številka 39 • leto XXX¥m • cena 20 m ___Celje, 27. septembra 1984
^ TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Cigan le boill sam
Družina Rajhardovih se je odrekla
nomadstvu, pa se mora že kar preveč-
krat seliti. Stran 13.
Karikatura spolzl kot tležna kapljica
Tednikov intervju s karikaturistom Borijem Zupančičem.
Stran 5.
Izguba na Gotteh le pokrita
Kaže, da bo ta center do sezone le nared za smučanje.
Stran 9.
Energetsko oskrbo
tudi urela denarnica
Do konca leta ttrez skrbi za goriva
v naslovu izraženo misel so
nam v pogovoru potrdili vsi
glavni preskrbovalci energet-
skih goriv, od Petrola in Pli-
narne do Kovinotehne, ki na
širšem celjskem območju
predvsem skrbi za prodajo in
oskrbo s trdimi gorivi.
V nasprotju z razmerami lani
je nekaj težav z nakupom drv,
ki jih v Kovinotehni sicer ima-
jo na zalogi, vendar ne toliko,
da bi se lahko oddahnili. Pred-
vsem je odvisno od Gozdnega
gospodarstva Celje, da jih
oskrbi z drvmi. Za bukova
drva pa je treba odšteti približ-
no 2800 dinarjev za prostomin-
ski meter.
S premogom je dosti bolje,
vrstni red naročnikov so spra-
vili pod streho in dogaja se jim
celo, da se kupci na obvestila
ne odzivajo, ali pa sporočajo,
da so se s premogom med ča-
kalno dobo že oskrbeli. Tako je
praktično premog, zlasti rjavi,
v prosti prodaji, cene pa se su-
čejo med 9000 in 10.000 dinarji
in nekaj čez, odvisno od vrste
premoga. Črnega premoga v
Celju ne prodajajo več, pa tudi
za ruske brikete se niso odloči-
li. Nekaj zaostanka pri prodaji
in dostavi je pri lignitu, sicer
pa za zimo, če ne bo kaj poseb-
nega, ne predvidevajo težav v
oskrbi. Kaže, da vse tanjša de-
narnica ureja tudi povpraševa-
nje po najcenejšem energet-
skem gorivu in kurivu.
Do konca leta najbrž ne bo
težav niti pri oskrbi s plinom,
tako z zemeljskim kot mest-
nim oziroma utekočinjenim te-
kočim plinom, niti s plinskim
oljem (nafto) oziroma ostrimi
naftnimi derivati. Vsaj tako
pravijo v celjskem Petrolu. Za-
tikati se utegne le pri mazutu,
ki ga ni dovolj niti za četrto
tromesečje.
Več o pripravah na novo
ogrevalno sezono na 5. strani.
MITJA UMNIK
Zapleti zaradi predsednika
Velenjska SZDL pričela nov postopek evltientlranja
v velenjski občini pričenja-
jo nov postopek evidentiranja
kandidata za predsednika
izvršnega sveta. Dosedanji
predsednik Božo Lednik se je
namreč že 1. julija zaposlil v
Gorei^. Za novega predsed-
nika izvršnega sveta so pred-
lagali Franca Avberška iz
REK Velenje, kjer pa se je za-
taknilo zaradi poročila SDK
Slovenije, »v katerem se v
zvezi z razpolaganjem s sred-
stvi rudarske škode omenja
tudi odgovornost tov. Avber-
ška,« kot je zapisano v infor-
maciji, ki smo jo dobili od Ob-
činske konference SZDL Vele-
nje.
V informaciji je med drugim
tudi napisano:
»Delavci UNZ Celje so ugo-
tovili, da predsednik Izvršilne-
ga odbora stanovanjske zadru-
ge Lipa Franc Avberšek pri
gradnji stanovanjske hiše ni
koristil sredstev zadruge, na-
menjene za rudniške oškodo-
vance. Iz navedenega izhaja.
da v ravnanju Avberška ni zaz-
nati znakov kaznivega dejanja,
tako da zoper njega kazenske-
ga postopka ne bodo uvedh.
Zal pa še vedno ni končan
postopek s strani SDK o ugo-
tavljanju gospodarskih po-
stopkov v REK, ki so nastajali
tudi zaradi dolgoletnega neraz-
čiščenega položaja energetike
v naši družbi.«
Predsedstvo OK SZDL Ve-
lenje je na zadnji seji mehilo,
da bi bilo bolje in primerneje,
če bi se pred glasovanjem v
občinski skupščini do konca
razčistilo to vprašanje.
In ob koncu: »Na 14. seji
predsedstva OK SZDL smo
sprejeli sklep, da začnemo nov
postopek za evidentiranje in
kandidiranje predsednika in
članov IS. Ta odločitev je bila
soglasno sprejeta v vseh orga-
nih DPO občine Velenje, ker
se zavedamo tudi svoje odgo-
vornosti za delovanje izvršne-
ga sveta. Ta odločitev pa ne
pomeni nezaupnice tov. Av-
beršku.	X. V.
Čimprej po
ozimnico
Merxov Agropromet je
tudi letos dobro pripra-
vil ozimnično prodajo
kmetijskih pridelkov.
Papriko smo v glavnem
že pokupili, sedaj pa so v
prodaji, tudi na potroš-
niško posojilo, krompir
po 29 dinarjev za kiio-
gram, čebula po 40, česen
po 200 in sveže zelje po
21 dinarjev in 80 par.
Omenjene pridelke bodo
prodajali predvidoma
do 15. oktobra.
Prihodnji teden bodo
začeli prodajati še jabol-
ka - sorti jonatan in zlati
delišes po 53 dinarjev v
trgovini, na plantažah
Kmetijskega kombinata
Šentjur v S lomu in KZ
Slovenske Konjice v
Dobjem dvoru pa bodo
po 13 dinarjev cenejša.
UM
Zeleno zlato gre za devize
Po Hmezadovi oceni naj bi bil letošnji pridelk hmelja v Savinjski dolini za 10 do 15
odstotkov boljši kot lani, ko je bila letina zarsndi neurij s točo podpovprečna. Vsekakor ga
mislijo savinjski hmeljarji prodati na tuje 3.200 ton in zanj iztržiti 10 do 11 milijonov
dolarjev. Ocenjujejo, da bo svetovna letina letos za kakšne tri odstotke slabša od lanske, vsa
jugoslovanska pa za devet odstotkov boljša. Najbrž je torej upravičen zadovoljen smehljaj
delavcev na traktorski prikolici, saj se zavedajo, da je hmelj v primerjavi s pšenico po
kosmatem dohodku do petnajstkrat donosnejši.	^M FX3TO- E MASNEC
jllanl denarja za zimsko službo
}^rčevanJe na račun prometne varnosti?
, Lansko zimo so bile ceste
jj! ulice na Celjskem kar do-
^fo očiščene, za letos pa ka-
da bo precej slabše, saj
na razpolago 20 do 30 od-
^'otkov manj denarja.
Zimski službi Cestnega
^^djetja in CE-KA sta v lan-
s snegom bogati zimi, so-
'^no opravili svoje naloge in
, ^"^jih zastojev na cestah ni
ilo. Vendar pa sta porabili
^di precej več denarja, kot
bilo predvideno pred za-
^^kom zime. To se je kasne-
je poznalo pri rednem vzdr-
ževanju cest, kjer so morali
privarčevati denar, ki so ga
pozimi potrošili nad načrti.
Ce bo letos denarja še
manj, potem se bo potrebno
odločiti, katere ulice in ceste
bodo očiščene, katere pa bo-
do ostale pod snežno odejo.
V Celju se kaj lahko zgodi,
da bodo očiščene samo ulice,
ki so v prvi prioriteti. Torej
tiste, po katerih potekajo av-
tobusne proge. Pa še za te je
vprašanje, če bo dovolj de-
narja, pravijo komunalci.
Ker gre varčevanje na ra-
čun slabše prometne varno-
sti pozimi, je vprašanje, če je
upravičeno. Negodujejo tudi
pri Izletniku, saj bi imeli v
primeru slabo očiščenih cest
precejšnje težave s prevozi,
predvsem pa večje zamude.
V tem primeru bi verjetno
negodovali tudi v delovnih
organizacijah, saj bi bila ško-
da zaradi zamudnih priho-
dov na delo vsekakor večja
kot prihranki pri zimski
službi.
s. Srot
2. STRAN - NOVI TEDNIK
■■■■■■■IHKiHBBi
27. SEPTEKBBER
Sejem izpolnil
prii^alfovanla
ysliko preOsiavttBP obm si le
ogledalo leo OOO oblskovale9¥
Velika pričakovanja organizatorjev 17. mednarod-
nega sejma obrti v Celju so se uresničila. Ogledalo si
ga je 160 000 obiskovalcev, sklenjenih je bilo za tret-
jino več poslovnih dogovorov kot lani. Sejem je pre-
rasel prestavitev slovenske obrti in segel z izdelki v
jugoslovanski prostor ter privabil več kot sto po-
slovnih kupcev iz tujine.
Toliko kot ietos celjski sejem še ni imel obiskoval-
cev. Doslej največ jih je bilo lani - 130 000. Letos si ga
je ogledalo 1.54 000 občanov, poleg njih pa še 4233
učencev sedmih in osmih razredov iz 53 slovenskih
osnovnih šol, 1800 športnikov, ki so sodelovali na
športnem srečanju obrtnikov in delavcev ter 2150 de-
lavcev, zaposlenih pri obrtnikih, za katere so ogled
pripravili skladi za izobraževanje delavcev na po-
dročju samostojnega osebnega dela.
Večja poslovnost je bila cilj letošnjega sejma. Naj-
bolj so se mu približali razstavljalci lesne stroke,
uspešni pa so bili tudi člani Splošnega združenja drob-
nega gospodarstva in organizacije združenega dela, ki
imajo kooperacije z drobnim gospodarstvom. Precejš-
nje je bilo tudi zanimanje za izdelke sedmih obrtnih
zadrug iz drugih republik. Poleg poslovnih obiskoval-
cev iz Slovenije in dru^ republik, jih je veliko prišlo
iz tujine. Delegacije so imele pomembno vlogo, sejem
pa je obiskalo tudi sto posameznih poslovnežev. Zani-
mali so se za širok krog izdelkov - od domače obrti do
zahtevnih tehničnih izdelkov, v katere je vgrajeno ve-
liko znanja.
Usmeritev v delno specializacijo in s tem v večjo
poslovnost sejma je bila pravilna, letošnji uspehi pa
dajejo upravičeno upanje, da bo sejem ob^ prihodnje
leto v celoti poslovni sejem.
Z letos pridobljenimi izkušnjami se bo mogoče izog-
niti nekaterim slabostim, še zlasti pri predstavitvi iz-
delkov in njihovi preglednosti, pogoj za uspešnost pa
bo tudi nadaljnja kakovostna raven izdelkov. Cas je, da
na sejem najdejo pot samo vsi najboljši izdelki, ki jih
drobno gospodeirstvo premore v osebnem in združe-
nem delu.
MILENA B.PDKLIC
Zastarela oprema in neučinkovitost
Delež Zilra¥stvenega centra k cenelšemu zarawstwenemu wamwu
v Ckilju so že leta 1981
sprejeli vrsto ukrepov za
odpravljanje težav oziroma
za zniževanje stroškov
dravstvenega varstva in s
tem ohranjanje dosežene
ravni v občini. O tem, koli-
ko so svoje naloge opravili
v Zdravstvenem centru Ce-
lje, bodo spregovorili tudi
na današnji seji skupščine
občine.
Čeprav v glavnem z zamu-
dami, so v Zdravstvenem
centru uspeli uresničiti velik
del nalog. Podvajanje neka-
terih storitev v osnovni in
specialistični dejavnosti so
razrešili s sporazumom o de-
litvi dela med enotami
Zdravstvenega centra, ki so
ga sprejeli letos junija. Zaži-
vel je sistem solidarnosti
znotraj Zdravstvenega cen-
tra, reševalna služba je bolje
opremljena in jo bodo še le-
tos drugače organizirali, za
dijake in študente so poskr-
beli, skrajšali so nekatere ča-
kalne dobe. Za nujne pregle-
de in nujno bolnišnično
zdravljenje čakalnih dob ni,
sicer pa so na posameznih
področjih različne. Za pre-
glede pri specialistih ni treba
čakati na področju kirurgije,
travmatologije, plastike,
otroške kirurgije in pediatri-
je. Z uvajanjem popoldanske
ambulante se je skrajšalo ča-
kanje tudi na ortopediji. De-
lavci v bolniškem staležu ča-
kajo pet do šest tednov, osta-
li redni bolniki šest do osem
tednov. Pri intemističnih
pregledih ni treba čakati na
področju preiskav ščitnice,
za preiskave krvnih obolenj
pa še vedno tri tedne, za pre-
bavila in revmatična obole-
nja mesec, pri kardiologu pa
je treba počakati tri tedne.
Za očala je treba pri okulistu
čakati šest do osem tednov.
Zaradi večjega števila pre-
gledov in premajhnega števi-
la ginekologov, so se poveča-
le čakalne dobe za ginekolo-
ški pregled na skoraj pet me-
secev. Tudi za sprejem v bol-
nišnico, kadar je potreben, a
ne nujen, je treba počakati -
na področju žilne kirurgije,
kadar gre za obolenja ven,
več mesecev, na področju ki-
rurgije žolčnih izvodil mesec
do dva, za zdravljenje kil dva
do tri mesece, drugod pa te-
den do dva. Sicer pa so v
Zdravstvenem centru ugoto-
vili, da bi potrebovali še 19
specialistov različnih strok,
če bi hoteli čakalne dobe po-
vsem odpraviti.
Zaenkrat še neuresničena
ostaja naloga o dopolnitvi sa-
moupravne organiziranosti
Zdravstvenega centra. Zav-
zemanja za čvrstejšo poveza-
nost osnovnega zdravstvene-
ga varstva v mestu Celje do,
slej niso rodila sadov, kljmj
ugotovitvam, da bi bila orgj,
niziranost z manjšim števj.
lom temeljnih organizacij
bolj gospodama. Ravno v
tem času so ponovno priprg,
vili analizo razmer in pred,
lojg dopolnitve organizirano,
sti, ki bi naj zagotovila bolj
smotrno delo, bDljše izkorj,
ščanje opreme, strokovna
povezovanje, lažje nadom«;
ščanje delavcev, in v nekat^
rih primerih tudi boljše strt),
kovno vodenje. Razprava bo
seveda pokazala, če so to?
predlogu sprememb tudi re.
snično zajeli, pokazala pa bj
tudi, koliko se je spremenilj
sama miselnost v temeljnih
organizacijah.
MILENA B. POKLIC
Ob nalogi za smotrno iz-
koriščanje obstoječe opre-
me je največja težava v za-
starelosti opreme. V pov-
prečju je 86 odstotkov opre-
me izrabljene, sredstev za
novo pa skoraj ni. Letošnja
amortizacija v vseh dvain-
dvajsetih temeljnih organi-
zacijah jim bo dala skro-
mnih 89 milijonov dinarjev
- tolikšna pa je že tudi cena
enega rentgenskega apa-
rata.
Se več tovarištva med deiavci
v osnovnih organizacijah
Zveze komunistov je v teh
dneh živahno. Pripravljajo
se na razprave ob osnutkih
sklepov 13. seje Centralne-
ga komiteja Zveze komuni-
stov Jugoslavije, drugod
ocenjujejo že opravljene
razprave. Tudi v osnovni
organizaciji celjske filiale
temeljne organizacije Špe-
dicija koprske delovne or-
ganizacije Interevropa. Se-
kretar osnovne organizacije
Aleksander Koštomaj je z
razpravo zadovoljen.
Je bila razprava takšna,
kot jo o pomembnih vpraša-
njih pričakujemo?
A.Koštom^: Bila je živa-
hna in odkrita. Pogovarjali
smo se predvsem o težavah
naše organizacije, o delu v
posameznih oddelkih jn o
skupnih slabostih in slabo-
stih posameznikov.
Katerih slabosti ste se lo-
tili?
A. Koštomaj: Največ jih je
pri sami organizaciji dela na
posameznih referat in od-
delkih, ne nazadnje pri med-
sebojnih odnosih. Temu smo
namenili več pozornosti, ker
so dobri medsebojni odnosi
pri nas osnova dobrega dela.
Le tako lahko hitro in uspeš-
no ustrežemo strankam, zato
pa manjše slabosti tudi spro-
ti rešujemo. Vseeno smo po-
udarili, da moramo doseči še
več dogov^anja, še več pra-
vega tovarištva med delavci.
Kako pa ste ocenili delo
vaše osnovne organizacije?
A. Koštomaj: Dobro. Med
65 delavci v Celju nas je pc
izstopu enega člana dvanajst
komunistov. Sodelujemo v
vseh družbenopolitičnih or-
ganizacijah in samoupravnih
organih. Z izjemami, ki ne
delajo, tako kot bi bilo treba,
se bomo še posebej pogovo-
rili.
Kaj pa je pokazala razpra-
va o osnutkih sklepov U
seje CK ZKJ?
A.Koštoiiu^: Ocenili smo,
da so sklepi sicer v redu, a še
boljši bi bili, če bi bili bo|
določni, še zlasti tisti v zvezi
z našim ekonomskim pob
žajem.
Ste bili sami pri obravm
vi poslovanja v vaši temel}
ni organizaciji bolj d»
ločni?
A. Koštomaj: O tem smo
se že prej, pa tudi na petkov
seji, veliko pogovarjali. NaS
poslovni dosežki so sicer do
bri, a težav nam ne manjka
žal predvsem takšnih, na k&
tere nimamo nikakršneg!
vpliva. Predpisi, ki urejajo
uvoz in izvoz blaga, so zaple
teni, še bolj potrebna doku
mentacija za posamezne po
šiljke, ki se csuinijo. Mi pi
smo med dvema silama •
med zveznimi organi in go
spodarstvom.
Kaj bi bilo potrebno spre
meniti, da bi vam biK
lažje?
A. Koštomaj: Izboljšati
pravilneje - poenostaviti b
bilo potrebno predpise. Ni
samo zaradi nas.
MILENA B. POKLil
Aleksander Koštomaj
Ločiti med itomunisti in čiani
¥ KS mkulrle pričeli z razpravami o sklepih IX seje
CKZKJ
Vsak komunist v krajevni
skupnosti mora biti tudi ak-
tivist socialistične zveze,
saj ni dovolj, da je komu-
nist le na svojem delovnem
mestu, so zahtevali komuni-
sti krajevne skupnosti Mo-
zirje-jug, ko so ob sklepih
13. seje CK ZKJ razpravljali
o nalogah, ki so pred njimi.
Ta in še nekaj dnigih sej, ki
so bile v ponedeljek, pome-
nijo uvod v široko partijsko
razpravo o sklepih našega
partijskega vodstva.
V razpravi so se komunisti
dela krajevne skupnosti Mo-
zirje izognili splošno znanim
družbeno ekonomskim pro-
blemom, saj je za partijo v
tem trenutku pomembneje,
kako bo organizirala delo v
svojih celicah. Za krajevno
skupnost pa je pri tem po-
membno, kako se komunisti
vključujejo v njeno samo-
upravo, kako so aktivni v so-
cialistični zvezi, društvih.
Tudi v krajevni skupnosti
Mozirje-jug je precej takšnih
komunistov, katerih dela ni
čutiti ne v krajevni skupno-
sti ne na delovnem mestu.
Se največ takšnih, ki so lah-
ko za zgled, je med upoko-
jenci in starejšimi komuni-
sti, katerih delo je čutiti v
partiji, delegacijah in druš-
tvih. »Postaranje« osnovne
organizacije v KS je logična
posledica mišljenja in ne-
kakšne delitve mladih ko-
munistov, ki delajo v podjet-
jih, in starejših v KS, kar pa
je največkrat zgolj krinka za
nesprejemanje nalog v vseh
okoljih. Ločiti je torej po-
trebno komuniste od tistih
ki so zgolj člani partije, po-
trebno pa je tudi pomladiti
vrste. Vsak član pa naj bi bU
predvsem človek s poštenim
odnosom do dela in odgo-
vornosti, z vrlino torej, ki jo
imajo rmiog- brez partijske
knjižice. Da se bodo ti prik-
ljučili k zvezi komunistov,
pa je najprej potreben ose-
ben zgled komunistov,
osnovno vodilo, ki so ga v
svojih nadaljnjih nalogah
opredelili tudi komunisti OO
ZK Mozirje-jug. Ti so na-
mreč sami najbolj odgovor-
ni, da se posameznih zborov
krajevne skupnost udeležuje
msuij kot EKjlovica delegatov-
komunistov, da se zaradi ne-
poznavanja demokratičnega
centralizma ne izvajajo
skupno sprejeti sklepi, da so
razprave preveč forumske
ipd.
