priložena od
štajerskega gospodarskega društva.
L. 1883.
8. aprila,
Stev. 6.
Oznanilo.
Kakor se uradno poroda prikazala se je goveja kuga v Pesdvi na horvatski meji iežeči vasi v občini Kostet okraj Kočevje. Toraj prepovem vpel-javati na Štajersko ii Kočevskega okraja živino, živinske pridelka in vse druge tvarine. ktere so imenovane v § 1 postave zoper govejo kugo od 29. februarja 1880 (D. p. 1. itev. 37).
Kdor dela temu ukljub, pričakovati ima ostre kazni po § 38 imenovane postave.
Gradec 21. Marca 1883.
c. k. namestnik: Hilbeck.
Napravlj&nje novih travnikov.
V poprejsnih časih mislili so, da je živinoreja pri kmetijstvu samo za to potrebna, da dobi kmetovalec dovolj gnoja kolikor ga potrebuje za svoje njive; živino so imeli toraj za gnojne fabrikante. Dandanes pak je drugače, sedaj je že znano, da živina ne da samo potrebnega gnoja, če se pametno redi, temveč da izplača kermo, ktera se ji da, in tiud, kterega imamo pri reji, i mlekom, mesom, in mastjo. Zato je v novejšem času živinoreja pri mnogih kmetovalcih nar boljši vir, denarja si pridobiti. —
Kdor pa hoče več živine rediti in jo dobro rediti, mora imeti narpred dovolj kerme. Marsikteri kos zemlje, kteri se rabi sedaj za žiti in se ne isplača, ker je žito vpeljano iz ptujih dežel bolj po ceni, naj bi se rabil sa živinsko kermo, namreč naredil naj ki se travnik, in izplačal bi se gotovo veliko boljše. Oe pak je tudi njivo v travnik spremeniti prav lahko, se to vendar velikrat ne zgodi pametno, tak travnik zato ne da toliko sena kolikor bi ga bilo pričakovati. Pred vsem drugem treba je gledati če je kos zemlje pristojin za travnik, mokrote mora imeti zadosti, ker suha zemlja ne da voliko sena ali otave. Kos zemlje, kterega odločimo za travnik, mora biti že sam n. sebi moker, ali mora biti pripraven za obilno zalivanje; kar je št bolj ugodno. Oe pa je zemlja preveč mokra ali močvirnata. mora imeti tako lego, da se preo-
bila mokrota da odpeljati nar boljše z drenažnimi vori; mora biti toraj nižja zemlja kamor se more preobila voda odtakati. Če ima kos zemlje, kterega smo namenili za travnik vse te lastnosti, gleda naj se na pripravo zemlje in na volitev travnih sort, ktere so za zemljo pripravne. To oboje je prav važno, ker od tega odvisi večina in dobrota pridelane kerme.
Zemlja mora biti dobro gnojena, pristojno prerahlana in dobro očiščena od plevela. To se doseže nar ložje, če se nasadi popred koruze, krompirja, repe ali kaj tacega na tako njivo odločeno za travnik. Po tem tskem se zemlja pognoji, in okrepča, po obdelovanji med rastenjem nasajenega pridelka se porablja, in očisti plevelja.
Ko se pa ti pridelki spravijo iz njive, naj se preoije tako polje še v jeseni globoko, poravna naj pa se zemlja, da nima grobov ne leh, ker je zadnič orano pred setvo trave. Travnik mora biti raven, to je ne sme imeti ne leh ne grobov, da ložje raste trava, in da se ložje obdelava. Zato naj se orje taka za travnik odločena njiva v jeseni prav na široke lehe. čez zimo ostane ležati v prahi, da je veliko zemlje na merzlem zraku, da mraz zemljo porablja in jo napravi rodovitno. Ko se zemlja v spomladi posuši, toraj prav rano, naj se pobrani. Z brano se morajo tia napraviti čisto ravna, če se to ne da narediti samo navzdol, se gre z braue še navprek in če tudi to ne pelje do zaželjenega cilja mora se zemlja poravnati z ročnim orodjem (lopato ali motiko.)
