic na tem področju je bila spreje-
ta v času gnilega socializ-ma," je bila ci-
nična Črnak Megličeva.

Kljub temu so v SLS, predvsem pa v SDS
med celotno raz-pravo z-atrjevali, da se
želi s predlogom družinskega z-akoni-
ka degradirati tradicionalna družina
oz-iroma se hoče iz-enačiti z- istospolni-
mi partnerskimi z-vez-ami. Vendar so
tovrstna raz-mišljanja z-a luno, je dejal
Marjan Pojbič (SDS), saj nihče ne more
dati otroku tega, kar mu lahko dasta
mati in oče. "Heteroseksualna druži-
na je osnovna celica družbe, saj le ta
lahko skrbi z-a reprodukcijo, z-a obstoj
naroda," je ugovarjal poslanec SDS,
medtem ko mu je Vito Rožej (Zares)
pojasnjeval, da kar petina parov ne
družljivosti nasprotovali kot župa-
ni in ji nasprotujejo še danes, ko to
niso več; na primer Janko Veber (SD)
in Lojz-e Posedel (Zares). Nez-družlji-
vost pa ima podporo tudi pri nekate-
rih aktualnih županih, kot sta Borut
Sajovic (LDS) in Kontič. Nekaj poslan-
cev, ki so se podpisali pod najnovejši
predlog o nez-družljivosti, pa si je z-ad-
nji hip premislilo; na primer Roberto
Battelli (italijanska manjšina) in Luka
Juri (SD). Kljub temu da nobeden od
njiju ni župan ali podžupan, vsaj z-a
z-daj ne.

Predlog ločitve dveh funkcij ima viso-
ko podporo med ustavnimi pravniki,
niz-ko v skupnosti občin, podpora je
tudi v državnem svetu, nepomembno
pa ni niti to, da po podatkih javnom-
nenjskih anket predlog podpira večina
javnosti. Javnost z-druževanje funkcij
vidi predvsem kot kopičenje funkcij
ene osebe.

Ministrica z-a javno upravo I-rma
Pavlinič Krebs, ki ločitev odločno
podpira, je včeraj poslance prosila, naj
nez-družljivost vendar podprejo: "Ni
mogoče z-ahtevati od naših državlja-
nov, naj prevz-amejo breme kriz-e in se
strinjajo z- z-manjšanim obsegom pra-
vic, če vi, ki ste prvi med enakimi, z-
glasovanjem na z-manjšanje svojih pra-
vic ne pristanete. Zato z- vz-orom in z-gle-
dom pošljimo sporočilo, da smo tudi
mi pripravljeni na samoomejevanje z-
dejanji in ne samo z- besedami."

more imeti lastnih otrok in da druži-
na nikakor ni v kriz-i, saj se z-adnja leta
rodi vedno več otrok. "V kriz-i je tradici-
onalna, patriarhalna družina. In hvala
bogu, da je tako, ker Slovenija v 21. sto-
letju ne sme postati in obstati neki ka-
tolibanski otok."

Črnak Megličeva pa je ponovno
spomnila, z-akaj je nujno sprejeti dru-
žinski z-akonik. Otroci, ki živijo v
istospolnih partnerskih skupnostih, ni-
majo pravice do dedovanja po umrlem
partnerju, nimajo pravice do družinske
pokojnine po umrlem partnerju, ne mo-
rejo uveljavljati pravice do preživljanja,
ne morejo se z-avarovati po partnerju in
uveljavljati pravice do stikov. Njihovim
socialnim staršem, ki z- njimi lahko ži-
vijo od njihovega rojstva, pa ne pripa-
dajo pravice koristiti bolniški dopust,
koristiti starševski dopust, pravica do
dela s skrajšanim delovnim časom, pra-
vica do dodatka z-a nego otroka, pravi-
ca do otroškega dodatka ...

Na nestrinjanje koalicije in vlade
je naletelo tudi dopolnilo SDS, da bi
morala z-unajz-akonska partnerja, če
bi želela imeti enake pravice kot z-a-
konca, to potrditi z- vpisom v matični
register, iz-jema bi bila le partnerja, ki
bi že imela otroke. "To je nesramno in
žaljivo, saj želite vsiliti register z-unaj-
z-akonskih skupnosti," je dejala Majda
Potrata (SD).

Članice EU, ki jim poma-
gajo, od Grkov zahtevajo
vzpostavitev ustreznih
zavarovanj za kredite,
ki so jih zagotovile.
Portugalska dobi pomoč
78 milijard evrov

Portugalska bo dobila evropsko
pomoč, saj so finančni ministri članic
EU potrdili program varčevalnih ukre-
pov in reform, ki so pogoj za to pomoč
v višini 78 milijard evrov. Od tega bo
tretjino zagotovil Mednarodni denar-
ni sklad (IMF). O Grčiji, ki so ji lani
odobrili 110 milijard evrov pomoči,
so razpravljali, sklepe pa nameravajo
sprejeti na junijskem zasedanju. Od nje
zahtevajo dodatne ukrepe, zlasti proda-
jo državnega premoženja, s čimer bi za-
gotovili 50 milijard evrov prihodkov,
ter dogovor med vlado in opozicijo za
izvedbo dodatnih ukrepov. Če bodo
te zahteve izpolnili, lahko računajo
na dodatno pomoč, ki naj bi po neu-
radnih ocenah bila 60 milijard evrov,
oziroma prenovitev programa pomo-
či, če se bo izkazalo, da na finančnih
trgih prihodnje leto še ne morejo dobi-
ti kreditov.

Slovenski finančni minister Franc
Križanič je po zasedanju povedal, da
so Grki že zdaj izvedli ukrepe, ki so
ostrejši od tistih, ki jih je za stabiliza-
cijo izvedla nekdanja Jugoslavija. Kot
svarilo, kaj čaka države, ki ne izvede-
jo reform, je poleg znižanja plač izpo-
stavil ukinitev 1976 šol ("najprej sem
mislil, da gre za letnico") in posledično
ukinitev dva tisoč delovnih mest pa
ukinitev občin (s 1034 na 325). Enako

Slovenija je med članicami
EU, ki menijo, da evropska
komisija ni naredila vsega,
kar bi lahko za izboljša-
nje razmer v prašičereji.
Dobrodošlo poročilo o
čebelah

Ministri za kmetijstvo članic EU so
na rednem zasedanju v Bruslju spreje-
li poročilo o zdravju čebel. V njem po-
udarjajo, da je treba poiskati vzroke
za umiranje čebel, naglašajo pomen
čebel za kmetijstvo in okolje in zah-
tevajo izboljšanje razmer. Kmetijski
minister Dejan Židan pravi, da je za
Slovenijo to poročilo pomembno, zla-
sti zaradi nedavnega umiranja čebel v
Pomurju. Podobne sklepe, kot so v po-
ročilu, je odbor za kmetijstvo v držav-
nem zboru sicer že sprejel. Manj enotni
pa so bili ministri, ko so razpravljali o
razmerah v prašičereji.

Slovenija je po ministrovih be-
sedah med članicami, ki menijo, da
evropska komisija ni naredila vsega,
velja za Portugalce. Padec plač v zaseb-
nem sektorju v Grčiji je po Križaniče-
vih besedah spodbudil gospodarsko
rast, kar kaže, da so Grki izšli iz najhuj-
še krize. Zdaj članice EU, ki jim poma-
gajo, od njih zahtevajo vzpostavitev
ustreznih zavarovanj za kredite, ki so
jih zagotovile. Medtem ko vodja evro-
skupine Jean-Claude Juncker govori
o prodaji državnega premoženja, slo-
venski minister pravi, da še ni odloče-
no, ali bodo Grki morali pristanišča,
letališča, pošto, telekomunikacijske
družbe, vodovode prodati in denar od
prodaje naložiti kot zavarovalnino ali
pa bodo to premoženje lahko prenesli
v posebni sklad, ki bo veljal kot zava-
rovanje.

Grška vlada mora hitro ukrepati
in objaviti dodatne ukrepe, s katerimi
bo zagotovila "varnost tistim, ki so ji
priskočili na pomoč", pravi Križanič.
Slovenija po njegovih besedah sama
od sebe ne bo nakazala zadnje tran-
še 70 milijonov evrov pomoči Grčiji,
ki je predvidena junija ali v začetku
julija, to je odvisno od tega, "kako bo
program tekel naprej oziroma ali bo

kar bi lahko za izboljšanje razmer na
tem področju. Brani se, da bi za po-
dročje prašičereje oblikovala skupino
na enaki ravni, kot jo je za področ-
je mleka, ki bi lahko predlagala tudi
predpise in ukrepe. Ni rešitev, da ljud-
je kar naprej hodijo v Bruselj in pred-
stavnikom komisije razlagajo, v čem
je problem, uradniki komisije pa jim
ponavljajo, da imamo prosti trg, ki bo
poskrbel, da se bodo razmere uredile,
kakor se je v nekaterih državah že zgo-
dilo. To ni pravi način, saj je skupna
kmetijska politika regulirana, zanjo
evropski davkoplačevalec na leto pri-
speva 50 milijard evrov.

Komisija se izgovarja, da so cene
prašičjega mesa letos porasle za 15
odstotkov. Židan pravi, da je to res, a
premalo pozornosti namenja dejstvu,
da so žita glavni strošek rejcev živali.
Ta so se že podražila, hkrati pa so mi-
nistri prav na tem zasedanju ugotavlja-
li, da je bilo lani z žiti posejanih manj
površin kot leto prej, pa še ta pridelek
zdaj zlasti v Franciji, ki je glavna pride-
lovalka žit v Evropi, ogroža suša.

Slovenija opozarja, da EU ne
smemo opazovati le kot celoto, ampak
je treba upoštevati tudi posebnosti po-
sameznih držav. Slovenija ima zaradi
naravnih danosti manj intenzivno rejo
prenovljen". Če druge članice ne bodo
nakazale svojega zneska, tudi Slovenija
svojega ne bo. Skupen znesek pomoči
iz te zadnje tranše je 12 milijard evrov.
To je tranša, ki sodi v znesek 110 mili-
jard evrov pomoči, ki so ga članice EU
lani odobrile Grčiji. Pri tem bo imel po-
membno vlogo tudi IMF.

Portugalska bo morala svoj pro-
gram za varčevanje in reforme izvesti
v sedmih letih in pol. Ministri na pod-
lagi izkušenj Irske in Grčije ugotavljajo,
da so tri leta za to premalo. Portugal-
ska bo prvo tranšo pomoči predvido-
ma dobila izplačano še v tem mesecu.
Križanič je pojasnil, da Slovenija za
to pomoč neposredno ne bo dala nič.
Ta pomoč bo nakazana iz začasnega
sklada za pomoč članicam v težavah
(EFSF), v katerem ima Slovenija svoj
prispevek, in iz sklada, ki ga ima za
te namene evropska komisija (EFSM),
kjer ima Slovenija tudi svoj prispevek.
Koliko bodo Portugalci dobili s prvo
tranšo, še niso povedali. Od celotnega
zneska 78 milijard evrov, ki so ga mi-
nistri odobrili Portugalski, odpade na
Slovenijo 200 milijonov evrov.

živali. Če je takšne posebnosti mogoče
upoštevati na področju poljedelstva, bi
jih morali tudi pri prašičereji oziroma
živinoreji nasploh. Slovenija podpira
stališča nevladnih organizacij, ki zah-
tevajo bolj načrtne podpore za praši-
čerejo na družinskih kmetijah, kjer je
proizvodnja manj intenzivna in je traj-
nostno naravnana. V pogajanjih s tret-
jimi državami je treba zahtevati enake
standarde za rejo živali, kot veljajo v
EU, zlasti za dobro počutje živali pa za
dodajanje rasnih hormonov in upora-
bo nekaterih zdravil. "Slovenija meni,
da evropski potrošnik zahteva visoko
kakovost hrane, in to je edino pravil-
no," pravi minister Židan.

V imenu Slovenije je v razpravi
evropsko komisijo opozoril, da rejci
prašičev nimajo dovolj akumulacije,
da bi se lahko prilagodili do 1. januar-
ja 2013, ko se izteče prehodno obdob-
je za prilagajanje novim predpisom
za dobro živali. Evropska komisija,
ki tako rekoč ob vsaki priložnosti po-
udarja pomen trajnostnosti v svojih
strategijah, na to, ko gre za interese
velikih članic, preprosto pozabi in
dopušča oligopole. V velikih državah
ima isti lastnik večinoma rejo praši-
čev, klavnico in proizvodnjo mesnih
izdelkov.

Državni sekretar v Pahor jevem kabine-
tu Andrej Horvat je včeraj s poslanci
v odboru za lokalno samoupravo raz-
pravljal o zakonu o razvojni podpori
pomurski regiji v letu 2010. Horvat, ki
se s Pomurjem, odkar njegova ravna-
nja preučuje protikorupcijska komisi-
ja, sicer ne ukvarja več, prav tako pa
ne vodi več projektne pisarne, je v svo-
jem poročilu ocenil, da je zakon prine-
sel rezultate.

V pomurski regiji je bilo 1000
brezposelnih manj kot januarja 2010,
število gospodarskih družb se je pove-
čalo za 132. Rast števila gospodarskih
družb je bila v Pomurju več kot 9-od-
stotna, v Sloveniji pa 0,3-odstotna, je
pojasnil državni sekretar. A je obenem
poudaril, da nova delovna mesta avto-
matično ne pomenijo razvojnega preo-
brata, za to bo potrebnega več časa in
vsebin, predvsem pa podpora razvoju
človeških virov.

Po mnenju Franca Bogoviča (SLS)
je za Pomurje vsak spodbuden trend
dobrodošel, kot dobro ocenjuje osredo-
točenost pomoči na kmetijstvo. A je ob
tem izpostavil še spornost nekaterih
pogodb, sklenjenih v okviru pomur-
skega zakona, denimo dogovor s Pri-
stopom. Po njegovem mnenju številke,
kjer je dnevna postavka za opravljeno
delo tudi do 1500 evrov, odstopajo od
stanja v Pomurju. Ob pogodbe (poleg
Pristopa predvsem še pogodba z Oiko-
som), zaradi katerih se je državni se-
kretar tudi znašel v postopkih, so se

obregnili še nekateri drugi opozicijski
poslanci, dejali so, da so številke nera-
cionalne, omenjali so tudi možne pri-
jateljske povezave. To ni denar, ki bi
ga nekdo dal v žep, je odvrnil Horvat,
ampak so te dnevne postavke izraču-
nane glede na stroške aktivnosti po-
sameznega podjetja, ki mora doseči
zastavljene cilje. 30 odstotkov stroškov
je materialnih, je še zatrdil Horvat.

Marjan Pojbič (SDS) je pouda-
ril, da bi moral biti denar namenjen
predvsem za delovna mesta, ne pa za
analize, reklame in druge materialne
stroške. Zaradi domnevnih pritiskov
enega od teh podjetij naj bi bila odsto-
pila tudi Duša Trobec Bučan, pravi
Pojbič. Laszlo Gonc, poslanec madžar-
ske manjšine, je ob oceni, da poročilo
prinaša veliko pozitivnih kazalnikov,
pozval še k projektom, ki bodo podpr-
li obstoj manjšine in multikulturnost.
(mst)

IRENA FERLUGA

Kako usodno je danes svet povezan, kažejo reakcije finančnih in kapital-
skih trgov na spolni škandal prvega moža Mednarodnega denarnega
sklada. Običajnemu Zemljanu je težko razumeti, da lahko naravni nagoni
sicer vplivnega posameznika zatresejo borze in finančne trge. Lažje
razumljivo je dejstvo, da vlagatelji reagirajo na pričakovanja o razpletanju
ali poglabljanju evropske dolžniške krize, katere senca se zadnje dni, še
posebno ob robu aktualnega srečanja finančnih ministrov EU, spet vidneje
plazi po Evropi. Špekulacije o dolgosti in gostoti te sence so včeraj znatno
prizadele evropske delniške trge.

Oba primera kažeta, kako zelo plašni in špekulativno občutljivi so z
izkušnjo najostrejše finančne in gospodarske krize moderne dobe postali
vlagatelji. Ker trgi vedno predvidevajo tudi najbolj črne scenarije, so se teča-
ji delnic na vodilnih evropskih borzah v začetku včerajšnjega trgovanja
pretežno zniževali. Nemški indeks Dax in francoski CAC 40 sta do
opoldneva izgubljala vrednost (sicer le v desetinkah odstotka), londonski
FTSE 100 pa je pridobil 0,04 odstotka. Podobno "konfuzno" je bilo
trgovanje na azijskih borzah, saj so indeksi na borzah poskakovali gor in
dol. Trgovanje na Ljubljanski borzi se je po začetnih padcih včeraj vendarle
končalo z rastjo indeksa SBI TOP. Ob dobrem milijonu evrov prometa,
polovica ga je bilo z delnico Krke, so se delnice vodilnih slovenskih
podjetij vendarle malenkostno podražile, tudi delnice NKBM. Prometa z
njimi je bilo za skromnih 33.154 evrov, delnica je pridobila 0,6 odstotka, od
predvčerajšnjih 8,2 evra se je dvignila na 8,25 evra. Pričakovanja, da bo
trgovanje z delnico na Varšavski borzi potekalo podobno kot v Ljubljani, so
se zadnje dni potrdila. Na Varšavski borzi je bil včeraj ob 16. uri tečaj
delnice NKBM 32 zlotov (8,14 evra) in se je glede na ponedeljek znižal za 3
odstotke, promet je ob 6650 delnicah znašal 212.760 zlotov (okoli 53.000
evrov).

Hladen tuš za vernike NKBM? Mnogi so od prvih dni trgovanja na
Varšavski borzi pričakovali več, toda vedeti je treba, da so na poljskem
trgu le tiste delnice, ki so bile prodane poljskim investitorjem, od 13
milijonov novih delnic zgolj 2,7 milijona in okoli 60 tisoč delnic malih
vlagateljev. Več kot polovica delnic, kolikor jih imajo država in podjetja v
njeni večinski lasti, niso naprodaj ne v Ljubljani ne v Varšavi. V takšni
usodni povezanosti na makro in mikro ravni se je tako znašla NKBM, ki jo
pred še večjim potopom tečaja delnice sicer rešuje četrtletni dobiček,
čeprav manjši od dobička v enakem obdobju predhodnega leta. A ni vse v
dobičku. Dokler bo nad Evropo visel Damoklejev meč dolžniške krize in
nad NKBM državne nestrategije o bančni prihodnosti, bo negotovost
dobivala vse večje oči.

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

srečko KLApš: vodja deska
Matija sTEPIŠNIK: notranja politika
sonja PLOj RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB sOKOLOVlč: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša sTOJIč: šport
Darko šTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
sašo BizJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPisNIšTVA:
Ljubljana, Cankarjeval,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova9,
02/749 21 71 (74)
Murska sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ljubljana, Cankarjeva1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 38.800 izvodov. Cenaizvociaoci ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za maj
2011 znaša 28,88 EUR, za upokojence in študente 25,84 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakonao davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcijski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Irska predsednica Mary McAleese je kraljico Elizabeto II. popeljala tudi mimo brona-
stih kipov nekdanjih predsednikov otoške republike. Za njima sta soporga Martin In
princ Filip. (Reuters)

Blizu Dublina so včeraj
zjutraj, tik pred obiskom
britanske kraljice,
deaktivirali bombo

Britanska kraljica Elizabeta II. je vče-
raj prispela na štiridnevni zgodovinski
obisk na Irsko. To je prvi obisk britan-
skega monarha na irskih tleh, odkar se
je država leta 1922 ločila od Zdru-žene-
ga kraljestva.

Kraljica je v spremstvu- soproga
princa Filipa prispela na letališče Case-
men, ju-gozahodno od Du-blina, kjer se
je po rdeči preprogi sprehodila mimo
častne straže. 85-letnica je za obisk
oblekla smaragdno zeleno, tradicio-
nalno irsko barvo. Po zaprtih u-licah
Du-blina se je nato odpeljala v reziden-
co irske predsednice Mary McAleese
na slovesen sprejem. Po kosilu- je v spo-
min posadila drevo. Nato sta se s pred-
sednico odpravili na eno izmed najbolj
obču-tljivih točk potovanja - v spomin-
ski vrt v Du-blinu-, posvečenem padlim
v boju- za irsko neodvisnost, in položili
venca. Kraljevi par je sinoči obiskal še
u-niverze Trinity College. Medtem so se
v severnem Du-blinu- irski repu-blikan-
ski protestnik zoper monarhični obisk
nekoliko prerivali s policijo.

Pred poslopjem varnostnih sil v mestu- Aktobe na severozahodu- Kazahstana se
je včeraj razstrelil samomorilski napadalec. Eksplozija je odjeknila pred regional-
nim sedežem kazahstanskega odbora za nacionalno varnost (KNB), ki velja za
naslednika sovjetske obveščevalne slu-žbe KGB. Napad je po navedbah varnost-
nih virov terjal žrtve. Umrl je najmanj en človek. Policija je včeraj na območju-
iskala morebitne sokrivce za napad in pri tem zaprla del mesta z 277.000 pre-
bivalci. Aktobe je mesto na severozahodu- Kazahstana, v bližini meje z Ru-sijo.
Tovrstni napadi so v Kazahstanu-, ki velja za najbolj stabilno državo v osrednji
Aziji, redki. Državo še iz časa Sovjetske zveze vodi avtokratski predsednik Nur-
sultan Nazarbajev. (zur)

Ru-sija je včeraj pozvala odposlance voditelja libijskega režima Mo-amerja Ga-
dafija , ki so na obisku- v Moskvi, k spoštovanju- resolu-cije Varnostnega sveta
Zdru-ženih narodov o Libiji in k u-stavitvi napadov na civilno prebivalstvo, je
dejal ru-ski zu-nanji minister Sergej Lavro-v . Ta se je včeraj v Moskvi srečal tu-di
s predstavniki u-pornikov zoper Gadafijev režim, ki jim sicer Moskva odreka
priznanje legitimne oblasti.

Medtem je Libijo zapu-stil Gadafijev minister za nafto Šukri Ganem in se
zatekel v sosednjo Tu-nizijo, so včeraj potrdili viri v tu-nizijski vladi. Ganem je
direktor libijske nacionalne naftne dru-žbe in eden vidnejših članov Gadafije-
ve vlade.

"Z avtomobilom je 14. maja vstopil v Tu-nizijo na mejnem prehodu- Ras Dže-
dir," je povedal vir v tu-nizijski vladi. Ganem je v hotelu- na tu-nizijskem otoku-
Džerba in ni sku-šal navezati stika s tu-nizijskimi oblastmi. Tiskovni predstavnik
libijske vlade Musa Ibrahim je v ponedeljek zvečer sicer zanikal, da bi Ganem
pobegnil. "Je v svoji pisarni," je povedal Ibrahim. Ganem je zasedal položaj mi-
nistra za nafto od leta 2006. Tri leta je bil tu-di libijski premier in je eden od pred-
stavnikov Gadafijeve vlade, proti katerim je ameriška vlada v začetku- aprila
u-vedla sankcije.

Nato je tu-di včeraj nadaljeval napade na cilje v libijski prestolnici. Tokrat naj
bi bili zračni napadi zavezniških letal u-smerjeni na stavbo varnostne slu-žbe in
sedež protikoru-pcijske agencije. Libijska televizija je pri tem pokazala posnetke
zelo u-ničenih stavb, ki sta bili še nekaj u-r po napadu- v plamenih. (zur)

Soprogo nekdanjega egiptovskega predsednika Ho-snija Mubaraka Suzanne, ki
so jo minu-li teden priprli, so včeraj izpu-stili na prostost, potem ko je svoje pre-
moženje predala državi, je sporočilo egiptovsko pravosodno ministrstvo. Su-zan-
ne Mu-barak je državi predala vse svoje premoženje v egiptovskih bankah, to je
približno štiri milijone dolarjev. (sta)

Ameriška vojska z odpi-
ranjem jezov rešuje New
Orleans, zato pa je v begu
pred poplavami domove
moralo zapustiti več kot
22.000 ljudi na podeželju

Američani že dobra dva tedna sprem-
ljajo gromozanski poplavni val reke
Mississippi, ki je ponekod presegla vse
do sedaj zabeležene rekorde. V Louisia-
ni pred njim rešujejo prestolnico Baton
Rouge in nesrečni New Orleans, zara-
di česar so drugič v zgodovini odprli
nasip Morganza. Tako so del vode pre-
usmerili na poseljeno razlivno območ-
je rečnega kanala Atchafalaya, kjer je
na tisoče družin moralo zapustiti svoje
domove.

"Srce se mi trga, ker nas bodo žr-
tvovali za vse dru-ge. To je igra številk,
manjša škoda proti večji. Ne morem
gledati, kako voda narašča," je včeraj
Guy Co-mier, predsednik žu-pnije v me-
stecu- Bu-tte La Rose, obžaloval u-sodo
svoje sku-pnosti. Bu-tte La Rose je eno
od stotnije naselij pod nasipom Mor-
ganza, ki so jih zavestno žrtvovali in
tako Baton Rou-ge ter New Orleans re-
šili pred potopom. Na Morganzi so do-
slej odprli 11 od 125 zapornic, skozi pa
bru-ha gmota vode, večja od znameni-
tih Niagarskih slapov.

Čeprav najvišji val reke Mississippi
šele prihaja, so večino domov ju-žno od
reke, v osrčju- znamenitega podeželja
Caju-n, že evaku-irali. Ravnica je sicer
u-radno razlivno območje ob visokih
poplavah, vendar so zadnje visoke
vode obču-tili leta 1973. Tokratne pop-
lave bodo hu-jše, meteorologi so jim
dali oznako 500-letne visoke vode.
Seme zanje je bilo zasejano že pred
tedni, ko se je sredi aprila razdivjal
sistem tornadov in povzročil močne
padavine. Sledila sta dva močna ne-
vihtna sistema v tretjem tednu- apri-
la, dokler ni konec meseca dolino reke
Mississippi prizadel eden najhujših ne-
vihtnih sistemov doslej, z več kot 250
tornadi, 340 mrtvimi in pet milijarda-

V Beloru-siji se nadaljuje zatiranje do
režima kritičnih novinarjev in opozi-
cije. Znano novinarko časnika Nova
Gazeta Irino- Halip so tako v ponede-
ljek obsodili na dveletno pogojno za-
porno kazen, zaporno kazen pa so
naložili še dvema opozicijskima pred-
stavnikoma.

Halipovo, kije soproga pred dnevi
obsojenega novinarja in najvidnejše-
ga opozicijskega voditelja Andreja Sa-
niko-va, so obsodili na zaporno kazen,
ki naj bi jo začela prestajati čez dve
leti. Halipova se bo za zapahi znašla,
če bo v naslednjih dveh letih kršila za-
konodajo, prav tako pa so ji prepoveda-
li, da v tem času- zapu-sti državo. Čez
dve letijo čaka nov sodni proces, v ka-
terem naj bi u-gotovili, ali je "dovolj po-
slu-šna". Obsojenko pa najbolj skrbi za
nju-nega štriletnega sina, ki bi ga obla-
sti lahko strpale v sirotišnico, kot so
že zagrozile. Sodišče v Minsku- je 57-
letnega Sanikova v soboto zaradi orga-
nizacije protestov proti beloru-skemu-
predsedniku- Aleksandru Lukašenku
19. decembra lani obsodilo na petletno
zaporno kazen. 43-letna Halipova je
že bila v hišnem zaporu- od janu-arja. Z
možem so ju- aretirali med protesti, sku--
mi dolarji škode. Vsa ta ogromna koli-
čina dežja je sku-paj s topljenjem snega
v gorovju- povzročila naraščanje rek v
začetku- maja. Poplavni val Mississippi-
ja je gromozanske razsežnosti dosegel
pri St. Lou-isu-, kjer se vanjo izlije reka
Missou-ri in se skozi vrsto držav širil
proti izlivu- v Mehiški zaliv v Lou-sia-
ni. Čeprav je reka močno regu-lirana
z nasipi, so jih tokrat odpirali ali celo
razstreljevali in sku-šali sprostiti pri-
tisk voda s poplavljanjem starih razliv-
nih območij, kar je prizadelo številne
manjše kraje. V zvezni državi Missis-
sippi so narasle vode presegle dose-
danji (izmerjen) rekord iz leta 1927,
predsednik ZDA Barack Obama pa je
v zahodnih okrožjih držav Kentu-cky,
Tennessee in Misisipi razglasil izredne
razmere, kar pomeni dodatno pomoč
države. "Upam, da boste znali to ceni-
ti," piše na enem od lepakov pred hišo
v mestecu- Bu-tte LaRose. Pod napisom
je zarisana pu-ščica z drobnim zaro-
tilom "Voda, prosim, ostani tu-kaj".
Edina gostilničarka v mestu- Kate Bu-c-
hanan je večino pohištva in opreme
poslala na varno, sama pa se ne zmeni

paj s še sto drugimi, ki so se decembra
lani zbrali na osrednjem trgu v Minsku
in protestirali proti predsedniškim vo-
litvam, na katerih naj bi bil Lukašenko
na nepošten način zmagal z 80 odstot-
ki glasov. Predstavnica Organizacije za
varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse)
za svobodo medijev Dunja Mijatovič je
dveletno pogojno zaporno kazen za Ha-
lipovo obsodila in izrazila upanje, da
bodo to zaporno kazen v pritožbenem
postopku razveljavili. "Novinarjem v
Beloru-siji mora biti omogočeno, da de-
lajo svobodno, brez zastraševanja. Re-
presija nad mediji se mora nemu-doma
končati," je v sporočilu- za javnost zah-
tevala Mijatoviceva.

Tu-di Nemčija je ostro obsodila
obsodbe Halipove, vodje volilnega
štaba predsedniškega kandidata Niko--
laja Statkeviča Sergeja Marceleva ter
sopredsednika beloru-ske Krščanske de-
mokratske stranke Pavla Severinca.

Marceleva so zaradi sodelovanja na
protestih 19. decembra obsodili na dve-
letno pogojno zaporno kazen, Severin-
ca pa na triletno zaporno kazen.

Berlin je ob tem tu-di zahteval re-
vizijo vseh politično motiviranih
obsodb in izpu-stitev vseh političnih za-
za šerifova navodila in o evaku-aciji
in pravi, da bo ostala. "Sem med opti-
mist, morda ne bo tako hu-do. Tu-kajš-
nji lju-dje smo trdoživi, ne bomo jokali
in stokali," je včeraj dejala reporterjem
TV-mreže ABC. In za vsak primer pri-
pravila tu-di svoj kajak. Prebivalci po-
sku-šajo vse mogoče, da bi rešili, kar se
da, od nasipov okoli domov, do ovija-
nja hiš v plastično folijo.

Predsednik Obama je v ponedeljek
obiskal prizadete v zvezni državi Mis-
sissippi, kjer je pohvalil njihovo odpor-
nost do tegob. Za zdaj je tu-di vlada v
Washingtonu- dobila precej pohval
za svoje delo, celo repu-blikanski gu--
verner Lou-isiane Bo-bby Jindal, ki je
Obamo doslej močno kritiziral zaradi
odziva vlade po lanskem izlitju- nafte,
je zadovoljen s sku-pnimi napori zve-
znih in lokalnih oblasti. "Nihče noče
poplavljenih domov, toda to je zgodo-
vinska količina voda. Narodna garda,
vojaški inženirci in mislim, da tu-di
predsednik, vsi sku-paj počno, kar je
v njihovi moči," je dejal gu-verner zad-
nje zvezne države, ki se sooča z rekor-
dnim poplavnim valom.

pomikov. Vsi lju-dje v Beloru-siji imajo
pravico do svobodnega in častnega živ-
ljenja, je v sporočilu- za javnost še zapi-
salo nemško zu-nanje ministrstvo.

Na sodni proces zaradi obrekovanja
beloru-skega predsednika Lu-kašenka
čaka tu-di beloru-ski novinar Andrzej
Po-czo-but. Beloru-sko ministrstvo za
informiranje je poleg tega vložilo zah-
tevek za zaprtje dveh največjih beloru--
skih neodvisnih časnikov, Naše Nive
in Narodne Volje. Zaradi protestov
proti Lu-kašenku-, ki velja za zadnjega
evropskega diktatorja, so doslej v Belo-
ru-siji obsodili že približno 25 predstav-
nikov opozicije. (dpa)

Uradni Zagreb naj bi po napovedih na
junijski pristopni konferenci zaprl še
zadnja poglavja v pogajanjih za vstop
v EU, predvsem pa najbolj problematič-
no 23. poglavje, ki zajema tudi refor-
mo pravosodja in boj proti korupciji.
Prejšnji teden je vlada Jadranke Kosor
evropski komisiji poslala še nekatera
dopolnila in pripombe, ki zadevajo to
poglavje. Če bodo pogajanja zaključe-
na, bodo južni sosedi že imeli datum
podpisa pristopne pogodbe, obenem
pa bodo potemtakem stekle priprave
na referendum, na katerem bo ljud-
stvo dokončno odločilo o pridružitvi
EU.

Hannes Swoboda, avstrijski social-
demokrat (SPO) in poslanec skupine so-
cialistov ter demokratov v EP (S&D), je
za Večer spregovoril o zadnjih podrob-
nostih iz hrvaškega pridružitvenega
procesa in o razmerah v državi, kot so
videti iz evropske perspektive.

Ste prepričani, da bo vlada Jadran-
ke Kosor res sklenila pog-ajanja ju-ni-
ja in bodo stekli preostali postopki,
priprave na ratifikacijo?

"Vedno se lahko zgodi kaj nepredvid-
ljivega in dejstvo je, da imajo nekatere
države še vedno dvome, a pričakujem,
da bo ta del procesa sklenjen. Po tem
bomo imeli vsaj še leto in pol časa,
da vidimo, ali hrvaška vlada in parla-
ment nadaljujeta reforme in izpolnjuje-
ta obveze. Vmes bodo tudi volitve. Vsi
dvomi morajo biti v tem času odprav-
ljeni, sicer se lahko priključitev še
odloži in se pristopna pogodba ne rati-
ficira. Sem proti temu, da bi se obdob-
je monitoringa, spremljanja oziroma
nadzora, da bo delo z reformami do
konca opravljeno, izvajalo po vstopu,
ampak naj se to opravi med podpisom
pristopne pogodbe in sklenitvijo ratifi-
kacijskega procesa."

Torej bo Hrvaška tu-di po sklenitvi po-
g-ajanj še naprej pod nadzorom?
"To je po moje sprejemljiva rešitev za
države, ki so še naprej skeptične do hr-
vaškega vstopa v EU. Recimo za Nizo-
zemsko in Francijo. V času od podpisa
pristopne pogodbe do vstopa ima Bru-
selj velik vpliv in možnost pritiska na
nacionalno vlado, da sklene svoj del
nalog, kot je bilo dogovorjeno."

Lahko sodbi Markaču- in Gotovini
zelo poslabšata odnos Hrvaške do
EU oziroma dramatično okrepita
evroskepticizem? Ne nazadnje bo
tam odločitev sprejeta na referendu--
mu- in atmosfera je vroča, mnog-i za
po njihovem krivični politični sodbi
krivijo kar EU. In javnomnenjska mer-
jenja nazadnje niso bila najbolj opti-
mistična.

"Mislim, da se je Hrvaška odzvala v
večini razumno, kar ni bilo vedno
značilno. Dobro, bile so nekatere de-
monstracije in vlada se je oglasila s
protestom, a države to ni zatreslo. Mi-
slim, da na Hrvaškem ljudje razume-
jo, da so imeli in imajo pravico braniti
svojo domovino, a da so v tem boju
nekateri kršili pravila in so se zgodili
tudi zločini."

No, mnogi so odločitvi Haaga v so-
jenju generalom interpretirali kot
sodbo vsemu narodu in obsodbo ce-
lotne osvobodilne akcije Nevihta.

"Ah, nesmisel! Absoluten nesmisel.
Če te nekdo napade in ti skuša ukrasti
nahrbtnik, se lahko braniš, ne smeš
ga pa ubiti. Gre za vprašanje sorazmer-
nosti ukrepov. Ponavljam, Hrvaška je
imela pravico do obrambe in osvobo-
ditve svoje države, a sodni proces je
pokazal, da so se zgodili tudi zločini.
Pričakovati je bilo, da se bo skrajnejša
nacionalistična desnica zato dvignila
in sodni proces politizirala, a prepri-
čan sem, da večina ne pristaja na takš-
no izkrivljeno logiko."

Nimate skrbi, da bi prevladala ču-st-
va, kar je značilno za odnos do do-
movinske vojne?

"Ne. Šlo je za dejanja določenih gene-
ralov, in kakor je razbrati, nekaterih
odgovornih ljudi s političnega in dr-
žavnega vrha, ki so že mrtvi."

O-benem je nestabilna vlada Jadranke
Kosor, ki jo mnog-i pozivajo k odsto-
pu-, v Zag-rebu- je bilo tu-di veliko pro-
tivladnih protestov.

"To ni nič neobičajnega za krizni čas.
Sem socialist in torej politično nisem
kompatibilen z desnosredinsko vlado,
a moram pošteno reči, da so, kar se tiče
pogajanj z EU, delo opravili dobro. Na-
cionalnih tem ne bom komentiral.
Sem jim pa jasno povedal, naj zade-
ve, ko gre za EU, opravijo do konca ne
glede na morebitne politične posledice
doma. Ker je to dobro, nujno za drža-
vo, za ljudi, za zdajšnjo vlado, opozi-
cijo ... Tudi Churchill je dobil vojno, a
izgubil volitve. Na referendumu, tako
sem prepričan, se bodo ljudje odločili
za vstop v EU, lahko pa, da bodo na vo-
litvah kaznovali vlado, ki je končala
delo, tudi takšno, ki ljudem na prvi po-
gled ni všeč, a je potrebno za evropsko
pot države."

Reciva, da Hrvaška opravi svoje, kaj
pa države članice? Nizozemska je g-la-
sna, napovedu-je možnost blokade ši-
ritve.

"Zelo slabo bi bilo, če bi se to zgodilo,
sploh če bi bila v ozadju kakšna popu-
listična ali nacionalistična stališča do
širitve. In to bi bil katastrofalen signal
vsej regiji. Kot pravim, podpis pristop-
ne pogodbe ni konec igre in Hrvaška
bo še pod drobnogledom. V tem času
mora biti vse jasno. In če bodo pogoji
izpolnjeni, ne vem, ali bi si Nizozem-
ska lahko privoščila blokado."

Kako danes s časovne distance vidite
arbitražni sporazu-m, ki sta g-a podpi-
sala Pahor in Kosorjeva? Za hrvaški
pridru-žitveni proces je bil to verjet-
no klju-čen dog-odek?
"Da, bil je ključen korak. Poskušal sem
pomagati v dialogu med Pahorjem in
Sanaderjem, a ni bilo absolutno nobe-
ne kemije, proces je tedaj nevarno za-
stal. Danes se še bolj vidi, da sta Pahor
in Kosorjeva pokazala velik pogum in
politično odločnost pa odgovornost
do države, ko sta se lotila iskanja poti
iz slepe ulice. Obenem sta vedela, da
lahko zadeva sprva sproži zelo nega-
tivne odzive doma. Pogumno in odgo-
vorno, res. Takšne vzorce delovanja
potrebujemo v Evropi. Potrebujemo
voditelje, ki so ne glede na notranje-
politične posledice zase in svoje stran-
ke, za svoje rejtinge, pripravljeni delati
stvari, ki so dobre za državo in tudi za
EU."

Nobenega dvoma ni več: izid nedeljskih lokalnih volitev v Italiji je
predvsem osebni poraz Silvia Berlusconija. To se najbolje kaže v Milanu,
kjer je Berlusconi, ki je kandidiral za občinskega svetnika (kar seveda ne
bo, saj je na enak način že večkrat kandidiral in potem odstopil že pred
prvo sejo), prejel samo 26.000 osebnih preferenčnih glasov, polovico manj
kot na prejšnjih volitvah, ko je zanj glasovalo 56.000 prebivalcev Milana.
Tudi dosedanja županja, zvesta članica Berlusconijeve stranke in nekdanja
ministrica za šolstvo Letizia Moratti, se je morala zadovoljiti z drugim
mestom in bo poskušala v drugem krogu prehiteti izzivalca, predstavnika
levice Giuliana Pisapio, kije prejel 48 odstotkov glasov, medtem ko
Morattijeva ni dosegla 42 odstotkov. In to kljub dejstvu, da je še dan pred
volitvami Berlusconi samozavestno napovedoval, da bo Morattijeva
zmagala v prvem krogu.

Seveda se tu postavlja vprašanje, kaj se je zgodilo. Še pred letom dni je bila
namreč Berlusconijeva stranka tudi v Milanu močno zmagovita; takrat je
bil na deželnih volitvah Lombardije za predsednika ponovno izvoljen
Roberto Formigoni, dolgoletni predsednik te dežele. Morattijevi tudi ni mo-
goče očitati, da bi slabo opravljala županski posel. Seveda, deležna je bila
kritik, vendar zagotovo ne tolikšnih, da bi z njimi danes opravičili njen
padec. Razlogi za to gotovo tičijo prav pri Berlusconiju, pri njegovih
nenehnih verbalnih napadih na milanske sodnike, ki jih je premier
povezal z ustreznimi grožnjami, in pri Berlusconijevih ljubezenskih
zgodbicah, vrednih revij za moške, da uporabim najmilejšo možno
definicijo.

Če so torej v preteklosti ljudje Berlusconiju zaupali in nekako verjeli tezi,
da je žrtev zarote skupine sodnikov, ki mu je naprtila na ramena na
desetine ovadb (in v dokaz za to premier vztrajno trdi, da kljub temu ni bil
niti enkrat obsojen), so sedanje zgodbe o domnevnih odnosih z mladolet-
no prostitutko torej pravzaprav dokaj nedolžna zadeva. Če pomislimo, česa
vsega je obtožen v drugih postopkih, pretežno finančnega značaja, je to
pretrgalo nit zaupanja volivcev v premiera. Nadvse agresivna volilna
kampanja tokrat ni obrodila sadov in morda je Berlusconijeva zvezda res v
zatonu.

Zadeva je izrazito milanska. Berlusconijeva stranka Ljudstvo svobode je
sicer požela tudi drugod skromnejše uspehe. Sicer je res, da je bila v Torinu
in Bologni, kjer je v prvem krogu zmagal župan leve sredine (v Torinu je bil
za župana izvoljen nekdanji državni sekretar in kasneje minister Piero
Fassino, ki je v času prve Prodijeve vlade sprostil pogajanja za vstop Sloveni-
je v EU), na oblasti levica že prej, v Neaplju pa predstavnik Berlusconijeve
stranke vodi.

Ostaja dejstvo, da je Milano najpomembnejše mesto severne Italije, zato so
tamkajšnje politike velik pokazatelj sedanjega političnega počutja. To
počutje pa kaže, da Italijani Berlusconija ne ljubijo več, vsaj ne toliko kot v
preteklosti. To jasno izhaja iz volilnih izidov, čeprav naj velja svarilo, da
ima Berlusconi debelo kožo in je zato ne kaže predčasno prodajati.

Takole vehementno je premi-er Si-lvi-o Berlusconi- podprl svojega kandidata za župana
Neaplja Gi-anni-ja Letti-eri-ja, kar pa ni- bi-lo dovolj za zmago v prvem krogu. (Reuters)

njem mandatu vodil pokrajino Trst,
bo treba počakati na drugi krog voli-
tev. Največ glasov, 48,48 odstotka, je
prejela dosedanja predsednica pokra-
jinske uprave Maria Teresa Bassa Po-
ropat, ki jo je predlagala leva sredina.
Z njo se bo v drugem krogu pomeril
kandidat Ljudstva svobode Giorg-io
Ret, ki je zbral 29,83 odstotka glasov.
Drugi krog bo potreben tudi za izvo-
litev župana Trsta. Pomerila se bosta
kandidat leve sredine Roberto Cosoli-
ni, 40,70 odstotka glasov, in kandidat
Ljudstva svobode Roberto A-ntonione,
27,48 odstotka glasov. Trenutno še ni
znano, koliko slovenskih kandidatov
bo sedelo v novem tržaškem pokrajin-
skem oziroma občinskem svetu.

Leva sredina je slavila tudi v manjši
občini Milje na Tržaškem, kjer je dose-
danji levosredinski župan Nerio Ne-
sladek zbral 57,92 odstotka glasov, v
občinskem svetu pa bo sedel tudi Slo-
venec Danilo Šavron, ki je bil kot pred-
stavnik stranke Slovenska skupnost
izvoljen na listi Demokratske stranke.
Drugi krog bo tudi v Tržiču, medtem
ko je v Ronkah slavila leva sredina z
županskim kandidatom Robertom
Fontanotom. V obeh občinah je tudi
slovenska narodna skupnost, tako kot
v nekaterih občinah v videmski pokra-
jini. (zur)

Vzporedno prebiranje različnih
eksjugoslovanskih časnikov je
zabavno početje. Med pravkar
minulimi prazniki mi je pozornost
pritegnilo predvsem poročanje
slovenskih, hrvaških in srbskih
medijev o naši polpretekli zgodovini.
Razlika je bila res očitna: medtem ko
so se nekateri vodilni slovenski
mediji ob dnevu upora proti okupa-
torju razpisali o slabih straneh NOB,
komunistih in potrebi po "prelomu z
navlako kontinuitete", so srbski in
hrvaški mediji slovenske in hrvaške
komuniste in celo Tita pri osamosva-
janju jugoslovanskih republik
prikazali v precej drugačni luči.

Po oceni beograjskega Pressa je
namreč "Josip Broz - Tito ob pomoči
najbolj vplivnih slovenskih in
hrvaških komunistov namerno delal
na rušenju SFRJ in ustvarjanju
neodvisnih republik že od začetka
šestdesetih let prejšnjega stoletja". To
naj bi bilo sicer glavno sporočilo
člankov izpod peresa hrvaškega
zgodovinarja Dušana Bilandžica, ki
jih je objavil hrvaški Jutarnji list.
Bilandžic je imel kot direktor
Inštituta za družbene raziskave
pravico prisostvovati vsem sejam
takratnega partijskega in državnega
vrha, vključno z vsemi sestanki, ki
jih je vodil sam Tito.

Oceno hrvaškega zgodovinarja in
srbskega časnika potrjujejo tudi
dejstva o počasni transformaciji
Jugoslavije iz zvezne države v
nekakšno konfederacijo. Leta 1943 je
tako bila v nastajanju še "državna
skupnost enakopravnih narodov",
leta 1945 je nastala "zvezna država",
leta 1963 "zvezna država enakoprav-
nih in svobodnih narodov in
narodnosti", leta 1974 pa so republike
že dobile "pravico do odcepitve". Po
oceni srbskega Pressa naj bi nova
pričevanja Dušana Bilandžica
pomenila pomemben prelom z
dosedanjimi zapisi o Titu, saj je to
prvič, da se celo na Hrvaškem o
Jugoslaviji ne piše več kot o "velikosr-
bskem projektu", temveč kot o
projektu, s katerim so se meje na tleh
nekdanje Jugoslavije zarisale tako,
kot so bile zamišljene v Jajcu leta
1943. Bilandžič namreč v svojih
odkritjih navaja, da je Tito že leta
1962 ugotovil, da Jugoslavija kot
koncept ne more obstati, zato je z
dvema svojima najtesnejšima
sodelavcema, Slovencem Edvardom
Kardeljem in Hrvatom Vladimirjem
Bakaricem, pričel usmerjati Jugoslavi-
jo proti razpadu, ki naj bi se zgodil v
trenutku, ko bi to dovoljevale
mednarodne okoliščine.

Pero Simic, avtor knjige Tito skriv-
nost stoletja, ocenjuje, da se je Tito za
celovito Jugoslavijo zadnjič zavzel
leta 1962, od tedaj naprej pa je odšel v
"drugo smer". Od tedaj je bil vpliv na
preoblikovanje države vse bolj v
rokah Kardelja in Bakarica, medtem
ko se je Tito posvetil mednarodni
politiki. Simic opozarja, da je bil
"Kardelj leta 1937 tvorec programa
slovenskega nacionalnega vprašanja",
ki ga je dejansko uresničil leta 1974,
po katerem "Jugoslavija ni več
obstajala". Hrvaški in slovenski
politiki naj bi v Jugoslavijo vnesli
ideje nacionalnih držav, ki se jim
nikoli niso odrekli. "Ni naključje, da
je Kardelj Dobrici Cosicu 1958. leta
govoril, da je Jugoslavija za Slovence
tranzitna postaja," opozarja Simic.

Tisti, ki državno praznovanje dneva
upora proti okupatorju oziroma
nekdanjega dneva OF vidijo kot
"anahronizem", govore predsednika
Danila Turka kot "neprimerne" in
"bizarne" oziroma kot "navlako
kontinuitete" ter takšne praznike
slikajo celo kot nekakšno "legitimira-
nje malovredne militantnosti" (?!), s
svojimi neverodostojnimi komentarji
dokazujejo le to, da se te problemati-
ke lotevajo površinsko in da ne pozna-
jo niti najbolj preprostih dejstev iz
zgodovine lastnega naroda. S svojimi
pavšalnimi kritikami zato neuteme-

ljeno napadajo tiste, ki upravičeno
ohranjajo spomin na tiste slovenske
komuniste, ki jim celo tuji mediji in
zgodovinarji v drugih državah,
nastalih na območju nekdanje SFRJ,
javno priznavajo, da so zastopali
interese lastnega naroda in da so
pripravljali pogoje za postopno
konfederalizacijo Jugoslavije. In prav
to je bilo ključnega pomena tudi za
osamosvojitev Slovenije, saj je
omogočilo, da je SFRJ razpadla ter da
Slovenija ni bila prisiljena v problema-
tično in pogosto neuspešno enostran-
sko odcepitev. Presenetljivo je, da
danes celo srbski in hrvaški mediji
izrekajo priznanje vodilnim sloven-
skim komunistom pri njihovi
programirani razgradnji države,
medtem ko slovenski komentatorji v
slovenskih komunistih in celo
kulturnih delavcih NOB vidijo zgolj
nepoboljšljive lažnivce in ponareje-
valce zgodovine. Med uporom proti
okupaciji seveda tudi uporniki niso
bili brezgrešni, toda zagotovo si še
danes zasluži občudovanje dejstvo,
da so se v Sloveniji leta 1941 pogumni

BMW naj bi v prvem četrtletju tega
leta ustvaril zelo dobre poslovne
rezultate zlasti po zaslugi kitajskega
povpraševanja po luksuznih
avtomobilih in okrevajočih trgov v
Nemčiji in ZDA. BMW, ki ima v lasti
tudi znamki Rolls-Royce in Mini, naj
bi v kratkem poročal, da je njegov
dobiček v prvih treh mesecih tega
leta porasel na 1,5 milijarde evrov in
se je torej več kot potrojil. Obseg
prodaje svetovnih proizvajalcev
luksuznih avtomobilov, od Volkswag-
novega Audija do Damilerjevega
Mercedes-Benza, se je na Kitajskem
neverjetno povečal, saj tam armada
super bogatašev vedno bolj povprašu-
je po proizvodih višjega cenovnega
razreda, kot so denimo torbice
modne hiše Gucci in avtomobili
znamke Rolce-Royce. Toda kitajski
avtomobilski trg, ki je največji na
svetu, naj bi se letos nekoliko umiril,
predvsem zaradi rastočih cen goriva
in strožjih predpisov glede registraci-
je, potem ko se je število teh lani
povečalo za tretjino. Ameriški trg pa
po drugi strani avtomobilsko
industrijo še dodatno spodbuja, zato
se je obseg prodaje avtomobilov v
ZDA aprila povečal za skoraj 18
odstotkov, v prvih štirih mesecih
tega leta pa za skoraj dvajset odstot-
kov.

"Na Kitajskem je prodaja avtomobi-
lov zelo dobra, zato je vpliv raznih
negativnih dogodkov nanjo razmero-
ma majhen," je poudaril Arndt
ljudje v na videz brezupni situaciji
dvignili v upor zoper na videz
nepremagljivega okupatorja.

V vojni in revoluciji so bila za dosego
nekaterih ciljev uporabljena tudi
povsem napačna sredstva. Zato je
znova prišlo do demokratičnih
sprememb in revizije pogledov na
zgodovino. Toda ali to pomeni, da je
mogoče brez pomislekov zavreči tudi
vse, kar je bilo ustvarjeno v času
socializma, in zanikati vse vrednote
preteklosti? Ideje narodne osvobodit-
ve, solidarnosti, enakopravnosti,
mednacionalne strpnosti in socialne
pravičnosti so preživele in bodo
živele še naprej. Enako velja za
spomin na tiste komuniste in
pripadnike NOB, ki so leta 1941 ali pa
kasneje, v procesu konfederalizacije
Jugoslavije, dali svoj prispevek tem
idejam. Kdor se danes javno zgraža
zaradi govorov predsednika Sloveni-
je, namenjenim obujanju spomina na
te ljudi in njihov čas, ta kratkovidno
napada tudi tiste, ki so kljub svojim
zablodam pomagali postaviti temelje,
na katerih stoji današnja Slovenija.

Ellinghorst, analitik banke Credit
Suisse, pri čemer je mislil na nepriča-
kovani padec kitajskega indeksa
nabavnih menedžerjev PMI preteklo
nedeljo. Podjetji Volkswagen, največji
evropski avtomobilski proizvajalec,
in Daimler, sta pretekli teden
poročali o visokih četrtletnih
dobičkih, ki so rezultat rasti prodaje
na hitro razvijajočih se trgih. BMW je
napovedal, da bosta kitajski trg
luksuznih avtomobilov in obseg
njegove prodaje na Kitajskem letos
porasla za najmanj deset odstotkov.
Podjetje skupaj s svojim kitajskim
partnerjem, družbo Brilliance, v
obratu v Shenyangu med drugim
proizvaja tudi svojo, posebej za
kitajski trg razvito limuzino serije 5.

Ko bodo znani beemvejevi finančni
rezultati, bodo vlagatelje zanimale
tudi napovedi glede dobičkov za vse
leto, ki bodo natančnejše od tistih, ki
jih je podjetje objavilo marca. Tedaj
je podjetje namreč napovedalo le to,
da bo njegov dobiček pred obdavčit-
vijo leta 2011 višji od tistega v
preteklem letu in da bo njegova
operativna marža več kot osemod-
stotna. Toda ta napoved velja za
precej konservativno. Reutersova
anketa je pokazala, da analitiki
pričakujejo, da se bo dobiček
podjetja pred obdavčitvijo letos v
povprečju povečal za 21 odstotkov in
da bo njegova operativna marža od
prodaje avtomobilov znašala
približno devet odstotkov.

Vegrad naj bi bil izdal
za 13 milijonov evrov
računov, med njimi tudi
fiktivne, Rimske terme
pa naj bi mu bile preko
finančnega vrtiljaka, delno
spet fiktivno, poravnale
12 milijonov evrov. Vse
zato, da so Rimske terme
prejele 3,5 milijona evrov
nepovratnih sredstev

Prihodnji petek bo premier Borut
Pahor slavnostno odprl obnovljeno
zdravilišče v Rimskih Toplicah, ki je
od osamosvojitve samevalo. Dolgo se
je čakalo na zeleno luč za obnovo, ko
se je vendarle začela, so sledili novi zap-
leti. Direktorica Marjana Novak, ki je
na čelu družbe leto in pol, je za Večer
povedala, da so zamenjavo izvedli, ker
finančna konstrukcija obnove sploh ni
bila zaprta. Prav tako je bilo Vegradu
nakazanih 13 milijonov evrov, čeprav
je opravil le dela v vrednosti štiri mili-
jone evrov, je izpostavila direktorica.
Po prekinitvi pogodbe z Vegradom se
je velenjski gradbinec umaknil z grad-
bišča šele po sodni odredbi, kazenska
ovadba pa je, kot je na tiskovni konfe-
renci konec marca povedala Marjana
Novak, doletela dve osebi iz prejšnjega
vodstva družbe.