R. PANTELIC
Uma
kazalce
spet za uro
nazaj
Zadnjega septembra, v
nedeljo 30. septembra ob 3.
uri zjutraj, bo treba urine
kazalce spet pomakniti za
eno uro nazaj, tako da bo-
mo prešli n& naravni,
sončni čas.
Kaže, da se je končno tu-
di poletni čas pri nas uve-
Ija^ in ob premikanju ur-
nih kazalcev za uro naprej
ali nazaj ne doživljamo več
nepotrebnih »jugoslovan-
skih« šokov. Tudi za polet-
ni čas leta 1985 je že vse
dogovorjeno, nanj patfcmo
prešli 31. marca ob 2. uri
zjutraj. V nekaterih drža-
vah Evrope se slišijo celo
glasovi, da bi poletni čas
premaknili še v oktober, a
o tem pri nas še ne razmiš-
ljamo.
UM
Zavzeto o
sklepih
Prenekatera resna in zaskrb-
ljena beseda je že bila izrečena
med komunisti v osnovnih or-
ganizacijah, kjer v teh dneh
razpravljajo ob in o osnutkih
sklepov 13. seje Centralnega
komiteja Zveze komunistov
Jugoslavije. Tako je bilo tudi v
osnovni organizaciji Zveze ko-
munistov v Ingradovi temeljni
organizaciji Mehanizacija. Ka-
že, da bodo v večini okolij dale
razprave tisto, kar od njih pri-
čakujemo, -saj komunisti v
osnovnih organizacijah v veli-
ki meri obravnavajo lastne sla-
bosti, razkrivajo, katere je mo-
goče odpraviti z dobro voljo in
boljšim delom in tiste, na ^te-
re nimajo vpliva. Predvsem pa
iščejo svojo pravo pot za na-
prej-
Foto: EDI MASNEC
Prevozi na delo
Izletnik pomUa Helovnlm organlzacHam
sporazum
Celjski Izletnik je pripra-
vil osnutek sporazuma o
prevozih na delo, ki naj bi
ga podpisale delovne orga-
nizacije. Na ta način naj bi
bolje uredili prevoze, pred-
vsem pozimi, ko je gneča na
sredstvih javnega prevoza
največja.
Sporazum, ki ga je Izletnik
ponudil v podpis, predvide-
va, da bi delovne organizaci-
je odslej same kupovale me-
sečne vozovnice za svoje de-
lavce. Praktično bi densir, ki
ga doslej dobivajo delavci
kot nadomestilo za prevoz
na delo, nakazovali kar na
Izletnikov žiro račun, tam pa
bi imeli, pravijo, večji pre-
gled nad tem, od kod in kdaj
se vozijo delavci na delo. Pri
Izletniku so prav tako pri-
pravljeni zagotoviti dodatne
prevoze, takoimenoveine d<
lavske avtobuse, vendar le'
primerih, če bi jim zagoto^
li, da bodo ti avtobusi vozi
polno zasedeni.
V Izletnikovem predlo!
je vsekakor preveč prisot«
ekonomski račun in verjeti
bodo imele delovne orga^
zacije in tudi drugi precj
pripomb na ta osnutek, pi'
den ga bodo podpisali. D«
slej je dala pripombe le K"
misija za pregled saf''
upravnih in splošnih akt"*
pri celjski občinski skupš^
ni, pa še te pripombe zadeV
jo le formalni del sporaziii'''
Osnutek naj bi prišel v jaV
razpravo sredi prihodnji
meseca, akcijo pa bosta ^
dila sindikat in celjski it^
ni svet.	,
S-
27. SEPTEHflBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
pohiteti republiifo
CIU Laščanov Ho leta 2000 le 5%
zaostanka za republiškim povprečlem
»Smernice so smele. Pri-
zadevati si moramo, da za-
stavljene cilje realiziramo,
pe pa iskati izgovore, zakaj
jjh ne moremo uresničiti,«
je ob razpravi o smernicah
dolgoročni razvoj občine
I^ko do leta 2000 na seji
občinske konference socia-
listične zveze v Laškem de-
Andrej Mavri, sekretar
občinske konference ZK.
Smernice niso skupek že-
lja, ampak nuja, če naj se ob-
lina Laško do leta 2000 vsaj
približa republiškemu pov-
prečju. Kot cilj si zastavljajo
boljšo rast družbenega proiz-
voda, kot je povprečje v Slo-
veniji, da bi ob koncu tisoč-
letja le še za 5 odstotkov zao-
stajali za republiko.
Cilji so v bistvu skromni,
vendar težko uresničljivi, če
izhajamo iz obstoječega eko-
nomskega položaja. Oprema
je zastarela, kadrovska
struktura zaposlenih nizka,
uvajanje informatike je šele
na začetku razvoja v občini,
slaba je tudi poslovodna
struktura. Akomulativnost
je nizka, naložbe v osnovna
sredstva zaostajajo. Zelja in
nuja je, da skozi proces pre-
strukturiranja razvijajo tiste
perspektivne programe, ki
so zanimivi za občino in re-
publiko. Tako bi dosegli tudi
prelivanje sredstev v občino.
Načrtujejo, da bi gospo-
darska rast naraščala po
stopnji 3,5 odstotkov, ob
manjšem zaposlovanju (le
odstotek). Večino investicij
(80%) bodo usmerili v gospo-
darstvo. Do leta 2000 naj bi
dosegli 30 odstotni delež
izvoza v družbenem proiz-
vodu.
Samo z uresničevanjem
teh ciljev bodo lahko prema-
gali tudi izrazite demograf-
ske probleme, kot je izredno
počasna rast števila prebi-
valcev. V tridesetih letih se
je število povečalo le za 6 od-
stotkov (v Sloveniji za 30), od
tega je kar polovica vzdrže-
vanega prebivalstva (v repu-
bliki 36%), aktivnega imajo
le 39 odstotkov (republika
45). Zato tudi delež aktivne-
ga prebivalstva težko dohaja
združevanje sredstev za
vzdrževanje ostalih prebival-
cev po eni strani, po drugi pa
jim zmanjkuje sredstev za
razvoj družbenega stan-
darda.	VVE
Spominsko
obeležje v
Hrastovcu
Med številnimi priredi-
tvami ob letošnjem občin-
skem prazniku Velenja bo
tudi odkritje spominskega
ot)eležja v Hrastovcu pri
Skalskih Cirkovcih v ve-
lenjski občini. V grobišču
je pokopanih pet borcev 3.
bataljona 3. brigade VDV,
ki so padli v bitki 12. de-
cembra 1944 med premi-
kom preko Pake severno
od Velenja proti Cirkov-
cam. Padli borci so poko-
pani na Karničnikovi do-
mačiji v Hrastovcu.
Spomenik, ki ga bodo
odkrili v petek, 5. oktobra
ob" 17. uri, so postavili ve-
lenjski borci, slovesnost pa
pripravlja skupaj z občin-
skim odborom krajevna or-
Šanizacija ZZB NOV
kale.
FRANJO MAROSEK
Zaradi nizicih osebniii doliodliov
nelcateri poliiiGi izumiralo
Ifgetovltev vella za delavce pri obrtnikih
Dohodkovni odnosi, so-
cialni položaj delavcev, za-
poslenih pri obrtnikih, de-
javnost njihovih osnovnih
sindikalnih organizacij, po-
trebe po izobraževanju in
informiranju so bile osnov-
ne teme dveh posvetovanj,
ki jih je v petek v Celju pri-
pravil sindikat delavcev
obrti Slovenije.
Na skupnem posvetu
predstavnikov republiških
odborov sindikata delavcev
obrti Slovenije in Hrvaške,
na katerem je bil tudi pred-
sednik zveznega odbora, so
pri izmenjavi izkušenj name-
nili precejšen poudarek do-
hodkovnim odnosom med
organizacijami drobnega go-
spodarstva in velikimi de-
lovnimi organizacijami. Od-
krivali so vrsto slabosti, ki
predvsem na Hrvaškem za-
virajo vključevanje malih v
proizvodne sisteme velikih,
medtem ko je dopolnjevanje
proizvodnje v Sloveniji že
zaživelo.
Družba še vedno ne ceni
dovolj dela v obrti. O tem
pričajo tudi povprečno nižji
osebni dohodki v malem go-
spodarstvu in zaskkrbljujoč
socialni položaj delavcev v
nekaterih dejavnostih. S tem
se povezuje izumiranje neka-
terih poklicev, za katere je
zaradi slabega vrednotenja
dela med mladimi le malo
zanimanja. Ti poklici so
predvsem v uslužnostni obr-
ti - kleparji, čevljarji, servi-
serji, vodovodni inštalater-
ji... Na posvetovanju so
predlagali ustanovitev po-
sebne skupine pri Gospodar-
ski zbornici, ki bi naj prouči-
la težave deficitarnih pokli-
cev.
Razdrobljenost delavcev,
zaposlenih pri obrtnikih, po-
gosto pa tudi slab posluh ob-
činskih sindikalnih svetov
za njihove potrebe, so te-
meljni reizlog za še vedno
šibko vključenost delavcev v
sindikat. V Sloveniji je
vključenih le 50 do 65 odstot-
kov delavcev v obrti, v šte-
vilnih občinah pa osnovne
organizacije niso niti usta-
novljene. Na celjskem ob-
močju je tako v Šentjurju,
Šmarju in Laškem. Na po-
svetu predsednikov osnov-
nih organizacij so ponovno
obudili razmišljanje o mož-
nostih, da bi tudi obrtniki
postali člani Zveze sindika-
tov.
Spregovorili so še o skla-
dih za izobraževanje delav-
cev. V Sloveniji so oblikova-
ni pretežno regijsko, za vse
pa velja, da namenjajo pre-
malo denarja za strokovno
usposabljanje delavcev in
preveč za izlete in podobne
oblike »izobraževanja«. Za-
radi neustrezne izobrazbene
ravni delavcev v obrti je tre-
ba za izobraževanje za pokli-
ce nameniti več denarja, so
poudarili.
MILENA B. POKLIC
Sifiepi za vsaltdanlo rabo
Borci konllške občine se zavzemalo za sposobne
Na razširjeni seji Občin-
skega odbora ZZB NOV Slo-
venske Konjice se je v sobo-
to popoldne zbralo 28 čla-
nov borčevske organizacije.
Zunaj, na prostem, kot te-
daj v najtežjih dneh, so ob
domu borcev na Tolstem
vrhu razpravljali o predlo-
gih 13. seje CK ZKJ skupaj s
sekretarjem občinskega ko-
miteja ZK Slovenske Konji-
ce Avgustom Spoljarjem in
predsednikom skupščine
občine Tonetom Tumškom,
ki sta se udeležila te borčev-
ske seje.
Turnšek je p»risotne sezna-
nil s trenutnim gospodar-
skim položajem v občini,
Spoljar pa je med drugim
povzel tudi nekaj bistvenih
značilnosti iz predlogov.
Borci so v razpravi odkrito
spregovorili o značilnostih
slabega gospodarjenja in po-
udarili, da bi morali zlasti
komunisti doseči večji vpliv
in poimenovati odgovornost
z imenom in priimkom in
preseči pasivnost in oportu-
nizem v svojem okolju. Spre-
govorili so tudi o nepravilni
davčni politiki, kakor tudi o
tistih izobraženih kadrih, ki
niso sposobni opravljati svo-
jih dolžnosti. Takšne delavce
je treba zamenjati z drugimi,
sposobnejšimi, so menili.
Ugotavljali so, da imamo do-
bro zakonodajo, ki pa je ne
izvajamo. Menili so, da bi
morale biti inšpekcijske
službe bolj budne. V času, v
katerem živimo je potrebno
žrtvovati tudi nekaj lastnega
ugodja za lepšo bodočnost,
so si bili enotni.
MATEJA PODJED
Premaio posiuba v združenem deiu
o bolezninah v šmarski oličlnl
Največ bolezenskih izo-
stankov na Celjskem je v
občini Šmarje pri Jelšah.
Da bi število teh zgubljenih
ur, ki bremenijo združeno
delo občine in sredstva, ki
so namenjena zdravstvu
zmanjšali, so se v občini,
zlasti pa še v občinski
zdravstveni interesni skup-
nosti Šmarje, lotili akcije,
ki naj bi kar najhitreje po-
kazala učinke. Analiza bol-
niškega staleža v nekaterih
organizacijah združenega
dela, ki so jo pripravili v
občinski zdravstveni skup-
nosti kaže, da se je proble-
ma treba lotiti temeljito in
strokovno.
Problemu bolezenskih izo-
stankov so precej pozornosti
namenili tudi delegati zbora
združenega dela šmarske ob-
činske skupščine in delegati
zborov skupščine občinske
zdravstvene skupnosti, ki so
v ponedeljek popoldne zase-
dali skupno.
Menili so, da uvedba enot-
ne in celovite kontrole bole-
zenskih izostankov v občini
ni zaživela zato, ker se v or-
ganizacijah združenega dela
obnašajo do tega problema
brezbrižno ali vsaj premalo
zavzeto. Ce bi v združenem
delu kazali več zanimanja za
sodelovanje z zdravstveno
službo, bi bili rezultati lahko
kmalu boljši, tako pa so so-
delovanje zavrnili prav v ti-
stih delovnih organizacijah,
kjer je bolezenskih izostan-
kov največ. Gre torej za ma-
terialno, moralno in politič-
no odgovornost delavcev v
kadrovskih službah, ki bi
morale biti pripravljene in
sposobne spopasti se s tem
problemom. Potem je tu še
vprašanje delavčeve zavesti.
Kot da našim samoupravljal-
cem še vedno ni jasno, da z
izigravanjem okoli neupravi-
čenega bolniškega staleža
mečejo polena sebi pod no-
ge, da gre tudi denar za po-
trebe zdravstva iz njihovega
lastnega žepa. Ker pa je po-
stala »bolniška« v praksi
odraz sposobnosti izigrava-
nja in iznajdljivosti delavca,
se bodo pač morali nekoliko
bolj potruditi za to področje
odgovorni delavci v združe-
nem delu. Ti se danes prera-
di sklicujejo na odgovornost
in dolžnost zdravstvenih de-
lavcev, sami pa ne naredijo
bore malo, da bi se jim pri-
bližali in z njimi sodelovali.
Zdravstvena služba je prav-
zaprav zadnja, ki bi morala
ta problem urejati, je pa bila
vselej pripravljena sodelova-
ti. Da bi v združenem delu
morali uvesti službo kontro-
le bolniškega staleža oziro-
ma zaposliti kontrolorje za
nadzor na domu, so še menili
delegati. Ve se, torej, kdo je
prvi na potezi.
MARJELA AGRE2
Jubilej
Obrtnega
združenia
Celje
Ob 15-letnici svojega
združenja so celjski
obrtniki razvili prapor.
Na krajši slovesnosti, ki
je bila konec minulega
tedna v Narodnem do-
mu, so podelili tudi
priznanja članom zdru-
ženja, Id so z večletnim
požrtvovalnim delom
prispevali k uveljavlja-
nju in pospeševanju sa-
mostojnega obrtnega
dela.
Marija Krpan je preje-
la zlato plaketo za dol-
goletno delo v organih
obrtnega združenja in
za uspehe pri delu v go-
stinski sekciji. Zlato
plaketo je dobila tudi
Marija Lavrič kot naj-
starejša, še vedno aktiv-
na obrtnica, ki že 64 let
uspešno vodi svoj go-
stinski lokal.
Srebrne plakete so
prejeli Melita Voh,
Zdenka Bratovšek,
Vinko Tanjšek, Albert
Leskovšek in Ivan Tr-
glavčnik, bronaste pa
Majda Rezar, Marko
Klinar, Danijel Kandor-
fer in Anton Lovšin.
N. K.
Za bone se že mudi
v vseh občinah celjskega
območja prav te dni delijo
bone za gorivo za letošnje
zadnje tromesečje. Preglej-
mo kdaj in kje bodo v posa-
meznih občinah delili bone.
Celje: Bone bodo delili še
danes, v četrtek 27. septem-
bra na krajevnih skupnostih
od devete do osemnajste ure.
Laško: Se danes, v četrtek
in v petek lahko bone dvig-
nete od osme ure zjutraj do
pol štirih popoldne, na
Skupščini občine oddelek za
promet. Bone lahko dvigne-
te tudi na občinskih uradih v
Radečah, Rimskih Topli-
cah.. .
Mozirje: Tu bodo bone de-
lili danes, v četrtek in v pe-
tek. V četrtek od sedme do
osemnajste ure v krajevnih
skupnostih, v petek pa od
sedme do štirinajste ure na
sedežu občine.
Šentjur: Bone so pričeli
deliti včeraj in jih bodo delili
en mesec v okviru uradnih
ur, na krajevnih skupnostih.
Za zamudnike pa kasneje na
uradu za promet.
Šmarje: Bone delijo da-
nes, v četrtek od osme do
devetnajste ure v vseh večjih
krajevnih skupnostih, v
manjših pa so bone razdelje-
vali le v sredo.
Titovo Velenje: Bone bo-
do delili le deines, v četrtek
od osmih do osemnajstih v
krajevnih skupnostih.
Žalec: Tudi tu bodo bone
delili le v četrtek 27. septem-
bra od enajste do devetnaj-
ste ure v vseh dvajsetih kra-
jevnih skupnostih.
Slovenske Konjice: Last-
niki motornih vozil lahko
bone dvignejo še danes v
krajevnih uradih do 18. ure,
jutri pa še na občini.
POGLED V SVET S kovinotehno
Gromiico v Beii hiši
Jutri se bosta v Beli hiši sestala
ameriški predsednik Ronald Rea-
gan in prvi podpredsednik sovjet-
ske vlade ter zunanji minister An-
drej Gromiko. To bo prvo srečanje
predsednika Reagana z nekom iz
najožjega vodstva v več kot treh
letih, kar je na čelu Združenih
držav.
Samo po sebi je to dobro zname-
nje. Obe supersili že zelo dolgo, od
začetka šestdesetih let nista bili v
tako slabih odnosih kot ravno zdaj,
zadnja leta. Pogovor Gromiko -
Reagan, tudi če ne bo prinesel nič
posebno senzacionalnega, bo potr-
dil pripravljenost na obnovo dialo-
ga na najvišji ravni, pa četudi bi
ena ali obe strani potem izjavili, da
se zaradi trmoglavosti nasprotne
strani ni bilo mogoče o ničemer do-
meniti.
Jasno je, da sta obe strani zainte-
resirani, da do sestanka pride. Gle-
de Reagana so razlogi očitni: volil-
ni v širšem pomenu besede. S pri-
pravljenostjo na pogovore in poga-
janja je izbil nasprotnemu predsed-
niškemu kandidatu Walterju Mon-
dalu iz rok močan adut v volilni
bitki za položaj v Beli hiši, namreč
dokazovanje, da bi on, Mondale, če
bi ga izvolili navezal redne pogovo-
re s sovjetskimi voditelji, da bi to-
rej ravnal drugače kot Reagan, ki
da se je spomnil na sestanek z Gro-
mikom »šele šest tednov pred voli-
tvami*.
Reagan je v govoru v generalni
skupščini OZN predlagal sporazu-
mevanje supersil o vseh regional-
nih konfliktih. Reagan je tudi pre-
senetil opazovalce predvsem s ti-
stim, česar - ni rekel. Govoreč o
Afganistanu namreč ni zahteval
umika sovjetske vojske iz te azij-
ske države, to pa je bil vse doslej
eden vogelnih kamnov ameriške
zunanje politike.
Moskva je ravno tako zainteresi-
rana nad Gromikovim obiskom v
Beli hiši. Vse namreč kaže, da bo
Reagan novembra ponovno izvf>-
Ijen, torej se mora sovjetska politi-
ka nekako privaditi na to.