Kjer je zemlja dovolj mokra se sme sejati travno seme, če se ni bati da bi se zemlja preveč posušila. Redno pak je nar boljše nasejati travo z drugim žitom n. pr. z ovsom, ječmenom, jarno režjo ali pšenico da mladih travnih rastlink v mladosti soinčni žarki ne pokončajo. Tudi zimsko žito se sme vzeti za setev med travo, ujiva pa potem čez zimo ni praha, ni v spomladi se naseje trava med zimsko žito enako detelji, ktera se seje spomladi med zimska žita.
Samo malokrat če ima za travnik odločena njiva suho lego sme se sejati trava med zimsko žito z žitnim semenom vred že v jeseni, to pa mora biti prav zgodaj konec avgusta ali začetek Septem-
bra, da se trava zarase in čez limo ne pozebe. Nar boljše pa je sejati travo spomladi, in voli naj se 8pomladno žito med ktero se trava naseje. Žito med ktero se nasejo trave ne sme biti sejano pre-gosto, da ne zaduši mlade trave, naseje naj se toraj samo polovica, ali k večim dve tretinji navadnega semena. Preden se naseje trava spravi naj se žito pod zeioljo, če ne bi prišlo travno seme pregloboko pod zemljo in bi večinoma ne pod-gnulo kali.
Premalo gleda se pri setvi na travno sorto, akoravno od prave volitve ce sorte odvisi dober donesek travnikov in dobrota pridelkov.
Kar se seje to se iane, pravi star pregovor pa se vender še pogosto zgodi, da se seje namesto dobrega travnega semena, senčni prah iz senjaka. Zgodi se to, ker večina kmetovalcev ne pozna različnih travnih sort in ne ve koliko vrednosti da imajo za kermo, deloma pak se bojijo stroško za nakup travnega semena. Iz senenega praha ne more se travnik nikolj dobro zarasti, ker seno se kosi, preden je trava zrela, če bi kdo čakal, da trava dozori, dobil bi prav slabega sena enakega slami. —
Seneni prah ima le prav malo dobrega travnega semena v sebi, večin je ali plevelovo seme ali prah.
Kdor se ne boji stroškov kupiti dobrega travnega semena, temu se poveinejo ti stroški z večletnim obilnim pridelkom prav dobrega redil-nega sena.
Pri volitvi travnega semena naj se gleda posebno na lastnost zemlje, da se naseje zemlji pristojnega semena; ravno tako naj se nameša travno seme, ktero poganjo globoko korenine s semenom s poveršnim koreninami. Nar boljše in vrednejše travne sorto za travnike so sledeče:
Francoska Kay-trava (Raygras), ena nar boljših sort, ki zraste nar visočja, se razraste že zgodaj spomladi, da dobro pridelke, mora se pa zgodaj pokositi, da je dobra za kermo, ker ima visoka stebla in malo perja. Ta trava ne potrebuje veliko, dobro raste tudi na slabi in precej suhi zemlji.
Angleška Ba; - trava, da dobro kermo, raste tudi v zemlji srtdue dobrote, nar rajše pa po pristojno mokrih in gorkih krajih.
Laška Ray - trava, je večja kot angleška, ima šitje peresa in klasje enako žitu; prav naglo raste in že pervo leto da dobrega sena. Pri nasetvi travnikov se ta trava sme porabiti namestu žita, da varuje druge travne sorte pred solncem. Ljubi tako zemljo kakor angleška; terpi pak le malo let.
Če ravno ta trava ne obstoji dolgo časa, svetovati je, jo sejati ined druge travne sorte, ker pervo leto varuje druge travne rastlince in da dobrega sena, pozneje pa naredi prostora drugim sortam ko medtomdorastejo.
