Izhaja vsak Četrtek. Cena m« J« t K na leto. (Za NemCHo 4 IL aa Ameriko in drug« tuje države i K). — Posamezna Številke se prodajajo ————— po 10 vinarjev.	-
S prilogami:
M kmečki dom, Društvenik, Rasa gospodinja
Bplsl ln dopiai se poSiljaJo : UredniSUu „DftmoUuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroCniaa, reklamacije ln in-eerati pat Upravnifitvu „DomolJuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—
Stev. 17.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1911.
Leto XXIV.
Izmed vseh za vse.
Bilo je na nekem volilnem shodu v lepi savinjski dolini. Za našo Kmečko zvezo je takrat v deželni zbor kandidiral vrli, dovtipni Terglav, ki je seveda ob volitvi tudi sijajno zmagal. Na shodu je prvi nastopil deželni in bivši ilržarvni poslanec dr. Benkovič, ter je, kakor tako izvrstno zna, v daljšem govoru jasno in temeljito razlagal, kakšno delo čaka poslance Kmečke zveze v nemškem Gradcu. Za njim je imel nastopiti kandidat Terglav, ki je pa vi-5del, da mu je dr. Benkovič obmala vse pobral, kar je sam misli povedati. Hitro se ojunači in pravi nekako tako-le: »Dragi volilci! Zdaj ste slišali doktorja, kako hoče delovati v deželnem zboru. Vse, kar je rekel, je pravi Treba je pa, da izvolite tudi kmeta, ki bo doktorjem gledal na prste, če res tako delajo, kakor govore.« Nepopisno veselo odobravanje je zagrmeio ob teh besedah in kmečki kandidat je s svojim kratkim govorom več dosegel, nego da Ibi bil na dolgo in široko razvijal svoj program.
To zabavno zgodbo smo zapisali zavoljo tega, ker ima res veliko resnega, zdravega jedra v sebi. Gotovo je neobhodno potrebno, da se v deželni in državni zbor volijo izobraženi, izšolani možje. Delovanje v teh zborih je tako, tla to zahteva. Tudi priprost mož bistrega duha ima lahko zdrave, koristne misli; večkrat bolj zdrave, nego mnogo izobražencev. Da se pa take misli zvrše v primernih postavah, zato tje treba globokega, obsežnega znanja. iToda poslanec Terglav je imel prav: Jtreba je v zborih poleg izobražencev tudi mož izmed ljudstva. Naša stranka Be tega drži in ima v vseh slovenskih
deželah poleg izobražencev tudi kmete in delavce med svojimi poslanci. Liberalci so pač zagnali svoj čas krik: kmet kmeta! Kadar je pa šlo za to, da so razdeljevali mandate, kjer so imeli kaj upanja na zmago, so postavili same mestne ljudi. Naši poslanci so tudi zavoljo tega tako sijajno zastopali slovensko ljudstvo na Dunaju, ker so bili res med njimi zastopani vsi stanovi.
To načelo je tako zdravo in se Je tako lepo izkazalo, da se ga moramo držati tudi zanaprej. Poglejmo samo, kako delajo naši kmečki poslanci med sovražnimi Nemci v graškem deželnem zboru. Za pravice svojega ljudstva se bore tako neustrašeno in neupogljivo, da je prešla njihovim po številu neprimerno močnejšim nemškim nasprotnikom vsa korajža, da bi jih mogli premagati. V težkem in hudem boju v kranjskem dežclnoin zboru proti nemškim in slovenskim liberalcem in proti baronu Heinu so se ludi kmečki zastopniki izborno izkazali. Naši voditelji so to po raznih shodih velikrat povdarjali in kmetje poslanci sami navdušeni za stranko pripovedujejo, kako se res dela v kranjskem deželnem zboru za ljudstvo, in kako se upošteva misel in predlog vsakega poslanca. Ko se posvetujejo, ni čutiti nobenega razločka med izobraženim doktorjem in med kmetom; vsak svobodno zagovarja svoje prepričanje proti vsakomur. Seveda, ko pa večina nekaj sklene, se vsi tega drže.
Naj omenimo posebej samo eno reč! Cela dežela ve, kako se naša večina v deželnem zboru z vsemi močmi trudi, da bi povzdignila živinorejo in s tem zagotovila kmetu boljše dohodke. Treba je bilo tega dela na vso moč. Da se je tako uspešno in s tako vnemo začela, imajo pred vsem zasluge poslanci
kmetje, osobito poslanec Demšar, ki je neprenehoma ob vsaki priložnosti to reč povdarjal, češ, da je najvažnejša in da mora biti izmed vseh prva v delu naše stranke. Ravno ta poslanec je tudi na Dunaju v par tehtnih govorih, ki so iz našega lista znani našim brav-cem proti socialnim demokratom in li-, beralcem razlagal kmečke razmere gle-i de na živinorejo in stavil na vlado zelo koristne zahteve, katerih nekatere so se tudi že izpolnile.
Kako sta se držala Gostinčar In Demšar v tistem hudem boju, ko so se morali naši poslanci upreti preziranju našega naroda o priliki, ko se je Lahom hotela dati visoka šola, je »Domoljub« natančno poročal in je bilo ome-njeno tudi v zadnjem njegovem uvodnem članku. Iz vsega tega vidimo, da ima Terglav popolnoma prav. Obojih je treba: izobražencev in mož izmed ljudstva med poslanci. Naša stranka jih ima in zato se zaveda, da je nobena sila ne more premagati. Ljudje se za< nesejo na izobražene voditelje tem bolj, ker vidijo ob njihovi strani v bra-tovski edinosti in prisrčni vzajemnosti svoje lastne stanovske tovariše. Prepričani smo, da bo ravno ta reč tudi pri bližnjih volitvah v državni zbor dala našim somišljenikom novega ognja In novega poguma, da bodo tisto pest liberalcev, kar se je še siti v naši domovini, postavili pod kap. Naši poslanci, vzeti izmed vseh stanov, pojdejo pa tu-s di za vse, zlasti pa za našega kmeta, nanovo na delo.
Političen pregled
______ D
r^nnnnnDaaaaaaao
POPOLN SPORAZUM MED NAŠO IN OGRSKO VLADO GLEDE VOJAŠKIH PREDLOG?
Pri pogajanjih, ki so se po Veliki noči zopet vršila med ogrskim ministrskim predsednikom grofom Khue-nom in našim ministrskim predsednikom baronom Binertom preteklo sredo glede vojaških reformnih predlog, se poroča, da se nista zedinila samo glede drugih, manj važnih spornih točk, temveč tudi glede najbolj kočljive sporne zadeve: glede vprašanja o razpravnem jeziku pri predlogi o reformi vojaškega kazenskega reda, kakor smo o tem že ponovno poročali v »Domoljubu«. Nevarnost, ki jo je tvorilo zlasti to vprašanje za Binertov ministrski stolec, s tem seveda še ni zmanjšana ali celo odstranjena, to se zna, zlasti, ker še ni znano podrobnejše, kaj in kako sc je pri tem pogajanju odnehalo, oziroma dovolilo od strani naše vlade ogrskim zahtevam! O tem bo mogoče določnejše govoriti in poročati šele, ko se izve tudi podrobnosti.
PROGRAM (NAČRT, POROČILO) NOVE LAŠKE VLADE.
Novi italijanski ministrski predsednik Giolitti (izg.:Žoliti) je podal kmalu po sestavi nove vlade — prejšnje ministrstvo je bilo podalo kralju ostavko koncem sušca radi neke opo-zicionalistično in nezaupajoče se glaseče taktike strank, kateri sta pripadala dva ministra, ki sta bila nato prisiljena demisionirati in ž njima vred je odstopil celokupen kabinet — izjavo, kakšen program si je nova vlada začrtala, po katerem misli delovati. Najprej izraža, da treba, da dobe volilno pravico vsi tisti, ki so služili vojake in so dovršili 30. leto. Volilna reforma mora preprečiti vsakoršne goljufije, podkupovanje in nasilstvo. Poslanci morajo za svoje delovanje dobiti odškodnino (dijete), da morejo postati poslanci tudi manj premožne osebe. Minister je tudi omenjal, da misli vpeljati monopol zavarovanja za življenje (t. j. da se bo le pri državi zavarovalo za življenje, ne več pri raznih zavarovalnicah raznih družb, bank itd., ki jim gre lc za dobiček). Glede na zunanjo laško politiko je dejal Giolitti, da se bo Italija držala svojih starih poti in da bo zvesta zaveznica svojim zvezam ter prisrčna nasproti vsem vele-vlastem. Armada in mornarica jamčita za mir. Glede razmerja države do cerkve je izjavil, da bo sledil in se rav-najohširnejše svobode in
ho če ™ v*	verska čutila, a da
noče pri vsakehi započetiu (akcim Pi,
spomnil tudi letošnjega italijanskega jubileja (slabega spomina šiloma, s pomočjo ropa in nasilja) zedinjene Ita-
11 j6' VSTAJA V ALBANIJI.
Dežela, kjer je malokdaj ali nikdar mir doma, divje gorata, od zunaj skoro nedostopna Albanija s svojimi po polni svobodi tako željni Albanci povzroča že celo spomlad turški vladi silne skrbi s svojimi nemiri. Vstaši, ki hočejo Turkom poplačati z orožjem v roki svoj dolg še od zadnje jeseni, so že na mnogo krajih posamezno in skupno napadli turške čete in straže ter jih večinoma pobedili in premagali. Glavni in pravi vzrok vstašev in sploh vseh Albancev je, ker nočejo biti podložni naravnost krutim Turkom, temveč se hočejo sami vladati, zato zahtevajo in se sedaj borijo za lastno samoupravo, ki bi pa ne bila naravnost odvisna od Turčije, temveč bila naj bi pod zaščito'^evropskih vevevlasti. Nek albanski vstaški voditelj je izjavil, da Albanci boja prej ne ustavijo, dokler ne dosežejo tega, kar zahtevajo — samouprave, ter povdarjal, da pojde za nje dosego v boj nad stotisoč Albancev. (Albanski narod šteje, ker je natančno štetje zaradi bojevitosti prebivalcev in nedostopnosti krajev skoraj nemožno, približno tri in pol do štiri milijone duš.) Turčija je poslala nad Albance celo armado in so se že bili vroči boji, a kakor poročajo, so vstaši, ki dobro poznajo svoje domače kraje in svet, imeli le malo izgub, dočim sc turškim četam godi huda, čeprav se jim posreči tuintam razgnati, razkropiti vstaške čete in jih vreči nazaj proti goram, kamor jih Turki ne morejo daleč zasledovati in preganjati, kajti skalovita Albanija je podobna močni, iz žive skalo zgrajeni veliki trdnjavi z vse polno samimi manjšimi trdnjavami in pribežališči ter skrivališči. Albanci so pa tudi izvrstno oboroženi, imajo namreč najmodernejše puške tvrdk Mauscr in Martini, ki so jih turškemu vojnemu erarju ukradli iz nekega skladišča v Skadru. Turške čete dobivajo vedno novih ojačenj. Vstaja se pa vedno bolj širi, ker se upira vedno več albanskih rodov. Turško vojaštvo je lahko zmagovalo nad Albanci v bojih v nižini ob železnici in je imelo strojne puške in topove, a sedaj, ko so se razvrstili vstaši po goratih krajih, kjer so jim dobro znane domače gore, bodo pa vstaši na boljšem, saj so s strelivom dobro preskrbljeni.
Turška grozodejstva so pač tudi vedno enaka. Kjer premagajo vstaše Albance, tam potem vse razdenejo, po-žgo, vse, kar je živega, pa pomore na grozovit, neusmiljen način. Zato je zbežalo tudi mnogo Albancev z družinami z doma v sosedno kraljestvice Črnogoro, da si reži in otme življenje. Ker so šli na pomoč vstaškim Albancem tudi nič manj bojeviti Črnogorci, seveda ne javno, temveč lepo na tihem, jP. Turčija to doznala in z vso odločnostjo zahtevala od črnogorske vla-
de, da naj miruje in ohrani nevtraN nost, naj ne pomaga vstašem s vtiho. tapljanjem orožja in podporo svojih prostovoljcev. Mnogo si Turki seveda ne bodo upali proti Črni gori, ker Črna gora ima v Rusiji veliko prijatelju (J in hči sedanjega črnogorskega krulju Nikolaja je italijanska kraljica! In tu, di Italija stoji zelo na strani Albancev, kajti Lahom diši boljši del Albanije | Pri Albancih so doma tudi »ženski ju, naki«, v najboljšem pomenu besede. Na nekem bojišču so našli Turki med ubitimi in ranjenci tudi ženske, pre, oblečene v moške, ki so se bojevali* ' proti Turkom.
Sveti Oče Pij X. za Albance. SI:a-
drski nadškof je bil v Rimu sprejet o 1 papeža v zaslišanje ter je poročal o is ni bedi katoliških Albancev, ki ji!i Mladoturki še veliko huje zatirajo, n", go prejšnja vlada pod Abdul lla:; i. dom, jim nakladajo neznosne da v ::<i, jih hočejo oropati vseh dosedaj jim d ■ puščenih svobodščin in jim zatirajo j -zik. Sveti Oče je z veliko žalostjo \ ! to nič manj žalostno poročilo na zn -nje in naročil nadškofu, naj sporo i svoji duhovščini, da pouči ljudstvo, naj bo pokorno oblastem, obenem pa je .v>. Oče naročil apostolskemu deleg.v i (papeževemu zastopniku) pri turški i dvoru v Carigradu, naj sporoči turš i vladi, da ji sveti Oče priporoča, 11; • j postopa z Albanci po načelih pravičn -sti in enakopravnosti, če nc, sveti Oče ne bo mogel podpirati želje mlado uv-ške vlade, da se ustanovi v Carigrad i apostolska nunciatura. Mladoturki so namreč na vso moč potegujejo za nun-ciaturo (papeško poslaništvo), da hi i-o na ta način iznebili protektorata (varstva) tujih veleoblasti nad katoličani v turškem cesarstvu. Listi poročajo daj dan za dnem o novih spopadih vstašev s Turki in opisujejo silno, izredno, posebno hrabrost in bojno izurjenost Albancev, ki vedno pogosteje potolčejo in pobijajo močnejše turšk>! čete in prodirajo zopet iz varnih gor proti nižinam. Neka turška krvoločna armada je razdela in požgala več mirnih vasi s katoliškimi albanskimi cerkvami, tako da je bilo prebivalstvo pri-siljeno se pridružiti vstašem. Naša dr-žava, dasi je ona »zaščitnica« albanskih katoličanov, ki jih sedaj Turki more in jim požigajo cerkve in dom, se drži nasproti tem turškim nasiljem skrajno mirno in brezbrižno, ker gre tu pač le za albanske katoličane! O, čo bi se od strani Turkov le en las skrivil kakemu avstrijskem ali mažarskemu čifutskemu židovskemu sleparju ali pa agentu, bi bili alarmirali gotovo že pol armade. Kalija je že pripravila potrebno vojaštvo, če bi ji bilo treba. Poroča se tudi vest, da so razni zastopni-ki, ki zastopajo velevlasti pri turški vladi v Carigradu, opozorili turško vlado, da utegnejo nastati zavoljo alban, ske vstaje mednarodni zapletljaji iil nesporazumljenja, brez.vsake potrebo, ker Turčija lahko ugodi željam Alban, cev. ne da bi pri tem kai trnela sultan
nova oblast, če dobe Albanci — samoupravo.
VSTAJA V MAROKU.
Tudi v severnozapadnem moliame-iilanskem sultanatu (cesarstvu) Maroko ]je vzbuknila vstaja nekaterih rodov zoper sultana Mulej Hafida in zato oblega glavno mesto Fez, prej pa so bili v s t asi premagali nesložno sultanovo (vojsko ne daleč od Feza, ki je sedaj v silnem strahu in stiski, stvari pa stoje kaj resno. Vzrok vstaji ni le to, da se .branijo plačevati davek, temveč neko novo, tuje, sovražno teženje, ki gre za /tem, da odstrani vsak tuji vpliv in hoče zlasti varovati neodvisno narodnost domačinstva. Gibanje je naperjeno zlasti zoper Francoze, ki so imeli doslej odločilen vpliv v deželi pod sultanom iMulej Hafidom. Kako še bo, bomo vi-.dcli.
VSTAJA FRANCOSKIH VINIČARJEV.
Na Francoskem so se uprli — da sporoči »Domoljub« obenem kar o treh vstajah, ki so vse krvave — viničarji, an sicer v deželi, ki jo pozna vsak pivec kakor abstinent po penečem se »šampanjcu«, v deželi Champagne (bori: »Šampanj«), ter plenijo in zažigajo tvornice «šampanjca«. Vlada je poslala za te nemirne »pospeševalce« abstinence in »ubijalce« najhujšega kralja alkohola, ki se hočejo s tem z n osti nad že dolgo, dolgo jih izžemajo-žimi veletrgovci in vinskimi sleparskimi prekupci, celo armado, ki bije ponekod pravcate boje z lopatami, vilami, cepci, kladvi oboroženimi viničarji--vstaši. Vstaja se grozno širi, a so vso deželo zasedli vojaki, ki duše upor in plenjenje. Vstaši so dosedaj razbili okrog 6,000.000 (šest milijonov) šampanjskih buteljk, kar znese v vrednosti okrog 20,000.000 frankov (beri: dvajset milijonov frankov!). To je že dosti čeden prispevek za abstinenco! Poroča so, da je v krajih, kjer je razsajala vi-ničarska vstaja, sedaj mir, a sledovi razdejanja so tako grozni, da je celo sam poveljnik 6. francoskega armad-jiega zbora, ko je prvič videl, kako so •viničarji pustošili, vzkliknil:^ »To je najstrašnejša podofba opustošenja, ki fecm jih dosedaj videl!«
Krmar Milonovič.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsvvortli«.
PRVO POGLAVJE.
Podgrad.
Bilo je v dobi, ki jo stari očanci Se vedno nazivajo »ono staro dobro dobo«, takrat, ko si potreboval še veliko časa, !da si prišel iz Ljubljane v Trst, ko 8e m bilo vseh teh prometnih udobnosti, ki jih smatramo danes kot nekaj samo-.
posebi umevnega in kot nekaj za življenje neizogibno potrebnega, ali vsaj polovico toliko ne, kot jih imamo dandanes; takrat je bil Podgrad le malo-pomenljiv, od velikega prometa precej oddaljen: trg.
Med dvema vrstama hiš se jc vila precej široka, pa zelo prašna cesta. Ob cesti je semtertja rastla trava, ki so jo kar sproti pojedle koze. Tudi hiše same niso bile bogve kako lične, nekaj mračnega, temnega je kazala vsa njih zunanjščina; imele so večinoma kame-nito streho v obrambo zoper vihar in pa vsa okna omrežena. Človek bi skoro mislil, da te mreže niso imele drugega pomena, kakor da so zabranjevale svetlobi vstop v sobe in da so celemu trgu dajale še bolj mrtvaški značaj.
Podgrad je bil zidan jako neokusno. Pa vkljub temu je bil vendar eden izmed onih krajev, ki nudijo opazovalcu nekaj posebnega, pa obenem nekaj tako prijetno domačega, da si precej pridobe njegovo srce in da mu ne izginejo nikdar več izpred oči in mu ostanejo v spominu celo takrat, ko sicer otemne in oblede vse druge še tako veličastne in sijajne slike, ki jibj hrani spomin.