Moskva nastopa pred petkom z
videzom odločnosti, dosedanje
ostre kritičnosti do ameriške poli-
tike. Tako so Reaganov govor v
Združenih narodih takoj ocenili.
češ, saj ni povedal nič novega in
predvsem poudarili, da je govoril s
stališča (pre)moči. V ta okvir sodi
ostra izjava sovjetskega državnega
in partijskega voditelja Konstanti-
na Cemenka na rovaš ameriške po-
litike in oster komentar sovjetske
agencije Tass z neposrednim napa-
dom na Reagana.
Stališča do osrednjega vprašanja
- raketne tekme, omejevanja jedr-
sko-raketnega oboroževanja - se
razlikujejo kot noč pa dan. Wa-
shington ponuja sporazumevanje o
lokalnih spopadih in brezpogojno
vrnitev sovjetskih pogajalcev na
ženevska pogajanja o raketah.
Jutri bodo razumljivo oči sveta
uprte v Belo hišo, da bi videli -
kolikor se bo dalo videti - kako je
potekalo prvo ameriško-sovjetsko
srečanje (skoraj) na vrhunski rav-
ni. Pravi pogovor bo seveda za
trdno zaprtimi vrati. Prva presoja,
ali sta državnika kaj dosegla ali ne,
bo mogoča po javnih izjavah po po-
govorih, če bosta Reagan in Gromi-
ka seveda kolikor toliko zgovorna.
Dotlej pa je mogoče zapisati sa-
mo tole: tudi če bi sestanek spodle-
tel, je ie dejstvo samo, da sta se
Reagan in Gromiko sploh sestala,
obetavno znamenje. Rahla mož-
nost, da bi bilo prej ali slej vendar-
le mogoče doseči vsaj delno popu-
ščanje mednarodne napetosti.
Pite: I JOŽE SIBČEU
4. STRAN - NOVI TEDNIK

Prestrukturiranie gospodarstva
le tcmellno poslovno vodilo
Raz¥oM center CeUe ne Izgubile poslovnega kompasa
Vloga Razvojnega centra
Celje se je v zadnjih letih
bistveno spremenila. Ni več
zgolj člen v izdelovanju na-
ložbeno-tehnične dokumen-
tacije in drugih občasnih
storitev, pač pa posega v ra-
zreševanje ključnih in dol-
goročnih razvojnih nalog,
tako v posameznih organi-
zacijah združenega dela kot
v občini in širše.
Skoraj 40 odstotkov delov-
nih in poslovnih zmogljivo-
sti RCC-ja je danes uporab-
ljenih v slovenskem in jugo-
slovanskem prostoru. In to v
pretežni meri v vlogi stro-
kovnega in razvojnega pove-
zovalca celjskih, regijskih in
slovenskih ozdov z organiza-
cijami in sistemi na manj
razvitih območjih pri uresni-
čevanju novih in preusmeri-
tvah proizvodnih in poslov-
nih programov. Hkrati pa
RCC neguje in uresničuje ce-
lovite projektne pristope.
Ko so pred dnevi v Razvoj-
nem centru Celje tehtali svo-
je uspehe in neuresničene
naloge, so samokritično ugo-
tavljali, da jim je kljub dobri
»generalni liniji« vendarle še
ušlo iz rok marsikaj. To so še"
bolj usmerjeni programi, s
katerimi bi uspešneje pose-
gali v razreševanje razvojnih
stisk združenega dela, izvoz-
ni učinek, lastno strokovno
usposabljanje in nekaj sre-
dobežnih teženj med posa-
meznimi tozdi centra.
Nekaj je tudi okoliščin, ki
jih ob uveljavitvi RCC-ja mo-
ramo upoštevati. Splošna
nedožbena konjunktura je v
začetku, vsaj pred osmimi le-
ti, ko je v Celju prenehal de-
lovati Zavod za napredek go-
spodarstva, dajala več opti-
mizma, hkrati pa je bila - po
besedah predsednika Tone-
ta Zimška - prav ta okolišči-
na tudi »zapeljivka s pogub-
nimi lastnostmi, tako da se
še danes, ko je bitka že dob-
ljena, otepamo z nekaterimi
rcizvadami iz takratnega ob-
dobja.«
V razmerah, ko je naložbe-
na moč gospodarstva padla
pod razumno mejo, je težko
uresničevati dobre poslovne
programe, četudi so narav-
nani v odpravljanje nezapo-
slenosti in nerazvitosti v raz-
vojno zaostalejših okoljih, v
izvoz, nove proizvode in te-
hnologijo na osnovi domače-
ga znanja in podobno. Hkrati
pa so morda prav takšne raz-
mere izziv za še bolj sistema-
tično delo, iskanje boljših te-
hnoloških in tehničnih reši-
tev in, da se odpirajo jasnej-
ša obzorja predvsem za raz-
vojne-inženiring organizaci-
je. Tega se v celjskem razvoj-
nem centru povsem zaveda-
jo. Iz tcikšnega spoznanja tu-
di zorijo usmeritve, ki so jih
posebej poudarili: v Celju in
na območju posegati še bolj
v prestrukturiranje gospo-
darstva, pa tudi družbenih
služb^ povezovati slovensko
gospodarstvo z nerazvitimi
območji Jugoslavije,
MITJA UMNIK
Razvojno raziskovalno
delo je postalo nepogrešlji-
va sestavina poslovnih pro-
cesov Razvojnega centra
Celje, vendar ne razvoj in
razisltovanje za »neznanega
potrošnika«, ampak za
opredeljene družbeno eko-
nomske cilje prestrukturi-
ranja gospodarstva. Preko
2000 pogodb v zadnjih
osmih letih, sicer pretežno
manjših, med njimi pa tudi
nekaj desetin velikih in
družbeno pomembnih, je
plod dobre strokovno-po-
slovne usmeritve in prodo-
ra v jugoslovanski prostor.
Zlatarsiia razstava je uspela kot
komercialna in umetniška prireditev
Ohraniti dosetlanlo dobro prodalo nakita doma le glavtta skrb proizvalalcev
Zlatarska razstava je po-
slovno komercialna prire-
ditev. Pa ne le to. Pomemb-
no je, da se zavemo, da tudi
ob njej ravno toliko uživa-
mo kot ob katerikoli razsta-
vi umetniških del. Tudi zla-
tarsko oblikovanje in mo-
delarstvo je ustvarjalno de-
lo pri katerem vsak izdelo-
valec in oblikovalec nakita
vtisne v izdelek del svoje
osebnosti. Zlasti to velja za
unikatne izdelke, ki so že
prave umetnine in dajejo
zlatarski razstavi pomemb-
no kulturno umetniško raz-
sežnost, ki postaja del na-
cionalne kulture.
Osemnajsta zlatarska raz-
stava v Celju, je kot je bilo
pričakovati, tudi letos požela
številne pohvale in priznanja
tako domačih kot tujih obi-
skovalcev, kupcev in gostov.
Razstava s tem, da ni medna-
rodna tako kot lanska, ni iz-
gubila na kakovosti. Celo
prav je bilo, da so se Celjske
zlatarne predstavile z vsem
svojim asortimanom, ki kar
zadeva oblikovanje in kvali-
teto nakita sledi svetovnemu
vrhu zlatarskega oblikova-
nja. Nove oblike, novi mate-
riali in kamni ohranjajo »hiš-
ni stil« Celjskih zlatarn, ki ga
označuje natančna in kako-
vostna izdelava, posebna či-
stost in lesk zlata ter nežne
oblike z veliko domišljije.
Razstavo si je ogledalo
okoli 80.000 obiskovalcev in
preko 600 poslovnih partner-
jev iz Jugoslavije in tujine.
Vsak dan so predstavniki
zlatarn vodili poslovne raz-
govore z delegacijami naj-
večjih trgovinskih hiš iz po-
sameznih republik, kjer niso
le prodajali in se pogajali,
temveč so veliko časa name-
nili razpravam o tem, kako
skupno usmerjati prodajo v
prihodnje, da bodo lahko
premagovali težke pogoje
gospodarjenja po eni strani,
po drugi pa, da bodo še ve-
dno imeli možnost, da svoje
izdelke prodajo domačijn
kupcem katerih kupna moč
nenehno pada.
Te usmeritve želijo doseči
s stalno skrbjo za racional-
nejšo proizvodnjo, uporabo
domačih surovin in tehnolo-
gije s hitrejšim obračanjem
izdelkov v trgovinah skušajo
cene zadržati kolikor je le
mogoče na dosedanji ravni.
Prodajalne naj bi Zlatarne
opozarjale na pomanjkljivo-
sti, izboljšale izbiro, organi-
zircde skupne reklamne akci-
je z zlatarno ter strokovno
usposabljali prodajalce in ta-
ko kupcem omogočijo vpliv
na prodajo in izbiro.
Ob tem ne smemo zanema-
riti ostalih industrijskih iz-
delkov Celjskih zlatarn, ki so
plod lastnega znanja in raz-
voja in pomenijo pomemben
delež pri nadomeščanju uvo-
za z domačimi proizvodi. Ta-
ko je izredno veliko zanima-
nje za zobozdravstveno opre-
mo, doma in v tujini. Zlatar-
ne so pri podpisanju pogodb
za prodajo še previdne, ker
trenutno še nimajo možnosti
za razširitev te proizvodnje,
Zlatarska oprema pa pred-
stavlja pomemben premik v
načrtih, ki jih ima za razširi-
tev proizvodnje tudi v sode-
lovanju z zasebnim sektor-
jem. Ob tem velja pripomni-
ti, da išče Zlatarna tudi mož-
nosti proizvodnje na domu.
To uresničuje skupaj z zvezo
paraplegikov Slovenije. Le-
tos so zaposlili že 6 članov te
zveze, ki na domu izdelujejo
srebrne »vališ« verižice. Do-
govarjajo se že tiidi o možno-
stih razširitve tega sodelova-
nja z vključevanjem večjega
števila paraplegikov in z ve<
progrcuni.
Nam pa je razstava poka-
zala, da lahko kakovosten in
vreden izdelek brez vsega
tveganja, dobimo tudi doma.
vloleta v. einspieler
Letos so zlatarne predsta-
vile tudi program stenskih
in ročnih ur. V teh progra-
mih se še ne morejo meriti z
večjimi evropskimi pro-
izvajalci, pa je vendar tudi
ta program nekaj povsem
svežega in novega na našem
Preuranjeno je še govoriti
o kompletni oceni letošnje
18. Zlatarske razstave v Ce-
lju. Prvo oceno zaokrižimo z
mnenjem Staneta Seničar-
ja, predsednika kolektivne-
ga poslovodnega organa
Zlatarne Celje, ki pravi, da
z zadovoljstvom lahko gle-
dajo na plasma nakita v pri-
hodnjih letih, saj so sklenili
dobre posle in dogovore, ki
zagotavljajo, da bodo zado-
voljili potrebe jugoslovan-
skega trga ob vseh načrtih,
ki jih imajo v izvozu.
TIM Laško oli novem odkritlu
z visokokakovosmiml bitumettskiml vezivi nal hI
preprečili razpadanle asfaltnih površin
še v jeseni bodo delavci
razvojnega oddelka na
preizkusnem odseku preiz-
kusili nov način asfaltira-
nja cestišč s korigiranimi
visokokakovostnimi bitu-
meni kot vezivnim sred-
stvom, ki naj bi preprečili
razpadanje asfalta, oziroma
bi za trilu'at podaljšali živ-
Ijensko dobo asfaltiranih
površin.
Kakšne gospodarske raz-
sežnosti in kolikšne finanč-
ne učinke ima to odkritje de-
lavcev razvojnega oddelka
TIM Laško je v tem trenutku
še preuranjeno trditi. Ravno
tako ne, kaj ta proizvodni
program pomeni za sam TIM
Laško, katerega perspektiva
ni več vprašanje samega
TIM-a ali občine temveč je to
vprašanje najširše družbeno-
politične skupnosti ali pa be-
sedah Stojana Kosiča, vodje
razvojnega oddelka: ta pro-
gram predstavlja zlato jamo,
ki jo danes ne moremo oce-
niti. Vsekakor pa bi morali
Ograditi novo tovarno!«
Razsikave visokokavost-
nih bitumenov v tej delovni
organizaciji potekajo že
osem let. Ko v tozdu Proiz-
vodnja gradbenega materia-
la niso imeli več deviz za na-
kup visokokakovostnega bi-
tumena iz Nemške demokra-
tične republike, so si zadali v
razvojnem oddelku nalogo,
da iz domačih bitumenov
slabše kvalitete izdelajo vi-
sokokakovostni bitumen.
Najprej so morali prilagoditi
tehnologijo obdelavi doma-
čih surovin in nato razviti
svoj lastni koncept, kako iz
slabšega napraviti boljše. Ta-
ko so izdelali visokokako-
vostne bitumene najprej
izolacijske trakove. Ta kon-
cept, ki je še nepoznan doma
in v svetu, so prodali Nafta-
gasu. Ves projekt vodi nji-
hov inženiring, TIM daje
procesno kemijo. Kovinar*
stvo Krško pa strojno
opremo.
Do podobnega koncept
so prišli tudi, ko so v sodelo
vanju z republiško cestno
skupnostjo, pričeli razmik'
Ijati o uporabi tega veziva '>[
asfaltnih prevlekah. In sedal
so že tik pred praktičnii^*
preizkusom, medtem, ko f
za izolacijske trakove že veli''
ko zanimanje doma -n v tuji""
ni. Zlasti Sovjetska zveza s«
za licenco že tudi pogovarja'
VV^
SEPTEMBER 198»
NOVITEDNIK
ssm
energetsko oskrbo tudi ureja denarnica
^^mm^i^mmm^m^mmmt^mmmmimmmi^mmmmmmmmmmmm
pO konca leta ni pričako-
^ti težav pri oslu-bi z naj-
g0i0embnejšimi energetsld-
^ forivi in kurivi, pri če-
^ se nam večina misli su-
^krog vse dražjega benci-
^ in drugih naftnih deriva-
toV>
V Petrolu pravijo, da je te-
jcoča oskrba z njimi proti pri-
jjlcovanjem bolj ugodna,
l^ot je bila lani, zlasti pri
j^njih derivatih, kot sta
plinsko olje (nafta) in kuril-
jio ekstra lahko olje. Pri zad-
njem so izpolnili vsa naročila
j2 avgusta in sedaj že skoraj
jjiejo kupce.
K^ogi za takšen optimi-
zem so seveda v ceni, zaradi
Itatere se je zmanjšala pora-
ba; pri super bencinu za
osem odstotkov v osmih me-
secih letos v primerjavi z la-
ni, pa tudi v večjih kohčinah,
ki jih ima na razpolago celj-
ski Petrol. Ce je verjeti rafi-
nerijam, letošnjo jesen in zi-
mo ne bi smeli doživeti no-
benega bencinskega šoka.
V posameznih občinah na
Celjskem je energetska oskr-
ba zadovoljiva, druga plat te
medalje so seveda veliki de-
narji, ki jih je treba za takšno
oskrbo odštevati iz meseca v
mesec.
Dravinjski dom v konjiški
občini ima dovolj drv in pre-
moga, čeprav zaradi nižje ce-
ne Konjičani bolj povprašu-
jejo po velenjskem lignitu, ki
sicer ni brez nepotrebnih
primesi. Premog iz bosan-
skih rudnikov je manj dosto-
pen, ker primanjkuje vago-
nov.
Podatek, da je 95 odstot-
kov laške industrije vezane
na mazut, je dovolj zgovo-
ren. Varčevanje in iz rok v
usta bosta torej temeljni vo-
dili, dokler ne ^ uresničena
zamisel o centralni oskrbi z
energijo iz premogovega
prahu. O tem se bodo pogo-
varjali čez dva tedna, vpraša-
nje je, kje in kako bodo zbra-
li denar, saj bo samo kotlov-
nica stala milijardo dinarjev.
Stanovalci se bodo dodat-
no ogrevali še ob visokih ce-
nah, saj v Debru za kvadrat-
ni meter odštejejo že 87 di-
narjev, tisti, ki se grejejo s
premogom pa več kot polo-
vico manj. Soseska Korenov
graben v Radečah je postal
energetski »disident«, saj so
se zaradi 89 dinaijev dragega
ogrevanja na kvadratni me-
ter stanovanja odločili za
»zaostalo« individualno
o^vanje, čeprav prej niso
bili redni plačniki in so tudi
zato izlicitirali previsoko
ceno.
Mozirjani se v blokih ne
bodo več greli z mazutom,
ampak s premogom. Prihod-
nje leto pa bodo vezani na
ku^avo drevesnih skorij v
Glinu. Se pa v Mozirju ogre-
vajo najceneje na območju -
cene se gibljejo med 35 in 45
dinarjev za kvadratni meter
stanovanja na bencinski čr-
paUci v Mozirju pa do prej-
šnjega tedna niso prodali niti
litra kurilnega olja.
MITJA UMNIK
Tudi v občini Žalec ne
predvidevajo težav, razen
nejevolje stanovalcev, ki
bodo komunalnemu po^t-
ju odšteli pri ogrevanju s
kurilnim oljem po 68,65 di-
narjev za kvadratni meter
stanovanjske površine, za
ogrevanje s premogom pa
9,75 dinarjev manj. Prav za-
to v 2alcu razmlMjajo o pre-
hodu na ogrevanje s premo-
gom.
Cradiieniki dokazali znaide
M9 zvrnmm iakmovaalu v Martbonš prvo mesto eMpI
Hnraške
v Mariboru je mariborski
toxd ljubljanskega Gradisa
v soboto organiziral Šest-
najsto zvezno proizvodno
tekmovanje gradbenih de-
lavcev Jugoslavije. Zbralo
se je okoli štiristo najbolf
iih gradbenih delavcev, ki
so zmagali na predhod^iih
republiških in pokrajinskih
tekmovanjih gradbenih de-
lavcev. Zvezno tekmovanje
v Mariboru je bil letošnji
najmnožične^i zbor jugo-
slovanskih gradbenikov.
Gradbeniki so tekmovali v
svojih proizvodnih poklicih
zidar, tesar, železokrivec,
ocirar in žerjavist, dodana pa
so bila, kot je to običaj na
zveznih tekmovanjih, še tek-
movanja v poklicih kerami-
far, slikopleskar, monterji
centralnega gretja in vodo-
vodnih instalacij in elek-
troinstalater. Slovenijo so za-
stopale prvouvrščene ekipe
letošnjega republiškega tek-
movanja, ki je bilo poleti v
Ljubljani. Ob koncu proiz-
vodnega dela tekmovanja so
se gradbeniki pomerili še v
partizanskem mnogoboju in
družbeni zaščiti.
Slovenske žerjaviste so
predstavljali delavci celjske-
ga Ingrada, ki so na desetem
republiškem proizvodnem
tekmovanju gradbenikov v
Ljubljani zasedli prvo me-
sto. Ingradovi delavci so za-
sedli tretje mesto, prvi so bili
gradbeniki oziroma žerjavi-
sti iz SAP Vojvodine, dnagi
pa žerjavisti iz SR Hrvatske.
Ekipni zmagovalec letoš-
njega proizvodnega tekmo-
vanja gradbenih delavcev
Jugoslavije je bila ekipa Hr-
vaške pred ekipo Slovenije
in ekipo Srbije.
Seveda pa so predstavniki
jugoslovemskih gradbenih
delovnih organizacij to zvez-
no tekmovanje v Mariboru
izkoristili tudi za pogovore o
svojih problemih in uspehih.
Se posebno pozornost so po-
svetili izobraževanju in zapo-
slovanju, področjem, ki so
jih obravnavali na zveznem
posvetu v Mariboru.
2e osnovni podatek je do-
volj zaskrbljujoč, namreč, da
je v jugoslovanskem gradbe-
ništvu, kjer naj bi delalo oko-
li 700 tisoč delavcev, kar 200
tisoč delavcev takoimenova-
ni višek, ki ga bo potrebno
preusmeriti v druge poklice
oziroma v druge panoge, ne-
posredno s tem pa je pove-
zan tudi problem vse prema-
lega zanimanja za šolanje v
smereh proizvodnih pokli-
cev.
BRANE SALAMON
O kazenskih točkah so odločali centimetri. Vsaka najmanjša neprevidnost ali nespret-
nost Je bila lahko za tekmovalca usodna.