Ni pa omenila (opazila), da Vegrad v
resnici sploh ni prejel 13 milijonov
evrov, saj sta Vegrad in takratno vod-
stvo izdajala in plačevala fiktivne si-
tuacije. Vse le zato, da so imeli podlago
za pridobitev nepovratnih evropskih
sredstev. To dokazuje dokumentaci-
ja, ki jo je s pomočjo odvetnice zbral
eden izmed ogoljufanih Vegradovih
podizvajalcev. "Prva lopata je bila v
zemljo zasajena avgusta 2009, na mi-
nistrstvo pa je že septembra 2008 ro-
mala prva tako imenovana situacija,
ki velja kot račun za opravljena grad-
bena dela v višini 5,9 milijona evrov,"
je povedal naš vir. Druga začasna situa-
cija za izvršena gradbena dela v vred-
nosti 287 tisoč evrov je bila izstavljena
18. marca 2009, tretja v vrednosti 152
tisoč evrov 31. marca 2009 ... Vse pred
dejanskim začetkom del. "Najbolj me
preseneča to, da so vse te 'prazne' si-
tuacije nadzorniki mirno podpisali.
Pa tudi, da na ministrstvu za gospo-

Del dokumentacije, iz katere je razvidno, da je Vegrad pred začetkom del izdajal račune. V zadnji koloni je ob večjih zneskih
zapisana opomba "zapiranje računov". Na ta način naj bi bili "zapirali" kreditne pogodbe. Nekateri zneski pa so, sodeč po
dokumentaciji našega vira, fiktivni.

Vegrad je Rimskim termam denar
vračal tudi po kreditnih pogodbah.
Vrednost teh naj bi po podatkih naše-
ga vira znašala več kot 10 milijonov
evrov.

"Koliko je Vegrad res preplačan v
tej zgodbi, ne vem, zagotovo pa ni pre-
jel 13 milijonov, kot sedaj trdi uprava.
Če so Terme v okviru stečajnega po-
stopka res prijavile za osem milijonov
evrov terjatev zaradi preplačila del, bi
bilo to kaznivo dejanje, saj ni šlo za de-
janska plačila, ampak zgolj fiktivna.
S tem bi oškodovali druge Vegradove
upnike."

"Preizkus terjatev še ni končan,
zato težko govorim o tem, koliko je po-
samezno podjetje prijavilo terjatev," je
povedala stečajna upraviteljica Alenka
Gril. Na uradne podatke bo treba po-
čakati do začetka prihodnjega meseca,
ko bodo upniki z zneski javno objavlje-
ni, je dodala.

Delničarji Petrola (vseh je okrog 38
tisoč, tuji investitorji pa imajo slabe
tri odstotke Petrolovih delnic) name-
ravajo na 21. skupščini, ki se bo priče-
la jutri ob 10. uri, zastaviti vodstvu in
nadzornemu svetu največje slovenske
energetske družbe številna vprašanja.
Vsaj tako pravi Rajko Stankovič, pred-
sednik društva Mali delničarji - Skupaj
smo močnejši (MDS), ki ga zanimajo
tako odprte terjatve Petrola do grad-
bene družbe SCT, ki je vse bližje steča-
ju in naj bi do največjega slovenskega
naftnega trgovca imela za vsaj 11 mili-
jonov evrov neporavnanih računov. V
MDS jih bo tudi zanimalo, koliko sla-
bitev so zaradi preteklih slabih odlo-
čitev v zvezi s koprskim Istrabenzom
že morali opraviti v Petrolu in zakaj ni
ne prejšnje in ne sedanje vodstvo Pe-
trola v zvezi s tem podalo nikakršnih
odškodninskih zahtevkov zoper nekda-
nje vodstvo in nadzorni svet Istraben-
za, ki sta mu vrsto let poveljevala Igor

Bavčar in Janko Kosmina. "Bojimo se
namreč, kakor zdaj stvari stojijo, da
bo na koncu recimo Igor Bavčar tožil
koga, ki s(m)o opozarjali na domnev-
ne nepravilnosti v Istrabenzu," svari
Stankovič, četudi naj bi bili v Istraben-
zu pred leti postopoma prevzemali
Petrol brez strategije, drage nakupe del-
nic (tudi po 1000 evrov za delnico) pa
financirali kar s kratkoročnimi viri.

Stankovič nadalje meni, da bo le-
tošnja višja predlagana dividenda (7,5
evra bruto na delnico namesto lanskih
5,9 evra) predvsem zato, da bo zadovo-
ljila apetite nekaterih največjih lastni-
kov ob državi, ki pa prek Kada in Soda
(28-odstotna lastnika) zaenkrat za četr-
tkovo skupščino delničarjev (še) nima
glasovalne pravice kakor nekatere
druge finančne institucije v pretežni
državni lasti. Predstavniki MDS se na-
gibajo k temu, da bi se pri razrešnici za
lansko leto za nekdanjega predsednika
Aleksandra Svetelška in člana uprave
za finančno področje Janeza Živka gla-
sovalo ločeno, ker naj bi se bila Petro-
lova zavarovanja do SCT lansko leto
nerazumno poslabšala. (dt)

Tomaž Kos, stečajni upravitelj Vemonta, podjetja, kije bilo do sredine prejšnjega
leta hčerinsko podjetje Vegrada, je včeraj 128 delavcem razdelil sklepe o odpove-
di delovnega razmerja. Delavci, ki so v celem tem letu prejeli 450 evrov (režijski
delavci še 100 evrov manj) akontacije januarske plače, podjetje pa jim dolguje še
lanski regres in povračilo materialnih stroškov, bodo lahko šli s sklepi in banč-
nimi izpiski iskat pomoč na center za socialno delo. Prva nadomestila za brez-
poselnost lahko namreč pričakujejo šele konec junija, sredstva iz jamstvenega
sklada pa čez približno dva meseca. "Konec maja se znova dobimo. Takrat bomo
delavcem razdelili delovne knjižice in sezname s podatki, koliko jim podjetje
dolguje," je povedal Kos.

Delavcem je trenutno stisko omilil Karitas, ki jim je v petek in soboto razde-
lil prehrambne pakete. "Ker so mnogi od delavcev edini, ki v družinah zaslužijo
sredstva za preživetje, se trudimo, da bi država omogočila predčasna izplačila
iz jamstvenega sklada. A se zdi, kot da odgovorni stiske ljudi, ki so več mesecev
brez plač, enostavno ne razumejo," je poudaril v. d. sekretarja velenjske območ-
ne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Srečko Čater. (rp)

Prodaja avtomobilov se je v EU aprila v primerjavi z enakim obdobjem lani
zmanjšala za 4,1 odstotka na 1,09 milijona vozil, je včeraj sporočilo Združe-
nje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Gre za drugi zaporedni
padec prodaje na mesečni ravni. Prodaja se je aprila zmanjšala na vseh glav-
nih trgih, izjema je bila Nemčija, ki je zabeležila 2,6-odstotno rast. V Italiji se
je prodaja zmanjšala za 2,2 odstotka, v Veliki Britaniji za 7,4 odstotka, v Fran-
ciji za 11,1 odstotka, v Španiji pa za 23,3 odstotka. V Nemčiji so po podatkih
ACEA aprila zabeležili 266.251 novih registracij, sledile so Francija (169.757
registracij), Italija (157.309 registracij), Velika Britanija (137.746 registracij) in
Španija (71.808 registracij).

V letošnjih prvih štirih mesecih je bilo v EU registriranih 4,67 milijona vozil,
kar je 2,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. (sta)

Info: 10.000,00 €, anuiteta: 109,34 €, doba: 120 mes., 6M euribor + 3,70 %,
skupni znesek: 13.899,39 €, EOM na Jan 11.5.2011 znaža 7,74 %

Varuh konkurence naj ne
bi nasprotoval večinski
prodaji Mercatorja s strani
bank, ki se jm želijo prik-
ljučiti tudi družbe skupine
Pivovarne Laško. Na junij-
ski skupščini o novem nad-
zorniku in dokapitalizaciji

Nadzorniki Pivovarne Laško, ki jim
predseduje dr. Vladimir Malenkovic,
sicer svetovalec poslovodstva državne-
ga HSE, prej pa direktor invalidskega
podjetja HTZ Velenje, se bodo jutri na
svoji seji sestali ob 14. uri. Najverjetne-
je še isti dan pa bo nominacijska komi-
sija nadzornega sveta pregledala tudi
vse prispele kandidature za člana nad-
zornega sveta kot predstavnika kapi-
tala (o številu teh, neuradno naj bi jih
bilo 19, Malenkovic ni vedel nič pove-
dati, razen da bo o novih nadzornikih
odločala junijska skupščina delničar-
jev, nadzorniki pa bodo predtem zgolj
podali svoje mnenje). Na junijski skupš-
čini delničarjev naj bi tudi govorili o
dokapitalizaciji Pivovarne Laško, za
kar je po Malenkovicevih besedah kar
nekaj interesa in o čemer bo jutri tekla
glavna beseda.

Nadzorniki Laškega bodo jutri pregle-
dali poslovanje družbe za letošnje prvo

V Kapitalski družbi (Kad), Slovenski
odškodninski družbi (Sod) in društ-
vu Mali delničarji - Skupaj smo moč-
nejši (MDS) za skupščino delničarjev
kranjske Save, ki bo 8. junija, kot del-
ničarji predlagajo, naj se z 8. junijem
letos z mesta nadzornika odpokliče
Tomaž Top-lak (nekdanji direktor
Kada), na njegovo mesto pa imenuje
30-letni dr. Boštjan Udovič, na ljub-
ljanski fakulteti za družbene vede
asistent za področje mednarodnih
odnosov. Predlagatelji kot glavni raz-
log Toplakove zamenjave navajajo, da
"ni sprožil ustreznih postopkov zoper
nekdanjo upravo Save in njenih dom-
nevno 'škodljivih' poslov". Mali delni-
četrtletje, ki velja za pijačarska podjet-
ja za nesezonsko. Prvi nadzornik Laške-
ga o konkretnih številkah poslovanja
v letošnjem prvem četrtletju v skladu
z borznimi pravili ni želel govoriti, je
pa povedal, da so rezultati v skladu s
pričakovanji - nekateri segmenti poslo-
vanja celo nad načrti, spet drugi pod
njimi. Se pa v prvem letošnjem četrtlet-
ju za družbe skupine Pivovarne Laško
najbolj pereča zadolženost ni bistve-
no spreminjala, tako da na ravni sku-
pine ostaja okrog 450 milijonov evrov
dolgov. Od tega naj bi do konca leta v
odplačilo zapadlo okrog 200 milijonov
evrov, bistveni del tega zneska pa že
do konca junija, je pojasnil Vladimir
Malenkovic.

Iz Urada RS za varstvo konkurence
(UVK) pa so včeraj pojasnili, da določ-
be osnutka sporazuma o oblikovanju
konzorcija za prodajo Mercatorja, ki
ga je UVK minuli petek posredovala
NLB, po mnenju urada "naj ne bi ka-
zale na potencialno kršitev določb
zakona o preprečevanju omejevanja
konkurence". Tudi prvi nadzornik
Pivovarne Laško, Vladimir Malenko-
vic, je včeraj za Večer pojasnil, da so
nadzorniki apelirali na upravo, naj
aktivno pristopi k bančnemu kon-
zorciju za prodajo večinskega deleža
Mercatorja (konec aprila so s svojim
23,34-odstotnim lastniškim deležem
v družbah Laškega bili tik pred pro-
dajo za dobrih 194 milijonov evrov
oziroma jim je bil hrvaški Agrokor
za delnico nazadnje pripravljen pla-
čati 221 evrov). "Od uprave Pivovar-
ne Laško pričakujemo, da nam bo na

čarji Save imajo več kot 20-odstotni
lastniški delež, zato so v MDS zado-
voljni, da sta Kad in Sod kot skoraj
30-odstotna lastnika Save podprla
njihov predlog, da Boštjan Udovič v
nadzornem svetu Save zastopa intere-
se malih delničarjev.

Omenjeni predlagatelji za zadnjih
pet let tudi predlagajo, da revizijska
hiša Deloitte Revizija s posebno revizi-
jo preveri posle, ki jih je Sava sklepala
z lastniško (ne)posredno povezanimi
osebami, pa tudi posle sklepanja, po-
daljševanja in unovčevanja opcijskih
pogodb ter zavarovanja iz teh pogodb.
Pričakujejo še pregled vseh nakupov
in prodaj delnic ter poslovnih deležev
četrtkovi seji morebiti predstavila že
konkretne korake v tej smeri," je dejal
Malenkovic in dodal, da bi bilo za
družbe Pivovarne Laško najboljše, da
se prodaja Mercatorja izvede čim prej,
vsekakor pa še letos. Saj je, tako Ma-
lenkovic, ne nazadnje zahteva bank,
da se v Laškem čim prej prične dezin-
vestiranje naložb, ki ne sodijo v osnov-
no dejavnost.

Vladimir Malenkovic pa ne pričaku-
je, da bi jim uprava Laškega lahko že
jutri postregla s kakšnim konkretnim
dogovorom z bankami o reprogra-
mu posojil. Ne nazadnje bi lahko na
koncu izvedli individualna dogovor-
janja o reprogramu posojil, če ne bo
mogoče doseči dogovora s celotnim
konzorcijem. Zanimivo pa bo tudi
spremljati, ali bodo banke, kot trenut-
no večinske lastnice Pivovarne Laško,
sploh pripravljene sodelovati v dokapi-
talizaciji pivovarske družbe glede na
to, da pijačarska dejavnost ne sodi v
osnovno dejavnost bank. Nadzorniki
Laškega naj bi na svoji obsežni jutriš-
nji seji govorili tudi o poteku prodaje
ajdovskega Fructala, kjer je prvi mož
Pivovarne Laško Dušan Zorko za STA
pojasnil, da so za Fructal že prispele
nezavezujoče ponudbe, med kateri-
mi bodo nekateri že kmalu pozvani
k oddaji tudi zavezujočih ponudb.
V javnosti se je največ govorilo o po-
nudbah za Fructal s strani celovškega
Paga, nemškega Eckes-Graninija in ita-
lijanskega San Benedetta.

v vrednostih nad enim milijonom
evrov, zanimajo pa jih tudi posli odku-
pa terjatev do drugih družb ter posli
odkupa finančnih obveznosti drugih
družb. Predlagatelji se nadejajo pregle-
da terminskih pogodb ter posojil in za-
varovanja teh drugim družbam, kakor
poslov, povezanih z ustanavljanjem
družb v Sloveniji in tujini. Posebno re-
vizijo MDS, Kad in Sod zahtevajo, ker
nekdanjo upravo sumijo številnih na-
pačnih poslovnih odločitev, kar je po
njihovem tudi povzročilo padec Savi-
ne delnice, ki je bila še lani septembra
vredna okrog 190 evrov (novembra
2007 celo rekordnih 680 evrov za del-
nico), včeraj pa le še 42 evrov. (dt)

Čeprav je Coca-Cola
globalno podjetje, na
koncu vsega poteka
posel vendarle na lokalni
ravni, pravi Nizozemec
Roel Annega, direktor
marketinga Coca-Cole za
23 držav srednje in južne
Evrope. Intervju za Večer
je potekal ob včerajšnji
otvoritvi 16. Slovenske
marketinške konference

"Kot vedno pravim svojim marketin-
garjem, najbolj pomembna sta dva
kazalca in po obeh jih bom ocenje-
val. Marketingarji so torej odgovor-
ni za vrednost premoženja znamke
(angl. brand equ-ity - premoženje, ki
ga podjetje ima na raču-n neke blagov-
ne znamke) in za prispevek blagovne
znamke (angl. brand contribu-tion - ko-
liko višji je tečaj delnice podjetja zara-
di neke njegove blagovne znamke).
Klju-č je seveda, da med obema kazal-
cema vlada ravnotežje. Mogoče lahko
na kratek rok krepiš samo eno, ampak
s tem na dolgi rok oslabiš dru-go."

Kaj pa ta dva kazalca uspeha pomeni-
ta v okviru Coca-Cole?
"V našem podjetju- imamo ču-dovito
dediščino marketinga. Temeljimo na
blagovni znamki velikanske vredno-
sti, naša naloga pa je, da jo še bolj okre-
pimo in seveda osvežimo. Obenem pa
pazimo na prispevek blagovne znam-
ke, ker je to merilo dobičkonosnosti.

To je pravzaprav tisto, kar financira
naše podjetje in naše naložbe v mar-
keting."

Coca-Cola je stara blagovna znamka,
ciljate pa predvsem mlade potrošni-
ke. Kaj torej počnete s tradicijo, jo
poudarjate ali upate, da je potrošni-
ki ne bodo opazili?
"Sami se imamo za podjetje, ki je
mlado 125 pomladi. Vsaki novi genera-
ciji moramo znova pripovedovati zgod-
bo o Coca-Coli in ji pokazati, kako je
Coca-Cola izjemna pijača in izjemna
blagovna znamka. Res pa pri tem gra-
dimo na vrednotah, ki so že od nek-
daj bile del Coca-Cole, denimo u-žitek,
osvežitev, sreča, sku-pnost, povezanost.
Te vrednote si delijo naši u-porabniki
po celem svetu-. Kot je rekel Andy War-
hol, za noben denar ne moreš ku-pi-
ti boljše Coca-Cole. Seveda pa moraš
način, kako te vrednote izražaš, vedno
znova osvežiti in približati mladim."

Leta 1985 ste prilagodili recept in
spremenili okus Coca-Cole, uvedli ste
tako imenovano New Coke. Potrošni-
ki so se uprli. Ste zaradi te izkušnje
povsem ukinili inovacije?
"Res si prizadevamo, da napak ne
bi bilo, in celo podjetje je k temu- na-
ravnano. Prav zato so vrednote tako
pomembne. Nekoč sem slišal dobro
razlago vrednot - kar počneš, ko te
nihče ne opazu-je. Če kot podjetje ne
živiš v skladu- s svojimi vrednotami,
bodo to potrošniki slej ko prej odkrili
in kaznovali. Vest o tem pa bo v delčku-
seku-nde zaobkrožila svet. Moraš torej
biti previden? Ne želiš si igrati obram-
be. Dokler si po vseh svojih močeh pri-
zadevaš, da počneš pravo stvar, si na
varni strani."

Danes so marketinški in oglaševalski
strokovnjaki izgubili nadzor nad ko-
municiranjem blagovne znamke, to
so prevzeli potrošniki na družbenih
omrežjih. Kako se morajo podjetja
na to odzvati?

"Moraš biti iskren in govoriti resnico.
Kaj dru-gega ti ne preostane. Res pa se
zavedamo, da obstaja veliko mitov,
ki ne temeljijo na nobeni znanosti. V
Coca-Coli denimo ne moreš raztopiti
zobovja. V našem primeru-, da v Coca-
Coli ni ničesar zdravju- škodljivega. Pač
tako kot z vsem dru-gim, u-živati jo je
treba v mejah zmernega. Nenazadnje
pa je naš recept star 125 let, tako da
kaj posebej nenaraven ne more biti.
To sicer iz etikete ni vedno razvidno.
Pijačo barvamo s karamelo, torej s stop-
ljenim sladkorjem. Ampak ker je bil
sladkor toplotno obdelan, u-radno ne
velja več za naravno sestavino, pač pa
ga moramo označiti z E150d."

Kje pa je meja, do katere se splača
oporekati neosnovanim govoricam?
Študije namreč kažejo, da se z odzi-
vom podjetja govorice celo okrepi-
jo.

"Res pa je mite zelo težko razbliniti.
Za vsak tvoj argu-ment se bo pojavilo
deset izmišljenih protizgodb. Na dru-gi
strani pa dvomim, da bi imeli 125 let
takšne u-spehe, če naši proizvodi ne bi
bili varni za zmerno človeško u-živa-
nje. Takšen je torej najboljši odziv."

Podjetje Coca-Cola ima v lasti 500 bla-
govnih znamk. Kako upravlja s tako
velikim številom?

"To sicer drži na svetovni ravni, ven-
dar pa ni države, v kateri bi prodajali
vse naše blagovne znamke. To bi bilo
preveč okorno, pa tu-di preveč drago.
Gre nam za to, da smo na danem trgu-
čim bolj konku-renčni in da čim bolje
slu-žimo potrebam lokalnega trga. Če-
prav je Coca-Cola globalno podjetje,
na koncu- vsega poteka posel vendar-
le na lokalni ravni. Eno pijačo proda-
mo enemu- potrošniku- na enem mestu-.

Na ravni celotnega podjetja pa res gra-
dimo portfelj nealkoholnih vnaprej
pripravljenih pijač, ki čim bolje zado-
voljujejo potrebe veliko potrošnikov.
Deloma gre za posledico našega zgo-
dovinskega razvoja, deloma pa gre za
našo u-gotovitev, da določenih potreb
Coca-Cola ne zadovolju-je."

Kako se odločate, kateremu marke-
tinškemu kanalu posvečate koliko
sredstev? Imate v podjetju kakšne
smernice?

"Vse je odvisno od strategije, ki jo
imamo v določeni državi. V nekate-
rih moramo denimo okrepiti deljenje
brezplačnih vzorcev, saj tako najbolje
pridobivamo nove stranke. Predstavi-
mo jim namreč doživetje ledeno mrzle
Coca-Cole. V dru-gih državah spet okre-
pimo oglaševanje v tradicionalnih
medijih. Odločamo se na temelju- raz-
merja med stroški in koristmi, to pa
je pri vsaki državi različno. V Sloveni-
ji so denimo mediji izjemno dragi, če
u-poštevamo velikost države in število
potrošnikov, ki jih lahko prek teh me-
dijev sploh dosežemo. Če povzamem,
našo marketinško strategijo vedno
izpeljemo v skladu- z ekonomsko real-
nostjo."

"Seveda je naša centrala v ameriški
Atlanti. Tam so tisti, ki nosijo končno
odgovornost za to, da blagovna znam-
ka Coca-Cola ohrani svoj pomen. Res
obstajajo marketinški materiali, ki
tu-di izvirajo iz Atlante, ampak še zda-
leč niso v večini. Uporabljamo dru-ga-
čen model. Različne regije, denimo v
Evropi, dobijo pristojnost za različne
projekte. Božično oglaševanje in obli-
kovanje prodajnih točk, denimo, pri-
pravijo naši nemški kolegi. Materiale
na temo 'Coca Cola in hrana' denimo
pripravimo v osrednji in ju-žni Evro-

pi, kamor u-meščamo tu-di Slovenijo.
Spet pa bi opozoril, da je vsak posel
na koncu- vsega lokalni posel."

Kakšno marketinško strategijo pa
imate v vaši regiji, torej v osrednji in
južni Evropi?

"V regiji, za katero sem pristojen, po-
sku-šamo najti čim več obsega. Denimo
majhne pločevinke, ki jih u-porabljamo
za deljenje vzorcev, naročamo sku-paj.
Res pa je vsaka država različna in po-
nuja svoje priložnosti. Zato imajo mar-
ketingarji v vsaki državi možnost, da
vplivajo na programe, ki jih pripravlja-
mo na ravni regije. Pa tu-di možnost,
da regionalne programe prilagodijo
svojim lokalnim danostim. Vse seve-
da v okviru- ekonomskih omejitev. V
Sloveniji denimo nimamo vojske za-
poslenih, ki bi pripravljali akcije, ome-
jene zgolj na Slovenijo. Coca-Cola je
namreč globalna blagovna znamka,
morda najbolj globalna, in pričakoval
bi, da lahko veliko marketinških mate-
rialov prilagodimo Sloveniji. Vedno pa
obstaja nekaj lokalne fleksibilnosti in
tako je tu-di prav."

Včasih si zaželimo le uiti vsakdanu in užiti nekaj
novega, brez velikih pričakovanj in za lasten
užitek. Kratka potovanja so kot nalašč za iz-
polnitev tovrstnih želja. Mi vas lahko z ladjo
popeljemo po lepi modri Donavi...
Od Salzburga pa do Linza boste dom pustili
daleč za seboj. Salzburg, Mozartovo rojstno
mesto, se je nekdaj imenovalo Solnograd,
tako so mu rekli naši dedje, saj so v njegovi
bližini že od nekdaj pridelovali kameno sol. V
starem delu vas bodo objele ozke ulice, najbolj
znana, Getreidegasse, pa vam bo predstavila
Mozartovo rojstno hišo, kjer je danes nastan-
jen muzej, v katerem počiva mojstrova prva
violina, na katero je igral še kot otrok. Salzburg
je med drugim tudi škofovsko mesto, saj so
velik del njegove zgodovine krojili prav škofje.
Med številnimi zvoniki je med najbolj znanimi
veličastna Salzburška katedrala. Tekom vašega
pohajanja pa se lahko razvajate s slastnimi
Mozartovimi marcipanovimi kroglicami, sta-
rimi že 118 let, ki jih najdete v slaščičarni na
ulici Brodgasse. Žejni si privoščite pivo. Pa ne
kar vsakršno pivo. Najboljšega menda varijo
menihi avguštinskega reda s predela Mulln,
dobite pa ga v pivovarni in pivnici Augustiner
Braustubel.

Pozdravimo Salzburg in vas popeljemo do mes-
ta Passau, ki leži ob stičišču treh rek- Inn, llz
in Donave. Sanjavo mesto z ozkimi tlakovanimi
ulicami vas vodi do njegove največje zname-
nitosti, katedrale Sv. Štefana, ki leži na najvišji
točki mesta in ponosno predstavlja največje
orgle v katoliški cerkvi na svetu. Ogleda vredni
sta tudi rezidenčna palača in mestna hiša.
Nestrpno vas pričakuje tudi Linz, do katerega
bomo pripluli skozi slikovito pokrajino, z v
zrak štrlečimi zvoniki, samostani in gradovi,
ki pričajo o bogati kulturni dediščini. Linz pa je
predvsem industrijsko mesto, kar mu omogoča
dobra lega ob Donavi. V zadnjih letih se kul-
turno zelo razvija in tako je leta 2009 prejelo
naziv mesto kulture. Tukaj se vsako leto odvija
razvpiti festival elektronske glasbe Ars Elec-
tronica, kot zanimivost pa naj omenimo, da je v
mestu nekaj let bival tudijohannes Kepler, kije
napisal tretji Keplerjev zakon.
Živahno mesto diha s polnimi pljuči in nas poleg
stvari prijetnih za oči poziva tudi k pokušini
svojih sladkih specialitet z dolgoletno tradicijo.
Le kdo ne pozna Linškega peciva? In slastna
linška torta....z njo se lahko poslovite od mesta
in vaše potovanje z nami bo v spominu ostalo z
okusom po čokoladi.

VRHUNCI POTOVANJA: Rojstno mesto velikega skladatelja - Passau, kjer se srečajo tri reke
- najlepša pot po Donavi do evropskega kulturnega mesta 2009 - Gmunden, čudovita kulisa
vaših fotografij

Odhod avtobusa ob 05.00 z avtobusne postaje Mlinska cesta v Mariboru. Vožnja po Avstriji do Salzburga,
Mozartovega rojstnega mesta. Sprehodili se boste po starem središču mesta in si ogledali stolnico, Rotovž,
Mozartovo rojstno hišo, frančiškansko cerkev ... Nato se boste zapeljali do mesta Passau, ki leži ob rekah Inn,
llz in Donavi v Nemčiji. Ogled mestnih zanimivosti: katedrala, rezidenčna palača, mestna hiša ... Nastanitev v
hotelu v okolici, večerja in prenočevanje.

Zajtrk in odhod proti pristanišču, kjer se boste vkrcali na
ladjo. Vožnja po Donavi skozi slikovito pokrajino s številnimi
mesti, gradovi, samostani do Linza. Med plovbo si boste
privoščili kosilo. Po prihodu v Linz - evropsko mesto kulture
2009, se boste sprehodili skozi stari del mesta in si ogledali
njegovo bogato kulturno zgodovinsko dediščino. Pred
odhodom domov boste imeli priložnost, da preizkusite še
njihovo svetovno znano linško torto, katero izdelujejo po
najstarejšem znanem receptu. Vrnitev v Maribor in prihod v
poznih večernih urah.

cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, polpenzion v
hotelu ali gostišču 3* v dvoposteljnih sobah, vožnja z ladjo, kosilo na ladji, DDV,
stroške organizacije in vodenja potovanja.
možna doplačila (ob prijavi): enoposteljna soba 25 €.

Vabljeni tudi na naslednje Večerovo
potovanje v Kapadokijo, z odhodom
23.6.2011.

SPLOŠNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIČNE ARANŽMAJE, ki so sestavni del programa in pogodbe, so vam na voljo v vseh poslovalnicah KOMPASA in v poslovalnicah pooblaščenih agencij ter na naših spletnih straneh www.kompas.si.

Informacije in rezervacije: KOMPAS MARIBOR 02/2346 950, KOMPAS PTUJ 02/7980 970, KOMPAS MURSKA SOBOTA 02/5241 577

AGOG

APAG

APOG

ATPG

CETG

CICG

DATR

FINR

GHUG

GORG

GSBG

HDOG

IELG

IHPG

INRG

JPIG

JTKG

KDHP

KDHR

KSFR

MAHR

MAPG

MKIR

MKOG

MLHR

MPLR

MR0R

MR1R

NALN

NF2R

POPG

PPDG

SING

SKDR

SLLG

ST1R

TEAG

TKMG

TR1R

TRSG

VHDR

VLJG

ZDDG

ZV2R

ZVHR

INTERTRADE ITA
JAVOR PIVKA
JUTEKS
KD GROUP
KD GROUP
KS NALOŽBE
MAKSIMA HOLDING
MARINA PORTOROŽ
MAKSIMA INVEST
MELAMIN

SLOVENIJALES
HRAM HOLDING
TEKSTINA
KOŠAKI TMI
TRDNJAVA I HOLDING
TRIGLAV NALOŽBE
VIPA HOLDING
VELANA
TERME DOBRNA
ZVON DVA HOLDING
ZVON ENA HOLDING

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek
spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša po-
nudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe;
OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

v %
-38,06

-4,89

-31,50

-15,13

-15,76

-6,84

5,34

-17,72

9,02

-12,05

-6,83

-1,47

-55,85

-61,00

9,24

-8,85

-13,41

-16,60

23,73

3,54

-12,79

-39,07

-3,21

-42,41

-23,14

4,64

11,25

-0,71

-17,23

-1,89

-3,66

-22,63

-27,43

13,10

-37,38

-5,66

-19,77

-27,47

13,02

-33,96

-11,74

-29,04

-30,13

-34,42

-22,49

27,30

-6,85

-55,10

4.34

-45,26

7,51

-50,41

-6,54

-4,31

-49,82

0,75

-19,86

7,99

22,80

-13,30

-6,55

-6,74

11,91

-22,89

-0,71

-32,26

-9,55

-33,27

0,82

-7,84

10,79

-4,83

8,80

-11,37

17,96

-27,37

-2,48

-16,57

-5,48

13,62

-66,57

-5,91

7,13

1.35

-54,29

-9,99

-21,93

-26,55

-39,17

-10,22

-10,41

-25,01

-5,09

2,58

2,20

-2,92

-10,68

31,04

0,94

-15,22

-7,09

-39,82

-15,97

-42,03

-6,06

-4,66

1,96

-9,24

-16,60

-25,96

-8,52

-12,03

VEP

4.30

3,61

13.17

11,25

42,07
41,61
0,32

3.07
44,28

3.96

7.32

4.28
5,78

1,19

0,84

21,39

0,58

5,23

1,16

5,34

5,45

51,27

1,10

1,01

47,22

0,53

1,75

1,00

1,06

1,00
300,79
1,77

4,39

42,53

1,15

32,52

9.50

129,71

10,27

6,39

6,63

4,86

5,83

3,55

5,14

5,66

8.51

3,38

0,50

6,66

12,74

21.52

2,12

4.52

13,13

4,02

9,48

31,76

13,51

10.57

2.53

13.22

6,12

1,34

0,80

8,09

1.43

1.47

50,70

0,65

5.50

5,37

18.23

3.52

4,72

4.89

1.14

1,37

7.48

19.58

24,92

15,61

22.38

62,21

4.15

3,36

4.53

2.15

3.90

4.91

4,71

3,21

11.18

5.08

4.33

4,07

14,46

3,83

4,91

22.39

5,19

2.51

4.60

4,18

5.54

1.61

11,72

10,74

7,23

8,69

5.34

2,60

8.49

1,48

4.29

24,66

16,13

1,07

55.53

6.31

1,34

4,29

0,73

4,88

9,53

0,62

3,74

3.44

4.97

4.16

4,83

4,86

10,86

17,96

3,77

3,41

v %
10,26

-22,21

31,37

-37,24

-13,25

2,07

-9,68

7,37

-20,49

26,29

15,79

15,50

16,28

11,46

22,60

-49,72

-14,60

-13,60

-41,56

22,37

-17,09

-2,59

11,67

9,34

6,88

3,62

7,99

0,73

6,42

-10,95

-20,62

-11,97

-12,77

-20,08

-29,30

-38,06

6,14

-8,72

0,14

-13,83

-17,43

-44,34

-1,58

12,47

89,19

106,32

134,85

93,80

65,95

5,96

104,13

91.55

95.86

108,43

79.09

127,57

148,60

155,32

147,49

122,64

134,22

4,45

185,70

7,79

71,42

108,08

115,01

116.13

122,59

392,19

60,67

89,04

97,53

90,72

79.56

158,62

291,30

135.19

111.14

90.87

88,14

155,14

141,99

145.20

88,71

90,76

85,23

46,32

47,92

53,78

61,22

147,04

158,56

52,38

64.10

382,64

3,0

5,0

0,0

5,0

4,0

5,0

3,8

3,5

4,0

5,0

4,0

2,5

3,5

4,0

premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci;

36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka reda-
kcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so nave-
deni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je
manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je včeraj končalo z rastjo
indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP; zvišal se je za 0,36
odstotka oziroma 2,74 točke na 764,68 točke. V indeksu so se
najbolj podražile delnice Mercatorja, največji padec so zabele-
žile delnice Gorenja.

Borzni posredniki so sklenili za dober milijon evrov po-
slov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi
so opravili za 510.420 evrov prometa. Njihov zaključni tečaj je
sicer ostal na ponedeljkovi zaključni ravni pri 60 evrih.

V indeksu so se podražile delnice Mercatorja (74.630 evrov;
+1,06 odstotka na 162 evrov), Petrola (49.970 evrov; +0,90
odstotka na 225 evrov) in Nove Kreditne banke Maribor (33.150
evrov; +0,60 odstotka na 8,25 evra).

Na Varšavski borzi delnice druge največje slovenske banke
trenutno kotirajo pri 32 zlotih (8,14 evra), kar je 3,03 odstotka
manj kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja. Včeraj je bilo pro-
danih 5450 delnic NKBM, promet pa je dosegel dobrih 174.359
zlotov (dobrih 44.379 evrov).

Pocenile so se delnice Gorenja (43.480 evrov; -1,94 odstotka
na 10,59 evra) in Telekoma Slovenije (24.480 evrov; -0,07 odstot-
ka na 70 evrov).

V prvi kotaciji so poleg delnic iz indeksa še delnice Luke
Koper (25.780 evrov) in Intereurope (180 evrov). Tečaj prvih je
ostal nespremenjen pri 12 evrih, tečaj slednjih pa se je zvišal
za 5,88 odstotka na 1,80 evra.

V standardni kotaciji so se podražile delnice Salusa (930
evrov; +1,64 odstotka na 310 evrov), Zavarovalnice Triglav
(2040 evrov; +0,64 odstotka na 15,80 evra) in Žita (1640 evrov;
+0,15 odstotka na 102,70 evra), pocenile so se delnice Etola (470
evrov; -15,19 odstotka na 67 evrov), Aerodroma Ljubljana (2220
evrov; -1,27 odstotka na 14,80 evra) in Save (8620 evrov; -1,18
odstotka na 42 evrov). (sta)

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

4,0 1,0

3,3 1,0

3,5 0,0

5,0 0,0

3,5 0,0

5,0 0,0

3,5 0,0

3,9 0,0

4,0 0,0

2,8 0,0

2,0 0,0

4,0 0,0

5,0 0,0

2,8 0,0

2,0 0,0

5,0 0,0

3,0 0,0

4,0 0,0

5,0 0,0

2,8 0,0

5,0 0,0

2,0 0,0

5,0 0,0

0,5 0,0

5,0 0,0

4,0 0,0

V tujini se veliko več ukvar-
jajo z vprašanjem vpliva
univerz v lokalnem okolju,
pri nas bi morda veljalo
razmisliti o večjem sodelo-
vanju med univerzami na
organizacijski ravni

O univerzah in njihovem mestu v oko-
lju, o njihovem socialnem in kultur-
nem vplivu v univerzitetnih središčih
so razpravljali na zadnjem Seminarju
Šolskega polja. V Veliki Britaniji so
o tem pripravili celo študijo, ki jo je
predstavil John Brennan s Centra za
raziskovanje visokega šolstva in infor-
miranje v Londonu. Izpostavil je, da je
pri razumevanju univerz treba pozna-
ti predvsem njihove zgodovinske in ge-
ografske značilnosti.

U-niverze imajo poleg ekonomskega
vpliva še druge, denimo proizvajanje
kvalitete, na nek način pa prispevajo
tudi k razslojevanju ljudi, zato je dobro
poznati njihov vpliv. V Veliki Britani-

Evropa si ne more
privoščiti izgube celotne
generacije nadarjenih,
medtem ko njeni tekmeci
vlagajo velikanske zneske
v univerze in jutrišnje
inovatorje

Združenje evropskih univerz (EU-A)
je pred dnevi objavilo deklaracijo, ki
opozarja na ugotovitve nedavne letne
konference na danski univerzi Aarhus,
osredinjene na vlogo univerz pri razvi-
janju talentov v Evropi. Ko začenjajo
evropski politični funkcionarji pogaja-
nja o naslednjem proračunu Evropske
unije (po letu 2013), Aarhuška izjava
opozarja na pomen vlaganj v izobraže-
vanje, raziskovanje in inovacije, da bi
univerzam omogočili v celotnem obse-
gu igrati vlogo pomočnika nadarjenim
posameznikom in prispevati k strategi-
ji EU- 2020 za "pametno, vzdržno in vse-
obsežno rast". Vendar pa deklaracija ni
naslovljena na politične voditelje, saj
vključuje program nalog za univerze,
namenjen razvijanju talentov.

Dijaka tretjega letnika Gimnazije Nova
Gorica Tilen Komel in Jure Fabjan sta
v sodelovanju z Laboratorijem za razi-
skave v okolju U-niverze v Novi Gorici
in Raziskovalno enoto Kmetijsko-goz-
darskega zavoda Nova Gorica priprav-
ljala raziskovalno projektno nalogo o
fotorazgradnji neonikotinoidnih insek-
ticidov.

Dijaka sta v celotnem zimskem se-
mestru z vso podporo svoje učiteljice
kemije na Gimnaziji Nova Gorica Silve
Štucin med šolskimi počitnicami ter v
popoldanskih urah marljivo, skrbno
ter z velikim zanimanjem načrtovala
eksperimente ter razpravljala o doblje-
nih rezultatih. V svojih raziskavah sta
preučevala stabilnost novih eoniko-
tinoidnih insekticidov pod vplivom
svetlobe ter tudi njihovo razgradnjo
z naprednimi postopki oksidacije in
titanijevega dioksida kot potencialne-
ga katalizatorja. Raziskovalna ekipa
je za svojo nalogo izbrala aktualne
insekticide, in sicer: imidakloprid, tia-
metoksam ter klotianidin, za katere se
je izkazalo, da so povzročili nedavno
ji, kjer imajo mnogo univerz, so v ra-
ziskavi primerjali štiri, prav toliko
kot jih imamo pri nas. Razlikovale so
se po socialno ekonomskih značilno-
stih okolja, prisotnosti težke industri-
je v kraju, oddaljenosti od Londona in
števila drugih univerz v okolju. Preu-
čevali pa so, kakšen je pogled lokalne
politike, podjetnikov, javnih servisov
in drugih ljudi na delovanje in položaj
univerze v kraju.

Da univerze prinašajo v kraje nove
lokale in trgovine ter odpirajo nova de-
lovna mesta, je posledica večjega šte-
vila ljudi v kraju. U-niverze pa imajo
predvsem vpliv na moč ugleda neke-
ga kraja, ugotavljajo v britanski študiji.
Tudi investicije v regijo in proizvajanje
znanstvenih baz so povezane z uspeš-
nostjo in ugledom univerz. V Angliji
je za razliko od naših univerz značil-
no tudi to, da študenti za nobeno ceno
ne gredo na lokalno univerzo, ampak
gredo na študij drugam. Podjetniki v
univerzitetnih krajih tako poročajo,
da jih ne zanima, kaj na univerzi prav-
zaprav počnejo, v velikem interesu
pa jim je, da v regijo pridejo najboljši
ljudje, ti pa bodo prišli, če bo univer-
za dobra.

Deklaracija poudarja, da si Evro-
pa ne more privoščiti nevarnosti, da
izgubi celotno generacijo nadarjenih
ljudi ali znatnega zmanjšanja obsega
raziskovanja in inovacijske dejavno-
sti, medtem ko njeni tekmeci (druge
celine oziroma države) vlagajo veli-
kanske zneske v univerze in jutrišnje
inovatorje: "Evropske univerze zago-
tavljajo dodano vrednost evropski
družbi in evropskemu gospodarstvu.
V zvezi z razpravami o proračunu EU-
za obdobje po letu 2013 ne bi smeli
prezreti dosežkov zadnjega desetlet-
ja: v prihodnje bi jih morali utrditi z
dajanjem prednostne vloge visokemu
izobraževanju, raziskovanju in inova-
cijam, saj vsak evro, ki ga na evropski
ravni namenimo univerzam, poskrbi
za dodano vrednost v obliki povezova-
nja ljudi, združevanja znanja in ustvar-
janja sinergij, ki jih zgolj na nacionalni
ravni ne bi mogli doseči."

Vzgajanje nadarjenih posamezni-
kov je bilo srž poslanstva evropskih
univerz in je čedalje pomembnejše
tudi zdaj, ko postaja znanje osrednje-
ga pomena za družbeni in gospodarski
razvoj in ko se povečuje konkurenč-
nost po svetu. Aarhuška izjava zato
univerze poziva, da okrepijo to vlogo

Brennan je prepričan, da bi tudi
v slovenskem okolju bilo dobro raz-
misliti o položaju naših univerz. Ob
ljubljanski se je mogoče spraševati o
dilemi glavnega mesta, o lokalnosti
in globalnosti univerze, o diferencia-
ciji v majhnem sistemu univerz, ki
ga ima Slovenija. Prav tako pa tudi o
tekmovalnosti med univerzami, o po-
litičnih in drugih vplivih moči na uni-
verzitetno izobraževanje na različnih
univerzah.

Pri nas smo bili v minulih letih
priča ustanavljanja novih zavodov,
nekaj časa so rasli kot gobe po dežju,
kar je zagotovo vplivalo na kvaliteto
študija. Z nekaterimi potezami minis-
trstva za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo, se je rojevanje zavodov ne-
koliko upočasnilo. A tudi že obstoječe
univerze bi se med sabo morale dogo-
varjati o širitvi ponudbe, je prepričan
rektor naše največje univerze Stane
Pejovnik. Nov program ni samo stvar
ene univerze, temveč večih, meni.
"U-niverze bi morale tekmovati v smi-
slu kvalitete, ne pa v tem, kdo bo po-
nudil več novih programov," razmišlja
Pejovnik, ki v ta namen predlaga osno-
vanje nekakšnega združenja univerz.

• povečajo dostop in zmogljivosti, da
bi se lahko odzvale na potrebe različ-
nih študentskih populacij;

• zagotovijo, da se bodo univerzitetni
učitelji in študentje istovetili z univer-
zo in z njenim značilnim poslanstvom
kot z osnovo za ustvarjanje in vzdrže-
vanje živahnega univerzitetnega oko-
lja.

Deklaracija zatem poziva k univer-
zitetnim "strategijam, ki že zgodaj
spodbujajo nadarjenost", še zlasti:

• h krepitvi povezav med učitelji in ra-
ziskovalci od zgodnje faze naprej in k
izoblikovanju raziskovalnih zmogljivo-
sti od preddiplomske stopnje dalje;

• k oblikovanju mikavnih in pregled-
nih struktur poklicne poti in priložno-
sti za vse zaposlene;

• k podelitvi posebnega poudarka dok-
torskemu izobraževanju in prednostne
vloge razvijanju poklicnih priložnosti
za raziskovalce v zgodnjih fazah;

• k razvijanju in spodbujanju kroženja
nadarjenih, da bi povečali raziskoval-
ne zmogljivosti in poskrbeli za novo
znanje. (znr)

Klasična glasba
dolgoročno vpliva na
spodbuden razvoj učencev
in takšen proces učenja
bi morali začeti že
v predšolskem obdobju

Raznovrstna moderna glasba, ki nas
obdaja v vsakdanjem življenju, močno
vpliva na otroke. Kljub splošnemu pre-
pričanju, da je danes med mladimi vse
manj zanimanja za klasično glasbo, so
na I. osnovni šoli v Žalcu posebno po-
zornost namenili prav kakovostni glas-
beni dejavnosti. Posledice načrtnega
dela, ki je izhajalo iz glasbe Wolfgan-
ga Amadeusa Mozarta, kažejo, da se
učenci prve triade ob poslušanju takš-
nih instrumentalnih izvedb bolj sproš-
čeno gibalno in likovno izražajo.

"S tem ko imajo učenci priložnost
poslušati in izvajati klasično glasbo na
več zanimivih načinov, so do nje razvi-
li nov, bolj pozitiven odnos. Predvsem
pa so ob plesih učenci začutili, neka-
teri celo prepoznali obliko glasbene-
ga dela," je povedala Ksenja Marolin
Kuzma, profesorica na I. osnovni šoli
v Žalcu.

S svojim delom z učenci v prvi tria-
di je sprva želela predstaviti bogast-
vo, ki ga predstavlja klasična glasba.
U-čenci so se naučili tudi lažjih sprem-
ljav na Orffov inštrumentarij, s čimer
razvijajo spretnost igranja na inštru-
mente, razvijajo občutek za tempo, di-
namiko. "Že pred leti, ko sem delala
v oddelku podaljšanega bivanja, sem
učencem želela ponuditi kakovostno
glasbeno dejavnost, zato sem glasbe-
na dela Wolfganga Amadeusa Mozar-
ta priredila glede na razvojno stopnjo
otrok, nato pa sem jim jo predstavila
preko plesa, petja, poslušanja, likovne-
ga izražanja, igranja na Orffov inštru-
mentarij," je povedala Ksenja Marolin
Kuzma.

Prepričana je, da je razumevanje
klasične glasbe dolgotrajen proces, s
katerim bi morali začeti že v predšol-
skem obdobju. "Kako otrok razume
klasično glasbo, je v veliki meri odvi-
sno od tega, kakšne glasbene vzgoje
je deležen doma. Za prva zbliževanja
s klasično glasbo v šoli moramo izbra-
ti predvsem kratka dela z nezahtevno
vsebino, ki so učencu blizu, saj pre-
zahtevna dela v njem lahko vzbudijo
odpor," pravi Ksenja Marolin Kuzma.

Na tradicionalni mednarodni znan-
stveni konferenci Zveze društev
pedagoških delavcev Slovenije - po-
tekala je minuli konec tedna v Žalcu
-, so udeleženci prisluhnili predava-
njem s temo, naslovljeno "Kakšno
znanje hočemo". Pogovarjali so se o
vrtcu, šoli in konceptih znanja v so-
dobnem času. Na plenarnih predsta-
vitvah in razpravah je bil v ospredju
pomen kakovostnega znanja ter poj-
movanja znanja, petkovo srečanje
pa so zaključili z razpravo o Beli knji-
gi ter o tem, kaj ta prinaša za področ-
je vzgoje in izobraževanja. (mpi)

Po njenih izkušnjah učencem pravilo-
ma ugaja klasično delo, ki ima plesni
ritem in poudarjeno melodiko, a jih
moramo na poslušanje klasične glas-
be postopno privajati. "Pomembno je,
da glasbenega dela ne poslušajo samo
enkrat, ampak večkrat, saj le tako
lahko podoživijo in razumejo njego-
vo kakovost. Za glasbo W. A. Mozarta
so otroci pokazali zelo velik interes in
veselje. U-čencev nisem samo učila ple-
snih korakov oziroma plesov, temveč
sem jim omogočila, da so se ob glasbi
tudi svobodno izražali, kar jim je tudi
lepo uspelo," še razlaga.

Klasična glasba v osnovni šoli ni
novost, saj je prisotna v učnih načrtih
in so je otroci deležni od prvega razre-
da naprej. A učiteljica opozarja, da je
pomembno, da to ni zgolj poslušanje
klasične glasbe, ampak jo je otrokom
treba predstaviti preko dejavnosti, kot
so ples, petje, zgodbice (tudi, če si jih
morajo izmisliti), likovno izražanje,
igranje na lastne instrumente, Orffov
inštrumentarij in podobno. "Otroštvo
je pomembno obdobje v posamezniko-
vem življenju, saj tega, česar ne usvoji-
mo v rani mladosti, pozneje pogosto
ne moremo nadomestiti. To velja tudi
za področje glasbe, in če je otrok že
doma deležen klasične glasbe, mu vse-
kakor ni tuja in jo samo še nadgrajuje,
'neguje' v šolskem obdobju," še doda
Ksenja Marolin Kuzma.

Dokončna obnova mari-
borskega gradu naj bi se
začela jeseni, v letu 2012
pa Pokrajinski muzej
Maribor napoveduje večje
razstave in mnoge druge
prireditve

Današnji dan je mednarodni dan mu-
zejev in v mariborskem Pokrajinskem
muzeju ga med drugim obeležujejo
tudi s predstavitvijo načrtov, kaj se bo
v naslednjih dveh letih dogajalo v ma-
riborskem gradu. Osrednje sporočilo
je zaključek obnove gradu, ki ga je po-
spešil lani pridobljen evropski denar,
razstava Kositrni vojak in Štajersko
pohištvo od 16. do 20. stoletja v letu
Evropske prestolnice kulture (EPK)
ter projekt Evropa v muzeju - muzej
v Evropi, ki je prav tako del projekta
EPK.

Mariborski podžupan Tomaž Kanc-
ler je prepričan, da bo s prenovo grad
postal res pravi mestni dragulj. Potem
ko so zaključili prvo in drugo fazo
obnove gradu, ti pa v javnosti nista bili
deležni pozitivnih odzivov, tudi zaradi
tega, ker je bila izvzeta stroka, tokrat
brez slednje ne bo šlo. Kancler pravi,
da je tretja faza v polnem zagonu glede
projektiranja, stroka pa je dobila svojo
priložnost. Grad naj bi bil edinstven
objekt, saj se bo raztezal na tri mestne
trge, Grajskega, Maistrovega in na Trg
svobode, s tem pa se "odpiral v prostor
in javnosti". Po podžupanovih besedah
bo poseg tako uspešen, kot je bil poseg
v Naskov dvorec, ki je bil nagrajen s
Plečnikovo nagrado za letošnje leto.

Arhitekt Aleš Žnidaršič je predsta-
vil še zadnje načrte obnove. Uredili in
zasteklili bodo dvorišče, uredili ogled-
ne depoje, muzejsko trgovino in kavar-
no... Dela se bodo začela jeseni, končala
pa junija 2012, napoveduje Korenova.
Tretja faza obnove stane 6 milijonov
evrov; 3 milijone so dobili na javnem
razpisu za sofinanciranje kulturnih

"Vseobsegajočo kulturno invazijo" na
Maribor, začeto letos februarja z nasto-
panjem v zelo odmevni, aktualni med-
narodni gledališki predstavi Evropa
danes režiserja Harisa Pašoviča ter na-
daljevano že med 24. februarjem in 17.
aprilom s pregledno likovno razstavo
Ausstellung Laibach Kunst: Perspekti-
ve 1980 - 2011 v Umetnostni galeriji,
bo mednarodno znameniti domači ce-
lostno-umetniško-glasbeni kolektiv La-
ibach, ki je sicer že lani v Ljubljani in
domačih Trbovljah obsežno razstavno
in koncertno praznoval častitljivi jubi-
lej, tri desetletja od trboveljske usta-
novitve, po lastnih besedah sklenil z
mariborskim koncertom v četrtek, 19.
maja, v Narodnem domu.

Koncert bo po napovedih obenem
tudi edini Laibachov na slovenskih
tleh v sklopu zaključujočega se že tret-
jega dela obsežne evropske turneje,
zaznamujoče Laibachov omenjeni ju-
bilej in s tem smiselno naslovljene La-
ibach Revisited (po domače "Ponovno
pregledani Laibach"). V Maribor priha-
ja Laibach po koncertih turneje v fran-
coskem Lilleu, Madridu, na Dunaju in
v Gradcu ter po priložnostnih nasto-
pih (formalno izven turneje) v Bar-
celoni in Londonu, nadaljeval pa bo
koncertno pot po navedbah vsaj še v

Tomaž Kancler včeraj ni komentiral dogajanje okoli gradnje nove Umetnost-
ne galerije in večnamenske dvorane, ki jo poznamo bolj po imenu Maks, na
območju bivše MTT Tabor, češ da je za odgovore pristojno podjete ZIM, ki
gradi ta objekt, prav tako pa ni, kot pravi pristojen, da odgovarja, kje bo zavod
EPK imel prostor za izvajanje uprizoritvenih umetnosti. Po zadnjih informaci-
jah naj bi bila obnova bivšega industrijskega kompleksa predraga, zato zavod
išče novo lokacijo.

Ime Kino Partizan ostaja, spreme-
njena bo zunanja podoba, saj bodo
uredili vrata in vitrine, ki bodo opo-
zarjale na trenutno vsebino muzeja.
Po besedah Korenove bo obnova kina
za potrebe muzeja stala 45 tisoč evrov,
si pa želi, da bi s to povezavo na Graj-
ski ulici nastal "nek osnutek muzej-
skega kvartirja" v tem delu mestnega
središča.

Kositrni vojaki pa so le eden o šti-
rih sklopov omenjenega projekta. Sem
spada še t.i. Art and fashion, ko bodo v
času EPK v Maribor pripeljali kustose
iz večjih evropskih muzejev, ki bodo
s seboj prinesli najrazličnejše predme-
te za razstavo. Tretji sklop je Govorica
miru, kjer bodo obdelali zbirko orožja
s pomočjo vodilnega graškega strokov-
njaka, četrti pa Kdo sem, kam grem?,
kamor spadajo mnoge spremljevalne
prireditve k stalni razstavi.

Banja Luko, Zagreb, Varaždin in Novi
Sad. "Ponovno pregledani Laibach" je
naslov turneje zato (s tem da bi lahko,
recimo, slikovitejši "podnaslov" bil še

- vrnitev v prihodnjo preteklost), ker
je glasbeni repertoar osredotočen na
sicer priložnostno že tudi pri nas sli-
šane prerojene, posodobljene, vendar
do svojih izvirov spoštljive različice
znamenitih klasičnih Laibachovih
skladb že iz preteklih 80. let, kot so
legendarna poetična Brat moj (v novi
različici ponavadi precej bolj ener-
gična kot nekoč) pa izzivalna Ti, ki
izzivaš, revolucionarna Mi kujemo
bodočnost, "morijska" Smrt za smrt
in nepozabno udarna Krvava gruda

- plodna zemlja ter ne nazadnje boje-
viti Boji in tako rekoč nepogrešljiva
Država.