Če si prišel v trg po cesti iz Trsta sem, si naletel najprej na gostilno »pri orlu«; bila je to že stara, nekam osivela pivnica. Nad vrati je pozdravljalo tujca veliko, zastavi podobno gostilniško znamenje, ki se je ob vetru vrtelo kakor veternica s precej hrešče-čim ropotom, kakor bi hotelo opozoriti trudnega popotnika, naj se odpočije, naj gre okusit gostoljubje, ki ga nudi gostilna vsakemu za mal denar. Nasproti gostilni je kraljeval samozavestno precej velik kmetiški dvorec, že tudi častitljive starosti. Okoli poslopja pa se je razprostiral prostran vrt, obdan s kamenito ograjo in gosto zasajen s sadnim drevjem, v čegar senci so se kaj dobro zabavale kokoši. Izza hiše so prihajali neokusni glasovi prašičev, ki so s svojim cviljenjem kar prevpili nežne glasove golobov in vesele popevke ptičev, ki so se tako domače in nemoteno zibali po vejah in kratkočasili mimoidoče domačine in tujce.
Med tema dvema hišama se je pričenjala takozvana »velika cesta«. Ob tej si videl nadalje kovačnico, v kateri so neprestano nabijala kladiva, na drugi strani pekarno z lično prodajal-nioo. Trdo zraven te je bila lekarna in potem prodajalnica rezbarij. Ko si tako šel mimo teh in enakih posameznosti, ti je slednjič obtičalo oko na nekem majhnem poslopju sredi ceste, ki je razdelilo pot v dve ulici, eno nekoliko [bolj široko, drugo ozko, in tako zaključilo veliko cesto.
Naša povest se pričenja nekega vročega poletnega večera. Že so se poslovili zadnji solnčni žarki in nad trgom že sniva mirno in tiho večerni mrak. Zrak se še ni ohladil, vežna vrata so večinoma odprta in pred njimi sede semtertja možakarji, prav
ohlapno oblečeni, da bi se nekoliko ohladili; vsak ima v ustih pipo in zdaj-pazdaj izpregovori ta ali oni kako opazko ali kako vprašanje. Vsakemu odgovoru pa mora pripraviti pot dolga vrsta previdno izdalinjenih dimovih oblačkov.
Tedaj pa je pritekel neki deček iz lekarne in postavil nad vežna vrata barvano svetilnico; medtem pa je vtak* nil odzadaj lekarnar sam dve voščeni sveči za pisano barvane steklene krogle, ki so pošiljale na cesto rdeče in rumene svetlobne žarke. Nato je pri* šel še neki postaran mož z lučjo v roki, z lestvico in posodo za olje in prižgal še tri svetilnice: in glej! v petih minu-i tah je bila velika cesta razsvetljena.
Kakor na dano znamenje so s« dvignile zdajci cele gruče, ki so bile dozdaj zaverovane v resne pogovore, ne meneč se, da nemara pogovor še ni bil dokončan. Stari so se neokretno podvizali vsak proti svojemu stanova-, nju, dočim jim je mladina sledila le bolj nerada. Vedno temnejše je postajalo; zdaj so se zaprla tu vežna vrata, zdaj zopet na drugi strani in le skocd gosto omrežena okna je prisvetil sem-intja kak moten žarek. Jedva je v zvoniku odbila ura devet, že so začele po stanovanjih ugašati lučke in dobri tr-žani so šli počivat, zakaj preveč nespametno bi se jim zdelo dalje po nepotrebnem tratiti olje, zlasti ker bo zjutraj itak treba zgodaj vstati in iti na delo.
Povsod je zavladala nočna tihota in mir, v naravi in v trgu, le ona hiša ob koncu velike ceste jo je kalila, le tu notri ni bilo miru, ampak bolest in tuga in nemir.
V precej lično opremljeni sobi so sedele pri mizi tri osebe. Raz mizo je pošiljala svetilnica svetlobne žarke po sobi in mračno razsvetljevala stene. Okno je bilo odprto; ravno pred njim je rastla vitka cipresa in skozi vejevje je zdajpazdaj zablestela svetla zvezda. Ozračje se je že ohladilo in mamljiv duh je prihajal skozi okno v sobo, vabeč stanovalce v prosto naravo.
Priletna gospa je sedela v starem naslonjaču in nemo strmela predse, roke sklenjene kakor k molitvi. Upadla lica so ji bila še dosti rdeče pobarvana; njena spodnja ustna je zinačila, da je žena precej zgovorna; ves njen izraz pa je bil mil in docela blag.
Njej nasproti je sedel mlad mož, širokih pleč, zarjavelega, od solnca ožganega obraza, velikih, svetlih, pa črnih oči in temnih, valovitih las. Bil je v krmarski obleki, dolgih črnih hla* čah, na desnici mu je pa blestel pri* prost srebrn prstan.
Poleg njega je sedela na nizkem stolu mlada ženska postava, ponižno prilcupljivega obraza, svetlih bledih las, ki so se ob svetilnični luči svetili kakor zlato, in modrih oči, ki so pa bile sedaj polne solz.
Tako je sedela mala družba S« nekaj minut tiho in nemo; ničesar nisi slišal razen tiktakanja ure in pa frfo*
3»
tanja nočne veše, ki jc jezno obletavala
svelilnico.
Tedaj pa jc dvignila gospa glavo in
prekinila molk. rekoč:
»Ljuba otroka, ne zdi se mi prav tako, da se tako zelo vdajata žalosti in tugovanju. Če Bogu zaupamo in trdno vanj verujemo, potem ni ničesar na svetu, kar bi nas moglo resnično užalo-st iti.«
»Toda Ivo in jaz že nisva bila nikdar ločena, mamica,« je stokala nečakinja.
»-Pa vendar nikar ne jokaj, ljuba ženka,« jo je skušal tolažiti mladi mož, dasi se jc sam jedva premagoval. Po-gladil ji je lase in ljubeznivo pristavil: »Saj pot ne bo tako dolga; zapustim te samo za malo časa, to je vse! Ali nimam prav, babica?«
»Seveda, seveda, moj sin,« je prikimala starka in mu pritrdila.
»Toda kako dolgo bom pač morala čakati, da zopet pride!« je nadalje jadi-kovala mlada gospa.
Stara mati je tedaj nekam karajoče zmajala z glavo in rekla:
»Na tem svetu je vse samo slovo in svidenje, odhod in prihod; človeško življenje je kakor rosa na zrcalu!«
»Ne. ne!« je naenkrat posegel vmes mladi mož. »Ta primera je preveč sentimentalna in melanholična. Življenje je vendar nekaj več kakor sapa ali rosa. Rajši bi se neprestano bojeval z nadlogami in težavami, kakor da bi smatral človeško življenje za nekaj
tako nizkega. Vida, oba skupaj ne sineva izgubiti poguma. Jaz potrebujem za pot veliko moči in ti kot moja žena mi moraš pri tem pomagati. Pomisli vendar, ko se vrnem s te poti, se nama nikdar več ne bo treba ločiti; prihodnje leto postanem kapitan in potem te lahko vzamem s seboj na morje.«
»Seveda, če bi enkrat res prišlo do tega,« je jadikovala mlada žena in položila svoj obraz na moževo roko.
»No. čas ti bo hitreje potekel, kakor si sedaj sama misliš,« jo je zopet skušala potolažiti stara mati; »pridno boš delala in se trudila, da bo našel mož, ko se vrne, vse v najlepšem redu. Obesili bova tudi v tvoji spalnici koledar in vsak večer, ko bova enkra t od molili večerno molitev, bova odtrgali en dan. Potem boš pa kmalu videla, kako liitro se nama bo koledar tanjšal. Zavedaj se, Vida, in nikar nc obtežuj možu slovesa brez potrebe.«
Tako ji je prigovarjala babica; mlada gospa je pa dvignila glavo, uprla svoje oči v moževe in nato kakor otrok položila svojo glavo na njegovo ramo.
»Glej, moja dobra žena,« je ubral sedaj mož veselejši glas, »babičina misel o koledarju je vendar tako nekaj prijetnega; tudi jaz bom vzel s seboj koledar in bom delal isto kot ti. In tako se bomo lahko vsak večer skupno veselili o dnevu, ki je minil.«
»Da, to bi bila mala tolažba, toda, Ivo. ko pride jesen in zima in ko začno
razsajati viharji, tedaj bom neprestan i trepetala zate in se bala in mislila, dal si tudi ti v nevarnosti.«
»To bi bilo pa vendar preveč nespa-i metno, moje dete. Pomisli, kako daleg bom jaz od tebe. Čeprav bo tu razsajal vihar, bo vendar tam, kjer bom ja/, takrat lahko najlepše poletno vreme ir* modro nebo se bo razprostiralo nad menoj, ko bodo tukaj divjale nevihte. Ali boš mislila vedno na to, moja duša? | Obljubi mi vsaj to!«
»Da, bom, lahko se zaneseš name.t »In dalje, ljuba ženka, opazuj cvetlice! Sicer boš res najprej videla, kako bodo ovenele, toda potem lxxlo začelo nanovo poganjati in brsteti in to naj ti naznanja, cla se bom tudi jaz povrni! k tebi, kakor hitro me zapodi semkaj 1 ugoden veter.«
Pa iznova je začela Vida stokati in stiskati moževo roko. Nekaj otroško ljubeznivega je razodeval njen obraz, svojo bolest je pa izražala tako krčevito, da je skoro premagala tudi moža in da se je ta zatekel k stari materi, n;.j mu pomaga. Pa tudi ta ni mogla dos i pcmagati, ker je mislila na nasledn ji dan in uro ločitve. — Slednjič pa jj vendar rekla:
»Skoro bi poslala po gospoda župnika. Ta l>o znal bolje kakor kdorkoli izmed nas Vido prepričati in ji razjasniti, da sc mora vdati v usodo.«
(Dalje prihodnjič.)
RAZGLED m pomotfliil
Občinska volitev v Ljubljani je
prinesla za liberalce silen poraz. Z največjo težavo so si ohranili izmed 45 mandatov 23, tako da imajo nasprotne stranke skupaj 22 občinskih mandatov, liberalci torej samo en glas večine. Volilcev pa niti polovh\> nimajo na svoji strani; več kot 1000 glasov imajo manj kot vse druge stranke Slovenska Ljudska Stranka je pridobila 1-4 mandatov, Nemci 7, socialni demo-kratje pa 1. Za Ljubljano se začenja nova doba.
Zvršilni odbor S. L, S. je sklenil v svoji seji v torek, dne 25. aprila soglasno: Zvršilni odbor S. L. S. izraža svojo iskreno hvaležnost volilkam in volilcem v ljubljanski mestni za-stop, ki so pripomogli, da je stranka dosegla tako krasen uspeh. Častitim gospem urSulinkam izreka zvršilni od-SihS vfrŠUUvo občudovanje nad navale	ki 80 2 P™-
^vfanjelSC SSTT?
pod vodstvom liberalnih v^V® razgrajala proti njim zJr5UnfUC,VeV konstatira, da je A* at^Z
večje število šolske mladine, ki je uganjala — brez dvojbe naliujskana — največje surovosti vpričo svojih učiteljev. Zvršilni odbor protestira najodločneje in ogorčeno proti vodilnim policijskim uradnikom, ker so bile varnostne odredbe popolnoma nezadostne, kar je tembolj čudno, ker je bila. policijska oblast pravočasno opozorjena na to, kaj se pripravlja. Zvršilni odbor izjavlja, da je proti demoraliza-ciji in podivjanosti, ki jo po nebrojnih dokazih zlasti izza zadnje volitve direktno goji liberalna stranka osobito med mladino, treba slejkoprej naj-brezozirnejšega boja in da mora stranka v vseh svojih zastopih z največjo odločnostjo nastopati proti liberalni stranki in proti vsem, ki se z njo vežejo ali jo kakorkoli podpirajo. Z ozi-rom na to sklene zvršilni odbor: Od vsakega mandatarja S. L. S. se mora zahtevati pismena obveza, da se bo izogibal vsakemu političnemu stiku z liberalno stranko in da v nobenem slu-cajune sme rabiti političnega vpliva v prilog liberalne stranke in njenih pristašev. Vsak prestopek proti temu
sklepu pomenja izdajstvo S. L. S. in zvršilni odbor bo izvajal v danih slučajih brezozirno vse posledice pro'.i krivcu.
Liberalnega nasilja vrhunec so bilo občinske volitve v Ljubljani. Za agitacijo jim je služilo obrekovanje in de-nunciranje najgrše vrste. Po liberalnih beznicah so že cele mesece naprej napajali liberalne brezznačajneže, ki i i svojo stranko nc volijo, če niso plačani. , Na dan volitve so uganjali največjo sleparije. Trgali so našim pristašem legitimacije, redovnico so zmerjali in psovali najgnusnejše, kar more storili le kak liberalec. Podili so sc pijani po mestu in nadlegovali ljudi. Tako početje samo je zadosti, da med liberalen ne more iti drugi, kakor kdor je le žp popolnoma propadel.
Dvetretjinsko večino so si liberalci obetali pri ljubljanskih občinskih volitvah. šc v nedeljo so s plakati farbali svojo pristaše, da dobč dvotretjinski) večino. Izid volitev kljub vsem sleparijam je pokazal, da ni daleč oni čas. ko bodo liberalci za vedno pahnjeni z magistrata. Namesto dvotretjinske večino
Se le 13 glasov manjkalo, da niso prišli eo sedaj pii prvem naskoku S. L. S. liberalci v manjšino. V mestni zastop ljubljanski je izvoljenih 23 liberalcev, J14 pristašev S. L. S., 7 Nemcev in 1 so-rialni demokrat. Izid volitve je liberalce silovito iznenadil.
Veliko zmagoslavje so pripravljali iliberalci ob sklepu ljubljanskih občin-» iskih volitev. Po volitvah bi se imel '{vršiti obhod z godbo, liberalci so imeli | Kc pripravljene zastave, a konec voli-: /tev jih je preplašil tako, da je moralo Szostati vse, le pijani agitatorji so rjuli jx> mestu, med katerimi je bilo veliko S aretiranih.
Pristaši S. L. S. v mestnem zastopu m izvoljeni iz prvega razreda gg. Kre-f pur Ivan, pasar in podpredsednik trg. (zbornice, dr. Dctela Fran, c. kr. gimn. ravnatelj v pok., liahovec Josip, trgo-tvcc in posestnik, Rojina Anton, mizar-jski mojster; v drugem razredu: Lilleg Makso, c. kr. višji davčni upravitelj, Novak Tomaž, posestnik, Štrukelj Jo-fcip, c. kr. višji poštni oskrbnik, Ložar Ucrnej, krojaški mojster, Jcyc Ivan, posestnik; v tretjem razredu: dr. Zaje jlvan, zdravnik in deželni odbornik, iKos Fran, dclavec, Štefe Ivan, časnikar, Šerjak Jernej, trg. poslovodja, Darinko Josip, sodni sluga. To so Smcna, pred katerimi imajo liberalni tadvokatje in uradniki v mestnem za-fistopu že danes po pravici velik strah, Iker vedo, da jim bodo napravili še jpiarsikatero grenko uro.
Razstava goveje živine v škofjl jLoki. Na sv. Florijana dan, to je 4. maj-toika, se vrši v škofji Loki razstava poveje živine, ki jo prirede živinorejske feadruge iz Sclc, Sore, šmartna pri Kranju in Stare Loke. Živina bo razstavljena na mestnem sejmišču v Loki, za tiar je mestni magistrat dal blagohotno idovoljenje. Živino bodo razstavili samo Eadružniki, cla se pokaže posebno na ^ladi živini že uspeh umne reje. Zato teo se določila tudi posebna načela, po Katerih se bodo delili premiji. Od pre-piija je izključena vsaka iz tujine vpe-iljana žival. Nagrado dobe samo tisti Jkomadi živine, ki so prirejeni doma, joziroma v okrožju pinegavske, pravza-. prav naše gorenjske pasme. Premij je določenih 70. Med temi jih je največ za mlado živino, da se v rcsnici nagradi I trud in prizna uspeh našega živinorejca. Ob tej priliki bo tudi mogoče skleniti kako kupčijo za lepo plemensko ^ivino. Vsckalco bo pa razstava silno Eanimiva, ker je brez dvoma posebno Jepa živina prav v krajih, iz katerih so [prižene na razstavo. Zanimanje je splo-fŠno in mnogo živinorejcev pride tudi tod drugod, da si ogledajo to razstavo. BPo razstavi bo pa v Društvenem domu tr Loki podučno predavanje o živinoreji, katerega se sme udeležiti vsakdo, kogar zanima živinoreja.
Ljudsko šolstvo. Imenovani so: §sTa dekliški ljudski šoli v Novem mestu ■Vna Kilar; v Št. Vidu pri Brdu Rudolf ■Knez. Začasno je vpokojena učiteljica ■Smilija Ažman. Stalno je vpokojen
nadučitelj Jožef Grcgorin na Viču. Eno-razrednica v Svibnem se razširi na dva razreda. Paralelni oddelek se ustanovi na ljudski šoli pri Št. Petru v Ljubljani. — Na ugovor krajnega Šolskega sveta na Vinici proti odreditvi okrajnega šolskega sveta v Črnomlju glede nabave šolskih potrebščin po šolskih vodjih, je sklenil c. kr. deželni šolski svet splošno sledeče: Vsako leto učiteljska konferenca (na enorazrednicah učitelj s kalehetom) sklepa o potrebi novih šolskih potrebščin. O nabavi sklepa krajni šolski svet, ki tudi sam naroči ln kupi. V slučaju, da bi kak krajui šol. svet neopravičeno odklonil potrebna učila, jih naroči c. kr. okrajni šolski svet na njegove stroške. Ako učitelji samovoljno kaj naroče, so osebno odgovorni in gre nabava na njihove stroške. — Ljudska šola v Zidanem mostu se razširi na šestrazrednico. V Moravčah se dovoli vzporednica. — Pritožbo ženskega telovadnega društva v Ljubljani in Sokola v Postojni zoper odlok c. kr. deželnega šolskega sveta, po katerem se prepoveduje šolskim otrokom udeležba pri telovadnih društvih, je učno ministrstvo zavrnilo. — Vpokoji se učiteljica Marija Schwciger v Dolenji vasi. — Ljudska šola v Črnučah so razširi na dvorazrednico, istotako šola v Olšcvku. — V Koroško Belo pride Fr. Kete.
Srednje šole. Na predlog dr. Šuster-šiča je sprejel c. kr. deželni šolski svet predlog na c. kr. učno ministrstvo, da se vpelje na slovenskih srednjih šolah pouk v slovenščini za matematiko in za klasične jezike.
Ezpremenjeno poveljstvo III. armad neg a zbora. Poveljnik III. armad-nega zbora general Karel Schikofsky je imenovan za namestnika poveljniku c. kr. deželne brambe. Poveljstvo III. armadnega zbora jc poverjeno pod-rnaršalu baronu Leithnerju, poveljniku olomuške divizije.
V finančnem ministrstvu je postal finančni tajnik dr. Franc Eller ministerialni podtajnik, finančni tajnik dr. Karel Demovšek je pa imenovan za finančnega tajnika.