Spretno med ovirami
Peto republiško tekmovenle poklicnih šoferjev
Na avtopoligonu v Lju-
bečni pri Celju so se v sobo-
to zjutraj zbrali poidicni šo-
ferji in avtomehaniki, člani
združenj šoferjev in avto-
mehanikov iz Slovenije. Pe-
to republiško tekmovanje
je petič zapored organizira-
lo združenje iz Celja, pote-
kalo pa je pod pokrovi-
teljstvom Tovarne avtomo-
bilov iz Maribora.
Tudi letos so se sloven-
skim šoferjem pridružili vo-
jaki, prvič pa so na tem tek-
movanju sodelovali tudi bo-
doči miličniki, učenci zad-
njega letnika kadetske šole
iz Tacna.
Okoli devete ure se je pri-
čelo preverjanje znanja iz
cestnoprometnih predpisov,
motoroznanstva in prve F>o-
moči. Testi so pokazali soli-
dno znanje tekmovalcev.
Cez dobro uro je sledil prak-
tični del tekmovanja, ki je bil
sestavljen iz štirinajstih vaj.
Te so terjale vse tiste vešči-
ne, ki jih mora šofer na cesti
obvladati.
Tekmovalci so vozili na
novih Tamovih vozilih: na
lahkih tovornjakih, težjih to-
vornih vozilih in avtobusih,
vseh pet vojaških ekip pa je
tekmovalo na specialnih vo-
jaških vozilih.
Slovenski poklicni šoferji
niso imeli sreče z vremenom.
Tako kot lani, je tudi letos
ves dan tekmovzinja deževa-
lo, kar pa se na doseženih
rezultatih ni veliko poznalo.
V	kategoriji lažjih tovor-
njakov je bil najboljši Tone
Ganza iz Ljubljane, drugi je
bil Tone Zgonc iz Ljubljane,
in tretji Daniel Kovše iz
Žalca.
V	vožnji s težjimi tovorni-
mi vozili je zmagal Boris
Kajšler, TAM Maribor, dru-
go mesto je zasedel Blagoje
Božič iz Celja, tretji pa je bil
Ludvik Zver iz Žalca.
Najboljši in najspretnejši v
vožnji avtobusa pa so bili kar
trije Celjani, Izletnikovi šo-
ferji. Prvo mesto je zasedel
Slavko Slemenšek, drugo
Edi Vengust, tretji pa je bil
Anton Žafran.
Med vojaki se je najbolje
odrezal Franc Kramar, vojna
pošta Celje, drugi je bil Vik-
tor Sopotnik, vojna pošta
Postojna in tretji Selim Koži-
ca iz ljubljanske vojne pošte.
Ekipno so bili prvi vojaki iz
Postojne, drugi iz Celja in
tretji iz Ljubljane.
M. A.
Od vseh sodelujočih zdru-
ženj šoferjev in avtomeha-
nikov je ekipno zmagalo Ce-
lje, drugo mesto je zasedla
Ljubljana in tretje Žalec.
Računalniški
dnevi v Celju
- V začetku novembra, na-
tančne^ 8., 9. in 10., bodo v
dvorani Golovec v Celju
računalniški dnevi.
Ravnatelji osnovnih šol
So se na svojem aktivu do-
govorili, da bodo za vse
skupine višjih razredov or-
ganizirali ogled, seveda
Pod strokovnim vodstvom.
Vsaka osnovna šola bo po-
slala vsaj enega učitelja na
trodnevni seminar iz raču-
nalništva, pod pogojem, se-
veda, da ta učitelj tudi
prevzame računalniški kro-
žek na šoli. Tega naj bi v
tem letu ustanovile vse
Osnovne šole, aktiv mentor-
jev računalništva pa bi de-
loval v okviru Pionirskega
^oma. Strožke za seminar
bo za učitelje poravnala ob-
činska izobraževalna skup-
f^ost.
Računalniški dnevi naj
oi bili nekakšen podaljšek
^jma Vse za otroka, ki bo v
^četku oktobra in kjer bo-
do šole imele možnost, da
■^Upijo računalnike za di-
f^arie.	VVE
TEDNIKOV INTERVJU
Karikatura spoizi
kot dežna kapliica
Bori Zupančič velja v obi-
ralskih krogih za celjskega
posebneža in ni jih malo, ki
mu njegovo posebnost na
takšen ali drugačen način
zavidajo. In zakaj je temu
tako? Ali zato, ker ima vse-
ga skupaj le leto dni delov-
ne dobe, ali zato, ker je vse
do nedavnega živel bobem-
sko življenje brez družin-
skih obveznosti? Verjetno
ne gre niti za eno niti sa
drugo, ampak mu posamez-
niki zavidajo, ker že ves čas
ve, kaj hoče in to tudi ure-
sničuje, ne glede na veljav-
ne družbene norme in vzor-
ce obnašanja.
Borijeva dejavnost je zelo
raznol^, najljubše in naj-
bližje mu je slikarstvo, pre-
življa pa se z risanjem kari-
katur. Njegove karikature so
družbeno kritične, karikirajo
naše vsakdanje težave in za-
blode, riše pa jih le še za No-
vi tedLnik, Večer in Toti list,
medtem ko je z beograjsko
Borbo in nekaterimi dnigimi
jugoslovanskimi časopisi
prenehal sodelovati. Svojih
karikatur ne pošilja na festi-
vale, ker bi mu to, kot sam
pravi, vzelo vse preveč časa
in energije.
Najprej je Bori naučil Izija,
svojega sina, nizek start, po-
tem me je nekajkrat prema-
gal v šahu in ko je že popol-
noma izgubil zaupanje v mo-
je intelektualne sposobnosti,
sva začela zares.
-	Iz umetnika na svobo-
di si postal svobodni
umetnik prvega raz-
reda...
B. Zupančič: (škodoželjno
se zahahlja) »Gre za zavaro-
vanje, ki ga ne plačujem, ker
sem umetnik prvega raz-
reda. Cuje se, kot da sem ta-
ko dober, da me družba pod-
pira, vendar ni tako, kajti
razred izbere vsak sam, ko
uveljavlja status svobodnega
umetnika. Ce izbereš prvi
razred, ne plačuješ zavarova-
nja, vendar imaš temu pri-
memo zelo nizko pokoj-
nino.«
-	Te besede: mlada, le-
pa, inteligentna, boga-
ta... spominjajo na 1^?
B. Zupančič: (zarine si zo-
botrebec v zobovje) -Tega,
da sem oženjen, ti pa res ni
treba zapisati.«
-	Širijo se govorice,
da imaš krog ljudi, ki
skrbijo, da nikoli ne
ostaneš brez idej?
B. Zupančič: (Rekel in
ostal živ...) »Dogaja se, da
me na cesti ustavljajo ljudje,
ki mi skušajo svetovati, kaj
naj narišem v kateri izmed
naslednjih karikatur. Je pač
takšen čas, da vakomur kaj
leži na srcu. Odpravim jih ta-
ko, da jim pojasnim, kako je
naša družbena stvarnost pol-
na problemov, ki so primer-
ni za karikature, in se jim
zahvalim za prijaznost.«
-	Večkrat lahko sliši-
mo enake ali podobne
melodije, ki so delo ra-
zličnih avtorjev. Je tako
tudi pri karikaturah?
B. Zupančič: (s prstancem
se praska po možganih)
»Lahko se zgodi, da prideta
dva avtorja na sUčno misel.
Ko imaš temo, ki jo hočeš
obrniti na glavo, poiščeš pa-
radoks, ki jih je na razpolago
le določeno število. Zato ob-
staja možnost, da uporabita
dva avtorja isto idejo, vendar
se karikature razlikujejo
med seboj po oblikovni pla-
ti. (!^prav mi ni tega še nihče
očital, se je gotovo tudi meni
to kdaj zgodilo.«
-	S karikaturami ni
veliko dela? Teme se po-
nujajo same od sebe, ri-
sati tudi znai, kot kaže
silno zabušavai?
B. Zupančič: (nevarnost
kratkega stika je vse bližja)
•Ce hočeš biti izviren in ic-
tualen, moraš nenehno
spremljati dogodke in tudi
čas, ki je potreben, da idejo
realiziraš, ni kratek. Vsak
dan zabeležim približno de-
set idej, ki se nanašajo na
dnevne dogodke. Nato ra-
zmislim, katera tema je naj-
bolj aktualna in naredim te-
mu primemo selekcijo. Sele
nato začnem risati in likovno
izrazim bistvo problema, za
katerega sem se odločil. Naj-
bolj sem zadovoljen s svojim
delom, če narišem karikatu-
ro, ki je brez besedila.«
-	In zakaj ne rišeš sa-
mo karikature, ki so brez
besedil? Nimaš dovolj li-
kovne domišljije?
B. Zupančič: (.........)
»Ker se problemi v vsakda-
njem življenju ponavljajo, so
tudi teme podobne. Zato jih
ne moreš vedno izraziti le na
likovni način, ampak si prisi-
ljen uporabiti besedilo. Pri
tem pa je treba paziti na pra-
vo razmerje med besedilom
in likovno ijodobo. tako da
eno ali drugo ne prevlada,
ampak se dopolnjuje.«
-	Navdušuješ se za ta-
koimenovane karikature
brez vez^, ali to pomeni,
da je vse, kar delaš v živ-
ljenju, brez veze?
B. Zupančič: (tuhta in išče
prave zveze) »To je v bistvu
totalna karikatura. Z drugi-
mi besedami, gre za karika-
turo, ki je nap>erjena na kziri-
katuro samo. Običajno so ka-
rikature vedno naperjene na
nek problem, politični, filo-
zofski, seksualni..., zato ljur
dje na totalno karikaturo ni-
so navajeni in z njo še nisem
prodrl. Totalna karikatura
bo našla pravo mesto šele v
idealni družbi, ko ne bo več
problemov, ki bi jih bilo vre-
dno karikirati na klasičen
način.«
Kaj pa sex? Zakaj ne
rišeš sexualnih karika-
tur? Si »sexomržnež«?
B. Zupančič: (kot da bi bil
že silno utrujen, verjetno ne
zaradi sexa) »Nič nimam
proti sexu, vendar bi risanje
teh karikatur zahtevalo od
mene dodatno energijo in
čas, ki ga raje porabim za
»malarijo«. Zato sem se za-
dovoljil z risanjem družbeno
angažiranih karikatur.«
In kako vpliva na tvo-
je delo še sveže pridob-
ljen družinsid status?
B. Zupančič: (se le sprijaz-
ni, da je oženjen) »Pozitivno,
mislim... hm... dobro, pač
pozitivno."
-	In misel, ki bo obr-
kožiia svet...
B. Zupančič: (brez trezne-
ga premisleka) »Karikatura
spoizi kot dežna kapljica po
stekleni šipi!«
VILI EINSPIELER
8. STRAN - NOVI TEDNIK
27. SEPTEiiBER I9at
Asfaltirana cesta v Voligo
Bo na Vrattskem kmalu blagovnica?
Dobra dva kilometra dolg
asfaltiran cestni odsek Pra-
ureče-Vologa, je glavna pri-
'^obitev ob letošnjem praz-
'H>vanju krajevnega prazni-
ta Vranskega, ki ga praznu-
lejo vsako leto 22. septem-
\»ra v spomin na prve padle
:rtve med NOB leta 1941 na
Čreti na Dobrovljah.
Cesta med sabo povezuje
osemnajst domačij in kmetje
pravijo, da jim cesta pomeni
tudi večje možnosti za na-
daljnji razvoj kmetijstva. De-
nar za cesto so prispevali ko-
munedna skupnost občine
Žalec, zadružna enota Vran-
sko, Inde, kovinska industri-
ja Vransko in lovska druži-
na, precejšen del sredstev pa
so namenili iz krajevnega sa-
moprispevka. Tako so zbrali
pet milijonov dinarjev, ker
pa je zmanjkalo še dva mili-
jona, jih je iz svojih sredstev
primaknila krajevna skup-
nost. Ob vsem tem seveda ne
gre prezreti številnih, prosto-
voljno opravljenih delovnih
ur ter materiala, ki so ga pri-
sp)evali sami krajani.
Krajevna skupnost je po-
stala bogatejša še za druge
pridobitve. Obnovili so dom
družbenih organizacij, v
kratkem bo zgrajen vodovod
v Zahomcih za tri kmetije, v
Limovcih pa bo pitno vodo
dobilo kar deset kmetij. Si-
cer pa že tečejo priprave za
izgradnjo vpadnice v trg
Vransko in avtobusno posta-
jališče, gradijo cesto pod Go-
rico ter gozdne ceste na Do-
brovlje. V Prekopi so obno-
vili gasilski dom ter uredili
njegovo okolico.
Nalog pa je še cela vrsta. Pri-
čeli bodo s pripravami za iz-
gradnjo blagovnice Savinj-
skega magazina. Položaj tr-
govine je na Vranskem že
kritičen. Tem bolj, ker so na
nakupe v tem kraju vezani
tudi številni prebivalci hri-
bovitih zaselkov, pa tudi v
okolici. V osnovni šoli name-
ravajo dograditi nekaj učil-
nic, na Vranskem pa vodo-
vod in kanalizacijo ter dva-
najststanovanjski blok in či-
stilno napravo. Nadaljevali
bodo tudi s programom po-
vezave višinskih domačij s
cestami ter asfaltirali cesto
Zahomce-Zaplanina. Marsi-
kaj od tega bodo uresničili
tudi v okviru praznovanja
občinskega praznika, ki naj
bi bilo na Vranskem leta
1986.
JANEZ VEDENIK
Na Doblu dogradili
svol iiuitumi dom
Odmrli ga bodo ob prazniku knUevne
skupnosti
v nedeljo bo praznovala
tudi kra^vna skupnost
Dobje, ki je letos, kljub de-
narnim zapletom, le dokon-
čala kulturni dom.
Otvoritev doma bo tudi
osrednji dogodek praznova-
nja, saj so ga krajani gradili
kar sedem let. V nedeljo pa
bo tudi otvoritev cestnega
odseka iz Repuža pri Dobju
do Slatine. Gre za kilometer
ceste, ki jo je asfaltiralo Cest-
no podjetje iz Celja, vaščani
pa so s prostovoljnim delom
napravili podlago in poleg
samoprispevka zbrali sred-
stva za prevoze.
Poleg krajevnega praznika
bodo v Dobju praznovali tu-
di 60-letnico kulturnega
društva in v ta namen razvili
prapor kulturnega društva.
Na osrednji slovesnosti, ki
bo v kulturnem domu, pa
bodo podelih 27 Linhartovih
značk, 36 prizneinj zaslužnim
kulturnim delavcem in 11
priznanj krajevne skupnosti.
V kratkem kulturnem pro-
gramu pa bodo sodelovali:
Kulturno društvo Dobje,
osnovnošolci iz Dobja, God-
ba na pihala iz Stor in fol-
klorna skupina France Pre-
šeren iz Celja.
V. E.
Ooiiumentlrail že dvesto lam
mmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Potnajstlotnica Jamarskega Muba Cml galeb Iz Prebolda
Minuli teden so s številni-
mi aktivnostmi v Preboldu
praznovali 15 let uspešnega
dela Jamarskega kluba
Cmi galeb iz Prebolda. V
teh letih so na področju Sa-
vinjske doline in pa tudi v
drugih republikah raziskali
okrog 200 jam in zanje izde-
lali tudi dokumentacijo.
Klub šteje 130 članov. V
teh letih delovanja so dva-
krat raziskovali kraški svet
tudi izven naše domovine.
Leta 1978 so kot prva jugo-
slovanska jamarska odprava
odpotovali v Ekvador. Pred
dobrim mesecem so bili v
Kolumbiji, kjer so raziskali
dvajset jamskih objektov.
Petnajstletnico so počasti-
li z prireditvami, ki so bile
ves prejšnji teden. V hotelu
Prebold so odprli razstavo
pod naslovom -15 let uspeš-
nega dela v sliki in besedi«,
pripravili so demonstracijo
jamarskih veščin, več šport-
nih tekmovanj in za zaklju-
ček v nedeljo ogled znameni-
te snežne jame pod Raduho.
Predsednik skupščine obči-
ne Žalec, Viljem Petek, je ob
tej priložnosti za 11 člansko
ekspedicijo, ki se je uspešn®
vrnila iz Kolumbije in za ko.
misijo za šport in rekreacijo
KS Prebold, pripravil spre.
jem ter jamarjem k velikemu
podvigu čestital, prav tako
pa tudi komisiji za šport iti
rekreacijo, ki je bila letoii
uspešna pri akciji iščemd
najboljšo mestno krajevno
skupnost v športni rekreaci-
ji. Preboldčani so letos že
tretjič zapovrstjo osvojili
prvo mesto. Na sliki: Viljaj
Petek s člani odprave na
sprejemu.
TONE TAVCAB
Društvo za zaščito živali še
vedno brez primemih prostorov
Člani društva za zaščito
živali iz Celja že več kot le-
to dni čakajo, da bodo kon-
čno dobili prostor, prime-
ren za opravljanje njihove
humanitarne dejavnosti.
Kot je povedal Alojz Bom-
šek, predsednik društva, tra-
jajo pogovori s Samouprav-
no stanovanjsko skupnostjo,
ki naj bi dodelila potreben
prostor za majhno pisamico,
v nedogled. Primemih pro-
storov pa je, po zatrjevanju
članov društva, dovolj. V Zi-
danškovi, Linhartovi ali
Cankarjevi bi lahko našli ko-
tiček zanje, to pa bi bilo v
p>omoč tudi tistim, ki iščejo
pomoč pri njih.
Društvo, ki je bilo usta-
novljeno pred 15 leti, ima da-
nes več kot 40 članov in, kar
je razveseljivo, vse več mla-
dih je med njimi. Precej je
tudi izkušenih kontrolorjev,
zvestih članov, vsi skupaj pa
delo opravljajo povsem pro-
stovoljno. Se najbolj v po-
moč so jih miličniki celjske
Postaje milice, saj večkrat
pri obiskih na domovih po-
trebujejo spremstvo. Nema-
lokrat so se namreč lastniki,
ki slabo skrbe ali mučijo ži-
vali, fizično \otili tudi kon-
trolorjev.
Letošnjo dotacijo, 40 tisoč
dinarjev, bodo v društvu po-
rabili za tiskanje novih izkaz-
nic, ki jih kontrolorji potre-
bujejo za obiske na terenu,
ter za adaptacijo prostora -
seveda, če ga bodo dobili. Na
žalost je potrebno mnogo ve-
likih besed o pomenu takš-
nih humanitarnih institucij,
da se želje in potrebe spre-
mene v dejanje.
R. PANTELIC
S skromno dotacijo v
društvu preudarno ravnajo
in sredstva porabijo res le
za najnujnejše stvari. Tako
tudi kontrolorji svoje poti
na terenu opravljajo pro-
stovoljno in le za daljše poti
z avtobusi dobijo povrnjene
potne stroške.
Anton 2igon
Pod znamenitim Celj-
skim stropom se je tisti pe-
tek, ko so podeljevali priz-
nanja in nagrade najuspeš-
nejšim oblikovalcem in iz-
delovalcem nakita z letoš-
nje 18. zlatarske razstave,
največkrat sprehodil An-
ion Zigon. Poklicali so ga,
ko so podeljevali priznanja
iz serijske in maloserijske
proizvodnje ter unikatne
izdelke in nazadnje še, ko
je prejel prvo nagrado kot
najuspešnejši mladi obli-'
kovalec.
Po vseh teh priznanjih
skromno pripomni: »Sem
šele na začetku svoje poti.
Štiri leta je premalo, da bi
izoblikoval svojo zlatarsko
osebnost. *
Brez dvoma je na poti, da
postane eden vodilnih obli-
kovalcev v Zlatarni Celje.
To mnenje ne skrivajo nje-
govi preilpostavljeni, zato
šo ga takoj, ko je prišel iz
vojske, premestili iz proiz-
vodnje v razvojni oddelek,
kjer oblikovalci in mode-
larji snujejo nove oblike,
in^ele in uvajajo nove ma-
teriale v zlatarsko proiz-
vodnjo.
Naključje je hotelo, da je
lahko še kot učenec zlatar-
ske usmeritve na takrat še
poklicni šoli Borisa Kidriča
v Celju, vajeniško dobo
opravljal v Zlatarni Celje.