Klobčasta trava (Knaulgras) je veliko vredna, nar boljše raste v mokri zemlji, preterpeti pak tudi nekoliko suše in da obilo in dobre kerme če se zgodaj kosi.
Je še obilo prav dobrih sort, kterih ne bomo tu po samezno naštevali. Omenimo le, da naj se pri setvi nameša vse sorte travno seme in pridene naj se nekoliko detolnega semena nar boljše od bele detolfe.
Da se dobi dobroga semena oberniti se je treba do poštenega kupčevalca, nar boljše pak je kupovati semena od tacih ljudi, kteri ga sami pridelajo. Kupuje naj pa se vsakp sorta posebej ne že zmešano, da se dobi v resnice toliko vsake sorte kolikor se je zahtevalo, če je seme že zmešano se posamezne sorto ue spoznajo več lahko. Svetovati bi bilo kmetom in kmetovalcem soznaniti se z imeni in lastnostimi različnih travnih sort, če ne morajo vzeti, kar se jim ponudi, brez da bi znali sami presoditi, ali jim bo pristojno ali ne.
Da je treba pri setvi varovalno žito pod zemljo spraviti preden se trava seje ie bilo že omenjeno; različne travne sorte naj se ednako razdelijo, da ne bo ene sorte preveč druge pa premalo, to se doseže če se seje vsaka sorta posebej. Kos zemlje namenjen za travnik ae mora toraj tolikokrat nasejati kolikor travnih sort se naseje; to sicer stane truda in vzame časa pa če se seje z roko se različna semena skupaj zmešana ne morejo nikoli dobro sejati, ker težje seme leti vsakokrat dalje kakor lahko seme, boljše pa se seje zmešano seme s sejalno mašino, ktera je posebno dobra za setev lahkih semen (detelje, trave, lana) ktere se morajo gosto nasejati. Na debeli in mokri zemlji zadostuje seme z vahrjem povaljati, v bolj suhi zemlji naj se spravi travno seme nekoliko pod zsmljo, pa nikoli ne glo-bokejše od 1. centimetra ker če pride seme glo-bokejše ne kali. Kadaj naj se travno seme seje povedano je bilo že popred. Varovalno žito se sme pustiti, da dozori, ker na ta način se spravi tak kos zemlje v večji prid, pervo leto namreč ne da 8ejana trava veliko pridelka, ker pa trava potrebuje samo v nežnji mladosti varstva, ji pa je varovalno žito pozneje bolj v škodo kakor v prid, ker solnce ne more do trave, za to je pametno izbrati si za varovalno žito ovss ali spomladno rež, ktera naj se v cvetji pokosita, da dasta dobrega sena in trave dalje ne nadlegujeta. Če pa varovalno žito poleže mora se pokositi hitro, če ne, zaduši vse travne rastlinke.
0 napravi sadnih drevesnic.
Ker se je lansko leto toliko sadja prodalo in sicer prav dobro prodalo, želel bo marsikdo napraviti si manjšo ali večjo sadno drevesnico, ii katere bi dobil nar hitreje lepa, močna in zdrava sado-
nosna drevesa. Ker se pri napravi drevesnic ie mar-sikaka napaka najde, priporočimo gledati dobro na sledeča vodila. Pred vsem je treba gledati, da ima kos zemlje zvoljen za sadno drevesnico prosto lego, če le mogoče na ravnam, da vetrovi pridejo labko do drevesnice in se drevesca že v mladosti navadijo stanja na prostem , nadalje mora biti zemlja dobra in močna, nar boljši za to su njive ali travniki na ravnem kjer je nar manj 60 do 80 centimetrov globoko rodovitne zemlje, spodna podlaga pak je rahla in mokroti pusti odcejati se.