Podpora za nakup krmil je dovoljena za kamniški okraj v znesku 10.000 kron. Izvršitev te pomožne akcije bode c. kr. deželna vlada poverila Gospodarski zvezi v Ljubljani.
Na Trsat-Opatijo in Postojno napravi posebni vlak delavsko in izobraževalno društvo v Preski v začetku junija. Vlak bi šel okoli 6. ure zvečer na soboto iz Medvod. Prišel bi ponoči na Trsat. Tam bi opravili božjo pot, potem bi šli v Opatijo, nazaj grede se oglasimo v Postojni in si ogledamo po-stonjsko jamo. Približno bi vse stalo od 6 do 7 kron. Oglasiti se je treba pri podpisanem društvu. — Delavsko in izobraževalno društvo v Preski.
Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi kmetijska šola na Grmu dno 15., 16. in 17. maja t. 1. z naslednjim sporedom: V ponedeljek, dne 15, maja, Od 2. do i. popoldne:
Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in v okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Od 4. do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne
16.	maja; Od 8. do 10. dopoldne: Naprava gorkih leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Ko-lobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2. do 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4. do 5. ure: Praktično razkazovanje. V sredo, dno
17.	maja od 6. do 10. dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. ure: Ohranjevanje in ukuhavanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Ukuhavanje zelenjadi v šolski kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjsko plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano 2 K na dan. Podporo dobi le tisti, kateremu se izrecno dovoli in ki zanj do 6. maja po dopisnici prosi. Ker se pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, s e je zglasiti za tečaj d o 6. m a -j a. Vabimo naše gospodinje in kmet-ska dekleta k obilni udeležbi.
Enketa deželnega odbora za ustanovitev posredovalnice za vnovčenje živine. Deželni odbor je sklical en-keto v svrho ustanovitve centrale za vnovčenje živine. Posvetovanje se je vršilo v četrtek, dne 20. tega meseca dopoldne ob pol 10. uri v deželnozbor-ski dvorani. Posvetovanja so se udeležili: zastopnik dunajske centrale za vnovčenje živine g. nadzornik Kouba, zastopniki »Zadružne zveze«, »Gospodarske zveze«, Kmetijske družbe in živinorejskih zadrug. Posvetovanje je otvoril deželni odbornik g. dr. Evgen Lampe, ki je povdarjal potrebo ustanovitve vnovčevalnice, katera bi omogočila, da bi se dobivala živina narav-nost od kmetovalca. Gospod Jovan je poaal misli iz referata, katerega je svoječasno sestavil g. Mali za »Gospodarsko zvezo«, katera se je že več let zanimala za to vprašanje, ker je iz lastne izkušnje uvidela potrebo vnovčevalnice. Gospod nadzornik Kouba je pojasnil, kako delujejo že obstoječe vnovčevalnice na Dunaju in v Pragi ter svetoval, naj se ustanovi vnovčevalni-ca, katera naj se priklopi kaki že obstoječi zadrugi. G. ravnatelj Pire svetuje, naj prevzame to posredovalnico »Gospodarska zveza«. Gosp. ravnatelj Rohrman povdarja, da danes zlasti domača plemenska živina nima veljave, ptuja živina se prodaja drago, domačo, pa velikokrat lepo živino je kmet pri-rooran prodati mesarju, vsled česar priporoča, da bi centrala za vnovčenje živine se zlasti trudila povzdigniti veljavo domače plemenske živine. Gosp. deželni odbornik grof Barbo priporoča, da se spravi proč slaba živina. Zeli, da bi mogla ccntrala sčasoma napraviti
fji
eadružno mesnico, ker le tako bo po-Btavljen regulator za cene mesa. To misel povdarja tudi gospod župnik Finžgar. Živinorejski inštruktor gosp. Krištof priporoča, naj bi se preskrbela kmetom umetna gnojila. Gosp. župnik Oblak svetuje, naj se zlasti poizkuša vnovčenje prešičev. O vprašanju ustanovitve centrale za vnovčenje živine so ge udeležili razni zastopniki živinorejskih zadrug, med njimi gg. Merkun, Rožnik. Škerjanec, Benkovič i. dr. Koncem debate je g. dr. Lampe ponovil sklepe posvetovanja, o katerih so se posvetovala zjedinili: 1. Ustanovi se čim preje v Ljubljani centrala za vnovčenje živine; 2. ta centrala naj se priklopi »Gospodarski zvezi«; 3. peča se naj s posredovanjem nakupa in prodaje plemenske, klavne in živine za delo. Popoldne se je vršilo pri »Gospodarski zvezi« posvetovanje zastopnikov »Zadri žne zveze«, »Gospodarske zveze«, Kmetijske družbe in živinorejskih zadrug, da se izdela takoj podrobni načrt za poslovanje vnovčevalnice. Upamo, da bode novo ustanovljena posredovalnica delovala v prid kmeta in konsumentov.
-f Gospodinjska šola v Črnomlju. Na posestvu Ane Jerman v Črnomlju ustanovi deželni odbor gospodinjsko šolo za dekleta; vodstvo se izroči šolskim sestram.
— Pristojb'nski namestek in občinsko premoženje. Po mnogo krajih imajo vasi ali občina skupne pašnike ali gozde in planine, pa tako, da ima vsak posamezen lastnik določenega deleža to pravico tudi vknjiženo v zemljiški knigi. Zadnje dneve dobivajo taki upravičenci pozive, da predlože pri-znanice za pristojbinski namestek. prav nevarno je, da bodo marsikje pričeli plačevati pristojbinski namestek — nepostavno, ker so lastniki takih skupnih posestev ne bodo znali dovolj pomagati. Zakon z dne 13. decembra 1862, 106 B e, pravi, da se pristojbinski namestek plača od nepremične in premične imovine, »če ne pristoji posameznim določenim osebam delež imovinske osnove«. Ta delež mora biti tak, da ga lastnik lahko tudi proda tretji osebi, in mora biti z ozirom na celoto natančno določen. — Ker se morajo fasije do 30. aprila t. 1. predložiti, naj gospodarski odseki pravočasno pri-skrbe zemljiškoknjižnih izvlečkov skupnega imetja, po katerih bo možno takoj ob predložitvi priznanic z listino dokazati, da imajo posamezni lastniki natančno določene deleže, da se pristojbinski namestek ne bo niti odmerjal. Ker se bo odmeril, bodo morali načelniki gospodarskih odsekov paziti, da se bodo pravočasno vložili rekurzi. Kec ni malenkostna, ker se gre za stotine ljudskega denarja.
unrmHonTrT1 v KlkL V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiii se ie 7ri™
vil 72 letni Jernej škerjanec, posesfnfk z Kostanjev ce. Dne 24. t. m. dopoldne je šel skrivaj h Krki, tam odložil bolniško haljo in opanke, šel v čoln, ga od-6'
rinil nekoliko od brega in skočil v Krko. Anton Vargazon, hlapec usmiljenih bratov, je videl iz dalje kaluh 200 metrov, kako se je bolnik počasi spuščal v vodo in je mislil, da si hoče bolnik le glavo v vodi namočiti. Ko je pa videl, da se hoče utopiti, je hitel z drugim čolnom za njim, da bi ga otel. Ker utopljenec ni bil še na dnu, ga je hlapec zadrževal pri vrhu vode z veslom, a potegniti ga iz nje ni mogel, dokler mu na njegovo klicanje nista prihitela na pomoč še dva druga hlapca. Ko so utopljenca spravili na suho, je prihitel k njemu primarij dr. Buh, ki je bil takrat ravno v bolnišnici, in je konšta-tiral, da je dotični že mrtev. Vzrok sa-moumora je bržčas njegova bolezen.
—	Tretji internacij onalni shod nnionistov se vrši od 26. do 29. julija na Velehradu. Vsi, ki se zanimajo za zedinjenje vzhodne cerkve s katoličani, se vabijo, da sc tega kongresa udeleže.
—	Ameriške vesti. V Clevelandu je umrl Ivan Ivlaus po hudi trimesečni bolezni, katero je povzročilo delo v pli-novi tovarni. Pokojni je bil 32 let star, doma iz vasi Hudikonc, fara sv. Gregor na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred osmimi leti. — Umrli so v Clevelandu tudi: Ivan Zrimšek v starosti 73 let. Mož je bil doma nekje iz Krajine na Dolenjskem in je bival v Ameriki 22 let. — Ivan Hočevar, star 32 let. Bolehal je dolgo časa, skoro sedem mesecev za sušico. Doma je bil iz vasi Male Korenje na Dolenjskem; v Ameriko je prišel pred osmimi leti. — Frančiška Žurga, stanujoča na East Collins St. v Collimvoodu. Stara je bila 22 let. Po-kojnica je bila poročena samo sedem mesecev; prišla je v Ameriko pred dvema letoma iz vasi Loška Polica na Notranjskem, kjer ima še dva brata in starše. — V New-Yorku je umrl Mihael Zlobec, doma iz ribniške doline. — V Broughtonu, Pa., je umrl 31. marca Slovenec Martin Kirk v 65. letu svoje dobe. Rajni je bil doma blizu Celja na Štajerskem. V. Ameriki je bil že nad 20 let.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
line are od 8. ziutraj do i. popoldne.
Glei inserat!
ar
SI
nnogaaoPQaaatJtJnDa
Gorenjske nauke
pgacaocaaaDOOPm-iPna
g Iz Šenčurja. V nedeljo, 30. aprila, ima naša Hranilnica in posojilnica svoj redni občni zbor. Lansko leto je obhajala posojilnica desetletnico svo-jega obstoja. Ravno deseto leto pa je prispela hranilnica do vrhunca napredka. V letu 1910 je kupila hranilnica dvoje gos]x>darskih posestev, ia t sicer pod jako ugodnimi pogoji ta&o, da so ta ]>osestva danes vredna več kot 80.000 K. Denar, ki se je izdal za po.cr>-. stva, se obrestuje že danes po 6 odstotkov. Na ta način si je postavila posojilnica trdni temelj, na katerem bo v bodoče napredovala v korist ljudstva. Torej je denar, ki je pri nas naložen, jako na varnem shranjen in se ni treba nikomur bati zanj. Iz letnega zaključka za leto 1910 posnemamo sledeče podatke: Skupnega prometa ie bilo okoli 572.000 K, torej nad pol milijona. Denarja se je vložilo nad 9G.OOO kron, dvignilo pa nad 85.000 K. Denarja se je posodilo nad 115.000 K, vrnilo pa nad 50.000 K. Vseh obresti od po- >-jil se je plačalo blizu 13.000 K, v.-«'-obresti hranilnih vlog pa znašajo nad 17.000 K, vsega denarja je pri nas vloženega nad 410.000 K, vseh posojil pa imamo v skupnem znesku nad 288.0<») * kron. To leto smo dali visoke podporo in smo mnogo kupčevali. Vendar preostaja čistega dobička nad 1000 kron, skupni rezervni zaklad pa znaša nekaj nad 7000 K. Pridite v obilnem Številu na občni zbor, ki l>o na sv. Jurija nedeljo ob 3. uri popoldne v kaplaniii, da se še bolj prepričate o našem poslovanju, vsak član ima tudi pravico staviti poljubna vprašanja in izraziti svoje pomisleke, da ga ne bodo begali potem zlobni jeziki glede naše hranilnice.
g Suha nad Kranjem. Knjižnica »Belca« priredi v pokritje stroškov za »Ljudski dom« na Suhi v nedeljo, dne 23. aprila, vesclico z mnogovrstnim, sporedom: Petje: »Na planine«. »No zveni mi.« »Vjetega ptiča tožba«. »>Ča-šica kave«, veseloigra v enem dejanj'!. »Repoštev«, burka v petih dejani i h. Srečolov in šaljiva pošta. Vstopnina/ znaša: Sedeži prve do tretje vrste 1 h', četrte do sedme vrste 80 h, stojišče 40 r vin. Začetek ob pol 4. uri popoldne na prostorih g. Jakoba Basaja. — K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
g Črnuče. Lepa je hvala iz lepili, poštenih ust; slabo spričevalo pa je za moža, če ga hudobneži hvalijo. Naš Jože je bil zadnjič enkrat pohvaljen v — »Jutru«, pograjan pa je bil seveda župnik in tukajšnje izobraževal no društvo. Mi vemo, komu na Črnučah leži težko v želodcu župnik Stazinski, hranilnica in posojilnica, Mar. drnf.l»a in katoliško slovensko izobraževalno društvo in povrh še »Čebelica«; mi ga dobro poznamo že zdavna, bolje kot si j on sam misli. Le nekateri ga doslej ni-
6o prav poznali, ker so zrna mojstrsko jpotuliniti; če bo pa fant brskal po čas-
Elikih, kakršno je »Jutro« ter napadal n grdil duhovnike, Marijine družbe )Ln take reči, ki so vsakemu pravemu katoličanu ljube in drage, potem se bo jvsaj pokazal takšnega, kakršen je v globini srca — strupeni liberalec, ki i?ovraži vsakega duhovnika in njegovo i' delo, čeprav v cerkev hodi in pridige zvesto na ušesa vleče.
g črnuče. Prav tisto uro, ko nam ne prišlo do ušes, da je neki Črnučan (?) napadel v »Jutru« poleg gosp. župnika tudi naše izobraževalno društvo, prejeli smo 30 K za društveno zastavo. (Poslal nam je ta prvi dar tukajšnji rojak Peter Lap, ki sedaj biva v Morig-• «u, Lahko si mislite, kako srno bili ■ tega daru veseli tisto uro. Tebi pa, dragi in dobri Peter, bodi na tem mestu zapisana naša najsrčnejša hvala. Bog »povrni stoterno! Bog ti daj zdravje! i— Odbor katoliškega slovenskega iz-pbraževalnega društva.
Velik požar. V nedeljo okoli 11. ure dopoldne je pričelo goreti pri posestniku Pavlu Siškarju v Gradišču, občina Pijava gorica. Požar se je razširil na sosednja poslopja in je dvema posestnikoma popolnoma vse do tal pogorelo, tretjemu pa kozolec. Na bra-jta posestnika šiškarja, Janeza, se je [podrla streha, ko je izganjal živino, iter je zgorel v podrtinali. Pavla Ši-iškarja, ki se je tudi znatno poškodoval iter dobil hude opekline, pa so prepe lljali v deželno bolnišnico. Zgorelo je Hudi 10 glav živine in 6 prešičev. Ško-Sda je zelo velika, zlasti še, ker so po-gorelci zavarovani le za male vsote.
g Moravče. Liberalna posojilnica. čudno se nam zdi, da se morejo dogajati stvari, ki se gode pri nas. Poročali smo že, da so liberalci zgubili popolnoma svoje zaupanje. Ljudje prihajajo od daleč in blizu in zahtevajo svoje uloge. A ker denarja nimajo, jih nekaj potolažijo s par kroncami, drugim pa groze s tožbami, če bodo jema-fli iz hranilnice svoj težko prisluženi Id on ar. Ko prineseš od notarja cegelc, (pa ga boš dobil, tako govore zopet dru-jgim. Mi pa povemo ljudem, da kdot hoče kmalu priti do svojega denarja, naj sc oglasi v kaplaniji, in nikdar več mu ne bo treba prestopiti praga liberalnega doma. — Liberalcem m o-r a v š k i m pa naznanjamo, da njihovi dopisi mornvškim duhovnikom prav nič ne škodujejo; ljudstvo pa bo vsak napad kaznovalo s tem, da bo, kakor 'dozdaj, z a vsak napad prineslo za pet do desettisoč kron hranilnih knjižic
tiberalno posojilnice v našo. Tako se lajboljše odgovarja na liberalno pisar-6 en je. Svoji k svojim. Tako delajte pri vsaki stvari, pa bodo kmalu mehki. — Kakaj imajo nekateri dolžniki liberalne posojilnice !/več dolga kot vrednosti? V j kratkem povedano zato, ker so dobili [posojila, kolikor so hoteli in ker so se ' obresti, namestu da bi se iztirjevale, Skar pripisovale k dolžnem kapitalu.
Tako je dolg vedno naraščal, ljudje se pa čudijo, da imajo naenkrat množino dolga. Pri naši hranilnici kaj takega sploh ni mogoče, ker prvič ne dajemo denarja za zapravljanje, ampak mora vsak imeti pameten vzrok, da se mu posodi, drugače denarja sploh ne dobi, drugič pa gledamo posebno na to, da se obresti redno plačujejo. — Orožniki moravški imajo grozno dela, toda samo s takimi rečmi, katerih treba ni. Nedavno sta bila obsojena dva posestnika vsak na 5 kron globe, ker so šle njihove kokoši k hiši, v kateri je bila živinska bolezen. Pred Kavkom pa ne vidijo voznikov, ki popivajo, namestu da bi pazili na svoje konje, ki ovirajo res promet na okrajni cesti.
g Iz Šenčurja. Na belo nedeljo smo imeli pri nas v smislu nove naredbe sv. Očeta prvo sveto obhajilo. Svečanost je bila nad vse ganljiva. Pristopilo je 90 učencev in učenk k prvemu svetemu obhajilu. Kaj ganljivo je bilo videti posebno male učence in učenke, s kako vnemo in pobožnostjo so sprejemali Zveličarja v svoja nedolžna srca. Ker se domača gdč. učiteljica ni udeležila te slavnosti, jo je iz posebne prijaznosti nadomestovala vrla gdč. poštna asistentinja Anica Hodnikova.
g Iz Motnika. Kat. si. izobraževalno društvo priredi dne 30. aprila predstavo, pri kateri se bo deklamiralo, zapelo nekaj pesmi in igrala izvrstna šaloigra »Čevljar«. Vabite se vsi prijatelji razvedrila in zabave. — Imeli smo že dvakrat predavanje o večnem mestu Rimu. Ista tvarina se nadaljuje v maju. — I-Iranilnica je imela v enem mesecu čez 50.000 K prometa. — štajerski župljani motniški smo nad vse veseli kandidature gospoda dr. Korošca, deželnega poslanca v Mariboru, za našega prihodnjega državnega poslanca. Z navdušenjem bomo šli na volišče za našega ljudskega prvoboritelja.