Kmalu je dobil štipendijo
in se takoj po poklicni šoli
zaposlil kot pomočnik v se-
rijski proizvodnji bižuteri-
je. »Izdeloval sem deset ra-
zličnih artiklov. Spoznal
sem posebnosti serijske
proizvodnje in si pridobil
ročnih spretnosti, ki so po-
goj za kasnejše oblikovanje
unikatnih izdelkov.«
Kmalu je spoznal, da je
izziv za vsakega zlatarja zla-
tarska razstava. Ustv^al-
na žilica mu ni dala miru in
je izven delovnega časa
snoval svoje zamisli. Prvi
model ure je prikazal na
razstavi 1981. leta. Že na-
slednje leto pa je za svoje
lastne zamisli in nekatere
modele, ki jih je izdelal po
skicah drugih oblikoval-
cev, prejel srebrno in bro-
nasto plaketo ter prvo me-
sto občinstva. Dovolj torej,
da so njegovi predpostav-
ljeni v Zlatarni Celje spoz-
nali, da imajo opraviti z na-
darjenim mladeničem z ve-
liko volje in ljubezni do de-
la, ki ga opravlja.
»Iz- proizvodnje sem pri-
šel z ozko specializiranim
znanjem. V razvojnem od-
delku sem spoznal, kako
malo vem. Zato se moram
nenehno učiti, dopolnjeva-
ti svoje znanje, iskati svoj
osebni stil in izraz. Tega še
nimam. Težim pa k eno-
stavnim oblikam in izpelja-
nim linijam, da izdelek de-
luje enovito tako z obliko
kot materiali, kijih uporab-
ljam."
violeta v. einspieler
OBRAZI
Med krvodaialci na Polzeli
Krajevna organizacija
Rdečega križa na Polzeli je
konec prejšnjega tedna pri-
pravila za Zavod za transfu-
zijo krvi iz Ljubljane krvoda-
jalsko akcijo. K odvzemu je
prišlo kar 236 darovcdcev
krvi, največ pa iz obeh delov-
nih kolektivov na Polzeli. Ob
tem so nam nekateri takole
pripovedovali:
Peter Pungartnik: »Sem
predsednik KO RK na Polze-
li. Z akcijo smo nadvse zado-
voljni. Skupaj je dalo kri le-
tos preko petsto krajanov,
kar je za našo krajevno orga-
nizacijo veliko. Tudi sam da-
rujem kri, do sedaj pa sem jo
dal že 32 krat.«
Bernarda Cestnik: »Letos
sem dopolnila osemnajst let
in kri sem danes dala prvič.
Na to me je pripravil oče, ki
je danes kri daroval že šest-
desetič. Sprva me je bilo ma-
lo strah, vendar ni bilo nič
hudega in bolečega, zato
vsem mojim vrstnikom sve-
tujem, da se vključijo med
krvodajalce.«
Panika Praznik: »Danes
imam rojstni dsin in za tak
osebni praznik se mi je zdelo
kar primemo, da grem m«^
krvodajalce, tokrat štirintf
stič. Tudi več mojih sotJ*
lavk je dcines tukaj in večin®
ma ne prvič.«
Miroslav Ulaga: »Krvod*
jalstvo je zame najbolj h''
mano dejanje, obenem pa^
di najbolj samo po se»
umevno. Malo je priložno^
da bi lahko s tako majh""
osebno žrtvijo sočloveku W
ko zelo pomagal. Iz TovaTl*
nogavic se je te cikcije ude^
žilo okrog sto delavcev, r
pa sem dal kri osemindvajs'
tič.« TONE TAVC^
__>
Sodelavci Uudske pravice,
oglasite sel
Letos mineva pol stoletja, odkar je v Dolnji Lendavi
(danes: Lendava) v Prekmurju - natanko 5. oktobra
1934 - z uredništvom in upravo v Veliki Polani izšla
prva številka časopisa Ljudska pravica. To je prilož-
nost, da jubilej kar se da dostojno obeležimo po vsej
Sloveniji, sicer pa so priprave na osrednjo republiško
proslavo, ki bo v nedeljo 7. oktobra v Veliki Polani,
rojstnem kraju prvega urednika Ljudske pravice, knji-
ževnika in publicista Miška Kranjca, v polnem za-
mahu.
Vse sodelavce, naročnike, povenenike in razpeče-
valce Ljudske pravice, zlasti v njenem predvojnem
obdobju izhajanja vabimo, da se oglasijo neposredno
(pismeno!) na uredništvo Vestnika (poln naziv je: Za-
vod za časopisno in radijsko dejavnost), Titova 29/1,
69000 Murska Sobota, kjer v tej zvezi že objavljajo
podlistek, priložnostne zapise in članke. Posebej do-
brodošle bi bile fotografije, povezane z Ljudsko pra-
vico kakor tudi izvod tega časopisa iz predvojnih ali
tudi kasnejših dni.

NOVI TEDMK - STRAN 7
Udarniška akcija ob
Krajevnem prazniku
tf Slivnici še ne vedo, kako bo s
^^Idkom k šoli
glivničani so začeli konec
i^jšnjega tedna praznova-
IH^ajevni praznik z udar-
no delovno akcijo, ven-
^niso naredili toliko, kot
^ načrtovali, ker jih je z
letovišča kmalu pregnal
idei!
j Sicer pa so letos v Slivnici
^f^tirali kilometer ceste
I Stopa-Vodice, dokončali so
jj^liško vežico, dobili 50 te-
lefonskih priključkov, naba-
jyili opremo za kulturni dom
Gorici in začeli urejati te-
fgn za nogometno igrišče ter
delati pločnik, ki bo omogo-
^ učencem varnejši prihod
Iv šolo. Kako bo z gradnjo
prizidka k osnovni šoli Pra-
nja Vrunča v Gorici pri Sliv-
nici, pa še vedno ni znano.
Dež ni le zmanjšal uspeha
! udarniške delovne akcije, ki
so se je udeležili: mladinska
delovna brigada Miloš Zi-
danšek, delavci obrata Au-
ree, osnovnošolci iz Gorice
in delavci Uprave za notra-
nje zadeve iz Celja, temveč je
tudi prisilil organizatorje
praznovanja, da so odpove-
dali jadralno regato na Sliv-
niškem jezeru in kolesarsko
i dirko na kronometer. Na
udarniški akciji so delali no-
gometno igrišče in pločnik.
Osrednja slovesnost ob
krajevnem prazniku je bila v
kulturnem domu v Gorici,
kjer so podelili zaslužnim
krajanom tudi priznanja kra-
jevne skupnosti in Osvobo-
dilne fronte.
V kratkem kulturnem pro-
gramu pa so sodelovali: Pev-
ski zbor prosvetnega društva
iz Slivnice, Godba na pihala
iz Stor, Folklorna skupina
osnovne šole in mladinci iz
Slivnice, ki so za to prilož-
nost pripravili tudi zanimiv
izvleček iz življenja revolu-
cionarja Franja Vrunča.
V. E.
Priznanja krajevne skup-
nosti so dobili: folklorna
skupina osnovne šole Fra-
nja Vrunča, Gustav Brečko,
podjetje PTT iz Celja, Milan
Pintar in Anica Gradič,
priznanja Osvobodilne
fronte pa: Emest Zidanski,
Zveza mladine Slivnica
Vrh, Čebelarsko društvo
Slivnica, Angela Mastnak
in Rado Mastnak.
V Kosirivnici Je od nekdaj pelje doma
tivahno delo UubIteUev kulture tudi na druglb nodročllh
Kultura je v šmarski kra-
jtvnl skupnosti Kostrivni-
ca tista dejavnost, Id ima
SToje korenine v daljni pre-
Itklosti. O njej govorijo
iredvsem ustna izročila,
nekaj pa je o kulturi zapisa-
oefa tudi v dokumentih, ki
so jih zapustili domači kro-
Bologi, zapisovalci dogod-
kov in življenja v tej kra-
jevni skupnosti pod Bočem.
Kakšen je danes amaterski
kulturni utrip v Kostrivnici?
O tem smo se pogovarjali z
Joietom Tadino, človekom,
ki je povsod tam, kjer se na
tem področju kaj dogaja,
snuje.
»Kultura je tista dejavnost,
ki se je ne more lotiti vsak.
Tu je veliko odrekanja, veh-
ko izgube časa, predvsem
noči. Tega ne moreš vedeti,
poznati, dokler sam ne por
skusiš in potem vidiš, koliko
je vse skupaj v rednici vre-
dno. Pravzaprav se ta vre-
dnost ne da prav izmeriti.
Občutiš jo takrat, ko je dvo-
rana ali učilnica polna ljudi,
^ hvaležno zaploskajo, ko
Veš, da si tem ljudem nekaj
•lal«, pripoveduje X Jože Ta-
lilna.
V Kostrivnici je bilo od
'^kdaj doma petje. Pred
Osmimi leti so mladi fantje
''Stanovih nov pevski zbor.
Poprečna starost pevcev je
okoli trideset let. V Alojzu
Kampušu imajo dobrega pe-
vovodjo, dobijo pa se dva-
krat tedensko. Vaje so samo
zvečer, ker je treba prej opra-
viti vsa kmečka dela, potem
pa se te vaje zavlečejo pozno
v noč. Jože Tadina je tudi
član tega zbora. »Radi se do-
bimo skupaj«, pravi. »Zapo-
jemo nekaj pesmi in potem
pozabimo na težave, ki jih
ima pravzaprav vsak izmed
nas.«
V Kostrivnici ima tudi
dramska amaterska dejav-
nost lepo tradicijo, ki pa se je
prav zdaj pretrgala. Upajo,
da le za kratek čas, dokler
zopet ne najdejo človeka, ki
bi spravil skupaj prave ljudi.
Včasih so Kostrivničani
uprizorili na leto najmanj po
dve igri, vehko so igrali do-
ma, gostovali p)ovsod, kamor
so jih povabili. Na tem po-
dročju se sedaj nekaj premi-
ka v krajevni mladinski or-
gEinizaciji. Prav zdaj se mladi
pripravljajo na novo uprizo-
ritev. Vloge so že razdeljene,
pravijo.
Jože Tadina nadaljuje:
»Naša osnovna šola je glavni
vir, naših bodočih kulturnih
ustvarjalcev. Otroci pod
mentorstvom učiteljic veliko
plešejo, pojejo, igrajo. V šoli
se odkrivajo novi mladi ta-
lenti, ki jih pri nas ni malo.
Treba jih bo znati le pravilno
pritegniti potem, ko bodo za-
pustili osnovnošolske klopi
v Rogaški Slatini.«
Kostrivničanom je tudi ve-
liko do tega, da stari kmečki
običaji in opravila ne zamro.
Lani so pripravili nekakšno
revijo kmečkih običajev, ki
počasi tonejo v pozabo. Skle-
nili so s to dejavnostjo nada-
ljevati, ker je lanska priredi-
tev pritegnila pozornost šir-
še slovenske javnosti. In tu
je še knjižnica, ki ima svoj
prostor v domači osnovni šo-
li. »Knjig je veliko, le bralcev
je malo. Tu smo v glavnem
kmečki ljudje. Knjiga je za
našega človeka počitek, za
počitek pa je treba imeti
Čds **
-MARJELA AGRE2
l^eset gasilskih ekip
.Občinsko gasilsko tekmovanje je bilo tokrat v Vojniku, na-
bilo pa je 50 ekip (6 mladinskih, <9 ženskih, 34 moških in ena
•^icna enota).
Med pionirkami A (vaja s hidrantom in brentačo) je zmagala
^'^Pa Stor pred Skofjo vasjo in Lokrovec - Dobrova, med pio-
^"ii A pa Strmec pred Prožinsko vasjo in Skofjo vasjo. Med
P'Onirkami B (šolski trodelni napad, suha izvedba in štafetni
j^so slavile predstavnice Lokrovec - Dobrova pred Vojnikom,
pionirji B pa Skofja vas pred Vojnikom in Dobrno I. Med
^"^ikami je zmagala enota GD Lopata, med mladinci Skofja
pred Lokrovec - Dobrova in Ostrožno, med članicami A
Skofja vas pred Lokrovec - Dobrova in Store, članicami B TVO
^fja vas pred Dobrno in Vojnikom, člani A Teharje pred
^^vec - Dobrova in Prožinsko vasjo I ter člani B Skofja vas
^ Teharji in Dobrno.
poklicnimi enotami je zmagala ekipa Zavoda za požarno
^ost Celje.
VINKO SENTOCNIK
Srečanle mladih iz pobratenih občin v Laikom
Po treh letih smo se zopet
zbrali mladi iz pobratenih ob-
čin Trstenik, Vrbovec in La-
ško v Laškem, da - tako kot
vsako leto - preživimo neltaj
prijetnih dni skupaj, naveže-
mo nova poznanstva, utrdimo
in nadaljuujemo z negova-
njem bratstva in enotnosti,
luu- so začeli naši očetje in
matere že v najtežjih dneh.
V petek smo sprejeli popol-
dan mlade iz Trstenika v La-
škem, iz Vrbovca pa v Rade-
čah. Po sprejemu so se gostje
nastanili pri gostiteljih, nato
pa preživeli večer na družab-
nih srečanjih. V Radečah je
Kulturno umetniško društvo
iz Vrbovca zaigralo in zaple-
salo.
Osrednja kulturna prireditev
je bila v soboto v Laškem, kjer
so folklorne skupine iz vseh
treh občin predstavile plese
naših narodov, poleg tega pa
smo slišali tudi prijetne zvoke
tamburašev in nrianjših sku-
pin.
Kljub slabemu vremenu v
soboto, ki je nagajalo pri izved-
bi športnih srečanj, so bila le-
ta vseeno izvedena v Laškem,
Rimskih Toplicah, Radečah in
Rečici. Rezultati pa so bili ob-
javljeni združno s prijetnim ve-
čerom ob dobri glasbi v Zdra-
vilišču Laško.
Prijateljsko sodelovanje ob-
čin Trstenik, Vrbovec in Laško
sega zelo daleč nazaj. Poleg re-
dnih srečanj, v katerih se mla-
di medsebojno obiskujejo, so
vzpostavljena sodelovanja uči-
teljskih kolektivov, delovnih
organizacij in družbeno poli-
tičnih organizacij. Na tak na-
čin razlije generacije prebi-
valcev pobratenih občin prido-
bivajo dragocene izkušnje o
potrebi razvijanja bratstva in
enotnosti na širšem jugoslo-
vanskem področju.
JURE PRESICEK
Športno rekreativni objekti Zavoda ŠRC Golovec vas va-
bijo!
-	savna ob delavnikih od 15. do 21. ure
sobota in nedelja od 14. do 20. ure
-	kegljišče ob delavnikih od 12. do 22. ure
sobota in nedelja od 8. do 20. ure
-	5 peščenih igrišč vsak dan od 9. do 19. ure
-	stena za vadbo tenisa vsak dan od 9. do 19. ure
Rezervacije in informacije pri varnostniku zavoda tel.
33-098.
-	Avtosejem ponovno vsako soboto od 8. do 12. ure.
Plesno gledališče Celje vpisuje nove člane pri savni dvo-
rane Golovec od 25. 9. do 30. 9. od 17. do 19. ure, za
naslednje oddelke:
-	moderni balet
-	ritmika za otroke
-	manekenski oddelek
Zunanje površine vsak dan, razen sobote in nedelje, od 15.
do 19. ure - občinska liga mali nogomet.
Ljubitelje plavanja obveščamo, da bo bazen Golovec po-
novno odprt v soboto 14. oktobra dalje - ob delavnikih bo
odprt od 8. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19.
ure.
Vabljeni!
Harmonikarji
gredo v Italijo
Tekmovanje harmoni-
karjev za Zlato harmoniko
Ljubečne še vedno odme-
va. Dobra organizacija in
kvaliteta nastopajočih je
vzpodbudila organizator-
ja podobnega telunovanja
v Italiji, da je zaprosil za
pomoč organizatorje v
Ljubečni. Na drugo teluno-
vanje Praemium Sauris v
Karnijskih Alpah bo tako
7. oktobra odšlo petdeset
harmoniltarjev v organi-
zaciji KUD Ljubečna.
Že nekaj časa v to druš-
tvo prihaja i>ošta s prijava-
mi iz vseh krajev Slovenije
in sodednje Hrvaške. Sko-
raj vsi pa organizatorjem v
Ljubečni pišejo o zado-
voljstvu, ki so ga doživeli
na Frankolovem in Lju-
bečni.
Da je odmevnost Zlate
harmonike velika tudi pre-
ko meje, kaže tudi odloči-
tev italijanskih organizator-
jev, da v njihovo strokovno
žirijo povabijo tudi pred-
sednika žirije v Ljubečni
Alberta Završnika. Pravijo,
da so to naredili zato, ker
menijo, da je žirija v Lju-
bečni ena izmed najbolj ob-
jektivnih.
Za to prireditev, na kateri
sta pr^ dvema letoma
imela najv^ uspeha Miro
Kline in Bohorč Jože, so se
prijavili tudi vsi najboljši iz
Ljubečne. Zato lahko sko-
raj trdimo, da bo repriza
Zlate harmonike.
MILAN BRECL
8. STRAN - NOVI TEDNIK
27. SEPTEMBER
Gledališče za publiko, ne za revile!
iz srsčanša gledaliških UublteUev s Celjskega v Tmevljah
Srečanje gledaliških lju-
biteljev s celjskega območ-
ja se je v soboto dopoldne
pričelo s predstavo politič-
ne komedije Fedže Šehovi-
ča - Kurbe, v izvedbi članov
trnoveljske Zarje, nadalje-
valo pa na delovnem pogo-
voru in družabnem sreča-
nju udeležencev. Letos se
jih je zbralo kar lepo števi-
lo, okoli sto.
Bila je to vsakoletna pri-
ložnost za temeljit pogovor o
delu gledaliških skupin in
Zvez kulturnih organizacij
na Celjskem.
Kot prvo se je pojavilo
vprašanje dela na lutkovnem
področju, ki je še vedno po-
tisnjeno preveč v ozadje.
Edino žarišče te dejavnosti
ostaja v glavnem Pionirski
dom Cvetke Jerinove v Ce-
lju, kjer si bodo po besedah
Marjana Petana še naprej
prizadevali, da lutkarstvo ne
bi ostalo cokla kulture. A
najti je treba pot, je bilo sli-
šati na razgovoru, da bi se
lutkarstvo med mladimi ra-
zvijalo tudi potem, ko osnov-
nošolci prestopijo prag sred-
nje šole. Tam navadno le-to
zamre. Tu in tam kakšna la-
stovka pa še ne pomeni pra-
vega razvoja in razcveta lut-
karstva, zato ostajajo lutke
še vedno le v vrtcih in osnov-
nih šolah. V lutkarski dejav-
nosti ostajamo zato še naprej
pod republiškim povpreč-
jem. V Pionirskem domu,
kjer je med mladimi za lutke
veliko veselja, v kolektivu pa
ne manjka pripravljenosti za
delo, želijo to dejavnost širiti
tudi s strokovnimi seminarji.
O seminarjih, takšnih in
drugačnih, pa je bilo na sre-
čanju ljubiteljev gledališke
umetnosti mišljenje deljeno.
Čeprav razprava ni posegla v
širok krog udeležencev, se je
najbrž marsikdo strinjal z
ligotovitvijo, da stika z živo
besedo na odru ne more na-
domestiti noben seminar, če-
tudi je nesporno, da je izo-
braževanje kadrov, teh pa
primanjkuje kar vsem skupi-
nam, še kako potrebno. Najti
je potrebno le pravo obliko
zanje. Odpraviti je treba
drobnjakarstvo na tem po-
dročju in iskati vzgibe v
umetniških dogodkih.