Če j%- najden tak ugoden kos zemlje, je pervo in nar važnejše delo nasajanje mladik, pri kterem naj se skopljejo grabni nar manj 64 centimetrov globoki , s tim kopanjem pripravimo zgornjo boljšo zemljo globokeje, da korenine mladih drevesc morejo jemati si živeža ii nje, zemljo porabljamo za več let tako globoko kolikor je r?vno potreba, da je gorkeja in mokroto ložje nase vleče. Tako globoko porahljanje zemljo naredi bolj zračno in jo obvaruje pred preveliko sušo. Če se zemlja globoko prekoplje ali porahlja rastejo rastlinke še enkrat tako naglo, in delajo posebno močne korenine, kar bi se v plitvo prekopani zemlji ne zgodilo. Pri nasaji gledati je nadalje, da se večji kamni naberejo in se dajo na kraj narejenih grabnov, in da se vsak plevol, ki ima večletne korenine, kakor osat, z nar večjo skerbljivostjo odpravi.
Ko so se nasadile mladike pervo delo je ograditi drevesnico. Ograja more biti ali rasteče ger-movje (za močno zemljo dober je glogovec za slabeje gabrovec) ali pa suho ternovje ali pa preklje in rante ali late. Ograja ima namen varovati mlada drevesca pred zajci, zato mora biti nar manj l'/f metra visoka, ljukne na straneh pak ne smejo večje biti kakor 5 do 6 centimetrov.
Za tem delom pride poravnanje zemlje, ko je zemlja ravna smejo se divja drevesca presaditi. Divjaki se nasadijo po verstah, pa ne pregosto boljše je da so verste oddaljene ena od druge nar manj 60 do 65 centimetrov in drevesca po verstah naj se nasajajo 30 do 35 centimetrov narazen. Da se daljava lošje zadene naj se vzame vervica (žnura) na kteri je zažsljena mera s vozli zaznam vana.
Pred presajo se mora divja mladika, ktera naj bo debela že enako svinčniku ali gosjemu peresu pri sadnih sortah ktere imajo peške (jabelka, hruške i. i d.) pri koreoinah in na steblu porezati, s tim se doseže, da korenine močnejše postanejo in tudi steblo po tem hitreje in močnje raste. Pri sadnih sortah s kožicami ali lupinami (čvešplje, slive, breskve, orehi i. L d.) navadno se rastlinke porežejo samo pri koreninah, stablo se poreže samo tadaj če verh ni prav zraš*en.
Pri nasaji naj bota dva človeka, pervi dela z lopato jame, drugi pa vsaja v te narejene jame po koreninah porezane divje mladike v te jame ravno tako globoko, da pride cela poprejšna korenina v
zemljo, ktero naj z nogo malo zatlači. Če se pri sajenji porabi malo kompostne zemlje, to rastlinkam pomaga veliko k naglemu in močnemu razvoju.
Ko se je nasadila cela ravnina naj se zemlja ktera se je med sajenjem potlačila zopet porahla.
To rahlanje naj se ponavlja večkrat na leto, posebno če je dež zemljo sterdil, in posebno gleda naj se, da so mladike proste škodljivih merčesov (peresnih uši gosenc i t d.) da morejo rasti brez ovira.
Če se pri napravi drevesnice gleda na vse tu omenjeno gotovo bo vsakdo potem ž nje zadovoljin.
Maribor, meseca marca 1883.
A. St.
Izabelna terta sajena sama po nekaterih vinogradih podružnice Eibiswald.
(Poročilo podrutnitaen predstojnika gospoda Vincenca Pranger-a.)
V petdesetih letih tekočega stoletja bilo je, ko je dobil marljivi kmetovalec gospod Jožef Löscher po domače Rudner pri sv. Ulrihu blizo Wies-a od svojega prijatelja eno terto, imenovano Izabelna terta v dir, da bi jo vsaaii v svojem vinogradu, jo pomnožil in poskusil njeno vrednost.