□ OffBSeBBfsl&e BHffssairs? §

d Loški potok. Sadjerejski tečaj, ki ga jc priredila tukajšnja podružnica Kmetijske družbe, se je vršil na velikonočni ponedeljek in torek. Na praznik popoldne smo imeli zanimivo predavanje, v katerem jc gospod Humek v poljudni obliki podajal koristna navodila za sadjarstvo. Poleg mnogo koristnih naukov je jedrnato predavanje vzbudilo v nas novega navdušenja in veselja za to stroko. Kot strokovnjak v tej vedi je govornik ovrgel nekatere predsodke, ki jih imajo nekaterniki pri nas: češ, da pri nas sadjarstvo radi visoke lege ne uspeva. Seveda je treba zbrati vstrajnejše in trše vrste. Predavanju je prisostvovalo lepo število mož in mladeničev kot tudi žensk. Po govoru §mo šli na vrt, kjer se je do mraka vršil praktični poduk. Isti se je nadaljeval cel dan v torek v dreves-
nici. Zlasti mladeniči so kazali veliko zanimanja pri praktičnem poduku. Tečaj jc vodil deželni sadjerejski inštruktor gospod Humek. Završil se je v torek zvečer, upamo, da ne brez uspeha in dobrih posledic. Pravo je zadel s to prireditvijo odbor podružnice Kmetijske družbe, ki je pokazal, da ne vidi svoje naloge lo v vrtu, marveč tudi v dviganju izobrazbe glede sadjarske vede pri našem ljudstvu.
d škerlovica pri Sv. Gregorja. Pretočeni teden jc pri nas umrl posestnik Jakob Petrič v starosti 65 let, bil je zvest somišljenik S. L. S., že nad 20 let zvesti naročnik »Domoljuba« in še (lelj ud Družbe sv. Mohorja. Bil je vnet čitatelj dobrega berila in dober prijatelj naših društev. Zato so ga spremljali k večnemu počitku naši Orli in mu zapeli par žalostink. Tem potom se izreka najprisrčnejša zahvala gospodu pevovodji, bratom Orlom ter vsem udeležencem.
d Boštanj. »Ta črni so zavoljo nas« — tako uči stari Drmelj v Boštanju izgubljene ovčice, ki zahajajo v njegovo gostilno. No, ravno zavoljo Drmelja gotovo ne bi bilo treba kar dveh »črnili«, ker od tistega časa, ko je imel Drmelj zadnjič opraviti z duhovnikom, se je njegov Lojzek že za precej let postaral in je tudi že precej Save poteklo tam doli pod Boštanjem. Tudi cerkev gleda Drmelj samo od zunaj, s praga svoje gostilne. Ža'16'štno je zato, da se dobe ljudje, ki se dfijo farbati in voditi od takih zabavljačev. Ker se ravno o tem pogovarjamo, naj se spomni Drmelj, da niso samo »ta črni« zavoljo nas, ampak da je tudi občinski tajnik zavoljo nas, zavoljo ljudi, in da je občinski denar tudi zavoljo nas, za občino.
d št. Jernej. Na velikonočni ponedeljek se je ustanovil pri nas že tako potrebni Orel. Iz Ljubljane je prihitela trojica vrlih voditeljev naših fantov, namre* brat načelnik V. Jeločnik, brat Dostal in br. Zaje. Imeli smo ta dan v svoji sredi tudi vrle brate iz Škociiana in Sv. Križa v kroju. V vznesenih besedah je načelnik Orlov brat Jeločnik v novi dvorani razložil pomen in namen Orla in prizadevanje nasprotnikov. — Poleg gojenja telovadbe za prožnost telesa, mora vsak Orel skrbeti za krepitev volje in duha in za plemenitost srca. Ljubezen do Boga, do bližnjega in do rodne grude je namen orlovske vzgoje. Nasprotniki naši pa 7ias vabijo med se le zato, da nas izrabijo, iztrgajo vero v Boga in v samega sebe iz srca in nas pahnejo v naročje liberalnih oštirjev, da nas ti izžemo, čo je še kaj soka v nas. Naš cilj je križ. Križ je spremljal naše pdadede v boj, križ daje kmetu trpinu poguma in moči, da vztraja pri delu. Križ naj bo tudi trdna opora Orlu. Kakor opeša kraljeva ptica orel in se odpočije na sJiali, da zadobi novih moči, tako naj so opre Orel na trdno skalo sv. Petra, naj išče moči in poguma v veri Kristusovi, da dobi pomoč za boj, ki ga mora bojevati
7«
eadružno mesnico, ker le tako bo po-etavljcn regulator za cene mesa. To misel povdarja tudi gospod župnik Finžgar. Živinorejski inštruktor gosp. Krištof priporoča, naj bi se preskrbela kmetom umetna gnojila. Gosp. župnik Oblak svetuje, naj se zlasti poizkuša vnovčenje prešičev. O vprašanju ustanovitve centrale za vnovčenje živine so bc udeležili razni zastopniki živinorejskih zadrug, med njimi gg. Merkun, Rožnik, škerjanec, Benkovič i. dr. Koncem debate je g. dr. Lampe ponovil sklepe posvetovanja, o katerih so se posvetovalci zjedinili: 1. Ustanovi se čim preje v Ljubljani centrala za vnovčenje živine; 2. ta centrala naj se priklopi »Gospodarski zvezi«; 3. peča se naj s posredovanjem nakupa in prodaje plemenske, klavne in živine za delo. Popoldne se je vršilo pri »Gospodarski zvezi« posvetovanje zastopnikov »Za-drvžne zveze«, »Gospodarske zveze«, Kmetijske družbe in živinorejskih zadrug, da se izdela takoj podrobni načrt za poslovanje vnovčevalnice. Upamo, da bode novo ustanovljena posredovalnica delovala v prid kmeta in konsumentov.
-f Gospodinjska šola v Črnomlju. Na posestvu Ane Jerman v Črnomlju ustanovi deželni odbor gospodinjsko šolo za dekleta; vodstvo se izroči šolskim sestram.
— Pristojb:nski namestek in občinsko premoženje. Po mnogo krajih imajo vasi ali občina skupne pašnike ali gozde in planine, pa tako, da ima vsak posamezen lastnik določenega deleža to pravico tudi vknjiženo v zemljiški knigi. Zadnje dneve dobivajo taki upravičenci pozive, da predlože pri-znanice za pristojbinski namestek. prav nevarno je, da bodo marsikje pričeli plačevati pristojbinski namestek — nepostavno, ker so lastniki takih skupnih posestev ne bodo znali dovolj pomagati. Zakon z dne 13. decembra 1862, 106 B e, pravi, da se pristojbinski namestek plača od nepremične in premične imovine, »če ne pristoji posameznim določenim osebam delež imovinsko osnove«. Ta delež mora biti tak, da ga lastnik lahko tudi proda tretji osebi, in mora biti z ozirom na celoto natančno določen. — Ker se morajo fasijo do 30. aprila t, 1. predložiti, naj gospodarski odseki pravočasno pri-skrbe zemljiškoknjižnih izvlečkov skupnega imetja, po katerih bo možno takoj ob predložitvi priznanic z listino dokazati, da imajo posamezni lastniki natančno določene deleže, da se pristojbinski namestek ne bo niti odmerjal. Ker se bo odmeril, bodo morali načelniki gospodarskih odsekov paziti, da se bodo pravočasno vložili rekurzi.
™ malenkostna, ker se gre za stotine ljudskega denarja.
Samoumor v Krki. V bolnišniri S SIl v Kandiji se je zdra-
L?SSSfev cT^TS
je šel skrivaj h Krki, Sm'o««2fffiu ško haljo m opanke, šel v čoln, ga od-61
rinil nekoliko od brega in skočil v Krko. Anton Vargazon, hlapec usmiljenih bratov, je videl iz dalje kaluh 200 metrov, kako se je bolnik počasi spuščal v vodo in je mislil, da si hoče bolnik le glavo v vodi namočiti. Ko je pa videl, da se hoče utopiti, je hitel z drugim čolnom za njim, da bi ga otel. Ker utopljenec ni bil še na dnu, ga je hlapec zadrževal pri vrhu vode z veslom, a potegniti ga iz nje ni mogel, dokler mu na njegovo klicanje nista prihitela na pomoč še dva druga hlapca. Ko so utopljenca spravili na suho, je prihitel k njemu primarij dr. Buh, ki je bil takrat ravno v bolnišnici, in je konšta-tiral, da je dotični že mrtev. Vzrok sa-moumora je bržčas njegova bolezen.
—	Tretji internacij onalni shod nnionistov se vrši od 26. do 29. julija na Velehradu. Vsi, ki se zanimajo za zedinjenje vzhodne cerkve s katoličani, se vabijo, da se tega kongresa udeleže.
—	Ameriške vesti. V Clevelandu je umrl Ivan Ivlaus po hudi trimesečni bolezni, katero je povzročilo delo v pli-novi tovarni. Pokojni je bil 32 let star, doma iz vasi Hudikonc, fara sv. Gregor na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred osmimi leti. — Umrli so v Clevelandu tudi: Ivan Zrimšek v starosti 73 let. Mož je bil doma nekje iz Krajine na Dolenjskem in je bival v Ameriki 22 let. — Ivan Hočevar, star 32 let. Bolehal je dolgo časa, skoro sedem mesecev za sušico. Doma je bil iz vasi Male Korenje na Dolenjskem; v Ameriko je prišel pred osmimi leti. — Frančiška Zurga, stanujoča na F.ast Collins St. v Collimvoodu. Stara je bila 22 let. Po-kojnica je bila poročena samo sedem mesecev; prišla je v Ameriko pred dvema letoma iz vasi Loška Polica na Notranjskem, kjer ima še dva brata in starše. — V New-Yorku je umrl Mihael Zlobec, doma iz ribniške doline. — V Broughtonu, Pa., je umrl 31. marca Slovenec Martin Kirk v 65. letu svoje dobe. Rajni je bil doma blizu Celja na Štajerskem. .V Ameriki je bil že nad 20 let.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
Me ure oil 8. zjutraj do i. popoldne.
fflei inseratl
nnonaaaa°PPDat
□r------------
o
al
Gorenjske noulce
aaa
□
D
naaaanPO°Pannn°no
g Iz Šenčurja. V nedeljo, 30. aprila, ima naša Hranilnica in posojilnica svoj redni občni zbor. Lansko leto je obhajala posojilnica desetletnico svojega obstoja. Ravno deseto' leto pa je prispela hranilnica do vrhunca napredka. V letu 1910 je kupila hranilnica dvoje gosjKKlarskih posestev, ia r sicer pod jako ugodnimi pogoji tako, da so ta posestva danes vredna več kot 80.000 K. Denar, ki se je izdal za posestva, se obrestuje že danes po 6 odstotkov. Na ta način si je postavila posojilnica trdni temelj, na katerem bo v bodoče napredovala v korist ljudstva. Torej je denar, ki je pri nas naložen, jako na varnem shranjen in se ni treba nikomur bati zanj. Iz letnega zaključka za leto 1910 posnemamo sledeče podatke: Skupnega prometa jc bilo okoli 572.000 K, torej nad pol milijona. Denarja se je vložilo nad 96.000 kron, dvignilo pa nad 85.000 K. Denarja se je posodilo nad 115.000 K, vrnilo pa nad 50.000 K. Vseh obresti od posojil se je plačalo blizu 13.000 K, v.-e obresti hranilnih vlog pa znašajo nad 17.000 K, vsega denarja je pri nas vloženega nad 410.000 K, vseh posojil pa imamo v skupnem znesku nad 288.0(i0 * kron. To leto smo dali visoke podporo in smo mnogo kupčevali. Vendar preostaja čistega dobička nad 1000 kron, skupni rezervni zaklad pa znaša nekaj nad 7000 K. Pridite v obilnem Številu na občni zJ>or, ki bo na sv. Jurija nedeljo ob 3. uri popoldne v kaplani ji, da se še bolj prepričate o našem poslovanju, vsak član ima tudi pravico staviti poljubna vprašanja in izrazili svoje pomisleke, da ga ne bodo begali potem zlobni jeziki glede naše hranilnice.
g Suha nad Kranjem. Knjižnica, »Belca« priredi v pokritje stroškov ca »Ljudski dom« na Suhi v nedeljo, dne 23. aprila, veselico z mnogovrstnihl sporedom: Petje: »Na planine«. »No zveni mi.« »Vjetega ptiča tožba«. »>Ča-šica kave«, veseloigra v enem dejanju. »Repoštev«, burka v petih dejanjih. Srečolov in šaljiva pošta. Vstopnina; znaša: Sedeži prve do tretje vrste 1 K, četrte do sedme vrste 80 h, stojišče 40 vin. Začetek ob pol 4. uri popoldne na prostorih g. Jakoba Basaja. — K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
g Črnuče. Lepa je hvala iz lepili, poštenih ust; slabo spričevalo pa je za moža, če ga hudobneži hvalijo. Naš Jože je bil zadnjič enkrat pohvaljen, v — »Jutru«, pograjan pa je bil seveda župnik in tukajšnje izobraževal no društvo. Mi vemo, komu na črnučali leži težko v želodcu župnik Stazinski, hranilnica in posojilnica, Mar. dražba in katoliško slovensko izobraževalno društvo in povrh še »Čebelica«; mi ga. dobro poznamo že zdavna, bolje kot si1 j on sam misli. Le nekateri ga doslej ni^
6o prav poznali, ker sc srna mojstrsko (potuhniti; če bo pa fant brskal po časnikih, kakršno je »Jutro« ter napadal fin grdil duhovnike, Marijine družbe )Ln take reči, ki so vsakemu pravemu katoličanu ljube in drage, potem se bo jv.saj pokazal takšnega, kakršen je v iglobini srca — strupeni liberalec, ki f sovraži vsakega duhovnika in njegovo j delo, čeprav v cerkev hodi in pridige j zvesto na ušesa vleče.
g čmuče. Prav tisto uro, ko nam jje prišlo do ušes, da jo neki Črnučan j(?) napadel v »Jutru« poleg gosp. župnika tudi naše izobraževalno društvo, prejeli smo 30 K za društveno zastavo. [Poslal nam je ta prvi dar tukajšnji rojak Peter Lap, ki sedaj biva v Meng-I Su. Lahko si mislite, kako smo bili >tega daru veseli tisto uro. Tebi pa, dragi in dobri Peter, bodi na tem mestu ■zapisana naša najsrčnejša hvala. Bog {povrni stoterno! Bog ti daj zdravje!
Odbor katoliškega slovenskega iz-pbraževalnega dru štva.
Velik požar. V nedeljo okoli 11. ure dopoldne je pričelo goreti pri posestniku Pavlu šiškarju v Gradišču, občina Pijava gorica. (Požar se je raz-biril na sosednja poslopja in je dvema posestnikoma popolnoma vse do tal pogorelo, tretjemu pa kozolec. Na bra-jta posestnika Šiškarja, Janeza, se je (podrla streha, ko je izganjal živino, jter je zgorel v podrtinali. Pavla Ši-Eškarja, ki se je tudi znatno poškodoval jter dobil hude opekline, pa so prepe-8ja.li v deželno bolnišnico. Zgorelo je Itudi 10 glav živine in 6 prešičev. Ško-Sčla je zelo velika, zlasti še, ker so po-gorelci zavaiovani le za male vsote.
g Moravče. Liberalna posojilnica. Čudno se nam zdi, da se morejo dogajati stvari, ki se gode pri nas. Poročali smo že, da so liberalci zgubili popolnoma svoje zaupanje. Ljudje prihajajo od daleč in blizu in zahtevajo svoje uloge. A ker denarja nimajo, jih ■nekaj potolažijo s par kroncami, dru-jprim pa groze s tožbami, če bodo jema-Hi iz hranilnice svoj težko prisluženi ki en ar. Ko prineseš od notarja cegelc, (pa ga boš dobil, tako govore zopet dru-lgim. Mi pa povemo ljudem, da kdoi (hoče kmalu priti do svojega denarja, naj sc oglasi v kaplaniji, in nikdar več jiiu ne bo treba prestopiti praga liberalnega doma. — Liberalcem m o-r a v š k i m pa naznanjamo, da njihovi dopisi moravškim duhovnikom prav nič nc škodujejo; ljudstvo pa bo vsak napad kaznovalo s tem, da bo, kakor jdozdaj, za vsak napad prineslo za pet jdo desettisoč kron hranilnih knjižic liberalne posojilnice v našo. Tako sc najboljše odgovarja na liberalno pisar-jjenje. Svoji k svojim. Tako delajte pri vsaki stvari, pa bodo kmalu mehki. — K a k a j imajo nekateri dolžniki liberalne posojilnice Areč dolga kot vrednosti? V I Kratkem povedano zato, ker so dobili . posojila, kolikor so hoteli in ker so se fprjbrestj, namestu da bi se iztirjevale, 0tiar pripisovale k dolžnem kapitalu.
Tako je dolg vedno naraščal, ljudje se pa čudijo, da imajo naenkrat množino dolga. Pri naši hranilnici kaj takega sploh ni mogoče, ker prvič ne dajemo denarja za zapravljanje, ampak mora vsak imeti pameten vzrok, da se mu posodi, drugače denarja sploh ne dobi, drugič pa gledamo posebno na to, da se obresti redno plačujejo. — Orožniki moravški imajo grozno dela, toda samo s takimi rečmi, katerih treba ni. Nedavno sta bila obsojena dva posestnika vsak na 5 kron globe, ker so šle njihove kokoši k hiši, v kateri je bila živinska bolezen. Pred Kavkom pa ne vidijo voznikov, ki popivajo, namestu da bi pazili na svoje konje, ki ovirajo res promet na okrajni cesti.
g Iz Šenčurja. Na belo nedeljo smo imeli pri nas v smislu nove naredbe sv. Očeta prvo sveto obhajilo. Svečanost je bila nad vse ganljiva. Pristopilo je 90 učencev in učenk k prvemu svetemu obhajilu. Kaj ganljivo je bilo videti posebno male učence in učenke, s kako vnemo in pobožnostjo so sprejemali Zveličarja v svoja nedolžna srca. Ker se domača gdč. učiteljica ni udeležila te slavnosti, jo je iz posebne prijaznosti nadomestovala vrla gdč. poštna asistentinja Anica Hodnikova.
g Iz Motnika. Kat,. si. izobraževalno društvo priredi dne 30. aprila predstavo, pri kateri se bo deklamiralo, zapelo nekaj pesmi in igrala izvrstna šaloigra »Čevljar«. Vabite se vsi prijatelji razvedrila in zabave. — Imeli smo že dvakrat predavanje o večnem mestu Rimu. Ista tvarina se nadaljuje v maju. — Hranilnica jo imela v enem mesecu čez 50.000 K prometa. — Štajerski župljani motniški smo nad vse veseli kandidature gospoda dr. Korošca, deželnega poslanca v Mariboru, za našega prihodnjega državnega poslanca. Z navdušenjem bomo šli na volišče za našega ljudskega prvoboritelja.