Beseda je nanesla tudi na
rivalstvo med skupinami, za-
prtost in vrtičkarstvo. To je
kljub mnenju, da temu ni ta-
ko, ponekod vendarle še pri-
sotno. In še vedno so skupi-
ne, ki delajo predstave za re-
vije in ne za publiko in takš-
no miselnost je treba prese-
či. Obstaja lahko le živo, an-
gažirano gledališče, je bilo
slišati na srečanju in če se v
zadnjem času vse več skupin
odloča iskati ustvarjalen dia-
log z gledalci, je hvale vre-
dno. Razveseljivo je tudi, da
se na Celjskem število odra-
slih gledcdiških skupin veča,
kljub mnogoterim kadrov-
skim, gmotnim in prostor-
skim težavam. Najti je tudi
vse več dobrih predstav in
skupin, za katere bi bili tudi
v poklicni gledališki hiši pri-
pravljeni še marsikaj naredi-
ti, če bi se v okviru področ-
nega združenja znali bolje
organizirati. Tako pa so se,
samo za primer, pogovori
poklicnih ustvarjalcev z abo-
nenti ljubiteljev gledališča
zaradi slabe udeležbe sled-
njih izjalovili že pred Časom,
čeprav si je težko predstav-
ljati ljubiteljstvo do gledali-
šča, ne da bi zašli v gledali-
šče. Toda, to je že tema lan-
skoletnega srečanja gledali-
ških ljubiteljev s Celjskega.
MATEJA PODJED
12. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 7. do 15. novembra
Gostia Iz Indije v SLB
V Slovensko ljudsko gledališče Celje je v petek prišla na obisk
in pogovor gospa Santha Gandhi, direktorica nacionalne šole za
dramsko umetnost v New Delhiju. Ogledala si je vajo predstave
Striček Vanja in se zadržala tudi v pogovoru z igralci.
Ženske
polelo
Ženski pevski zbor kul-
turno umetniškega druš-
tva Ljubečna je že pre-
brodil začetne težave.
Pevke, vseh je 26, pridno
vadijo dvakrat tedensko
pod vodstvom Antona
Volaska. Čeprav vadijo
šele pol leta, so že uspeš-
no nastopile na praznova-
nju krajevne skupnosti.
Pripravljajo pa se že za
nekatere nastope, ki jih
bodo imele še do konca
leta. V zboru, ki je deveta
sekcija, KUD Ljubečna,
nastopajo tudi pevke
izven krajevne skupnosti.
M. B.
Za začetek - Sfriček ¥aii|a
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo odprlo letošnjo s
zono z dramo A. P. Cehova »Striček Vanja« v prevodu J
sipa Vidmarja in v režiji Mirana Herzoga. Premiera bo
četrtek, 27. septembra ob 19.30. Nastopili bodo Milada Kal
zič v vlogi Sonje, Anica Kumer bo Jelena, Janez Berm
dr. Astrov, Drago Kastelic Vanja, Miro Podjed Sereberj
kov, Jana Smid Vojnicka, Mija Mencej Marina in Matji
Arsenjuk Teljegin. Drugi sodelavci so Metka Cuk lekto
Janez Zmavc dramaturg, sceno je zasnoval Črtomir Freli
kostume' Cveta Mimik, glasbeni sodelavec Anton Natek.
Priprave na MPF 85
Naslednji Mladinski pev-
ski festival, ki bo že šestnaj-
sti po vrsti, bo prihodnje le-
to v času od 30. maja do 2.
junija, zanj pa so se pripra-
ve že začele. 2e pred časom
so organizatorji - Zavod za
kulturne prireditve, poslali
vabila s propozicijami
vsem zainteresiranim orga-
nizacijam v Jugoslaviji ter
mnogim pevskim zborom v
inozemstvu.
V skladu z delovnim načr-
tom in progrcimsko usmeri-
tvijo pa je v pripravi tudi iz-
daja nove pesmarice z novi-
tetcimi za mladinske zbore.
Festival bo potekal v zna-
menju proslavljanja obletni-
ce osvoboditve. Poleg tega,
da bodo sporedi posameznih
zborov naravnani tudi na ta
pomembni dogodek, bo imel
zlasti množični koncert v
Mestnem peirku povsem
obeležje zgodovinskega do-
godka, ko se je ne le v Jugo-
slaviji, ampak tudi drugod
po Evropi končala vojna vi-
hra. Zato bodo v tokratnem
množičnem koncertu aktiv-
no sodelovali tudi inozemski
zbori. Le-teh pa bo po seda-
njih predvidevanjih več kot
deset, saj so vabila poslana v
Avstrijo, Bolgarijo, CSSI
Dansko, Finsko, Francjj(
Italijo, Madžarsko, Nizozerr
sko, Romunijo, Sovjetsi
zvezo, Španijo in ZRN. I
predvidevanjih bo samo
možičnem nastopu toki
nastopilo rekordno števi
mladih pevcev - preko 40(1
Prireditelji tudi pri temi
stivalu, kot vedno doslej p
čakujejo sodelovanje vs
občanov zlasti pa združei
ga dela, da bi gostje iz o
Jugoslavije in tujine odne
iz našega mesta kar najlej
vtise.
Podobe in bratstvo
Ob skupni razstavi ¥lšte In Pengrašlča
v Laškem
V prostorih Laškega dvor-
ca v Laškem je že od sredine
septembra odprta razstava
akademskega slikarja Bra-
nislava Višta-Baneta iz po-
bratenega Doboja in kipar-
ja samouka, delavca iz Ae-
ra, Lojzeta Pongrašiča. Nju-
na dela so v razstavni pro-
stor zvabila širok krog lju-
biteljev umetnosti, na ogled
pa bodo še jutri.
Podobe, ki jih je postavil
na ogled Branislav Višt so
dograjevanje poetične ideje
o usodi človeka v prostoru; a
ne samo v zunanjem, ampak
tudi v lastnem, notranjem,
vase zazrtim. Skozi majhna
okna nam avtor odpira raz-
glede v zeleno pokrajino, v
možnost katarze, kot bi hotel
rečir že je čas, še ni zamuje-
no, še je možna sprememba.
Starec z violino je ravno tako
del vesoljne neskončnosti,
ničevosti, pa tudi veličine,
kot premišljeno postavljena
senca v prostoru neke
izbe... je razmišljal ob oceni
njegovih del Drago Medved.
S kiparjem Lojzetom Pon-
grašičem se v podobah, ki
sta jih postavila na ogled ne-
kako dopolnjujeta. Pongra-
šičevo kiparstvo nam razkri-
va tudi njegov odnos do lesa.
Cel opus pomeni iskanje
izraza človekovega stanja, pa
naj gre za portret ali figuro,
za posameznika ali za skupi-
no. Kipar pa zna oživiti tudi
dmge materiale, kot so žele-
zo in kamen.
Slikar Bane in kipar Lojze
sta se s svojim likovnim spo-
ročilom našla v istem raz-
stavnem prostom. Oba pa
sta imela že več samostojnih
in skupnih razstav.
MP
Mladost v pesmi šolarjev
Pesem in mladost je že tradicionalna prireditev v
Žalcu, ki predstavlja pesmi mladih ustvarjalcev iz
skoraj vseh šol v tej občini. Letošnja prireditev bo v
soboto, 29. tega meseca v telovadnici Osnovne šole
Peter Sprajc-Jur v Žalcu. Na njej bo nastopilo 18 vo-
kalnih solistov, 20 članski zbor in ansambel, ki bo
spremljal mlade ustvarjalce in pKJustv^alce.
V zadnjih letih namreč na teh prireditvcih mladi
p>ojejo pesmi, ki so jih sami napisali in v večini prime-
rov tudi uglasbili. To pa da tej prireditvi še večji po-
men, saj na ta način mladi glasbeniki vidijo potrditev
njihove ustvarjalr^osti.
Tudi letos bo, kot na vseh dosedanjih prireditvah,
sodelovala pobratena osnovna šola iz Vciraždina.
Priden pevski zbor
Delavci LIP radi pojejo, pridružijo pa
se Jim tUdI folkloristi
V delovni organizaciji
LIP v Slovenskih Konjicah
se lahko pohvalijo z razve-
jano kulturno dejavnostjo v
vseh tozdih. Najbolj mno-
žični pa sta folklorna in
pevska dejavnost. Kakor je
povedal Franc Kvas, pevec
in predsednik moškega pev-
skega zbora LIP, so se ljubi-
telji pesmi zbrali na lastno
pobudo že leta 1975.
Danes šteje zbor 31 članov,
ki so se pred nekaj dnevi
zbrali na prvi vaji v novi pev-
ski sezoni. Pojo F>evci iz treh
tozdov, njihova skupna želja
pa je, da bi k sodelovanju
pritegnili še več dmgih sode-
lavcev in tako pomladili in
obogatili svoje vrste. Za vaje
in priložnostne nastope ob
različnih praznikih imajo v
kolektivu na voljo dobro
urejene prostore, pravzaprav
kar dvorano, v kateri se odvi-
ja samoupravni utrip delov-
ne organizacije. Ob klavirju
in zborovodji Lojzu Krajn-
čanu se zberejo enkrat na te-
den in tedaj vadijo po dve
uri. Nekaj težav imajo le pri
usklajevanju časa za vaje, saj
je večina pevcev zaposlenih
v treh izmenah. A zavoljo
izrednega posluha delovne
organizacije za kultumo de-
javnost v kolektivu, se pevci
srečajo na začetku ene in
koncu dmge izmene, tako
pač nekateri delavci malo
prej slečejo bandure, dmgi
pa pridejo na vajo pred za-
četkom izmene.
Zavoljo dolgoletne tradici-
je petja v LIP-u, ima zbor
deines bogat repertoar pe-
smi, ki jih prepeva tudi na
številnih prireditvah v obči-
ni. Pripravili so že tudi več
samostojnih koncertov, saj
obvladajo več kot petdeset
pesmi - od borbenih, naro-
dnih do umetnih. Vsako leto
se udeležijo tudi tabora pev-
skih zborov v Stični, kjer so
do sedaj že šestkrat prepeva-
li in postali dobitniki srebr-
ne spominske plakete.
R^en moralne podpore
jim kolektiv priskoči na po-
moč tudi z denarjem.
M. PODJED
V Lipovem tozdu v Oplot-
nici z uspehom vadi in pre-
peva oktet, v Poljčanah pa
prav tako moški pevski
zbor. Včasih se pevci dobijo
skupaj in družno zapojo, ali
pa pripravijo skupen kon-
cert ob zaključku sezone.
Tedaj se jim pridružijo s
svojimi plesi tudi folklori-
sti.
Zdravilišče Rogaška Slatina
Koncert mešanega pevskega zbora »F. Prešeren« iz Celj;
v Zdraviliški dvorani ob 20. uri.
Kulturni dom Gornji grad
v soboto se bodo ob 19. uri predstavili člani gledališk
skupine domačega prosvetnega društva s prvo predstav
Partljičeve komedije Moj ata socialistični kulak. Ista prec
stava bo v Kulturnem domu na sporedu tudi v nedeljo o
15. uri.
Kulturni dom Dobje pri Planini
v nedeljo, ob 12. uri, bodo v okviru krajevnega praznit
v Dobju pri planini odprli nov kulturni dom. V program
bodo sodelovali domače kulturno društvo »Franc Vrunč
osnovnošolci iz Dobja, Pihalni orkester štorskih železarjt
in celjska folklorna skupina 2PD France Prešeren.
Likovni salon Celje
Jutri bodo v Likovnem salonu odprli razstavo italja
skega likovnika Marca del Ree.
Muzej revolucije v Celju
Do nedelje bo v Muzeju revolucije še na ogled razsta
»Kozjansko 1944.« Muzej je odprt vsak dan med 9. in
ter med 15. in 18. uro.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Do 11. oktobra bo v razstavnem salonu še na og]
razstava likovnih del akademskega slikarja Dušana
povca.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v avli knjižnice na Muzejskem trgu je na ogled razsti
Naši protestantski pisci v besedi in sliki. Razstava
odprta do 25. oktobra.
SEPTEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
izguba na Golleh Je pokrita
BO gostinsko uslugo ponulal zasobnik?
Osnovni pogoj, da bomo tudi letoš-
njo zimslio sezono lahko smučali na
Golteh, je končno zagotovljen. Izgu-
l,a iz leta 1983 bo pokrita iz sredstev
republiškega ter občinskih rezervnih
skladov. SIcrajni čas, bi rekel marsik-
do, saj je v začetku tega tedna na
Golteh in v ostalih visokogorskih
centrih že dvaicrat snežilo.
Sicer pa dela na Golteh normalno
opravljajo in kljub trenutnemu remon-
tu nihalke ni bojazni, da center ne bi
bil pravočasno usposobljen. S pote-
kom del so se v začetku tega tedna
seznanili tudi direktorji Merxa, sozda,
Ici naj bi center prevzel, v tem in v
začetku naslednjega tedna pa se bodo
o prevzemu odločali na delavskih sve-
tih sozda.
V tem trenutku se sicer še ne ve, kdo
bo na Golteh ponujal gostinske uslu-
ge, vendar bodo tudi to vprašanje pra-
vočasno rešili. Ce v okviru sozda ne bo
interesenta, bodo rešitev najverjetneje
poiskali v zasebnem sektorju, kjer je
po predlogu, ki so ga poslali na obrtna
združenja, veliko zanimanja za najem
in upravljanje gostinskega dela. S tem
bi povezava gostincev in žičničarjev še
vedno ostala odprta, kar pa je vpraša-
nje sistemsko nerazrešene povezano-
sti, kakršno poznamo v vsej republiki.
Ponujena rešitev je glede na doseda-
nje izkušnje poslovanja družbenega
sektorja na Golteh mogoče še najbolj
sprejemljiva, saj vsakdanja praksa ka-
že, da so zasebni gostinci sposobni nu-
diti kvalitetne gostinske usluge z manj
zaposlenimi.
V naslednjih dneh, vsekakor pa do
prihodnjega tedna, bodo zneme tudi
cene smučarskih vozovnic. Kot novost
zaenkrat le to, da se v okviru poslovne-
ga sodelovanja rekreacijskih centrov
Golte in Kope kcižejo možnosti proda-
je enotne letne vozovnice, ki bi veljala
za oba centra.
R. PANTELIC
Deviz več icot v icnligaii?
Jugoslovani smo letošnje-
ga miliontega turista priča-
luiii malce kasneje kot v
prejšnjih in uspešnejših se-
lonah, šele v avgustu, zato
so že takrat turistični de-
lavci v vsej državi pričeli
gg[ibati, ali bomo od turi-
ona iztržili planirano mili-
jardo in sto milijonov do-
larjev. Hicrati s tem pa so
pričeli tudi z razmišljanji o
[spremembi obstoječe meto-
jilologije obračuna devizne-
i;a priliva.
Mnogi so namreč mnenja,
la je deviz več, kot je eviden-
jrano, saj je bilo npr. v prvi
I polovici leta za 19 odstotkov
leč tujih nočitev kot leto
Ipred tem, devizni priliv pa je
bil večji le za skromna dva
odstotka. Primerjava bi bila
vsekakor drugačna, če bi de-
vizni priliv obračunavali s
polovico manjšim tečajem
dolarja, takšnim kot je veljal
lansko leto. Ker tečaj dolarja
narašča tudi napram drugim
tujim valutam, bi bilo po-
trebno po mnenju turistič-
nih delavcev metodologijo
obračuna deviznega priliva
spremeniti in izkazovati v
drugih valutah.
Verjetno imajo strokovnja-
ki prav, kajti rast priliva bi
bila statistično veliko večja,
enaka našim željam in priča-
kovanjem. A to je, kakorkoli
gledano, le statistika, ki bo
prikrila možnosti, ki jih v tu-
rizmu imamo. Pomembneje
je namreč vprašanje, kako
izboljšati ponudbo in priva-
biti goste, da bodo pri nas
bolj zapravljivi, ne pa,kako
obračunavati devize. V sicer
turistično veliko bolj razviti
državi, sosednji Italiji, bodo
od turizma iztržili kar 8 krat
več, kot pri nas. Imajo res
tudi za tolikokrat boljše
možnosti ali pa je resnica tu-
di v tem, da pri nas veliko
deviz ostane v privatnih že-
pih in ne v knjigah Narodne
banke Jugoslavije. Tudi to je
vprašanje, ki bi se ga morali
lotiti prej kot pa statističnih
ugibanj.
R. PANTELIC
PLANINSKI
KOTIČEK
Srečanje
železničarjev
PD Železničar Celje je 15.
septembra organiziralo tra-
dicionalno srečanje železni-
čarjev iz Slovenije in Istre.
Srečanja se je udeležilo več
kot sto planincev-železničar-
jev, ter članov njihove sekci-
je, učencev Prve osnovne šo-
le v Celju, ki so prejeli priz-
nanja za uspešno opravljeno
planinsko šolo.
Po pozdravnem govoru
predsednika PD Železničar
Toneta Florjaniča in podeli-
tvi diplom, so se udeleženci
pomerili še v športnih sreča-
njih. Najuspešnejša je bila
ekipa Celja pred planinci iz
Ljubljane in Maribora. Sre-
čanje so zaključili s tekmo-
vanjem Prve osnovne šole z
osnovno šolo Frana Kranjca.
JOŽICA BOŽIC
Aktivni mladinci
Člani planinske sekcije
Centra za klubsko dejav-
nost pri OK ZSMS Celje de-
lu^jo šele drugo leto, a so
kljub mladosti zelo aktivni.
Poleg rednih mesečnih obi-
skov planin so lani organizi-
rali svojo prvo odpravo v go-
re Makedonije (Solunska
glava, Pelister in Titov vrh),
letos pa so svojo drugo od-
pravo organizirali v italijan-
ske Dolomite. Avgusta se je
osemčlanska skupina povz-
pela na vrh Marmolate (Pun-
ta Penia, 3342 m), naslednji
dan pa po zelo drzno postav-
ljeni ferati še na vrh Civette.
Nadaljne načrte jim je pre-
križalo precej slabo vreme,
vendar so bili kljub temu za-
dovoljni z doseženim. Mladi
planinci so celotno pot v Do-
lomite posneli na diapoziti-
ve, ki jih bodo opremili s tek-
stom in glasbo ter tako še
razširili svojo ponudbo pre-
davanj z diapozitivi. Ljubite-
lji plcuiin si bodo tako lahko
na predavanjih ogledali Do-
lomite 84, Makedonijo 83,
Slovenske planine in bisere
Francije. Z zbranim dencu*-,
jem bodo mladinci financira-
li svojo naslednjo odpravo.
Sestanek žalskega
odbora
Pred Icratldm so se sestali
člani koordinacijskega od-
bora planinskih društev ob-
čine Žalec, ki so pripravili
načrt dela za prihodnje leto.
Časovno so uskladili akcije
posameznih PD in termine
akcij poslali tudi Planinski
zvezi Slovenije. V tem letu
bodo sklicali še zbor marka-
cistov in sodelovali pri pri-
pravi področnega zbora pla-
ninskih vodnikov.
S. J.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
27. SEPTEMBER 198^
O treh pitancih, ki požrejo četrtega
s posveta v Mozirlu: zemlla ne more postati naložba za bogate
Nasprotja v kmetijstvu so vse več-
ja, so ugotovili na izvršnem svetu
skupščine občine Mozirje, kjer so raz-
pravljali o problematiki v gomjesa-
vinjskem kmetijstvu. Tako za že za-
gotovljena sredstva za kmetijsko
proizvodnjo največlcrat ni najti de-
narja, cenovna politika je vse bolj
navzkriž z tržno proizvodnjo, podob-
no velja tudi za davčno politiko.
Nekateri kmetje, ki imajo veliko
tržnih viškov, imajo tudi do 200 od-
stotkov nižje dajatve, kar pa ne velja za
tiste, ki zaradi neprimernih pogojev
dajejo tržišču nekaj manj.
Zemlja ne more postati naložba za
bogate, temveč naj daje več kruha pri-
dnemu, česar se v občini, kjer izkori-
ščajo naravne danosti 60 odstotno (v
Jugoslaviji 20 odstotno), dobro zave-
dajo. Ker pa kmetijstvo prepogosto
sledi administrircinju in manj ekonom-
ski politiki, imajo tudi v Gornje Sa-
vinjski dolini precej problemov. Tako
je zaradi znanih problemov pri prodaji
mesa vse več tržnih viškov, a žal le
trenutno, saj se je prit)ravljenost za re-
jo telet zmanjšala za polovico. Za toli-
ko se je tudi povečal odkup, vendar na
srečo ta teleta niso šla pod nož, tako
kot v večini države, temveč so jih s
pomočjo zadruge in interventnih sred-
stev dali nazaj v rejo.