V uprizarjanju tega repertoar-
ja Laibach ponavadi uporablja tudi
svoj nekoč klasični pevski "rekvizit"

- megafon! Medtem ko je na projek-
cijskem platnu v ozadju videti impre-
sivne projekcije lahko celo s precej
"eksplicitnimi" podobami, ki vsaj
delno spomnijo na Laibachovo "izzi-
vanje" iz najbolj razvpitega časa njego-
ve 30-letne kariere. Na mariborskem
koncertu pa so napovedane prvič
pri nas tudi nove predelave skladb z
ene najslavnejših Laibachovih plošč,
Opus Dei (1987). Laibach Revisited je

Včeraj podelili
Valvasorjeve nagrade
in priznanja Slovenskega
muzejskega društva

Najvišje stanovsko odličje slovenskega
muzealstva, Valvasorjevo nagrado za
življenjsko delo, ki ga vsako leto pode-
li Slovensko muzejsko društvo, je pre-
jel dr. Timotej Knific z Arheološkega
oddelka Narodnega muzeja Slovenije.
Podelitev nagrade in Valvasorjevih pri-
znanj je bila včeraj v Narodni galeriji.
Valvasorjevo priznanje za zasnovo,
organizacijo, izvedbo in vodenje nefor-
malnega muzejskega izobraževalnega
programa Muzeoforum v obdobju od
leta 1991 do leta 2010 je prejel Ralf Čep-
lak Mencin iz Slovenskega etnografske-
ga muzeja (SEM) skupaj z Elizabeto
Petrušo Štrukelj in Borutom Rovšni-
kom (Muzej in galerije mesta Ljublja-
ne). Valvasorjevo priznanje prejmejo
še: mag. Mateja Breščak in Andreja
Brancelj Bednaršek - za razstavo Alojz
Gangl, kipar na poti v moderno; Pokra-
jinski muzej Kočevje - za razstavo Ži-
veti z gozdom. Častna Valvasorjeva
priznanja pa so prejeli: V. Perko -
Društvo žena in deklet občine Hajdina
za dolgoletno sodelovanje s ptujskim
Pokrajinskim muzejem in za trajno pri-
zadevanje za ohranjanje kulturne de-
diščine v izvornem okolju; Vekoslav
Kebe si je prislužil častno priznanje
za v Dolenjem Jezeru zraslo kulturno
informacijsko doživljajsko središče, ki
obiskovalce Cerkniškega jezera sezna-
nja z naravno in kulturno dediščino
osrednjega dela Notranjske. S tem odlo-
čilno prispeva k ohranjanju in varova-
nju cerkniške dediščine kot vrednote v
vsakdanjem življenju domačinov, kar

Na začetku letnega koledarja sloven-
skih ljubiteljev jazza in prireditev na
prostem je že petnajst let festival v
Cerknem. Prevladujejo sicer predvsem
mlajši perspektivni izvajalci - a organi-
zatorji, vodi jih Boštjan Cvek, vedno
znova poskrbijo tudi za nastope zvene-
čih, že kar zvezdniških imen.

Letos so to predvsem italijanski
pihalec Gianluigi Trovesi, slovenski
tolkalec in letošnji dobitnik nagrade
Prešernovega sklada Zlatko Kaučič,
sicer dokaj reden gost festivala, in
francoski kontrabasist Henry Trexier.
Trovesi, sicer eden najopaznejših čla-
nov Italian Instable Orchestra, enega
najbolj "odštekanih" svetovnih big
bandov, bo že na uvodnem nastopu v
četrtek ob 19. uri pod tradicionalnim
šotorom na "starem placu" sredi Cerk-
nega zaigral z Big Bandom RTV Sloveni-
ja. Sledila bosta mlada poljska zasedba
Mikrokolektyw in mednarodni pro-
jekt Boben in lajna, ki združuje glas-
benike iz Slovenije, Rusije, Kitajske in
ZDA. Za začetek petkovega dogajanja
ob 20.30 bo spet nastopil Trovesi, to-
krat v triu, ki ga sestavljata še tolkalca
Kaučič in Fulvio Maras. Sledil bo kvar-
tet, ki ga vodi perspektivni ameriški
omogoča njeno ohranjanje za prihod-
nje rodove. Nadalje: Anton Prelesnik
in Dušan Zekovič, kista si prislužila
častno Valvasorjevo priznanje z dol-
goletnimi, žlahtnimi prizadevanji za
ureditev žagarske zbirke na Temkovi
žagi na Trubarjevi domačiji na Rašici;
akademski slikar prof. Bojan Kovačič
je dobil častno Valvasorjevo priznanje
za dolgoletno strokovno sodelovanje
in donacijo grafičnih listov in risb Na-
rodni galeriji; fotoreporter Nace Bizilj
je dobil častno Valvasorjevo priznanje
za podaritev obsežne zbirke fotografij
Muzeju novejše zgodovine Slovenije,
hkrati z velikim navdušenjem sodelu-
je pri urejanju muzejske dokumentaci-
je o fotografskem gradivu.

Dr. Timotej Knific sodi med pionir-
je slovenske podvodne arheologije in
je bil eden najbolj priljubljenih profe-
sorjev na odddelku za arehologijo na
Filozofski fakulteti v Ljubljani. Odli-
koval se je z obširnim in izredno na-
tančnim poznavanjem arheološkega
gradiva. Znan je po odličnih arheo-
loških raziskavah in objavah Blejske-
ga kota, Batuj in Solkana, Središča ob
Dravi, Ajdovskega gradca nad Sevnico
in Gradišča nad Bašljem. V Narodnem
muzeju deluje od leta 1987 kot kustos
za zgodnjesrednjeveško zbirko. Z mar-
ljivim muzejskim delom, neutrudnimi
znanstvenimi raziskavami ter publi-
kacijami je v sodelovanju s številnimi
strokovnjaki pripravil razstave, ki so v
slovenski prostor prinesle nov pogled
na do tedaj malo poznani čas preselje-
vanj ljudstev. Razstave, kot so Pismo
brez pisave, Od Rimljanov do Slova-
nov in Ljubljanica - kulturna dediščina
reke, je odlikoval širok interdisciplina-
ren pristop in zahtevno timsko delo. S
scenariji je sodeloval pri snemanju fil-
mov na dediščinske teme, med drugim
tudi Z vzhoda in Ajdovski gradec.

trobentač Peter Evans, za konec večera
pa še finsko-norveški Schorch Trio in
kot njihov posebni gost ameriški sakso-
fonist Mars Williams. V soboto bo Kau-
čič v dvorani glasbene šole že ob 17. uri
nastopil solistično, s predstavitvijo zad-
njega albuma Emigranti. Zvečer bodo
na glavnem odru nastopili avstrijsko-
ameriška zasedba Fidibus, Sabir Mate-
en Quartet iz ZDA ter za veliki finale
Trexier s kvartetom Red Route.

Kot je že v navadi, bodo ob festi-
valu potekale tudi glasbene delavni-
ce, letos jih bosta vodila tolkalec Blaž
Celarec in harmonikar Janez Dovč,
tečaj glasbene fotografije Jazzy ga, ki
ga redno pripravlja mojster Žiga Korit-
nik, ter prav tako tradicionalna delav-
nica uporabe užitnih divjih rastlin, ki
jo čez dan vodi večerni napovedovalec
in povezovalec festivala Dario Corte-
se. Ob festivalu bo na ogled še fotograf-
ska razstava o nemškem jazzu. (dkj)

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli razstavo
del Oskarja Karla Dolenca z naslovom Črno-belo/1960-2010,
ki bo na ogled do 12. junija. Dolenc po besedah kustosa Pri-
moža Lampiča sodi med 30 najpomembnejših fotografov,
ki so si v drugi polovici 20. stoletja prizadevali, da bi foto-
grafija v Sloveniji napredovala kot tehnična veščina in kot
ustvarjalni medij.

V stilnem pogledu je Dolenčevo delo opredeljeno kot
vezni člen med povojnim žanrskim realizmom in moder-
nističnimi inovacijami. Te so se, kot je zapisal Lampič, v
slovenskem prostoru začele uveljavljati od začetka 50. let
prek mednarodnih fotografskih razstav, prek revij, delno
pa segle tudi na področje grafike in slikarstva.

Dolenc (1938) je najpomembnejši del svojega opusa
ustvaril kot član in dolgoletni predsednik Fotogrupe ŠOLT
Ljubljana. K ustvarjanju so mlade fotografe spodbujali še
aktivni člani predvojnega Fotokluba Ljubljana. Ti so po letu
1945, "kakor so vedeli in znali", izšolali prvi povojni foto-
grafski rod, v katerega po Lampičevem mnenju do neke
mere sodi tudi Dolenc.

V zadnjih letih je padlo že veliko impresivnih rekordov, še
posebno zanimivo je področje izjemnih panoramskih po-
snetkov, pri čemer se fotografije iz leta v leto večajo. Jason
Groupp pa je s skupino prijateljev postavil nekoliko druga-
čen svetovni rekord.

Odločil se je posneti fotografijo, za katero je uporablje-
nih največ flešev (bliskavic). Njegovi pomočniki so tako kar
16 tednov sestavljali konstrukcijo, na katero so namestili

Ker je bil Dolenc pedagog fotografije tudi sam, ga danes
štejemo v generacijo, ki ji je uspelo premostiti omejitve ljubi-
teljske sfere in prestaviti slovensko fotografijo na profesional-
no raven, medtem ko naslednjo generacijo že predstavljajo
akademsko izobraženi ustvarjalci. Slednji so slovensko foto-
grafsko sceno dokončno strukturirali tako kot drugod po
zahodnem svetu. Tematska raznolikost, ki jo je opazila že
kritika ob Dolenčevi samostojni razstavi, je tudi tokrat na-
rekovala obravnavo njegovega opusa po tematskih sklopih.
Na razstavi so zato najprej predstavljena zgodnja dela, kjer
se že kaže njegov motivni svet, ki ga je dograjeval vse do
danes; vanj sodijo ženski akt, portret, žanr in krajina.

V vsakem motivnem svetu je fotograf napravil nekaj
antologijskih posnetkov, najbolj zbrano pa se je lotil posa-
meznih žanrskih ciklov, zlasti zapisov iz Madrida in Aten
ter krajine. Med slednjimi so omembe vredne podobe iz za-
puščenih vasi nad Sočo tik ob slovenski zahodni meji. Kot
navdušen gornik pa je, kot še piše Lampič, del svojega opusa
posvetil tudi planinski fotografiji in v bogato slovensko tra-
dicijo vnesel nekatere nove formalne prvine, (sta)

bliskavice, na dan rekorda pa so podvig začeli ob osmih
zjutraj, vendar jim je fotografijo uspelo posneti šele nasled-
njega dne ob enih ponoči. Tako so se s podvigom vpisali
v Guinnessovo knjigo rekordov, vendar pa lahko na tem
mestu izrazimo dvom o tem, kako dolgo bo rekord obstal.
Kajti sedaj, ko je številka postavljena, verjetno ne manjka
posameznikov z dovolj tehničnega znanja in volje, ki jih
bodo želeli premagati. (grg)

Pred nekaj dnevi je Panasonic v ZDA predstavil naj-
novejšega člana njihove serije G, ki označu-
je kompaktne, vendar zmogljive
digitalne fotoaparate, nareje-
ne po vse bolj popularnem
standardu Micro 4/3. Sistem
izmenljivih leč ponuja enako
funkcionalnost kot razred
DSLR-jev (zrcalno-refleksnih
aparatov).

V primerjavi z lanskim
modelom G2 ponuja trojka
precej izboljšav. Sikovni sen-
zor Live MOS prepozna 16 mi-
lijonov točk, nameščen pa je v aluminijastem ohišju, ki ga je mogoče izbrati v
črni, beli, rdeči ali rjavi barvi. Na zadnji strani ohišja najde uporabnik 3-palčni
na dotik občutljiv zaslon LCD, ki ga je mogoče nagibati za 180 stopinj in sukati
za 270 stopinj. Poleg hitrega avtofokusa omogoča G3 tudi zajem videa s polno
HD-ločljivostjo v formatu 60i, fotografiranje pa pri polni ločljivosti poteka s hi-
trostjo 4 slike na sekundo, če ločljivost zmanjšamo na 4 milijone točk, pa se hi-
trost poveča na 20 slik na sekundo.

Po izkušnjah sodeč, ne bo trajalo dolgo, preden bo aparat na voljo tudi na
evropskem tržišču. (grg)

Podjetje Nikon Europe je predstavilo novi
standardni svetlobno močni objektiv s
hitro zaslonko f/1.8 - AF-S NIKKOR 50 mm
f/1.8G. Objektiv, namenjen Nikonovim fo-
toaparatom formata FX, premore povsem
novo optično zasnovo, hitri in tihi pogon
avtomatskega ostrenja SWM in premaze
leč iz nanokristalov. Novi objektiv odlikuje-
ta odličen kontrast in ločljivost z edinstve-
nimi učinki zamegljenega ozadja. Primeren
je tako za fotografiranje statičnih motivov
kot za zajem video posnetkov, ki so v zadnjih
letih postali nova naloga fotoaparatov DSLR.

Hitra zaslonka f/1,8 omogoča močno poudarjen glavni motiv, pri čemer za-
slonka s sedmimi lamelami in okroglo obliko poskrbi za prijetno in lepo "ustvar-
jalno neostrino". Objektiv ima na novo razvit optični sistem s sedmimi elementi
(tudi asferetični element) v šestih skupinah. Nikonov premaz iz nanokristalov
zelo zmanjša pojav svetlobnih lis in odbojev svetlobe znotraj objektiva ter izni-
čuje neenakomerne osvetljenosti in s tem zagotavlja visokokontrastne slike tudi
v najzahtevnejših svetlobnih pogojih. Samodejno ostrenje pa, zahvaljujoč vgraje-
nemu motorčku (SWM), deluje tudi pri vstopnih modelih aparatov DSLR, kakr-
šna sta D5100 in D3100.

Objektiv ima tudi robustno magnezijevo ohišje z zaščito pred vdorom vlage
in prahu. Težak je vsega 230 gramov, zato zagotavlja dobro ravnotežje na Niko-
novih naprednih fotoaparatih DSLR. Objektivu sta priložena pokrov HB-47 in
mehka torbica, v Sloveniji bo na prodaj od sredine junija dalje. (grg)

V rdečih kroksih, belo-modri
črtasti pižami v stilu standar-
dne bolnišnične garderobe
pacientov in večbarvno ko-
derlajsastem telovniku, je na
odrske deske mariborskega Na-
rodnega doma stopila Ljubica,
ki jo je upodobila Desa Muck
v avtorski monokomediji Konč-
no srečna! V njenem že drugem
avtorskem dramskem projektu,
kot pravi, skuša od surovega ka-
pitalizma in vsakodnevnega
kruhoborstva zmahanim Slo-
vencem na duhovit način na-
staviti družbeno ogledalo. Kar
ji uspeva. In to na prav poseben
način. Besedila se je namreč lo-
tila, neskladno z (na)odrskim
trendom komedij zadnjih let,
z izvirno kombinatorično večp-
lastnostjo. Ta pa ne pokriva le
večnivojskih stilov humorja,
temveč vključuje za predstave
tovrstnega žanra sicer precej
redke tragi(komi)čne inserte.

Vizualno zanemarjena Ljubica,
dokončno osamljena ženska po-
znih srednjih let, mati pubertet-
nega sina, ki ga nikoli ne vidi,
je najboljša prijateljica svojega
računalnika. In obratno. Pub-
liki se predstavi kot sorodna
duša Brada Pitta, za las naj bi
ji ušel na sveže poročeni angleš-
ki princ William. Tudi prvak
Desusa je ne pusti hladne. "Ko
vidim Karla Erjavca, se moram
cela preoblečt," pravi. Vsi njeni
odnosi se dogajajo na svetov-
nem spletu. Tam ima svojo re-
snično ljubezen in virtualne
ljubimce, sovražnike in prijate-
lje, s katerimi manipulira pod
izmišljenimi imeni. Njen odnos
s sinom je le virtualne narave.

"Osnovna ideja je zgodba
odtujenosti. Tudi sama sem
zadnja leta veliko na internetu,
pri čemer sicer ne gre za odvi-
snost, sem pa tako imela pri-
ložnost opazovati druge, kako
tozadevno funkcionirajo. Neka-
teri namreč svoje življenje prese-
lijo na splet, kjer opravljajo vse
svoje stike, ljubezni in hobije,"
po predstavi razlaga Muckova.

V Končno srečna! se Muc-
kova ukvarja z večnim vpra-
šanjem samopodobe in
obsedenostjo z zapovedjo o ide-
alnih ženskah ter s težavami,
ki iz tega izhajajo. S svojo druž-
beno kritiko kapitalizma, ki s
svojo globalizirano mašineri-
jo proizvodnje idealnih podob
in lažnih potreb le redke boga-
ti, večino pa spravlja v hude sti-
ske, publiki resnične momente
prezentira skozi številna pretira-
vanja. "Ki pa niso zelo daleč od
resnice. Ljudje velikokrat živi-

horoskop i

OVEN

Vsak začetek je težak. Ne-
pričakovano boste odkrili
prednosti nekaterih naglih
odločitev.
BIK

Ljubezen ni trg čustev, ki ga
prikrivajo ljubezenske prise-
ge. Z iskrenostjo boste prido-
bili simpatije.
DVOJČKA

Osamljenosti se ne da poz-
draviti s srečanjem z dru-
gim, ampak s soočenjem
z resničnostjo. Zvečer je
lahko prav strastna.
RAK

Pazite, da ne boste v imenu
poklicnega uspeha zane-
marjali najdragocenejših
odnosov. Povsem vas ra-
zumejo le doma.
LEV

Energijo boste usmerili v
tiste zadeve, pri katerih se
najbolj izkažejo vaše spo-
sobnosti.
DEVICA

Če boste z zaupanjem stopa-
li po poti svojih sanj, boste
doživeli uspeh, kakršnega
niste pričakovali.

tehtnica

Nasveti bodo prihajali z
vseh strani, toda pri odločit-
vah se boste morali opreti
na svojo pamet.
ŠKORPIJON

Nočete verjeti, da se v bo-
leči izkušnji skriva drago-
cen nauk, nujna stopnica v
vašem osebnem razvoju.
STRELEC

Nič ni naključnega na tem
svetu, zato nima smisla, da
se pretirano oklepate prete-
klosti.

kozorog

Človek najlažje zmaga,
kadar nima potrebe po zma-
govanju. Pritisk uspeha osla-
bi sposobnosti.
VODNAR

Dovolj ste pametni in ne
boste dovolili, da bi vas
ohromila dejanja katerekoli
druge osebe.
RIBI

Posvetili se boste prijate-
ljem, ki ste jih zadnje čase
preveč zanemarjali. Zožili
boste svoje ambicije.

Da jim bo "tak na tiho zemljo prodal,
pa so celi nori", naj bi bil župan Mest-
ne občine Maribor Franc Kangler v
začetku julija 2009, ko je bil na obisku
metropolit Pravoslavne cerkve, v tele-
fonskem pogovoru razlagal svoji sopro-
gi. Kakor izhaja iz odredbe o zasegu
dokumentacije, naj bi šlo za prodajo
dobrih 2400 kvadratnih metrov zem-
ljišča med Tržaško cesto in Belorusko
ulico Srbski pravoslavni cerkvi v Mari-
boru. To je še eden v vrsti očitkov, ki
v obsežni preiskavi suma korupcije in
gospodarskega kriminala, v kateri se je
znašlo skupno devet znanih ljudi, letijo
na mariborskega župana.

Iz prisluhov telefonskim pogovo-
rom naj bi bilo nadalje razvidno, da
je vse postopke pri prodaji zemljišča
osebno usmerjal Kangler, v zameno
pa si obetal podporo na volitvah. Radi-
voje Vasic, tutor v Pravoslavni cerkvi,
naj bi mu bil namreč zagotovil, da so to
"najvplivnejši ljudje, kar jih je, in jih vsi
ubogajo, torej, če bodo oni rekli za Fran-
ca Kanglerja, bo šlo za Franca Kangler-
ja". Srbska pravoslavna cerkev je sicer
druga največja krščanska verska skup-
nost v Sloveniji (za rimskokatoliško)
in tretja največja verska skupnost pri
nas za muslimansko. V Mariboru naj
bi bilo okoli 6000 vernikov Pravoslav-
ne cerkve.

Kangler je postopek za prodajo zem-
ljišča nato vodil tako, da je prodajo
uvrstil na 31. sejo mestnega sveta, ki
je bila 1. oktobra 2009. Gradivo pa so
pripravili v Javnem podjetju za gospo-
darjenje s stavbnimi zemljišči (JP GSZ)
in med drugim zapisali, da je zemljišče
na parcelni številki 9/2 k.o. Ob železni-
ci po Odloku o prostorskih ureditve-
nih pogojih za območje urbanistične
zasnove (PUP) območje, "predvideno
za centralne dejavnosti - Pravoslavno
cerkev". Enako so nato zapisali še v raz-
pis za javno zbiranje ponudb, ki je bil
objavljen 23. oktobra 2009 v Uradnem
listu RS. Toda ta zapis ne odseva real-
nega stanja. PUP namreč tako natanč-
no namenske rabe zemljišča ne določa.
Ampak samo, da je to območje predvi-
deno za centralne dejavnosti, kar pa
so poleg verskih objektov lahko tudi
objekti s trgovsko dejavnostjo, gostin-
sko in poslovno dejavnostjo...

V JP GSZ po svoje priznavajo, da so
pravoslavcem dajali prednost. Pravijo,
da sta se pri prodaji tega zemljišča "za-
sledovala javni interes in tolerantnost
do verske skupnosti". Irena Železnik,
vodja pravne službe, je dodala še, da
je "Pravoslavna cerkev že več let, če
že ne desetletja, iskala lokacijo za grad-
njo pravoslavne cerkve v Mariboru. Go-
spod župan Franc Kangler je prisluhnil
njihovim problemom in tako so skupaj
s strokovnimi službami našli primerno
lokacijo za gradnjo nove cerkve."

Odgovornost za svoje poteze v JP
GSZ prenašajo tudi na mestne svetnike.
"Obrazložitev gradiva na seji Mestnega
sveta MOM - Posamičnega programa
prodaje stvarnega premoženja na par-
celni številki 9/2 k.o. Ob železnici je
podal župan. Na osnovi podane obraz-
ložitve je bilo jasno predstavljeno, da je
zemljišče namenjeno za gradnjo pravo-
slavne cerkve. Župan je tako mestnim
svetnikom prepustil odločitev o potr-
ditvi oziroma sprejemu predlaganega
sklepa o prodaji zemljišča," je še zapisa-
la Železnikova. Lastne odgovornosti se
otepajo še z besedami, da "JP GSZ mora
kot strokovna služba MOM izvajati in
upoštevati sprejete sklepe mestnega
sveta MOM".

Zapišimo še, da je v obrazložitvi gradi-
va za mestni svet pisalo tudi, da je "bist-
veni cilj zagotovitev najugodnejšega
ekonomskega učinka, pri čemer je pri-
marni cilj odprodaje občinskih zemljišč

"To so najvplivnejši
ljudje, kar jih je,
in jih vsi ubogajo,
torej, če bodo oni
rekli za Franca
Kanglerja,
bo šlo za Franca
Kanglerja"

doseganje čim višje kupnine. Primeren
postopek prodaje občinskega zemljišča
je metoda javnega zbiranja ponudb, saj
se pričakuje boljši ekonomski učinek,
to je čim višja kupnina." Dodajmo, da
je za zakonitost postopkov in sklepov
mestnega sveta odgovoren župan, ki
je omenjeno gradivo predlagal v spre-
jem. Za JP GSZ pa bi lahko rekli, da je
kot strokovna služba, ki je gradivo pri-
pravila, vsaj zavajala mestne svetnike,
nato pa z razpisom tudi omejila število
potencialnih kupcev, ko so navedli, da
je zemljišče namenjeno za pravoslavno
cerkev, česar pa PUP ne določa.

Za nakup zemljišča so na razpis pre-
jeli le vlogo Srbske pravoslavne cerkve-
ne občine v Mariboru. In 8. decembra je
župan Kangler z visokimi predstavniki
Srbske pravoslavne cerkve podpisal po-
godbo o prodaji občinskega zemljišča
za gradnjo pravoslavne cerkve v vred-
nosti okoli 180 tisoč evrov.

Ker je zemljišče na zanimivi lokaciji,
ocenjeno pa je bilo na le 63,5 evra za
kvadratni meter, preiskovalci dvomijo
tudi o korektnosti opravljene cenitve
zemljišča. Oktobra 2008 je bilo namreč
nedaleč stran, prav tako na območju k.
o. Ob železnici, zemljišče, ki ga je obči-
na dobila z zamenjavo in na katerem
namerava urediti sistem za ravnanje z
odpadki, ocenjeno na 270 evrov za kva-
dratni meter. Lidija Žvajker, pooblašče-
na ocenjevalka nepremičnin, pravi, da
ne gre vsega metati v isti koš, saj da so
razlike med omenjenima zemljiščema
"očitne". Zemljišče, ki ga je kupila Pra-
voslavna cerkev, v nasprotju s prvim
ni komunalno opremljeno. Poudarja
še, da se je gospodarska kriza na nepre-
mičninskem trgu pokazala najbolj prav
leta 2009. Dodaja, da so bila takrat zem-
ljišča v povprečju prodana po 80 evrov
za kvadratni meter, medtem ko je bilo
eno zemljišče v neposredni bližini pro-
dano po 53 evrov za kvadratni meter.

Mariborski paroh Srbske pravoslav-
ne cerkve Savo Kosojevic je te dni v tu-
jini. Za pojasnila bo tako na voljo šele
proti koncu tedna. Je pa že izjavljal, da
so se regularno prijavili na razpis in da
je z njihove strani "vse čisto".

Vzorci vzeti po požaru, ki je minulo nedeljo izbruhnil v skladišču podjetja
Agro Ruše, so pokazali prisotnost nevarnih snovi, ki pa za širšo okolico niso
nevarni, so sporočili z Inštituta za varovanje zdravja. V vzorcu zraka so opa-
zili prisotnost hlapnih organskih topil na bazi alkoholov, ketonov, estrov in
aromatskih topil. V vzorcu onesnažene zemlje z območja izliva gasilne vode
ter v vzorcu gasilne vode pa so prisotni hlapna organska topila, pesticidi in
policiklični aromatski ogljikovodiki, kar je posledica zgorevanja organskih
snovi.

Na inštitutu za varstvo okolja zato svetujejo določene preventivne ukrepe.
Med drugim je treba tamkajšnjo zemljino odstraniti in jo skladiščiti, kot se
skladiščijo nevarni odpadki, dokler podrobnejše analize na pokažejo drugače.
Spremljati pa je treba tudi stanje podzemnih vod. Na pogorišče je treba vstopa-
ti samo z ustrezno zaščitno opremo za zaščito dihal in kože, medtem ko za ljudi
v okolici takšni ukrepi niso potrebni. (mbk)

Na že drugi ritual TranceDance v Mariboru, katerega namen je zbrati nekaj sred-
stev za pomoč živalim v mariborskem azilu, vabi plesna učiteljica Edita čerče
v soboto, 21. maja, ob 20. uri v prostore Go!Centra v Popovičevi ulici. "Obredno
plesanje prinaša resnično preobrazbo, sproščenost in sprejemanje sebe," pojas-
njuje Čerčetova esenco plesnega rituala, prispevek zanj je 20 evrov. Na prejš-
njem dogodku so za Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor zbrali
47 evrov. (tta)

Ob 60-letnici planinstva
v Ljutomeru bo shod vseh
slovenskih planincev
in ljubiteljev narave

Iniciativni odbor pod vodstvom Avgu-
sta Loparnika je leta 1951 zaprosil
takratni odsek za notranje zadeve Lju-
tomer za registracijo Planinskega društ-
va (PD) Ljutomer. Od takrat - čeprav se
je planinska dejavnost v prleški prestol-
nici pričela vsaj tri leta prej - se uradno
šteje začetek planinstva v Ljutomeru.
Šest desetletij društva bodo proslavili
v soboto, 4. junija, ko bo na Jeruzale-
mu Dan slovenskih planincev.

Na tiskovni konferenci je predsed-
nik PD Ljutomer Ivan Kraljič povedal,
da so se iz ljutomerskega društva raz-
vila tudi nekatera okoliška planinska
društva, danes pa ljutomersko združu-
je več kot 100 aktivnih odraslih članov
in številne mlade iz občin Ljutomer,
Križevci, Razkrižje in Veržej. Izmed
številnih dogodkov, ki so se zvrstili
v šestdesetletni zgodovini društva,
je izpostavil leto 1955, ko je v okviru
društva ljutomerska godba na pihala
zaigrala na Triglavu. "Poleg organiza-
cije planinskih izletov, pohodov, vzpo-
nov in srečanj ter prostovoljnega dela
društvo namenja veliko pozornost izo-
braževanju vodnikov, markacistov,
mladinskih mentorjev, vzdrževanju
in označevanju planinskih poti, vzgo-
ji mladih - spodbuja delo podmladkov
po šolah in vrtcih. Zdaj se lahko društ-
vo pohvali z zadostnim številom izšo-
lanih vodnikov - ima jih kar šest," je
dodal dolgoletni predsednik društva
Franc Slokan, ki bdi nad organizacijo
Dneva slovenskih planincev, ki ga PD
Ljutomer organizira skupaj s Planin-
sko zvezo Slovenije in občino Ljuto-
mer. "Poleg planincev so na Jeruzalem
vabljeni tudi drugi pohodniki in ljubi-
telji narave. Po prvih zbranih prijavah
je interes velik," je dodal Slokan, ki ob
lepem vremenu na Jeruzalemu priča-
kuje več kot 3000 ljudi.

Udeleženci Dneva slovenskih pla-
nincev bodo lahko na Jeruzalem odšli
s štirih izhodiščnih mest. Tako bo orga-
nizirano vodenje proti Jeruzalemu z že-
lezniških postaj Pavlovci, Ivanjkovci in
Mekotnjak ter izpred športno-izobra-
ževalnega centra (ŠIC) Ljutomer. Orga-
nizatorji priporočajo obiskovalcem
iz oddaljenih slovenskih krajev, da
se v Prlekijo pripeljejo z vlakom, saj
v času prireditve na Jeruzalemu do-
stop z osebnimi vozili in avtobusi ne
bo mogoč. Odhod udeležencev z izho-
diščnih točk proti Jeruzalemu bo ob 9.
uri, osrednja prireditev, kjer bodo med
drugim razvili tudi novi prapor PD Lju-
tomer, pa se bo pri Dvorcu Jeruzalem
pričela ob 11. uri. "Veliko pozornosti v
zadnjem času namenjamo temu, da bi
postali zelena občina in da bi zmanjša-
li izpust ogljikovega dioksida v zrak,
zato je želja, da se čim več ljudi posve-
ča hoji in tudi kolesarjenju. Prav zara-
di tega bo Dan slovenskih planincev
prava priložnost, da se odpravimo peš
na Jeruzalem," je dodala ljutomerska
županja Olga Karba, ki se zaveda, da
bo dogodek velika promocijska prilož-
nost za občino Ljutomer in tudi širšo
Prlekijo.

Šolski dom na Grajenščaku obdajajo vinogradi in sadovnjaki, po katerih se bo konec tedna mogoče tudi sprehoditi. (Arhiv šole)

kmetij dijakov šole ob izbranih jedeh,
ki jih bodo pripravili kar dijaki s svoji-
mi mentoricami.

"V petek ob 10. uri bo na Grajenšča-
ku predavala mag. Tadeja Vodovnik
z mariborskega kmetijsko-gozdarske-
ga zavoda, ki bo govorila o stabilizaci-
ji vin pred stekleničenjem, ob 11. uri
bo na dvorišču šole potekala predsta-
vitev strojev za delo v vinogradu, ob
16. uri pa bomo s praznovanjem po-
mladi nadaljevali na delavnici, kjer
bomo predstavili projekt Pomlad na
vrtu in v kuhinji. To delavnico bo mo-
goče obiskati še v soboto ob 15. uri, že
v soboto dopoldan ob 10. uri pa bo o
spomladanskih delih v vinogradu spre-
govoril Andrej Rebernišek s ptujskega
kmetijsko-gozdarskega zavoda," pred-
stavlja program prireditev, s katerimi
Biotehniška šola Ptuj bogati dogaja-
nje na razstavi Dobrote slovenskih
kmetij, ravnatelj šole dr. Vladimir Ko-

Dosedanji direktor slove-
njegraške bolnišnice Janez
Lavre bo najverjetneje
ponovno kandidiral ob
podpori strokovne ekipe

Sedanjemu direktorju Splošne bolnišni-
ce Slovenj Gradec Janezu Lavretu se bo
22. septembra iztekel mandat vodilne-
ga v ustanovi. Zato je svet javnega zavo-
da Splošne bolnišnice Slovenj Gradec
na nedavni seji imenoval komisijo za
izvedbo razpisa. Komisiji za izvedbo
razpisnega postopka za delovno mesto
direktorja predseduje Marijan Kle-
mene, članice pa so Katarina Rupel
Prevolnik, Cirila Slemenik Pušnik in
Sonja Ogriz. "O ponovni kandidaturi
se bom izrekel še ta teden, najverjet-
neje bom kandidiral, vendar se o tem
dogovarjam še s strokovno ekipo," je
dejal Lavre. To bi bil njegov drugi man-
dat na direktorskem položaju, sicer je
Lavre specialist internist.

V njegovem mandatu se je začela in se
uspešno nadaljuje gradnja prizidka bol-
nišnici. Naj spomnimo, da se bodo v
novo stavbo selili v septembru, v skla-
du z načrti. Trenutno čakajo na odloči-
tev državne revizijske komisije zaradi
pritožb na izbranega dobavitelja za pet
sklopov opreme. Razpis za vodstveno
funkcijo bo objavljen predvidoma v
treh tednih. Bolnišnica je lansko leto
zaključila z nekaj več kot enajst tisoč
evri dobička.

Člani sveta bolnišnice so se na seji
seznanili s prenehanjem delovanja
enote za preskrbo s perilom in premiš-
ljujejo o možnih rešitvah, med kateri-
mi je tudi "outsourcing", najemanje
izvajalca. V aprilu se je pokvaril eden
od kotlov, kar je onemogočilo delo pral-
nici, zato je 16 delavk trenutno na do-
pustu. Kako s pranjem perila in kaj z
delavkami v prihodnje, v bolnišnici še
razmišljajo. Nekaj se jih bo upokojilo,
drugim bi lahko v skladu z dogovori
s prevzemnikom poslov morda lahko
ponudili novo službo. Kot so povedali
v bolnišnici, rešitve iščejo skupaj z lo-
kalno skupnostjo.

Nujna naložba v enoto za preskrbo s
perilom Splošne bolnišnice Slovenj
Gradec je ocenjena na okoli milijon
evrov, česar pa ob vseh drugih gradbe-
nih stroških sedaj ne morejo izvesti.
Trenutno perilo zanje pere podjetje
Periteks v Rogaški Slatini. To je sicer
na meji rentabilnosti, a je za zdaj
edini način pranja perila. Na prene-
hanje delovanja enote tudi zaradi no-
vega načina ogrevanja v novogradnji,
ki ne omogoča starega načina pranja,
je vodstvo bolnišnice svet zavoda že
opozarjalo.

Pralnica je locirana v pritličnem
delu "kloštra", nazadnje je bila obnov-
ljena jeseni 1990, kar pomeni, da je
oprema stara že 19 let. V njej so delav-
ci dnevno oprali, zlikali in zložili sko-
raj dve toni bolnišničnega perila, ki je
glede na vrsto umazanije eno najzah-
tevnejših za čiščenje. "Količina dnev-
no opranega perila se v zadnjih letih
postopoma povečuje, kar je posledica
višjega standarda in povečanja prime-
rov enodnevne bolnišnične oskrbe. Po-
gostost pranja bolniškega perila hkrati
pomeni tudi krajšanje njegove življenj-
ske dobe, kar privede do potrebe po
hitrejšem obnavljanju zalog perila," je
spomnil direktor.

Med dobitniki priznanj Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in
znanja za leto 2010 je med sedmimi posamezniki s posebnimi dosežki na po-
dročju vseživljenjskega učenja tudi Večerov sodelavec Ciril Horjak, Korošec,
ki zdaj živi in ustvarja v Ljubljani.

Ciril Horjak je risar stripov in ilustrator, ki umetniške stripe vešče kombini-
ra z izobraževanjem, so zapisali v utemeljitvi priznanja. Objavlja v domačih in
tujih publikacijah, časopisih in na spletnih straneh, navdušuje pa tudi s preda-
vanji in spletnimi video projekcijami.

Umetniško pot je začel s samostojnim učenjem risanja, zaključil Srednjo šolo
za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, zdaj pa je samozaposleni študent Aka-
demije za likovno umetnost.

Med njegovimi deli izstopa prvi slovenski učbenik stripa Najmanjša velika
enciklopedija stripa, za kratki animirani film A-leša Žemlje Ljubezenska zname-
nja je zrisal like in ozadja, ilustriral je publikacijo ob 60-letnici Koroške osred-
nje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, ustvaril strip za projekt
Temna stran mavrice, sodeloval je v projektu izobraževanja zaposlenih v pod-
jetju Eurest, na temo Lizbonske pogodbe je pripravil strip za zavod Pip, za Rdeči
križ pa strip Zgodilo se je čisto blizu nas. V zadnjih letih svoje znanje prikazuje
tudi na radiu Študent, ko v živo riše v oddaji Risanka. Po besedah predlagatelja
Darijana Novaka Ciril Horjak s poglobljenim delom z različnimi ciljnimi skupi-
nami omogoča dostopnejše usposabljanje in izobraževanje. (ačk)

Iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem so sporo-
čili, da srečanje mladih literatov slovenske in avstrijske Koroške, ki naj bi bilo
jutri, v četrtek, v Kuharjevi dvorani v knjižnici, odpade. Prireditev Mlada ustvar-
jalnost, ki jo v knjižnici pripravljajo skupaj z Gimnazijo Ravne na Koroškem in
bo v Pliberku in na Ravnah, je prestavljena na jesen. (ačk)

Na zadnji seji so mestni svetniki ptujskemu županu Štefanu Čelanu dali
mandat za pogajanja o plačilu kotizacije, ki bi jo mesto moralo poravnati,
če želi čez dve leti soorganizirati Evropsko prvenstvo v košarki (EPK 2013).
Težkega srca, bi lah-ko rekli, saj je ogromno neznank še odprtih. Predvsem
pri ključnem pogoju - izgradnji košarkarske dvorane.

Vprašanje, ki so si ga med drugim postavljali, je bilo, ali ne bo tako velika
dvorana preveliko breme za tako majh-no skupnost, kot je ptujska, saj jo bo
treba polniti in jo narediti ekonomično opravičljivo tudi po preteku EPK
2013. Prav tukaj pa tiči najbolj skrb vzbujajoča zanka. Gradili bi jo namreč v
javno-zasebnem partnerstvu. Občina naj bi se med drugim zavezala, da bi
v dvorani zagotavljala občinske prireditve in zasebniku pomagala poiskati
morebitne najemnike. Pri slednjem naj bi šlo za selitev nekaterih državnih
služb iz mestnega jedra v kompleks, ki bi ob dvorani premogel številne
poslovne prostore.

Nevarnost je v ponovnem prelivanju vsebin iz starega mestnega jedra.
Kakšno opustošenje mu je denimo povzročila Q-landija, ta potrošniška
palača, naslonjena nanj, si lah-ko župan ogleda vsako jutro, ko stopi iz
svojega stanovanja v Murkovo ulico - v praznih izložbah in zaprtih
trgovinah. Sedaj naj bi se iz starega mestnega jedra v še eno palačo, tokrat
poslovno-športno, selile državne službe - in kaj naj bi bilo v stavbah, ki bi
jih zapustile? O tem ni nihče rekel ničesar. Namesto tega je bilo slišati zelo
lahkotne razprave, kako bodo lahko v košarkarsko dvorano selili denimo
občinsko proslavo. Pomislite: s prestižnega dvorišča minoritskega samosta-
na v ceneno novogradnjo streljaj proč! Pa seveda kup drugih prireditev, ki
so pri minoritih našle svoj prostor - češ, tako se bomo izognili nevarnosti,
da nam prireditve odplavi kakšno poletno neurje. Kot da bi bratje minoriti
za slabo vreme ne ponujali elegantne rešitve - premične strehe po zgledu
Križank.

Naslednjo leto je leto Evropske prestolnice kulture 2012 (EPK 2012). Zdi se,
da nobeden od ključnih infrastrukturnih projektov starega mestnega jedra
(Stara steklarska, Mestni kino Ptuj, Dominikanski samostan) do takrat ne
bo pod streho. In da je že sedaj EPK 2013 zlahka povozil EPK 2012, saj bodo
mestne oblasti vse svoje sile spet vpele v nekaj, kar ne bo podpiralo
historičnega Ptuja.

Ob tem se lahko vprašamo, zakaj se ne bi župan raje enkrat zavezal, da
projekt košarkarske dvorane ne bo le še eden tistih, ki so opustošili staro
mestno jedro. In pod katere se lahko na vidno, morda celo ključno mesto
podpiše sam.

V občini Destrnik se te dni pričnejo prve prireditve ob letošnjem občinskem
prazniku. Konec tedna bo občinski turnir v malem nogometu, v soboto popol-
dan pa bo slavnostna seja občinskega sveta ter ob 17. uri še osrednja prireditev
v Volkmerjevem domu kulture. V občini se lahko pohvalijo predvsem z urejeno
podobo vseh naselij, novim športnim igriščem, širitvijo kanalizacije in urejeni-
mi cestnimi odseki ter z vsakodnevno dostopnimi zdravstvenimi storitvami
v središču občine.

V soboto ob 18. bodo odprli likovno razstavo, zatem se bo pričela zabava za
mlade v šotoru pred gasilskim domom na Destrniku. V nedeljo bodo dopoldan
potekala tekmovanja, kot sta denimo občinsko prvenstvo v tenisu za moške
dvojice in šahovsko srečanje v mali dvorani Volkmerjevega doma. Ob 10. uri
bo slovesna maša v cerkvi sv. Urbana, po kateri župan Franc Pukšič že po tradi-
ciji natoči vsem zbranim vino iz svoje kleti. Prav tako v nedeljo bo ob 13.30 še
slavnostno odkritje spominske plošče pred gasilskim domom Destrnik in ob 14.
uri koncert Pihalnega orkestra železarjev Ravne. Popoldan bo vrtna veselica z
Ansamblom Saša Avsenika.

Del prireditev se bo odvijal še prihodnjo soboto (28. 5.), ko bo dopoldan tra-
dicionalni teniški turnir dvojic, imenovan Moški + 100 let, ki ga pripravlja Te-
niški klub Destrnik. V nedeljo (29. 5.) ob 10. uri bodo izpeljali še medobčinski
turnir v malem nogometu na novem igrišču pod šolo.

Zadnje prireditve v sklopu občinskega praznovanja pa bodo še v soboto (4.
6.), ko bodo ob 8. uri pričeli pohod po starih pešpoteh z zbirališčem pred Turi-
stičnim domom na Destrniku. V nedeljo (5. 6.) bodo izpeljali še občinsko prven-
stvo v tenisu za moške posamezno. (dlž)

V ptujski Panorami načrti
za investicije le tam, kjer
ni spornega zemljiškega
lastništva; kdoje dovolil
poseg v hrib?

V ptujski mestni četrti Panorama, kjer
jim komunalno-investicijskih del vsaj
nekaj prihodnjih let zagotovo ne bo
zmanjkalo, saj se tamkajšnji prebival-
ci dajejo z neurejenimi cestami in do-
trajanim vodovodnim omrežjem, so
brez kanalizacije in v glavnem tudi
brez javne razsvetljave, pa je zagoto-
vo vsaj to, da bodo v soboto, 25. junija,
organizirali spoznavni dan.

"Odkar sem predsednica sveta naše
četrtne skupnosti in nenehno na te-
renu, med ljudmi, ki me kličejo, da
predstavijo svoje težave, povezane s
komunalno infrastrukturo, ugotav-
ljam, da se vse premalo poznamo. Pa
sem včasih mislila, da vem, kdo živi v
teh naših krajih in s kakšnimi težava-
mi se daje," je na zadnji seji sveta četr-
tne skupnosti Panorama razlagala
Rozika Ojsteršek, predsednica sveta,
ki se ukvarja s sestavljanjem najnujnej-
ših investicijskih naložb na Vičavi in
Orešju, ki postaja s svojo krajinsko po-
dobo vse privlačnejše mestno obrobje,
kamor se iz centra Ptuja selijo mlade
družine. "Letos imamo na voljo 60
tisoč evrov za cestno gradnjo in s tem
denarjem bomo zgradili 400 metrov
ceste na Humu, to je v zaselku v Krče-
vini pri Ptuju. Za kaj več se bojim, da
ne bo denarja," omenja Ojsterškova.
Da bi bilo treba nujno urediti križiš-
če cestnih poti med Orešjem in Ulico
Vide Alič, pa so spomnili drugi člani
sveta in pritrdili predlogu mag. Kristi-
ne Dokl-, ki je prepričana, da bi ptujska
mestna občina morala čim prej poskr-
beti za ureditev potrebne dokumen-
tacije in določiti tudi terminski plan
ureditve te ceste. Ker se pri mnogih že
načrtovanih investicijah zaplete zara-
di zemljiščih razmerij, so člani ptujske
četrtne skupnosti Panorama sprejeli
sklep, da bodo v prihodnje različno
dokumentacijo, idejne zasnove in inve-
sticije načrtovali zgolj za projekte, kjer
zemljiško lastništvo ni sporno.

Ptujska četrtna skupnost Panorama pre-
more kar dva doma krajanov, prostore
doma Bratje Reš oddajajo v najem in ga

Zavod je treba upravljati
tako, da je zadovoljstvo
državljanov največje, pravi
minister za zdravje

Minister za zdravstvo Doijan Marušič
se je sestal z vodstvom celjske bolnišni-
ce, da bi p-rišli do rešitve iz kadrovskih
zagat. Kot je znano ima celjska bolniš-
nica sedaj le začasno vodstvo. Vršilec
dolžnosti direktorja je donedavni di-
rektor Mar-jan Ferjanc.

Na razp-is za direktorja bolnišnice
se je p-rijavil samo dotedanji direktor,
ki mu- je svet zavoda p-redlagal, da to
fu-nkcijo op-ravlja kot vršilec dolžno-
sti. Za strokovnega vodjo bolnišnica
sta bila objavljena že dva razp-isa, kan-
didata s p-rvega razp-isa svet zavoda ni
p-otrdil, na naslednji razp-is ni p-risp-ela
nobena vloga. Za vršilca dolžnosti je
nato svet zavoda imenoval Dragana
Kovačiča.

Minister za zdravstvo je v zvezi z
začasnim vodstvom celjske, tretje naj-
večje slovenske bolnišnice dejal nasled-
nje. "Želim ločiti p-olitiko in stroko. Ne
bi si želel, da se p-olitika vtika v stro-
kovne odločitve. Politika p-a mora stre-
meti za tem, da p-ostavlja p-rioritete.

Sestal sem se s strokovnim vodstvom
bolnišnice in jasno p-ovedal, da ni moj
namen ru-šenje vodstva in vp-letanje v
p-ostavitev strokovnega vodje. Pričaku--
jem, da bodo znotraj sebe našli neko-
ga, ki bo strokovno vodil in u-smerjal
bolnišnico. Na p-ogovoru- so izp-ostavi-
li, da je ta fu-nkcija manj atraktivna in
se zato zanjo danes težko najde kandi-
dat. Pričakujem, da bodo v naslednjih
dnevih ali tednih našli rešitev, ki bo
za tretjo največjo bolnišnico v Sloveni-
ji p-omenila korak nap-rej. Zato strokov-
ne odločitve o strokovnem direktorju-
p-rep-u-ščam strokovnemu- krogu- bolniš-
nice in svetu- zavoda.

Poslovni direktorji so nep-osred-
no p-odrejeni meni. Od njih p-ričaku--
jem določene rezu-ltate in doseganje
določenih kazalnikov gosp-odarjenja.
In največja p-rip-omba je bila ta, da
razp-oložljiva sredstva za to bolnišni-
co niso bila realizirana. To je glavni
razlog za slabo dostop-nost oziroma
dolge čakalne dobe in slab p-oslovni
rezu-ltat. Naj bo tak ru-meni karton v
p-odu-k ne le generalnemu- direktorju-,
amp-ak vsem ostalim, da je treba zavod
u-p-ravljati tako, da bo zadovoljstvo dr-
žavljanov največje. Treba je sp-reme-
niti dosedanja razmišljanja in slediti
našim u-krep-om ter jih u-dejanjiti," je
v Celju- p-ovedal minister za zdravstvo
Dorjan Maru-šič.

Top-lo vreme vsako leto ob p-etkih v
celjski mestni p-ark p-rivabi srednješol-
ce. Kot je znano, p-a razlog ni le dru-že-
nje, amp-ak mladina tam večinoma
p-op-iva, zato je že tradicionalno trn v
p-eti mnogim ostalim obiskovalcem
p-arka. Klju-b vsemu- se je situ-acija v zad-
njih letih nekoliko sp-remenila, vsaj v
času-, ko so tam p-risotni starejši anima-
torji.

Tu-di v p-etek, 13., ki je bil za matu--
rante zadnji dan p-ou-ka, so nekaj p-red
p-oldnevom na klop-cah že p-osedali
p-rvi dijaki, p-ol u-re zatem p-a so začeli
p-rihajati v večjih sku-p-inah. Z dobro
mero inovativnosti in nasmeškom na
obrazu- jih je p-et animator jev Celjske-
ga mladinskega centra sku-šalo sp-od-
bu-diti, da bi se u-deležili raznovrstnih
sp-roščenih iger, s čimer bi zap-olnili
njihov čas in jih vsaj malo odvrnili
od p-op-ivanja. Tisti, ki so imeli dovolj
p-ogu-ma, so sodelovali v evrop-skem
kvizu-, in čep-rav nekaj odgovorov
niso p-oznali, so dajali vtis, da se za-
bavajo.

Sp-rva je bilo ču-titi nekaj zadržano-
sti, a so se dijaki sku-p-aj z animatorji
na dru-gem koncu- kmalu- p-ostavili
na p-olja in odigrali gigantsko verzijo
vsem dobro znane igre Človek, ne jezi
se. Na sosednjem travniku- je sku-p-i-
na fantov samoiniciativno p-reizku-ša-
la svoje ravnotežje na p-rilju-bljenem
slacklinu-. Ni bilo treba kaj dosti čaka-
ti, da so dijaki kar sami p-rišli do ani-
matorjev in začeli sp-raševati, za kaj se
u-p-orablja kateri od dru-žabnih p-rip-o-
močkov, ki so jih op-azili na travi. Le
lu-čaj stran p-a smo op-azili mlado ma-
mico z dvojčkoma, ki sta se p-rav tako
zabavala z žogami.

"Prvi dan je vedno najtežji, sčaso-
ma se razve za naše dejavnosti in p-ri-
haja jih vedno več," je p-ojasnila Špela
Božinovic iz Celjskega mladinskega
centra. Da bi omilili p-robleme v mest-
nem p-arku-, so se p-red šestimi leti v cen-
tru- na p-obu-do celjske občine odločili
p-rip-raviti p-rogram. Kreativno v p-arku-
je njihova ideja, ki bi jo veljalo p-osne-
mati tu-di v nekaterih dru-gih mestih.
S p-rojektom namreč želijo na nevsiljiv
način sp-odbu-jati mlade, da se aktivno
in u-stvarjalno dru-žijo. V ta namen jim
p-rip-ravijo raznovrstne šp-ortne aktiv-
nosti, kreativne delavnice, nagradne
igre in p-odobno. Tu-di v p-etek jim jih
ni u-sp-elo p-ovsem odvrniti od alkoho-
la, a dejstvo je, da mladina z njihovo
p-omočjo p-rosti čas v p-arku- p-reživlja
bolj aktivno, in kar je najp-omembne-
je - vedno več jih za sabo tu-di p-osp-ravi
smeti. Kot so namreč p-okazale izku-š-
nje iz p-reteklih let, lahko s takšnimi
p-rojekti p-ri dijakih sp-odbu-jajo večjo
dru-žbeno in okoljsko odgovornost.
Pri stojnici Celjskega mladinskega cen-
tra lahko brezp-lačno dobijo vrečke, v
katere p-osp-ravijo smeti, in so za to na-
grajeni. Problem je le, da so smetnja-
ki v p-arku- bistveno p-remajhni, zato
vseh vrečk tja ne morejo p-osp-raviti.
Še vedno je nekaj takšnih, ki za sabo
p-u-ščajo nered, a Celjani u-p-ajo, da bodo
te p-ritegnili ostali z dobrim vzgledom.
"V Celjskem mladinskem centru- me-
nimo, da je odgovorno ravnanje dija-
kov v mestnem p-arku- p-o končanem
šolskem p-ou-ku- naša sku-p-na skrb. Z
različnimi tip-i iger bomo p-osku-šali
na p-osreden način aktivno vklju-čiti
mlade v čiščenje p-arka in tako p-oveča-
ti odgovornost do okolja," so še dejali
v centru-.

Animatorji Celjskega mladinske-
ga centra so v p-arku- p-risotni do 16.
u-re in tako bo še šest zap-orednih p-et-
kov v maju- in ju-niju-. Največ dijakov v
p-arku- p-ričaku-jejo ta teden, saj so jih
lani p-o matu-rantski p-aradi našteli
okoli 3000.

V velenjski vili Bianci se nocoj začenja
letošnji Lirikonfest, p-omladni festival
lirične u-metnosti. Trajal bo do p-etka,
osrednja p-rireditev bo p-etkova Aka-
demija Poetična Slovenija, ki se bo v
Orgelski dvorani Glasbene šole Velenje
začela ob 19. u-ri. Na njej bodo letos že
šestič slovenskemu- književniku- ozi-
roma književnici p-odelili književno
nagrado Čaša nesmrtnosti - velenjico
2011. To p-riznanje za desetletni vrhu-n-
ski p-esniški op-u-s, ki p-omembno zazna-
muje u-metniško literatu-ro 21. stoletja,
bo letos p-rejel p-esnik Milan Jesih.

Osmo leto zap-ored bodo tu-di p-ode-
lili mednarodno Pretnarjevo nagrado,
osrednjo slovensko ku-ltu-rno zahvalo
ambasadorjem slovenske književno-
sti in slovenskega jezika p-o svetu-. To
nagrado bo p-rejel nemški slovenist
p-rof. dr. Peter Scherber. Za vrhu-nske
revijalne p-revode p-oezije 21. stoletja
v slovenščino p-a bodo že p-etič p-odeli-
li p-riznanje Lirikonov zlat. Letošnji no-
miniranci so Stanka Hrastelj, Maruša
Mugerli Lavrenčič, Željko Perovic,
Andrej Pleterski in Tanja Petrič. Poseb-
no p-riznanje bodo p-odelili še dvema
tujima književnima p-revajalcema no-
vejše slovenske literatu-re; omogočili
jima bodo enomesečno u-stvarjalno
bivanje v mednarodni književniški re-
zidenci v Velenju-. V okviru- mednarod-
nega festivala Lirikonfest bo v p-etek
dop-oldne tu-di ju-bilejno deseto Herber-
steinsko srečanje književnikov. (fk)

Ker se novo vodstvo Univerze v Ma-
riboru (UM) te dni odloča, kako re-
šiti sistem študentske prehrane na
fakultetah, ki je padel s stečajem Uni
gostinstva, različni tabori skušajo do-
kazovati, kdo je grobar Uni gostin-
stva in tudi ostalih univerzitetnih
podjetij, zlasti insolventnega krovne-
ga Uni servisa. Na eni strani sanacij-
ski računovodja Vl-adimir Kenda in
Radomir Stankovic, večinski lastnik
propadlega Uni gostinstva, trdita, da
sta eno največjih gostinskih podjetij
z načrtnim izčrpavanjem v stečaj pog-
nala prokurist Uni gostinstva Davor
Račič in direktor Uni servisa Primož
Juhart, direktor Tehnocentra UM
Anton Habjanič pa je prepričan, da
sta strel v glavo Uni gostinstvu v re-
snici zadala prav Stankovic in Kenda.
Rektor Danijel- Rebol-j bolj verjame
prvi teoriji in je v njeno potrditev Na-
cionalnemu preiskovalnemu uradu
(NPU) že poslal bremenilno doku-
mentacijo.

