54
Izprehod na Notranjsko.
(Spisal dr. Fr. L.)
INikakor ne zavidam Gorenjcem visokih gora, bistrih studencev in belih cesta; radujem se z Dolenjcem prijaznih vinskih goric in obudujem njegove gradove: toda tudi notranjski svet ni zadnji in tudi tej strani nae domovine treba pridobiti ast in spotovanje pri obinstvu. Saj je bila Notranjska vedno kakor pasterka med drugimi slovenskimi pokrajinami, zanievanje je lo za njo kakor senca. Kaj more biti dobrega z Notranjskega?" tako je vpraal Gorenjec, in Dolenjec ni vedel povedati ni pametnejega, kakor da so tam medvedje in volkovi.
In vendar je notranjska stran v vsakem oziru tako znamenita, kakor malo-katera pokrajina nae Avstrije. Zgodovina notranjska nas vodi v najdavneje ase in nam kae ostanke prebivalcev v votlinah ; potem nam klie v spomin mogone Kelte, omenja nam Japode, poje slavo mestu Metulu in njega prebivalcem, kae nam poti in kraje, koder so hrumela divja ljudstva sem in tje med preseljevanjem narodov, pripoveduje nam o starih cerkvah in upnijah, posebno nam pojasnjuje zvezo Notranjskega z Oglejem in njegovim pa-
trijarhatom; nadalje nam razkriva, kako je hodil na Notranjsko v goste Benean, donaal mu zlata, a jemal mu krasoto njegovih gora in logov. In kaj bi ele govoril o poznejih asih!
Nad vse imenitno pa je za Notranjsko to, da je bilo v sredi lake, nemke in slovanske omike. Vse tri sile so delovale nanj: mehki slovenski znaaj je podedoval Notranjec po
Ljubljana po potresu: Pri deelnem glavarju.
svojih oetih Slovanih in v mnogih krajih ohranil svoj prelepi jezik, poln in blagoglasen, kakor se govori malokje po Slovenskem. Od svojih oetov je podedoval bistroumnost, podedoval
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si