Zaradi nesorazmernih cen krmil so v
občini za nedoločen čas ustavili rejo
piščancev, prehodno pa so zmanjšali
tudi proizvodnjo jajc, le govedorejo
bodo zaradi značaja dolgoročnosti za
vsako ceno obdržali. Tudi izvoz so le-
tos skoraj opustili, na kar je poleg ne-
zmožnosti prodaje in padca cen vpli-
valo tudi zmanjšanje razpolagalne pra-
vice z devizami, ki jih ustvarjajo sami.
Poseben problem predstavljajo tudi
stroški obresti. Proizvodni ciklus v
kmetijstvu je namreč omejen in ni
odvisen od zunanjih vplivov. Znan je
izračun, da pri pitanju govedi, kjer tra-
ja vlaganje celi dve leti, trije pitanci
požrejo z obrestmi četrtega Tega ne
upošteva kreditna politika niti politika
cen, tako da si v občini lahko pomaga-
jo le z intervencijskimi sredstvi. Obe-
nem je znano da se bodo prihodnje
leto zaradi visoke obrestne mere
zmanjšale tudi investicije, vendar kaj
bistvenega pri tem ni mogoče storiti.
Zgolj opozarjanja pa ne morejo dajati
rezultatov. Slabo bi bilo, da čakamo na
odgovor kmeta, tržnega proizvajalca,
ki kot trdijo kmetijski strokovnjaki,
mnogo bolj pretehta odločitev kot de-
lavec v združenem delu.
R. PANTELIC
Večina gomjesavinjsKi kmetov je
doumela, da je več dohodka odvisno
predvsem od znanja kot pa od same
zemlje. Zato ni več izrazitih proble-
mov pri pravočasnem in pravilnem
gnojenju, sušenju, prilagajanja lakta-
cij pašni sezoni ipd., pač pa je bolj
problem priskrbeti dovolj reproma-
teriala ob ugodnem času in po ugodni
ceni. Pri tem si v občini še najbolj
pomagajo z intervencijskimi sred-
stvi.
iViiekarstvo se boij spiača
Pri Klevžetovlh na Kostrivnici pridelate krmo sami
Janez Klevže je s svojimi dvaindvajsetimi
leti najmlajši kmet-gospodar v šmarski kra-
jevni skupnosti Kostrivnica. Ko mu je pred
leti umrl oče, je vzel v svoje roke kmetijo v
Spodnji Kostrivnici, seveda pa mu je v veliko
pomoč njegova mama. Formalno je sicer
kmetija razdeljena na dve polovici, na Jane-
zovo in materino, delo samo pa takšne delitve
ne priznava. V materinem zakupu je edinole
gospodinjstvo, kot se to na kmetih še vedno
spodobi.
Klevžetova kmetija je usmerjena v govedore-
jo. Sedem hektarov zemlje, skupaj z nekaj goz-
da, premore. Na zemlji raste v glavnem koruza,
da lahko prehranijo živino. Na vso moč se tru-
dijo, da večino živinske krme pridelajo doma.
Janez ni nobena izjema, ko mu računica pravi,
da se krmil ne splača kupovati, da so mnogo
predraga in da se na tak način ekonomska
računica ne izide. Zato se živina od spomladi
do pozne jeseni pase po domačih travnatih
pobočjih.
V hlevu imajo le štiri molznice, ker pa raču-
najo na povečano proizvodnjo mleka, redijo" še
sedem plemenskih telic. In tu so še pitanci, ki
zapustijo hlev potem, ko se zredijo do teže 700
kilogramov.
Dnevna Klevžetova proizvodnja mleka je da-
nes le štirideset litrov, ki jih odnašajo v bližnjo
zbiralnico. Janez upa, da bodo že prihodnje
leto namolzli občutno več. »Danes se veliko
bolj splača mlečna proizvodnja,« ugotavlja in
nadaljuje: »Mleko ima sedaj kar solidno ceno,
medtem ko se pitanje skorajda ne splača. Cena
se pitancem že dolgo ni dvignila. Bik raste leto
dni in pol, v tem času poje veliko drage koruze,
krava pa se le pase. Mlečna proizvodnja oziro-
ma oddaja mleka je za kmeta tudi vsakomeseč-
ni planirani dohodek. Zato smo se tudi odločili
za povečanje te proizvodnje.«
Janez je, hočeš nočeš, moral prevzeti mesto
gospodarja, četudi je še mlad in bi si včasih rad
privoščil zabavo. Pa mu ni žal, kot je razbrati iz
njegovih besed: »Delati je treba povsod in sla-
bega nam v glavnem na kmetih ni. Sam svoj
gospod si, nihče te ne priganja.« Redko slišiš
kmeta, ki pravi, da mu ne gre slabo.
Tudi naslednika že ima Klevžetov Janez.
Resda je ta še v plenicah, zato se o nasledstvu
na kmetiji ni d^o pogovarjati. Ker pa je na
kmetih sin že neke vrste jamstvo, da bo kmeti-
ja živela dalje, Janez ne more skriti zado-
voljstva nad prvorojencem, ki je povrhu še
moškega spola. Ce si kmet danes lahko privo-
šči dopust, smo vprašah najmlajšega gospodar-
ja v Kostrivnici, mama pa se je le dobrodušno
nasmehnila. Za kakšen teden dni bo že zmogla
sama, da si mlada dva malo oddahneta.
MARJELA AGRE2
Janez Klevže s svojim naslednikom.
S sočne paše v
domači hlev
Končana je paša na Ro-
gli. Od meseca junija, pa
do nedelje se je na fratah
Rogle paslo 428 glav živi-
ne, predvsem pitancev,
mlade govedi in presuše-
nih krav. Slabo vreme je
kmetom otežkočalo ali
onemogočilo odgon živine
s pobočij Pohorja, vendar
je bila večina kmetov z or-
ganiziranim pašništvom
zadovoljnih.
Prve ocene so namreč
izredno ugodne. Ta, izre-
dno velika čreda, je dosegla
v mesecih proste paše nad-
povprečni prirastek. Živina
je pridobila 40 do 60 kilo-
gramov na teži, ali v pov-
prečju pol kilograma na
dan. Nekateri kmetje pa so
zaradi slabih vremenskih
razmer svojo živino odgnali
in vhlevili že pred 14 dnevi.
Večina govedi je bilo ozna-
čenih, le okoli 80 glavam
živine kmetje niso pustili
vtisniti znaka, čeprav je to
izredno pomembno zaradi
zavarovanja.
Pašništvo na Rogli je sta-
ro že 20 let, organizirani za-
četki pa segajo v leto 1979,
čeprav se sprva kmetje ni-
so ogrevali za to obliko, so
sčasoma le sprevideli, da je
tako bolje, saj pogini in tu-
di kraje niso tako redek pri-
mer. Zato zdaj kmet, ki se
vključi v organizirano paš-
ništvo, plača letno 600 di-
narjev in še 100 dinarjev za
rizični sklad. Tako je živina
na paši zavarovana, seveda,
če so najdeni sledovi.
MATEJA PODJED
Slllraitie
koruze
v zadnjih letih vedno več
kmetov polaga živini silirano
krmo, za katero trdijo, da je
mnogo bolj hranljiva in vita-
minsko bogatejša od posu-
šene.
Silirajo koruzo, pa tudi zad-
njo košnjo trave, ki jo je težko
posušiti. Tudi v Savinjski doli-
ni je s silažno koruzo zasejanih
več sto hektarjev površin. Prav
sedaj je čas za siliranje. Čeprav
je vreme nagajalo, kmetje niso
hoteli zamuditi najbolj primer-
nega časa za to delo. Zato ima-
jo posebne kombajne, ponava-
di po več kmetov skupaj, ki so
združeni v strojni skupnosti,
podobno kot pri obiralnih stro-
jih za hmelj. Ker je tudi pri
siliranju potrebno več rok, si
kmetje ponavadi pomagajo ta-
ko, da pri enem začnejo in na-
daljujejo po vrsti, dokler vsi, ki
so v skupnosti, ne opravijo
dela.
T. TAVCAR
»Lesnina«
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi
izdelki, pohištvom in gradbenim materialom,
n.sol.o. Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD NOTRANJA TRGOVINA
PRODAJNA MREŽA LJUBLJANA,
n.SUb.O. Ljubljana, Parmova 53
objavlja prosta dela in naloge
SKLADIŠČNIKA II
za potrebe trgovine PE »Lesnina« v Celju Levec-
pohištvo
Pogoji:
-	srednja poklicna izobrazba trgovske smeri,
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Za dela in naloge skladiščnika II sklepamo delovno
razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom
in zahtevamo 3 mesečno poskusno delo.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju objavnih pogojev na naslov:
»Lesnina« Ljubljana, kadrovsko splošni sektor,
Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav. _ _^
27. SEPTEIWBEB 1984
NOVI TEOMK - STRAN 11
Zaokrožen trikotnik blagovnic
Savinjskega magazina Zaiec
mmmmmmummmmmmmmmmmmmmmmnmmmmmmmmm
Blagovnico r Preboitki bodo oOprll v petmk, 5. oldobn
z blagovnico Savinjskega magazina v Preboldu, ki
jo bodo namenu predali v petek, 5. oktobra, bo zaklju-
čen trikotnik blagovnic te trgovske delovne organiza-
cije: Prebold-Sempeter-Polzela. Tako Savinjski ma-
gazin dobiva nov obseg in podobo, ki se postopno in
solidno razvija.
Prav v Preboldu je pričela leta 1960 obratovati v ok-
viru takratnega podjetja Sloga prva samopostrežna trgo-
vina na podeželju v Sloveniji. Potrošniki v Preboldu so
bili tako na preizkušnji glede nove tehnike poslovanja,
oziroma prodaje. Le-ta je bila za tiste čase posebnost,
deležna različnih komentarjev. Prebold je kraj z naj-
daljšo tradicijo v pogledu sodobnega nakupovanja. Z
novo blagovnico se tradicija kraja nadaljuje.
Izgradnja osrednjega preskrbovalnega objekta v Pre-
boldu je bila načrtovana že v prejšnjem srednjeročnem
razvojnem programu, uresničili pa so jo v tem obdobju.
Kraju, kot je Prebold s svojim širšim gravitacijskim
področjem, je bil tak objekt nujno potreben. Krajevna
skupnost šteje že več kot 3000 krajanov in je pomemben
center v žalski občini.
Z gradnjo blagovnice so pričeli lansko leto. Po prvotni
zasnovi je bila zaradi finančnih omejitev projektirana
samo prva faza izgradnje, to je pritličje in klet. Med
gradnjo pa so z uspešnim sodelovanjem in ob pomoči
družbenopolitične skupnosti ter združenega dela uspeli
zgraditi tudi prvo nadstropje. Po prvotni zasnovi je bila
predvidena v sestavu blagovnice tudi posebna proda-
jalna tekstilne tovarne Prebold, namesto nje pa ima
sedaj tu prostore Ljubljanska banka.
Objekt je zgrajen enostavno in funkcionalno ter brez
kakakršnihkoli arhitektonskih posebnosti, saj so v Sa-
vinjskem magazinu prepričani, da bo tudi takšen kot je,
služil namenu.
Projekt blagovnice in zunanje ureditve je izdelal
Zavod za načrtovanje Žalec, glavni projektant pa je
bil Borut Pregelj. Izvajalec del je bil Gradiš tozd Celje
s kooperanti Eko Titovo Velenje, Tim Laško, Rade
Končar Zagreb, Steklar Celje, Finalist Maribor, Mon-
ter Poljčane, Vegrad Titovo Velenje, Gradnja Žalec,
Ta-Mi Celje, Ikom Šmarje, Zarja Petrovče in Rek Ti-
tovo Velenje, pozabiti pa ne gre tudi nmogih obrtni-
kov. Zunanjo ureditev objekta je opravilo Cestno po-
djetje Celje. Opremo so dobavili AIpos Šentjur, LTH
Škof ja Loka in drugi.
Vrednost objekta je znašala okrog sedemdeset milijo-
nov dinarjev, z zalogami vred pa preko sto milijonov.
Zasilne za novo blagovnico imajo tudi skupščina ob-
čine Žalec, izvršni svet, sekretariat za ljudsko obrambo,
komite za družbeno planiranje, krajevna skupnost Pre-
bold ter organizacije združenega dela: tekstilna tovarna
Prebold, Gradnja Žalec, Sip Šempeter, Merx-Tkanina
Celje, Merx Blagovni center Celje, Era Vino Šmartno ob
Pald in Vinag Maribor. Prezreti ne gre tudi pomoči
Beograjske banke Žalec.
Blagovnica je podkletena. V kleti so zaklonišča za 200
ljudi, kotlarna in strojnica. V pritličju so osrednji pro-
stori: samopostrežna trgovina, skladišče, poslovni in
drugi pomožno prostori, desno od glavnega vhoda pa so
poslovni prostori Ljubljanske banke. V prvem nad-
stropju so prostori, namenjeni prodaji mešanega indu-
strijskega blaga ter gostinski del z bifejem. Blagovnica
meri 1500 kvadratnih metrov. Kupci bodo nakupe
opravljali z nakupovalnimi vozički, ki jih bodo lahko
puščali kar na parkirišču. Več blagajn bo onemogočalo
neprijetno čakanje v vrstah.
Blagovnico sestavlja šest oddelkov:
•	živilski
•	neživilski
•	sadje, zelenjava, mleko in mlečni izdelki
•	meso
•	tekstil in
•	gostinski del z bifejem.
V	pritličju bodo prodajali živila, mleko, meso, delika-
tese, sadje in zelenjavo, gospodinjske potrebščine, či-
stila, izdelke iz plastičnih mas, lesno, papirno in kovin-
sko galanterijo, emajlirano posodo, jedilni pribor, ste-
klo, porcelan, tobačne izdelke, časopise in revije. V
prvem nadstropju bodo lahko kupci kupovali tekstil,
konfekcijske izdelke, pletenine, metražno blago, volno,
nogavice, srajce, lahko obutev, usnjeno galanterijo,
igrače, šolske potrebščine, kozmetiko, ure, fotomaterial
in drugo.
Blagovnica bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure. V njej
bo zaposleno 35 delavcev. Letni promet naj bi znašal 250
milijonov dinarjev.
V	Preboldu bosta še naprej poslovali obe dosedanji
trgovini. V poslovalnici ena, ki so jo poimenovali Te-
hnika, bodo prodajali predvsem tehnične izdelke in
gradbeni material, doseddnja samopostrežna trgovina
pa bo ostala še naprej odprta, predvsem za potrebe
prebivalcev dela Prebolda, Dolenje vasi, Gornje in Lat-
kove vasi.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Več od zgolj zabavne
lavne radijske oddale
Prireditev ob bazenu Golovca Je '^odkrila" še en prijeten prireditveni prostor
Ena izmed številnih spremljajo-
čih prireditev letošnjega obrtnega
sejma je bila tudi javna radijska
oddaja, ki jo je Zavod Golovec pri-
pravil skupaj z našim uredniš-
tvom ob 30 letnici Radia Celje.
Prireditev, na kateri so nastopili:
Čudežna polja, Marijan Smode,
Veseli hmeljarji, Oktet Studenček,
Obrtniški trio, Pero Dimitrijevič
in Albert Završnik ter člani KUD
Zarja Tmovlje, je pokazala, da je
prostor na bazenu primeren tudi
za tovrstne nastope.
Čeprav so se v Zavodu Golovec letos
dobro pripravili na 17. mednarodni
obrtni sejem, pa jih je obisk vseeno pre-
senetil, saj je bilo letos več kot 160 tisoč
obiskovalcev. Prav gotovo so za takšen
obisk pomembne tudi številne priredi-
tve, ki so jih organizirali na samem se-
jemskem prostoru ali pa na športnih
igriščih. Tudi javna radijska oddaja je
bila dobro obiskana, čeprav je pred na-
stopajočimi zevala prciznina velikega
bazena.
Toda mariborski ansambel Čudežna
polja, ki je v zadnjem času zaslovel s
skladbami, kot so Poštar zvoni samo
dvakrat in Pardon madame, je takoj na
začetku pripravil vzdušje, ki so ga na-
slednji izvajalci še dvigali.
Harmonikar Miro Kline, ki sicer pri
ansamblu Savinjskih 7 igra klarinet, je
bil najavljen kot solist na frajtonerici.
Toda s seboj je pripeljal še kitarista Vin-
ka Freceta in Jožeta Zlavsa in vsi skupaj
so nastopili kot Obrtniški trio. Čeprav
so v tej zasedbi igrali prvič skupaj, so
urezali domače polke, kot da bi bili ui-
grani ansambel.
Nekoč v Sloveniji dokaj znani pevec
zabavne glasbe Pero Dimitrijevič je bil
sicer na sejmu razstavljalec, toda ker
zadnje čase prepeva tudi starograjske
pesmi, je nastopil tudi na javni radijski
oddaji. S harmonikarjem Albertom Za-
vršnikom in kitaristom Ivanom Koroš-
cem so se tisto popoldne prvič videli in
zvečer je tudi ta trio zvenel ubrano in
kar je še bolj poemmbno, pričaral je
vzdušje, ki ga lahko nudi le tako imeno-
vana starograjska glasba.
Oktet Studenček iz Ostrožnega pri Ce-
lju zadnje čase izredno veliko nastopa.
Temu se pravzaprav ni čuditi, saj je nji-
hova interpretacija tako narodnih kot
umetnih pesmi tudi na tej prireditvi po-
kazala, da spadajo med boljše tovrstne
vokalne skupine pri nas.
Slovenski muzikant je naslov druge
velike plošče kantavtorja Marijana
Smodeta iz Raven na Koroškem, ki je
tudi nastopil na tej prireditvi in predsta-
vil še dve skladbi s svoje naslednje plo-
šče. Seveda je njegov nastop ugajal
vsem tistim, ki imajo radi nekoliko bolj
nežne in sentimentalne skladbe.
Humoristično točko na javni radijski
oddaji so tokrat pripravili člani KUD
Zarja iz Trnovelj 2ivko Beškovnik, Dar-
ko Žvižej in Srečko Centrih, ki so s po-
močjo »doktorja ekonomskih znanosti«
Pepeta Zgubaša na humoren način
osvetlili nekatere pomanjkljivosti naše-
ga gospodarstva.
Žalski narodno-zabavni ansambel Ve-
seli hmeljarji je na to prireditev vskočil
zadnji hip. Nastopiti bi namreč moral
ansambel Savinjskih 7, katerim je zbole-
la pevka. Čeprav so Veseli hmeljarji zve-
deli za nastop šele isti dan, ko je bila
tudi prireditev, je bil njihov nastop tak-
šen, kot smo ga pri njih vajeni. Zato ni
čudno, da je na letošnjem ptujskem fe-
stivalu narodno-zabavnih ansamblov bil
ta ansambel v skupini, ki je prejela naj-
višje priznanje Zlatega Orfeja.
Nagradne igre so vedno zanimive tako
za tekmovalce kot tudi za gledalce. Za
nagradno igro na tej prireditvi sta se
prijavila dva tekmovalca in ena tekmo-
valka, ki pa ni nastopila. Veliki bazen
dvorane Golovec, ki je sicer samoval
skozi celo prireditev, je bil prizorišče te
igre. Oba tekmovalca sta morala namreč
po dolžini prebresti 55 cm visoko vodo,
pri čemer so jima bile v napoto še ovire.
Zato ni čudno, da je enemu izmed tek-
movalcev pred ciljem spodrsnilo in se je
kar oblečen pošteno okopal. To pa je
bilo prav gotovo bolj všeč gledalcem kot
njemu, saj ni računal na tako kopanje.
Ce smo našteli že vse nastopajoče, se-
veda ne moremo mimo obeh povezoval-
cev, to je Mateje Podjed in Janeza Vede-
nika, ki sta s svojim napovedovanjem
celotno prireditev uspešno pripeljala do
konca.
Po nagradni igri so Čudežna polja
igrala še naprej za ples, ki so se ga udele-
žili predvsem mlajši obiskovalci. Razen
prijetne zabave je ta prireditev prinesla
še nekaj. Spoznanje, da je prostor pri
bazenu primeren za tovrstne prireditve
in če bi lahko v bodoče na nek način
pokrili sam bazen, je Zavod Golovec do-
bil še eno dvorano, ki je primerna za
nekoliko bolj umirjene in zahtevnejše
prireditve v tistem času, ko je sicer ta
prostor neizkoriščen.