□naaaanaDaaaanncin
° Petajsig sisssicg S
Q!__________n
d Loški potok. Sadjerejski tečaj, ki ga jc priredila tukajšnja podružnica Kmetijske družbe, se je vršil na velikonočni ponedeljek in torek. Na praznik popoldne smo imeli zanimivo predavanje, v katerem jc gospod I-Iumek v poljudni obliki podajal koristna navodila za sadjarstvo. Poleg mnogo koristnih naukov je jedrnato predavanja vzbudilo v nas novega navdušenja in veselja za to stroko. Kot strokovnjak v tej vedi je govornik ovrgel nekatere predsodke, ki jih imajo nckaterniki pri nas: češ, da pri nas sadjarstvo radi visoke lege ne uspeva. Seveda je treba zbrati vslrajnejše in trše vrste. Predavanju je prisostvovalo lepo število mož in mladeničev kot tudi žensk. Po govoru §mo šli na vrt, kjer se je do mraka vršil praktični poduk. Isti se je nadaljeval cel dan v torek v dreves-
nici. Zlasti mladeniči so kazali veliko zanimanja pri praktičnem poduku. Tečaj je vodil deželni sadjerejski inštruktor gospod Ilumek. Završil se je v torek zvečer, upamo, da ne brez uspeha in dobrih posledic. Pravo je zadel s to prireditvijo odbor podružnice Kmetijske družbe, ki je pokazal, da ne vidi svoje naloge le v vrtu, marveč tudi v dviganju izobrazbe glede sadjarske vede pri našem ljudstvu.
d škerlovica pri Sv. Gregorja. Pretečem teden je pri nas umrl posestnik Jakob Petrič v starosti 65 let, bil je zvest somišljenik S. L. S., že nad 20 let zvesti naročnik »Domoljuba« in še delj ud Družbe sv. Mohorja. Bil je vnet čitatelj dobrega berila in dober prijatelj naših društev. Zato so ga spremljali k večnemu počitku naši Orli in mu zapeli par žalostink. Tem potom se izreka najprisrčnejša zahvala gospodu pevovodji, bratom Orlom ter vsem udeležencem.
d Eoštanj. »Ta črni so zavoljo nas« — tako uči stari Drmelj v Boštanju izgubljene ovčice, ki zahajajo v njegovo gostilno. No, ravno zavoljo Drmelja gotovo ne bi bilo treba kar dveh »črnih«, ker od tistega časa, ko je imel Drmelj zadnjič opraviti z duhovnikom, se jo njegov Lojzek že za precej let postaral in je tudi že precej Save poteklo tam doli pod Boštanjem. Tudi cerkev gleda Drmelj samo od zunaj, s praga svoje gostilne. ŽttltfšVho je zato, da se dobe ljudje, ki se dajo farbati in voditi od takih zabavljačcv. Ker se ravno o tem pogovarjamo, naj se spomni Drmelj, da niso samo »ta črni« zavoljo nas, ampak da je tudi občinski tajnik zavoljo nas, zavoljo ljudi, in da je občinski denar tudi zavoljo nas, za občino.
d št. Jernej. Na velikonočni ponedeljek se je ustanovil pri nas že tako potrebni Orel. Iz Ljubljane je prihitela trojica vrlih voditeljev naših fantov, na mre* brat načelnik V. Jeločnik, brat Dostal in br. Zaje. Imeli smo ta dan v svoji sredi tudi vrle brate iz Škocijana in Sv. Križa v kroju. V vznesenih besedah je načelnik Orlov brat Jeločnik v novi dvorani razložil pomen in namen Orla in prizadevanje nasprotnikov. — Poleg gojenja telovadbe za prožnost telesa, mora vsak Orel skrbeti za krepitev volje in duha in za plemenitost srca. Ljubezen do Boga, do bližnjega in do rodne grude je namen orlovska vzgoje. Nasprotniki naši pa nas vabijo med se le zato, da nas izrabijo, iztrgajo vero v Boga in v samega sebe iz srca in nas pahnejo v naročje liberalnih oštirjev, da nas ti izžemo, čo je še kaj soka v nas. Naš cilj je križ. Križ je spremljal naše pdadede v boj, križ daje kmetu trpinu poguma in moči, da vztraja pri delu. Križ naj bo tudi trdna opora Orlu. Kakor opeiša kraljeva ptica orel in se odpočije na skali, tla zadobi novih moči, tako naj so opre Orel na trdno skalo sv. Petra, naj išče moči in poguma v veri Kristusovi, da dobi pomoč za boj, ki ga mora bojevati
proti laži in brezverstvu. Besede brata načelnika morajo obroditi obilo sadu. Zato se moramo mi bratje potruditi, da naredimo iz nas to, kar po vsej pravici naši očetje pričakujejo od nas. Na delo torej, bratje. Najprej sami sebe, potem druge. Zavedajte se. da ste junaki in nič vas naj ne motijo pogledi nasprotnikov, iz katerih siii na dan le bedasta nevoščljivost. Naša pot ni gladka, je s trnjem poraščena; bo pa zmaga tem sijajnejša. Govorili so še dalje: brat Dre.šar. brat Komljanec iz Skoeijana, brata Sadej, Fatur iz Sv. Križa in predsednik Orla iz Sv. Križa. Nato je brat Drešar zaključil lepo uspeli shod med gromovitirni Na zdar-klici.
d Mokronog. Pri zadrugi svobodnih rokodelskih in dopuščenih obrtov v Mokronogu vrši se dne 7. maja ob 9. uri dopoldne preizkušnja pomagal-cev. K preizkušnji se sprejmejo tudi vnanji vajenci in pomočniki, ako v njihovem stanovališču ni zadruge. Prošnje za v .-prejem je vlagati opremljene z učnim spričevalom, pri pomočnikih tudi z delavskimi, na načelstvo zadruge do 30. t. m.
d V šmarjeto sem jo Lil pihnil po piruhe. Pregledal sem cerkev, o kateri sem večkrat bral. Pač reveži liberalci, če so res morali vse to v kosili skupaj znositi, o katerih pišejo v svojih »caj-tengah«. No, pa saj jih poznam te tiče smrdokavre! Zato rečem le vam, pošteni Šmarječani, da ste lahko ponosni na to delo svojih rok! Vse tako primerno! Kako lepa so barvana okna; nikjer nisem še videl tako lepih. Kako lična je ravno postavljena obhajilna miza! Kako bo šele potem, ko dodelate zvonik in postavite oltarje! Le starega dela nikar tako ne pustite; potrudite se še nekoliko, potem se bote pa res postavili daleč na okrog s svojo krasno novo cerkvijo! Ko pa s tem, ko delate novo cerkev, kažete, da ste krščansko ljudstvo, bi vas opozoril, da morate svoje krščansko prepričanje povsod, zlasti tudi pri volitvah kazati. Kar gledal som, ko sem bral, koliko je bilo pri vas pri zadnji deželnozborski volitvi nasprotnih glasov, še bolj sem se začudil, ko sem zdaj zvedel, da poslušate nauke, ki se širijo iz Škocjana. Ali bi radi, da bi bile tudi pri Vas tako žalostno razmere, kot so tam? Najbolj sem se pa začudil, ko so mi povedali, da nekateri celo krarnarčka■: poslušajo, se z njim pajdašijo, pa liberalno plešejo! Odkrito povem, da sva midva že dolgo znana, pa ga le nisem obiskal, ker takih ljudi jaz ne morem trpeti! Z ljudmi take baže ne more nihče držati, če ima še kaj možatosti v sebi. Stopil sem tudi k g. Jankotu Mole, da ga pozdravim kot starega znanca. Ta
L I! -Bogu' še človek naše vrste, nov ---^''Slovenca., pa duhovnov ne sovraži, kot sem v naglici snn
Sat	:
Krepcat sem se sel h »Manci ali To7p1 mi«; s postrežbo sem bil prav zadovo ljen Trgovino Moletovo,Ppa Jozfc
o'
gonilno vsem domačinom in tujcem, ki prihajajo v Šmarjeto, toplo priporočam. Liberalci naj žive pa od liberalcev! Liberalni štacunarji in birti naj prodajajo liberalcem; mi, ki držimo s cerkvijo, duhovni, in hočemo ostati celi kristjani, pa zahajajmo kupovat in pit k takim, ki ne drže z liberalci! Rav-najmo po geslu: Svoji k svojim! Bomo videli, kako bodo brez nas izhajali, ker nas tako težko vidijo. Potom jim najbrž niti kaka velika kupčija z žalskim pivom ne bo toliko nesla, da bi obresti plačevali.
□aaaaaaoaaaaaaaao
D
notranjske nouice
□aaanaaaDpganpnaa
n Iz bukovske občine. Zadnji čas je naša peščica liberalcev jela kazati nekoliko svoje rožičke. Poslužujejo se nesramnega »Slov. Doma«. Enkrat se zalete v studeniškega gospoda župnika, češ. da bo vso občino obubožal; drugič v Marijino družbo. Tudi vrli poslanec gospod dr. Žitnik jim ni všeč. Ker pa drugega ne vedo o njem, pa zapišejo njegovo ime le poniževalno »Nace . Dalje napadajo v svojih umazanih cunjah one skrbne očete, ki branijo svojim otrokom v njihovo družbo in slabo tovaršijo. Priporočajo in razširjajo »Slov. Dom«. Branijo, da bi se blagoslovilo predjamsko pokopališče, menda zato. ker se zavedajo svoje slabosti ter nočejo, da bi po smrti oneča-ščovali ga, če bi bilo posvečeno?! Kajne, vse to je smisel za občni blagor?! Mnogi občani so se pa jeli popraševati: kako pa je z občinskim računom za leto 1910? Kedaj bomo videli, kako se gospodari? Kaj ne, gotova gospoda z županom vred: Za potrebno nimate časa, čas ste pa imeli cel predpust agi-tirati za liberalno cirilmetodarsko podružnico ter pripravljati na njeno korist veselico in ples!?
n Iz Vipave. Pozor živinorejci! Živinorejska zadruga v Vipavi priredi v nedeljo, dne 7. maja. po popoldanski služb? božji predavanje o »umni živinoreji« s posebnim ozirom na pripravo živine za poletno planinsko pašo. Predaval bo g. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe v.Ljubljani. Radi važnosti je želeti mnogobrojne udeležbe!
n Vrhniške novice. Hranilnica in po so j iln i c a je imela dne 9. t. mes. svoj občni zbor. Ob desetletnici svojega obstoja se rajfajznovka s ponosom ozira na dobo svojega delovanja. Občni zbor je pokazal, kako lepo je delovala in napredovala hranilnica v minulem letu. To leto je ona prvič prekoračila milijon kron prometa. Računski zaključek nam kaže, da je rajfajznovka napravila v letu 1910 za dobrih 1400 K več čistega dobička, nego leta 1909. Hranilnica in posojilnica pa je tudi letos, kakor v prejšnjih letih, Dokazala, da ne dela za žeDe nekate-
rih, temveč za blagor ljudstva. Zave, dajoč se, da je rajfajznovka ljudski de, nami zavod, je razdelila sledeče podi pore: Gasilnim društvom na Vrhniki, Stari Vrhniki in v Verdu po 30 K; izobraževalnemu društvu 50 K; Orlu 50 kron; novoustanovljeni seneni zadrugi kot pn o podporo 200 K. — O pr i 1 i k i občnega zbora hranilnice in po, sojilnice je predaval ravnatelj »Za-družne zveze«, gospod Traven, o zgo-< dovini rajfajzenovk na Slovenskem in o njihovem velikem pomenu za sloveti, sko ljudstvo. — Mlekarska zadruga na Vrhniki je imela svoj; VI. redni občni zbor 23. t. m. Kdo se no bi veselil te krasno razvijajoče se usta, nove! Pravi ponos za vsakega Vrhniča-na! Šest let šele posluje mlekarna, pa ima že 35.835 K 90 h rezervnega zaklada! Pa obeta se ji vedno lepša bodm"-nost. — M1 c k a r s k a š o 1 a je pričela/ 20. t. m. svoj petmesečni tečaj. Učencev je nekaj iz Kranjskega, nekaj iz Goriškega, dva celo iz Hercegovine. — Prihodnjo n e d e 1 j o , t. j. 30. t. mes., priredi »Jugoslovanska strokovna zveza« v »Društvenem domu« ob 3. uri popoldne delavski shod. Na shodu govori odbornik J. S. Z. in urednik go'-p. Kerhne. Najuljudneje vabimo na zani, mi vi shod delavce ter vse prijatelje delavcev. — Da agitira trgovec s senom g. Oblak v svoj prid proti se, neni zadrugi, se ne čudimo. A da agi, tira na tak način, temu se pač čudimo. Gospod Oblak, ne bodite vendar sni''--ni! Ali mislite, da ste res sami zajeli z veliko žlico vso modrost in prefriga-nost, da ste v taki skrbi za upravo novoustanovljenega Kmetijskega društva! Saj vemo: za žep se vam gre.
n Novice iz Idrije. Štiri nesreče v sedmih dneh so se zgodile- pri nas. Dosti jih je za en teden tudi za Idrijo. 11. aprila je bil na glavi te>k > poškodovan delavec France Razpet i/. Cerknega pri podiranju hiše g. Trtko-ve. Nesli so ga v tukajšnjo bolnttsni« kjer je koj drugi dan umrl. 12. aprili je ponesrečil rudar Jože Pajer pri zažiga 11 ju nabojev, »šusov«, v rudniku. O t, trgalo mu je deloma prve tri prste 11 a desni roki. Revež bo ostal pohabi je 1 vse svoje žive dni. 15. aprila se je preobrnila ob cestnem zidu prislor^ena truga za pesek na petletnega sina rudarja Jožeta Menarda. Otrok je bil t;'--koj mrtev. Pač žalostni prazniki za f stariše! 17. aprila okoli 8. ure zvef.fl je ponesrečil 72 let stari vpokojem Fr. Kobal »pod golicami«. Vračal se je proti domu. Spodrsnilo se mu je na stezi in padel je kake tri metre globoko v grapo. Drugo jutro so ga našli jan d i mrtvega. Človek ne ve ne ure, ne dneva! — Dva vodljiva zrakoplova smo videli na veliko soboto okoli 8. ure zjutraj pluti nad Idrijo. Zavila sta jo čez Pšenk na Vipavsko. V košu enega zrakoplova je bilo videti človeka, ki je imel papirju slično stvar v rokah; poleg sta stala dva druga moška v belih oblekah. Pa ne, da bi bili naši sosedie Lahi z višine pregledovali
lego naših krajev? Čudno bi se nam ne rdelo, saj smo jako blizo meje! — Proračun idrijske občine za leto 1911 je deželni odbor kranjski pristrigel za približno 33.360 K. Lepa svota tje prihranjena našim žepom! Zato hvala onim, ki so v to pripomogli. Neka-iteri se sicer jeze čez te možakarje, pa nič ne de. Za deset ali dvajset let jih bodo tudi oni ne le hvalili, temveč šo ,v nebesa kovali! Vsled tega sklepa se bodo namesto nameravanih 85-, oziroma 50odstotnili doklad pobirale samo !73odstotne doklade na davke, odnoano '43odstotne od hišne najemnine. Je že nekaj 1 — Občinske volitve se (bližajo. Volilni imenik je že razpoložen. Sicer bi se imele vršiti šele okoli imeseca oktobra enkrat, pa se nekaterim ljudem jako mudi. Vemo dobro, kam pes taco moli in kje čevelj žuli iz-ivestno gospodo. Samo to ne vemo, če eo bo vse po njihovih željah izteklo. Skoro gotovo bo prej treščilo za povračilo 8000 K v komunsko kaso! — Meso se bo zopet podražilo, se govori po Idriji. Prve vrste bo stalo po fl K 84 h in druge vrste po 1 K 52 h (1 kg. Trdi se tudi, da bo podraženje 6topilo žc s 1. majem v veljavo. Ali res ni oblasti na svetu, ki bi zabranila tako sainovlastno skakanje s tržnimi cenami? Že sedaj je meso predrago v primeri z njegovo kakovostjo! Radovedni smo, kakšno ceno bo imelo potem, ko bomo imeli novo in drago občinsko klavnico? Takrat bodo pač še kosti predrage, da bi si jih mogel rudar privoščiti ob svetih časih. — Naš občinski odbor je hudo pogorel pri upravnem sodišču na Dunaju s svojimi pritožbami. Nele da so jim vse odbili, celo vse stroške bodo morali plačati, navrh pa še 200 K globe, ker tako neutemeljene pritožbe napravlja. Ali se bodo sedaj izmodrili, ali bodo pa zopet naprej vpili, da jih preganja deželni odbor in da idrijski klerikalci ne dajo miru našim občinskim možem. Toliko so vpili, da s klerikalci nobenega stika, sedaj se pa vidi, kam jih njih osamljena družba zapelje. Ali se bodo kedaj izmodrili?
nnaaanananaaa^an°
Zlata doba
□anaaaaaaagcaaaacaa
Molitev in solze, pred dvajsetimi leti je živel v N. kovač, ki je bil zelo udan pijači. Njegova dvanajstletna edina hčerka Rezika, zelo pobožen otrok, je vedno prosila Boga, da bi se njen oče iz-preobrnil. Oče je vsled preobilega pitja obolel in je moral ležati več kot tri mesece. Dobra deklica je bila zelo v skrbeh zanj, ni se ločila od njegove postelje, skrbno mu je stregla in če se je le za trenotek oddaljila od njegove postelje, je že vprašal oče: »Kje je moja Rezika? Ali bo kaj kmalu prišla?«
Ko je oče že toliko ozdravel, da je mogel zapustiti posteljo, je sedel neke-
ga dne v naslonjaču, zraven njega je pa slonela njegova ljubljenka. Tedaj ga prime hčerka za roko in mu nežno reče:
»Očka, ko boste popolnoma zdravi, neres, da ne boste nikdar več pili opojnih pijač?«
»In zakaj nc?« jo začudeno vpraša
oče.
»Oli,« pravi Rezika, »ako boste pili, boste zopet zboleli in kmalu umrli; kaki rcvici bi bile potem me dve, jaz in mamica!« In pri teh besedah se ji ude-ro vroče solze po licih.
Besede in solze otrokove so ganile očeta. Kratko in odločno pravi: »Otrok, nič več ne bom pil alkohola!« Rezika pa je prijela očeta za roko in mu jo poljubila v znak hvaležnosti.
Ni dolgo trajalo in kovač je popolnoma ozdravel; zopet se je slišalo njegovo kladivo zjutraj zarano do poznega večera. Debela, okrogla steklenica, ki je pred njegovo boleznijo vsak dan gotovo pet do šestkrat romala v gostilno in "nazaj, je ležala med njegovo boleznijo v kleti in tudi sedaj, ko je bil že zdrav, ni mu niti na misel prišlo, da bi jo prinesel iz kleti. Tako je prešlo sedem mesecev in kovač res ni pokusil kaplje vina, dasi se je moral večkrat s hudimi skušnjavami boriti.
Prišel pa je čas najhujše poskušnje zanj. Imovit kmet, eden njegovih najboljših in najzanesljivejših odjemalcev, toda zelo hud in strasten pivec, je prišel k njemu, da bi poravnal neki račun. Imel je plačati precej veliko vsoto denarja in je zahteval vina na mizo. Kovač je bil v neprijetnem položaju in mu je rekel kolikor mogoče prijazno:
»Ti veš, da ne pijem več opojnih pijač in zato jih tudi nimam nič več od moje bolezni doma.«
»No, dobro,« je rekel kmet, »tu je pet desctic, pošlji zanje po vino, da bova zopet enkrat skupaj pila!«
Kovač mu je pa porinil denar nazaj in rekel:
»Če liočcš na vsak način piti, dobro, bom jaz plačal, toda pil ne bom zraven.«
»Tepec,« pravi kmet, »tolikokrat smo že skupaj pili, zakaj ne bi še danes. Če pa hočeš biti tako svojeglaven, pa bodi in jaz pa tudi vem, kje vodi pot k drugemu kovaču!«
Zadnje besede so napravile velik utis na kovača; kajti že med boleznijo je izgubil štiri najboljše odjemalce. Še par trenotkov se je pomišljal, potem pa šel v klet in prinesel usodepolno steklenico venkaj. Poklical je svojo hčerko in ji naročil, da naj gre po vino. Z žalostnim obrazom in tresočo roko vzame deklica steklenico in gre venkaj. Do bližnje gostilne ni bilo daleč in otrok bi moral kmalu priti. Tudi mati je pripravljala med tem s težkim srcem malico. Med tem pa je kmet poravnal svoj dolg in mu dal nova naročila. Že je bila malica na mizi, deklice pa še ni bilo od nikoder.