"Uni servis je povzročil situacijo
kriznih razmer domnevno kriminal-
nih razsežnosti," je na ponedeljkovi
seji upravnega odbora UM dejal Izok
Kocjančič, ki je od februarja sanacij-
ski prokurist družbe, a brez pravih po-
oblastil. Kot je pojasnil, je Uni servis,
da bi prikril težave, Uni gostinstvu
dajal poroštva in posojila, okoli 200
tisoč evrov naj bi bil servis iz tega na-
slova dolžan tudi "svojemu" čistilne-
mu podjetju VPO, nekaj sto tisoč pa
še Uni založbi. Po besedah Kocjanči-
ča je tako Uni servis že več kot mesec
dni insolventen, a Juhart še zmeraj ni
sprožil prisilne poravnave ali stečaja.
"Obstajajo tehtni dokazi o potvarjanju
bilanc. Račič jih je imel interes prire-
jati že leta 2008 in 2009," pa je uprav-
nikom v ponedeljek trdil Kenda, ki je
sanacijski računovodja Uni gostinstva
zadnje štiri mesece.

Konkretno v Uni gostinstvu naj bi za
poslovni del skrbel prokurist Račič, za
gostinski del pa direktor Stankovic,
sicer v vsej zgodbi edini, ki je zastavil
lastno premoženje. Po nekaterih infor-
macijah naj bi bil Stankovic namreč le
desetodstotni lastnik Uni gostinstva,
za njim pa naj bi stalo pet skritih druž-
benikov, med njimi Juhart in Račič.
Finance naj bi obvladovala preko ra-
čunovodskega servisa Forsa, d.o.o., ki
je v lasti podjetja Račičeve partnerice
Bernarde Potočnik. To računovodsko
podjetje naj bi vsem Uni podjetjem za
računovodenje mesečno zaračunava-
lo med 16 in 17 tisoč evri.

Forsa pa ni bilo edino z Račičem
oziroma Juhartom povezano podjetje,
s katerim je sodelovala univerzitetna
hobotnica - posojanje vrtoglavih vsot
denarja in previsoko ovrednotene sto-
ritve naj bi se sklepali tudi s študent-
skim servisom PikaCom in družbo
Diversao, ki sta, tako kot Forsa, regis-
trirana na naslovu Dunajska cesta
106 v Ljubljani, prav tako naj bi Uni
podjetja med drugim poslovala z Za-
vodom Regio in Skupino Tojeto, torej
podjetji, ki so posredno ali neposred-
no povezana z Juhartom in Račičem.
V domnevno izčrpavanje in pranje de-
narja naj bi bilo sicer vpletenih kar 72
podjetij. Kako široka je poslovno-prija-
teljska mreža Juharta in Račiča, kaže
denimo podatek, da so med ustanovi-
telji "krovnega" podjetja Tojeto Lidi-
ja Divjak Mirnik, Maja Krajnc Ružič
in Simon Žunič, vsi, tako kot Juhart,
člani LPR, Divjak Mirnikova pa zdaj
tudi direktorica Študentskih domov
Maribor.

Račič je za Večer že pred časom
povedal, da je kot prokurist iz Uni go-
stinstva odstopil že novembra lani,
vsako vpletenost v nečedne posle,
zlasti potvarjanje bilanc, pa zanikal.
Dejal je tudi, da s poslovnim delom ni
imel opravka, saj da je vse podpisoval
Stankovic. Včeraj smo ga želeli soočiti
z nam novimi informacijami, a, tako
kot Juhart in tudi Stankovic, na tele-
fonske klice ni odgovarjal.

revizije poslovanja. Kot je še razložil,
želi Juhart Uni servis rešiti z vstopom
podjetja Delikatesa, katerega direktor
je Tomaž Mencinger. To bi prevzelo
do 1,2 milijona evrov terjatev in pop-
lačalo dolgove. Pomenljivo je, da ima
podjetje Delikatesa v javno dostopnih
podatkih navedenega le direktorja, ne
pa tudi, kdo so njegovi lastniki.

Društvo Umetnost darovanja iz Maribora v sodelovanju z založbo Dvostru-
ka Duga iz Hrvaške vabi na brezplačno predavanje Hrana za mir - s prehrano
do duhovnega zdravja in harmonije v družbi. Predavanje bo danes, 18. maja,
ob 18:30 v Domu ustvarjalnosti mladih v Razlagovi 16 v Mariboru (predaval-
nica 2/6). (gt)

Kulturno-umetniško društvo Kajuh Jarenina, ki letos praznuje 65-letnico de-
lovanja, vabi na praznovanje, ki bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri v dvorani Ga-
silskega doma Jarenina.

Nastopili bodo Mala pihalna godba Neuvirtovi Štajerci, mladinski pevski
zbor Osnovne šole Jarenina, Jana Neuvirt in Katja Vajngerl-, mešani pevski
zbor KUD Kajuh Jarenina in Vokalna skupina Mavrica. Slavnostna govornica
na prireditvi bo letošnja dobitnica zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne
dejavnosti Breda Varl-, program bo povezovala Darinka Čobec. Društvom bodo
podelili tudi plakete za večletno sodelovanje. (gt)

V razstavišču Ludvik v Osnovni šoli Ludvika Pliberška Maribor bo v četrtek,
19. maja, ob 18. uri otvoritev razstave fotografij z naslovom Ludviki + 1, na ka-
teri razstavljajo Jan Perme, Tina Perme, Jana Pungartnik in Srečko Pungart-
nik. (gt)

Zakaj je Certus kot slavna filmska psička Lassie? Ker se vra-
ča! In zakaj se vrača v Maribor na novo ustanovljeni mestni
avtobusni prevoznik s starim imenom? Ker v Dupleku in pri
županovih prijateljih očitno nimajo primernega zasebnega
podjetja!

nim, vedenjskim in socialnim težavam v osnovni šoli z vi-
dika svetovalnih delavcev bo vodil Uroš Metl-jak, socialni
pedagog, zaposlen na Centru za preprečevanje odvisnih od
prepovedanih drog na Psihiatrični kliniki Ljubljana. (taš)

V Centru za pomoč
na domu Maribor
razvijajo tudi
prostovoljsko delo,
to je druženje
in zagovorništvo
starejših ljudi

S starostniki, ki živijo sami,
nimajo svojcev ali pa ti živijo
(pre)daleč oziroma so prezapo-
sleni, se lah-ko dru-žijo prosto-
voljci Centra za pomoč na domu-
Maribor. Program dru-žabništ-
vo in spremstvo je dodana vred-
nost njih-ove redne dejavnosti in
pomeni konkretno pomoč na
domu-: socialne oskrbovalke u-po-
rabnikom pomagajo pri gospo-
dinjskih- opravilih- in osnovnih-
življenjskih- opravilih-. Prosto-
voljci pa "konkretno" pri starost-
nikih nič "ne delajo", ampak se z
njimi "samo dru-žijo".

"Na našem Centru- prostovolj-
stvo poteka že od u-stanovitve
zavoda, a je bilo sprva neorga-
nizirano, nato smo ga začeli
načrtno spremljati in oblikova-
ti. Trenu-tno imamo 15 prosto-
voljcev, ki obiskujejo več kot 20
u-porabnikov," pravi Jonata Po-
točnik, direktorica Centra za
pomoč na domu- Maribor. Pov-
praševanja po dru-žabništvu- so
velika. Starejši lju-dje potrebujejo
predvsem zagovorništvo v smi-
slu- spremstva po opravkih. Veli-
kokrat izrečenega v ordinacijah-,
pri linicah- v bankah-, lekarnah- v
celoti ne razu-mejo ali pa so jim
zadeve premalo razložene. Zato
prostovoljec starejšemu- doma v
miru- še enkrat vse pojasni. Veli-
ko starejših- lju-di samih- ne u-pa
ali pa ne zmore po opravkih- -
nekateri so slabovidni, dru-gi
slabo gibljivi -, in jim spremstvo
k zdravniku- ali pa v knjižnico,
na pokopališče ali pa le na spre-
h-od zelo veliko pomeni.

Tradicionalne študentske igre
Lampiončki v organizaciji Štu-
dentske organizacije Univerze
v Mariboru (ŠOUM) so včeraj
že 31. združile več tisoč mari-
borskih študentov. Ti so se po-
poldan lahko pomerili v osmih
zabavnih igrah - od jezdenja
mehanskega bika do vleke vrvi
-, nešportniki so redke sončne
žarke iskali na travnati površi-
ni za fakultetami in s pečenjem
različnih jedi poskrbeli za lačne
trebuhe, v večernih urah pa se
je množica preselila na prizoriš-
če na Mariborskem otoku. Tam
so jih na treh odrih zabavale
razne glasbene skupine. Na ma-
riborskem odru so se predstavili
ustvarjalci mariborske glasbe-
ne scene, elektronski oder so za-
sedli svetovno znani ustvarjalci
elektronske glasbe, glavni oder
je pripadal Big Foot Mami, sku-pi-
ni Mi2, Tinkari Kovač z bendom,
Happy Ol'McWeasel in Blow u-p,
otvorili pa so ga zmagovalci na-
tečaja Šou-rock in Škisolov.

"Lampiončki so postali sim-
bol in tradicija štu-dentskega
življenja, saj se v pomladnem
času- pred napornimi izpiti štu--
denti pomirijo z dru-ženjem, se
pomerijo med seboj v raznih-
športnih- igrah- in se sprostijo

"Vsak prostovoljec sklene
z nami dogovor. Na prvo u-vod-
no srečanje k u-porabniku- pa ga
pospremim, predstavim. Pro-
stovoljec za prostovoljsko delo
nameni vsaj eno u-ro tedensko,"
pravi Jelka Sužnik, koordina-
torka na Centru- za pomoč na
domu- Maribor, ki vodi sku-pino
prostovoljcev. "Uporabniki so
večinoma starejši lju-dje, nekate-
ri imajo preko 80 in 90 let. Dva
sta invalida. Večina nima red-
nih obiskov, naš prostovoljec pa
u-porabnika obišče redno enkrat
tedensko. Poleg tega naši pro-
stovoljci pomagajo tu-di z obča-
snim spremstvom; običajno nas
v teh- primerih- za pomoč zapro-
si patronaža. Zadnjič je denimo
starejša gospa dobila tri napot-
nice za zdravnika in naš prosto-
voljec jo je te tri dni spremljal
do zdravnika. Lani smo obča-
sno pomagali tu-di mamici dija-
kinji pri varstvu- otroka," pravi
Su-žnikova.

Prostovoljci so zelo različni:
nekaj je mladih, nekaj je zaposle-
nih-, največ pa je u-pokojencev.
"Prej sem pomagala sorodni-
kom: ko je šel kdo na operaci-
jo in je potreboval pomoč, sem
pomagala. Videla sem, koliko ta
pomoč pomeni. In sem si zažele-
la, da bi spet bila komu- v pomoč.
Kot prostovoljka delam z veli-
kim u-žitkom. Mož me pri tem
spodbuja, gre z mano," pravi Jo-
žica Ferenc. Dolgoletna prosto-
voljka Lidija Schvarc, ki je bila
lani vklju-čena tu-di v javno delo
dru-žabništvo in spremstvo, pa
pravi: "Njih-ova največja težava
je osamljenost. In ko vidiš, da
prav čakajo, da prideš na obisk,
ko se ti tako lepo nasmejijo, je
tu-di zame dan lepši." Zakaj se
je odločila za prostovoljstvo?
"Nekaj mora biti v tebi. Rada se
dru-žim z njimi, pri njih se poču--
tim kot vnu-kinja. Tega prosto-
voljstva ne more vsak opravljati
- moraš dati veliko sebe. Vzame
veliko energije, a h-krati me na-
polni."

na večernih- koncertih-," razla-
ga sekretar ŠOUM-a za intere-
sne dejavnosti štu-dentov Matej
Trilar. Čeprav so v letih pridobi-
li negativni prizvok zaradi mno-
žičnega pijančevanja, je namen
Lampiočkov ravno nasproten.
"Letos smo zdru-žili moči z
Oddelkom za socialna in zdrav-
stvena vprašanja pri ŠOUM,"

Tudi Boris Prejac ima
močno prostovoljsko žilico -
že več let dela kot prostovoljec.
"Teorije o tem, kako je treba
skrbeti za starostnike, imamo,
kolikor hočete. Ko pa je treba
izpeljati en konkreten problem
in ga rešiti, se zadeve prelaga-
jo z enega na drugega," pravi
Boris. Zahvaljujoč njemu in še
enemu prostovoljcu, 52-letni
invalid Maks šeško ni več ujet-
nik stanovanja. "Maks živi z
mamo, ki je tudi bolna in že v
letih. Maks s svojim vozičkom
ni mogel niti na balkon, ker so
bila vrata preozka. Potem smo
organizirali akcijo, iskali mož-
nosti, denar in u-speli, da so mu-
zamenjali okna in vrata, tako
da se zdaj lah-ko sam zapelje na
balkon. Veste, kakšna vrednost
je to? Potem smo našli še enega
mladega prostovoljca, da sva ga
odnesla po stopnicah- in smo se
spreh-ajali po Pobrežju-. Po treh-
letih je bil to njegov prvi izh-od
iz stanovanja. To je nepojmlji-
vo!" pravi Boris, "Lju-dje sploh-
ne vedo, koliko lju-di živi u-jetih-
v stanovanjih-. Ne gredo ven,
ker ne zmorejo stopnic, svojci
jim dostavljajo stvari. Z našimi
obiski prispevamo h- kvaliteti
njih-ovega življenja in jih- u-mi-
kamo iz osamljenosti."

Take so tu-di izku-šnje u-po-
rabnikov. "Pomoč teh- prosto-
voljcev je izredno dobrodošla,
še več bi jih- moralo biti. Kajti
pri nas so institu-cije zelo toge.
Stanujem v prvem nadstropju-
in brez pomoči obeh- prostovolj-
cev, Borisa in Gorazda, iz stano-
vanja sam sploh- ne morem.
Brez njiju- bi bil še naprej zaprt v
stanovanju-," pravi Maks Šeško,
ki je zaradi bolezni že četrto
leto na vozičku-. Z mamo živita
v stanovanju- Slovenskih- žele-
znic. "Železnica dru-gih- u-stre-
znih- stanovanj nima; občina
se ne odziva - sicer sem zdaj dal
vlogo za neprofitno stanovanje,
ki bi bilo dostopno brez stopnic;
no, u-pam, da se bo zdaj, maja,
kaj razrešilo, a težko verjetno
..." še dodaja.

nadaljuje Trilar, "in organizi-
rali ekološko ozaveščanje obi-
skovalcev, da ti pospravijo za
seboj in vržejo smeti v posebne
vreče, poleg tega pa promovira-
mo tu-di zdrav način življenja z
akcijo 0.0, protikadilsko policijo
in sh-ake it baby, v okviru- katere
smo ponujali brezplačne brezal-
koh-olne koktajle." (jaz)

Na tekmovanju- v kategoriji
RoboCu-pJu-nior - Reševanje z
roboti sodelujejo pri odstranit-
vi in premikanju- ru-ševin ter
vožnji po terenu-, ki je težko
dostopen. Sicer pa je sogovor-
nik tu-di poh-valil robotske re-
šitve, saj da vsako leto izstopa
nekaj nadvse izvirnih-. Nekate-
ri se namreč na tem tekmova-
nju- predstavljajo že nekaj let
zapored in vsakič izboljšuje-
jo svoje robote, da so h-itrejši,
manjši, okretnejši in podob-
no. (gt)

Ptuj trenutno premore okoli
1000 turističnih postelj. Nasled-
nje leto je po mnenju mnogih
za ptujski turizem odločilno -
celo morda bolj, kot leto predse-
dovanja Slovenije EU leta 2008,
ko so zabeležili preko 150.000
nočitev, največ doslej. To je na-
mreč leto partnerskega projek-
ta Evropske prestolnice kulture

A prav lahko se zgodi, da
bo zaradi gospodarske krize,
ki je najedla tudi optimizem
ptujskega turizma (lani je bilo
v primerjavi z letom 2008 kar
30.000 nočitev manj) kakšen
od pomembnih ptujskih hote-
lov tik pred EPK 2012 moral za-
preti svoja vrata. Zato smo se
obrnili na nekaj ponudnikov
prenočišč in jih povprašali po
kondiciji njihovih prenočitve-
nih objektov.

Zaradi finančne stiske, v kate-
ri se je znašel lastnik kranjska
Sava, se je govorilo, da naj bi
bil naprodaj največji ptujski
hotel - štirizvezdični Grand
hotel Primus. A Andrej Kla-
sinc, direktor Term Ptuj, je to
zanikal: "Prodaja v tem trenut-
ku gotovo ni v igri, saj je situa-
cija na trgu takšna, da je v tem
trenutku nesmiselno proda-
jati, saj ne dosegaš spodobne
cene. Kljub krizi smo v relativ-
no dobri kondiciji. Naša infras-
truktura je pod streho, delati
moramo le na trženju in zase-
denosti naših zmogljivosti.
Nove investicije zaradi finanč-
ne krize v tem trenutku niso
smiselne. A v takšnem obse-
gu, kot smo sedaj, lahko mirno
pljujemo vsaj še pet in tja do
deset let. Želimo pa si pokrit-
je zunanjega termalnega ko-
pališča, kar bi nam omogočilo
raztegniti sezono na vse leto.
V tem trenutku čakamo na
ugodne razmere na finanč-
nem trgu. Če bo vse po sreči,
bi lahko imeli bazen pod ste-
kleno kupolo že konec nasled-
njega leta."

S 50-odstotno zasedenostjo
hotela niso povsem zadovoljni,
saj ciljajo vsaj na 65- do 70-od-
stotno. Je pa zanimivo, da je
Grand hotel Primus že zdaj
popolnoma zaseden z repre-
zentancami v letu Evropske-
ga košarkarskega prvenstva

2013 (EPK 2013), ki naj bi ga
gostil tudi Ptuj. 300 ležišč naj
bi v času EPK 2013 ponudili
ostalim gostom, s Košarkar-
sko zvezo Slovenije se celo po-
govarjajo o odprtju kampa za
500 šotorov.

Kot se govori po mestu, sta se v
mnogo večjih finančnih škrip-
cih znašla oba ključna hotela
starega mestnega jedra: trizvez-
dični Hotel Mitra in štirizvez-
dični Park hotel Ptuj. Slednji je
v tem času celo zaprt, na vratih
pa goste obveščajo, da ga bodo
ponovno odprli 16. maja in da
je zaprt zaradi obnovitvenih
del. Oba sta bila, pospremljena
z velikimi pričakovanji, odprta
pred štirimi leti. Dr. Aleš Gač-
nik, solastnik Park hotela Ptuj,
pravi, da je vsaj tja do šest let še
vedno inkubacijska doba za po-
zicioniranje hotela na trgu - a
v normalnih in ne recesijskih
razmerah: "Ideja in obnova je
dozorevala v času konjukture,
po prvih treh mesecih poslova-
nja smo se že znašli v globoki
recesiji - in to v najbolj občutlji-
vem razvojnem obdobju hotel-
skega odraščanja. Trenutno je
hotel zaprt tako zaradi likvid-
nostnih težav kot tudi zaradi
drugih objektivnih in subjek-
tivnih razlogov. Čas zaprtja
hotela izkoriščamo za manjša
obnovitvena dela in tudi za
razmislek o nadaljnjih razvoj-
nih ukrepih, usmeritvah in
programih.

V tem obdobju smo izpeljali
okoli 130 lastnih prireditev in
okoli 60 v koprodukciji, ki so
povezane s kulturno dediščino,
umetnostjo, kulturo vina. Smo
aktivni partner vsem umetniš-
kim festivalom, v številnih pri-
merih tudi svojevrsten mecen
ali pokrovitelj. Mestu dajemo
več, kot od njega dobivamo.
Sicer pa smo postali želeni in
vzorčni hotel na ravni države,
še zlasti popularen v tujini.
Prav takšni hoteli, kot je naš, so
v Evropi 'zlate žemljice', hit in
trend pri razvoju turizma, zla-
sti v starih mestnih jedrih. Na
Ptuju žal temu še ni tako! Kako
velika škoda, da hotel nima
koles, da bi ga lahko prestavil
v tujino, na obalo, v Ljubljano
ali vsaj v Maribor! "Dr. Gačnik
še meni, da bi mesto moralo
biti veliko bolj naklonjeno raz-
voju malih družinskih ali na
družinski način vodenih hote-
lov. Žal pa da je mesto izgubilo
svoj razvojni kompas, kar se še
zlasti kaže na področju turizma
in izumiranja starega mestnega
jedra.

Peter Vesenjak, direktor
družbe Hosting in lastnik Hote-
la Mitra, je povedal, da rešujejo
finančne težave pri poslovanju
družbe. O prodaji hotela, o ka-
teri se tudi govori, ne razmišlja-
jo. Celo več; z njim imajo velike
načrte tudi v času EPK 2012:
"Hotel Mitra je v letu 2010 be-
ležil solidno zasedenost ka-
pacitet, pri čemer se v drugi
polovici leta 2010 in začetku
leta 2011 kaže izredno negati-
ven vpliv krize na slovenskem
trgu poslovnega turizma, ki za
nas kot mestni hotel pomeni
pomemben motiv obiska go-
stov. V letu 2011 pa beležimo
zelo dobre rezervacije iz trgov
zahodne, srednje in vzhodne
Evrope za poletno sezono in je-
senski čas - tudi kot posledico
povečanja interesa za potovanja
na Hrvaško iz trgov zahodne in
srednje ter vzhodne Evrope.

Na žalost za to, da bi relativ-
no enostavno dosegljiv tranzit-
ni mednarodni turistični trg, ki
se v poletnih mesecih do zgod-
nje jeseni dobesedno vali pred
naših pragom, še v večji meri
dosegli kot destinacija, nismo
storili niti osnovnih korakov.
Osnovni korak bi denimo bil
postavitev obvestilno-usmer-
jevalne turistične signalizacije
na avtocestah in državnih ce-
stah."

V svetu je v opaznem porastu
trend ponudbe mladinskih pre-
nočišč ali hostlov, saj ponujajo
cenovno ugodno spanje. Mla-
dinsko prenočišče Kurent je
v lasti Centra šolskih in obšol-
skih dejavnosti in premore 53
ležišč. Čez teden ga polnijo šol-
ske ekskurzije, čez vikende pa
je veliko prostora na razpolago
tudi ostalim gostom. Zanj se,
tako upraviteljica Natalija Kara,
ni bati. Je pa bil te dni zaprt ho-
stel Eva, ki je bil del ponudbe
zakoncev Bezjak. Nedavno sta
svojo trgovino s kolesi BikeEk
preselila iz Jadranske ulice, kjer
je hostel, na drugi konec mesta
v Lackovo ulico. Zato sta se odlo-
čila opustiti dejavnost ponudbe
prenočišč. Naj bi pa lastnik pro-
storov že menda našel novega
najemnika, tako da naj bi ga po-
novno odprli. Kot nam je pove-
dala Andreja Bez-jak, hostel ni
bil tako zaseden, kot sta priča-
kovala. Vezan je namreč zgolj
na poletno sezono.

Tako kot z zasedenostjo 33 le-
žišč v lično opremljenem komp-
leksu nekdanje usnjarske hiše v
Dravski ulici ni povsem zadovo-
ljen solastnik Vladimir Šilak:
"Prevladujejo enodnevni gostje,
kar priča, da se Ptuj še vedno ni
uspel zavihteti na vidno mesto
med slovenskimi turističnimi
destinacijami. Ptujski turizem
bi moral voditi nevtralen štab
profesionalcev ob maksimalni
podpori mestne oblasti. Tako
pa je turizem pri nas zgolj na
pol opravljen posel."

Zelo razveseljivo pa je, da
prenočišča urejata zakonca Ben-
čevič - Vau-da, lastnika zdaj že
kultne ptujske kavarne MuziKa-
fe na Vrazovem trgu. Predvido-
ma v začetku leta 2012 bosta v
prostorih nad kavarno ponudila
19 postelj - tudi gostom, ki bodo
v mesto prišli zaradi EPK 2012.

Ne sme se dogajati,
da nekdo iz prestol-
nice soli pamet
nekomu iz lokalnega
okolja, poudarja
generalni direktor
policije Janko Gor-
šek, ko beseda teče o
pomenu lokalne skup-
nosti za delo policije

V Celju je bil včeraj posvet, na
katerem so lahko župani celjske
regije "iz prve roke" slišali mne-
nje vodstva slovenske policije o
pomenu dela varnostnih sosve-
tov v posameznih občinah.

Na območju celjske policij-
ske uprave deluje devet poli-
cijskih postaj in dve obmejni
postaji v Rogatcu in Bistrici ob
Sotli, z združitvijo s slovenjgraš-
ko upravo se bo območje njenih
pristojnosti preselilo tudi na
Koroško, kar po besedah direk-
torja Policijske uprave Celje Ka-
rola Turka prinaša svojevrsten
izziv. Celjski policisti so imeli v
zadnjih dveh letih zaradi steča-
jev družb največ dela na področ-
ju gospodarske kriminalitete.
Delež preiskanosti tovrstnih
kaznivih dejanj je bil lani 58-od-
stoten in kaže na rahel porast,
izboljšala se je tudi prometna
varnost (lani 14 smrtnih žrtev,
kar je vsej tragičnosti navkljub
največji uspeh v zgodovini
dela celjske policije na področ-
ju prometa), velik poudarek v
zadnjih treh letih namenjajo

nasilju v družini, spodbudno je
tudi umirjanje ilegalnih preho-
dov državne meje, je podatke
o uspešnem delu celjskih po-
licistov nizal Turk. Mestni in
občinski redarji so z novimi po-
oblastili dobili nekakšen status
lokalne policije, česar vodja sek-
torja uniformirane policije na
celjski policijski upravi Robert

Videc ne ocenjuje kot odvzem
statusa policistom, temveč kot
obliko partnerstva. Kot dobri
so se doslej uveljavili predv-
sem skupni nadzori v prometu
ter na področju javnega reda in
miru.

Edino zagotovilo za delo ob
boku evropski policiji je v skup-
nost usmerjeno delo, je o vplivu
varnosti na kakovost življenja
v lokalni skupnosti poudaril ge-
neralni direktor policije Janko
Goršek. O tem govori tudi ne-
davno sprejeti projekt o reorga-
nizaciji policije, po katerem je
edina prava prihodnost policije
ta, da se odziva in rešuje proble-
me v domačem okolju, poudar-
ja. Delo policijskih postaj, kjer
se rešuje kar 90 odstotkov vseh
primerov, je bilo v preteklosti
pogosto potisnjeno na stran.
"Ne sme se dogajati, da nekdo
v Štefanovi (sedež ministrstva
za notranje zadeve, op. p.) soli
pamet nekomu iz lokalnega oko-
lja. Komandirji dobro poznajo
svoje okolje in problematiko,
zato ne potrebujejo navodil iz
pisarn." Centralistično vodenje
policije je po besedah Gorška
edino smiselno za delo krimi-
nalistične policije, v vseh osta-
lih primerih, poudarja, mora
biti njeno delo usmerjeno v živ-
ljenje ljudi. "Tega postopka ne
bo mogoče zaključiti v enem
letu. Trajalo bo od pet do deset
let in prvi pogoj za dosego cilja
je povrnitev zaupanja v polici-
jo." Posveta sta se udeležila tudi
dekan Fakultete za varnostne
vede dr. Gorazd Meško, kije go-
voril o zagotavljanju varnosti v
občinah po usmeritvah Sveta
Evrope, in Marija Mikulan z Ge-
neralne policijske uprave, ki je
spregovorila o pomembnosti de-
lovanja varnostnih sosvetov.

Humanitarnemu društvu Mali princ, ki je z Vegradom v stečaju
sklenilo najemno pogodbo za upravljanje samskega doma, naj bi
po podatkih velenjske občine danes potekla polletna najemna
pogodba, stečajna upraviteljica Vegrada pa mu je (kot je pred me-
secem za Večer že namignila) ne bo podaljšala. Znano je, da najem-
niki doma Malemu princu niso plačevali najemnin, saj so bile po
njihovih ocenah in po primerjavi z ostalimi samskimi domovi po-
stavljene previsoko, obenem so nekateri kot nekdanji Vegradovi
delavci ostali brez vseh prihodkov. Najbolj pa ni bila zadovoljna
niti občina, ki je sicer pred nekaj meseci z Malim princem skleni-
la pogodbo za namestitev brezdomcev. "Največjega zadovoljstva
glede kvalitete res ni bilo. Smo pa trenutno vseeno v precejšnjih
težavah. Ne le, da je v domu nastanjenih 19 brezdomcev, društvo
upravlja tudi z javno kuhinjo, ki topel obrok daje 60 ljudem," je po-
jasnil velenjski podžupan Srečko Meh.

Občino jezi tudi, da je o odpovedi pogodbe nihče ni obvestil.
"Jutri bomo tudi sami z Malim princem odpovedali pogodbo. Teža-
vo bomo poskusili rešiti z drugim ponudnikom." Neuradno bo to
podjetje, ki tudi v Celju skrbi za javno kuhinjo. To naj bi že pred pol
leta kandidiralo za najem samskega doma, a ga je Mali princ "izri-
nil" z boljšo ponudbo. Sedaj, po šestih mesecih, iz naslova oddaje
samskega doma v stečajno maso ni pritekel niti evro. (rp)

Plesalci iz 27 šol iz vse Slovenije so tekmovali v Celju. Na Gimnaziji
Celje - Center so se namreč pomerili na srednješolskem državnem
prvenstvu, ki predstavlja zaključek Šolskega plesnega festivala.
Letos prvič so pred začetkom tekmovanja zavrteli himno in kore-
ografijo, ki označuje ta festival. S to posebno obliko tekmovanja
spodbujajo druženje mladih, prvenstvo pa je tudi uvrščeno v si-
stem šolskih športnih tekmovanj. "Prireditev je namenjena vsem
dijakom, ne glede na starost, spol ali plesno predznanje, zajema pa
vsebine plesnega tečaja, šolskega plesa in plesnega tekmovanja," je
povedal ravnatelj Gimnazije Celje - Center Igor Majerle.

Srednješolci so v Celju pokazali znanje v soloplesih in plesih v
paru, zanimive so bile tudi šolske plesne produkcije, pri katerih
skupinsko predstavijo plesno točko. (mpi)

Članice skupine Čebelice Univerze za III. življenjsko obdobje so v
Osrednji knjižnici Celje odprle razstavo domačih izdelkov. Še do
sobote bodo tako na ogled kvačkani izdelki, pleteni prti, vezenine,
rešiljeji in ostale umetnije, ki so nastale izpod njihovih rok. (mpi)

Literarno ustvarjanje bogati
življenja avtorjev in bralcev
del. Tudi Celjani so na tem po-
dročju zelo aktivni. Delujejo v
okviru Celjskega literarnega
društva, ki je v teh dneh pra-
znovalo desetletnico obstoja.

Celjski literati so desetlet-
nico delovanja zaznamovali
s slavnostnim dogodkom, na
katerem so med drugim prebi-
rali pesmi, ki so jih objavili v
reviji Vsesledje. To literarno re-
vijo izdajajo enkrat letno, izda-
jo 30. številke pa so povezali s
praznovanjem društva.

Ob tej priložnosti je Zveza
kulturnih društev trem čla-
nom podelila priznanja.
Nagradila je pobudnico za usta-
novitev društva A-no Marijo Ju-
stin , mag. Zorana Pev-ca, ki je
urednik Vsesledja in nekdanji
predsednik društva, ter zdrav-
nika Franca Štolfo , kije izmed
članov društva napisal največ
knjig.

Preden so ustanovili društ-
vo, je v Celju deloval klub mla-
dih literatov, aktualna je bila
revija Obrazi, v kateri so objav-
ljala danes vsem dobro znana
imena, kot sta Vinko Modern-
dorfer in Drago Jančar . Po
desetletju zatišja so literar-
no dejavnost v mestu skušali
obuditi ravno s Celjskim lite-
rarnim društvom. Ljubitelji be-
sede so danes redni obiskovalci
in kreatorji najrazličnejših pri-

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem
naročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9.
do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko
uporabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-
mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetoza-
revski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure,
nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so
ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21
zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena
služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Voš-
njakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjenega
19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo
počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20.
ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429.
Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje vsak
dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetoval-
nico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske karitas
Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdravnik
je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od
10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah pa tudi od
15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na kr-
vodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v kleti
stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več infor-
macij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski
ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo
zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Jelka Lovrenčič dečka (3500
g, 50 cm), Zdenka Rajšp deklico (1540 g, 40 cm), Andreja Marinič Kozel de-
klico (3550 g, 50 cm), Manja Kraser deklico (2250 g, 44,5 cm), Nadja Krajnc
deklico (3800 g, 52 cm), Nina Lešnik deklico (2990 g, 48 cm), Maja Borec de-
klico (3550 g, 50 cm). Čestitamo.

Zadnje slovo - Pogreb danes, v sredo, 18. maja
Pokopališče Pobrežje: Danilo Jaušovec ob 14.30.

Zavod za kulturo in zavod za kabelsko televizijo Slovenska Bistrica vabita nocoj
na premiero dokumentarnega filma z naslovom Park z gradom in grad s par-
kom. Film, ki so ga posneli v grajskem parku, bodo zavrteli ob 18. uri v Viteški
dvorani gradu. Posnel ga je Aleš Kolar, predlogo zanj pa sta napisali sodelavki
zavoda za kulturo Ursu-la Hribemik in Martina Zanjkovič. Dokumentarec sodi
v ciklus Zakladih bistriškega gradu. Doslej so posneli tri filme, pravo toliko jih
še nameravajo. Jutri, v četrtek, 19. maja, ob 18. uri bodo v galeriji Grad odprli raz-
stavo monotipij slovenskega slikarja Mihe Maleša. Razstavo z naslovom S poti
sta pripravila kamniški medobčinski muzej in bistriški zavod za kulturo. Pred
odprtjem bodo nastopile pevke zbora Vivere. (zk)

Avtošola Oman v sodelovanju s prometno policijo, Policijsko postajo Šentilj in
reševalci organizira preventivno akcijo za motoriste in mopediste, ki se bo za-
čela v soboto, 21. maja, ob 11. uri na igrišču pri Osnovni šoli Jakobski Dol. Po
končani akciji pripravljajo še srečanje motoristov s treningom varne vožnje,
ob 14. uri blagoslov motoristov in njihovih motorjev ter popoldne vodeno pa-
noramsko vožnjo. (gt)

Dom Danice Vogrinec
v soboto in nedeljo
praznuje svoj dan
s številnimi prireditvami

V Domu Danice Vogrinec Maribor,
največjem slovenskem domu za sta-
rostnike, v katerem živi 809 stanoval-
cev, bodo ta konec tedna pripravili
dvodnevno prireditev Danica, s kate-
ro praznujejo svoj dan. V soboto bo po
nastopu godb na pihala v enoti na Po-
brežju ob 10. uri vožnja s kočijami, v
enoti na Taboru pa uro pred tem dvi-
govanje z balonom; stanovalci obeh
enot se bodo pomerili tudi v kegljanju
preko spleta. Ob 13. uri se bodo pričele
vožnje z znamenitimi fički, ob 18. uri
pa pred kavarno doma na Pobrežju Da-
ničin pomladni večer, na katerem bo
med drugimi nastopila dalmatinska
klapa Lanterna iz Zadra. Po koncertu
bodo na strehi doma s teleskopi opa-
zovali še nočno nebo. Na vse priredit-
ve vabijo poleg stanovalcev in svojcev
tudi druge občane.

Vrhunec letošnje Danice bo nedelj-
ski medgeneracijski tek, ki so ga poi-
menovali Štafeta modrosti, častno
pokroviteljstvo pa je prevzel predsed-
nik države Danilo Turk. Tek bosta vo-
dila 72-letna Lojzka Bratu-ša in 80-letni

Raziskovalna postaja Znanstvenorazi-
skovalnega centra Slovenske akademi-
je znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
Maribor, ki ima sedež v Karanteni, je
ob prvi obletnici delovanja predsta-
vila svojo raziskovalno dejavnost. V
sklopu predavanj pod naslovom ZRCa-
ljenja je etnologinja dr. Maja Godina
Golija že včeraj predavala o kavi, ka-
varnah in mariborskem kavarniškem
življenju. Danes ob 19. uri bo v razsta-
višču Grad Pokrajinskega muzeja Ma-
ribor življenje štajerskega poslanca
Josipa Hohnjeca med letoma 1921 in
1925 predstavila dr. Mateja Ratej, ki
bo osvetlila tudi problematiko odloča-
nja zgodovinarja pri raziskovanju. Četr-
tkovo predavanje dr. Kristine Toplak
z naslovom Mariborske medkulturne
zgodbe: dialog z distance, bo v istih
prostorih ob 19. uri.

Polde Dolenc, najstarejša mariborska
atleta. Januarja letos sta pretekla veli-
ki maraton, to soboto bosta v Raden-
cih mali maraton. Nedeljski štafetni
tek bo potekal od enote doma na Tabo-
ru po Cesti proletarskih brigad na Tito-
vo cesto in nato na Pobreško cesto do
enot doma na Pobrežju (na teh odse-
kih bodo med 9.30 in 10.30 popolne za-
pore ceste). Na skoraj šest kilometrov
dolgi progi, ki jo bodo tekači pretekli
družno, pričakujejo najmanj 20 starej-

"Odločili smo se, da Mariborčanom
na malo bolj poljuden način predsta-
vimo teme, s katerimi se sicer same
ukvarjamo na bolj strokovnem nivo-
ju. Naš cilj je, da se povežemo z vsemi
podobnimi institucijami v mestu, kot
so fakultete in muzeji, ter rezultate
svojega raziskovalnega dela delimo z
drugimi," je na tiskovni konferenci po-
vedala Golija. ZRC SAZU velja za enega

Mariborska občinska zgradba bo predvidoma že poleti končno dostopna tudi
invalidom na invalidskih vozičkih, mamicam z otroškimi vozički in drugim, ki
se težko gibljejo in jim stopnice predstavljajo nepremostljivo oviro. K občinski
stavbi bodo namreč zgradili dvigalo. Na razpis za gradnjo dvigala sta na obči-
no prispeli dve ponudbi. "Pogodbo v višini okoli 65.000 evrov smo podpisali s
cenovno najugodnejšim ponudnikom - družbo Caster dvigala s Ptuja. Druga po-
nudba ni bila pravilna," pojasnjujejo na mariborski občini. "Okoli 30.000 evrov
smo zagotovili z donacijami mariborskih javnih podjetij (Mariborski vodovod,
Snaga, Nigrad, Energetika, Pogrebno podjetje) in društva Vesna. Ostala sredstva
so zagotovljena v proračunu Mestne občine Maribor za letos," so še zapisali v
odgovoru občine.

"Dvigalo je že naročeno, dobavni rok je pet do šest tednov. Zdaj potekajo
priprave na gradnjo in načrtujemo, da bomo z gradbenimi deli, torej pripravo
jaška in ostalega, pričeli v 14 dneh," pravi direktor družbe Caster dvigala Leon
Zu-panič in pojasnjuje, da so pričetek gradbenih del uskladili s časom dobave
dvigala, da je gradnja čim manj moteča in da objekt ni "odprt". Za gradbena
dela se predvideva šest tednov, za samo vgradnjo dvigala dva do tri tedne, tako
da Zupanič napoveduje, da bi bilo dvigalo k občinski zgradbi lahko končano
konec julija. (tv)

"Mesec maj je najlepši mesec v letu. Po-
doba naših krajev je obarvana v zele-
nju in cvetju, pa tudi simbola občine
Črenšovci, grb in zastava, se barvno
in vsebinsko skladata z naravo. Upam,
da se ta zunanja podoba odraža tudi
v razpoloženju naših ljudi, občank in
občanov, ki v teh dneh praznujemo
občinski praznik," je v uvodnem delu
svojega nagovora na sobotni osrednji
prireditvi, s katero so zaključili celote-
denske prireditve ob praznovanju 2.
občinskega praznika, povedal župan
Anton Tornar in zbrane spomnil, da
so si za praznik občine, ki je bila usta-
novljena leta 1995, šele lani izbrali 8.
maj. Zgodovinar dr. Andrej Hozjan je
namreč v madžarskih arhivih našel
avtentično listino, ki priča o tem, da je
bilo na ta dan leta 1322 poimenovano
nekaj krajev na območju Dolinskega,
med njimi tudi Črenšovci in Bistrice.

Anton Tornar je ocenil, da je bilo
v šestnajstih letih delovanja občine
opravljenega veliko dela. "Nimam na-
mena izpostavljati vrste investicijskih
projektov, ki so bistveno spremenili
naš standard, naj bo to od komunalnih
zadev do nadgradnje javno-družbene-
ga standarda in infrastrukture. Če se
vprašamo, ali smo kot občina izkoristi-
li dovolj priložnosti, je moje mnenje,
da smo," je dodal župan in izpostavil
urejenost šol, vrtcev, krajevnih in ga-
silskih domov, športne objekte ter vse-
bine, ki se tam odvijajo. "To je naše
največje bogastvo in za temi vsebina-
mi stojijo ljudje," je še poudaril Tornar
in nato Branku Merniku izročil listi-
no o imenovanju za častnega občana
in podelil še druge občinske nagrade.
Tako so priznanja prejeli: Slava Donko
iz Srednje Bistrice, Mar-jeta Lutar iz Žiž-
kov in Matij'a Maj'cen iz Srednje Bistri-
ce, nagrade pa Kulturno društvo (KD)
Ferdo Godina Bistrica, Športno društ-
vo Črenšovci in Športno društvo VIRS
Bistrica. Na osrednji prireditvi z naslo-
vom Od negda smo tu veseli lidje so se
predstavili recitatorji in ljudski pevci
Kulturno-turističnega društva (KTD)
Črenšovci, ljudska pevca KD Ferda Go-
dine Bistrica, združeni folklorni skupi-
ni OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in
KTD Črenšovci, združeni pevski zbor
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ
Prežihovega Voranca Bistrica ter žen-
ska vokalna skupina Euterpe.

Branko Mernik je v spominu mno-
gih generacij izjemno cenjen predv-
sem kot dolgoletni ravnatelj OŠ
Črenšovci, ki jo je vodil skoraj tri-
deset let. "Kot ravnatelj je bil go-
spod Mernik odločen in zahteven,
nenehno se je zavzemal za izboljše-
vanje kakovosti in učinkovitosti po-
uka," je bilo povedano na sobotni
slovesnosti in izpostavljeno, da je
novopečeni častni občan poleg vo-
denja šole znal pritegniti in motivi-
rati ljudi tudi k drugim projektom,
kot so elektrifikacija vasi, izgradnja
vodovodov in asfaltiranje lokalnih
cest, poleg tega pa je pomagal tudi
pri ustanavljanju kulturnih društev
po vaseh.

"Četudi več ne živim v črenšov-
ski občini, se veselim vseh vaših
uspehov in želim, da bi jih bilo tudi
v prihodnje čim več," je v svoji zah-
vali povedal osemdesetletnik in
med drugim obudil tudi spomin
na leto 1950, ko je prišel v te kraje
kot mlad učitelj, in pojasnil, da je v
času njegovega ravnateljevanja leta
1963 zrasla tudi nova šolska zgrad-
ba, ki je omogočila boljše pogoje za
delo.

Sožitje, društvo za pomoč osebam z
motnjami v duševnem razvoju Murska
Sobota, je v dobrih štirih desetletjih
svojega obstoja oblikovalo zelo razve-
jan program in nudi pomembno podpo-
ro svojim članom, še vedno pa ostaja
nerešen problem zagotavljanja ustre-
znega društvenega prostora, pove pred-
sednica društva Sožitje Murska Sobota
Marija Bačič. Pred leti je imelo društvo
prostore na OŠ IV, ki je šola s prilagoje-
nim programom in kjer je bila Bačičeva
tudi ravnateljica. Zdaj je njihov gostitelj
sindikat vzgoje in izobraževanja, ki jim
daje na voljo prostore v Lendavski ulici,
za kar so jim zelo hvaležni, vendar do-
stop do teh prostorov ni prilagojen za
osebe v vozičkih, pojasnjuje Bačičeva.
Najboljša rešitev bi bila, dodaja, da bi
občina zagotovila skupne prostore za
vsa društva v občini.

Nasploh si prizadevajo za mesto, pri-
jazno invalidom. Veliko ovir je v Mur-
ski Soboti odpravljenih, ne pa tudi v
nekaterih pomembnih institucijah,
dvigala ni na primer v zdravstvenem
domu in na sedežu upravne enote.

Društvo ima okrog 220 članov
in pokriva območje murskosoboške
upravne enote. Pomoč staršem je ena
od zelo pomembnih nalog društva.
Starši otroka z motnjo v duševnem
razvoju so namreč v začetku zelo ne-
bogljeni. "Prihod novega družinskega
člana v vsakem primeru pomeni veli-
ko spremembo za starše. Ko pa se jim
rodi otrok z motnjo v duševnem razvo-
ju, se jim svet obrne na glavo." V bolniš-
nici dobijo starši največkrat zelo skope
informacije, kažejo izkušnje, ne vedo,
kako ravnati z otrokom, in takrat se po
navadi obrnejo na društvo, nekateri že
nekaj dni po rojstvu otroka, in dobijo
informacijo, kje lahko iščejo pomoč.
V društvu prirejajo za mlade družine
tudi posebne seminarje, na katerih star-
ši dobijo strokovne odgovore na vpra-
šanja, kako delati z otrokom, da se bo
čim bolje razvijal.

Na vprašanje, zakaj ima njihov
otrok motnjo v duševnem razvoju, star-
šem pogosto ne morejo odgovoriti, saj
za številne motnje vzroki niso znani.
"Pomembno je starše razbremeniti,
da vidijo, da ni z njimi nič narobe, da
se tak otrok lahko rodi vsem - prepro-
stim in visoko inteligentnim ljudem."
Predsodki so se v družbi do danes na
tem področju zelo zmanjšali, niso pa še
odpravljeni, opažajo. Pri inkluziji otrok
v osnovne šole pa naletijo nemalokrat
tudi na strahove učiteljev. Če se ti stro-
kovno ne poglobijo v otrokovo motnjo,
se tudi v njegovo dušo, v njegov način
razmišljanja, v njegova čustva ne more-
jo vživeti, meni Bačičeva. "Ko enkrat
začneš delati s temi ljudmi, jih za vse-
lej vzljubiš."

Starši v društvu dobijo tudi infor-
macije o možnostih vključitve otroka
v predšolsko vzgojo, vključitve v poseb-
ni program osnovne šole in pozneje v
varstveno-delovne centre, po potrebi
tudi v bivalne skupnosti ali zavode.
Informirajo jih tudi o novostih v zako-
nodaji, ki se nanašajo na to področje.
Veliko aktivnosti je v društvu namenje-
nih druženju. "To je za socializacijo teh
otrok in staršev izrednega pomena." Ba-
čičeva pri vodenju društva, prevzela ga
je pred trinajstimi leti, veliko poudarka
daje temu, da gredo ven, med ljudi. "Ho-
čemo biti videni in slišani, otroci naj so

Marija Bačič: "Ko enkrat začneš delati s
temi ljudmi, jih za vselej vzljubiš."

obravnavani tako kot vsi drugi." Vztra-
ja pri tem, da gredo v restavracije, kjer
jim je pogrnjeno in postreženo enako
kot drugim. "Ker je vsak človek potre-
ben spoštovanja," poudari in doda, da
so bili doslej vedno lepo sprejeti in da
so bili gostitelji, tudi če je šlo za hotele
visokih kategorij, z njimi vedno zado-
voljni. V društvu gojijo športne aktiv-
nosti ter različne druge dejavnosti in
spretnosti, učijo se na primer izdelova-
nja cvetličnih aranžmajev, kuhanja,
kombiniranja oblačil, jeseni bodo zače-
li s plesnimi vajami, organizirajo izlete
in pohode.

V Murski Soboti je bilo v ponedeljek (16. maja) prvo srečanje članov Združenja
za vrednote slovenske osamosvojitve (ZVSO) iz Pomurja, na katerem so spreje-
li iniciativo za ustanovitev četrtega regijskega odbora združenja za VSO. Med
udeleženci so bili člani predsedstva ZVSO Alenka Žagar Slana, Slavko Kmetič
in Franc Breznik. Ti so pojasnili, da gre za vrednote, kot so demokracija, prav-
na država, človekove pravice, slovenščina kot kulturno izročilo in podobne,
ki s(m)o jih zapisali v programe leta 1990, da je ustanavljanje regijskih odbo-
rov VSO povezano s takratno regijsko organizacijo Teritorialne obrambe (TO)
iz časa osamosvojitvene vojne - skupaj jih bo trinajst -, in da je združenje z
odbori po regijah potrebno, ker vrednote po dveh desetletjih niso več spoš-
tovane. Na srečanju so izglasovali člane iniciativnega odbora za ustanovitev
regijskega odbora ZVSO za Pomurje, ki bo pripravil vse potrebno za to, da bo
zaživel, v njem so Aleksander Bencik, Roman Fartek, Silvo Jakob, Karel šoš
in Alojz Porš. (bž)

Zveza Slovencev na Madžarskem bo v petek ob 14.30 v gledališki dvorani v
Monoštru pripravila drugo srečanje slovenskih otroških folklornih skupin. Na
srečanju se bodo poleg domačih folkloristov z dvojezičnih osnovnih šol Gornji
Senik in Števanovci predstavili še gostje iz Slovenije, iz Moščancev, Beltincev,
Maribora, Velike Polane in otroška folklorna skupina iz Marije Bistrice na Hr-
vaškem. Nastopil bo tudi Seniški instrumentalni duet.

Kulturno-turistično društvo Moščanci bo v soboto ob 19. uri v prostorih
OŠ Puconci organiziralo - pod naslovom Malo levo, malo desno, pa okoli - prvo
srečanje otroških folklornih skupin. Poleg domačinov bodo zaplesali in zapeli
še mladi iz Lancove vasi, Fokovcev, Destrnika, Moščancev in Porabja. (se)

Potem ko so se vsi poskusi ohranitve Policijske uprave Slovenj Gradec
izjalovili, je priključitev Policijski upravi Celje z uveljavitvijo vladnega
odloka in pravilnika o območjih in sedežih policijskih postaj neizogibna.
Center odločanja v eni od policijskih uprav se odmika iz regije, s čimer
koroški policisti izgubljajo suverenost, Koroška pa enega od vzvodov in
argumentov, s katerimi bi nekega dne potencialno upravičevala pokrajin-
sko samostojnost. Trditve odgovornih, da reorganizacija v policiji nima
zveze z regionalizacijo, na Koroškem ne zvenijo najbolj prepričljivo.

Po svoje je absurdno, da se ljudje večinsko zavzemajo za ohranitev aparata,
ki je v svojem bistvu delovanja represiven. A kadar se, bi to moralo biti vsaj
vodilo k razmisleku o vsebini, ki je (bila) v ozadju zavzemanj. Korošci, ki so
se tudi v letni policijski anketi s prepričljivo večino opredelili proti
združevanju s celjsko upravo, so gotovo prepoznali predvsem pomen varno-
sti. Da se bo varnost prebivalcev na Koroškem ob reorganizaciji zmanjšala,
opozarja tudi policijski sindikat ob dejstvu, da bodo koroški policisti
morali delovati (tudi) na širšem celjskem terenu. Čeprav načeloma velja, da
bi policista vsak želel čim dlje od svojih oči, sta po drugi strani prisotnost
policistov in nadzor na terenu ljudem predvsem zagotovilo za varnost.
Občutek varnosti pa je eden življenjsko ključnih, če ne kar ključen.

Čeprav bo večina koroških policistov fizično ostala na delovnih mestih na
Koroškem, bodo dosedanji vodstveni kadri z junijem prerazporejeni v
Celje. Prav tako se v Celje seli večina zaposlenih v operativno-komunikacij-
skem centru, medtem ko bo na koroških policijskih postajah ostala le
peščica. Komunikacijski tok z občani bo torej usmerjalo Celje, od katerega
pa so koroški prebivalci, zlasti v odročnih zaselkih, še kako odmaknjeni in
s katerim tudi nikoli niso bili povezani. Upravičena je tudi bojazen, da
bodo kriminalisti morali v večji meri kot na domačem terenu delovati na
celjskem, kar Koroško prav tako potiska v slabši položaj.

Tolikokrat poudarjani enakomerni regionalni razvoj je tudi v luči ukinja-
nja koroške policijske uprave zgolj floskula, saj se hkrati z izpostavljanjem
policentričnega razvoja očitno odvija vse večja centralizacija. Morda se
vprašanje sedeža iz centra res ne zdi pomembno, a je tak pogled značilen
prav za centre, v katerih se hkrati samoumevno koncentrirajo odločeval-
ske moči.

Nataliya Gorza je razvila svojstven slikarski slog portretiranja. (Andreja Čibron Kodrin)

V galeriji Kulturnega centra Ravne so na ogled dela akademske slikarke Natali-
ye Gorza z naslovom Portreti v resnično resničnem življenju. Mlada avtorica,
ki zadnje desetletje živi in ustvarja v Sloveniji, lani pa je končala študij na Aka-
demiji za likovno umetnost v Ljubljani, svoja dela označuje za avtobiografska,
ker upodablja samo osebe iz svoje družine in svojega kroga znancev. "V člove-
ku iščem človeka in sled, ki ga obdaja in oblikuje," pojasnjuje slikarka, ki je v
zadnjih letih sodelovala na več skupinskih razstavah. Na Ravnah se predstavlja
z deli različnih formatov, nastalimi med letoma 2005 in 2011, med katerimi je
kar nekaj avtoportretov, prevladujejo oljne slike, razstavljenih pa je tudi nekaj
portretov v tehniki pastela, oglja in svinčnika.

Umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar je portrete označila za pokrajine
življenja, saj se človekovo telo in še posebno obraz izoblikujeta skozi življenjska
obdobja. "Portreti v resnično resničnem življenju Nataliye Gorza so hkrati psi-
hološka in slikarska premišljevanja o upodobljencu," je pojasnila slikarkino za-
nimanje za povezavo človekove duševnosti in prikaza njenih fizičnih znakov
v slikarstvu. "Prav zato je izbrala slikarski način nanašanja barv s slikarsko lo-
patico in ne lazurnih nanosov s čopičem," je razložila, da je telo slike postalo
relief. Po mnenju Zlatarjeve vsak portret ali avtoportret kar kliče k dialogu, to
velja tudi za slike Nataliye Gorza, pri katerih je vloga barve le "nežna spremlja-
va". Razstava bo na ogled do 10. junija. (ačk)

V mreži avtomatičnih defibrilatorjev na Koroškem je še en aparat, ki sicer ni
javno dostopen, vendarle pa je izjemno pomemben, saj je v ambulanti Biroja za
varnost pri delu, na območju nekdanje železarne na Ravnah, kjer so medicin-
ske sestre vedno prve pri nenadno obolelih oziroma poškodovanih. Njim in po-
moči potrebnim bo avtomatični defibrilator zelo koristil. Telefonska številka
ambulante je (02) 870 66 00.

Na tako imenovanem zaokroženem gospodarskem območju na Koroški cesti
14 na Ravnah na Koroškem je bil že doslej na voljo en avtomatični defibrilator, ki
je nameščen v kotlovnici podjetja Petrol Energetika, telefon (02) 870 61 36. (ačk)

Traktorske nesreče se
pogosteje pripetijo na
kmetiji kot v gozdu, zelo
redko pa na cesti

Lani se je na Koroškem zgodilo deset
nesreč s traktorji. Največkrat se te
pripetijo zunaj javnih cest, na poljih
in travnikih, med opravljanjem kme-
tijske dejavnosti in v gozdovih pri
spravilu lesa. Od desetih nesreč so se
le tri pripetile na cestah. Letos so ko-
roški policisti obravnavali dve. V zad-
njih dveh letih in pol je po podatkih
Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec
umrl en udeleženec v traktorski nesre-
či, več se jih je hudo telesno poškodo-
valo. Daleč najpogostejši uporabniki
traktorjev so kmetje in gozdarji, njim
je namenjenih tudi nekaj preventivnih
akcij, s katerimi skušajo tovrstne nesre-
če preprečiti.