Čeravno so bila zadnja leta vinorejcem ugodna, in bi marsikdo ne bil gledal na drugo neznano in neljubljsno terto, vzel pak si je gospod Löscher opomnjenje svojega prijatelja k sercu, in gojil je to terto poseboo pazljivo. Ze čez malo leti dobil je od te samo ene terte 20 bokalov vina, ktero je imelo dosti več moči, kakor dobre ratani .šilher.* S časoma pomnožil je' to terto in poskušal naprej t njo, da bi zvedel kakor nar boljše rodi, ali je boljša visoka terta, ali morda niska in po kterih krajih boljše rodi ali v njižavi ali po hribih. Te poskušnje so se skazale vse prav dobro in je terta donesla v dobro porahljani zemlji nar več, ker v taki zemlji ji je bila nar ložje razširiti svoje korenine. Gospod Löscher je dobil čez pet let po sajenji te terte od 50 tert pol štartina vina in čez 7 in 8 let od 25 do 39 teh tert, ktere je dobro pognojil ravno toliko.
Kar zadene ravnanje s to terto jo je odrezal perva leta do pervega popeka, da bi se terta okrepčala, korenin pak ni pokrajšal, v tretjem letu je pustil že pri vsaki teiü zarastek (novo terto) ktero je odrezal do tretjega ali šestega popeka, v petem in šestem letu napravil je terte na dve terti, ktere je privezal tako, da je rastla vsaka nova vejica naravno pokonci, da je dobil enako dobro grozdje. V udnih letih, v kterih so navadne terte le malo vina dal«, se je (kazala ta Izabelna terta jako dobro, zato so začeli tudi sosedje gojiti to terto.
Pred petimi leti odločil jo gospod Janez Zalita v Brun-u na nisko proti severu ležečem vinogradu 800Q0 velikem, kteri je bil popred gozd, nasaditi Izabelne terte. V jeseni leta 1881 pridelal je od nasajenih tert okoli dva štartina vina. Lansko leto pak, ko je napravil jesenski mraz vinogradom veliko škode, pridelal je ravno en štartin vina od teh tert, in ta pridelek je v primeri z dragimi tertnimi sortami za to leto prav dober oziroma se na širjavo in velikost vinograda.
Kar pa se tiče vina ima pervo leto nek poseben okus, goäpod Löscher pa ga je prav skcrb-ljivo pretakal, in ta okus se je zgubil pri starem viau skoraj popolnoma. To vino, Iti ga toči vsako leto, ima pri vsih dobro veljavo.
Zato je nasadil to terto po vsih svojih vinogradih in skušnja ga uči, da dobi v primeri z drugimi sortami vsako leto od te terte prav ugoden donesek.
Po naših krajih bi se priporočilo saditi to terto tistim gospodarjem, kteri majo le majhine vinograde, in pridelujejo vina samo za domačo rabo.
Poročilo iz kmetov.
(Laško, 5. marca 1883.) Meseca februarja imeli smo nenavadno gorko vreme, v občjem tega meseca ni navadno toliko malo mraza (— 5.8 C.) Vreme bilo je navadno oblačno, zrak pak tem razmeram nenavadno suh. Imenovati vreden je samo sneg, ki je padel 5. februarja; skopnil pa je ta sneg in tudi tisti, ki je padel od 9. do 11. 6 centimetrov visoko po ravnini ie trinajstega pretečenega meseca. Rastline pa meseca februaija zavoljo sušo m pomankaoja solnca niso napredovale. Zimske setve loraj ne kažejo spomladi pa so se vender dobro obderžale, ravno tako tudi terta. Lan pa je večinoma pozebel.	J. Castelitz.
Kratka poročila.
(O Dunajskirazstavipitane živine.) Pri tretji Dunajski razstavi pitane živine pripoznala se je gospodu Rudolfu Ramsauer-u iz Kapfenberg-a za dobro pitano pet let staro kravo iz Mttrzske doline sreberna medalja. Več o tej rastavi bomo poročali pozneje.
(C e t s r t a razstava knretnine in ptičev v G r a d e c u.) Ravnateljstvo I. štajerskega kuretninorejskega diuštva v Gradecu primoran je namenjeno razstavo kuretnine in ptičev zavoljo za-deržkov preložiti na jesen tekočega leta, ter nameija zediniti s to razstavo velik internacionalen somenj za kuretnino in ptiče.	A. W.