»Deklice pa res dolgo ni nazaj,« je rekel kmet kovaču, »pojdi vun in t>o-glej, če že prihaja!«
Kovač je šel; ko je prišel pred hišo je zagledal Reziko, ko je na vogalu hišo stala in jokala.
»Kaj ti je,« jo vpraša oče, si li mor« da izgubila denar, ali si bolna?«
»Oh, oče, nikar ne pij več alkohola, drugače boš zopet bolan!«
»Torej vsled tega jokaš?« je rekel kovač.
»Da«, odgovori deklica, »in mati jo* ka tudi zato.«
Osramočen se je obrnil kovač na stran. Čez nekaj časa ji reče:
»Rezika, razbij steklenico!«
Začudeno je pogledala Rezika oče-? ta. Ni vedela, ali reče v šali, ali v res-* niči.
Zopet pravi oče: »Rezika, razbij steklenico!«
In ko se je Rezika še zdaj obotavljala to izvršiti, prime kovač steklenica in jo trešči na tla, da se razleti v tisoč koščkov, prime deklico za roko in jo pe^ Ije v hišo.
Z največjim mirom pripoveduje kovač ta dogodek kmetu. Ta ne reče začetkoma nič. Slednjič pravi:
»Poslušaj, prijatelj, ko bi tudi jaa imel takega otroka, ki bi me tako zelo ljubil! — njegov zakon je bil namreč brez otrok — kako srečen bi bil jaz.«
Dve solzi so mu zdrsnili iz oči preko rjavega lica, potem pa vzame svojo palico in odide z besedami: »Kar mora kovač, more tudi kmet!«
Moško je držal svojo besedo. Še se-: daj, ko so mu lasje že osiveli, pripove-* duje prav rad, kako se je odvadil pijan-* čevanja; toda vedno mora biti mlada gospodinja zraven. Ta gospodinja pa ni nobena druga, kakor Rezika, hči kovačeva. Med tem je že toliko zrastla. Kmet jo je vzel po smrti njenega očeta k sebi in ji izročil vse svoje Dremo-ženje.
Med nebom in zemljo.
(Dalje.)
Brezogrodni sestav ima tudi v Franciji nekaj lepih zastopnikov. Naj omenim le za vojno upravo zgrajeni »Ville de Pariš« (»Mesto Pariz«). Telo je 60 5 m dolgo, 10-5 m debelo in obsega 3200 m3. Ovoj ima pri repu štiri na-vskrižne podolgovate balončke, ki so z glavnim v zvezi. To so stalnostne ploskve v drugi obliki. Balonet je razdeljen v tri dele, največji je ravno v sredi, druga dva povzročata poševno lego., poleg tega je pa v gondoli še dva para višinskih krmil za vodoravno dviganje,. 6 metrov veliki, dvelopatasti vijak na sprednjem koncu gondole se zavrti 180 krat v minuti in daje 15 metrov sek. hitrosti. Omenjeni zrakoplov je eden najboljših. Dosegel je največje število izletov, namreč 80. Tudi najzanimivejši zrakoplovec, Braziljancc Santos Du-mont, ki je pravzaprav prvi začel graditi zrakoplove te vrste, je dosegel lepe uspehe. Mož je bogat, vkljub temu pa iako majhne Dostave in suh. To ga je
82
tudi nagnilo, da sc je najprej pečal z letalnim strojem. Nad desetkrat je že padel iz smrtnonevarne višine, pa je še vselej pobral svoje kosti. Zdaj je pa izumil zrakoplov za eno osebo. Nima patenta, ker dela samo zase. Vkljub temu je že dosegel številko 16 na svoji teži primernem, dosedaj najmanjšem zrakoplovu, ki obsega le 500 m'.
Še kratek pregled čez vse tri sestave. Gotovo je, da je stvar tem boljša, čim priprostejša je, samo da dobro de luje. V tem oziru je brezogrodni sestav na prvem mestu. Pa še druge dobre lastnosti ga odlikujejo; tudi najcenejši je. Glavni namen ogrodja je trdnost, toda ravno ta trdnost jc v bližini zemlje zelo nevarna, kakor smo videli. Poleg tega pride v poštev visoka cena gradiva, teža in vsled tega večji obseg, ki ga je zopet treba napolniti z dragim plinom, tako da je mogoče za isti denar napraviti brezogrodni zrakoplov, ki vzdigne mnogo več in je dosti varnejši. Zeppelinov zrakoplov mora obsegati 6000 m3, da nosi samega sebe, »Ville de Pariš« pa dvigne vkljub svojim 3200 m' že 890 kg.
Kakšen namen ima zrakojilov? Skoro vse države sc že pripravljajo na bitko v zraku in grade zrakoplove, ki bi nadomestovali pomorske oklopnice. Nemčija ima poleg Zeppelinovih še druge tipe, ki so pologrodnega in brez-ogrodnega sestava. Zadnji je posebno pripraven, ker je mogoče zrakoplov v par urah naložiti na navaden voz. To je Francija uvidela in vzdržuje v svoji armadi, zlasti v obmejnih trdnjavah le druga dva sestava. Avstro-Ogrska se tudi giblje. V bližini Dunaja je na novo urejena zrakoplovna postaja z baloni in Parsevalovim zrakoplovom, ki se ob priliki pokaže nad Dunajem, poleg tega jo pa naročila še druge v francoskih tovarnah, ker doma takih ni. Nad Adrijo vohuni italijanski »I bis« (—- I v drugi, prenovljeni obliki, ker je bil v prvotni slab), ki je pologroden. Angleži so se hoteli postaviti z ogrodnim, iz samih luskin zlepljenim »Nulli secun-dua« (»Načelovati hočem«), ime, ki pove, da se kramarsko blago samo hvali. Kmalu so ga morali nadomestiti z drugim zrakoplovom in tudi imenom, kajti »Nulli secundus« je v resnici pokazal kaj trmasto nrav. Rusija in druge države so sledile, Zcdinjene države tudi niso brez njega, dasi je le 600 ms velik. Nastal je pregovor, da morja locijo celine, zrak jih pa zopet veže; kdor bo goppodar zraka, bo gospodar sveta. Da sc mnogo pretirava, je gotovo. Vendar so pa poizkusi pokazali, da bi bilo mogočo z zrakoplovom v vojni mnogo škodovati, n. pr. z bombami, ki bi jih metali na sovražnika. Tudi lahke lopove bi mogli rabiti.
jo in ni mogofeVoi^i^S0 ozfd-lUa se s temi topovipod v^likim^otom",
vendar pa nc navpično, sicer bi kroglja priletela nazaj med prijatelje. Prva vojska bo vsekakor zanimiva.
Vsaki dan se že tudi sliši o novih zračnih prometnih črtah, a redno še nobena ne deluje in bi tudi ne mogla, ker je hitrost 15 metrov na sekundo še premajhna. Veter, ki ima 15 metrov hitrosti, še ni posebno močan. Blagovni promet bi bil že vnaprej izključen. Nemci so dozdaj računali samo s potniki prvega razreda, ki bi plačali za vožnjo treh ur po okroglo 200 kron. V Ameriki so je prvi poizkus žalostno končal; izmed 20 potnikov so se skoro vsi ubili. Seveda zaradi tega ni treba obupavati, saj se na železnici gode še večje nesreče.
Danes služi zrakoplov večinoma v zabavo bogatim ljudem. Pojavile so se različne zrakoplovne zveze in klubi, ker je le malo takih, da bi si mogli drago zabavo sami privoščiti. Dobč se pa že tudi »poceni« zrakoplovi. Tvrdka element Bayard izdeluje take za eno osebo v velikosti 750 m3, ki so po 25.000 frankov. Pariški dnevnik si je nabavil takega za reklamo. 01) lepih popoldnevih se vozi urednik nad Parizom in ponuja svoj »Le petit Journal« (»Mali dnevnik«). Najobširnejša jioročila o vožnji priobčuje urednik v svojem listu, ki se tako vrine v roko marsikateremu radovednežu.
npaaaaaanaaansaaa
E^annaaaapcaannnn
/2
Za majnikovo pobožnost priporoča »Katoliška Bukvama« v Ljubljani:
Kerčon, Salve Reg'na ali razlaganje molitve Češčena bodi Kraljica za šmarnično opravilo. Okusno vezano rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
Kerčon, šmarnice. Marija podoba pravice. Okusno vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
1'. Ladislav, šmarnicc. Marijine čednosti in dobrote. Vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
Vole, šmarn co. Marija v predpo-dobah in podobah. Okusno vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 Iv 40 h.
Godec, Devica verna. Šmarnice. Okusno vezano, rdeča obreza 1 K 40 h.
Morzinger, Das Blameiireicli Im Diensie der Goltesmutier. 2 K.
* »Janez Nevolja« -— (»Juan Mise-ria«) jc naslov povesti, ki jo je spisal po celem svetu znani pisatelj Koloma in jo jc zdaj »Ljudska knjižnica« objavila v prevodu. Hvali to povest, kolikor hočeš, nikoli jo ne boš zadosti, tako je čudovito lepa! Juan Miseria, po naše Janez Nevolja je tam nekje na Španskem siromašen mladenič dobrega srca, a neopiljenega vedenja, ki se zaljubi v pridno dekle, Marijano, katera pa ima za očeta gnjusnega in sirovega pijanca Martina Lenuha. Ta, in pa zlobna babu-ra Salamanka branita dekletu Janeza vzeti, ker bi rada imela, da bi se Mod-
rijana omožila a postopačem Lopezin* kom, ki ves svet slepari, koliko zna in kaj bo še vse iz njega. Bilo je namreč v tistem času, ko se je povest odigravala leta 1867., na Španskem jako nemirno, pripravljala se je revolucija in Lopezi, nek, sin črevljarja, pravi nebodigatre-ba, domišljav in neumen, brez vesti in predrzen, je delal največje zmešnjave, koval zaroto in naposled tudi, ko je republika bila proglašena, prišel res do veljave. S krivičnim pričevanjem sta on in stara Salamanka, katero je vle. kel, da ji bo nova republika prisodila « hišo nekega monarhista, spravila v ječo Ivana Nevoljo, ki je po nesreči in brez namena ranil pijanega očeta Marijane, kateri mu je svojo hčer branil, Janeza Nevoljo obsodijo na smrt, preden se pa izvrši obsodba, uganja Lope-zinek po mestu različne lopovščine, pusti zapreti ccrkve in samostane, Marijana pa, ki je šla po očetovi nesrečni smrti ined novice, pa mu uide ia krempljev. Tudi bi krnalu Janeza Nevoljo izpustili iz ječe, kar pride na dan, da je Lopezinek s Salamanko po krivem pričal, Salamanko pa zaprejo, ker. je shranjevala v svoji hiši smodnik, kateri je bil namenjen za anarhistično zaroto, ki jo je koval neutrudni Lopezi-. nek tudi že zoper novojiroglašeno rejm-bliko. A Lopezinek se izmuzne, ker so mu oblasti same dajale potuho in Janeza Nevoljo zopet čaka smrt, ker imenujejo novega sodnika, navadnega lopo- " va. Toda jiater France, ki igra v tej povesti največjo vlogo, ponižen kapuci-nec, pri vseli priljubljen, pravi angel J v človeški podobi, zraven pa moder in izkušen, s pomočjo svojih znanstev stvar tako izpelje, da Nevoljo v zad-njem trenutku vendar pomilostijo. Lopezinek pa, ki jc med tem res zanetil anarhistični upor, pade na barikadah in umre ves razmesarjen. Jako zanimiv je tudi nadaljni razvoj in konec i)o-vesti.
Kakor se vidi, sc v tej ne zelo obsežni povesti vrsti zanimiv prizor za prizorom, dejanje hitro teče, vse je kratkočasno, gladko in kljub veliki resnobi, ki tiči v celi povesti, je toliko duhovite in globokomiselne šaljivostl po vseh straneh posejane, da knjige ne odložiš, preden je docela in brez premora nc prečitaš.
Knjiga je prožela verskega duha m zlasti s krvavo ironijo šiba brezrni-selnost revolucije in sebičnost, samo- ' pašnost ter umazane nameno revolucionarnih voditeljev. Posebno za odraslo mladino je knjiga dragoceno berilo; vsled lahkote in poljudnosti pa bo tudi najpreprostejši človek v njej našel z<u bave in tolažbe.
„ K°r se je oglasilo precej novih na-< roenikov za »Ljudsko knjižnico« se je ccna 15. zvezku, ki obsega obširno povest »Janez Nevolja« razmeroma zelo znižala, kajti knjiga stane broširana la 1 K, vezana 1 K 60 v.

DUuannaPDnnnnannD		
U a n	Za kratek čas	u □ D
□□□□□nnaaui-iaaacic		
Ljudje, ki imajo navado reči: sem "mislil r- taki najmanj mislijo.
»Veliko vrišča, pa malo volne« — je rekel
»rag, ko je prešiča strigel, *
»Vsako reč z mero« — je dejal krojač,
ko je ženo z vatlom tolkel.
*
»Človek si mora znati pomagati« — je
rekel berač in si je z glisto prevezal žaklej. *
Če dva svoja klobuka zamenjata, zapazi
»moto vselej tisti, ki je slabejšega dobil. *
Kdor je samec, mu gre ura slabo, kdor je lahkomišljen, mu ura ne gre, kdor je pa srečen, pa sploh nobene ure nima.
Uganka ali zastavica. Polnilna uganka.
N I I				
N				
N				
N				
N				
Prazne predalčke napolni s črkami: a, a, a, a, a, b, č, č, g, i, 1, n, o, o, r, r, r, t, v — tako, da vsaka prečnica tvori besedo, in sicer: 1. brezpomembna številka; 2. nabrana množica; B. rusko mesto; 4. začetek k vsakemu podjetju; B. človeški čut. Četrta navpičnica odzgor navzdol znači moško krstno ime.
Zastavica.
Delavci 12 345678 pri mizi in 12 34 567878 s plačilom.
Račja zastavica.
Imate poiskati besedo, ki pomeni zidarski tlog. Ako njej začetno črko odvzamete ter jo pristavite na konec in potem besedo od zadi citate, zopet se enako glasi. Katera je tista beseda?
Hešitev ugank ali zastavic.
Rešitev zastavice.
J	e	1	S	■
b	a	r	b	a
J	e	n	k	o
t	e	P	e	c
L	0	P	e	z
Janez-Lenka.
Rešitev računske zastavico.
		16	1B		
		U	12		
2	7	6	9	4	13
14	8	8	B	10	1
Rešitev nagrobnega spomenika.
			n		
		g	a	d	
		a	■	1	1 1
		I	v	0	
			1		
		I	d	a	
	S	r	0	d	a j
S	P	a	n	I	i | a
K	r	a	1	1	n i a
B	e	n	e	t	k i e
Na svidenje!
Skrivalnica.
Kje je lastnik gradu?
Mnenje gospoda dr. I. Nedelko,
Solun.
Gospod J. S e r r a v a 11 o,
Trst.
Veseli me, da Vam zamorem poslati svoje mnenje o Vašem Serra-vallovimKina-vinom z železo m , ki ga rabim že dve leti. S kratkimi besedami: Vač preparat pripisujem vedno kot krepilo in proti mrzlici. Vsled dobrega okusa ga jemljejo radi tudi oni bolniki, ki nočejo vživati več nobenih zdravil, ker imajo od njili že ves pokvarjen želodec. Ti bolniki so zadovoljni z njegovim okusom in tudi z uspehi, ki se dosežejo z njim. Podajam ga tudi rad svojim operirancem, posebno ženskam, v času koncalescen-ce, in sicer z najboljšim uspehom. Tudi šibkim, doječim ženskam je postalo Vaše vino prepotrebno, ker ga lahko uživajo in uspešno.
Solun, 12. junija 1909.
Dr. Nedelko.
Razne stvari.
— Defravdacija. Berolinskemu žen-i skemu društvu rdečega križa je pone« veril njen dolgoletni blagajnik, stavbe-* nik Hugo Wolfer, 200.000 mark. Mož je užival največje zaupanje in opravljal te posle kot častno službo. W01fer, ki je oženjen, je živel zelo razuzdano. Po odkriti poneverbi so ga spoznali za umobolnega in ga vtaknili v neko zdravilišče blizu Berolina. Kakor se kaže, se bo torej mož zelo poceni iz te sleparije izmotal.
Napad na denarnega pismonošo. Neki kolesar je v Draždanih 24. t. m. zjutraj v neki temni veži zavratno napadel nekega že starega denarnega pi^ smonošo in ga z lesenim kladvom udaril večkrat po glavi. Pismonoša se je branil z vsemi silami in klical na pomoč. Napadalec se je zbal in pobegnil s kolesom, ne da bi bil pismonoši iztrgal torbo z denarjem. Pismonoša ga je izkušal zasledovati, a se je kmalu zgrudil vsled dobljenih poškodb.
Kuga na Kitajskem je ponehala. Umrlo je na kugi 60.000 oseb.
Nove uniforme francoske vojske. Francoske čete dobijo nove uniforme. Tako imajo konečno izginiti iz vojske rdeče hlače, ki so bile sicer slikovite, ali nikakor ne pripravne za poljsko službo, ker so obračale nase pozornost sovražnika. Nove uniforme bodo baje barve, ki se ne bodo mnogo razlikovale od terena. Tudi gumbi na novih uniformah ne bodo svetli, ampak medle barve. Nove uniforme bodo v kratkem predložene vojnemu ministrstvu. S to izpremembo uniforme se izvrše tudi neke izpremembe v orožju, tako dobijo n. pr. časniki lagljo in krajšo sabljo.
Rop na pošti. V Aachnu sta udrla dva individua dne 24. t. m. opoldne v ondotno pošto ter prisilila navzočega poštnega uradnika z revolverji v rokah, da je odprl blagajno. Vlomilca, ki sta imela na obrazih krinke, sta uropala 4000 K ter nato pobegnila. Doslej nimajo nobene sledi za njima.
Grozno maščevanje nad policistom. Iz Varšave poročajo dne 29. marca, da so si teroristi zopet novo žrtev izbrali med ondotno policijo. Policista Karkova, ki je pred kratkim naznanil oblastim neko zborovanje teroristov, so našli pred par dnevi ponoči grozno razmesarjenega na neki varšavski ulici. Imel je prerezan trebuh, oči iztak-njene in ustnice skupaj sešite. V čelo je imel zabit žebelj, na katerem je vi-* sel kos papirja s sledečim napisom: »Oči ne smejo videti, hinavska usta ne govoriti. To naznanjamo z lastno krvjo izdajalca vsem zasledovalcem, ki bi hoteli nas izdati. Vsem grozi enaka usoda. Zveza maščevanja.« To besedi-.
I lo je bilo napisano s krvjo umorjenca. O živinskih morilcih ni sledu in vlada med policisti vsled tega zločina lahko sumljiv strah, ker jih istotako lahko zadene roka »Zveze maščevanja«.