Po podatkih Zavoda za gozdove se je
na območju vse Slovenije letos pripe-
tilo že osem nesreč s smrtnim izidom
pri delu v gozdu. Pet pri sečnji, v enem
primeru je drevo pokončalo strojnika
buldožerja, dve nesreči sta bili traktor-
ski. Na Koroškem letos k sreči nesreče
z najslabšim izidom ni bilo, lani sta v
koroških gozdovih umrla dva delavca,
oba pri sečnji. "Največ nesreč v gozdu
se še zmeraj zgodi pri podiranju, ko
drevo na koga pade, s traktorji jih ni ve-
liko," je potrdil tudi Hinko Andreje iz
slovenjegraške enote Zavoda za gozdo-
ve. K temu je pripomogla tudi precejš-
nja izboljšava traktorskega voznega
parka v zadnjih letih. Od leta 2008 je
v okviru programa razvoja podeželja
nove traktorje za delo v gozdu kupilo
39 koroških lastnikov gozdov. Njihovi
traktorji so bili subvencionirani največ
do polovice bruto cene, del sredstev za
subvencijo je namenila država, del pa
EU. "To je že tolikšno število novih,
sodobnih traktorjev, da lahko govori-

So nepogrešljiva sestavina
zdrave prehrane, so pouda-
rili na konferenci Slovenija,
dežela mnogih okusov olja

Nacionalno neprofitno gibanje Li-
festyle natural s fundacijo Utrip hu-
manosti je včeraj (v torek, 17. maja)
v Izobraževalno-razvojnem centru
za zdravo prehrano v Nemčavcih pri
Murski Soboti v okviru projekta Teden
vseživljenjskega učenja organiziralo
konferenco z naslovom Slovenija, deže-
la mnogih okusov olja. Ena od ključnih
ugotovitev strokovnega srečanja, ki so
ga pripravili skupaj z omenjenim cen-
trom ter Centrom prehranske terapije
in zadrugo Žitek, je bila, da imajo olja
tudi terapevtske učinke in so nepogreš-
ljiva sestavine zdrave prehrane.

V prvem delu so se zvrstila preda-
vanja prim. mag. Branislave Belovic
iz soboškega Zavoda za zdravstveno
varstvo (o pomenu zdrave prehrane),
Irene Vrhovnik, svetovalke, specialist-
ke za oljarstvo iz novogoriškega Kme-
tijsko-gozdarskega zavoda (o naravi
prijaznem oljarstvu), in Alje Dimic,
nutricionistke (specialistke za prehra-
no) iz Centra za prehransko terapijo,
ki je predstavila pomen olja v prehra-
ni. Med drugim je opozorila, da "so
olja nujno potrebna v našem organiz-
mu. V današnjem času je recimo veli-
ko hormonskega neravnovesja. Olja se
seveda razlikujejo, nekatera so dobra,
nekatera slaba. Izogibajmo se nasi-
čenim, predvsem živalskim maščo-
bam. Uživajmo nenasičene maščobe,
torej rastlinska olja in oreščke, ki jih

ODHOD: 11.06.2011 -8 dni

1. dan: Odhod avtobusa iz Maribora ob 06. uri zjutraj, pobiranje potnikov v
Celju in Ljubljani ter vožnja na Hrvaško in po avtocesti v Dalmacijo z vmes-
nimi postanki. Popoldanski prihod v Baško Vodo, nastanitev v turističnem
naselju Uranija, prvo spoznavanje okolice, večerja v restavraciji, spoznavni
večer in nočitev.

2. dan: Po zajtrku vožnja v Omiš za krajši sprehod skozi staro mestno
jedro. Sledi vožnja z ladjico v kanjon Cetine za panoramski ogled. Vrnitev
v naselje na kosilo. Popoldan prosto za kopanje in aktivnosti v turističnem
naselju. Večerja in nočitev.

3. dan: Zajtrk. Dopoldanski izlet z avtobusom v Makarsko. Krajši ogled
mesta. Vrnitev v Baško Vodo na kosilo in popoldanski izlet z ladjico na otok
Brač. Večerja in nočitev.

4. dan: Zajtrk. Prost dan za kopanje in ostale aktivnosti. Kosilo in večerja
v TN Uranija.

5. dan: Po zajtrku sledi izlet v romarsko Medugoije, ogled Marijine cerkve
in nekaj prostega časa. Sledi kosilo v okolici in panoramska vožnja sko-
zi rodovitno dolino reke Neretve. Popoldanski povratek v Baško Vodo.
Večerja in nočitev.

6. in 7. dan: Zajtrk. Prosto za kopanje, počitek, dodatne izlete v okolico...
Kosilo in večeija v restavraciji.

8. dan: Zajtrk in dopoldanski odhod iz Baške Vode. Vožnja nazaj po av-
tocesti proti Sloveniji z vmesnimi postanki. Prihod nazaj v Slovenijo v
večernih urah

CENA: 379 EUR na osebo (pri udeležbi najmanj 35 oseb)
CENA VKLJUČUJE: 7x nočitev, ali inclusive light v času bivanja v naselju po
programu (samopostrežni zajtrk, kosilo in večeija z vključeno pijačo pri vseh
obrokih), vse navedene izlete, avtobusni prevoz, slovenskega vodnika.
Cena z lastnim prevozom in brez vključenih izletovje 269 EUR.

NASTANITEV bo v turističnem naselju URANIJA** v Baški Vodi, bunga-
lovi z dvoposteljnimi ali troposteljnimi sobami. Vsaka soba ima kopalnico s
prho, sat-tv in balkon.

Nastanitev je preprostejša, vendar v prijetnem borovem gozdičku z veliko
sence, 50 -100 m do čudovite prodnate plaže in cca 300 - 400 m peš po
obalni promenadi do centra mesteca.
Ponudba v naselju na bazi: ALL INCLUSIVE LIGHT (polni penzion, vključena vsa
pijača pri obrokih), slovenska animacija s predstavnikom agencije Sajko, najmanj
2x živa glasba na terasi, vključena uporaba fitnesa v hotelu Horizont,brezplačen
brezžični internet pri recepciji.

POPUSTI ZA OTROKE: 1 otrok z dvema odraslima do 10. leta starosti = 70% po-
pusta, 1 otrok z enim odraslim do 10. let starosti = 20% popusta. Popusta za 3.
odraslo osebo v sobi = 10%. MOŽNO DOPLAČILO za enoposteljno sobo: 95 EUR.

Do konca maja so v ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka na ogled dela slikarke
Pavle Krajnc iz Male Nedelje in kiparke Kristine Rožman iz Bele krajine. "S ten-
kočutnim zaznavanjem likovne perspektive postanejo njena likovna dela nabita
z barvno sredino, s konkretiziranjem motiva pa niha med različnimi stili, ki jih
najdemo pri številnih umetnikih. Melanholija panonskega prostora, ki se tako
rada odene v težko sivino, ji je bila blizu v začetnih likovnih poskusih in uspe-
hih, žar narave, ki jo krajina premore v naravnem ciklusu ekstremov, pa slikarki
postaja izziv v zadnjem obdobju njenega ustvarjanja," je ob pogledu na dela Pavle
Krajnc, ki izhaja iz slikarske šole akademskega slikarja Mirka Rajnarja iz Murske
Sobote, povedal vodja ljutomerske galerije Srečko Pavličič. "Kot študentka likov-
ne umetnosti se počasi podaja na pot pedagoga in ustvarjalke, o kateri bomo v
naslednjih obdobjih še slišali, predvsem pa videli. Kot predmet svojega likovnega
ustvarjanja je izbrala kip, skulpturo, kiparjenje, modeliranje... Iz njenih rok pol-
zijo pregnetene in preoblikovane na razstavne podije in kakorkoli jih že zavije,
stisne, pretakne, premodelira ali splošči, vedno znova dobijo podobo, obraz, telo
ali sporočilo človeka," pa je Pavličič dodal ob predstavitvi del Kristine Rožman,
ki se s svojimi deli prvič predstavlja v prleški prestolnici. (mš)

V Galeriji Murska Sobota bo danes, 18. maja, ob 17. uri javno strokovno vodstvo
po razstavi likovnih del Bog-dana Borčiča Najdene stvari. Po razstavi bo vodil
Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota. Ker je 18. maj tudi mednarodni
dan muzejev, bo vstop v Galerijo ves dan brezplačen. (ng)

Moški pevski zbor, ki deluje pod okriljem Društva vinogradnikov Goričko, bo
jutri ob 19. uri v grajski dvorani v Murski Soboti pripravil svoj 16. letni koncert.
Tokratni letni koncert bo prvič vodil novi zborovodja Tomi Bu-šinoski. (se)

Prleško društvo Generala Maistra in Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer sta
v Ljutomeru pripravila peto tekmovanje v poznavanju novejše zgodovine slo-
venskega naroda z naslovom Pot v prihodnost. Letos je 50 dijakov iz desetih
slovenskih srednjih šol pokazalo poznavanje časa osamosvajanja Slovenije. Šti-
ričlanska komisija je pregledala vse prispele naloge, organizator pa se je v so-
glasju s strokovno komisijo odločil, da bo podelil priznanje in nagrade prvim
desetim uvrščenim. Zlato priznanje bo na slovesnosti v soboto, 21. maja, v vojaš-
nici generala Maistra v Mariboru prejela Anaela Pajic iz Gimnazije Kranj, srebr-
na priznanja so si s svojim znanjem zaslužili Monika Mihorič iz ljutomerske
gimnazije, Nadja Gorju-p iz Poslovno-komercialne šole Celje in Tamara Lorber
iz Prve gimnazije Maribor, bronasta priznanja pa ljutomerski gimnazijci Domi-
nik Lanjšček, Niko Drvarič, Lu-ka Kavčič, Monika Miholič in Marko Balažic
ter ormoški gimnazijec Rafael Pavličič. (mš)

V dvojezični vasi Dolnji Lakoš v občini Lendava živi prikupna ženica Helena Ba-
laško, ki praznuje 99. rojstni dan. Gre za najstarejšo občanko občine Lendava in
krajanko Dolnjega Lakoša. Rodila se je v Dolini pri Lendavi, kjer je odraščala. Leta
so tekla in Helena je spoznala Jožefa Balaška iz Dolnjega Lakoša. Poročila sta se
leta 1936 v lendavski župnijski cerkvi. Kmalu po poroki sta se odpravila na se-
zonsko delo v Francijo, kjer sta ostala dve leti. S prihranki sta se vrnila domov k
starim staršem, kjer sta pustila sina Jožka. Mož Jožef se je po vrnitvi iz Francije
zaposlil v lendavski Nafti, Helena pa je ostala doma, kmetovala, opravljala druga
gospodinjska dela in skrbela za sina. Jožef je umrl leta 1995. Helena Balaško je
kot otrok obiskovala madžarsko šolo v Dolini. Ni se naučila slovenskega jezika,
pri pogovoru ji zato pomaga snaha Marija Balaško. "Nisem zdrava, ne bolna, ven-
dar sem stara," rada reče slavljenka. (jž)

V Slovenj Gradcu so se rokodelci, na-
bralo se jih je več kot 30, izobraževali
prav o temi rokodelstva - kako za izdel-
ke pridobiti certifikat in jih uspešno
prodati. Kot je poudaril etnolog Janez
Bogataj , trenutno v Sloveniji primanj-
kuje samokritike, ne le v rokodelstvu,
temveč od politike navzdol.

Nanizal je možnosti, kako postati
rokodelec. Lahko v okviru tradicije -
družinske obrti, s snovanjem nekih
popolnoma novih produktov, z izde-
lovanjem replik, poustvarjanjem. Pri
novih proizvodih lahko iščejo nove
funkcionalnosti, nova gradiva, najbo-
lje je, če je oboje povezano. Danes se
človeštvo usmerja k naravi, trajnosti,
človeku prijaznim gradivom. Bogataj
je poudaril pomen trženja in sodelo-
vanja ter tima, ki skrbi za neki izde-
lek, pa tudi nujnost proizvodnje širše
palete izdelkov. Navedel je primer iz
Evropske unije, kjer so imeli zaposle-
ne mlade, ustvarjalne ljudi - vodilne-
ga je vprašal, kaj je trenutno problem
podjetja. Odvrnil je, poročiti te ljudi,
saj bi potrebovali partnerje, ki bi jim
pomagali pri trženju, birokraciji.

Slovenj Gradec je edina občina v
državi, ki ima v turistični ponudbi
dan odprtih vrat v rokodelskih delav-
nicah, a je vprašanje, ali znajo ponud-
niki to primerno predstaviti. "To je
fenomen v Sloveniji, to je treba zagna-
ti," je rekel Bogataj in dodal, da morajo
v paketu ponujati še kulinariko, gale-
rije, muzeje, a ne le eno ali drugo, tem-
več vse skupaj.

"Premalo nastopamo na tujem, ča-
kamo, ali nas bo kdo kam potegnil.
Slovenske rokodelce vabijo, a se ne

Dve komediji
v četrtek zvečer

Na srečanju Drug dru-
gemu ognja dajmo bodo
podelili priznanja

Javni sklad Republike Slovenije za kul-
turne dejavnosti, območna izpostava
Ravne na Koroškem, vabi na ogled gle-
daliških predstav v okviru regijskega
srečanja odraslih gledaliških skupin,
ki bo v četrtek, 19. maja. Ob 18. uri bo
v Kulturnem domu v Črni na Koroš-
kem gledališka skupina Kulturnega
društva Stari trg pri Slovenj Gradcu
uprizorila komedijo Bolje tič v roki
kot tat na strehi avtorja Matjaža Zu-
pančiča v režiji Sergeja Dolenca. Kul-
turno društvo Šok teater Mežica se bo
v Narodnem domu Mežica ob 20. uri
predstavilo s komedijo Podnajemnik,
besedilo je napisal Vinko Moderndor-
fer, v vlogi režiserja je bil Gregor Po-
dričnik. Vstopnine ne bo. Strokovna
spremljevalka regijskega srečanja je
Dunja Zupanec.

Na srečanju s sloganom Drug dru-
gemu ognja dajmo bodo podelili tudi
priznanja: Nini Petek za glavno žen-
sko vlogo in Jožetu Ulceju za glavno
moško vlogo (oba sta nastopila v pred-
stavi Podnajemnik Vinka Moderndor-
ferja v izvedbi Šok teatra Mežica, prva
v vlogi Apologije in drugi kot gospod
Pepi), Anji Vanco za stransko žensko
vlogo (vlogo Micke v predstavi Politi-
ka, bolezen moja Toneta Partljiča v
izvedbi KUD Staneta Severja iz Rib-
nice na Pohorju) in Mihi Pačniku za
stransko moško vlogo (za vlogo Bano-
viča v predstavi Bolje tič v roki kot tat
na strehi Matjaža Zupančiča v izvedbi
Gledališke skupine KUD Stari trg). Po-
sebni priznanji bosta prejela Gregor
Podričnik za kakovostno obnavljanje
gledališke dejavnosti v Mežici in Fran-
ci Kotnik za mentorstvo in kakovost-
no delo z igralci. (ačk)

Zveza športnih društev Ravne na Koroškem vabi na 11. gorski tek na Naravske
ledine, ki bo v nedeljo, 22. maja. Start bo ob 11. uri pri spomeniku Prežihove-
mu Vorancu na Preškem vrhu, cilj pa pri koči Planinskega društva Ravne na
Koroškem (1072 m. n. v.). Dolžina proge je približno devet kilometrov, višin-
ska razlika pa 600 metrov. Predhodne prijave niso potrebne. Več informacij
dobite pri organizatorju Štefanu Robaču po telefonu (02) 82 23 166 ali 041
751 908. Gorskega teka pod Uršljo goro se je v desetih letih udeležilo okrog
650 tekačev iz Slovenije in tujine, kar dokazuje njegovo priljubljenost. Tudi
letos pričakujejo približno sto udeležencev, poleg gorskih tekačev še "nordij-
ske hodce". (ačk)

V telovadnici OŠ koroških jeklarjev na Javorniku na Ravnah je minulo nede-
ljo v organizaciji Invalidskega športnega društva Samorastnik Ravne, ki ga
vodi predsednik Peter Ozmec, potekal tradicionalni turnir Alpe-Jadran v se-
deči odbojki.

Med šestimi ekipami iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije so prepričljivo zma-
gali odbojkarji domače ekipe IŠD Samorastnik, ki so vseh pet dvobojev dobili z
2:0 v nizih. Druga je bila ekipa ŠDI Ljubljana, tretji pa odbojkarji ekipe Hrabri Za-
greb. Na naslednja mesta so se uvrstili: ženska reprezentanca Slovenije, moška
ekipa MDI Nova Gorica in ženska reprezentanca Madžarske.

Zmagovalna ekipa IŠD Samorastnik Ravne je pod vodstvom trenerja Vlada
Homana nastopila v sestavi Anita Urnaut, Peter Ošlovnik, Matjaž Majdič,
Andrej Samec, Mitja Mesner, Rudi Vrtačnik in Milka Gradišek. Tekme so so-
dili Janko in Špela Plešnik ter Veronika Triplat (vsi iz Mežice). (iml)

Na novozgrajenem štiristeznem kegljišču v Radljah je potekalo dvodnevno
ekipno prvenstvo Koroške pokrajinske zveze za upokojence. V disciplini 120
lučajev mešano so med enajstimi moškimi ekipami naslov prvaka osvojili keg-
ljači prve ekipe Društva upokojencev Ravne, ki so nastopili v sestavi Horst Pa-
rotat, Edo Kopmajer, Mirko Bauče in Ivo Mlakar. Druga je bila ekipa Mežice,
tretje mesto pa so si prikegljali kegljači druge ekipe DU Radlje.

Med petimi ženskimi ekipami so prvo mesto zasedle kegljačice DU Slovenj
Gradec. Za ekipo so nastopile Pavla Garb, Marička Kostanjevec, Majda Repan-
šek in Nada černič Žvikart. Drugo mesto so zasedle kegljačice prve ekipe DU
Ravne, tretje so bile Prevaljčanke.

Priznanji za najboljša posamična rezultata sta prejela član ravenske ekipe
Horst Parotat, ki je podrl 568 kegljev, in Prevaljčanka Ivanka Sabljar, ki je bila
s 591 keglji najboljša na tekmovanju. (iml)

ODHOD: 11.06.2011 -8 dni

1. dan: Odhod avtobusa iz Maribora ob 06. uri zjutraj, pobiranje potnikov v
Celju in Ljubljani ter vožnja na Hrvaško in po avtocesti v Dalmacijo z vmes-
nimi postanki. Popoldanski prihod v Baško Vodo, nastanitev v turističnem
naselju Uranija, pivo spoznavanje okolice, večerja v restavraciji, spoznavni
večer in nočitev.

3. dan: Zajtrk. Dopoldanski izlet z avtobusom v Makarsko. Krajši ogled
mesta. Vrnitev v Baško Vodo na kosilo in popoldanski izlet z ladjico na otok
Brač. Večeija in nočitev.

4. dan: Zajtrk. Prost dan za kopanje in ostale aktivnosti. Kosilo in večeija
v TN Uranija.

5. dan: Po zajtrku sledi izlet v romarsko Medugorje, ogled Marijine cerkve
in nekaj prostega časa. Sledi kosilo v okolici in panoramska vožnja sko-
zi rodovitno dolino reke Neretve. Popoldanski povratek v Baško Vodo.
Večeija in nočitev.

6. in 7. dan: Zajtrk. Prosto za kopanje, počitek, dodatne izlete v okolico...
Kosilo in večeija v restavraciji.

8. dan: Zajtrk in dopoldanski odhod iz Baške Vode. Vožnja nazaj po av-
tocesti proti Sloveniji z vmesnimi postanki. Prihod nazaj v Slovenijo v
večernih urah

CENA: 379 EUR na osebo (pri udeležbi najmanj 35 oseb)
CENA VKLJUČUJE: 7 x nočitev, ali inclusive light v času bivanja v naselju po
programu (samopostrežni zajtrk, kosilo in večeija z vključeno pijačo pri vseh
obrokih), vse navedene izlete, avtobusni prevoz, slovenskega vodnika.
Cena z lastnim prevozom in brez vključenih izletov je 269 EUR.

NASTANITEV bo v turističnem naselju URANIJA** v Baški Vodi, bunga-
lovi z dvoposteljnimi ali troposteljnimi sobami. Vsaka soba ima kopalnico s
prho, sat-tv in balkon.

Protislovje? Zgodovina stol-
pa, katerega vrh sega do neba,
kaže nazaj v sivo preteklost.
Več kot enkrat je bil razdejan
in spet obnovljen. Po Hamu-ra-
bijevi smrti so Hetiti posku-ša-
li ogromno zgradbo zravnati z
zemljo. Nebu-kadnezar ga je le
obnovil.

Sedem stopnic, sedem kva-
drov se je grmadilo dru-g vrhu-
dru-gega. Arhitektova tablica,
ki so jo našli v templju-, izrecno
opisuje, da so dolžina, širina in
višina enake in da so le terase
različnih mer. Stranska dolži-
na temeljev je navedena z nekaj
več kot devetinosemdesetimi
metri. Arheologi so namerili
enaindevetdeset in pol metrov.
Stolp je moral biti torej visok
približno devetdeset metrov.

Tu-di babilonski stolp je bil
namenjen nekemu- temačne-
mu- ku-ltu-. Herodot poroča: "Na
zadnjem stolpu- je velik tempelj,
v njem je oblazinjeno ležišče,
lepo postlano, pred njim miza,
obložena z zlatom. Notri je kip,
a ne stoji pokonci, tam tu-di ne
prenočuje noben človek razen
neke ženske izmed prebivalcev,
ki si jo je bog ravno izbral med
vsemi, kot pravijo Kaldejci, sve-
čeniki tega boga. Prav ti tu-di
trdijo, česar jim ne morem ver-
jeti, da sam bog obiskuje tem-
pelj, počiva na ležišču-, kot je to
po izjavi Egipčanov tu-di v egip-
tovskih Tebah; kajti tu-di tam
živi ženska v svetišču- tebanske-
ga Zevsa ..."

Na cestah in trgih med temp-
lji, kapelami in oltarji so cvete-
li posli in je živahno u-tripala
trgovska dejavnost. Slavnostne
procesije, težko obložene kara-
vane, vozovi kramarjev, svečeni-
ki, romarji, trgovci so se pisano
in hru-pno mešali med seboj. Slu--
ženje bogovom in posel sta se v
babilonskem vsakdanjiku- tako
tesno dotikala dru-g dru-gega, da
sta se pogosto prepletla, na pri-
mer v templjih. Kaj naj bi sveče-
niki tu-di storili dru-gega z vsemi

Knjiga Biblija ima vendarle prav
bo izšla v zbirki Vera in politika
pri založbi Orbis. Redna cena
bo 44 evrov. V prednaročilu
velja 10-odstotni popust. Tele-
fon: 080 20 14, ww.orbis.si.

žrtvami, z vsemi desetinami, ki
so dnevno prihajale na oltarje,
od česar je bilo mnogo stvari
lahko pokvarljivih, kot da so jih
hitro spremenili v denar? Kot v
Uru- so tu-di tempeljske u-prave
v Babilonu- imele skladišča, last-
na veleprodajna mesta. Da bi do-
bičkonosno naložili prihodke,
so imeli celo lastne banke.

Pred dvojnim obzidjem, ki
je bilo tako debelo, "da je lahko
po njem vozila četverovprega",
so ležale trgovine. Ob rečnem
bregu- so določali cene, menjal-
ne vrednosti blaga, ki je prispe-
lo z ladjami. Karu-m se je po
babilonsko imenoval prostor,
ki ga mi imenujemo borza. Z
borzo je zahodni svet prevzel
tu-di mere in u-težni sistem tr-
govskega središča Babilon!

Čeprav so Ju-di iskali in našli
najboljše v mestu-, čeprav so se
v babilonskih mestih mnogo
nau-čili za prihodnje rodove in
razširili svoje obzorje, izboljša-
li svoj življenjski standard, kar
je v marsikaterem pogledu- ko-
ristilo prihajajočim rodovom,
v svojih srcih so ohranili nepo-
tešeno hrepenenje po daljni,
mali domovini ob Jordanu-. Da-
vidovega mesta, svojega Jeru-za-
lema, niso mogli pozabiti. "Ob
rekah Babilona, tam smo sedeli
in jokali, ko smo se spominjali
Siona." (Ps 137)

To ni prazna fraza. Tisoči so
se namreč odpravili na težko
pot domov. Spet so zgradili
mesto in obnovili Jahvejev tem-
pelj. Brez goreče želje po izgu-b-
ljeni domovini se to ne bi bilo
nikoli zgodilo.

"Glej, nesreča se bo širila od na-
roda do naroda, hu-d vihar se bo
vzdignil od koncev zemlje." (Jer
25,32)

Kazalci svetovne u-re so se
bližali letu- 500 pr. n. št. Stari Ori-
ent je imel na grbi več kot tri ti-
sočletja. Lju-dstva v Rodovitnem
polmesecu- in ob Nilu- so ostare-
la, njihova u-stvarjalna moč se je
izčrpala, izpolnila so svojo nalo-
go in dozorel je čas, da odidejo s
prizorišča zgodovine. Sonce sta-
rega Orienta je zahajalo, njegova
lju-dstva so se nejasno zavedala
bližajoče se noči. V u-tru-jenih
lju-deh je še zadnjič zažarel pla-

men, še enkrat so zbrali moči.
Od Egipta do dežel ob Evfratu-
in Tigrisu- so se še zadnjič dvig-
nili in se u-prli pogrezanju- v ne-
pomembnost. So se, zroč nazaj,
spomnili svoje nosilne vloge na
svetovnem prizorišču-? Skoraj je
videti tako; njihovi vladarji so
se ozirali nazaj na velike vzorni-
ke sijajne preteklosti. Mislili so,
da bodo z novimi impu-lzi moči
lahko zadržali neogibno.

Faraona Nebo in Apris sta se
tru-dila, da bi vnovič zavzela Si-
rijo in Palestino. Stara država in
njeni bojni pohodi proti Aziji so
bili ideal 26. dinastije (664-525
pr. n. št.). Zgradila sta veliki lad-
jevji in posku-sila obnoviti stari
prekop med Nilom in Rdečim
morjem.

Čeprav niso novi impu-lzi
moči prinesli nobenih sadov in
tu-di orožje ni bilo u-spešno, je to,
kar so si sposodili pri vzornikih
iz velikega obdobja graditeljev
piramid, poživljajoče vplivalo
na dru-ga področja. Slikarji in
kiparji so kopirali dela velikih
predhodnikov. Imena faraonov
iz 3. tisočletja pr. n. št. so vgra-
virali v nove skarabeje. Vpeljali
so prastare u-radniške in dvorne
naslove, tako rekoč antično so
reorganizirali u-pravni in u-rad-
niški aparat.

Podobno se je dogajalo na
sredozemski obali v Feniciji.
Kartagina je bila kot severnoaf-
riška kolonija mesta Tir po izro-
čilu- u-stanovljena leta 814 pr. n.
št., po arheoloških najdbah pa
nekaj pozneje. Takrat je feničan-
ska pomorska trgovska sila do-
segla svoj enkratni vrhu-nec. Ob
obalah Sredozemskega morja je
imela trgovske postojanke in
oporišča od Črnega morja do
Gibraltarske ožine. Že sto let
pozneje so Grki prevzeli njeno
zapu-ščino v svetovni trgovini.
Morda je Sanhu-niaton tedaj na-
pisal svoje Feničanske starožit-
nosti, morda je tedaj kopiral
stare napise in besedila, ki jih
je Filon iz Biblosa dolgo zatem
u-porabljal kot zgodovinski vir.

Z Asu-rbanipalom (669626
pr. n. št.) je bila asirska država
na vrhu-ncu- svoje moči; razteza-
la se je od Perzijskega zaliva do
Zgornjega Egipta. Tiger starega
Orienta je bil sit, vladar ogrom-
nega osvajalskega lju-dstva se je
dal u-podobiti v vrtni u-ti, poči-
vajoč na mehkih blazinah, med-
tem ko mu- ponujajo kelih vina.
Njegov konjiček je sestava prve-
ga antikvariata, največje knjiž-
nice starega sveta. Po njegovem
naročilu- so prečesavali skla-
dišča starih templjev in iskali
izgu-bljene doku-mente. Njegovi
pisarji so prepisali na tisoče in
tisoče tablic iz časa velikega Sar-
gona I. (2350 pr. n. št.). Konjiček
njegovega brata Šamaššu-mu-ki-
na je šel še dlje. Celo aktu-alne
dogodke je dal zapisati v prasta-
rem su-merskem jeziku-.

Tu-di Nebu-kadnezarja (605-
562 pr. n. št.), zadnjega velika-
na na babilonskem prestolu-, je
mu-čilo hrepenenje po davno
minu-lih časih. Njegovi dvorni
poročevalci so morali sestavlja-
ti napise v stari babilonščini, ki
je ni znal nihče več ne pisati ne
brati. Gradbeništvo in literatu--
ra sta pod Kaldejci doživela po-
noven razcvet.

Opazovanje neba je v slu-ž-
bi astrologije nepričakovano
napredovalo. Uspelo jim je vna-
prej določiti sončeve in lu-nine
mrke. V babilonski astronom-
ski šoli so okrog leta 750 pr. n.
št. naredili risbe nebesnih teles
in jih neprekinjeno nadaljevali
naslednjih tristo petdeset let,
kar je bilo najdaljše astronom-
sko opazovanje, ki so ga kdaj
izvedli. Natančnost izraču-nov
je še v 18. stoletju- presegala do-
sežke evropskih astronomov.

Stoj, pridi nazaj, redar kriči za njim. Tu-di jaz ga rotim, naj se
vrne, ker je nevarno. Stela steče za njim.

Moški s čelado in zaščitno obleko, ki prižiga rakete, ju- opazi,
ko je čisto blizu-, najprej potisne stran njega, potem še Stelo. Ko se
Stela opoteče proti ograji mosta, jo Štefan spretno u-jame, da ne
pade. Potem čeladarja s pestjo trešči v hrbet in s Stelo stečeta na
dru-go stran.

Za Štefana ni preprek, zakriči Štefan, PREPREKE SO SI GOSPO-
DARJI IZMISLILI ZA SUŽNJE. Stela mu- nekaj šepne na u-ho, Štefan
potem zavpije, da tu-di za Stelo ni preprek.

Objemata se, skačeta in ju-ckata kot zakonski par, ki dolgo ni
mogel spočeti otroka, zdaj pa izvedel veselo novico. Na koncu-
mosta, kjer ju- čakajo redarji, sta z dvignjenimi rokami videti kot
zmagovalca maratona, ki pritečeta na cilj. Še enkrat se objameta.
Pojavi se celo fotograf. Redarji ju- potem odvlečejo v avtomobil in
odpeljejo. Meni redar pred mostom reče, da bodo po prekinitvi
zaradi dveh neodgovornih posameznikov z ognjemetom nadalje-
vali. Dvajset minu-t bo še pokalo, potem bo most neprehoden še
vsaj u-ro zaradi pospravljanja.

Vrnem se do glavnega vhoda v bolnišnico in sedem v taksi.
Steli in Štefanu- zvoni telefon, a se ne oglasita. Taksistu- naročim,
naj me pelje na glavno policijsko postajo v mestu-. Notri vprašam,
ali sta pri njih Stela Kren in Štefan Gu-laš.

Hren, Golaž, ne, nobenega s tema priimkoma ni tu-. In golaža s
hrenom danes tu-di nismo imeli za malico, se policist šali. Zahva-
lim se in grem. Taksist me odpelje domov.

Zju-traj pokličem najprej Stelo in potem Štefana. Tu-di tokrat
telefona zvonita v prazno. V šolski zbornici zgodovinar Branko
Benko razlaga o Petrovem dejanju-. Mož je ženi, ki ga je varala, z
vrtnicami prelu-knjal spolovilo. Zdaj pa ima lu-knjo pri lu-knji, se
pripovedovalec edini smeji.

Vijolica doda, da ji z vijolicami tega ne bi mogel narediti. Tanja
pa mi zašepeta, da me je iskal ravnatelj.

Ravnatelj stoji ob pisalni mizi in za nekaj centimetrov v levo
in desno prestavlja sliko hčerke, plastičnega krokodila, ki so mu-
ga ob slovesu- izročili dijaki četrtega letnika, knjige, telefon in ra-
ču-nalnik.

Posku-šam ga miriti s povzetkom Petrove zgodbe o razlogih.
Prva žena ga je varala, zlomil ji nos, roko, jo brcal v mednožje in
ji z glave spu-lil skoraj vse lase. Ela je to vedela, klju-b temu- pa se je
poročila z njim in ga varala. Ali je pričakovala, da bo Peter tokrat
ravnal dru-gače? Samo mazohistka se odloči za poroko s takšnim
človekom, samo mazohistka na oseminštirideseto potenco vara
tako, da jo mož zaloti. Samo kraljica mazohistk moža prevara v
svoji spalnici, ko naj bi on bil v slu-žbi.

Ona bi že še lahko tekla, on pa bi s spu-ščenimi hlačami bil pre-
počasen, se nasmehnem.

Romanje izšel pri založbi Subkulturni azil Maribor - Frontier.
Naročite ga lah-ko po elektronski pošti bu-ca@-siol.net
ali po telefonu- 01 2306580.

Spoštovani gospod Ivan Kobal, z vašim
opisom stanja na kolesarski infras-
tru-ktu-ri v Mariboru- se v glavnem stri-
njam. Mariborska kolesarska mreža
že od leta 1994 nenehno opozarja, da
je treba lju-dem omogočiti vožnjo s ko-
lesom na u-rejenih površinah, ki niso
zgolj pobarvani pločniki. Ves ta čas so
se projektanti držali ohlapnih navodil
za projektiranje kolesarskih površin,
ki so bila v glavnem napisana za večje
u-dobje vožnje z avtomobilom. V Slove-
niji se je v zadnjih desetletjih zgodil
proces, ki mu- pravimo pedestrianizaci-
ja kolesarjev. To pomeni, da se kolesar-
je načrtno vzgaja v pločniške kolesarje,
ki si ne u-pajo voziti po cesti. Šele v zad-
njih letih je tu-di pri nas zaslediti željo,
da v mestih dajemo prednost kolesar-
jem in pešcem pred avtomobili. Tu-di
na Mestni občini Maribor je pri neka-
terih posameznikih ta želja postala pri-
sotna. V preteklem letu- se je tako prvič
zgodilo, da smo sodelovali pri procesu-
načrtovanja prometne u-reditve dela
Strossmayerjeve u-lice. Tovrstna sode-
lovanja med kolesarskimi iniciativa-
mi, mestnimi oblastmi in projektanti
so normalni procesi v kolesarsko u-reje-
nih državah. Tu-di v Mariboru- bo tovr-
stnih sodelovanj v prihodnosti še več.
Preden nas prihodnjič javno pozovete
k razpu-stitvi, vam priporočam, da si
na naši spletni strani http://mkm.ko-
lesarji.org najprej preberete, kdo smo
in kaj počnemo.

Prebiram Večer, Delo, Mladino in se
ču-dim. Vedno bolj, na žalost. "Zvez-
da" vseh teh člankov, ki jih imam v
mislih, je Franc Kangler, mariborski
žu-pan. Tisto, čemu-r se najbolj ču-dim,
je, da so ga obsodili, ko še niti pošteno
obtožen ni bil. Nespodobno je človeka
pribijati na križ, ne da bi prav vedeli,
za kaj pravzaprav gre. Nespodobno je
tu-di (morda tu-di nezakonito?), da se pri-
slu-hi, ki naj bi karkoli dokazovali (ali
res?), distribu-irajo medijem, ti pa iz teh
napravijo "zgodbe". Res je, da Kangler
nikoli ni u-žival posebne medijske pod-
pore ali pa je bil z mediji v neprestani
vojni, res pa je tu-di, da je v tem prime-
ru- na tnalu- ne samo Kangler, ampak
tu-di ali predvsem žu-pan kot institu-ci-
ja. Kot Mariborčanu- mi nikakor ni vse-
eno, kako je obravnavan moj žu-pan.
Ali dostojno, kot fu-nkciji tu-di pritiče,
ali nespodobno, včasih pobalinsko.

Zelo nespodobno je tu-di, da so, ko kri-
minalisti človeka navsezgodaj (ob 6.08)
"obiščejo", zraven že številne kamere,
ki ta pritisk na človeka posnamejo, ško-
doželjneži pa potem ob predvajanju- na
TV mazohistično u-živajo ob mu-kah pri-
zadetega. Zopet vprašujem, kje je tu-
skrb za dostojanstvo človeka pa tu-di
institu-cije žu-pana. Pa tu-di, ali je to za-
konito. Osu-mljenec, ki ga preiskujejo,
seveda ne sme vedeti, da "bodo prišli",
ali pa to smejo vedeti mediji? Kdo jih
seznani z aktivnostmi policije, preisko-
valnega sodnika in še koga? Tako spek-
taku-larnih postopkov policije je bilo v
zadnjem času- kar nekaj. Najbolj se mi
je vtisnil v spomin "televizijski spekta-
kel" v primeru- Čista lopata, ko so sta-
rega in bolnega Zidarja (pa se mi sicer
ne smili, da bo jasno) potisnili iz "ma-
rice", da je skoraj padel. Komu- je potre-
ben ves ta medijski cirku-s? Ali je treba
res prizadetega tu-di moralno potisni-
ti ob tla? Kaj si ob tem mislijo njihovi
otroci, žene (ali možje, npr. pri Tovša-
kovi), v Kanglerjevem primeru- odraš-
čajoča hči? Ali sploh kdo pomisli, kaj
se v teh primerih dogaja v psihi otro-
ka? Kako ga sprejmejo sošolci, u-čitelji?
Vsakršno kasnejše dokazovanje nedolž-
nosti je bistveno manj u-spešno kot prvi
u-činek. To žal vemo vsi.

Podobno kot zgoraj opisano pa me
presenečajo tu-di pozivi k odstopu- od
fu-nkcije. Sem legalist in pričakujem,
da nekoga okarakteriziramo za storil-
ca kaznivih dejanj, ko je pravnomočno
obsojen. Neki Zofijini lju-bimci, kot se
sami imenujejo, zahtevajo kazen (od-
stop) takoj, tu-kaj in zdaj. Ali gre res
samo za "dobronamernost" ali pa tu-di
za politične cilje, ve sam bog.

Vse to pišem zato, ker se resno
bojim, da bo rek v naslovu- obveljal
tu-di za nas, Mariborčane. Človek člo-
veku- volk!

Ne sodim, opominjam. Zgražam se. Kje
živim? Je mogoče, da v sodobnem času-
dru-žba moje okolice dovoljuje, spreje-
ma in izvaja nasilje, trpinčenje, zaniče-
vanje, laži, prevare ... Vse to se dogaja.
Organizirano, tolerirano, odobreno.

Kje pa. Nemogoče, boste rekli.
Ja, morda tam nekje v tretjem svetu-.
Odgovarjam vam. Tu-di če je daleč, se
nas mora dotakniti. Brez spreneveda-
nja. Nikar odgovornosti ne prenašajte
na politike. Ti so zgolj izvajalci naših
pričakovanj in delajo zgolj to, kar zado-
voljuje naše apetite. Podlaga je seveda
v sebičnosti, pohlepu-, egoizmu-. Vse pa
se meri v denarju-.

In prav denar je nosilec vsakoletne-
ga dogajanja na gornjeradgonskem lov-
skem sejmu-. Na koncu- so vsi zadovoljni.

Kot vedno. Obiskovalci, ker so bili de-
ležni prijazne postrežbe in so si u-stvari-
li obču-tek pomembnosti, politiki, ker
so spet prišli do priložnosti prikazati
svoje govorne sposobnosti, predvsem
pa organizatorji, ki so poleg zaslu-žka
bili deležni najrazličnejših pohval ter
so si ponovno pridobili potrditev, da
so s svojo dejavnostjo na pravi poti.
In kakšna je ta pot. Gre za to, kako bi s
čim manj napora povzročili čim več tr-
pljenja. Poslanstvo lovcev in ribičev ni
naravovarstvo, kot navadno sami radi
pou-darjajo, ampak sejanje smrti in bo-
lečin. Žrtve zadovoljevanja strasti po-
divjanih posameznikov so predvsem
živali. Posledica apatije neke dru-žbe do
krvoločnih dejanj pa prav gotovo zazna-
muje narodovo karmo. S tega vidika se
Slovencem ne piše nič dobrega. Dru-žba
z negativnimi cilji lahko zgolj propada
in se na koncu- sesu-je sama vase. Neš-
teto človeških žrtev po svetu- bi lahko
preprečili, če bi to seveda želeli. Enako
velja za živali. Za naravo nasploh. Samo
v Sloveniji pokoljemo na leto več kot
deset milijonov živali. Brez kakršneko-
li slabe vesti in povsem po nepotreb-
nem. Predvsem zaradi zadovoljevanja
potreb po u-žitkih in razvadah. Nikjer
ne du-ha in ne slu-ha o kakšni razsodno-
sti. Pa še stane. Dejstvo, da je vegetari-
janstvo cenejše, ne zanima nikogar.
Da o zdravju- niti ne govorimo. Le kje
so meje človeških zablod?

Poročila (vps 7.00)
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila

Zlatko Zaklad-ko: Bez-gov kompot
Na krilih pustolovščine: Močvirski
in morski plenilci, francoska doku-
mentarna nanizanka, 10/25
Na obisku

Kravica Katka: Katka in morska
želva, risanka (vps 15.55)
Male sive celice, kviz (vps 16.05)
Novice, slovenska kronika, šport,
vreme (vps 17.00)
Turbulenca: Bod-y art, izobraže-
valno-svetovalna oddaja (vps 17.30)
Nuki in prijatelji, risanka (vps 18.25)
Pikijeve glasbene d-ogovd-ivščine,
risanka

20.00 t Zgod-ba o Japoncu, avstralska
romantična drama, 2003 (Toni Colette)
(vps 20.00)
22.00 Od-mevi, kultura, šport, vreme
(vps 22.00)

13.25 Koroška poje 2011, zimzelene
uspešnice preteklih desetletij,
3., zadnji del
13.55 Bleščica, oddaja o modi
14.25 Tranz-istor

slovenske vojske, posnetek
16.25 Reli Saturnus, reportaža (vps 16.0C
16.45 Knjiga mene briga -

A. P. Lightman: Einsteinove sanje
17.05 Duhovni utrip
17.25 Mostovi - hid-ak
18.00 Iz-ginjanje čebel, angleška

Evropske lige: Porto - Braga, prenos
(vps 20.00)
23.00 Glava d-ružine, ameriška drama,

2006 (Danny Huston), pon. (vps 23.00)
0.35 Slovenska jaz-z- scena: Big band
DOM, Nina Strn-ad in Braco Doblekar,
1/2 (vps 0.35)
1.15 Zabavni infokanal.

Da je finančna kriza zajela tudi
slovensko gradbeništvo, je znano
že dolgo. Toda, kako globoka je ta
kriza? Bomo z denarjem davkopla-
čevalcev reševali le slaba posojila
bank, namesto da bi reševali gradbe-
ništvo? Koliko slabitev bi še morale
izpeljati slovenske banke zaradi
posojil gradbenikom? Zakaj cene
nepremičnin še vedno ne padajo?
Kako je nekaterim gradbenim
paradnim konjem uspelo potopiti to
panogo?

6.30 TV prod-aja
7.00 Dežela pred- časom
7.25 Iz- Jimmyjeve glave
7.55 Nebrušeni d-ragulj, pon., 45. dela
8.55 TV prod-aja
9.10 Grenko slovo, pon., 23. dela
10.05 TV prod-aja
10.35 Ko se z-aljubim, pon., 23. dela
11.30 TV prod-aja
12.00 Terez-a, pon., 16. dela
13.00 24UR ob enih
14.00 Vz-goja po pasje, kanadska

nadaljevanke
16.35 Terez-a, 17. del mehiške nadaljevanke
17.00 24UR popold-ne
17.10 Terez-a, nadaljevanje
17.45 Ko se z-aljubim, 24. del nadaljevanke
18.45 Ljubez-en skoz-i želod-ec - recepti
18.55 24UR vreme
19.00 24UR

20.00 50 prvih poljubov, ameriška roman-
tična komedija, 2004 (Adam San-dler)
Na kraju z-ločina: Miami, 21. del

23.05 t Na robu z-nanosti, 15. del ame-
riške n-an-izan-ke
0.05 Beg iz- z-apora, 7. del n-an-izan-ke
1.00 Skrivnostni otok, 8. del n-an-izan-ke
1.55 24UR, pon-
2.55 Nočna panorama.

Rod Kimble je naiven in neroden
mladenič, ki z mamo Marie, mlajšim
bratom Kevinom in očimom Fran-
kom živi v majhnem ameriškem
mestu. Medtem ko se zaman trudi,
da bi si pridobil očimovo spoštova-
nje, pogreša tudi svojega pokojnega
očeta, za katerega je prepričan, da je
bil odličen kaskader. Tudi Rod bi rad
pokazal svoje kaskaderske sposobno-
sti, priložnost za to pa se pokaže, ko
njegov očim hudo zboli.

ameriške humorističn-e n-an-izan-ke
10.40 Pa me ustreli!, pon-.
11.10 Obalna straža, ameriška n-an-izan-ka
12.05 Faktor strahu ZDA, pon-.
12.55 TV prod-aja

humorističn-e n-an-izan-ke
16.10 Faktor strahu ZDA, ameriška
resn-ičn-ostn-a serija

humorističn-e n-an-izan-ke
23.45 Rocky Horror, an-gleški glasben-ifilm,
1975 (Tim Curry)
1.40 Love TV
3.40 Nočna ptica.

resn-ičn-ostn-i šov, 4. del
Bolnišnica upanja, n-an-izan-ka, 21. del
Vse ali nič, pon-., 38. del
TV prod-aja

Umor, je n-apisala, serija, 12. del
Ramsay rešuje kuhinje, 4. del
Preiskovalci na d-elu: NCIS, pon-.,

resn-ičn-ostn-i šov, 1. del
Popolna preobraz-ba d-oma,
resn-ičn-ostn-i šov, 4. del
Hollywood-ski griči, resn-ičn-ostn-i
šov, 1. del

akcijska n-an-izan-ka, 2. del
20.00 Riba na oko, resn-ičn-ostn-i kuharski
šov, 48. del

0.40 E blok, akcijska serija, 14. del
1.35 Alias, akcijska n-an-izan-ka, 16. del
2.35 VIP Nočna iz-mena, 98. del.

TV Maribor ■ 7.00 Po-ro-či-la TVS; 7.05
Dobro jutro; 8.00 Poročila TVS; 8.05 Dobro
jutro; 9.00 Poročila TVS; 9.05 Dobro jutro;
10.00 Poročila TVS; 10.10 Odmevi TVS; 10.50
Skozi čas; 11.00 Novice TV Maribor; 11.10
Hrana in vino, kulinarična oddaja; 11.40 Video
strani; 12.00 Novice TV Maribor, pon; 12.10
Video strani; 13.00 Poročila TVS; 13.20 Na obi-
sku, oddaja TV Koper; 13.50 Skozi čas; 14.00
Novice TV Maribor; 14.05 V dobri družbi, glas-
bena oddaja; 15.05 Labirint; 15.45 Črno beli
časi; 16.00 Novice TV Maribor; 16.05 Program
v madžarskem jeziku; 16.35 Glasnik, oddaja
o kulturi; 17.00 Davi; 18.00 Dnevnik TV Mari-
bor; 18.30 Hrana in vino, kulinarična oddaja,
pon; 19.00 Informativni program TVS; 19.50
Novice TV Maribor; 19.55 V žarišču, aktualna
oddaja; 20.45 Evropski magazin; 21.30 Dnev-
nik TV Maribor, pon; 21.55 Univerza, oddaja
TV Maribor; 22.20 O živalih in ljudeh; 22.45
Svetovni gospodarski izzivi; 23.15 Vic za 1000,
pon; 23.35 Program v madžarskem jeziku, pon;
0.05 Dublin: nogomet, finale evropske lige,
posnetek; 2.05 Novice TV Maribor, pon; 2.10
Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Po svetu brez komentarja; 8.30 TV prodajno
okno; 9.00 Koroški dogodkiKOR TV; 9.30 TV
prodajno okno; 10.00 Kuhinjica; 10.30 Žajfa;
11.00 TV prodajno okno; 11.30 Kronika; 11.45
Po svetu brez komentarja; 12.00 RTS Portal;
14.00 TV prodajno okno; 14.30 Modro, oddaja
o navtiki; 15.00 ŠKL; 16.00 TV prodajno okno;
16.30 Kuhinjica; 17.00 Bogati i-n slavni, 7. del
dokumentarne oddaje; 17.30 Živa, magazin-
ska oddaja z Natalijo Bratkovič; 18.00 Cecil
in Pepo odkrivata olimpijske igre: Nogomet,
Košarka, Odbojka; 18.15 Nori rekordi, 7. del
dokumentarne oddaje; 18.45 Kronika; 19.00
Xtreme; 19.30 Po svetu brez komentarja; 19.45
Kronika; 20.00 Zakaj? Kaj? Kje?, 5. del dokumen-
tarne oddaje; 20.30 Visoka cena slave, 18. del
dokumentarne oddaje; 21.00 Živa, magazinska
oddaja z Natalijo Bratkovič; 21.30 Po svetu brez
komentarja; 21.45 Kronika; 22.00 Nevarne
norčije, 18. del dokumentarne oddaje; 22.30
Bizarno aktualno, satirična oddaja; 23.00 Moni-
tor; 23.30 Duhovna misel, verska oddaja; 23.45
Kronika; 0.00 RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV; 7.30
TV prodaja; 8.00 Risanka; 8.30 Interaktivna TV;
10.00 Hrana in vino, pon; 10.30 Od šivanke do
slona, TV prodaja; 11.25 Sonce prevare, venezu-
elska telenovela, pon. 63. dela; 12.15 Razkrito,
dokumentarna oddaja, pon; 12.40 Maščevanje,
venezuelska telenovela, pon. 55. dela; 13.30
Interaktivna TV; 14.20 Studio 5, pogovorna
oddaja z zanimivi gosti, pon; 15.20 Sonce pre-
vare, venezuelska telenovela, 64. del; 16.10
TV prodaja; 16.40 Maščevanje, venezuelska
telenovela, 56. del; 17.30 Od šivanke do slona,
tv prodaja; 18.25 Hrana in vino; 18.55 Inte-
raktivna TV; 20.00 Narava zdravi, kontaktna
oddaja o zdravilnih rastlinah; _21.35 Razkrito,
dokumentarna oddaja; 22.00 Šesti čut, vedeže-
vanje v živo s Srdžanom; 0.00 Poročevalec,
dokumentarna oddaja, pon; 1.00 Narava zdrav,
pon; 2.30 Interaktvina TV.;

VTV ■ 9.00 Dobro jutro, informativna odd-
aja; 10.30 Vabimo k ogledu; 10.35 1930. VTV
magazin; 11.00 Kultura, informativna oddaja;
11.05 Športni torek, športna informativna
oddaja; 11.25 Vabimo k ogledu; 11.30 Hrana
in vino, svetovalna oddaja; 11.55 Tradicionalna
zdravilna zelišča z domače vrta; 12.40 Video-
spot dneva; 12.45 Videostrani, obvestila; 17.55
Vabimo k ogledu; 18.00 Otroški glasbeni vi-deo--
spoti; 18.35 Pravljica za lahko noč; 18.45 Regi-
onalne novice 2; 18.50 Vabimo k ogledu; 18.55
Hrana in vino, kuharski nasveti; 19.20 Video-
spot dneva; 19.25 Videostrani, obvestila; 19.55
Vabimo k ogledu; 20.00 Aktualno: Komunalna
struktura v Občini Šmartno ob Paki; 21.00 Regi-
onalne novice 3; 21.05 Pop corn, kontaktna
glasbena oddaja; 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
pon; 23.35 Vabimo k ogledu; 23.40 Videospot
dneva; 23.45 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Pozdrav Prekmurcem in Prle-
kom; 14.15 Pomurski informativni kažipot;
18.00 Pomurski dnevnik, osrednja informativna
oddaja; 18.15 Aktualno, informativna oddaja;
18.30 Hrana in vino, kuharska oddaja; 19.00
Stube: domače; 20.00 Pomurski dnevnik, infor-
mativna oddaja; 20.15 Rašica-Odeja, posnetek
tekme članic SKL; 21.15 Aktualno, ponovitev;
21.30 Pomurski dnevnik, pon. inf. oddaje;
21.45 Stube: domače; 22.45 Pomurski informa-
tivni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.30 Pom info;
15.30 Gnes, informativna oddaja; 16.30 Pom
info; 18.00 Gnes, informativna oddaja; 18.05
Dnevni dogodki; 18.30 Sreda v sredo, pogo-
vorna oddaja, voditelj Boris Cipot; 18.58 Vreme;
19.00 Asov magazin; 20.00 Gnes, informa-
tivna oddaja; 20.30 Sreda v sredo, pogovorna
oddaja, voditelj Boris Cipot; 21.00 Asov maga-
zin; 22.00 Gnes, informativna oddaja; 22.30
Sreda v sredo, pogovorna oddaja, voditelj Boris
Cipot; 23.00 Pom info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00 TV
prodaja; 10.30 Mladi in nemirni, 111. del ame-
riške nadaljevanke; 11.15 Dr. Oz, pogovorna
oddaja; 12.05 Pat, na pomoč!, resničnostna
serija; 12.30 Nenadoma Susan, pon., 9. dela
ameriške humoristične nanizanke; 12.55 Vero-
nikine skušnjave, pon., 1. dela ameriške humori-
stične nanizanke; 13.25 Isa, ljubim te, 82. del
venezuelske nadaljevanke; 14.15 Urgenca, pon.,
18. dela ameriške nanizanke; 15.05 TV prodaja;
15.20 Nenadoma Susan, 10. del ameriške humo-
ristične nanizanke; 15.45 Veronikine skušnjave,
2. del ameriške humoristične nanizanke; 16.10

Popolni pari, pon., 1. dela ameriške nanizanke;
16.35 Tarin svet, 1. del ameriške nanizanke;
17.10 Zdravnikova vest, pon., 11. dela ameriške
nanizanke; 18.05 Moj moj: Lazytown, sinhronizi-
rana otroška serija; 18.30 Moj moj: Ni-nja želve;
19.00 Glasbeni- mozai-k; 20.00 Urgenca, 19. del
ameriške nani-zanke; 20.55 Bratje i-n sestre, 14.
del ameriške nani-zanke; 21.50 Zdravnikova
vest, 12. del ameriške nani-zanke; 22.45 Čuden
par, ameriška komedi-ja, 1968 (Jack Lemmon);
0.40 Nočni- utrinki-.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.05
Grajski- hotel Orth, seri-ja; 10.00 Poroči-la; 10.10
Križarjenja po svetu: Kari-bi- - od Ponze-a-Pi-erra
do Tri-ni-dada, dok; 11.05 Pri- Ani-; 11.15 Oprah
show; 12.00 Dnevni-k; 12.15 TV koledar; 12.30
Gospodari-ca srca, seri-ja; 13.20 Uporni-ca na
konju, seri-ja; 14.05 Poroči-la; 14.20 Beseda i-n
ži-vljenje; 15.00 Dharma i-n Greg, seri-ja; 15.25
Alpe Donava Jadran, magazi-n; 16.00 Moja
usoda si- ti-, seri-ja; 16.50 Poroči-la; 17.05 Hrvaška
v ži-vo; 18.10 8. nadstropje, pogovor; 18.55
Dnevni-k plavolaske; 19.05 Pri- Ani-; 19.15 Loto;
19.30 Dnevni-k; 20.10 Kapelski- kresovi-, seri-ja;
21.25 Barabe i-n pri-ncese, seri-ja; 22.05 Pokli-či-
112, dok; 22.40 Dan hrvaški-h i-zvozni-kov, repor-
taža; 23.05 Poroči-la; 23.40 Novi-ce i-z kulture;
23.50 Drugi- format; 0.40 Čudežni- doti-k, seri-ja;

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Mega Mi-ndy-, seri-ja; 10.00 Zasedanje hrvaškega
sabora, prenos; 13.30 Mala TV; 14.00 Shi-loh
- vse za psa, druži-nski- fi-lm, 1996 (Scott Wi-lson);
15.30 Župani-jska panorama; 15.45 Grajski-
hotel Orth, seri-ja; 16.30 Šepetati- psom; 17.20
Johnny Bravo, ri-sana seri-ja; 17.55 Vaterpolo,
hrvaška li-ga, končni-ca: Jug - Pri-morje, prenos;
19.10 Kri-žarjenja po svetu, dok; 20.00 Hi-t
dneva; 20.10 Nogomet, Evropska li-ga, pred
tekmo; 20.35 Nogomet, Evropska li-ga, fi-nale:
Porto - Braga, prenos; 22.25 Nogomet, Evrop-
ska li-ga; 23.05 Zloči-nski- um, seri-ja; 23.45
Dnevni-k plavolaske; 23.55 Shi-loh - vse za psa,
druži-nski- fi-lm, 1996; 1.20 Glasbeni- program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.50 Glavca, seri-ja; 9.15
Glavca, seri-ja; 9.40 Kako sem spoznal vaji-no
mamo, seri-ja; 10.00 Mladi- zdravni-ki-, seri-ja;
10.20 Dva moža i-n pol, seri-ja; 10.40 kaj je
novega?, show; 11.25 Roko na srce, seri-ja;

II.45 Anna i-n ljubezen, seri-ja; 12.10 Druži-na
za umret, seri-ja; 12.35 Druži-na za umret,
seri-ja; 13.00 Otroški- program; 15.10 Mi-dve z
mamo, seri-ja; 15.55 Glavca, seri-ja; 16.15 Čas
v sli-ki-; 16.20 Glavca, seri-ja; 16.45 Kako sem
spoznal vaji-no mamo, seri-ja; 17.05 Si-mpsonovi-,
ri-sanka; 17.25 Si-mpsonovi-, ri-sanka; 17.50 Čas
v sli-ki-; 17.55 Roko na srce, seri-ja; 18.25 Anna
i-n ljubezen, seri-ja; 18.55 Mladi- zdravni-ki-, seri-ja;
19.20 Dva mo-ža i-n pol, seri-ja; 19.45 Či-li-, maga-
zi-n; 20.00 Čas v sli-ki-; 20.15 Okostnjak, drama,
2009 (Josef Hader); 22.15 Čas v sli-ki-; 22.25 Na
kraju zlo-či-na, seri-ja; 23.15 Pod lupo pravi-ce,
seri-ja; 0.00 Čas v sli-ki-; 0.20 Skri-vno- o-kno-, tri-
ler, 2004 (Jo-hnny- Depp); 1.50 Na kraju zlo-či-na:
Mi-ami-, seri-ja.