(Smerečnoseme.) Knjez Schwarzenbergova gozdarska uradnija v Böhmisch-Krumau oddaja dobrega smerečnega semena, od kterega kali 75—80 od sto, meterski cent za 80 goldinarjev pripeljano na železniški kolodvor v Weleschin-Krumau na debelo; na drobno pa prodaja smerečno seme v kraju Krumau po 90 krajcaijev za kilogram.
(Nar zgodnejšamala koruzaodBo-r o n k e,) Ogerski kmetovalec izgojil je s križanjem dobro noreče sirmijske koruze z zgodno zrelo koruzo Pignoleto neko sorto, ktera donaša boljše pridelke kakor pervo imenovana, in je zrela še popred kakor Pignoleto. Rastli'ie imajo sredno velikost, sterži so lepo zraščeni 12 do 15 centimetrov dolgi, in ima vsak storž 400 do 550 lepih malih oianžnoruinenih zernov. Poskušnje skoz dve leti dokazale so dobroto te nove sorte. Ker zgodno dozori pristojna je ta koruza posebno za merzle visoke kraje, kjer navadne sorte naše koruze ne morejo vsako leto popolnoma dozoreti.
(Sola za travnikodelstvo v Wittkiel priKappelnvŠlezviku.) Pred kratkem umerli gospod Asmus Petersen, znan po svoji sistemi za obdelovanje travnikov, imel je pred svojo 8mertjo vsako leto v Wittkiel spomladi in v jeseni šolo za obdelovanje travnikov, ktera je terpela vsakrat 14 dni. Ta šola nadaljuje se tudi sedaj in sicer po kmetijski družbi v Kappeln, in začne se perva tri tedne terpeča šola 24. aprila t. I. Natančneje pogoje naznanja ravnatelj imenovane šole, gospod doktor Brflmmer v Kappeln.
(Salicilna kislica zdravilo proti parkljevi kugi.) Raba salicilne kislice (Salicjrl-säure) proti živinskim boleznim v zdravilo se razširja od dneva do dneva. To zdravilo se je dobro skazalo posebno proti parkljevi kugi, ktera se pri živini pogosto najde. Bolne dele života se vmivajo z salicilno kislico v vodi raztopljeno, in se živini tudi daje zavžiti.
(Stanje goveje kuge.) Žalibog primorani smo zopet, naznaniti govejo kugo. Kakor se vidi iz oznanila v začetku naše prilogo prikazala se je goveja kuga v kraji Padva na Kranjskem na horvaški meji. Upamo, da se bo posrečilo z ostrim ravnanjem po obstoječi postavi braniti razširjanji kuge po drugih sosednih krajih, in zadužiti jo v kraju, kjer je na stala.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem
od 9. do 20. aprila 1883.
Sejmi naznanjeni brez zvezdice so lelni in kra-merki, naznanjeni z zvezdico * so živinski, in naz • nanjoni z dvema zvezdicama ** so letni in živinski sejmi.
9. aprila: Dobova* okraj Brešce, Središče** okraj Ormuž.
10.	aprila: Feldbach", Koprivnica** okraj Kozje.
11.	aprila: Sevenca, sv. Peter pod svetimi gorami" okraj Kozje.
12.	aprila: Gradec* (Lagergasse zraven mesnice).
14. aprila: Zdolje** okraj Brešce.
10. aprila: Kozje**, Šmarje**, Spielfeld** okraj Lipnica, Wölling** okraj Murek.
17. aprila: Kapelje** okraj Brešce.
19.	aprila: Gradec* (Lagergasse zraven mesnice).
20.	aprila: Brandlucken** okraj Weiz, sv. Ilgen na Turjaku okraj Slovengradec.	_
Prilaga štajerska kmetijska druiba.