Potočna darila milijonarjev. V San Franciscu se ie pred dnevi z velikim
6?
sijajem praznovala poroka multimili-jonarja Crockerja s Heleno Travin, hčerjo tovarnarja sladkorja Williama G. Irwina. Svatje so bili skoro izključno sami milijonarji in gotovo, da so vsi poslali nevesti lepe darove za poroko. Oče je daroval hčeri za 4 milijone dolarjev vrednostnih in državnih papirjev, medtem ko je ženin kupil svoji bodoči ženi krasen kinč biserov in sijajno veliko posestvo na deželi. Od svoje matere je dobila nevesta lu-ksuriozen avtomobil, gostje pa so darovali male spomine v obliki dragocenih biserov, draguljev, dragocenih starih porcelanskih stvari in drugih umetnin. Mladi mož, ki je bil tako srečen, da je dobil to nevesto, razpolaga s 40 milijonov premoženja.
V Londonu zginevajo konji. Iz Londona poročajo, da bodo do poletja izginili z londonskih cest vsi konjski jmnibusi ter se umaknili motornemu prometu. Omnibusno podjetje, ki je imelo prej 23.000 konj, ima sedaj samo se 2000 konj. Za časa kronanja kralja i>o podjetje dalo omnibuse v najem Iružbi za ogledovanje dekoracij in iluminacij ter je določena cena u gvi-nej (125 K) za vsak omnibus.
Bona$arie igra Napoleona. V Man-•hestru prirejajo fc dni gledališko igro, ki je naslovljena »Bonaparte« ter ie junak te igre slavni Napoleon. Igra sama kot taka nima nobenega literarnega pomena, vendar pa je jako dobro uspela. Vzdok temu uspehu pa ni bil toliko v igri kot v igralcu junaka Napoleona I. To glavno vlogo je namreč
: ,........^	iuu. ouiuij siuzi v amerisKi armadi in
-gral piau in živi Bonaparlo, sorodnik, | mornarici 4000 Židov. Tudi se je skle-
f * O l 11TI 1 I nhllll ^-n iL*nr»fl nncnmn T*.-« T?/-% I • ■»	. .... ______
mu prizadel več ran z nožem. Preživel je še nekaj let v kaznilnici in končno tudi v neki norišnici. Pred nekaj dnevi se je povrnil v domovino. 31. marca pa je zaklal svojo svakinjo, nekega orožnika in tri druge osebe, ki so proti njemu svoječasno pričale obtežilno.
Nesreče v ameriških rudnikih. Iz Ilarrisburg, Pa., poročajo: Glasom poročila državnega urada za rudarstvo se je lansko leto ponesrečilo v pcnnsyl-vanskih premogovnikih 1125 delavcev. Premoga se je pridobilo 231,906.070 ton, in sicer 148,696.776 ton mehkega in 83,269.294 ton trdega premoga. V premogovnikih, kjer pridobivajo mehak premog, je ponesrečilo 527 delavcev, v okraju, kjer izkopavajo trd premog, pa 598. Na 1 milijon mehkega premoga se računa 354, na 1 milijon trdega premoga pa 7-18 človeških žrtev. Povprečno se ponesreči v pennsylvanskih rovih manj delavcev, kakor po drugih ameriških državah ali pa v Angliji. Povprečno se ponesreči 485 odstotkov.
Velik požar je uničil v Zcmplen-Vasarju 28 hiš. Skoda 170.000 K.
Žirije v Ncw Yorkn. Židovske organizacije v Ne\v Torku so sklenile, naprositi newyoi'škega guvernerja Di-xa, da se zgradi na vzhodni strani mesta New Yorka židovska orožarna. Govorniki so pri dotični skupščini nagla-šali, da bi židje ustanovili svoj polk, ako bi imeli orožarno. V neki drugi resoluciji poživljajo židje predsednika Tafta in njegovo vlado, da imenuje židovske kaplane za armado in mornarico. Sedaj služi v ameriški armadi in
četudi daljnji, velikega cesarja. Ta Bo naparte je pravnik enega Napoleonovih bratov in gotovo je prvič v zgodovini, da jo Bonaparte na odru predstavljal velikega Bonaparteja.
Žalosten jubilej. Iz Brna se poroda: V torek se je nu poti iz Vranovo avtomobil stavbenika Matejke na nekem ovinku zaletel v drevo ter se razbil. Potniki poročniki Leopold Novotny, njegova žena 211ctna Marija, žena stavbenika Matejke in on sam so bili vrženi pod avtomobil in težko ranjeni. Matejsko je kmalu nato umrl, ne da bi ložel do zavesti. Poročnik si je razbil lobanjo ter je še isto noč umrl. Edino stavbenikova žena bo ozdravela. Ma-tejko je hotel naslednji dan proslaviti obletnico svoje poroke, pa so sc odpeljali v Vranovo, kjer je bil poročen in kjer so hoteli svečano proslaviti to obletnico.
. ,.,Ervavo maščevanje po tridesetih
letih. Iz Pariza poročajo: V San Kemo je bil obsojen nek Spanec na 30 let v prisilno delavnico. Ko je prestal žc 22 let kazni, je prosil za pomiloščcnjc. Vla-tem	odklonila. Ko je po
S RS v"w nekoC sodni
nienm v lc60| ga je napadel ter

nilo, prirediti v Ne\v Torku vsako leto židovsko parado. Neki govornik je omenil na nekem židovskem shodu, da bode židovska parada sijajnejša, kakor je parada Ircev na praznik sv. Patric-ka. V Ameriki je vse mogoče.
Sufragetke na kolenih. Sred dneva se je zvršil v južno afriškem mestu Johanesburgu nenavaden in zanimiv prizor. Zjutraj, ko so hodili moški po svojih poslih, opazili so na svoje veliko čudo na hodniku ene najbolj prometnih ulic par stotin dam iz boljših slojev klečati na tleli. Moški so se temu čudili iz dna duše. Ali so morda popadale na kolona, da jih mogoče prosijo za oproščenje, ker so zahtevale volivno pravico? Niso zato klečalo gospe, da bi so ponižno pokorile, temveč zato, ker se niso hotele več pokoriti. Klečaje so namreč risale po tleh velikansko reklamo za velik ženski sliod, ki se je imel vršiti in na katerem so hotele zahtevati zase volivno pravico. Ko so dovršile v eni ulici svoje delo, so odšle v drugo, kjer se je cela stvar pričela iznova.
Zanimiva iznajdba. Kmalu se bodo porabljale tudi ulice za reklamo. Neki Francoz je namreč iznašel zanimivo iz-najbo. lo je bicikelj na treh kolesih.
Zadnja dva kolesa imata na platiščih črke. Te črke so v zvezi s črnilom, tako da se same namakajo. Treba ni druzega, kakor na platišča zadnjih dveh ko, les postaviti črke, kakršne si kdo izbere za reklamo, potem se pa voziti po cestah. Seveda morajo biti ceste trd0 tlakovane. Toda vozilo se ne bode samo po sredi, ampak tudi pri kraju, kjer so po vsakem večjem kraju trdi hodniki. Mož bode šel na trikolesnico, pa jo gonil kakor navadni bicikel ter bode lahko v enem dnevu popisal več cest. Na asfaltu sc rabi navadno belilo, na krajnih hodnikih pa črnilo. More se na. praviti tudi tako, da daje vsako kolo svojo barvo. Iznajdba je patentovana, V kratkem smemo pričakovati, da bodo cesle po vseh večjih mestih vse pisane.
Smrt v spovednici. V občini Herc-zog Szanto je, kakor se poroča, zadela kap ontlolnega župnika Andreja Žara, ko je spovedoval v cerkvi.
Šole in gostilne na Ogrskem. Po ravnokar objavljenem statističnem izkazu je imela Ogrska koncem leta 1908. 16.547 elementarnih šol in G6.220 gosliln. Na 1800 duš je prišla šele ena šola, na 250 duš pa ena goslilna. Pri tem pa se uničuje na Ogrskem namen ljudske šole še s tem, tla se za ne-mažare grade mažarske šole in da so pouk omejuje samo na učenje mažar-skega jezika. To seveda imenujejo Ma-žari »nacionalno šolo«!
Štiri umore priznal na smrtni postelji. Letos sredi februarja so v Salz-deiheldnu pri Gottingenu našli na cesti nekega 40 let starega Italijana na smrt bolnega ter so ga izročili v bolnišnico. Pri njem so našli izkazila na ima Luigi Zambieri. Kmalu nato je v bolnišnici umrl. Malo pred smrtjo pa je izpovedal zdravniku, da jc v času od 16. aprila do 31. oktobra preteklega lota zagrešil v Šleziji tri umore, pozneje pa še 31. oktobra enega v Ilarzu. O posameznostih teh umorov ni mogel ničesar več povedati, ker mu je smrt zaprla usta. Državno pravdništvo v Gottingenu skuša s pomočjo berolinske kriminalne policijo celo stvar pojasniti.
325odstotne dividendc donaša kavčuk nkcionarjem londonske družbe »Pat al ing Rubber Estartes sindikat«.
Neumna smrtonosna stava. V Cvi^ tavi sla stavila trgovec Rabe in neki agent, da bo Rabe izpil 15 kozarcev zganja. Rabe je pojedel nekaj krompir« ja s sirom in nato res izpil 15 kozarcev, zganja, a je nato izgubil zavest, čez ne« kaj ur je bil že mrtev. Agent, ki se je tudi napil, se je pa zaletel v pijanosti v neko izložbeno okno z glavo, garažni! m se na glavi zelo nevarno ranil.
Natakarica v hlačah. V Rendsbur« gu je kaznovala policija nekega gostil« ni carja, ker je stregla natakarica go« slom oblečena v moderne nove hlače. aj 130 razsodilo šc sodišče, če so hlače
2P uc V«fiPrSnih' -^^blenfd o n "' V^0 ^ Felle1- fluid z znamko Elsa fluid«
2 ,UCa'a K 860 Izdeluje le ^ zd'aviIn™. kaSe,j '^'očem	'
"ar V>Fe,W v Stubici štev. 16 (Hrvatsko)
Mi smo se sami
lekarnar E. V^eller ^S^Zr«^	Učinku' Dvanajstorica za poskušnjo K 5"-
primerna obleka gostilniških natakaric.
Zanimiv pojav narave. V Peligani-jji so našli na neki gori veliko luknjo, ti jo prej ni bilo. V njej je več skal, ki Jih preje tudi ni bilo. Sodi se, da je na-Ipravil luknjo meteor, ki »o ga videli 10. It. m. pri Messini in ki je med strašnim [pokom eksplodiral.
Razvoj telefona. Najlepši primer o razvoju telefona nam daje mesto Bero-lin. Pred 30 leti meseca aprila 1881. otvorjen je bil prvi telefon v Berolinu s 33 abonenti, katerih število pa je še isto leto narastlo na 458. L. 1894. je bilo že telefonskih abonentov 28.000. Daneapa Ima uradni zapisnik abonentov 1000 Btrani po tri stolpce, v katerem vsakem ie povprečno po 40 abonentov vpisanih. To se pravi, da je sedaj v Berolinu 135 tisoč telefonskih abonentov.
Ponesrečena šala. Neki neznanec jo 26. m. m. potegnil vodstvo Franc Jože-fovo bolnišnice na Dunaju, češ, da obišče bolnišnico velika znanstvena komisija; notranji minister, dva na-mestniška uradnika in več vseučiliških profesorjev. Za komisijo so vse pripravili, a končno so dognali, da jih je neznanec pošteno potegnil; a ker ni bil toliko previden, da bi bil pravočasno odnesel pete, so ga aretirali.
Veste
moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! Pri v
pralnem e!{s!rakfu„Zenska hvala"
sem se pa
sama prepričala,
daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom ,,Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto.
. Priporočamo novo trgovino z manufakturnlm blagom.
Jesih & Windisdier
ŽLJUBLJHNH, Stari trg štev. 1 (prej bazar)
postaja eleUtrICne železnice.	1210 (8)
nist
tO ,H
ia
Kašelj, katar, Influenco
ln pljuCne bolezni odstranjujejo zdravnik i uspešno s Sirolln, Roctie",
najboljšim varstvom proti tuberkulozi. Sirolln .Rodie" vzbuja slast in se lahko vživa In bi moral biti pri pru-lilajenjn v vsakem gospodinjstvu pri rokah. V lekarni naj se Izrecno zahteva
Sirotki ,.R«cfee".
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 19. aprila: 43, 19, 67, 26, 23. Line, 22. aprila: 9, 90, 68, 66, 11. Trst, 22. aprila: 21, 55, 38, 84, 54.
C&E1&
za 100 kg.
Ljubljana, dne 25. aprila 1911.
Deželni pridelki:
P*enlca......
Rž .........
Ajda........
JeCmen......
Oves.......
Proso belo . . . Proso rnmeno Koruza stara . . Koruza nova . .
Leča........
Grah.......
Lareno seme Grašica . DomuCn detelja Gorenjska repa fižol R tnlian Flzel PrcpellČKr flzol Manualon
Čebula.....
Krompir......
Zelje veže . . Zelje kislo brez
•oda.....
Repi. sveža . . Kepa klsia brez
soda.....
Brinie.......
Kunina .....
Orclll .......
Gobe uhe . . .
Jezice.....
Zeh d . . ■ Smrekovi storži
Seno ........
SI- mn.......
Steljo.......
Cena	
K	v
■J t	
1»	—
10	40
i;	II
m	6fl
1 19	411
i;	f,"
i»	411
■ 4	fin
	-
2«	fin
tO	—
ta	_
110	
m	_
811	
28	8"
211	-
18	<11
1	»1
17	(ill
74	—
70	-
4	to
8 8	711 20
Živina, meso
živa vaga: Goveda pitana . Ttleta težita . . Teleta mala . . .
Prešiči......
KoStriini . .
Kuretnlna In drugo;
Maslo laihano od K Hllll'— do . Mn slo sutevo od K Snu — do ... Slanina sveža (speli) Slanina preka-
jenn.....
Mast svinjska . .
Loj.........
Jijca 100 kom
PUtncI.....
Golobi......
Raca........
Gos........
Kolonljalno blago na debelo
Rlž Ranfjon od K 25' do ... Kava S&ntos od K 262 - do
Slndkor.....
Petrolej......
Cena	
K	v
KO	
| 114	—
1 lut	—
	—
W6 1	
2*0	_
SOO	-
It!«	—
i:o	_
ir.l	_
«5	—
1	41)
i	211
—	8(1
8	Ml
6	60
86	
208	_
HO	75
28	60
dobi službo pri župnišču Velika Dolina, poŠta Jesenice ob Savi na Dolenjskem. 1348
IZJAVA,'
Podpisani izjavljam, da obžalujem besede, katere sem bil v pričo občinstva govoril o „Posojil-nici v Zagorju ob Savi", ker so iste popolnoma neutemeljene in neresnične. Zahvaljujem načelstvo posojilnice, osobito g. Tomo Koprivca, da je isto od tožbe odstopilo ter me obvarovalo sodne kazni.
Zagorje ob Savi, 28. marca 1911. 1340	Ciril Havliček.
* Vsled obilice gradiva zaostalo.
Posestvi na prodaj.
Naprodaj sta na Spodnjem Štajerskem dve posestvi; zraven |e tudi imila hiSa z malim vrtom, posebno primerna za kolarje aH Čevljarje; 2 in tri Četrt ure oddaljeni od postale, blizu Zupne cerkve, v prav lepem kraju......
Prvo posestvo obsega 10-12 oralov Iravnikov in n|lv, 7 oralov gozda, 1SOO sadežev hmelja, S liiSo In hlevom; drugo Ima 15—20 oralov njiv in travnikov ter gozda in 4100 sadežev hmel a, s hiSo in hlevom.	......
Ve C se Izve pri gospodu Hvg. Erzinu, Ljubljana, Židovska ul. 3.	U02 (31
Jaz sem 131
sorski-domači tkalec
razpošiljam različno blago 40 do (iu metrov ostankov 1. kakovost K 18' - . 11 kakovost 28 K po povzetju, zajamčeno pristno pralno, brc/, napake: kanafase, tlclene, platno, polplatno, ruin-burško tkanino, krisete, brisače, bel gradel, oksforde. cefire, sa-tin, lastnoročno i/deiano, krasno trpežno v dolgostih od 3 - 15 m.
Fr. Marschik,
Gešha Germa. pošta Nadiod,
Orlov&ko gorovje.
Pošljem pol tucata čisto platnenih žepnih robcev 150X2UUcm K 16 .1 tucat belih Jaquard | platnenih brisač 50X11Ocm 6 K.
Kdor ne ve
ka| nai kupi svojcem za že nitovamsko darilo, god ali priložn. darilo, pogleda naj v moj
GLRVNI CENIK
s 300* slikami, v katerem bode dobil kaj dovolf pri mernega in kateri se pošlje na zahtevo zastonj in franko. C. (n kr. dvorni založnik JilN KONRAD Br(Jx St. 1426 (CeSko).
6 belih
lrtu'i ze o debele po 2 m K 14. po 2'/.m W \6, Iz domaČega
Uanenega platna po
\lm K t8, po 2'l.ffl \K20 dobite franko Iz lumlM. razjdSlllaln J«
—AermscHi v Belin
Hajiepše blago!
za damske obleke, črne salonske obleke, površnike, plašče itd., zajamčeno dobre, trpežne in pristne kakovosti dobavlja
Frant Marek
tovarna za suKr.a. Liberec, Cechy
Prodaja na drobno in debelo. Tovarniške cene. Priložnost za najcenejši nakup - Zahtevajte vzorce!	1101
MASLO! Jajca za vabnje!
Franko puv*ud po pov/ilu. Maslo iz kravjega nnek-i (»luni. zaboj mark 8*50; 6 luni />boj maik 5 50; 30 jajc za valenje mark '*>'—; b" tale ?a piti mark 3 50; tO velik h živih rnUnv mark 7- . B. Margutes, Buczaci vla Oderberg (Slozlja). 310
Zaslužek!
2 — 4 K na dap In stalno s pre-vzetjem lahke pletenine doma. Edino moj stroi za hitro pletenje „PatenthcbelM ima izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, modne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno Poduk zastonj. Oddal enost ne škoduje Troški mali. Pism.garanc. t ajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj Pi d e<je za po* speševanje domačega dela, trgov. Eodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Marialutf, Nel-kengasse J/00.	1^8(1
Brigitenavska elek-trotehn. tovarna
Dunaj XX, Winterg. 18-21
Telefon K 14.594.
Dinami in elektromotorji
Priznano soliden izdelek.
MM iinm za Hi ln ml
Vzorni stroji v obratu v razstavi stroje v c. k.obrtno pospeševalnem uradu, Dunaj DL Severingasse 9. 1178
AGENTI
v vseh krajih monarhije dobe visok zaslužek s prodajo IzdelKOv bronov, izdelovalnice lesenih zastiral in zatvornic
Hollmann & Merkel
Brunov 67, CeSko.
Krasne novosti vezenih In tknnlh zastiral. 820
Pod ugodnimi pogoji se proda dne 8. in 9. maja po umrlem Alojzija Škoficu v Št. Vidu pri Brdu
lepo posestvo
z obširnim gospodarskim poslopjeni, hišo tik državne ceste, pripravno za gostilno ali drugo trgovino, 6 km od postaje Domžale oddaljeno, več lepiji njiv in travnikov, kakor tudi več parcel gozdov, ki merijo čez 40 oralov. Več se izve pri županu Gašperju Kotniku na Prevojah.	1356
m
Učenec
,, .. - -■■■■.IZ- M	ZA. MiCt-lTt tfcTi
• • ;ixiii ?ni-w m:-i-*.- —	T:;;J.