AVSTRI-JA 2 ■ 9.00 Čas v sli-ki-; 9.05
Sveže skuhano-; 9.30 Uni-verzum, do-k; 10.20
Lena, seri-ja; 11.00 Vi-har ljubezni-, seri-ja; 12.00
Repo-rt; 12.55 Po-gledi- s strani-; 13.00 Čas v
sli-ki-; 13.15 Sveže skuhano-; 13.40 Po-ti- do- sreče,
seri-ja; 14.25 Trepetanje srca, seri-ja; 15.10
Vi-har ljubezni-, seri-ja; 16.00 Po-go-vo-r z Barbaro-
Karli-ch; 17.00 Čas v sli-ki-; 17.05 Danes v Avstri-ji-;
17.40 Spo-mladanski- čas; 18.30 Ko-nkretno-,
magazi-n; 18.48 Lo-to-; 19.00 Zvezna dežela
danes; 19.30 Čas v sli-ki-; 20.05 Po-gledi- s strani-;
20.15 Ljubezen v St. Petersburgu, drama, 2009
(Marti-n Fei-fel); 22.00 Čas v sli-ki-; 22.30 Po-
svetu, do-k; 23.00 Club 2; 0.15 Kli-či- M za umo-r,
kri-mi-nalka, 1954 (Grace Kelly).

MADŽARSKA 1 ■ 5 .23 Karpatski- ekspres;
5.50 Današnje jutro-; 9.00 Na vašo- željo-, po-n;
9.55 Nappali-; 12.02 Po-ro-či-la. Vreme. Špo-rt;
12.30 Karpatski- ekspres; 13.00 Preho-d; 13.30
Oddaja za manjši-ne; 14.30 Uni-verza znanja 2.0;
15.25 Medi-jski- guru; 15.55 So-sedje, madž.
nad; 16.30 Po-ro-či-la; 16.40 Regi-o-nalni- dnev-
ni-k; 16.50 Po-po-ldanska čajanka; 17.30 Indi-ja,
ko-pr. nad; 18.20 Skri-vno-st kraljeve hi-še, juž.
ko-r. nad; 19.30 Dnevni-k. Špo-rt. Vreme; 20.05
Go-spa Bradley, am. nad; 21.05 V sredo- zvečer;
21.40 Mo-ri-lčevo- maščevanje, kan. tri-ler; 23.15
Preteklo-st; 23.45 Po-ro-či-la. Vreme. Špo-rt; 23.55
Današnje jutro-, po-n. 01.45 No-čni- i-zbo-r.

MADŽARSKA 2 ■ 5.23 Karpatski-
ekspres; 5.50 Današnje jutro-; 9.00 Preno-s zase-
danja Parlamenta; 16.05 So-trpi-ni-, madž. nad;
16.30 Oddaja za manjši-ne; 16.55 Čaro-vni-ja,
i-t. nad; 17.25 Mednaro-dni- Gastro-blues festi--
val; 18.20 Preho-d; 18.45 Ri-sanke; 19.10 Tju-
lenj Ro-bbi-e, nem. nad; 20.00 Po-ro-či-la. Vreme.
Špo-rt; 20.30 Uni-verza znanj 2.0; 21.25 Kralji-ca
Seo-nduk, ko-r. nad; 22.25 Zaključek; 23.15
Opti-ka; 23.40 Indi-ja, ko-pr. nad. 00.25 Skri-vno-st
kraljeve hi-še, juž. ko-r. nad; 1.30 Mo-ri-lčevo-
maščevanje, kan. tri-ler; 3.05 No-čni- i-zbo-r.;

SPORTKLUB ■ 8.20 No-go-met, i-tali-janski-
po-kal po-lfi-nale: Inter - Ro-ma; 10.10 No-go-met,
i-tali-janski- po-kal - po-lfi-nale: Palermo- - Mi-lan;
12.00 Po-ker, Full Ti-lt Mi-lli-o-n Do-llars Cash Game:
8. del, po-no-vi-tev; 13.00 No-go-met, belgi-jska
li-ga: Pregled kro-ga, po-no-vi-tev; 13.30 No-go-met,
ruska li-ga: Pregled kro-ga; 14.00 No-go-met, npo--
wer Champi-o-nshi-p: Pregled kro-ga; 15.00 No-go--
met, španska li-ga: FCB - Depo-rti-vo-, po-no-vi-tev;
16.50 No-go-met, Premi-er League: Manchester
Ci-ty - Sto-ke Ci-ty, po-no-vi-tev; 18.45 No-go-metna
o-ddaja: Futbo-l Mundi-al, prvi-č; 19.15 Ro-ko-met,
1: slo-venska li-ga: Ci-mo-s Ko-per - Celje P.L., v
ži-vo-; 21.15 Teni-s, ATP Masters: Ri-m - Pregled
turni-rja, prvi-č; 22.10 No-go-met, po-rtugalska
li-ga: Pregled kro-ga, prvi-č; 22.40 Po-ker, Full Ti-lt
Mi-lli-o-n Do-llars Cash Game, 9. del, prvi-č; 23.35

Ko-šarka, Evro-li-ga - Fi-nal Fo-ur: Fi-nale; 1.50 Teni-s,
ATP Masters: Ri-m - 1/2 fi-nala.

SPORTKLUB+ ■ 8.15 No-go-met, Premi-er
li-ga: Bi-rmi-ngham - Fulham; 10.00 Telemarke-
ti-ng; 11.00 No-go-met, ni-zo-zemska li-ga: Gro-ni-n-
gen - PSV; 12.45 No-go-met, Premi-er li-gae: Arse-
nal - Asto-n Vi-lla; 14.30 No-go-met, Bundesli-ga:
Bayern - Stuttgart; 16.15 No-go-met, Premi-er
li-ga: Manchester Ci-ty- - Sto-ke; 18.15 Ho-kej,
NHL - ko-nferenčni- fi-nale: Bo-sto-n - Tampa Bay (2
tekma); 20.15 Ko-šarka, hrvaška li-ga: Cedevi-ta

ŠPORT TV 1 ■ 8.00 No-go-met: The Wo-rld
Game, 220. o-ddaja; 9.00 Magazi-n: Odštevanje
do- Lo-ndo-na, 68. o-ddaja 09.30 To-p Sho-p; 10.00
Atleti-ka: Di-amantna li-ga, Šanghaj; 12.15 To-p
Sho-p; 12.45 No-go-met: Prva Li-ga, Mari-bo-r -
Ko-per; 14.40 Baseball: Teden v MLB, 4. o-ddaja;
15.05 Mo-to-kro-s: MX1, VN ZDA, prva di-rka;
16.00 Mo-to-kro-s: MX1, VN ZDA, druga di-rka;
17.00 No-go-met: Li-verpo-o-l TV, Li-verpo-o-l - To-t-
tenham; 18.55 No-go-met: Li-gue 1, Bo-rdeaux -
PSG; 21.00 Ho-kej na ledu: IIHF SP eli-tne di-vi-zi-je
2011, Fi-nale: Švedska - Fi-nska; 23.30 Magazi-n:
Kajak Kanu, 1. o-ddaja; 0.00 Fo-rbi-dden TV.;

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 No-go-met: Seri-e A,
Napo-li- - Inter; 10.00 To-p Sho-p; 10.30 No-go--
met: Seri-e A, Mi-lan - Cagli-ari-; 12.30 Ko-njeni-štvo-:
Kasaške di-rke, 1. o-ddaja; 13.30 Avto-mo-bi-li-zem:
Superstars, Valenci-a, prva di-rka; 14.15 Avto-
mo-bi-li-zem: Superstars, Valenci-a, druga di-rka;
15.00 Avto-mo-to- špo-rt: FIM Mo-to-sho-w, 120.
o-ddaja; 15.30 No-go-met: Li-gue 1, Sai-nt-Eti-enne

- Rennes; 17.25 Teni-s: ATP magazi-n, 41. o-ddaja;
17.55 Ko-šarka: FIBA Basketball, 226. o-ddaja;
18.25 Avto-mo-to- špo-rt: Mo-to-r Wo-rld, 206. o-dd-
aja; 18.55 No-go-met: Li-gue 1, Li-lle - So-chaux;
21.00 No-go-met: Glo-bal Fo-o-tball, 250. o-ddaja;
21.30 Ekstremni- špo-rti-: Wo-rld o-f Free Spo-rts,
170. o-ddaja: Wenger Patago-ni-en Expedi-ti-o-n
Race 2011, 2. del; 22.00 Magazi-n: Parašpo-rt,
12. o-ddaja; 22.30 No-go-met: Seri-e A, Fi-o-renti-na

- Bo-lo-gna; 0.30 Ekstremni- špo-rti-: Wo-rld o-f Free
Spo-rts, 170. o-ddaja: Wenger Patago-ni-en Expedi--
ti-o-n Race 2011, 2. del.

EUROSPORT ■ 8.35 Mo-to-rspo-rt, Wo-rld
Seri-es by Renault, po-snetek; 9.00 Watts, maga-
zi-n; 9.15 Ko-lesarstvo-, di-rka po- Kali-fo-rni-ji-, po-sne-
tek; 10.15 Ko-lesarstvo-, di-rka po- Itali-ji-, po-snetek;
11.30 Teni-s, WTA turni-r, preno-s; 13.00 Teni-s,
Mats' Po-i-nt, po-snetek; 13.30 Ko-lesarstvo-, di-rka
po- Itali-ji-, po-snetek; 14.30 Ko-lesarstvo-, di-rka po-
Itali-ji-, preno-s; 17.30 Teni-s, WTA turni-r, preno-s;
19.45 Euro-go-als, magazi-n; 20.05 Ko-njeni-štvo-,
Nati-o-ns Cup, po-snetek; 21.05 Ko-njeni-štvo-, tur-
ni-r Ro-lex Kentucky, po-snetek; 22.10 Go-lf, US
PGA to-ur, po-snetek; 23.40 Go-lf, Ladi-es Euro-
pean To-ur, po-snetek; 23.50 Go-lf Club; 23.55
Jadranje, magazi-n; 0.10 Ko-lesarstvo-, di-rka po-
Kali-fo-rni-ji-, 4. etapa, preno-s.

Ashtona Kutcherja čaka
težka naloga - prikupiti se
igralcem v seriji, katere
glavna zvezda je še do
nedavnega bil razvpiti
Charlie Sheen

Ashton Kutcher bo nasledil težavne-
ga zvezdnika Charlieja Sheena v novi
sezoni humoristične serije televizij-
ske mreže CBS Dva moža in pol, sta
potrdila mreža in producentska hiša
Warner Bros. Odločitev je bila spreje-
ta na hitro, saj so jo naznanili kmalu
po tem, ko so pred tednom dni javi-
li, da se seriji ne bo pridružil Hugh
Grant. Kutcher je televizijskemu občin-
stvu znan po vlogi v Foxovi nanizan-
ki Nora sedemdeseta, po filmih, kot
je romantična komedija Gola zabava
ter po zabavni oddaji Punk'd. Mladi
igralec je menil, da v priljubljeni seri-
ji Sheena ne bo mogel nadomestiti, a
bo vse moči vložil v to, da bo zabaval
čim večje število gledalcev. Pri War-
ner Brosu so zadnjo, osmo sezono se-
rije Dva moža in pol skrajšali in pred
dvema mesecema odpustili Sheena
zaradi njegovega zabavljaškega nači-
na življenja in besnega kritiziranja
ustvarjalca serije Chucka Lorreja. "Ima-
mo srečo, da se bo naši družini pridru-
žil nekdo tako talentiran, radosten in
poseben kot Ashton," je dejal Lorre, ki
je tudi izvršni producent serije.

Triintridesetletni Kutcher, ki ga
bralci rumenega tiska poznajo tudi
kot soproga nekoliko starejše igralke
Demi Moore, se je podpisa izjemno do-
nosne pogodbe zagotovo razveselil. Po-
stavni igralec ima kljub mladostnemu
obrazu za sabo že kar nekaj medijske
kilometrine. Rodil se je v Iowi, kjer je
odraščal v konservativni katoliški
družini. K že tako ne preveč prijetne-
mu družinskemu vzdušju so dodatni
stres prinesle še hude zdravstvene te-
žave njegovega brata dvojčka, ki so mu
morali presaditi srce. "Nisem si več
želel prihajati domov in izvedeti še
več slabih novic. V delo sem se zako-
pal do te mere, da nisem razmišljal
več o ničemer drugem," se spominja.
Želja po odhodu ga je pripeljala v svet
mode, kjer ga je opazila agencija Next
iz New Yorka. Kmalu je krasil plakate
modnih gigantov, kot so Calvin Klein,
Američani pa se ga spomnijo tudi iz re-
klame za Pizza Hut. Sla po ustvarjanju
ga je vodila v Los Angeles, kjer si je že
z eno prvih avdic-ij priboril vlogo v se-
riji Nora sedemdeseta, ki ga je kasne-

Tako redko smo ju videvali skupaj, da
večina sploh opazila ni, da je ogenj lju-
bezni med njima ugasnil. Ekscentrič-
na Lady Gaga se mora te dni močno
truditi ohranjati nasmeh na obrazu,
saj jo pestijo ljubezenske težave. Da
je njena zveza z Lucom Carlom, lastni-
kom nočnega lokala, avtorjem in glas-
benikom, splavala po vodi, je potrdila
tudi pevka sama. "Nimam več fanta
pa tudi na zmenke ne hodim," je odvr-
nila novinarju, ki ga je zanimalo, kaj
se dogaja med njenimi rjuhami. Še ne
tako dolgo tega se je govorilo, da naj bi
bil par načrtoval pravljično poroko v
nekem odmaknjenem angleškem dvor-
cu, svojo zaroko pa naj bi bila proslav-
ljala na enem od romantičnih grških
otokov. Zakaj sta se razšla, še ni znano,
znano pa je, da sta svoje razmerje za
krajši čas prekinila že leta 2010, ponov-
ni združitvi pa naj bi bila najbolj nas-
protovala Lucova mama, ki je sama že
izkusila neprijetne posledice "pogre-
te juhe". "Njuna zadnja ločitev je bila
zelo grda in še sanja se mi ne, kaj bo iz
njiju nastalo. A nimam dobrega občut-
ka," je takrat povedala Lucova mama
Melinda. (siz)

Nekdanji kalifornijski guverner Amold Schwarzenegger je priznal, da je pred
več kot desetimi leti z neimenovano članico svojega hišnega osebja spočel otro-
ka. "Po preteku guvernerske funkcije sem se odločil najprej to deset let staro
zgodbo priznati svoji soprogi. Popolnoma razumem razočaranje in ogorčenje
prijateljev in sorodnikov. Opravičila za to dejanje ni, pripravljen sem sprejeti
vso odgovornost za bolečino, ki sem jim jo nehote prizadejal. Opravičil sem se
soprogi Marii in otrokom. Resnično mi je žal," je dejal nekdanji filmski igralec.
63-letni Sc-hwarzenegger in 55-letna Maria Shriver sta pred nekaj dnevi javno-
sti sporočila, da svojega zakona ne želita več nadaljevati. Poročena sta bila 25
let, v tem času pa so se jima rodili štirje otroc-i. Kdo je ženska, s katero je nekda-
nji igralec- skočil čez plot, v tem trenutku še ni znano, po neuradnih podatkih
pa naj bi bila za družino Sc-hwarzenegger delala več kot 20 let, danes pa naj bi
bila že upokojena. (siz)

Naročniki lahko naročite risanke po telefonih 02 23 53 326,02 23 53 324,02 23 53 325 ali na spletnem naslovu knjiga@vecer.com. trgovina večer com
DVD-je bo prinesel raznašalec domov, plačilo bo po položnicah za Večer. ® " "

Na spletno stran www.Tacek.si lahko
naložite slike svojih psov, drugi obisko-
valci pa jih ocenjujejo. Objavljamo pet
fotografij, ki so prejšnji teden dobile
najvišje ocene, hkrati pa vas vabimo,
da sodelujete s svojimi fotografijami in
tudi kot ocenjevalec.

Komaj ste dočakali veliki
trenutek. Vaš ljubljenček
je končno v svojem
novem domu. Vendar ne
pozabite, daje ta izkušnja
vznemirljiva tudi za psička,
ki bo zelo verjetno precej
izčrpan. Zato sledite
preprostim nasvetom,
ki smojih za novopečene
pasje lastnike pripravili
skupaj s strokovnjaki

Pa gremo lepo po vrsti. Kaj vse je treba
vedeti, preden si nabavimo psa, smo
vprašali pasjega terapevta in kinologa
Martina Simončiča (Gali, d.o.o.). "Naj-
prej se morajo z nabavo psa strinjati vsi
družinski člani, vsi morajo biti priprav-
ljeni na spremembo načina življenja, ki
jo novi družinski član zahteva. Pošteno
si moramo odgovoriti na mnogo zelo
pomembnih vprašanj glede pasme ozi-
roma velikosti psa, spola, dolge ali krat-
ke dlake, zahtevnosti nege... Že vnaprej
se moramo dogovoriti o bodočih obve-
znostih posameznega člana družine v
zvezi s psom. Vnaprej se moramo pou-
čiti o potrebah mladičev in odraslih
psov, zahtevnosti vzgoje, načina vzgoje
ter se zavedati, da pes ni igrača, ki bi se
je po nekaj tednih naveličali." Življenje
se bo spremenilo za mnogo naslednjih
let, opozori Simončič. Za psa bo treba
skrbeti vsak dan, ne glede na službe-
ne, šolske ali družinske obveznosti, ne
glede na vremenske razmere, ne glede
na našo dobro ali slabo voljo. "Odgovo-
riti si moramo na vprašanja o času, ki
ga bomo vsak dan lahko posvetili psu,
o načinu preživljanja prostih dni, počit-
nic in dopustov. In ne nazadnje tudi o
naših finančnih zmožnostih. Nakup
psa ni enkraten strošek, pes bo stal-
na postavka v družinskem proračunu.
Treba bo poskrbeti za cepljenja, more-
bitne veterinarske stroške, prehrano,
opremo, igrače, dodatke, pasjo šolo in
še in še. Tudi za varstvo, če ga v času
dopusta ne boste mogli vzeti s seboj. K
nakupu psa moramo pristopiti resno,
odgovorno in z zavedanjem, kaj to pri-
naša in na kakšne spremembe mora-
mo biti pripravljeni."

Kdaj pripeljati psa v novi dom? Psič-
ka pripeljete domov, ko nimate obve-
znosti, da mu lahko namenite čimveč
pozornosti, opozori Damir Skok, vete-
rinar in strokovni sodelavec podjet-
ja Mars. "Če to storite zjutraj, bo imel
dovolj časa, da se nekoliko privadi na
novo okolje, preden se odpravi spat.
Ko psiček prispe v svoj novi dom, mu
pustite, da ovoha svojo okolico in ga se-
znanite z njegovim novim prostorom
za spanje. Bodite nežni in potrpežljivi."
Še preden kužka pripeljete v novi dom,
se naročite pri veterinarju na prvi pre-
gled, ki ga opravite čim prej, vključno
z vsemi potrebnimi cepljenji.

Kako se obnašati ob prihodu novega
družinskega člana oziroma kako rav-
nati z njim? Martin Simončič: "Ob pri-
hodu mladiča se obnašamo normalno,
ne smemo biti razburjeni, pustiti mu
moramo nekaj časa, da prevoha novo
domovanje. Nikar ne silimo vanj, ne
dvigujmo ga v naročje, pustimo ga, da
sam pride do nas. Že od prvega dne mu
moramo postaviti omejitve, ki bodo ve-
ljale vse življenje. Na primer, če smo se
dogovorili, da pes ne bo smel v spalni-
co, ga ustavimo že prvi dan, če bo želel
prestopiti prag sobe. Ne bodimo nasil-
ni, dovolj je beseda, ki jo podkrepimo
z ustreznim gibom roke. Vzgoja mladi-
ča se začne prvi dan življenja v novem
domu. Ko bo nove prostore osvojil in
se morda malo umiril, mu pokažimo
njegovo ležišče, zraven naj bo posoda z
vodo. Mladičkom zaradi vznemirjenja
v novem okolju lahko uide nekaj kap-
ljic urina, in če se to zgodi, se ne razbur-
jamo. Spreglejmo in mirno počistimo.

Potem pa počasi začnemo z dnevnim
redom, ki bo veljal prve mesece sobiva-
nja. Odpeljimo ga na kratek sprehod v
bližini doma, da začne spoznavati oko-
lje. Vzgoja naj bo dosledna, odločna, z
mnogimi pohvalami in nagradami za
želeno vedenje. Igrajmo se z njim in ga
učimo skozi igro."

Kako se odzvati na morebitno joka-
nje mladička? "Vsak mladič se po pri-
hodu v novi dom počuti osamljenega,
saj je imel v leglu družbo bratcev in ses-
tric," poudari Simončič. "Zaradi tega je
pametno, da v leglu nekaj ur pustimo
krpo, ki jo potem z mladičem prinese-
mo domov. Na ta način ga v novi dom
spremlja vonj, ki ga je navajen. To krpo
položimo na njegovo ležišče in je vsaj
prvi teden ne umaknemo. Ponoči mu
ob ležišču pustimo žvečilno igračo.
Bolje je, da se na cviljenje ne odziva-
mo, saj bi ga tako navajali na izsiljeva-
nje naše prisotnosti in pozornosti. Ne
jemljimo ga k sebi v posteljo, lahko pa
je njegovo ležišče prve dni nekje v naši
bližini."

Kakšno opremo za mladička bomo po-
trebovali? Nina Bratina iz trgovine Mr.
Pet: "Če bo živel na vrtu, mu pred priho-
dom uredimo ustrezno velik in ograjen
prostor z dobro toplotno izolirano in
ustrezno veliko pasjo uto. Njegov pro-
stor oziroma pesjak naj bo v delu dvo-
rišča, kjer bo imel kuža pregled nad
dogajanjem in se bo istočasno lahko
umaknil v svoj mirni kotiček. Ograja,
uta in tla naj bodo iz prijaznih materia-
lov, ki bodo omogočali preprosto čiš-
čenje in vzdrževanje. Pred prihodom
kužka poskrbimo še za nakup ustre-
znih posod, ki naj bodo iz vzdržljivih
in živali prijaznih materialov. V pasjo
uto namestimo ležišče in pripravimo
nekaj igrač, ki mu bodo na voljo za igro
z vami oziroma tudi takrat, ko se bo z
njimi igral sam." Če bo živel v stano-
vanju, mu lahko namestimo kovinski
ali plastični boks in v njem pralno in
prijetno blazino ter nekaj igrač. "Boks
oziroma kletko mu ob prihodu v dom
predstavimo postopoma in brez prisi-
le, s pomočjo igrač in priboljškov, da ga
bo kuža sprejel kot svoj brlog, kjer se bo
tudi v času odsotnosti lastnikov poču-
til varno. Če mu želimo omejiti dostop
do določenih prostorov, se lahko odlo-
čimo za premično in po obliki prilagod-
ljivo kovinsko ograjico ali nastavljiva
vrata, ki jih namestimo na prehod. Prav
tako poskrbimo za nakup ustreznih
posodic, igrač in žvečilk, primernih za
mladička in njegove ostre mlečne zobe.
Za hitrejše in uspešnejše navajanje na
sobno higieno so bodočim lastnikom
na voljo plenične podloge in kapljice, ki
kužka usmerijo, kje lahko opravi potre-
bo. Pred prihodom psa poskrbimo tudi
za nakup šampona za mladiče, krtače
oziroma glavnika, ki ju bomo uporablja-
li za vzdrževanje nege kožuščka. Odgo-
vorni lastniki bodo nabavili vrečke za
iztrebke in tudi vse potrebno za prevoz
psa (varnostni pas ali boks za prevaža-
nje). Seveda ne gre brez ovratnice oziro-
ma oprsnice ter povodca."

"Doma imamo višavskega terierja, sta-
rega sedem let. Pogosto, predvsem ob
večerih, si liže tačko. Venomer mu jo pre-
gledam, ali je umazana, ali seje vanjo kaj
zataknilo, ali so blazinice poškodovane,
vendar ni nič od tega. Je to lahko poveza-
no s čim drugim? Prav tako me zanima,
kako negovati tačke v poletnem času, ko
je asfalt zelo vroč. Lani je imel kuža po-
polnoma razpokane blazinice. Obstaja
kakšno mazilo ali lahko uporabimo kaj iz
domače lekarne? Najlepša hvala, zelo radi
vas beremo."

Odgovarja veterinarka Nika Gregorčič, dr.
vet. med., iz veterinarske ambulante Di-
agnoza v Ljubljani. "Potencialnih vzro-
kov za opisane težave je zelo veliko.
Lahko je krivo vnetje kože med prsti
na šapah, kože ob krempljih, obolenje
nohtov ali blazinic. Vnetje je lahko
posledica stika z dražečimi snovmi
ali poškodbe, grobe podlage terena,
okužbe z bakterijami, hormonskega
neravnovesja pri hipotireoidizmu ali
hiperadrenokorticizmu, alergije ali
imunsko pogojenih bolezni. Draženje
kože, kasneje pa tudi njeno sekundar-
no bakterijsko vnetje povzročajo tudi
nekateri paraziti (npr. Demodex canis
ali ličinke trakulj). Tu bi posebej izpo-
stavila demodex, ki je, če se razširi, še
posebno nevaren. Ta zunanji zajeda-
vec zajeda v dlačnih mešičkih in je v
majhnem številu del normalne kožne
mikroflore. Do bolezenskega stanja pa
pride zaradi poslabšanega imunskega
sistema. Občasno si psi tačke ližejo
tudi zaradi psihičnih razlogov. Treba
je torej najprej natančno določiti, kaj je
vzrok za draženje pri vašem psu, in ga,
če je le mogoče, odpraviti. Pri tem obi-
čajno najprej izločimo (ali potrdimo)
vnetje zaradi alergij.

Psi, ki dobijo vnetje na šapah zara-
di alergije, imajo običajno kronične ali
ponavljajoče se težave. Svetujem vam,
da se za nekaj časa izognete sprehaja-
nju po travi in uvedete izločevalno
dieto. Dieta je hrana, ki vsebuje za psa
novo vrsto beljakovin in ogljikovih hi-
dratov. O njej se lahko posvetujete s
svojim veterinarjem. Če boste po pri-
četku diete opazili, da so težave manj
izrazite, je to že prvi znak izboljšanja,
do popolnega izboljšanja pa lahko
mine tudi več tednov. Ko uvajate novo
hrano, počnite to postopoma. Obolela
mesta lahko lokalno zdravite s priprav-
kom, ki zmanjšuje srbež in vnetje. Na
blazinice, ki so prizadete zaradi vroče-
ga asfalta, po sprehodu nanesite zaščit-
no mazilo, ki vsebuje lanolin.

Vzrokov za opisane težave je torej
lahko zelo veliko, zato svetujem pre-
gled in posvet pri veterinarju. Ta bo - v
primeru sprememb na tačkah - odvzel
vzorce, postavil diagnozo in predpisal
ustrezno zdravljenje. Največkrat v tem
primeru uporabljamo sredstva, ki lo-
kalno blažijo vnetje in preprečujejo
infekcije, v primeru močne prizadeto-
sti pa predpišemo zdravila, ki delujejo
sistemsko."

Imate vprašanje, na katero ne najde-
te odgovora, ali težavo, za katero ne
vidite rešitve? Zaupajte nam jo in
skupaj z našimi strokovnjaki vam
bomo poskušali svetovati. Vpraša-
nje pošljite na elektronski naslov
tacek@vecer.com.

Papiga je izjemno
družabno in inteligentno
bitje. Svojemu lastniku
lahko zelo dolgo bogati
življenje

Velike papige, na primer are, kakaduji
ali eklektusi, potrebujejo izkušenega
skrbnika z veliko prostora in časa. Pre-
den pa si omislite pernatega prijatelja,
se morate vprašati, ali izpolnjujete vse
pogoje za njegovo vzgojo in domova-
nje, v katerem se bo papiga prijetno
počutila.

Družina Tantegel iz Maribora je
pred nekaj meseci sprejela v svoj dom
novega družinskega člana. "Že od nek-
daj sva si z bratom želela hišnega ljub-
ljenčka. Najina prva misel je bil sicer
pes, a se je zataknilo, saj sem alergičen
na mačjo in pasjo dlako. Po dolgem
premišljevanju, iskanju in dogovar-
janju smo se v družini odločili za pa-
pigo," pravi Žiga Tantegel. Sedaj že
skoraj enoletni Toby, vrste eklektus,
je izredno čustvena papiga, ki potre-
buje veliko prostora, sončne svetlobe
in pozornosti svojih lastnikov. "Toby
je avstralski papagaj, sorte R. micgilli-
vrayi. Za to sorto smo se odločili, ker
se hitro udomači in se zelo naveže na
vse družinske člane in ne le na enega.
Ni glasen in moteč za okolico."

Eklektusi so izredno lepe ptice. Samci
so običajno zeleni z rdečimi peresi na
spodnji strani kril, samice pa so rde-
če in vijolične. Zrastejo do 35 centime-
trov. Perje na glavi, vratu in prsih je
edinstvenih barv. Bolj spominja na
lase kot na perje. Kljun imajo gladek.
Kot z ostalimi živalmi se je treba tudi
z njimi veliko ukvarjati, sicer lahko
postanejo plašni. "Znani so po inteli-
genci in plemenitosti. Toby dobro ve,
kdaj mora v kletko, čeravno se takrat
zelo upira. Iztrebke večinoma izpusti
na stojalu, ve, da ne sme kljuvati rož,
pohištva in drugih predmetov. Če ga
skregam, se hoče hitro opravičiti. Pri-
leti mi na ramo, me objema s krili in
boža s kljunom po licu."

Galgo Caelum je prišel na svet leta 2005.
Je prijazen, nežen in umirjen galgo z be-
lim kožuščkom. V hiši je tih sostanovalec,
ki rad opazuje svoje bližnje s kavča ali po-
stelje. Je sobno čist in hodi lepo pripet na
povodec. Zaradi njegovega strahu pred
zlatimi prinašala in border collieji predvi-
devajo, daje imel s katero od teh pasem
neprijetne izkušnje. Brez težav sobiva
s posvojenim galgom, s katerim se rad
igra, prav tako z njim brez problema deli
hrano. Ni pa priporočljivo, da bi v novem
domu že bival kakšen pes, ki bi kazal viso-
ko stopnjo dominance, saj bi bil Caelum
ob takšnem psu nesrečen. Je v začasnem
skrbništvu v Sloveniji (v Mariboru).

Eklektusi imajo zelo dobro razvi-
to sposobnost govorjenja, ki pride do
izraza pri enem letu starosti. Toby še
ne govori, zato mu Žiga večkrat na
dan razločno in počasi izgovarja raz-
lične besede. Do zdaj se nanje odziva
v nerazumljivi "papagajščini".

Toby potrebuje veliko različne zelenja-
ve in sadja, da dobi dovolj vitaminov
in mineralov, tako ostane zdrav in vi-
talen. Družina mu vsak dan spreminja
jedilnik. "Pomembno je, da uživa kore-
nje, ki ima vitamin A, ta pa ščiti pred
glivičnimi obolenji. Poleg visokokako-
vostne semenske hrane mu ponujamo
še raznovrstno zelenjavo in sadje. Naj-
raje ima fige in študentsko hrano, ro-
zine, lešnike, mandlje ... Dajemo mu
pa tudi testenine, riž in enkrat teden-
sko malo črnega kruha," pripoveduje
Žiga.

Nega papige nikakor ni težavna.
Tanteglovi Tobyja kopajo oziroma pr-
hajo v kopalnici. Pravijo, da se je na za-
četku vode bal, a sedaj ob snopu vode
uživa. "Tudi sicer, ko je v kletki, z
glavo čofota po vodi in uživa. Večji del
dneva sam skrbi za svojo higieno. Skr-
bno si očisti perje in tudi svoj kljun, ki
ga drgne ob palico v kletki, bodisi ob
kak drug trd predmet."

Velike papige, kot je eklektus, zahte-
vajo ogromno prostora in temu pri-
merno kletko, kjer lahko počivajo.
Ta seveda ne more biti ves čas zapr-
ta. Na splošno mora lastnik večji
del prostega časa posvetiti svoje-
mu ljubljencu. "Bodoči lastniki
morajo biti pri nakupu papige
pozorni na njene lastnosti. Se-
veda si jo morajo tudi želeti.
Eklektusi so zelo čustveni, po-
trebujejo našo pozornost, veli-
ko kletko in ogromno prostora,
zato je treba razmisliti, ali jim
lahko izpolnimo vse pogoje. Pa-
piga nas potrebuje. Niti za trenu-
tek ne smemo pomisliti, da bi jo
čez nekaj let oddali ali prodali
drugemu lastniku. Stres, ki bi
ga žival doživela, je nepoprav-
ljiv in zanjo lahko tudi usoden.
Kletka naj bo velika, vedno

Veliki angleški hrt Wally (2006) je črne
barve z belimi pikicami po kožuhu.
Pred že kar nekaj časa je zaključil svojo
tekmovalno kariero in od takrat čaka v
zavetišču na topel dom in človeškega
prijatelja, ki ga bo s svojim veselim znača-
jem osrečeval še dolga leta. Iz zavetišča
pri-ha-ja-jo sa-me pohva-le o njem, zelo
rad hodi na sprehode, rad je in uživa v
poležavanju na mehkem. Primeren je za
družine z otroki, ni združljiv z mačkami
in potrebna bo previdnost pri majhnih
psih, čeprav je Wally enkrat že dokazal,
da se lahko lepo razume tudi z njimi.
Je v začasnem skrbništvu v Sloveniji (v
Ljubljani).

Življenjska doba
papig je različna.
Nekatere živijo 20,
30,40 let. Eklektu-si
naj bi živeli
celo 60 let

Društvo reševalnih psov REPS Maribor je na 13. mednarodni vaji ekip vodnikov
reševalnih psov, ki je bila v Ljubljani minuli konec tedna, osvojilo tretje mesto.
Kot je povedala Darinka Lečnik - Urbancl, vodja intervencijske ekipe REPS, je
bil namen vaje preveriti reševalne sposobnosti vodnikov in psov v ruševini in
pri iskanju pogrešanih ljudi. "Vaja je posnemala resnično situacijo, rušilni po-
tres v Ljubljani. 20 ekip (po trije vodniki z reševalnimi psi) smo morali delati 24
ur, oblikoval se je sprejemni center in bazni tabor, od koder smo ekipe odhajale
na delo. Delovne naloge so bile razdeljene na šest delovišč (štiri ruševine in dva
terena za iskanje pogrešanih ljudi), od tega vsaj dve nočni vaji."

Intervencijsko enoto društva REPS so sestavljali Darinka Lečnik - Urbancl,
Martina Krančan in Matej Kavnik, osvojili so tretje mesto in našli dvanajst po-
grešanih ljudi. Sodniki so poleg najdbe pogrešanih ali zasutih ljudi ocenjevali
tudi organizacijo reševanja, vodljivost psov in delo vodnikov, nudenje prve po-
moči ... (sav)

Na spletno stran www.Tacek.si lahko
naložite slike svojih mačk, drugi obi-
skovalci pa jih ocenjujejo. Objavljamo
pet fotografij, ki so prejšnji teden dobi-
le najvišje ocene, hkrati pa vas vabimo,
da sodelujete s svojimi fotografijami in
tudi kot ocenjevalec.

3. ju-lij mlakar: Desetmesečna Gina je
mlada raziskovalka, zelo rada je v so-
sedovem vrtu.

Objava sočnih podrobno-
sti naj bi bila v interesu
javnosti, saj je šlo za
poslanca in župana

"Kot odgovornemu uredniku časnika
Direkt se mi objava ni zdela sporna.
Na uredniškem kolegiju smo se odloči-
li, da je zadeva pomembna za javnost,
saj je bil vpleten poslanec državnega
zbora," je šef bloga Požareport Bojan
Požar povedal o objavi posnetka tele-
fonskega pogovora med nekdanjim
poslancem SDS Pavlom Ruparjem
in njegovo takratno ljubico Ksenijo
Slak. V tabloidu Direkt 12. oktobra
2006 objavljen magnetogram sočne-
ga prepira med Slakovo in Ruparjem
z naslovom "Jaz porivam s tabo brez
kondomov" pa je zelo razburil nekda-
njega tržiškega župana, ki meni, da je
šlo za "eno svinjsko zaroto", zaradi kate-
re je posledično odstopil kot poslanec
ter "doživel kolaps na volitvah in ostal
brez službe. Ruparju se zdi najbolj spor-
no dejstvo, da je nekdanji urednik črne
kronike na Direktu Toni Peric brez nje-
govega soglasja z diktafonom posnel
pogovor med njim in Slakovo, zato se
je odločil za tožbo zoper njega. Peric je
že na prejšnji obravnavi povedal, da je
Rupar moral ali vsaj mogel vedeti, da
ga snema, in to ne na skrivaj. Slakova,
ki se zdaj piše Smešnjavec, je potrdila,
da je del telefonskega pogovora dala na
zvočnik, tako da so pogovor na ured-
ništvu Direkta lahko slišali tudi tisti,
ki so bili takrat v njeni bližini. Ruparju
je tudi povedala, da ga snemajo, na kar
naj bi ji odvrnil, da mu je vseeno.

Peric trdi, da posnetka ni objavil, tem-
več je zgolj dal štiri ali šest pogovorov
na skupno Direktovo mrežo, v času
sestanka uredniškega kolegija pa je
bil na tiskovni konferenci, ki jo je skli-

cal Rupar. Požar pojasnjuje, da so se za
objavo posnetka pogovora, tudi obsce-
nih delov, odločili zato, ker so "hoteli
predstaviti, kakšen je Rupar v resni-
ci". Članek pa je ostal nepodpisan, ker
je pri pripravi prispevka sodelovalo
več avtorjev. Peric naj bi dan po obja-
vi Požarju rekel, da je "zadeva dobro
izpadla", sam pa je, kot pravi, imel s po-
snetim materialom, na katerem naj bi
bili omenjeni tudi določeni visoki po-
litiki, drugačne zamisli. Rupar ga je za-
nimal samo z vidika stanovanj, ki jih
ni prijavil Kosovi komisiji, medtem ko
ga spolne razvade Ruparja in Slakove
niso interesirale. In kje so danes po-
snetki? Po propadu Direkta naj bi po-
snetki z lokalne Dnevnikove mreže, ta
je bil izdajatelj tega tabloida "brez mi-
losti", izginili. Peric, ki je zaradi tega
"zelo žalosten", pravi, da bo potem, ko
bo "pravnomočno oproščen, poskušal,
če bo šlo, pridobiti tudi druge posnet-
ke, na katerih je veliko govora tudi o Ja-
nezu Janši in Dimitriju Ruplu."

Zdraham med sprtima golobčkoma je
bil po službeni dolžnosti delno priča
tudi nekdanji Direktov fotoreporter
Jani Božič. Potem ko je Slakova po-
klicala Perica in mu povedala, da jo
Rupar pretepa, se je skupaj s Pericem
odpeljal do "konfliktne cone". "Slako-
va je odprla vrata in naju povabila, da
vstopiva v stanovanje. V tistem tre-
nutku pa naju je zagledal Rupar, ki me
je nato udaril in razbil objektiv," se
dogodkov iz oktobra 2006 spominja
Božič in dodaja, da sta nato s Pericem
zbežala po stopnicah. Kmalu se jima
je pridružila Slakova in odpeljali so se
najprej na urgenco, nato pa na ured-
ništvo Direkta. Tudi Božič se spomni,
da je Slakova med pogovorom v dolo-
čenih trenutkih na telefonu vključila
funkcijo zvočnik in videla, da se pogo-
vor snema na diktafon.

Sojenje na okrajnem sodišču v Vr-
hniki se bo nadaljevalo in z razsodbo
najverjetneje končalo 14. junija.

V zadevi Čista lopata so se včeraj pričeli ogledi posnetkov tajnih opazovanj. Za-
govorniki obtožene osmerice, ki se ji očita sprejemanje in dajanje daril oziro-
ma pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na
Brniku, so se razburjali in poudarjali, da zaradi slabe kakovosti posnetka več-
krat ni mogoče prepoznati in identificirati oseb, ki so bile videne na posnetkih
tajnih opazovanj. Poudarjali so, da "na podlagi videnega ni dovolj podatkov, ki
bi omogočali prepoznavo". Predsednica sodnega senata Vesna Pod-jed- ni istega
mnenja. Meni, da je kljub zrnati sliki s posnetka razvidno, da gre za nekdanjega
uslužbenca Javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Tomaža Žiberta, ki se
je srečal z vodilnima v Vegradu, Hild-o Tovšak in Srečkom Gabričem, pri čimer
sta si Žibert in Gabrič izmenjala dokumente. Zagovornik Tovšakove Peter Fašun
ocenjuje, da s posnetka ni razvidno, da bi bili predani kakršni koli dokumenti,
še posebej pa ne mapa, kar Gabriču očita tožilstvo.

Podjedova je včeraj prebrala tudi pobude in odredbe za tajna opazovanja
in hišne preiskave, iz katerih je razvidno, da je bilo tajno opazovanje najprej
odrejeno I-vanu Zid-arju zaradi suma zlorabe položaja. Tajno opazovanje je bilo
sprva odrejeno, ker je SCT nekaterim družbam plačeval račune v vrednosti več
deset tisoč evrov, čeprav te za SCT niso izvajale storitev. Nekdanji direktor obu-
božanega SCT-ja je zaradi zdravstvenih razlogov še vedno izločen iz postopka
in se tudi včeraj ni udeležil obravnave. Naslednja obravnava bo 27. maja. Torko-
ve "seanse" do nadaljnjega odpadejo, saj se nekateri zagovorniki v tem terminu
"bojujejo" na drugi, prav tako medijsko izpostavljeni fronti, imenovani Balkan-
ski bojevnik. (gg)

Večina nemških otrok včeraj proti domu

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je po včerajšnji jutranji vi-
ziti ostalo pet poškodovanih s prevrnjenega nemškega avtobusa, enega izmed
mladostnikov so odpustili iz bolnišnice že prej, večina udeležencev ponedeljko-
ve nesreče pa naj bi se v Nemčijo odpravila včeraj popoldne. V avtobusu, ki je v
ponedeljek zjutraj iz za zdaj neznanega razloga zapeljal z gorenjske avtoceste,
se je poškodovalo 29 ljudi, ki so jih po hitri reševalni akciji prepeljali v ljubljan-
ski UKC. Huje je bilo poškodovanih šest oseb, ki so ostale v oskrbi, druge pa so
namestili v kranjski hotel, kjer je zanje poskrbel pogodbeni psiholog uprave za
zaščito in reševanje. Na kliničnem oddelku UKC Ljubljana ostajajo trije odrasli
in dva mladostnika, od katerih pa nihče ni v življenjski nevarnosti. Policisti še
niso odkrili vzrokov nesreče nemškega avtobusa, saj čakajo na rezultate izred-
nega tehničnega pregleda vozila in odvzema voznikove krvi. (sta)

V neposredni bližini
Koroškega mostu
v Mariboru sta včeraj
za posledicami hude
prometne nesreče umrla
53-letna Marija Krajnčič
in 31-letni Matjaž Tajnik,
smo izvedeli neuradno

Očividcem včerajšnje prometne ne-
sreče na štiriposovnici, ki v Maribo-
ru vodi čež Koroški most, je ob 12.49
zastal dih. Posledice trčenja treh avto-
mobilov so katastrofalne: trije udele-
ženci, od teh dva mrtva. Kaj je šlo
narobe pri 53-letni voznici opla zafi-
re, da je ta med vožnjo v smeri Tabo-
ra sunkovito zavila v levo, v robnik
zelenice, ki ločuje smerna vozišča, ni
znano. Trk v robnik pa je bil tako sun-
kovit, da je Mariborčanko, neuradno
gre za Marijo Krajnčič, z avtomobi-
lom za 180 stopinj najprej obrnilo v
desno, ko je v robnik trčila še z zad-
njim kolesom, pa je avto katapultira-

Dušan Urankar, podjetnik iz Gomil-
skega v Braslovčah, glasno opozarja
na izigravanje in poslovno goljufijo
direktorja nekdanjega podjetja Biva
hiše, s sedežem na Gomilskem, B. H.
Ob tem se pritožuje nad počasnim
delom celjskih kriminalistov, tamkajš-
njega tožilstva in okrajnega sodišča v
Ljubljani. Za storjeno krivico je lani
marca vložil kazensko ovadbo zoper
direktorja in v zadnjih treh letih izgu-
bil že najmanj 10 tisoč evrov.

Urankar, po poklicu strojni klju-
čavničar, je septembra pred tremi
leti s podjetjem Biva hiše sklenil po-
godbo za izdelavo montažne jeklene
konstrukcije za izgradnjo hotela v Ita-
liji. Poleg tega je za podjetje izdeloval
še vezne elemente za montažne hiše,
razne konstrukcije, vijake in tesar-
ske vzpone. Konstrukcijo je izdelal
v domači delavnici s pomočjo petih
zaposlenih delavcev, nakar so jo odpe-
ljali in sestavili v Italiji. Toda zaplet-
lo se je že na samem začetku. Rok za
izdelavo je bil določen sredi septem-
lo v zrak in ga odbilo na nasprotna
vozna pasova.

Ravno v tistem trenutku je naspro-
ti z astro pravilno pripeljal nič hude-
ga sluteči 31-letnik, neuradno gre za
Matjaža Tajnika. Nesreči se nikakor
ni mogel izogniti, zafira je namreč iz
zraka priletela direktno na njegovo
astro, od tod pa je avto povzročiteljice
odbilo še na seata leon, ki ga je vozila
24-letna Nina Knez, sicer hči znanega
Mariborčana Matjaža Kneza, direktor-
ja podjetja ZIM. Mlada voznica je imela
neizmerno srečo, "leteči" avtomobil je
ob padcu na njenega seata poškodoval
le pločevino, razbilo se je steklo, sama
pa je v avtu obsedela skoraj nepoško-
dovana. "Ko sem prijel njen plašč, se je
steklo kar vsulo z njega," je bil na kraju
nesreče pretresen Matjaž Knez, ko sije
poskušal predstavljati, kaj je njegova
hči doživljala takrat, ko je v svojem
avtomobilu zrla v avto, ki jo je skoraj
pokopal pod seboj.

Grozljivemu prizoru je bilo na Dra-
vograjski cesti včeraj priča več vozni-
kov. "Vozil sem za srebrnim oplom
in nenadoma zagledal, kako je pole-
tel po zraku, nato je pričelo pokati,"
je nesrečo povzel starejši moški. Dru-

bra, projektno dokumentacijo pa je
podjetnik prejel šele konec tega me-
seca. Naročila do predvidenega roka
tako vsekakor ni bilo mogoče izpolni-
ti. Urankar je med nastajanjem kon-
strukcije in drugih del za podjetje
redno izdajal dobavnice in fakture
za posamezna opravljena dela, med-
tem ko plačil zanje ni prejemal. "Na
nespoštovanje pogodbe in neplačeva-
nje računov sem jih opozoril z dvema
dopisoma, toda brez uspeha. Več kot
očitno je postalo, da s plačilom zavla-
čujejo." Zaradi tega se je odločil, da
podjetju ne bo dostavil že izdelanih
zadnjih nosilcev konstrukcije. Odloči-
tev je sprožila reakcijo, zaradi katere
ga je še isti dan poklical predsednik
uprave zreškega Uniorja, večinskega
lastnika podjetja Biva hiše, G. K., in
mu še tisti dan nakazal 30 tisoč evrov.
Za preostali dolg, znašal je dobrih 65
tisoč evrov, mu je obljubil plačilo do
konec leta 2008, na katerega pa Uran-
kar še vedno čaka in ob tem izgublja
vsakršno upanje. V tistem obdobju je
B. H. postal tudi povsem nedosegljiv
za opeharjenega podjetnika.

Urankar je na ljubljanskem okrož-
nem sodišču vložil zahtevek za izvr-
šbo in kar pol leta čakal na razplet,
v katerem je podjetje ugovarjalo in
zanikalo, da bi od Urankarja prejelo
gemu očividcu, ki je vozil za astro in
seatom, sploh ni bilo jasno, od kod
je priletela zafira. A se s tem niti ni
ukvarjal, ampak je takoj stekel na
pomoč. Najprej povzročiteljici nesre-
če, ki je padla iz avta, ko je po nekaj
trenutkih poskusa oživljanja uvidel,
da je boj zanjo zaman, je odhitel do
zmaličene astre. "Moškega sem slišal
mrmrati, bil je ukleščen v avtomobilu,
tolažil sem ga, da že prihajajo reševal-
ci. Gasilci in zdravniška pomoč so priš-
li izjemno hitro, a je bilo tudi zanj žal
prepozno." Preživeli mladi voznici je
svetoval, naj ostane v vozilu, ko mu je
dejala, da ne čuti nikakršnih bolečin,
jo je s pomočjo še enega očividca osvo-
bodil zverižene pločevine. Preden so
reševalci "srečnico" odpeljali na pre-
ventivni pregled v bolnišnico, so jo
zaslišali še policisti in jo hkrati preiz-
kusili z alkotestom. Vozila je povsem
trezna, nezgode pa ni znala natančno
opisati, zgodilo se je namreč v trenut-
ku. Pred trkom je vozila po desnem
pasu, ko je počilo prvič, dogajanja na
levi strani zaradi mrtvega kota očit-
no sploh ni opazila. Po besedah policij-
skega inšpektorja Janka Zrnka je dekle
policistom vedelo povedati le, "da je na-
enkrat na njen avto nekaj padlo".

zadnje izdane račune. Celjsko okrajno
sodišče je v zamudni sodbi nato ugo-
tovilo, da so bili vsi računi kakor tudi
blago pravilno izdani, njihovo sprene-
vedanje ter izjave pa označilo za brez-
predmetne in neresnične. Izvršba na
nepremičnino podjetja Biva hiše se
sicer nadaljuje, kako uspešna bo, je
zgodba zase. "Prepričan sem, da me
je podjetje preslepilo s sklenitvijo
pogodbe, saj so vedeli, da mi plačila
v celoti ne bodo poravnali. Podjetje
so septembra 2009 prodali podjetju
Lesne gradnje, kasneje je šlo tudi v
stečaj," še pojasnjuje Urankar. Ni mu
preostalo drugega, kot da B. H. ovadi
za sum poslovne goljufije. Ovadbo je
vložil marca lani in jo moral nato do-
datno dopolniti s točno višino nepla-
čanih računov oziroma dolga, ki je
nastal ob sklenitvi podizvajalske po-
godbe. S terjatvami vred je dolg nara-
sel na dobrih 76 tisoč evrov. Na celjski
policijski upravi in tožilstvu ovadbo
in primer domnevne goljufije po sla-
bem letu in pol še preučujejo in prei-
skujejo. Urankar je v tem času izgubil
upanje v pravno delovanje države,
delo policistov, kriminalistov, tožil-
stva in še bolj v pošteno delo odvetni-
kov. Kot zaslužen v osamosvojitveni
vojni pravi, da si takšne države nikoli
nismo zaslužili.

"Darka Šariča poznam iz otroštva, saj
sva oba rojena v Prevlaki v Črni gori,
naše družine so bile povezane. Tudi
ko smo se preselili v Kranj, smo z dru-
žino pogosto odhajali k sorodnikom v
Črno goro, in ko je Darko služil vojsko
v Kranju, je bil pogosto pri nas doma.
Iz naših dolgoletnih druženj imam ve-
liko fotografij, ki so jih kriminalisti
našli tudi v hišni preiskavi pri meni
doma," se je glasil zagovor obtožene
Zdenke Kondič, kiji zaradi trgovanja
z mamili skupaj še s šestnajstimi obto-
ženimi sodijo pred senatom ljubljan-
skega okrožnega sodišča.

Včeraj so v tako imenovani zadevi
Balkanski bojevnik končali zagovore
obtoženi, vsi so se izrekli za popolno
ma nedolžne, tako kot je to povedal
na prejšnji glavni obravnavi prvoobto
ženi Dragan Tošič, domnevni narko
šef, menda desna roka domnevnega
balkanskega narko kralja Darka Šari-
ča, ki je na begu.

Poročali smo, da obtožnica navaja
da so obtoženi trgovali s kokainom
obtožena Marko Bublič in Boštjan
Kopčič pa še kaznivega dejanja trgo
vanja z orožjem. Kopčiču so 25. maja
lani na njegovem domu kriminalisti
zasegli dva noža za metanje, prirejena
za napad, ter 163,94 gramakokaina in
23,22 grama, Bubliču pa avtomatsko
puško z nabojnikom znamke Crvena
zastava M-70 AB2 (kalašnikovko) in
101 naboj.