C: ur« '■ :-'-'■*■ Pivnm pri L.at..«:
izjava.
Lr.n hA ; - - • -i .'tlilt i-£. ? +
lilTtfM tfSifijt
c— c : a
S BE.VISCH,
Ceno posteljno perje!
I . C •'»•!•,	!k"t'1!*-
2 K boljitga 2 K 40, »o.oeKja z K b.-
,.;» A K te «ja puh« 5 K 10, ■ trtfro fir.eja, inefno-ti • ;». .k.bijeMja J K «<< v	^ i puha ' K. 7 r.
• <c8 tu t » i" K . r«;f:n»;ti 12 K - Pri 5 kg
----tsj:;« frmko.
- -15 — "s;a rd«£eo? rr.cdrca«. t l i i :i~er(■;■'■ r.»r.V ng-fao«. - ' • - - z z 2 t	*- ■' aka
- "	-s- ' t-.i 2 rv " ' • ■ "1.
... _..",., , - .. K i jolrur.o« i-- « ' K 12 r :;K 10 K r-.	- cr ' rok«,
ii K i ji - crr. "j.-.e. 7-crr. Stroke.
zrofrcd s-.rtgB j- - , s 12 K * r. K -o Po-' - v • j e re-.o. Zannr.a dovo--s* J Car.i raslo«. >» fra-ko.
v Dešenici štev. 71 Češko.
Aston Tutjc. :. r
Kovaškega učenca
r : ; -.'.r r.-iic Ss«l*, f: t e-vri, K »r £k
,e?a kmetija z gostilno
-a k prodi :rtz : v " i;	iT.r ž'"r-
1 - . *	: Kcvrsn as P' Gtiovrj. Več vt
*. -,- Jakob Hafntr-ju llovje ■-.t Vrtr.ig, ; Vetrin;e pri Celovcu.	1130 t2,
Sprejrcem taioj v delo
krojaškega pomočnika
Pater Zapjn, kro. r".f';.-ter, CekJje pri Kranja
(St. 30;.	1329
fTponop - v*r.io trgovino z mešanim UuCliCu blagom. Mi mora biti 14 let star, lober v ra' ra,tvu in s primerno pisavo. Ne-ioMko r.eii.:''iii« zmožni imajo prednost. Kje. nov'.' iz prijaznosti upravniitvo proti priloženi dopisnici za odgovor.	1324
PrPflfl 51P izložbeno okno, vrata, hišna I 1 l/Ufl 3C Trsta in kameniti prag. —
Poizve <<r. Franc Kraškovic, Stari trg 22, Ljubljana.	1305 2
Proda sc mlin in žaga
1.. ;jO' 11 i vodi s štirimi pari kamnov, novo urejena naprava, ki nese 2000 do 2800 kron za-vložka: poslopja zidana in krita z opeko. Zraven je toliko zemljišča, da se redi lahko ena krava in 20 prešičev. Proda se vsled bolezni za nizko ceno 10.800 kron. Leži blizu velike ceste in tovarne, pol ure od Poličan. v Podpeči it. 2, pošta Sv. Dah-Loce.	i;jl'S 2
Posestvo na prodaj
V lepem kraju, četrt ure od železniške postaje S t. Jan ž; poslopje v dobrem stanu, posetve nad 40 mernikov. 3 lepi travniki. Gozda dovolj za Btcljo in kurjavo. Za vse je cena 20.000 kron. Udda se pa tudi manj in za manjšo ceno po izvi ^P,Ca-,P( aCil.ni poK"ji 80	Več se
Tržifcte' Dol»n)rto,	Skrovnft^pošta
Posstno skladišče
suKna in modneao kamoarna
za moške obleke
in.a o znans tvrdka
= B. MIKLflUC =
Ljciljin«, Stritarjeva (Sp.lalskaj ulic« 5 ■ o>: Cene zelo ugodne !
Kovaškega pomočnika EL^eS™
po lkr vanju gove;e živine. Išče Jožef Žorž, kova' v Podragi, pošta Št. Vid pri Vipavi. 1326 2
Pose.-tvo meri skupaj 27 oralov ali 13'6S4»jba zemljišča in sicer polja 2&S4 ha, travnikov 2 TI® ba. j.ašnikov 3's98 ha. gozda fj ha.
iiiša je enonadstropna v dobrem stanu, hlev še nov, obokan, lega za sadjerejo jako ugodna. Gozd je do malega ostanka posekan, a posestvo je v okraju, kjer je do-ti gozda in se kaka parcela lahko dokupi.
Cena je 9000 K, oral pride torej, le na 331 K, poslopje pa niti računano ni.
Lastnik je zdaj Posojilnica v Celovcu, na katero naj se kupci obrnejo. Kupec mora polovico cene plačati, polovica lahko ostane vknji-žena na posestvu.	lisij
20 do so Kron na dan
v bližini Maribora, zložno dostopno, lepa hiša z domačo kapelo, veliko kletjo in stiskalnico, dvema vinicama. hlevom in senico z vsem orodjem; zraven je krasen sadni vrt, deloma novo zasajen vinograd, lepi gozdi in travniki, skupno 15 ha, ki se lahko odprodaj zelo prijetna lega-posestvo sposobno tudi za mlekarijo. - Pojasnila daje Fran Baner, Gosposka ultoa št. 13, Ma-nbor.	i332
Bliža se čas
za nakup lepega blaga, vsled tega zglaslte se v gvantnl trgovini
= „Pri Škofu" =
» Ljubljani, Pogačarje* (Sadni) trg
kjer Vam je velika Izbor po znano nizkih cenah na razpolago. D95
Milen " ' An* • c Ur '/»• vn / 1: r barv« za f I-Cir.r j • n;:' za riikdjiij,, vporab . i:,. '. Pcpita bi k'j n ' -Ji'- L -ze Modrikast blajozj,--\	f.rtJpas-.:-*
kedajtakoujoij.
no priliko? Kje ie, kot pr; meni. dobite 40 metr
sortiranih cianJ kov mej istirnl;
i i'' Kanalu
• Oksford
1	--: v.1 Platno trio
1J - R?
V :	■-	• ao
Naročite takoj Dal:e AO motr. tiatga p a.n- Ia životno in p .steljno perilo za K 1 9 50. Rjuh^ brej
ilva. 7-. imier.o r\v.?s>, n«do«žna dobra kxt0*.03' '.Y)cn .	- -i Zr i -Id K 265. N -.- - ■?,
iiazpoiilja te po povzetju!
Mm Julij Kaufor. BsSi pri Bacila 'M
JVatiri telijo *3vl>ru. po ceni in _ ttvnesl/UHTpotovali ruy \se cJsmrje
rSimonJFJOTietctea
v JCjfutJjunt Molo&vorsA* ulic*20. "S&akotjrstnu CPbjasnihi &yc s*
■	B^H^EBHBBBSSHB
■	CLIMAXmM na pelrolei"
Najcenejši obrat |
^T Bartricb & Co. i
tovarna za motorje g
z:..
DUNAJ XIX C.
He iiseijtMterjtr«. BJJi. |
BBBSIBBBBflBBBBaSi
t kg sivega sKnbl|encga pcr|« K 2, polbf-legn K 2 M1, belega K 4. finega K 6, n«|-| boljšega skubljenegn K 8, sivega pnh«,K,5
----.,„„„,,. n o, sivega I'" , ,.
belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nndal|c poštnine prosto. Dovršone postelje bogato napolnita«, U , lz z.cl° flos'«g« iako trpežnega rdeceg^ modrega belega ali rumenega inlet-iianking-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X88, napol-njena z |ako lepim mehkim perjem K 16, a polpuhoo K 20, ■ puhom k 24; posamezne pernice K 12, 14, J vzglavnlca K 3. S'SO, 4. _ Pernice 180X140 cm velike K # 18, 20: vzglavnlca 90X70 ali 80X80 cm K 4-fiO, & 6-Sn. Spod. pernic« U gradla 180XIt6 cm K IS, 15. RaiPoS |a proti povzetlu po5tn. proato pri naroČila od 10 K dal|a.
M. Berger v DeSealcl St. lOia CeSkl les.
dcn"r "azal ali se blago zamen)«- - c-■ to li nn,	"rtelal', prevlekati invsem drugem
»t«l|nein blagii zaston ln poštnine prosto.	2»3
Oradoi irt od 8, rano do 7, aro zvočor st££
jAc. Ustfedni banka p°d'u*njf" ® českych spoHtelen %™fdTelu
V OirUn. bloki Colklh fiuollilo, Ponterosse 2. Vloge ne knjižice:
4 V/o
Premijne vloge:
Vlog« v takoftem rafcunu In vloge flkone najugodnejšo. Bančno trgovanje vseh vrst. 183 6J-1 - Oddelek za vudije In Itavci/e. ——
Uradne ure od 8. rano do 7, orc ivocer,
Važni migljaji
za kmetovalce in živinorejce!
Živinski pra&kl, ki jih žo dolgo vrsto let izdeluje Karel Riokter v Welsu, ki se vedno odlikujejo po njihovi enakomerni kakovosti ln sestavi ter so so v teku časa vedno bolj in bolj udomačili pri kmetovalcih, v resnici manjkajo redkokje v hlevu; pozna jih skoro vsak kmetovalec lil vsak živinorejec. Radi velikanskih sleparij, ki jih dandanes uganjajo nepošteni ljudje z raznimi živinskimi praški, mora človek biti zelo previden, da nc gre na limanice okolu potujočim agentom. — Kdor hoče biti za vse slučaje osiguran, da bo dobil vedno enakomerno sestavljen živinski prašek, naj zahteva:
za Eronje. roplo živino n prašiče 1
To jo najboljfe sredstvo za rejo in pitanje, poveča množino mleka pri kravah, služi za rast in okrepitev okostja, poveča veselje do žretja in pospešuje prebavo. Rioliter-J«v vel&kl ž.vins&i prašek ni nobeno tajno sredstvo, ampak snov, katera se sme povsod prosto prodajati, kar jo oblastveno dovoljeno. P. n. kmetovalcem svetujemo, naj v slučajih, ako jim živina oboli, pokličejo zdravnika. — Prašek velja 1 zavoj 60 vinarjev, 4 zavoji veljajo 2 kroni ter se dobe povsod po boljših trgovinah, koder vise Richterjovi plakati. Kjer ga ni dobiti, naj se obrne naravnost na
G. SlGHTER-jsva lekarno jri orla"
v Welsu, Gorenje Avstrijsko.
Ustanovljena pred letom 1700. Manjkati ne bi smel v nobenem kmetijstvu
zdravniški povodec pri teieiiju.
•Olajša pri težkih porodih in najiačni legi. 2e več let pri tisočih posestnikih v uporabi. Mnogoštevilna hvalna priznanja. Kompletna garnitura K 3- . Gosp. prof. dr. Kari Keller na porod, kliniki c. kr. ži-vinozdravniške visoke šole na Dunaju piše: Povodec pri telenju jo bil na porod, kliniki z največjo zadovoljnostjo uporabljen in so uporaba istega najbolj priporoča. Izredno praktični pripomoček za Živali, ki se proobžrejo ali ki trpe na napenjanju, je
požiralnik.
Tudi pri ščipanju konj kakor je dokazano Je veliko koristi. — Velik požiralnik (za govedo) K 6'—, majhen požiralnik (za teleta, ovce) K 5-—. Velški živinski praški [se dobe: Jos. Deisinger, Škofjaloka; Ivan K ranic, Borovnica; F. Dolenz, Kranj; Fr. Mlakar, Lesco: Brata Kob6, Novomesto; Rudolf Brundula, Guštanj; Rud. Cebulj, Prevalje; R. D. Taurer, Dobrlavas; Lobinger & Berg-mann, Litija.	1181
Tvornica stolov
Fran Švigelj,
Breg-Borovnica
rabi več stolarskih pomočnikov.
Drugo po dogovoru.
1335
zložna, cena ln varna
&£• Cunard Line
Bližnji odhod Iz domače luke Trsta: Pannonia 2./5., Carpatliia 15./5., Saxo-
nia 23./5., 1911. IzLiverpola: Lusltanija (najboljši najveCiiin najlepši parnik sveta), 29./4., 20./5, 10./6., 8/7., 29./7. 1911, Mauretnnia 13./5., 3./6., 21./6., 22.11. 1911
Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljub-Ijans, SlomSk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-Nevv-Jork III. razred K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
Izvir zdravja so brezalkoholne
šumeče limonade
ki se napravijo z
Mirnim šumečii
Iz malin, citron, Jagod, črešenj, dlšcfill ja^od, ki se prodajajo kot paslilje po i In 4 vinarje v paient. vrečicah po '£ In 5 vin.
S
P *> S S S 5 o
Vsakoletna poraba 80 mlljouov kosov
Edina Izdelovalnica:	U64
Prva češka akcijska dražba za oriental. sladorne in Čokoladne Izdelke. Kralj, Vinogradi prej A. MARŠNER.
Zaloga: Duna|, XI., Theobaldgssse 4.
M posestev
je na prodaj na štajerskem.
Kdor želi kupiti, naj piše na naslov: Hotel „Avstrija" v Slovenski Bistrici.	1268
ZssfopniHi in poiii
za obisk zasebnih odjemalcev za sukneno blago za gospode in dame, se sprejmo proti visoki proviziji event pozneje proti
italni plači pri prvovrstni laz-pošiljAinici Sulcna. Ponudbe pod VVeltllrma 87828 na anon-tno pisarno M. Dukes Nactil. Dunaf I./l.	1179
Samo naravnost
od naše tovarne kupijo zasebniki
blago za gospode !n dame
najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi se vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah.
Zahte ajte vzorce!
Prva Slez. razpošllj. tovsr. blaga
wSUDEtlH"
Krnov (JHgerr.dorf) št. I.
8173 Avstr,- Slezija.
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki Ja izdelana še iz cenenega cementa, odda» jam
cementne strešnike
(z zarezo in brez zareze)
.	i	— po znižani ccni, - Cementna strešna
opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo.	674
tttt Ivan Jelacfn, LJublfana. tttt
Jaz Ana Csfllag!
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Io-relejskimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnim osi-venjem do najvišje starosti. Lonček stane: 2 K, 4 K, 6 in 10 K. Po pošti se pošilja vsak dan po svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice.
ANA CSILLAG Dunaj I., Kohlmarkt 11/65
kamor je naslavljati vsa naročila.
1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HI' z mojim pat.
motorični z močnim pritiskom in za surovo olie
0(1 16 Hi: naprej; 4 do 6 vin. pri mojih petrolinskih motorjih inpetrolinskihlokomobilali, dalje 2—10 HP tudi stoječo motorje Tvornica motorfev I. WARCHALOWSKB Dunaj III., Paulusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovl motorji.	.115
umetne $obe
Brez na-cr^i z.-SrJb termi	•/-.'-ritansl: L~m rs!.*. rc:--.rzr5,1 C'. .-; : r.--• •. r '-t eriix-.lt 'til £ix * z-i : i: i-» I : K. :< :-~nA. lueln
0. Sevdl
li LzKttz.
t..\'£ i-i. T.
DoSle so krasne nooosti!
S akna, volne, svile, celirja in še raznovrstno drugo perllno blaeo za spomladansko in poletno sezono. Svetu)* »e, da s! vsakdo ogleda to veliko zalogo, kakovost tlaga in Čudovito nizke cene tvrdke:
Hedžet 4 Kurilnih
Naročite vzorce, ki se Vam jih pošlje zastonj ln franko!
Dama
ki hote pospeševati kožno nego, ki hote izqublti pei., ler doseči nežno mehko kolci In belo polt, se umiva It ,
Steckenpferd lilijno fnteCno mtlo
Iznamka Steckenpfernl tvrdke Bergmann J čo TeSIn ob Labl. Komad po BO v se dobi v vseh lekarnah, droqerijab in trgovinah s parfumom 1.1, d fflj
a. d. Ostsee I
inZenir.-AKddemija Wisraar
poiitehnikaza stavbne, siroiae In tltktro-inienirja tir arhitekti: tahnika la želei. teton m Iicžraztio, 1
kadar bodete kupovale
blago za lepe obleke, rute, kakor tndl drago blago
oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini
R. MIKLHUC
Stritarjeve (Spltalske) ulice 9
594	tam najdete
zelo veliko izber blaga vsake vrste, poštene ugodne cene ter prijazno in zanesljivo dobro postrežbo.
mu
iz kovanega železa. V izgotovljenem stanju po-cinjenc v ognju. Avto-geno zvarjene. Nikukega rjavenja. Se ne zlomi. Velika stalnost in lažje ter priročneje kot enake sesalke. Največja dela-zmožnost: dviga v treh minutah 900—1200 litrov
J. A. Jotin, akcij, dr., Dunaj 1¥.
230 Frankenberggasse i; 144.
12 .
Najboljša ura sedanjosti
in po najnižji ceni. Srebrna ura od K 7— naprej.
Naročujtele pri moji domači tvrdki ____
ker boste tu res ceno In dobro postreženl.
Fr. Čuden u LJubljani,
samo nasproti FranCiSkanske cerkoe
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Tudi najboljši In najcenejil šivalni stroji so v zalogi.
Ne več ni Mestnem trgi,
samo nasproti Frančiškanske cerkve
3149
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postreženi/
Pripravna birmanska darila.
Kikelnasta uri z verižico ... K itO in npr. i. i, „ boljše vrste „ 8 -,
Prava sreb.-. mcika uri....., 7'60
>i >, ,, „ z verižico „ »-70 •• » 11 boljSe vrste „ 12 - , „ „ ura z dvoj. pokrovom ,, 10'7» , ,,", ," posebno fina „»0—,
ll-karatiii zlata ura..... u —
boljše vrste „ 70,90, 100 '„
Nikelnasta damska ura z verižico	K 6 50 in r.apr.
Prava srebr. „ ........gyj
Prava srebr. „ „ boljše vrste	„12 —1 "
>i n ii i, idvoj.pokr.	„ 1B — „ .■i, n n „ posebno fina „ 16—„ „
14-larat. zlat* damska ura . . .	,, 20 — , "
boljše vrste	„ 80,«0,W
Am.doubl. zl.zavra!, veriž.z obesk. K 2 85 in napr.
brebmazavrat.verižica...... i-50 , *
Pozlačena „ „ ,.	•> _
14-k. zlata "	' "
Srebrna dolgi verižica za uro . V— Amer. double-zlata verižici za uro 5 — 14-kar. zlata, dolgi „ „ .45 —
Uhani, zlato na srenro K 1'bO in nap tl-karatal zlati uhani „ 5 60 „ „ boljSe vrste i prav finimi kamni . . . „ 8'— ,, „ i diiman-.om . . „ i* — „ „ i pravimi briljar< . „ »O — * „
V«. „ » „ fc i.	uo.ga .......... ......pravimi brilja^
Vse v finih škatulah - pripravno za daril*.
-	— F"i»avu« zu aarii*.
Razpošiljanje blaga m vse kraje sveti. Hko naročeno blago ne ngaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne.
^mnmmmm H. Suftner - Ljubljana sv. m m m.«