Kokain naj bi bili kupovali v Južni
Ameriki, poskrbeli za prevoz do Juž-
noafriške republike (JAR) in od tam
v Evropo. V letih 2008 in 2009 naj bi
bili v Evropo pripeljali več sto kilogra-
mov kokaina, od tega so ga v Italiji v
treh zasegih dobili okoli 300 kilo-
gramov. Prav Tošič naj bi bil ostalim
obtoženim dajal ukaze glede nabave
kokaina v Urugvaju, o prevozu v JAR
in nato v Italijo.

pri samostojnem podjetniku Janezu
Cerku in ima 900 evrov plače, Kondi-
čeva, ki na sodišču ne govori, da ne bi
prepoznali njenega glasu, njen pisni
zagovor pa je prebral njen odvetnik,
je zaposlena v podjetju Glock iz Boro-
velj in zasluži 2200 evrov, Abramovič
v podjetju Rail Cargo Adria, d.o.o., s
plačo 2000 evrov ter sodni izvršitelj
v Kopru Tadej Poljak, ki je po novem
zaposlen pri Abramoviču, zasluži pa
do 1500 evrov. Kot zanimivost naj do-
damo, da je obtoženi Mandjuka, ki je
brezposeln, za svoje obiske Milana,
kjer naj bi bil po Tošičevem navodi-
lu iskal stanovanja in avtomobile za
hrambo in prevoz droge, uporabljal
avtomobil Porsche, a le kot nadomest-
no vozilo, Miralem Lucevič, ki je prav
tako brez stalne zaposlitve, pa je vozil
prestižni avto BMW.

Odvisnika od mamil_

Obtožena Kopčič in Miralem Lucevič
sta na sodišču povedala, da sta bila
odvisnika od mamil, "zato je policija
pri meni doma zasegla mamila, ki so
bila le za lastno uporabo," pravi Kop-
čič, sicer pa z mamili oziroma s trgo-
vanjem s kokainom nista imela prav
nič. "Komaj sem se odvadil mamil,
zato mi ni padlo na kraj pameti, da bi
se pečal z njihovo prodajo," je povedal
Lucevič.

Udrihova je povedala, da ni nikoli
pripadala kriminalni združbi, kar so
trdili tudi ostali, in da ni nikoli skrbe-
la za ponarejene dokumente, s kateri-
mi naj bi bili člani združbe (nekateri

obtoženi) najemali stanovanja in avto-
mobile v Italiji. "Živela sem v Vidmu,
tam sem bila poročena z Italijanom,
a sva se po rojstvu hčerke kmalu razš-
la. V Italiji sem srečala Boška Nediča
(po mnenju italijanskih preiskovalcev
enega tesnih Šaričevih sodelavcev) in
sem mu res večkrat prinesla zapečate-
no kuverto. Nisem vedela, kaj je v njej.
Nedič mi je govoril, da so dokumenti
za njegove prijatelje. Bila sem izigrana
od ljudi, ki sem jim zaupala, " je pove-
dala v svojem zagovoru.

Abramovič in Polak, ki jima tožil-
stvo očita, da sta bila v navezi z Ana-
stazijem Martinčičem, ki so ga prijeli
v Urugvaju v zvezi s skoraj dvema to-
nama kokaina, ki naj bi ga v JAR sku-
šala spraviti prav Tošičeva skupina, pa
sta povedala, da sta bila Martinčiče-
va prijatelja in sta skrbela, predvsem
Abramovič, za njegovo najeto stano-
vanje in avtomobile, ko ga pogosto
ni bilo v Sloveniji. Po Martinčičevem
telefonskem navodilu po tistem, ko
so ga zaprli v Urugvaju, naj bi bila iz
Portoroža, kjer je bival, odpeljala dva
osebna avtomobila, v njih pa od dva
do tri milijone evrov "umazanega de-
narja", pridobljenega s kaznivimi de-
janji.

Sojenje se nadaljuje prihodnji
torek, ko bo sodišče prebiralo listine
italijanskih organov pregona v opera-
ciji Loptica. Italijani so prisluškovali
in izvajali druge tajne ukrepe nad Ša-
ričevim delom kriminalne združbe v
Italiji, s katerimi naj bi bili ujeti tudi
nekateri slovenski obtoženci.

Obtoženi Dragan Beljkaš, Jakob
Remškar in Mirzet Lucevič so svoje
zagovore podali na prejšnji glavni
obravnavi skupaj s Tošičem, včeraj pa
še obtoženi Peter Kermayer, Anes Sel-
man, Boštjan Kopčič, Robert Šabič,
Marko Bublič, Daemail Mandjuko,
Miralem Lucevič, Sandra Udrih, Su-
zana Remškar, žena obtoženega Jako-
ba Remškarja, Zdenka Kondič, Valter
Abramovič in Tadej Poljak. Večina
je bila nezaposlena, piše v obtožnici,
razen Tošiča, lastnika več lokalov (tret-
ji lokal v središču Ljubljane je odprl v
času, ko je v priporu od 25. maja lani),
z mesečnim dohodkom 3000 evrov,
Remškar dela v Sapixu, d.o.o., za plačo
500 evrov (s temi dohodki in z zasluž-
kom od prodaje avtomobilov na črno
je pogosto hodil na drage love na divje
živali v JAR, kot je sam povedal), Mir-
zet Lucevič v čistilnem servisu Luco,
s.p., za plačo 450 evrov, Selman v pod-
jetju Lumpi, d.o.o., za plačo okoli 800
evrov, Kopčič v podjetju Elisa, d.o.o.,
z mesečnim dohodkom 1500 evrov,
Šabič v AGK, d.o.o, s plačo okoli 700
evrov, Remškarjeva je zaposlena

Pred dnevi je iz dveh gradbenih zabojnikov v Šempetru v
Savinjski dolini izginilo za dobrih 1100 evrov različnega
orodja. V gradbeni zabojnik so vlomili tudi v Prekopi, kjer
prav tako pogrešajo za okoli 1000 evrov različnega orod-
ja. Z gradbišča v Velenju so neznanci konec tedna odnesli
okoli 60 metrov električnega kabla, fotoaparat, več pija-
če in nekaj gotovine. Lastnik ocenjuje, da je oškodovan
za dobrih 1000 evrov. Iz garaže v Žalcu sta izginili dve

Na področju gospodarske
kriminalitete je bilo
na Celjskem lani podanih
kar 919 ovadb

Pred dvema mesecema je na celjsko
sodišče, po večkratnih preložitvah,
končno prišla Beata Kanduti Šumej.
Pričakovati je bilo, da se bo nekda-
nja prva dama celjskega Ingrada pred
sodiščem zagovarjala za domnevne
poslovne nepravilnosti v Ingradu. Izka-
zalo se je, da je obtožena goljufanja
bank, ko je pred enajstimi leti vodila
lastno avtohišo v Mariboru, še preden
je nato postala direktorica celjskega
Ingrada. Na čelu gradbenega podjetja
je torej sedla že osumljena poslovnih
goljufij. Kdaj, če kdaj, je pričakovati
njeno opravičevanje zakonitega vo-
denja podjetja, ni znano. Prav tako ne
razplet domnevnega goljufanja bank,
s katerim naj bi za najem kreditov v
več različnih bankah z neunovčljivimi
plačilnimi nalogi in neplačili kreditov
banke oškodovala za skupno dobrih
500 tisoč evrov ali tedanjih 130 mili-
jonov tolarjev. Na zadnjo obravnavo je
namreč, ponovno, ni bilo.

Kot ne Hilde Tovšak na sodno zasli-
šanje. Direktorica velenjskega Vegrada
bi morala pred dnevi odgovarjati na
vprašanja, povezana z okoriščanjem
več kot 420 tisoč evrov, zbranih v bla-
gajni za vzajemno pomoč delavcem,
suma storitve treh kaznivih dejanj
poslovne goljufije ter utaje davkov in
ponarejanja listin. Kdaj bo obtožnica
"zrela", da bosta s finančno direktori-
co Branko Gabrijel sedli v sodne klopi,
prav tako ostaja v zraku. Stečajna upra-
viteljica velenjskega podjetja pa ob
tem pravi, da gre za zapleten stečaj in
posledično zapleten postopek.

Kdaj, kako in ali sploh bo razsojeno
v primeru še enega propadlega gradbe-
nega podjetja na Celjskem, Gradisa, se
sprašuje tudi njegov stečajni upravitelj
Zlatko Vili Hohnjec. Zoper podjetje je
vloženih za 400 tisoč odškodninskih
tožb in zoper vodilno v podjetju, di-
rektorico Lidijo Žagar in njene tesne
sodelavce, preko petdeset kazenskih
ovadb, povezanih s sumom poslovne
goljufije. "Kriminalistom smo predali
kup dokumentacije, Žagarjeva pa je v
tem času celotno premoženje uspela
prenesti na podjetja s sedežem v davč-
nih oazah in ga prepisala na sorodni-
ke."

Omenjeni primeri (ne)dotakljivosti
so le vrh ledene gore. Celjski kriminali-
sti so zaradi sumov storitve kaznivega
dejanja poslovne goljufije v letu 2009
podali 166 kazenskih ovadb in lani
157, torej 5,42 odstotka manj kot leto
poprej, letos pa so obravnavali 75 tovr-
stnih sumov. Na področju gospodarske
kriminalitete je bilo na Celjskem leta
2009 podanih 652 ovadb, lani pa kar
919, kar je 40,95-odstotni porast. Letos
so obravnavali 366 zadev.

Britanski sprinterski as Mark Cavendish je zmagovalec desete etape dirke po
Italiji od Tremolija do Terama. Borut Božič je na cilj po 159 kilometrih, kolikor
jih je imela včerajšnja preizkušnja, prikolesaril enajsti. Skupno vodstvo je zadr-
žal Španec Alberto Contador. V sredo sledi 144 kilometrov od Tortoreto Lida
do Castelfidarda.

Rezultati 10. etape, Termoli-Teramo (159 km): 1. Mark Cavendish 4.00,49. 2. Fran-
cisco Ventoso, 3. Alessandro Petacchi, 4. Roberto Ferrari, 5. Davide Appollonio
... 11. Borut Božič, 112. Gorazd Štangelj, 117. Simon Špilak; skupno (po 10. od 21
etap) - 1. Contador 37.04,40, 2. Kanstancin Sivcov +0,59, 3. Christophe Le Mevel
1,19, 4. Vincenzo Nibali 1,21, 5. Michele Scarponi 1,28 ... 131. Gorazd Štangelj
59,38, 132. Borut Božič 59,41, 141. Simon Špilak 1.01,48. (sta)

Triatlon klub Maribor je že drugo leto zapored pripravil državno ekipno prven-
stvo v štafetnem triatlonu, panogi, ki bo prihodnje leto prvič na programu olim-
pijskih iger v Londonu. Nastopajoči so morali preplavati 300 metrov v bazenu
kopališča Pristan, prekolesariti 8000 metrov po mestnih ulicah in preteči 2000
metrov ob dravskem nabrežju. Moči je merilo 23 moških in devet ženskih trič-
lanskih ekip.

Končni vrstni red, člani: 1. Inles Riko Ribnica (Dejan Patrčevič, Jure Majdič, Da-
mijan Kromar) 1:14,55, Krško (Martin Papišta, Darko Zakšek, Jaroslav Kovačič)
1:15,30, 3. Trisport (Matija Meden, Simon Koželj, Rok Vrhovnik) 1:17,18, 4. TK Ma-
ribor (Luka Štraus, Martin Bau, Matej Golob) 1:17,52; članice: 1. Inles Riko Ribnica
(Monika Oražem, Eva Troha, Nika Kožar) 1:18,53, 2. Trisport Alprem I (Maruša
Klemenc, Katarina Ogrin, Liza Uršič) 1:22,21, 3. Inles Ribnica mladinke (Manca
Dečman, Laura Lovšin, Kaja Lovšin) 1:27,43, 4. Trisport Alprem II (Kristina Uršič,
Katarina Humar, Tinkara Capuder) 1:35,03. (zg)

Selektor ženske košarkarske reprezentance Boris Zrinski je določil končni se-
znam igralk, ki bodo odigrale zadnje tri tekme v ženskih kvalifikacijah za
preboj v evropsko divizijo A, ki zaradi sprememb pravil FIBA Europe in uki-
nitve divizije B štejejo le za določitev bobnov za kvalifikacije za evropsko pr-
venstvo 2013.

Seznam igralk: Martina Dover (AJM), Maja Erkič (Familia Schio), Katarina Ilijev
(AJM), Lea Jagodič (Athlete Celje), Eva Komplet (HiT Kranjska Gora), Ana Ljube-
novič (Triglav Kranj), Teja Oblak, Nataša Radulovič, Tina Trebec, Martina Oster-
man (vse HiT Kranjska Gora), Katarina Ristič (Szolnok), Nataša Vene (Panter
Ilirija). (sta)

Tudi polfinalna kandidatska dvoboja za izzivalca svetovnega prvaka Visvana-
tana Ananda sta se končala presenetljivo; v finalu se bosta pomerila Aleksan-
der Griščuk in Boris Geljfand.

Prvi je v ruskem internem dvoboju izločil prvega favorita Vladimirja Kram-
nika, drugi pa ameriškega prvaka Gato Kamskega. Oba dvoboja sta bila odlo-
čena šele v hitropoteznem šahu: štiri klasične partije so se končale z remijem,
neodločena sta bila tudi dvoboja v pospešenem šahu, v hitropoteznem šahu pa
sta bila uspešnejša šahista, ki so jima med vsemi pripisovali najmanj možnosti!
Finale se bo po dveh dnevih odmora začel v četrtek, Ananda pa bo imel pravico
izzvati boljši iz šestih partij. (gm)

Železničarski šahovski klub Maribor, šahovska sekcija DU Tabor in Srednja pro-
metna šola Maribor bodo v soboto, 21. maja, v prostorih prometne šole v Popo-
vičevi ulici 33 v Mariboru priredili prvi memorialni šahovski turnir v spomin
na Jožeta Antolinca. Odigranih bo devet krogov po švicarskem ustroju. (zg)

Najboljša slovenska teniška igralka Polona Hercog je izgubila dvoboj prvega
kroga na turnirju WTA v Bruslju z nagradnim skladom 618.000 ameriških do-
larjev. Za Mariborčanko je bila usodna sedmopostavljena Romunka Alexandra
Dulgheru, ki je po slabih dveh urah slavila z 2:6, 6:4 in 6:2. (sta)

Na igriščih teniškega kluba Branik v Ljudskem vrtu v Mariboru se je včeraj
začel glavni turnir že 50. Bergantovega memoriala za pokal Nove KBM za igral-
ce in igralke do 14 in 16 let.

Pri fantih do 14 in 16 let in pri dekletih do 14 let nastopa po 48 igralcev in
igralk, pri dekletih do 16 let pa 32. Podobno kot na turnirju na ŽTK Maribor
je tudi na turnirju v Ljudskem vrtu pričakovati uspeh slovenskih igralk. Nina
Potočnik je prva nosilka turnirja do 14 let, Manca Pislak peta, Tamara Zidan-
šek osma, Pia Čuk je druga nosilka turnirja do 16 let, Eva Zagorac pa tretja.
Dvoboji se vsak dan začnejo ob 9. uri. (zg)

Petdeset kilometrov loči Porto in
Brago po avtocesti A3. No, oba pripa-
dajoča kluba, ki se bosta drevi v Dub-
linu udarila za naslov v evropski ligi,
naslednici pokala velesejemskih mest
oziroma pokala evropske nogometne
zveze, loči precej več. Kar 63 lovorik.
Nezaustavljivemu Portu, dvakratnemu
evropskemu in 25-kratnemu aktualne-
mu portugalskemu prvaku, se bo po
robu tretjič v sezoni, tokrat v Dublinu,
postavila Braga. "Raje umremo, kot da
se odrečemo svojemu načinu igre. Fi-
nala so namenjena dobri igri, ne dolg-
času!" napadalno igro obljublja komaj
33-letni trener Andre Villas Boas.

Navkljub mladosti je Boas sila izku-
šen trener, nocoj pa ima priložnost, da
bo morda počasi prerasel medijski nadi-
mek "mali Mourinho". Z 21 točkami na-
skoka pred drugouvrščeno Benfico je
že v prvi sezoni z napadalno igro, ki jo
tvori ubijalski dvojec Hulk-Falcao (sku-

Nogometaš Maribora Marcos Tavares
je ustanovil dobrodelno društvo, ki
bo skrbela za slovenske državljane in
za tiste tujce, ki se v Mariboru še niso
povsem znašli. Za izvedbo bodo skrbe-
li soproga Leticia in njeni strokovni
sodelavci. "S soprogo sva se lotila pro-
jekta, da bi po svojih močeh pomagali
pomoči potrebnim k lepšemu življe-
nju," je poudaril Tavares ob otvoritvi
prostorov društva na Tržaški cesti 23
v Mariboru. (šr)
paj sta letos zabila že 72 zadetkov!),
pometel s celotno portugalsko konku-
renco, čakata pa ga še finale evropske
lige in portugalskega pokala.

Skupaj z Josejem Mourinhom je kot
pomočnik nabiral srebrnino pri Portu,
Chelseaju in Interju, rojaka pa je Boas
zapustil lansko sezono, ko je Mourinho
sicer slavil z Interjem, Boas pa se je kot
glavni trener uspešno preizkusil pri
Academici de Coimbru. Poleti je sledil
prestop k Portu in učinek je bil bomba-
stičen. Statistika govori sama zase: v
prvi sezoni je Porto pod njegovim vod-
stvom na 56 tekmah izgubil zgolj štiri-
krat (nocojšnjega nasprotnika Brago
je ugnal obakrat) z razliko v zadetkih
138:40, Falcao pa je v evropski ligi zabil
rekordnih 16 zadetkov.

"Upam, da bomo čudovito zaključi-
li izjemno sezono. Morda bomo mora-
li plačati davek zaradi našega načina
igre," napoveduje Boas, ki ga je med tre-
nerje pripeljal sosed - Bobby Robson.
Vendar tudi njegov zgolj devet let sta-
rejši tekmec Domingos Paciencia, ki
je prav za Porto v karieri zabil natanko
100 zadetkov, ima za seboj zavidljivo
sezono. "Sami dobro vemo, da smo se
uvrstili v finale, v katerem nas nihče

14.30 Kolesarstvo - Teramo, Giro d'I-
talia, enajsta etapa (Eurosport)
17.30 Tenis - Bruselj, WTA-turnir
(Eurosport)

17.55 Vaterpolo - Dubrovnik, hrvaš-
ko prvenstvo, finale, Jug - Primorje
(HTV 2)

ni pričakoval. To smo pridno uporab-
ljali kot orožje čez vso sezono," opisuje
Domingos, ki je letos na kolena v ligi
prvakov spravil Sevillo in Celtic (v kva-
lifikacijah), Arsenal in Partizan (v ligi
prvakov) ter Liverpool, Dinamo Kijev
in Benfico (v evropski ligi).

Če Porto svojo igro gradi na učin-
kovitem napadu, se Braga zanaša na
trdno obrambo, ki prek kreatorja igre
Huga Vianne v napadu išče brazilski
tandem Lima-Alan. "Popolnoma dobro
vemo, kdo nam bo stal nasproti - težek
nasprotnik. Toda letos smo pokazali,
da lahko premagamo kogarkoli," je
samozavesten Domingos. Braga kljub
izredni sezoni ni bila niti blizu domače-
mu naslovu, kar niti ne preseneča, saj
je velika trojica (Porto, Benfica, Spor-
ting) doslej pobrala kar 74 od 76 naslo-
vov. Za Portugalsko bo današnji finale,
kot pravijo tamkajšnji mediji, vsaj 90-
minutni odmor od težke gospodarske
situacije, ki nasploh vlada na Iberskem
polotoku, izrazito nogometna država
pa bo dobila svoj šesti evropski naslov:
v ligi prvakov sta po dva zbrala Eusebi-
ova Benfica (1961, 1962) in Porto (1987,
2004), petega pa je leta 2003 ravno tako
prispeval Mourinhov Porto.

18.55 Nogomet - Lille, francosko pr-
venstvo, Lille - Sochaux (Šport TV 2)
19.15 Rokomet - Koper, slovensko pr-
venstvo, Cimos - Celje PL
(Sportklub)

Dvorana Tabor, gledalcev 500, sodni-
ki Kovačič (Kranj), Špendl (Maribor)
in Česen (Kranj).

Maribor Messer: Kadic 13 (0-2), Jovano-
vic 7 (2-3), Brolih 15, Zolotic 19 (9-12),
Mučič 8 (3-3); Horvat, Remus 4, Cej,
Škornik, Leskovar 5, Šarkinovic 2 (2-
2), Kac.

Krka: Ikonic 19 (3-4), Pavič 21 (5-9),
Djordjevic 5 (2-2), Dragic 12 (1-3), Drob-
njak 2; Rojc 4 (4-4), Muric, Booker 6
(0-2), Krivec 8 (6-8), Balažič 16 (2-2),
Kastelic, Osolnik.

Vodilno moštvo državnega košar-
karskega je v ligi za prvaka doseglo še
13. zmago. Krka je preskočila še Mari-
bor, toda zmagovalci evropskega poka-
la challenge in udeleženci zaključnega
turnirja jadranske lige so v drugem pol-
času morali "napeti mišice", da bi po-
kazali kvalitetno premoč. Mariborčani
so v 5. minuti vodili z 9:6, trenutke do-
mače nezbranosti so Dolenjci hitro
izkoristili za prevzem vodstva. V 11.
minuti je bilo 22:14. Elvis Kadic je s
trojko izenačil na 22:22 in tekmo po-
peljal v zanimivo nadaljevanje. V 17.
minuti (31:28 za Krko) je tehnično na-
pako prejel Zoran Dragic, domači pa bi
lahko bolje izkoristili njegovo "darilo".
Namesto vodstva so jim gostje spet ne-
koliko pobegnili. A ne predaleč, kar je
bila napoved zanimivega drugega pol-
časa.

Želja Mariborčanov je bila velika,
vendar realizacija slaba. Krka je v tret-
ji četrtini v 24. minuti ustvarila rezul-
tat 53:40, tri minute kasneje je bilo že

Slovenski spustaši na divjih vodah so minuli konec tedna na evropskem prven-
stvu v Kraljevu osvojili dve kolajni v sprinterski preizkušnji. Nejc Žnidarčič je
bil med kajakaši drugi, Blaž Cof pa med kanuisti tretji. "Načrt je bil sicer obra-
niti naslov prvaka izpred dveh let. A mi je napaka v prvi vožnji to onemogoči-
la, saj je bila proga kratka, zaostanki pa majhni. A sem zadovoljen, saj je to že
peta kolajna z velikih tekmovanj. Po treh tednih sem znova sedel v mirnovo-
daški čoln, sledil je manjši šok za telo, saj delajo drugačne mišice. Do tekme je
le štiri dni. A gre za priprave na avgustovsko prvenstvo," je na ladjici na Ljub-
ljanici, kjer je bila tiskovna konferenca, dejal Žnidarčič.

Bolj zadovoljen je bil Cof, ki ni pričakoval kolajne. "Želel sem si dober rezul-
tat, na koncu je bil odličen. Tudi v klasiki sem dobro nastopil, s petim mestom
sem prav tako zadovoljen. Zdaj me čakajo priprave za slalom," je povedal Cof.
Slalomisti Peter Kauzer, Urša Kragelj in Jure Meglič bodo prihodnji tekmi v
Tacnu in Solkanu vzeli kot pripravo na evropsko prvenstvo v Seu d'Urgellu
sredi junija. "Formo tempiram za junijsko evropsko prvenstvo, tako da bodo
te domače tekme nekakšen pokazatelj, kje trenutno sem. Malo se še lovim, po-
časi dobivam tiste prave občutke v čolnu. Poškodb ni, moram potrkati na les,"
pa je povedal Kauzer, ki med drugim želi letos tudi izpolniti normo za nastop
na olimpijskih igrah in se nato prihodnje leto znova kosati za olimpijsko kolaj-
no, ki mu v zbirki še edina manjka. (sta)

Balinarji Ribnikarja As Planina so se uvrstili v četrtfinale evropskega pokala,
saj so v dveh tekmah s 14:8 in 13:9 premagali Rocher iz Monaka. V četrtfinale
so se uvrstili tudi balinarji italijanskega podprvaka Pontese, za katerega nasto-
pajo slovenski reprezentanti Davor Janžič, Jasmin Čauševič in Zoran Rednak.
Neposredno so se v četrtfinale tekmovanja uvrstili tudi balinarji Trio Buzet
(Hrvaška) z našimi reprezentanti Alešem Borčnikom, Anžetom Petričem in
Juretom Kozjekom.

Prve četrtfinalne tekme bodo 21. maja, povratne teden dni pozneje. Žreb je
odločil, da bo Lokateks Trata igrala proti italijanskemu klubu La Perosinom iz
Torina, Ribnikar As iz Planine pa proti lanskoletnemu evropskemu prvaku, ita-
lijanskemu klubu BRB Ivrea. (zg)

Mariborski nogometaši so v zad-njih krogih d-ržavnega prven-
stva tako š-irokogrud-no pod-arjali točke svojim nasprotnikom,
d-a se je njihov napad-alec Tavares od-ločil ustanoviti kar d-obro-
d-elno d-ruš-tvo.

Nik Tominec se je rokometašem ma-
riborskega Branika priključil januarja
letos, po prevetritvi ekipe. Danes 20-
letni nekdanji mladinski reprezentant
takrat že leto dni ni igral rokometa; kot
vsestranski športnik se je vmes odločil
za profesionalni nogomet. Pol leta je bil
v članski ekipi Olimpije. Decembra lani
je - razočaran zaradi razmer, ki vladajo
v nogometu - zopet postal rokometaš.
V mariborski vrsti se je hitro znašel in
zdaj je že enakovreden član ekipe, v ka-
teri dobiva vse več priložnosti za doka-
zovanje. A nemirnega duha, kot je, se je
vmes že odločil spremeniti okolje. Pri-
hodnje leto bo nastopal v Švici.

Njegovi nastopi za Branik niso
ostali neopaženi. Selektor slovenske
reprezentance Boris Denič ga je v po-
nedeljek poklical na prvi zbor, prvi
trening v okviru reprezentance. "To je
neke vrste B-reprezentanca; vesel sem,
da me je selektor opazil. To je signal, da
sem že blizu članske selekcije. Poskusil
se bom izkazati in potem bomo videli;
morda bom kdaj tudi igral za slovensko
reprezentanco."

A to ne bo prav enostavno, saj ima
Nik dvojno državljanstvo. Že ob presto-
pu v švicarsko moštvo se je omenjalo,
da bi lahko Tominec igral tudi za Švi-
carje. Junija se bo Tominec spet preseli-
li v Švico, kjer je rojen, kjer je preživel
16 let otroštva in kjer trenutno živi
njegova družina. "Drži, odločil sem
se za ta korak. Dolgo sem razmišljal o
tej potezi. Tukaj v Sloveniji sem imel
lepe obete za razvoj. Potem sem ugoto-
vil, da se lahko razvijam tudi v Švici.
Najprej s Kadetten Schaffhausnom v
švicarski ligi, hkrati pa zelo verjetno
tudi v ligi prvakov. Izziv je bil velik in
tega preprosto nisem smel zamuditi. V
novo okolje odhajam zelo motiviran."
Nik ima rokomet zapisan v genih. Nje-
gov oče je Matjaž Tominec, bivši roko-
metaš in trenutno rokometni trener.
Nedolgo nazaj je vodil koprski Cimos,
potem kratek čas tudi nemški Melsun-
gen. "Odkar oče ni več v Kopru, v Slo-
veniji nima zaposlitve. Rokomet pa še
zmeraj natančno spremlja - tako tukaj
kot v Švici. Moja družina živi v Švici,
tukaj sem bil dve leti večinoma sam.
Od jeseni, ko bom zopet v Švici, bomo
tako zopet bolj povezani."

Sedaj je že povsem jasno, da bo ta
mladi, nadarjeni slovenski rokometaš
v Mariboru ostal vsega pol leta. Krat-
ko obdobje, v katerem se je kljub temu
zelo izkazal. "Maribor mi je kar veliko
dal. Spoznal sem dobre ljudi, soigralci
so me dobro sprejeli že na prvem tre-
ningu. Posebej, ker sem v klub vendar-
le prišel še kot nogometaš."

Nik je nogomet igral za Olimpijo.
V Mariboru je vse, kar je povezano z
nogometom, v znamenju vijoličastih.
Tominec korake nekdanjih velikih nas-
protnikov še zmeraj redno spremlja.
"Nogometaše Maribora lahko primer-
jam z rokometaši Gorenja. Tudi oni so
bili jeseni suvereni, spomladi so precej
padli. A to je razumljivo, saj Mariborča-
ni pozimi niso veliko kupovali novih
igralcev. Olimpija se je najbolj okrepila
in zato ni presenečenje, da imajo spo-
mladi med vsemi klubi največ zmag."

Branikovci bodo naslednjo tekmo
igrali prav proti Gorenju iz Velenja, ki
se še zmeraj bori za naslov državnih pr-

Po uspešnem aprilskem prvem nastopu slovenske rokometne reprezentance v
ljubljanski dvorani Stožice (zmaga naših nad Poljaki) bo Rokometna zveza Slo-
venije v tej dvorani pripravila še dve kvalifikacijski rokometni tekmi - moških
in žensk. Obe bosta v nedeljo, 12. junija. Ženske se bodo ob 14. uri na povrat-
nem srečanju za svetovno prvenstvo v Braziliji pomerile s Francozinjami. Za
njimi bodo ob 16.30 na parket stopili tudi moški. V zadnji kvalifikacijski tekmi
za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v Srbiji, bodo gostili Ukrajince.

Rokometaši Cimosa bodo v nedeljo popoldan doma nastopili na povratni
finalni tekmi pokala challenge. Vse drugo kot triumf Koprčanov v tem tek-
movanju bi bilo zdaj, ko so na Portugalskem proti Benfici iztržili neodločen
rezultat (27:27), presenečenje. Zaradi te tekme bodo Koprčani že nocoj odi-
grali srečanje predzadnjega kroga končnice državnega prvenstva. Ob 19.30
prihaja v Bonifiko moštvo Celja Pivovarne Laško. Mladi Celjani, ki imajo v
moštvu vse več priložnosti za dokazovanje, v zadnjih krogih igrajo povsem
razbremenjeni. In zbirajo trofeje; v prejšnjem krogu so denimo v Velenju pre-
magali Gorenje. Velenjčani se s Koprčani borijo za naslov državnih prvakov.
Cimos ima trenutno dve točki prednosti pred Gorenjem in bo ne glede na izid
nocojšnje tekme ostal v boju za prvaka. Če bodo Koprčani zmagali, potem
tudi Velenjčani v soboto potrebujejo zmago proti Braniku v Mariboru. Po vsej
verjetnosti bodo o naslovu državnega prvaka odločali v zadnjem krogu, ko
se bodo v Velenju pomerili rokometaši Gorenja in Cimosa.

Bojan Tokič prvi Slovenec,
ki mu je uspela uvrstitev
na olimpijski turnir
v Londonu, karje proslavil
s soigralci, veterani
svetovnega namiznega
tenisa

Bojan Tokič je prvi slovenski športnik,
ki si je zagotovil nastop na olimpij-
skih igrah prihod-nje leto v Lond-onu.
Naš najboljši namiznoteniški igralec,
ki je na svetovni ITTF-lestvici na 43.
mestu, se je na olimpijski turnir uvr-
stil tud-i zato, ker na njem lahko igra-
ta le po d-va najboljša posameznika iz
vsake d-ržave. Na "spremenjeni" lestvi-
ci je Tokič na 28. mestu, zad-njem, ki
zagotavlja neposred-no igranje v Lon-
d-onu.

"Še pred- koncem svetovnega prven-
stva v Rotterd-amu sem bil 99,9-od-stot-
no prepričan, d-a sem se neposred-no
uvrstil na olimpijski turnir. Pozneje,
ko je svetovna namiznoteniška zveza
objavila urad-no lestvico, se je pokaza-
lo, d-a sem d-ober matematik. Uresniči-
le so se mi sanje," pravi Bojan Tokič,
ki ne more pozabiti sijajne igre v dvo-
boju proti Kitajcu Ma Longu v d-ru-
gem krogu svetovnega prvenstva. "To
je bila poslastica, vrhunska tekma,
in če bi pri vod-stvu v nizih 2:1 imel
malce sreče, bi lahko poved-el s 3:1.
Vprašanje je, kako bi se takrat končal
d-voboj." Tokič je uvrstitev na olimpij-
ski turnir proslavil skupaj z reprezen-
tančnimi soigralci. "V nekem pubu v
Rotterd-amu smo se malo poveselili
skupaj s še nekaterimi d-rugimi nami-
znoteniškimi igralci. Med- njimi sta
bila tud-i Hrvat Zoran Primorac, ki je
v Rotterd-amu praznoval 42. rojstni
d-an, in Belgijec Jean Michel Saive, ki
bo letos prav tako napolnil 42 let. Oba
sta si prav tako zagotovila neposred-ni
nastop v Lond-onu."

Naš namiznoteniški igralec si bo
po svetovnem prvenstvu privoščil
d-aljši počitek. Že nekaj d-ni je doma
pri starših v Novi Gorici, uvrstitev na
olimpijske igre pa bo proslavil d-anes s
priložnostno tiskovno konferenco na
d-omačiji Čebron v Preserjah. "Ma to
ne bo tiskovna konferenca, bo predv-
sem d-ruženje ob pokušnji pršuta, pri-
morskih vin in d-rugih d-obrot. Upam,
d-a nam bo vreme naklonjeno in d-a se
bomo imeli lepo."

Bojan Tokič, 13. januarja leta 1981 v
Jajcu rojeni namiznoteniški igralec,
bo že d-rugič nastopil na olimpijskih
igrah. Prvič je na njih zaigral leta 2008
v Pekingu, potem ko je bil uspešen v
kvalifikacijah. Tokrat mu teh ne bo
treba igrati. "Kvalifikacije so vselej ne-
pred-vid-ljive, krute. Če ne igraš vrhun-
sko, se lahko opečeš. Zgod-i se lahko
tud-i, d-a pred- kvalifikacijami zboliš
ali se poškod-uješ in sanje o olimpij-
skem nastopu se lahko v hipu razbli-
nijo kot milni mehurček. Z evropskih
kvalifikacij se bo na olimpijske igre
uvrstilo enajst igralcev. Verjamem, d-a
bi bil med- njimi, saj bi se na pomem-
ben izziv d-obro pripravil, a sem zelo
zad-ovoljen, d-a mi jih ne bo treba igra-
ti. Tako bom imel več časa za temeljite
priprave. Tud-i moje misli bod-o usmer-
jene le na nastop v Lond-onu, ki se ga
zelo veselim." Kjer bod-o strah in tre-
pet spet Kitajci in Kitajke. "V tej d-eže-
li je namizni tenis izjemno popularen.
Otroci se začenjajo z njim ukvarjati pri
šestih, sed-mih letih. Živijo v številnih
namiznoteniških sred-iščih, ne obisku-
jejo šole. Samo trenirajo, trenirajo in
trenirajo. Ni čud-no, d-a se vsako leto
pojavi kak kitajski as, d-a 'proizvaja-
jo' vrhunske igralce kot po tekočem
traku. In d-okler bo tako, jim bomo
igralci iz d-rugih d-ržav še naprej gled-a-
li v hrbet."

Priprave na olimpijske igre naj
bi Tokič začel sredi julija. Še prej bo
igral na dveh manj pomembnih tur-
nirjih v Kanadi in Franciji. "Sezona je
bila dolga in naporna in normalno je,
da sem potreben počitka. Kje se bom
pripravljal na olimpijski turnir, še ne
vem. Možnosti je veliko. V minulih se-
zonah sem pogosto treniral zunaj Slo-
venije. Program bo znan po dogovoru
z vodstvom Namiznoteniške zveze Slo-
venije in trenerjem Bojanom Rakom."

Z uvrstitvijo na olimpijske igre se je
Tokiču izpolnil najpomembnejši cilj,
za katerega je garal minula tri leta in
še zlasti v zadnjem letu. Zaradi tega
sezono ocenjuje kot zelo uspešno. "Se-
zona je uspešna, ne glede na to, da se
mi z Saarbriicknom v nemškem prven-
stvu ni uspelo uvrstiti v finale, kar je
bil naš cilj. Obstali smo v polfinalu, s
čimer smo si zagotovili nastop v evrop-
ski ligi prvakov. Član Saarbriickna
sem že dve sezoni in tudi v prihodnji
bom igral zanj. Življenja na tujem sem
vajen, saj že deset let nastopam za raz-
lične klube v tujini. Govorim angleško
in nemško, tako da tudi s sporazume-
vanjem nimam težav."

Za Bojana Tokiča je namizni tenis
od 19. leta, ko se je odločil za profesi-
onalno športno pot, vir preživljanja.
Dokler bo lahko igral vrhunsko, še
ne kani postaviti loparja v kot. "Ver-
jamem, da lahko še nekaj let igram
vrhunski namizni tenis, seveda če bo
zdravje in če bo dovolj volje. Ker sem
vse življenje tesno povezan s tem špor-
tom, nameravam ostati z njim tudi po
končani aktivni poti. Znanja in izku-
šenj mi ne manjka, upam, da bom
oboje lahko koristno unovčil."

Mejo med- profesionalnim in
amaterskim športom je po eni strani
lahko d-oločiti. Vend-ar jo je v
d-oločenih primerih težko od-kriti.
Pogosto lahko zasled-imo komentarje
v slogu, d-a je profesionalec ravnal
neprofesionalno oziroma amatersko
ali pa je amater imel skrajno profesio-
nalen pristop, ki mu je prinesel velik
uspeh. Imamo tud-i izraza polprofesio-
nalizem in polamaterizem, ki sta
"koktajl" ne povsem d-efiniranega
položaja športnika.

Za profesionalca štejemo športnika,
ki za svoje ud-ejstvovanje d-obi plačilo,
ki je vir njegovega preživetja, vlaga v
svoje športno izobraževanje oziroma
izpolnjuje pogod-bene obveznosti.
Med-tem ko amater d-eluje povsem
ljubiteljsko, lahko tud-i sred-i sezone
prekine sod-elovanje s klubom, saj je
naposled- zgolj amater. Aktivnosti
ima čez glavo in se raje posveti d-elu,
d-ružini in grad-nji hiše ... Nato pa spet
poseže za športnim rekvizitom in se
spet ukvarja z aktivnostmi, ki so mu
pri srcu. In če sled-i uspeh, je veselje to-
liko večje.

Če je klub prvoligaš, je na nivoju, ki
zahteva večjo mero od-govornosti
vseh akterjev; kluba kot d-elod-ajalca
in igralca kot d-elojemalca. Klub se
zaveže, d-a bo sproti poravnaval
obveznosti, hkrati pa zahteval
primeren igralčev pristop. Res je, d-a
ni nujno d-elovanje kluba na strogih
pravilih profesionalizma, saj je
stopnja profesionalnosti odvisna od-
kakovosti in položaja panoge v
d-oločenem okolju. Če neki šport v
Sloveniji visoko kotira, ni nujno, d-a
bo imel enak položaj v kakšni d-rugi
d-ržavi in obratno. Tod-a prvoligaška
košarka v Sloveniji ima vse prvine
profesionalne organiziranosti, kar
lahko zasled-imo tud-i iz obveznega
licenciranja prvoligašev za nasled-njo
sezono.

Pomembni členi v igri slovenskih
košarkarskih prvoligašev so po
navad-i najbolje plačani igralci, z
mislimi, usmerjeni v uspeh
kolektiva. Od-govorni v klubu, s
strokovnim štabom vred-, na take po-
lagajo vse upe, d-a bod-o uspeli pri
d-oseganju ciljev. Za d-osego ciljev je
potreben d-enar, z rezultati in
pristopom pa je treba upravičiti
sponzorska sred-stva. Če ni rezulta-
ta, pred-vsem pa pristopa, potem
tud-i d-enarja ne gre pričakovati. Še
posebej v okolju, ki nima velikih
virov financiranja.

Maribor je spet na prvoligaški
košarkarski sceni. Ned-vomna
prid-obitev za to panogo, ki nujno
potrebuje velike centre. Mariborčani
so v prvi sezoni imeli srečo, saj nanje
nihče ni pritiskal. Iz lige nihče ne bo
izpad-el; torej so bile ustrezne
razmere za postavitev d-ela na d-aljši
rok. Uvrstili so se v ligo za prvaka,
kar je uspeh. Pred-vsem pa bi ta liga
morala pomeniti d-od-atno motivacijo
za novince. Treba jo je d-o konca
od-igrati pošteno, ne gled-e na moč

tekmecev. Če tekmovanje s Krko,
Heliosom, Zlatorogom in nenazad-nje
Olimpijo ne pomeni izziva, potem je
v d-omačem prostoru res težko najti
še kaj večjega. Kolektiv naj bi nekoč
spet konkuriral slovenskemu vrhu, a
pomanjkanje profesionalnega
pristopa pomeni od-mik od- zastavlje-
nih ciljev.

Novinec med- prvoligaši je po navad-i
tarča različnih mened-žerjev, ki
skušajo prod-ati svoje igralce, ali pa
sponzorjev, ki so ambiciozni, vend-ar
pri obveznostih niso resni. Včasih se
pojavijo tud-i investitorji. Se še kd-o
spomni Američana ind-ijskega rod-u
Johna Eapna? Ta je pred- d-vanajstimi
leti prišel kot rešitelj mariborskega
tovarniškega giganta, hkrati je
obljubil pomagati mariborski
košarki. Investicija v mariborski klub
naj bi bila kar en milijon mark. Tod-a
čez kak mesec več ni bilo niti Eapna
niti obljubljenih mark, klub pa je
ugasnil.

A novinec se nikakor ne sme
obnašati kot zelenec. Zelenci v
nezrelih potezah nared-ijo preveč
napak, potem pa jezno iščejo krivca
za njihov polom. Nihče, razen njih
samih, ne more biti kriv, če v pravem
trenutku niso spoznali situacije.
Mariborčani ne rabijo Eapnov ali
kakšnih d-rugih "investitorjev", ki bi
se obnašali, kot d-a se je njimi začela
košarka. Prav tako morajo v lastnih
vrstah razčistiti, kaj hočejo: profesio-
nalizem, "polprofesionalizem" ali
amaterizem?

Za Mariborčane, novince v prvoligaški košarkarski druščini, bi morale biti tekme z
evroligaško Olimpijo in ostalimi velikimi klubi največji profesionalni izziv. (Sašo Biz-jak)

Hyundai i40 v limuzinski
izvedenki je pravzaprav
edina svetovna novost
letošnjega avtomobil-
skega salona v Barceloni

Oznaki mednarodni navkljub si Barce-
lona International Motor Show, bienal-
ni dogodek, ki v katalonski prestolnici
poteka te dni, še zmeraj ni uspel zago-
toviti mesta na svetovnem zemljevi-
du avtomobilskih salonov. Slednji je
vsako leto bolj popolnjen in tako so se
Ženevi, Frankfurtu, Parizu in Detroitu
v zadnjih letih pridružili še Tokio, Los
Angeles, New York, Chicago in Šang-
haj, a tudi po pokazanem letos se bar-
celonski dogodek še ne bo postavil ob
bok največjim.

Tudi zato je bilo kar malce prese-
netljivo, ko so nam v začetku aprila,
ko smo v O-ffenbachu, na sedežu evrop-
skega Hyundaija, prvič popeljali kombi-
jevsko različico novega i40, naslednika
sonate, dejali, da bo limuzina, ki tokrat
prihaja nekaj mesecev za kombijem z
oznako CW, predstavljena prav v Bar-
celoni. Španija je za Hyundai dokaj po-
memben trg, predvsem pa imajo na
Iberskem polotoku, za razliko od mno-
gih drugih evropskih trgov, še zmeraj
radi klasične limuzine. Je pa v Evropi
zasnovani in oblikovani i40 pravza-
prav na pogled zelo dinamičen avtomo-
bil, ki bolj kot na klasično štirivratno
limuzino spominja na petvratno izve-
denko, pri kateri se steklo odpira s pr-
tljažnimi vrati vred. Slovenski uvoznik
prispetje limuzine na slovenski trg na-
poveduje za konec tega leta, medtem
ko i40 CW prispe konec poletja.

Druga Hyundaijeva novost, tokrat
s predznakom evropska, je nova gene-
racija modela Elantra, ki na ameriških
tleh sicer že od lanskega leta nabira
kilometre. Elantra, ki smo jo še pred
nekaj let poznali tudi v Sloveniji, se
že septembra vrača tudi na slovenske
ceste, vendar pri slovenskem uvozniku
še ne vedo, kako ji bo ime, saj je novo-
dobna nomenklatura znamke sestavlje-
na iz črke in iz številk.

Prvič je na evropskih tleh salon-
sko premiero po predstavitvi na avto-
mobilskem salonu v Šanghaju prejšnji
mesec doživel tudi Audijev najmanj-
ši SUV, imenovan Q3, ki ga bodo tudi
izdelovali v Barceloni bližnjem Marto-
rellu, v Seatovi matični tovarni. O-dloči-
tev je znana že nekaj časa, s tem pa bo
koncern zapolnil neizkoriščene zmog-
ljivosti španske tovarne.

Po sočasni predstavitvi v Šangha-
ju, Berlinu in New Yorku se v Barcelo-
ni prvič na kakšnem avtomobilskem
salonu na ogled postavlja povsem novi
Volkswagnov model Beetle, s katerim
pričakujejo večji prodajni uspeh, kot
ga je doživela prva reinkarnacija legen-
de iz preteklosti. Pravzaprav je bil leta
1998 model New Beetle zelo uspešen v
Severni Ameriki, kjer je našel več kot
milijon kupcev, a to je še zmeraj daleč
od 21,5 milijona, kolikor jih je imel
prvi hrošč. Novinec je varčnejši kot
kdaj prej, oblikovno pa se prvič resno
odmika od osnovnega profila - kolesa
kot kroga in streha kot kupola med
njima; več bomo o beetlu še pisali.

Zanimivo je, da niti Seat, kot edina
domača avtomobilska znamka, pod
vznožje Montjuicea ni pripeljal prav
nobene novosti, razen konceptnega
modela IBX, videnega že v Ženevi v za-
četku marca. Med 30 avtomobilskimi
znamkami kakšna tudi manjka, kar le
še izpostavlja bolj lokalni kot medna-
rodni pomen prireditve, ki sicer sledi
1, ki bo v Barcelono privabila ogrom-
no ljubiteljev bencinskih hlapov, si
tamkajšnji avtomobilski salon brez
dvoma lahko obeta kakšnega obisko-
valca več in bo vsaj po tej plati med-
naroden, pa čeprav še zmeraj brez
opaznega mesta na svetovnem zem-
ljevidu.

Še pomnite admirala, kapitana, diplomata, omego, commodorja in
senatorja? To so bili veliki opli. Nekoč. Pa danes? Insignia je največ, kar
danes ponuja nemška znamka v smislu udobja in prestiža. Dovolj? Nikakor
ne, vsaj po mnenju novega šefa znamke Karla-Friedricha Strackeja.
Večdesetletni GM-ovec Stracke, ki je nekoliko nepričakovano in v naglici
zamenjal Nicka Reillyja, ki je še na začetku marca tudi v pogovoru za Večer
govoril o prihodnosti O-pla, ima z znamko velike načrte. Predvsem
visokoleteče.

Medtem ko sanacija še ni povsem končana in Strackeja čaka še odpustitev
1200 zaposlenih v tovarni v Bochumu, je pred dnevi za spletno izdajo
nemškega časnika Welt O-nline že razkrival velikopotezne načrte. O-pel se
ne bo zadovoljil zgolj z insignio, napoveduje šef in obljublja "inteligentno"
ponudbo nad modelom, ki zdaj z zelo uspešno prodajo kaže, da so kupci
vendarle dobro sprejeli naslednico vectre in konkurentko passatu,
mondeu, laguni, citroenu C5, peugeotu 508 ... In kaj je zanj "inteligentno"?
Namesto klasične limuzine križanec atraktivnega dizajna in izjemne
uporabnosti. Tak, ki ne bo konkurenca "velikim trem", pa čeprav BMW s
serijo 5 GT že ponuja tak model. Ali pa bo morda novi veliki opel, ki naj bi
na ceste zapeljal v štirih do petih letih, bolj konkurent Audijevemu A7
sportbacku, morda Mercedes-Benzovemu CLS-u, Porschejevi panameri...?
Kdo bi vedel...

Opel se, kot je dejal že Reilly, ne bo ustavil, znamka ob enajstih milijardah
evrov investicij do leta 2014 predvideva predstavitev 30 novih modelov
oziroma različic in samozavestni Stracke trdi, da jasno vidi, kje je Opel zdaj
in kaj vse je mogoče še izboljšati. Stracke predvsem vidi - potencial
navzgor. In Opel je zdaj že na dobri poti k dobičkonosnosti, kar je po
lastniških turbulencah vendarle dobra novica. Kot tudi ta, da bodo stroški
prestrukturiranja podjetje bremenili le še letos. Že 2012. pa se začne
drugačno "štetje".

Da se želi Opel uveljaviti tudi kot ponudnik alternativnih pogonov (že
Reilly je napovedal prihod povsem električnih modelov, pa še kakšnega
modela s podaljšanim dosegom po vzoru ampere in seveda tudi modelov z
gorivno celico), je povsem samoumevno, pa tudi izven Evrope želi Stracke;
150.000 avtov na leto naj bi Opel prodal zunaj Evrope že čez tri leta.

A ta vzpon v razred, kjer je zdaj ni, bo za znamko, ki jo kupci še zmeraj
vidijo predvsem v obliki corse in astre, brez dvoma največji zalogaj. Gotovo
bi bilo veliko lažje, če bi bili ameriški lastniki z modeli, kot sta bila
commodore in senator, v preteklosti ohranili klientelo, ki je zdaj s svojih
seznamov želja že izbrisala O-pel.

Častitljiva obletnica za oznako, ki obljublja športnost v razredu petvratnih kom-
bilimuzin. Seveda je bil prvi Volkswagnov avtomobil s tovrstno oznako golf
prve generacije, ki ga je gnal 1,6-litrski štirivaljnik z močjo 81 kW (110 KM). V
treh desetletjih in pol se je moč skoraj podvojila, v Wolfsburgu pa so za ljubite-
lje pripravili posebno edicijo z dodatno oznako 35. Prvič bo novinec na ogled
na legendarnem srečanju GTI-jev ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem
v začetku prihodnjega meseca. O-blikovalci so ob tej posebni priložnosti zarisa-
li nov prednji odbijač, posebno notranjost in številne oznake, ki sporočajo, da
ne gre za navadnega GTI-ja. Križem rok niso stali niti hišni inženirji, saj so pri-
silno polnjenemu dvolitrskemu stroju povečali moč za 18 kW (25 KM) na 173
kW (235 KM). (pez)

Pri O-plu so se odločili ponuditi še nekoliko bolj "nabrito" različico corse O-PC,
ki so ji nadeli dodatno oznako Nurburgring Edition. Serijo so omejili na zgolj
500 vozil, naprodaj pa bo od sredine junija. Moč motorja so povečali za 13 kW
(18 KM) na 154 kW (210 KM), vozniku pa je na voljo tudi 250 Nm navora. Dovolj,
da kaže igla na merilniku hitrosti 100 km/h že po 6,8 sekunde, ustavi pa se pri
hitrosti 230 km/h. Za boljši oprijem pri pospeševanju skrbi diferencial z delno
zaporo, za manj nagibanja v ovinkih pa so inženirji približali karoserijo tlom
in na novo nastavili podvozje. Tudi zavore so nove, saj za zaviranje skrbi Brem-
bov sistem, corsa pa je navzven razpoznavna po posebni zeleni barvi in novih
18-palčnih platiščih. (pez)

Naš naslov ne pomeni, da je bil pred-
hodnik dober le za določena evropska
tržišča, vendar se mi zdi, da je novi C4
sedaj veliko bliže tudi kupcem, ki pri-
segajo na nemško konkurenco, četudi
je ostal predvsem navzven oblikoval-
sko prepoznaven.

Zadnja generacija C4 je nedvomno
naredila občuten korak naprej, v vseh
pogledih. Ne bom sodil o njegovi zuna-
njosti, ki zame ni razburljiva, pač pa
zgolj privlačna. V tem avtomobilskem
razredu arhitekturni podvigi pač niso
dobrodošli, saj so v primeru že manjše
nesprejemljivosti trga za proizvajalca
lahko finančno zelo boleči. Zato so tudi
v Citroenu ostali pri nekako preverje-
nih linijah zunanjosti. Se mi pa zdi, da
je v primerjavi s predhodnikom notra-
njost vozila zdaj veliko bolj privlačna, s
klasičnimi okroglimi merilniki instru-
mentne plošče celo precej bolj domača
kot z nepreglednim številom različnih
zaslonov, kakršne ima predhodnik.
Predvsem preglednost odčitavanja hi-
trosti ali vrtljajev je boljša. Tudi štirikra-
ki volanski obroč z vrtljivim osrednjim
delom in s prirezanim robom spodaj je
privlačnejši, bolj športen in med vožnjo
deluje bolj naravno od predhodnikove-
ga s fiksnim osrednjim delom. In še na
nekaj bi želel opozoriti: na skladnost
armaturne plošče z osrednjo konzolo
in barvne kombinacije notranjosti, kar
vse prispeva k dobrodošli žlahtnosti.
Verjetno me je zato vseskozi spremljal
občutek, da sedim v avtomobilu razre-
da višje; morda pa je to treba pripisati
tudi prostornejši kabini. Dejstvo je na-
mreč, da je dodatne centimetre opaziti
vsepovsod, na zadnji klopi in tudi v pr-
tljažnem prostoru.

Zunanjost modela C4 je privlačna, podvozje urejeno, Izbrana motorlzacljaje nekoliko
manj prepričljiva. Notranjost je v drugo prostornejša, tako rekoč zgledno urejena in
prav nič dolgočasna. Klasična kombilimuzina, ki pod zadnjimi vrati skriva 380-litrski
prtljažnik. (I-gor Napast)

Najslabša stran testnega C4 je prav
gotovo atmosferski bencinski štirivalj-
nik s prostornino 1,6 litra in z njim po-
vezan petstopenjski ročni menjalnik.
Morda tudi zato, ker je prisilno polnje-
na različica prostorninsko enakega
motorja tako dobra. Temu motorju
manjka nekaj več živahnosti na spod-
njem območju delovanja. Za več dina-
mike ga je treba vrteti, posledici tega
pa sta manj udobja in nekaj večja pora-
ba goriva. Med vožnjo pri avtocestni

Da ne bi bilo pomote, pri nakupu BMW-
jeve petice skromnost ni na pr(a)vem
mestu. V svoji novinarski karieri sem
se namreč naučil, da pri Nemcih ne po-
nujajo nič zastonj, pravzaprav, če sem
povsem odkrit, za dodatno opremo zah-
tevajo precej denarja. Morda se osnov-
na cena za takšno petico ne zdi prav nič
pretirana, vendar boste za ta denar do-
bili bore malo dodatkov, ki popestrijo
notranjost in potovalno udobje.

Skromnost pride v tem primeru do
izraza komaj takrat, ko steče beseda o
pogonskem stroju. Če ne bi pred nekaj
tedni vozil enako motoriziranega
športnega terenca X3, bi bil verjetno
zelo skeptičen. Prostornina štirivalj-
nika, vsaj na papirju, pač ne obljublja
športnosti ali umirjenega premagova-
nja dolgih avtocestnih ravnin. Že po
prvih kilometrih se je izkazalo nasprot-
no, saj je štirivaljnik bolje pridušen kot
v X3, tudi z doplačljivim osemstopenj-
skim samodejnim menjalnikom sode-
luje bolje. Morda bi lahko vzroke iskal
v pogonu zgolj na zadnji kolesi, saj je
celotni sklop v tem primeru lažji. Ni-
koli se mi ni zazdelo, da bi motorju
manjkalo moči, saj s težo petice nima
pretiranega dela, je pa treba priznati,
da hitrostnih rekordov na kakšni zavi-
ti gorski cesti ni mogoče doseči. Kilo-
metri na avtocesti minevajo uglajeno
in udobno in moram priznati, da tistih
izdatnih njutonmetrov navora, ki so
tako značilni za večje šestvaljne dizle,
sploh nisem pogrešal. Pa še eno dobro
lastnost ima takšna petica: poraba go-
riva je za tako velik avtomobil nepriča-
kovano nizka, kar pomeni, da so tudi
postanki na bencinskih servisih dokaj
redki. V kombinaciji s prerivanjem v
mestni gneči in nekaj potovanji v slo-
na poraba in spodobne zmogljivosti za
spodobno ceno. A le dokler ne pogle-
date v cenik dodatkov, saj je cena test-
nega primerka znašala skoraj 56.000
evrov, pa je bilo treba sedeže delno na-
stavljati ročno.

V primerjavi z motorjem z notranjim
izgorevanjem imajo baterije ta čas
še premajhno energijsko gostoto

V obdobju, ko je zelena mobilnost izjemno aktualna, in v
času, ko so tudi na slovenske ceste zapeljali prvi povsem
električni avtomobili (Peugeotov model Ion, Mitsubishijev
i-MiEV), sta Kemijski inštitut (KI) in Center odličnosti niz-
koogljične tehnologije (CO NOT) pripravila strokovno sre-
čanje o litij-ionski bateriji, ki je srce novega, čistejšega in
varnejšega avtomobila prihodnosti.

Osrednja tema prvega dogodka v okviru projekta Elektro-
mobilnost za Slovenijo je bila baterija za električni avto,
zanimiva predvsem zato, ker prehod na električno mobil-
nost v Sloveniji, v kateri je več kot 1,3 milijona registriranih
motornih vozil, ni pomembna le za okolje in gospodarstvo,
temveč tudi za uporabnike. Seveda je v svetovnem merilu
nujnost elektrifikacije vozil še bolj očitna, napovedi pa so
skorajda neverjetne. Mednarodni denarni sklad je namreč
ocenil, da je bilo v letu 2009 na svetu kakšnih 700 milijonov
vozil, za leto 2050 pa napovedujejo, da jih bo že tri milijarde!
Največ bosta k temu prav gotovo prispevali Kitajska, ki je že
postala največji svetovni avtomobilski trg, in Indija.

Strokovnjaki so zato prepričani, da bomo namesto
obupavanja nad onesnaženostjo zraka v gosto naseljenih
mestnih središčih in nad cenami naf-te iskali odgovore na
vprašanja, kaj vse vpliva na ceno, varnost in življenjsko
dobo baterije oziroma akumulatorja našega električnega
prevoznega sredstva.

Miran Gaberšček, direktor CO NOT in vodja laboratori-
ja za elektrokemijo materialov pri KI, pojasnjuje, da je prav
od razvoja baterij odvisno, kako hitro in v kolikšni meri se
bodo uveljavili električni avtomobili. Na tokratnem posve-
tu je predstavil vse ključne lastnosti sedanje generacije ba-
terij in možni razvoj teh naprav v bližnji prihodnosti: "Naši
baterijski materiali so prepoznavni v mednarodnem meri-
lu. V določenih segmentih smo celo v svetovnem vrhu. Ker
smo močno prisotni v razvojnih tokovih, hkrati pa dobro
sodelujemo tudi z industrijo, menim, da slovensko znanje
in industrija lahko odigrata pomembno vlogo pri razvoju
električnega avtomobila."

Seveda je že nekaj časa znano, da imajo baterije v primerja-
vi z motorjem z notranjim izgorevanjem premajhno ener-
gijsko gostoto in premajhno gostoto moči. Teža in velikost
sta dejavnika, ki že zdaj precej omejujeta razvoj hibridnih
in električnih vozil, proizvajalci pa v želji po boljši razpore-
ditvi teže in nižjem težišču nameščajo baterije tudi v dno
vozil. Velja, da so litij-ionski akumulatorji najbolj zmoglji-
vi in zato tudi najprimernejši, čeprav stroka kot alternati-
vo že omenja tudi cink-zračne akumulatorje, ki se znova
uveljavljajo.

Po nekaterih ocenah bo leta 2030 po cestah vozilo 15 do 25
odstotkov povsem električnih vozil, od tega kar 75 do 90
odstotkov takšnih z litij-ionskimi baterijami. (Mitja Sagaj)

Velja pa omeniti, da ima tudi baterijski avtomobil ogljič-
ni odtis, torej izpusti CO2 v okolje niso enaki nič. Miran
Gaberšček je povedal, da je tako zato, ker se pri meritvah
upošteva tudi CO2, ki se sprošča pri pridobivanju električ-
ne energije, ta pa se še vedno v veliki meri pridobiva tudi
s f-osilnimi gorivi. Če bi elektriko za baterijski avto pridobi-
vali s pomočjo sončnih celic, pa tak avto ogljičnega odtisa
ne bi imel.

Litij bo vedno težje dostopen_

Prav električni avto bistveno povečuje potrebe po litiju. Po
nekaterih ocenah bo leta 2030 po cestah vozilo 15 do 25
odstotkov povsem električnih vozil, od tega jih bo kar 75
do 90 odstotkov z litij-ionskimi baterijami. Za to bo potreb-
nih 65.000 do 145.000 ton litijevega karbonata, zaradi česar
bo litij postal predrag in bo vedno težje dostopen, meni Ro-
bert Dominko, raziskovalec KI in CO NOT. Vendar pa so
zgoraj navedene ocene pripravljene na podlagi današnjega
stanja tehnike, zato je Dominko prepričan, da se nam ni
treba bati, da električni avto ne bi zmogel uspešnega pre-
boja na ceste zaradi pomanjkanja litija. Že danes namreč
litij zamenjujemo z drugimi, cenejšimi in bistveno bolj raz-
širjenimi gradniki, na primer z natrijem. Če torej naf-te na
cestah ne bo zmogel zamenjati litij-ionski akumulator, bo
to nalogo prav gotovo zmogel akumulatorski sklop prihod-
njih generacij.

Strokovnjaki še opozarjajo, da bo posebno skrb treba name-
niti recikliranju baterij oziroma akumulatorjev, namenje-
nih pogonu električnih avtomobilov, zato pri raziskavah
v KI in CO NOT že pri načrtovanju spojin za baterije upoš-
tevajo tudi možnosti reciklaže. Pri tem jih ne zanimajo le
možnosti predelave kar največjega dela odpadnih akumu-
latorjev in ponovna uporaba teh delov, temveč tudi to, da
se pri reciklaži porabi čim manj energije. Tako se ogljični
odtis zmanjšuje tudi v postopku recikliranja.

Direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik je povedal,
da sta prednosti litija njegova visoka energijska gostota in
lahkost. Omogoča tudi visoko napetost, in ker je litij kot ion
izjemno majhen, se lahko shranjuje v volumnu elektrode,
ne pa le na površini, kot to velja za druge snovi. Strokovnja-
ki trdijo, da električni avto, ki ga poganja baterija, porabi le
tretjino energije na kilometer v primerjavi z motorjem na
bencinski pogon. Baterija tako porabi 0,9 mega joulov (MJ)
na kilometer, bencinski motor pa 2,7 MJ. Prednost baterij-
skega avtomobila je tudi nižji izpust CO2, ki znaša 45 gra-
mov CO2 na kilometer, pri bencinskem motorju pa lahko
tudi 200 in več gramov na kilometer.

dokler je akumulator popolnoma nov
in brez upoštevanja izkoristkov. Pospe-
šek je kar velik pri speljevanju, ni pa
enak pri vseh hitrostih. Pri maksimal-
ni hitrosti je enak nič. Če bi hoteli aku-
mulator napolniti do 80 odstotkov v
pol ure in bi upoštevali izgube v pol-
nilcu in v akumulatorju, bi iz omrež-
ja črpali 32 kW in bi morali imeti
150-ampersko varovalko. Kdo pa ima
tako "navadno" vtičnico, inštalacijo in
tako močan usmernik, na katerega je
možno priključiti tako velikega porab-
nika (45 KM)? Cena za elektriko bi bila
4,5 evra, kar veliko za 1,4 l bencina. Ko
pokurimo 1 kg bencina ali naf-te, na-
stane 3,5 kg CO2 in 1,5 kg vode, pora-
bimo pa 4 kg kisika, naf-to in premog
pa kurijo tam, kjer delajo elektriko za
ta avto, in zato je on ekološki v Mari-
boru. Za tistih 16 kWh za pot od Mari-
bora do Ptuja in nazaj pa so v Šoštanju
proizvedli več kot 40 kg CO2, torej
1000 g/km in ne 63 g/km, pa še nekaj
drugih strupenih plinov je izpuhtelo.

LJUBLJANA: KIA LJUBLJANA 01/584-33-33, TROBEC 01/423-25-35;
DOB: KUŠAR 01/722-07-30; NOVA VAS: KRAŠEVEC 01/709-89-36;
VRHNIKA: SELISKAR 01/750-54-97; MARIBOR: P&D 02/450-24-50;
POTOČNIK 02/234-40-43; CELJE: ŠK0RJANEC 03/426-08-72;
VELENJE: AS SK0RNŠEK 03/891-90-77; ZAGORJE: KRŽIŠNIK 03/566-65-00;
ŠENTJANŽ pri DRAVOGRADU: AC KOROŠKA 02/878-58-50;
PTUJ: JERENK0 02/788-53-08; M. SOBOTA: ASERVIS 02/530-18-56;
LJUTOMER: AVT0-R-CVEN 02/584-98-80; MEDVODE: ČREŠNIK 01/361-22-50;
KRANJ: NASMEH 04/235-17-77; TREBNJE: PANJAN 07/34-60-700;
NOVO MESTO: STEPAN 07/393-36-80; ČRNOMELJ: STEPAN 07/306-18-12;
BLED: AMBR02IČ 04/574-17-84; KOBARID: GAMSP0RT 05/389-10-53;
KOPER: BENČIČ TRIBAN 05/630-96-00, BENČIČ KOPER 05/915-06-00;
NOVA GORICA: KIA NOVA GORICA 05/333-03-03; gOGAŠKA SLATINA:
AVTO ALKA 03/818-25-50; BREŽICE: AH K0LMANIC & C0.07/499-23-13.
Cena Venge že vključuje 3x popustejoker 2.000 EUR (zaloga 1.200 EUR+enkratno plačilo400 EUR+mlada
družina 400 EUR). Cene vključujejo vse dane popuste in prinranke ter ne vključujejo kovinske barve in prevoza.
Natančnejši pogoji garancije so na voljo v garancijski knjižici vozila, oz,pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia.
Komb, poraba goriva in emisija za pro_cee'cl in cee'd sportv wagon je 4,3 - 7,7 l/100km, 113 -184 g/km C0₂,
za Vengoje4,7 - 6,7 l/100km, 124- 155g/km C0₂,za novi Sportage je 5,5 - 7,9 l/100km, 147 -187 g/km C0₂.
Slike so simbolične.

- Lee Hall KNAPI SLIKARJI. Za abonma Sol-ski center Cel-je.
Sreda, 18. 5., ob 12.30.

- A. P. Čehov JAZ VAS LJUBIM. Za abonma po posebnem
razporedu za Gimnazijo Cel-je - Center. Oderpododrom.
Četrtek, 19. 5., ob 11.00.

- A. P. Čehov JAZ VAS LJUBIM. Za abonma po posebnem
razporedu za Gimnazijo Cel-je - Center. Oderpododrom.
Petek, 20. 5., ob 11.00.

- Lee Hall KNAPI SLIKARJI. Za abonma petek večerni in
izven. Petek, 20. 5., ob 19.30.

Prijatel-jsko gostovanje Sl-ovenske prosvetne zveze
Sl-ovenije iz Cel-ovca. Oderpododrom. Sobota, 21. 5., ob 19.30.
Vstopnice l-ah-ko rezervirate vsak del-avnik od 9.00 do 12.00
na 03 42 64 208.

UMETNOSTNA - V času mednarodnega tedna družine bo v UGM
GALERUA brezplačen vstop za družine. Otroci s starši si bodo
MARIBOR v spremstvu Pal-čkovega nah-rbtnika l-ah-ko ogl-edal-i

retrospektivno razstavo del- Dragice Čadež. Od 15. do 22. 5.
- V soboto, 21. 5., ob 10.00 arhitekturna delavnica
Dvorišče po meri otrok in najstnikov. Vstopnine ni.

- vsak petek Lovilci sanj, izdel-ujemo napravo za l-epe sanje.
Del-avnice so brezpl-ačne.

Otroci bodo ustvarjal-i pravl-jični strip, izdel-oval-i nakit, l-utke iz nogavic in cunj,
najl-jubše risane junake, sodel-oval-i v otroških- igrah-, pl-esnih- del-avnicah-. Vstopnine ni.

- Trije prašički, l-utkovna predstava za otroke, starejše od 3 l-et. Sobota, 21. 5., ob 11.00.

- Mizica, pogrni se, igrano-l-utkovna predstava za otroke, starejše od 3 l-et.
Nedelja, 22. 5., ob 18.00.

Otroška ustvarjal-nica Spoznavanje starodavnih ljudstev. Sobota, 21. 5., ob 10.00.

TAKE LJUDSKE, otroška predstava, prepl-et sl-ovenskih- l-judskih- pripovedk.
Četrtek, 19. 5., ob 17.00.

Nodi praznuje rojstni dan, l-utkovna predstava Lutkovnega gl-edal-išča Kam.
Petek, 20. 5., ob 18.00.

GOSPODIČNA MICI, komedija Frana Mil-činskega. Gl-edal-iško društvo Vurberk.
PREMIERA v petek, 20. 5., ob 20.00.

Ponovitve: 21., 22., 27. in 28. 5. ob 20.00. Če bo deževal-o, predstava odpade.

Ob mednarodnem dnevu muzejev v sredo, 18. 5., od 10.00 do 18.00 vas vabimo,
da si brezplačno ogledate razstave:

- Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava z znamenitim Celjskim stropom,
vodstvo ob 12.00,

Javno strokovno vodstvo po razstavi Bogdan Borčič, Najdene stvari.
Vodil- bo Robert Inh-of. Vstopnine ni. Sreda, 18. 5., ob 17.00.

Javna predstavitev ol-tarne sl-ike Sveti Florijan - zavetnik Borla.
Sreda, 18. 5., ob 15.00.

Otvoritev razstave fotografij Selnica ob Dravi nekoč in danes, avtorja: Niko Ivanuša,
Dragica Lešnik. Četrtek, 19. 5., ob 17.00.

KUD Studio gledališče
Igrajo: Jana Jereb, Martin Potrč,
Petra Bauman
Režija: Peter Boštjančič

SVEČANA DVORANA ROTOVŽ

Predstavitev knjige Zdenka Kodriča
Opoldne zaplešejo škornji - zgodba
o Pohorskem bataljonu. Pogovor
z avtorjem bo vodil-a Jel-ka Cigl-enečki.
Rotovški trg 1/l-. Četrtek, 19. 5., ob 19.00.

DVORANA GUSTAF

O čem govorimo, ko govorimo
o kompetencah?, predavanje Ane
Jovanovič. Četrtek, 19. 5., ob 18.00.

ffil® UMETNOSTNA
^W GALERUA
MARIBOR
Vodstvo po razstavi Dragica Čadež,
Retrospektiva. Ob mednarodnem
dnevu muzejev. Vodi Breda Kol-ar Sl-uga.
Vstopnine ni. Sreda, 18. 5., ob 18.00.

KMMMI

Zadnja predstava SHOWTIME, sobota,
21. 5., ob 17.00.

KAZINSKA DVORANA SNG

Letni koncert Prve in II. gimnazije
Maribor. Sreda, 18. 5., ob 19.30.

MESTNA KNJIGARNA MARIBOR

Predstavitev knjige Jureta Aleksejeva:
Za pest esejev. Pogovor z avtorjem bo
vodil- Al-jaž Jel-enko. Sreda, 18. 5., ob 18.00.

PEKRE_

DOM KULTURE

Saj si vendar punca, premiera
uprizoritve ml-adinske gl-edal-iške
predstave. Petek, 20. 5., ob 19.00,
v nedeljo, 22. 5., ob 10.30.

SLOVENSKA BISTRICA
VITEŠKA DVORANA GRADU

Park z gradom, grad s parkom,

premiera fil-ma o grajskem parku.
V sredo, 18. 5., ob 18.00.

- Michael Frayn: Hrup za odrom. Gostuje KD Draženci -
Š-US teater. Za izven. Četrtek, 19. 5., ob 20.00.

- Gal-erija Tenzor in Mestno gl-edal-išče Ptuj, razstava del-
akademskega sl-ikarja Jožeta Šubica, na ogled do 19. 5.

Bl-agajna je odprta vsak del-avnik od 9.00 do 13.00,
ob sredah- do 17.00, in uro pred predstavo. Informacije po
tel-. 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si.

- Literarni večer, Zal-ožba Litera in KUD Kentaver.
Četrtek, 19. 5., ob 20.00.

Fantazije pod celjskim stropom, program s skl-adbami starih- mojstrov.
Četrtek, 19. 5., ob 19.30.

Koncert Komornega moškega zbora Celje z naslovom Visoko tam na gori...
Sobota, 21. 5., ob 19.30.

Kulturni galop v znamenju jazza. Nika Perunovič & Marko Zal-etel-j
v pozdrav mednarodnemu festival-u DŽJEZZ 2011. Sobota, 21. 5., ob 20.00.

Sol-ista bosta sopranistka El-vira Hasanagič in baritonist Marcos Fink.
Četrtek, 19. 5., ob 19.30._

1. koncert glasbenega cikla Bogdane Herman z gosti. V grajski kapel-i sv. Jurija.
Petek, 20. 5., ob 19.00.

BA-ROCK, petčl-anska skupina akademskih- gl-asbenikov, ki med drugim muzicirajo
na baročne inštrumente. Petek, 20. 5., ob 20.00.

Orfejeve pesmi 2011, revija odrasl-ih- pevskih- zborov in mal-ih- vokal-nih- skupin.
Petek, 20. 5., ob 19.00.

.■ a) . Ali n -lih. -1 Irltvjl A. mtfk H C' iMluI.m i ■-
IDiimrn ujirinn.', vfojj (f» Tr.rr*j

Uprava družbe Impol 2000 d.d. Slovenska Bistrica na osnovi sklepa z
dne 9.5.2011 sklicuje skupščino družbe Impol 2000 d.d.

Skupščina bo v petek, 8. 7. 2011, ob 13. uri v sejni sobi družbe na sedežu
družbe na Partizanski cesti 38, Slovenska Bistrica, ob prisotnosti notarke
gospe Jožice Škrk.

a. Skupščina izvoli predlagano sestavo organov skupščine:
predsednika skupščine in dveh preštevalcevglasov.

Skupščina se seznani s poročilom nadzornega sveta o sprejemu
letnega poročila družbe 2000 d.d. za leto 2010, ki gaje ta sprejel na svoji
redni seji 24. 3. 2011, pooblaščeni revizor pa je nanj izdal mnenje brez
zadržkov18.4.2011.

3. Odločanje o oblikovanju in uporabi bilančnega dobička družbe
in podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe.

-del prenesenega dobička iz predhodnih obdobij € 12.999.320,45
-doseženi čistidobičekposlovnega leta2010€4.642.904,56
Skupaj oblikovani bilančni dobiček € 17.642.225,01
Na predlog uprave in nadzornega sveta se oblikovani bilančni dobiček
družbe Impol 2000 d.d uporabi:

a. Dividende se delničarjem izplačajo v višini 0,31 € bruto na delnico, kar
znaša 330.697,77 €.

c. Dividende se izplačajo do konca oktobra 2011 vsem delničarjem, ki so bili v
delniško knjigo vpisani 11.7.2011.

d. Nagrade članom uprave se oblikujejo za predsednika uprave v višini 0,35
% doseženega konsolidiranega čistega dobička Skupine Impol 2000 d.d. v
poslovnem letu 2010 ter za vsakega člana uprave v višini 0,28 % od
doseženega konsolidiranega čistega dobička Skupine Impol 2000 d.d. v
poslovnem letu 2010.

e. Nadzornemu svetu in upravi družbe Impol 2000 d.d. se podeli razrešnica
za poslovno leto 2010.

Do naslednje skupščine družbe Impol 2000 d.d., ki bo odločala o uporabi
bilančnega dobička, se po do tega imenovanja veljavnih pogojih imenuje
nadzornisvetv naslednji nespremenjeni sestavi:

Nagrade članom nadzornega sveta se oblikujejo v skladu z naslednjim
Sklepom o višini nagrad članom nadzornega sveta Impol 2000 d.d.:

A.Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnine za seje nadzornega
sveta, do povračila stroškov za udeležbo na seji in zagotovitve ustrezne
delujoče komunikacijske opreme oz. do povračila stroškov za uporabo
lastne komunikacijske opreme.

a. Višina sejnine se oblikuje z upoštevanjem izhodišča, daje Skupina Impol in
Impol 2000 d.d. kot njegova krovna družba gospodarski sistem z letnim
prometom nad 300 mio. €.

- za predsednika NS 1/12 povprečne mesečne bruto plače in bonitet
predsednika uprave Impol v letu 2010

- za člana NS 1/12 povprečne mesečne bruto plače in bonitet člana uprave
Impolvletu2010

C.Člani nadzornega sveta so upravičeni do dnevnice in povračila prevoznih
in vseh ostalih stroškov, ki so jim nastali zaradi sodelovanja v nadzornem
svetu, v maksimalnem neobdavčljivem znesku v skladu z Uredbo o davčni
obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Do
povračila prevoznih stroškov so upravičeni v višini polne kilometrine.

D.Zagotovitev delujoče komunikacijske opreme oz. osnove za povračilo
stroškov uporabe lastne komunikacijske opreme

a. Impol 2000 d.d. članom nadzornega sveta zagotavlja kot komunikacijsko
opremo najmanj mobilni telefon, prenosni računalnik z ustrezno internetno
povezavo ter ustrezne aplikativne programe, ki omogočajo nemoteno
izmenjavo in obdelavo podatkov.

b. Če se članom oprema ne zagotavlja in uporabljajo svojo lastno, so
upravičenido mesečnega nadomestila stroškov v višini 200 €.

E.Če se na skupščini delničarjev Impola 2000 d.d., na kateri se sprejema
sklep o zaključnem računu za naslednje leto, ne sprejme sklep, kiinovirata
sklep, veljajo določila tega sklepa do skupščine, ko se sprejemajo sklepi o
zaključnem računu za nadaljnje naslednje leto.

Na predlog nadzornega sveta se za pooblaščenega revizorja za leto 2011
imenuje družbaAuditord.o.o., Ptuj.

a. Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo delničarji oz. njihovi
zastopniki, ki najkasneje štiri dni pred dnevom skupščine prijavijo svojo
udeležbo na sedežu uprave družbe in so takrat tudi vpisani v delničarskem
registru.

b. Prijava za udeležbo na skupščini mora biti podana ustno upravi družbe (v
tajništvu družbe Simfin d.o.o., Slov. Bistrica, Partizanska 38) ali pa s
priporočenim pismom, prejetim na sedežu družbe štiri delovne dneve pred
sejo skupščine.

c. Za vstop v prostore, kjer bo seja skupščine, mora delničar ali
pooblaščenec imeti vstopnico, ki jo ob osebni prijavi dobi pri upravi družbe
(v tajništvu družbe Simfin d.o.o., Slov. Bistrica, Partizanska 38), vsak
delovni dan od 8.00 do 14.00. Pri prijavi s priporočenim pismom mu bo
vstopnica poslana po pošti na naslov, s katerega je prijava prispela. Če
delničar da za udeležbo na skupščini pooblastilu pooblaščencu, mora ta
ob predložitvi pooblastila priložiti tudi vstopnico delničarja, ki ga zastopa.

d. Prijavljene udeležence pozivamo, da svoj prihod na sejo potrdijo pred
začetkom seje skupščine, tako da se izkažejo s pooblastilom ali osebnim
dokumentom, pravne osebe pa z izpisom iz sodnega registra. Ob tej
priložnosti bodo prevzeli tudi glasovnice za posamezne točke dnevnega
reda.

e. Gradivo z obrazložitvami točk, o katerih bo skupščina sklepala, je na
vpogled na sedežu družbe (v računovodstvu družbe v družbi Simfin d.o.o.,
Slov. Bistrica, Partizanska 38) vsak delovni dan od dneva objave tega
sklica. Prav tako se na tem mestu nahajajo tudi popolna besedila listin in
predlogov v skladu z 297. a-členom ZGD-1. Del gradiv je objavljen tudi na
spletni strani www.impol.si.

f. Delničarji, katerih njihovi skupni deleži presegajo eno dvajsetino
osnovnega kapitala, lahko na enak način, kot je določen v točki b teh
splošnih pogojev, v roku 7 dni od zadnje objave sklica te skupščine pisno z
obrazložitvami zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Delničarji lahko
dajo predloge drugačnih sklepov od objavljenih v tem sklicu k vsaki že
objavljeni točki dnevnega reda.

g. Na skupščini bo prisotna uprava družbe, ki bo delničarjem na skupščini
zagotavljala izpolnjevanje njihove pravice do obveščenosti v skladu s 305.
členom ZGD-1. Jernej Čokl

2-SOBNO, 88M2, l. 2010, z atrijem, pod-
zemno garažo, objekt ima dvigalo, Po-
brežje.Tel. 041/642-280. (OJ43364/02/1)
UGODNO PRODAMO SONČNO 1,5-
sobno stanovanje na Taboru, Goriška.
Tel. 040/172-995. (OJ43436/02/1)

1,5-SOBNO, 54 M2, l. 2009, komfort
opremljeno, klima, parkirišče, takoj
vseljivo, 71.500 EUR. Tel. 040/500-
232. (OJ43538/02/1)

Maribor - Koroška vrata; 1-sobno stanovanje,
40,19 m² neto tlorisne površine v II. nadstropju
stanovanjskega bloka. Vpisano v ZK in takoj
vseljivo. Leto izg.: 1962, CENA: 39.500 EUR
Maribor - Spodnje Radvanje; novejše še ne
vseljeno 2,5-sobno stanovanje, 79,01 m² neto
tlorisne površine v I. nadstropju objekta tipa vila
-blok.ZK urejeno in takoj vseljivo. Leto izg.: 2005,
CENA: 119.000 EUR

NOVEJŠO VARČNO HI-ŠO v bližini cen-
tra Maribora prodam. Tel. 041/671-
441. (OJ43470/03/1)

PRODAMO MANJŠO HI-ŠO, relacija
MB-Lenart, ingradbenoparcelo vKam-
nici. Tel. 041/795-420. (OJ43507/03/1)

garažo, 22 m2, na lepi sončni lokaciji,
vseljiva takoj.Tel. 041/230-749, pro-
dam. (OJ43559/03/1)

na Dravskem polju prodam. Tel.
041/330-443. (OJ43081/05/1)
MARI-BOR - HRASTJE, GRADBENA par-
cela, 485 m2, kvadratne oblike, sonč-
na, dostop asfalt, elektrika na parceli.
Cena 63.000 EUR. Tel. 041/699-401.
(OJ43496/05/1)

PEKRE - HRASTJE 19, prodam zazidlji-
vo parcelo (nadomestna gradnja), 930
m2. Tel. 030/374-168, 031/584-931.

2 GRADBENI-, sončna lega, ob gl. c. Ko-
rena-Dolge Njive, 700-1000 m2, voda,
elek. ob parcelah. Tel. 041/212-190.

PONUDBA: SUZUKI I
financiranje POL-POL
brez obresti,
dodatni popusti
za vozila iz zaloge
Avto Triglav, d.o.o., PSC Maribor,
Ptujska c. 132, 02/46 00 190

KARAMBOL-I-RANO AL-I- RABL-JENOVO-
ZI-L-O plačam takoj, uredim prepis,
odvoz. GSM041/726-236. (OJ35104/12/2)
POŠKODOVANO VOZI-L-O, TUDI-TO-
TAL-KA, pokvarjeno, slabo ohranjeno,
kupim. Prepis, prevoz. GSM 041/679-
029. (OJ35106/12/2)

RABL-JEN AL-I- KARAMBOL-I-RAN AVTO-
MOBI-L- kupim. Gotovina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.

PO NAJVI-ŠJI- CENI- ZA GOTOVINO
ODKUPI-M rabljen ali karamboliran
avtomobil. Tel. 070/550-677.

pajek, motokultivator ter druge stroje,
tudi v okvari, kupim. Tel. 041/407-
130. (OJ43552/16/2)

PRODAM LES ZA OSTREŠJE (trami, de-
ske, late, suhe deske), 130 EUR/m3.
Možna dostava. Tel. 040/305-358.

Oglase- za podje-tja, obrtnike-... sprejemamo
po faksu 02/23 53 370 in v oglasnem trženju
Večera v Mariboru ter pred-stavništvih v Celju
in Ljubljani. Oglasi, prejeti do 10.30, so lahko
objavljeni že nasle-dnji dan v d-nevniku VE-ČE-R

DRA-GI OBRTNIKI, PODJETNIKI, SKUPA-J STOPIMO V KORA-K S ČA-SOM.
BODIMO KORA-K PRE-D DRUGIMI. PONUDITE- SVOJE- IZDE-LKE-, STO-
RITVE- ZA SAMO 88 EUR (ena objava 3 stolpce širine in do 2 cm višine);
cena z DDV je 105,60 EUR, 5 objav je 20 % CENEJE!
NOVOST: MOŽNOST OB-JAVE LOGOTIPA!

PRIDITE-, POKLIČITE- A-LI POŠLJITE- OGLA-S DO 10.30, IN VA-Š-E- SPOROČILO JE- LA-H-KO ŽE- JUTRI
V VE-ČE-RU! POKLIČITE PO TEL. 02/23 53 304 ALI POŠLJITE OGLAS PO FAKSU- 02/23 53 370.

IŠČEM PRIJATELJICO STARO, OD 46
DO 50 LET, kasneje kaj več. Tel.
031/463-213. (OJ43450/26/)

mirnem delu Novalje oddamo apart-
maje, primerne tudi za družine z otro-
ki. Lasten vhod, terasa, žar, sat. TV. Snje-
žana, tel. 00385918900777.

BUKOVA IN GABROVA DRVA, mož-
nost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo,
prodam. GSM 041/723-957.

NA ZELENEM SONČNEM OTOKU RAB
ODDAJAMO APARTMAJE RAZL. VELI-
KOSTI. TEL. 041/697-185, 00385-51-
721-372. (OJ43544/30/)

POTREBUJETE DENAR, PA NISTE KRE-
DITNO SPOSOBNI, imate pa vozilo?
Plačilo na položnice. Vozilo vam osta-
ne. Posredujemo za več dajalcev kredi-
tov. AVTOMOBILI P.R. d.o.o., Industrij-
ska 9, MB. Tel. 02/228-3020.
(OJ42732/24/1)

KREDITI - TUDI ZA VIŠJE ZNESKE
BREZ HIPOTEKE! Odplačilo starih kre-
ditov. Možnost kredita tudi za nižje do-
hodke. Gotovina tudi na osnovi vozila.
Posredujemo za več dajalcev kreditov.
PANTA RHEI & CO., Industrijska 9, MB.
Tel. 02/228-3021. (OJ42734/24/1)

KREDITI - hi-po-te-kar-ni- i-n go-to-vi-nski-.
Po-plačamo- blo-kade-, i-zvr-šbe-, dražbe,
rubeže, bančne, zavarovalniške, davč-
ne in druge obveznosti. GSM 031/774-
340, 031/774-330. Otolit d.o.o., PE Ma-
ribor, Zagrebška 20. (OJ43445/24/1)

GIM, Družba za promet z nepremičninami d.o.o., Slovenska ul. 4, 2000
Maribor, po pooblastilu lastnika Javnega podjetja Energetika Maribor
d.o.o., Jadranska cesta 28, Maribor, objavlja

Dvoetažno stanovanje št. 24 v III. nadstropju in mansardi v izmeri 78,39 m² v
večstanovanjski stavbi na naslovu Klinetova ulica 8 v Mariboru, vpisano v
zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Mariboru, v vložek št. 1766/24, k. o.
Spodnje Radvanje (678), ID stavbe 340, ident. št. nepremičnine 24.E, leto
izgradnje stavbe 1983. Izklicna cenaje 56.440,00 EUR.
JAVNADRAŽBAbo:

v torek, 24. 5. 2011, s pričetkom ob 12. uri v prostorih GIM d.o.o.,
Slovenskaulica4,Maribor(sejnasobavI.nadstropju).

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev ter s
programom dela in razvoja zavoda pošljite v osmih dneh po objavi
razpisa na naslov: ZDRAVSTVENO-REŠEVALNI CENTER KOROŠKE,
Ob Suhi 11 a, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM, s pripisom Za razpis.

dolgoletni Igralec In zaslužni funkcionar
Železnlčarskega šahovskega kluba Maribor,
dobitnik Cizljeve plakete

Pogreb bo v četrtek, 19. maja 2011, ob 13.45
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Od njega se bomo poslovili jutri,
v četrtek, 19. maja 2011, ob 16. uri izpred farne cerkve sv. Jakoba
na pokopališču v Jakobskem Dolu.

Žalujoči: bratje Jože, Ivan, Mirko z družinami,
sestra Marija s Sandijem in Marjan

Obiščite nas v poslovalnici, ]
ki je v neposredni bližini i
mariborske bolnišnice, :
Masarykova 16, ;
ali ob vsakem času :
pokličite po telefonu i

Nečaki: Stane z družino,
Branko z družino, Katica
z družino, Majda s Sanjo,
Damjan z družino, Anja
z družino, Gorazd s Petro, Katja
z Alešem ter Vanja z družino
in Martina z družino

izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom,
znancem in sodelavcem podjetja Box-mark d.o.o., ki ste jo v tako velikem številu
pospremili na njeni zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo za finančno pomoč, darovano cvetje, sveče,
svete maše, ustno in pisno izraženo sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, odigrano Tišino
in za ganljive besede slovesa, Pogrebnemu podjetju Maher za opravljene storitve.
Hvala vsem in vsakemu posebej za pomoč in podporo v teh težkih trenutkih.

Skrb, delo in veselje
bilo tvoje je življenje,
nam ostaja zdaj praznina
in velika bolečina.

Sporočamo žalostno vest,
da nas je v 70. letu starosti po kratki in težki
bolezni zapustil naš dragi mož, oče in deda

Od njega se bomo poslovili jutri, v četrtek, 19. maja 2011, ob 13. uri
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: žena Antonija, sin Darko in hčerka Zlatka z družinama
ter ostalo sorodstvo

Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih
rok ostaja.

Sporočamo žalostno vest,
da nas je v 88. letu starosti zapustila naša
mama, stara mama, oma in tašča

Šmartno na Pohorju.
Žara bo položena v poslovilno vežico danes, 18. maja 2011, ob 16. uri.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem
in sosedom, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi prerani poti.

Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala cerkvenim pevcem Kolpingovega zbora, pevcem Kvarteta Pohorje,
govorniku g. Franju Šauperlu, g. župniku Andreju Firbasu, LD Radvanje
za častno stražo, lovskemu ansamblu Sraka in gasilcem iz Peker.
Še enkrat vsem in vsakomur iskrena hvala.

Srce tvoje več ne bije,
bole-čin ve-č ne- trpiš,
nam pa žalost srce- trga,
solza lije- iz oči,
dom je- praze-n in otože-n,
ker te več med nami ni.

Z bolečino v srcih sporočamo,
da nas je v 74. letu zapustil naš dragi mož,
oče in dedek

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče ter izrečeno sožalje.
Posebej hvala sosedu Vinku Križancu za vso pomoč.

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil
naš dragi mož, dedek, pradedek in tast

Zadnje slovo od dragega pokojnika bo jutri, v četrtek, 19. maja 2011,
ob 14.30 na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: žena Angela, vnuka Kristijan z družino in Matej,
snaha Mirjana ter ostalo sorodstvo

Zadnje slovo od dragega pokojnika bo v petek, 20. maja 2011, ob 15. uri
na pokopališču v Framu.
Žara bo položena v poslovilno vežico jutri, v četrtek, ob 14. uri.
Molitev za pokojnega bo jutri, v četrtek, ob 20. uri.

Žalujoči: žena Pepca, otroci Vida, Jožica in Emil z družinami
ter ostalo sorodstvo

Kako je prazen dom,
dvorišče- naše-,
oko zaman te- išče-,
ni ve-č sme-hljaja tvoje-ga,
samo le-p spomin še- živi,
a boli, ko te- ni.

V 96. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča,
babica, prababica in praprababica

Od nje se bomo poslovili jutri, v četrtek, 19. maja 2011, ob 12.45
na dobravskem pokopališču v Mariboru.

Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest,
da nas je v 72. letu zapustil naš dragi oče, dedek in tast

Prišel je čas, ko si morala oditi tja, kjer vsak dan te bo iz sna prebudila
angelov melodija, kjer ne boš čutila bolečin, le blaženi mir ...

Zadnje slovo bo v četrtek, 19. maja 2011, ob 16. uri na pokopališču
v Lovrencu na Pohorju.
Žara bo pripeljana na dan pogreba ob 9. uri v tamkajšnjo mrliško vežico.

Od njega se bomo poslovili jutri, v četrtek, 19. maja 2011, ob 15. uri
na pokopališču v Rušah.
Žara bo položena v vežico ob 10. uri na dan pogreba.

Žalujoči: žena Tilčka, sinova Franci in Milan z družinama
ter ostalo sorodstvo

Aretacija Dominiqua
Straussa-Kahna zaradi
spolnega napada je
pretresla svet, v Franciji
pa okrepila spoznanje,
da bi bilo v korist javnega
interesa treba vzeti pod
drobnogled ravnanje
vplivnih osebnosti

Francoski politiki, vplivneži, boga-
taši in zvezdniki lahko računajo na
nekaj, kar jim zavidajo v mnogih dru-
gih državah, zlasti v Veliki Britaniji.
To nekaj je "loi du silence" ali po naše
zaveza molka. To je nenapisan javni
dogovor molčečnosti o tem, kaj se do-
gaja v zasebnem življenju tistih, ki kaj
pomenijo. V Franciji se ne more zgo-
diti kaj takega kot v Veliki Britaniji,
kjer so novinarji časnika News of The
World prestrezali zasebne komunika-
cije posameznikov, od politikov do
nogometnih zvezdnikov, ter njihove
skrivne podvige nato razgaljali na svo-
jih straneh. Francozi o podobnih do-
gajanjih le govorijo, redko, če sploh,
pa berejo.

Francija ni bila nikoli pod priti-
skom, da uvede stroge zakone o varo-
vanju zasebnosti, kot jih uvaja Velika
Britanija, kajti zaveza molka, ki obsta-
ja še iz časov spletkarskega kraljevega
dvora, je preprečevala javna razkritja
o tem, kaj se dogaja v spalnicah vpliv-
nih in močnih. Vsi so na primer vedeli,
da je imel nekdanji predsednik Franco-
is Mitterand ljubico in zunajzakonsko
hčerko, vendar to ni bilo nič šokant-
nega v deželi, kjer so skoki čez plot
nekaj samo po sebi umevnega, skoraj-
da častnega. Šokiralo jih je odkritje, da
je Mitterandovo "postransko" družino
financirala država in ji celo nudila po-
licijsko zaščito.

Podobno se jim ni zdelo šokantno,
ko je njegov nečak in odkriti homosek-
sualec Frederic Mitterand leta 2005
objavil avtobiografijo, v kateri je skoraj-
da ponosno priznal, da je v tajskih bor-
delih plačeval za seks z mladimi fanti.
Nihče ni protestiral in novinarji si niso
zavihali rokavov ter začeli brskati po
njegovem življenju, ko ga je predsednik

Nicolas Sarkozy imenoval za kulturne-
ga ministra v svoji vladi. Na prepihu se
je znašel šele potem, ko je javno stopil
v bran režiserja Romana Polanskega,
ki se je znašel v priporu zaradi seksa s
13-letno deklico in ko je proti njemu
sprožila javno kampanjo desničarska
Nacionalna fronta.

V zadnjih nekaj letih so se sicer
že kazale razpoke v francoski zavezi
molka in na plan so sem in tja začele
prihajati nikoli preveč skrbno varova-
ne skrivnosti. V marsičem je k temu
prispevala vladavina predsednika Sar-
kozyja, ko je kult osebnosti nenadoma
dobil bistveno večjo težo in ko je njego-
vo pred javnostjo razgibano življenje -
razporoka s prvo ženo Cecilio in nato
nagla poroka z medijsko prepoznavno
Carlo Bruni, povečala apetite za zgod-
be iz ozadja. Toda še pred petimi leti je
Alain Genestar, urednik revije Paris-
Match, izgubil službo, ko sije drznil na
naslovnici objaviti fotografijo takratne
prve dame Cecilie Sarkozy in Richar-
da Attiasa, za katerega se je šušljalo, da
je njen ljubimec.

Škandal Dominiqua Straussa-
Kahna, ki so ga v Ameriki aretirali pod
obtožbo spolnega napada na hotelsko
sobarico, je, kot kaže, dodatno navrtal
slovito "loi du silence". Govorice o nje-
govih seksualnih podvigih so v Fran-
ciji sicer krožile že dolga leta, vendar
doslej še nikoli ni bilo nobenemu fran-
coskemu politiku treba polagati raču-
nov volivcem, če si je privoščil ljubico
ali prostitutko. Toda Strauss-Kahn je
s poskusom posilstva prestopil mejo
dovoljenega oziroma razumljenega.
Morda se krepi spoznanje, da bo ven-
darle treba odgrniti tančico nad njiho-
vim zasebnim življenjem. Nekateri se
že sprašujejo, alibi Dominique Strauss-
Kahn ravnal kot "spolno sestradana
gorila", kot ga je opisala ena njegovih
prejšnjih žrtev, če bi imel pred očmi
verjetnost, da ga bodo v medijih raz-
trgali in da bi z neodgovornim ravna-
njem tvegal svojo kariero.

Napoved za Slovenijo: Danes bo delno jasno z
občasno povečano oblačnostjo. Več sončnega vre-
mena bo na Primorskem, kjer bo občasno pihala
šibka do zmerna burja.

Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, v
alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 2,
najvišje od 20 do 25 stopinj Celzija.
Vremenska slika: Nad zahodno in srednjo Evropo
je obsežen anticiklon, nad Balkanom pa se zadržu-
je ciklonsko območje. Od severovzhoda doteka k
nam v višinah postopno nekoliko toplejši, a še raz-
meroma vlažen zrak.

V prihodnjih dneh: Jutri in v petek bo sončno in
topleje. Popoldne bo v hribovitem svetu možna
kakšna nevi-ht-a.

Temperatura zraka včeraj ob 13. uri: Maribor 16,
Ptuj 15, Radenci 16, Murska Sobota 16, Celje 17,
Ravne na Koroškem 16, Slovenj Gradec 15, Velenje
16, Rogla 7, Novo mesto 17, Ljubljana 17, Letališče
Jožeta Pučnika 16, Portorož 21, Koper 22, Nova
Gorica 22, Triglav Kredarica 0 stopinj Celzija.

Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih
težav, le pri najbolj občutljivih se bodo obča-
sno pojavljale manjše težave.

lljhl.l. j Diei 1 VTV- nI J ^TV^rt 1		nikfifa	1'lirfiilMI	ume .	dH« f 'fc'" 'U-
i* »«	^JU^I'				J^-rlH'1 riLbll
K-11GS				L1I7.HK9	(ir^ifi r-i'Jr
ilKm					iK-ct*-: rpfrn
lU.HHi.Lri	■ i iS HMvTK		■•-.t. isikl	h K?.171 VI
				j.-Jin.lsS.H?	notaiopi-;
			HHJ.HJJO	H v«mw	ptifM wba
IIMA,«	^ stmM		* MT.Jflftfl?	IMHJJtiJ.SJ	f*6Un
IT.OBJŠ	'fcrjr-			ltiULMOil	r»5u.-vx
	■sfenhdUi Hci ncCfl.i-	1WAU.11		12.
	■ 11 Zli	m.oui		1 f-M-J	tiMla i n&iin. *
■v	^j-ii-fcri	J MUHOjCfcj		UJaJjSH.M
llV.&i.PJ	-:rnur	ioao.ou		u.m
ijjaou	■ifE-^j^i Kif-rtin <LT	txa.Ma.HS		11 :TJ 1J1.M	lUkrtbuHi
UA«	lli£»H>pt V ti bLCjl J.L.' -J	J'7.' -HJII.Iil.		_ Mj.42L.3ti	i-hOt 1 ItlHU -
[JO&Oif		144		n.TIR 3'ras*	piiUA raftkim
vt	■hita..	3 K< TtTJ.^		It.tfrt.SStm	pUtfer^FV^
i i*xsi	■m*-	1 M.flfi/1			fdrfllt -j^uiifr,
ip.jao*	Uitttm	DTOjSC		.■ 'Jit ■. ivM	j:ijli: J abniA.
tfl.Cr.VW	r\|:7Tian	1.-»: «XJ W		iija.sa
Ud)U»	Jr-r-n ■.	■1 \|NWI l>nyul		i.rblt.-J IBl^	™pirjfl(H tf.Tn ,
	4rma i
i w	iJr-nilll		IT l -tj. a. / ■
in m	JilnuL-	vm.mjR		^'l.fa-d.Hii	. ...■■r.iitrT r*'ui
JGLlfJ .<W	UMI^J..!,*«^	i1 nrtv/i			Utfirjme'..r. li- v

A				I
•	'.K'J-1' ri 1 tMOO

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,4171
Japonska	JPY	392	115,69
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,454
Danska	DKK	208	7,4566
Velika Britanija	GBP	826	0,87290
Madžarska	HUF	348	267,69
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7092
Poljska	PLN	985	3,9288
Romunija	RON	946	4,1115
Švedska	SEK	752	9,0015
Švica	CHF	756	1,2553
Norveška	NOK	578	7,9385
Hrvaška	HRK	191	7,4150
Rusija	RUB	643	39,9175
Turčija	TRY	949	2,2484
Avstralija	AUD	036	1,3393
Brazilija	BRL	986	2,3124
Kanada	CAD	124	1,3818
Kitajska	CNY	156	9,2195
Hongkong	HKD	344	11,0178
Indonezija	IDR	360	12153,35
Izrael	ILS	376	5,0100
Indija	INR	356	63,9500
Južna Koreja	KRW	410	1550,67
Mehika	MXN	484	16,6550
Malezija	MYR	458	4,3200
Nova Zelandija	NZD	554	1,8157
Filipini	PHP	608	61,422
Singapur	SGD	702	1,7695
Tajska	THB	764	42,938
Južna Afrika	ZAR	710	9,9056

Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v %
SBITOP	764,68	0,36
Ind. po meri	Vrednost	Spr. v %
MP-EUSTX	1250,21	-1,38

VP	Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL ŠP
AB10	ABANKA VIPA 10. IZD.	N 100,3000	0,0000
AGO1	AGROGORICA, OBVEZNICE 1. IZD.JE	N 104,0000	0,0000
BCE10 BCE11	BANKA CEL. 10 IZD. BANKA CEL. 11. IZD. DAMfA fCI n T7H	N 99,8000 N 98,9500 M 1 (Y) rVYYl	0,0000 0,0000 n rvwi
BCE13	BANKA CEL. 12. IZD. BANKA CEL. 13. IZD.	N 102,0000 N 100,0000	0,0000 0,0000
BDM1 CIM1	BANKA DOMŽALE 1. IZD. CIMOS 1. IZD.	N 100,0000 N 102,9000	0,0000 0,0000
DEO1 DPR1	DEOS 1. IZD. DELO PRODAJA 1. IZD.	N 100,0200 N 50,0000 M 1fl2 rVYYl	0,0000 0,0000 n rvwi
DRS3	DARS 3. IZD.	N 103,0000 N 102,0000	0,0000 0,0000
FB09 FB11	FACTOR BANKA 9. IZD. FACTOR BANKA 11. IZD.	N 90,0000 N 103,7000	0,0000 0,0000
FB14	FACTOR BANKA 14. IZD.	N 98,0000	0,0000
FB15	FACTOR BANKA 15. IZD.	N 96,5000	0,0000
FB16	FACTOR BANKA 16. IZD.	N 102,0000	0,0000
FB20	FACTOR BANKA 20. IZD.	N 96,0000	0,0000
FB21 KBG1	FACTOR BANKA 21. IZD. KB1909 1. IZD.	N 95,5000 N 102,5000	0,0000 0,0000
KBM7 KBM9	NOVA KBM 7. IZD. NOVA KBM 9. IZD.	N 98,2200 N 102,0000	0,0000 0,0000
KDH1 KDH2	KD HOLDING 1. IZD. KD HOLDING 2. IZD.	N 97,0000 N 87,0000	0,0000 0,0000
MEO1	POS. SISTEM MERCATOR	N 100,4000	0,0000
NLB13 NLB 13. IZD.		N 107,0000	0,0000
NLB15 NLB 15. IZD.		N 100,0000	0,0000
NLB18 NLB 18. IZD.		N 100,0000	0,0000
NLB19 NLB 19. IZD. NLB22 NLB 22. IZD.		N 91,7000 N 100,0000 M -im 7cm	0,0000 0,0000	im nfvvi	1fl1 7CfY)	mi nmn
PBS6	HLD iU. ILU. POŠT. BANKA SLO. 6. IZD.	N 101,7500 N 104,0000	0,0000	101,0000	101,7500	101,0000
PBS7 PET1	POŠT. BANKA SLO. 7. IZD. PETROL 1. IZD.	N 100,0000 N 108,7500	0,0000 0,0000
PRB10 PROBANKA 10. IZD.		N 106,0000	0,0000
PRB11	PROBANKA 11. IZD.	N 99,9900	0,0000
PRB8	PROBANKA 8. IZD.	N 100,0000	0,0000
PRB9	PROBANKA 9. ZDAJA	N 80,0000	0,0000
PSN1 RS21	POTEZA SKUPINA 1. IZD. R. SLOVENIJA 21. IZD. D Cl m/CMTlA ~)6. T7H	N 90,0000 N 98,5000	0,0000 0,0000 n rvwi
RS29	R. SLOVENIJA 26. IZD. R. SLOVENIJA 29. IZD.	N 100,4000 N 101,5000	0,0000 0,0000
RS32 RS33	R. SLOVENIJA 32. IZD. R. SLOVENIJA 33. IZD.	N 101,4000 N 140,0000	0,0000 0,0000
RS38	R. SLOVENIJA 38. IZD.	N 104,0000	0,0000
RS44	R. SLOVENIJA 44. IZD.	N 105,0000	0,0000
RS48	R. SLOVENIJA 48. IZD.	N 100,0000	0,0000
RS49	R. SLOVENIJA 49. IZD.	N 101,0000	0,0000
RS50 RS53	R. SLOVENIJA 50. IZD. R. SLOVENIJA 53. IZD.	N 102,0000 N 102,5000	0,0000 0,0000
RS54 RS57	R. SLOVENIJA 54. IZD. R. SLOVENIJA 57. IZD.	N 102,0300 N 105,5000	0,0000 0,0000
RS59 RS62	R. SLOVENIJA 59. IZD. R. SLOVENIJA 62. IZD.	N 100,0000 N 90,0000	0,0000 0,0000
RS63	SLOVEN4,375 6/2/2019	N 104,2100	0,0000
RS65	R. SLOVENIJA 65. IZD.	N 103,9500	0,0000
RS66	R. SLOVENIJA 66. IZD.	N 112,7200	0,0000
RS67	SLOREP 4.125 26/01/20	N 101,5600	0,0000
SA02 SI01	SAVA 2. IZD. SID BANKA 1. IZD.	N 100,0000 N 100,0000	0,0000 0,0000
SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.		N 103,1200	0,1000	103,1000	103,1200	103,1000	392 7
ZT01	ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.	N 102,0000	0,0000
ZT02	ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.	N 100,0000	0,0000

VP Izdajatelj	NT ZT	% spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			CVS	PL	ŠP
NF1N NFD 1 DEL. INV. SKL.	N 0,6300	0,1600 0,6200	0,6310	0,6200 0,8300 239028			48
Trg strukturiranih produktov - investicijski kuponi
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			VEP	PL	ŠP
INDDY INFOND DYNAMIC	N 4,3450	0,5800 4,3200	4,3450	4,3150	4,5190	177	4
INDGL INFOND GLOBAL	N 9,2110	-0,5300 9,1200	9,2110	9,1200	9,4755	409	4
MPEU ALTA EUROSTOCK	N 4,9000	0,0000			5,3430
PBGS PROBANKA GLOB. NAL. SKL.	N 0,6930	-0,8600 0,6920	0,6940	0,6920	0,7309	12823	4

CELJ-SKO	KOROŠKA	KOROŠKA
Celje	Slovenj Gradec	Slovenj Gradec
O povrnitvi zaupanja v policijo	Dopoldne v službi, popoldne	Kako uspeti z rokodelskimi izdelki
	na trak-torju

DANica.	DOM DANICE
Dan Doma Danice Vogrinec Maribor.	VOGRINEC Maribor
Doma, ki ponuja kanček več.	VOGRINEC Maribor

KI-NO

Sre-da, 18. maja
MA-RI-BOR
^KOLOSEJ
HITRI IN DRZNI 5	16.20, 19.00, 21.40
DEKLISČINA	16.30, 19.10, 21.50
RIO, sinhronizirano	16.40, 18.40, 20.40
GOLAZAB-AVA	16.25, 18.45, 21.00
RDEČA KAPICA	17.15,19.25, 21.35
TEDEN B-REZ PRAVIL	17.25,19.35, 21.45
HOP	16.50
SVETOVNA INVAZIJA: B-ITKA LOS ANGELES	18.50
MOJA NEPRAVA ŽENA	21.20
VITEZ IN SITNEŽ	17.05, 19.15, 21.25
JAZ SEM ČETRTI	17.10
CIMRA	19.30, 21.30
DVORANA XPAND
THOR, 3D	19.00
DU-HOVNIK, 3D	17.00, 21.20
Kjer So zvezcje c/oma
RIO, 3D, sinhronizirano	15.05, 16.30, 17.15
RIO, sinhronizirano	16.15, 18.25
HITRI IN DRZNI 5	15.50, 18.30, 21.10
VITEZ IN SITNEŽ	16.40, 18.50, 21.00
DU-HOVNIK, 3D	19.25,21.25
DU-HOVNIK	20.40
RDEČA KAPICA	16.25, 18.40, 20.50
PIRATI S KARIB-OV: Z NEZNANIMI TOKOVI, 3D	19.00
DEKLIŠČINA	15.40, 18.25, 21.05
CENA RESNICE	15.30, 18.00, 20.30
CELJE
MESTNI KINO METROPOL
MAMMU-TH	21.00

DU-HOVNIK, 3D	17.00, 21.20
PRIKRITI U-DAREC - B-EG PRED RESNIČNOSTJO	16.40, 18.50, 21.00
RIO, sinhronizirano	16.30, 18.30
CIRKU-S COLU-MB-IA	20.30
KRA-NJ
^KOLOSEJ
HITRI IN DRZNI 5	16.20, 19.00, 21.40
RIO, sinhronizirano	17.20
DU-HOVNIK	19.20
OB-RED	21.30
DEKLIŠČINA	16.10, 18.45, 21.20
NOVO MESTO
kjpr so /vo/rfp rfoma
RIO, 3D, sinhronizirano	16.00
HITRI IN DRZNI 5	15.50, 18.30, 21.10
DU-HOVNIK, 3D	21.15
RDEČA KAPICA	19.00
JAZ SEM ČETRTI	16.40
PIRATI S KARIB-OV: Z NEZNANIMI TOKOVI, 3D	19.00
DEKLIŠČINA	15.40, 18.20, 21.00
RIO, podnaslov-ljeno	17.00
CIMRA	19.10

		S
	af.
. 11

STANOVANJA	\| OSEB-NAVOZILA
PRODAM	1 M