Direktor Zavoda Golovec Mirko Kol-
nik je v razgovoru z voditeljem oddaje
Janezom Vedenikom povedal precej
zanimivosti z letošnjega mednarod-
nega obrtnega sejma.
Mogoče pri nas preveč zapostavljamo
starogradske pesmi, saj je Pero Dimi-
trijevič dokazal, da spadajo tudi na
takšne prireditve kot je javna radijska
oddaja.
Veseli hmeljarji iz Žalca so se predstavili z no vit
potrdili, da njihov uspeh na ptujskem festivalu,
Orfej, ni bil naključen.
Zborovsko pesem so na tej prireditvi predstavili
so tudi tokrat znali ogreti dlani poslušalcev.
Obrtniški trio je nastal potem, ko se je harmc
pripeljal še Vinka Freceta in Jožeta Žlavsa.
Nosilno vlogo petkovega večera na bazenu dvor
Čudežna polja, ki je po prireditvi igral še za ples
Marjan Smode je bil gost presenečenja
naše javne radijske oddaje.
Člani KUD Zarja Tmovlje so popestrili javno radijsko oddajo z duhovitim
nastopom, kije zabaval vse navzoče.
!98A
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Cigan, le bodi sam
RaJhardO¥l niso več nomadi, pa se že kar prevečkrat morajo
seliti
Družina Rajhard je dobila svoje prvo stanovanje
v Cinkamiški pred nekaj več kot petnajstimi
leti. »To je bilo moje prvo stanovanje,« se spominja
tega veselega dogodka 52-letni Rom Jože Rajhard,
ki je dobro polovico teh let preživel kot nomad.
Rajhardi so se pred približno dvema mesecema
spet preselili in spet trkajo na vrata pristojnih
služb.
Iz hiše na Pokopališki 3, ki
so jo porušili, so se morali
preseliti v Kolmanovo 14,
kjer so dobili stanovanje v
prvem nadstropju in na pod-
strešju.
'2e pred tremi leti smo za-
čeli iskati nadomestno sta-
novanje za Rome na Pokopa-
liški poti,« pravi predsednik
komiteja za urbanizem Rasti
Znuderl. »Hiša je bila na
vrsti za rušenje. Dve leti na-
zaj smo družini ponudili sta-
novanje v Vrunčevi 1, a so ga
odklonili, ker je bilo nekoli-
ko manjše. Stanovanje v blo-
ku odklanjajo, kot vsi drugi
Romi. V tesnih urbanih oko-
ljih se namreč počutijo pre-
več utesnjeni. Tako smo
pred leti, na primer, preselili
v Cankarjevo ulico manjšo
romsko družino, a se je že po
enem letu sama izselila, ker
se je počutila preveč utes-
njeno.«
»Samoupravna stanovanj-
ska skupnost je prebelila sta-
novanje v prvem nadstropju
in podstrešju ter v prvem
nadstropju položila tudi to-
pel pod. Zdaj je vrsta na Ro-
mih, da še sami nekaj naredi-
jo, v hišo pa se ne splača vla-
gati, ker bo enkrat tako na
vrsti za rušenje,« pravi Rasti
Znuderl. »Sicer pa vsaj 25
odstotkov Slovencev v Celju
živi v slabših stanovanjskih
razmerah kot Romi v Kolma-
novi ulici.«
Romi so tačas očistili sme-
ti okoli hiše, hiše pa, pravijo,
ne bodo obnavljali: »Niti
enega žeblja ne bom pribil!«
Družina Rajhard, ki je
prišla v Celje pred 25 leti,
šteje danes 16 članov. Sprva
so se naselili pod šotorom,
kasneje pa v avtobusih v
Medlogu. Ko je Savinja po-
plavila, so ostali brez strehe
nad glavo.
»Nihče se ni brigal za nas,
pa sem odpeljal svojo druži-
no v pisarno takratnega
predsednika tovariša Ašiča,«
pripoveduje glava družine.
»Se tisti dan so nam postavi-
li šotor v Cinkamiški, nam
pripeljali obleko, obutev in
drva ter nam dali bone za
hrano v samopostrežni resta-
vraciji. Bilo je resnično lepo,
zakaj občutili smo, da nismo
manjvredni od drugih
ljudi...«
Izpod šotora so se preselili
v 32 kvadratnih metrov veli-
ko sobo v baraki, ki je stala v
bližini, od tam pa na Golo-
vec, kjer so bili nekoliko bolj
na samem in - zadovoljni.
Selitev iz hiše na Golovcu
je sploh poglavje zase.
»To je bil škandal in tega
se ne da pozabiti,« pravi Jože
Rajhard.
Rušenje hiše so prevzeli
člani lovske družine »Gr-
mada«.
»Prišel je velik buldožer,
ko smo imeli notri še svoje
stvari,« pravi Jože Rajhard.
•Firbci so se smejali. Rekel
sem delavcem, naj počakajo.
In so res počakali tako dol-
go, da smo odnesli ven svoje
stvari.«
Spor, ki se je začel kasneje,
proti večeru, je nastal zaradi
štiriindvajsetih kokoši in go-
saka.
»Podnevi jih nismo mogli
uloviti, zato sem prosil, če
lahko pridemo zvečer. Milič-
nik mi je obljubil, da kur ne
bo nihče ukradel,« zatrjuje
Jože Rajhard.
Proti večeru naj bi res od-
šli na Golovec. Jože Rajhard,
žena Silva, hči Džina, pa Re-
nato in Bojan.
»Kakšnih petnajst delav-
cev je bilo in dva sta s kame-
njem lovila kure. Eno je ujel,
ji odtrgal glavo in tako krva-
vo vrgel vame z besedami:
,Evo Cigo, tu imaš!'. Ostali so
se začeli smejati in ženo ter
hčer obkladati z grdimi izra-
zi in eden je celo odprl šlic in
rekel nekaj zelo grdega,« je
ogorčen Jože Rajhard.
Potem naj bi Romi odšli,
ko pa sta prišla še sina, so se
obrnili nazaj. Romi zatrjuje-
jo, da so pretep začeli delav-
ci, ki naj bi imeli na gradbi-
šču tudi pivo in vino. Jože
Rajhard pa še sedaj obžaluje,
da je do tega pretepa prišlo.
Nasprotna stran, to je de-
lavci oziroma lovci, so seve-
da dogodke drugače opisali.
Petelinu naj bi odtrgal gla-
vo neznan moški, ki stanuje
v bližini, pretep pa naj bi za-
čeli Romi.
Izjave si močno nasprotu-
jejo in tudi sodišče bo imelo
precej težko delo, če bo hote-
lo ugotoviti resnico. Milični-
ki pa so napisali kazensko
ovadbo zoper Rome: Bojana
Koprivška, Džino in Jožeta
Rajharda.
Selitev v Kolmanovo je bi-
la torej precej burna, Jože
Rajhard pa sedaj upa, da bo
to le njihov začasni dom.
Upanje mu daje tudi zagoto-
vilo na krajevni skupnosti.
da bo hiša v Kolmanovi tudi
kmalu na vrsti za rušenje.
»Poglejte okna! Les je pre
perel in ob vsakem deževju
nam teče noter. Tudi omet s
pročelja odpada. Hiša je žf
zelo stara,« se priduša Jož>
Rajhard, a se še v isti sap
zahvali Samoupravni stan«
vanjski skupnosti, ki je v hi:
kar precej postorila, da I
prišel naposled na dan z b<
sedo, ki ga teži:
»Ce bi imeli takšno hi
kje drugje, na samem, bi
sami popravili. Tukaj pa ;
Vsak dan gre mimo hiše v*
ko delavcev in naše žen."^'
pa tudi otroci morajo požr^
precej zelo nesramn
opazk. Po Ustavi smo sic(
enakopravni, resnica pa je št
daleč od tega in ljudje se zelo
nesramno obnašajo do nas.
Vsaj večina, zato bi radi bili
nekje na samem. 2e naša pe-
sem poje ,Cigan, le bodi
sam'.«
Jože Rajhard se je odrekel
nomadskemu življenju, da bi
se prilagodil družbi. Tudi
njegovi otroci se ne bodo več
kot nomadi potikali po sve-
tu. Hvaležni so družbi za po-
moč, ki so jo dobili, toda radi
bi v samoto. Proč od nesra-
mnih opazk. Na tihem še ve-
dno sanjajo o skromnem do-
movanju v Medlogu, ki so
jim ga obljubljali kmalu po
tistem, ko jim je Savinja po-
plavila avtobusa.
»Pa tudi, če bi bila samo
manjša baraka,« pravijo.
S. Srot
Jožetu Rajhardu je že zdaj
žal, da si ni izbral stanova-
nja v Vrunčevi. Letos ni mo-
gel več izbirati. Hiša v Kol-
manovi sicer ni stanovanj-
ski blok, zato pa je takore-
koč tik ob glavnem vhodu v
Cinkarno.
Jože Rajhard: »Ce bi bila takšna hiša l(je drugje, bi jo z
veseljem obnovili.« V Kolmanovi ulici se počutijo preveč
utesnjeni, zato hiša ne nameravajo obnavljati.
Vhod v stanovanje v Kolmanovi ulici. S pročelja je odpadlo že precej ometa.
t jem Ivom Cešnovarjem in
m najvišje priznanje Zlati
Studenček z Ostrožnega, ki
fiinc odločil, da bo s sabo
f Mariborski ansambel
^^sem mlajše obiskovalce.
O mravljah in t^ričkih
Onidan srečam prijatelja Jože-
ta Varčnika, kolega iz šolskih
klopi. Dolgo se nisva videla, be-
seda da besedo.
»Kako si kaj Jože, kaj poče-
njaš?«
»Ah, bolj slabo je, čuj, že celo
poletje iščem nekega La Fontai-
nea, vrat bi mu zavil, barabi.«
»Kaj, ti je kaj ukradel?«
»Ma ni ukradel, on namreč pi-
še nekakšne basni.«
»Torej ti je kaj napisal?«
»Ah ne meni, veš o živalih piše.
Saj poznaš tisto njegovo o pri-
dnih mravljicah, ki so garale, da
bi preživele zimo, pa o čričku, ki
je užival in bil len ko gnoj, pa
potem ni zime preživel, mravlji-
ce pa seveda so. Skratka, dedec
je pisal tako, češ pridni so vedno
deležni nagrade, lenobe čaka po-
guba.«
>Ja in kaj ima to s teboj?«
»Kako da ne,«... in mi je pove-
dal svojo zgodbo.
"Bilo je lansko jesen, ko sem
tekal naokoli za krompirjem, ku-
poval papriko na razprodaji in
dal zadnji dinar za ozimnico. Kaj
misliš, kaj je tisti čas delal tisti
moj sosed, saj veš, tisti, ki ima
tako veliko bajto, da meče senco
na mojo, pa gane novega marce-
desa turbo metalic je imel ta-
krat. Ha, kaj misliš?«
»Hm, ne vem.«
»Na morje je šel za tri tedne.«
»Pa saj ima bazen doma.«
»Pa je bil že poleti na morju.
Jeseni je šel pač zato, Uer je ta-
krat večji mir, pa tisto jahto, ki
ji on pravi čoln, je moral domov
pripeljat.«
»Kaj češ, nekateri pač imajo.«
»Pa veš, kaj je bilo potem, tik
preden je zapadel prvi sneg?«
Še sanjalo se mi ni.
»Zadnje ficke sem dal za koln
in nekaj drv, pa še suhljad sem
šel v gozd pobirat. Saj veš, lani
je bila tista velika akcija...« ■
»In?«
»Ja no, sosedje šel pa takrat za
teden dni smučat. Po malo kon-
dicije, je rekel. Da ne boš mislil.
da ni šel še enkrat. Prek meje, z
depozitom, ker pri nas ni za asa
njegove kategorije.«
Ko mi je Jože začel pripovedo-
vati, kako se je prebijal skozi po-
mlad, tudi fušal je malo, kajti
tudi ženina plača ob dveh otro-
kih ni zadostovala za draginjo,
se mi je posvetilo.
»A ti mravljica, ti, pa tvoj so-
sed čriček. Zato loviš La Fontai-
nea?«
"Ja, zato, ker ni res tisto, kar
piše!«
»Ampak veš Jože, La Fontaine
bo že nekako 300 let pod rušo.«
»A tako...« je bil vidno razoča-
ran.
»Ja tako. Zato ti svetujem, da
se raje podvizaš za ozimnico.
Res, da bo menda sindikat nekaj
pomagal, ampak vseeno, krom-
pirja letos ni. In še tole Jože: Sre-
če človeku ne more ustvariti ne
država, ne partija, ne politični
sistem, srečo si lahko ustvari
vsak sam!«
Ko sva se tako razšla, mi je
bilo malce žal, da mu nisem re-
kel, veš Jože, kdor hoče obogate-
ti, mora istočasno loviti ribe v
treh rekah ali pa, bogati so tisti,
ki imajo prave prijatelje. A ni
bilo potrebno, Jože je to sam
doumel.
Pred dnevi, ko sem stal ob ce-
sti, se je ob meni ustavila svetle-
ča, popolnoma nova limuzina, ki
jo je krmaril moj prijatelj Jože.
Nisem mogel skriti začudenja, a
prijatelj je odprl okno in dejal:
»Prav si imel. Hvala ti, saj zdaj
res vem, da je vsak svoje glave
R. PANTELIC
14. STRAN - NOV! TEDNIK
27. SEPTEMBER 198^
PO GUZAJEVIH SLEDEH MUenko Strašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počas! le vse skupa! uUhnllo, met! ljudmi pa se Je
začela najprej docela neopazno, potem pa vedno bolj In
bolj spletali velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
Pa o Guzaju.
Je bil menda fejst fant,
so vedeli povedati naši
stari. V naši fari je imel
celo raj do pajdašev in so
ga zato tudi ljudje dobro
poznali. Ce bi imeli čas, bi
vam pokazal, kje je bila
njegova Barbika doma.
Pravijo tudi, da je imel z
njo otroka.«
Pripovedoval nam je o
žandarjih, o mačkah, o
Guzaju-logarju, Guzaju-
ženici, o kartanju, kar
precej je vedel, pa o tem,
da je tudi tista prestrelje-
na vrata na Košnici vi-
del...
»Ce natanko pomisli-
mo, možakar ni imel sre-
kršnega dandanašnji poz-
namo, je bila kriva podla
prevara, človek je bil pač
preveč občutljiv in je za-
bredel v rop in zločin. Je
pa še nekaj drugega, mi-
slim, da Guzaja vendarle
ne bi smeli kar tako od-
praviti: jaz bi rekel, da je
bil neke vrste socialist.
Kakorkoli že, za revne se
je tolkel, bogatim jemal
in revnim dajal.
Imel je precejšen smi-
sel za šalo, zdrav ljudski
humor, kakršnega še da-
nes srečate med našimi
ljudmi. Pravijo, da so No-
tranjci pa Dolenjci rojeni
šaljivci. Dajte no, teh se
nikjer ne manjka. Mi,
Kozjanci pač nimamo
sreče, da bi kdo pisal o
naših pogruntavščinah.
Spodaj v 2amerku je
menda Guzaj zlezel žen-
ski pod krilo, ko so ga
iskali, ženska pa je vsa
prestrašena vrtela kolo-
vrat.
Slišal sem, da je bil iz
revne, pa poštene druži-
ne. Ni še dolgo, ko je umrl
njegov sorodnik Jurij Gu-
zaj. Škoda je le, da ni mo-
gel v Ameriko, da je prej
smrt storil. Takšni ljudje
so tam veliko dosegli,
takšni, ki so se znali znajti
in stvari prav obrniti. Bu-
tast res ni bil...«
Pot nas je vodila na-
prej. Po Guzajevih sle-
deh, po sledeh ljudskega
izročila. Na Prevorje.
Nismo našli groba. Po-
kazala nam ga je triintri-
desetletna Zalica Vinkler,
ki domuje tik prevorske
cerkvice, tam, kjer se je
pred dobrimi stotremi le-
ti odvijal žalostni pogreb.
Sonce je žgalo. Ljudje
so iskali senco. Mrtva tiši-
na je gomazela nad po-
krajino.
Zalica Vinkler
Obstali smo pred ne-
čim, kar naj bi bilo grob.
Zalica je natančno poka-
zala gomilo, ki ni vredna
tega imena. Ce je ne bi
pokazala, je ne bi našli.
»Spominjam se, bila
sem še otrok, da je bil
^ob še kar nekam ure-
jen, celo križ je bil postav-
ljen in velika, divja gar-
troža je rastla na njem.
Nekoč sem vprašala oče-
ta, kdo tukaj počiva. Oče
je na kratko odrezal: ,Ra-
zbojnik Guzaj!' Od tistih-
mal sem z nekakšnim
spoštovanjem pa tudi
grozo hodila tod mimo.«
Oče ni vedel veliko, več
je ostalo v spominu Zali-
cinega dedka. Stari
Amon je bil prevorski
mežnar in je bil, vedo po-
vedati ljudje, zraven, ko
so zagrebli sirotnega Gu-
zaja.
»Mi smo si z Barbiko v
sorodu, nam je zaupala
Zalica, ko smo posedli za
mizo. Bila je dedkova se-
strična, Amon se je pisa-
la. Mlin, kjer sta se sesta-
jala z Guzajem, še stoji.
Da je imel z njo otroka?
Ne, tega ne vem, nikoli še
nisem slišala. Prav pa bi
bilo, če bi mu postavili
križ in vsak malo uredili
grob. Tako je menil tudi
moj oče.
2e zato bi bilo prav, ker
večkrat prihajajo ljudje,
vprašujejo, kje je Guzaj,
tisti slavni razbojnik in
hočejo, da jim pokažem
grob. Človek se ničkaj
prijetno ne počuti, ko ka-
že nekaj, kar ni podobno
niti pašniku, kaj šele
grobu!«
Ivan Penič
Izpolnitevvaših želja v naših prodajalnah:
Veleblagovnica T, Salon T, Novost, Oblačila,
Melodija, DOM in Posrednik
Ernest Tiran
Ouzaj
38
Klančarica se je zvila v grozi, skušala
predreti temo, da bi morda z očmi pre-
prosila svojega krutega sodnika, ko ga
z besedo ni mogla. -
»Imam denar, glej, tule! Vzemi! Dam
ti še več, kolikor zahtevaš, ti dam!«
Samo smeh je bil odgovor.
»Denar? Tvoj smrdljivi denar? Haha-
ha! Slabo si si to izmislila! Ne, tako
poceni nisem! Če bi rekla: žal mi je, res
mi je iz srca žal in sram me je pred
samo seboj - morda bi mi bilo to dovolj
zadoščenja, čeravno sem vsa ta leta ži-
vel od misli na maščevanje. Morda bi
mi bilo dovolj samo te ure, ko te konč-
no imam v svoji oblasti, da ti lahko ali
odpustim ali te zmrvim! Zdaj pa mi
ponujaš denar?! O, - denar! Samo gnu-
sa žival si, nič drugega! Gnusana in
strupena žival! Sama si podpisala sod-
bo, Ana Klančar! Zob za zob in življe-
nje za življenje!«
Obmolknil je, šele čez dolgo je prista-
vil suho:
»Imaš še kakšno željo?«
Klančarica je omedlela.
Guzaj je počakal, da je prišla spet k
obi. Potem ji je razrahljal vezi na no-
-h in jo pahnil k bukvi. Zdaj je zmle-
la tudi vrv, kije bila že pripravljena,
gla se je po tleh, dvignila roke, ječa-
kričala, tulila, klečepoljubovala Gu-
ieve čevlje -
Guzaj je ostal neizprosen, kakor iz
-^mna. Dvignil jo je in privezal k buk-
A. Prevezal p^ celem telesu, da ni mo-
la niti ganiti več.
Dolgo jo je gledal.
»Sodba je izvršena,« je končno rekel
in se obrnil od nje.
Spet je omedlela.
Ko se je prebudila, se je začelo že
svitati. Najprej se sploh ni zavedela,
svojega položaja, v naslednjem hipu pa
se je bliskovito spomnila vsega in zače-
la kričati, tuliti kakor blazna -
Prisluhnila je - Tišina. Kakor v gro-
bu. Ne! je tulila, dokler ji grlo ni posta-
lo suho,^da ni spravila več glasu iz nje-
ga. Potem je samo še jecala. Padla v
nezavest. Se spet zavedala. Spet oma-
gala. Se spet vzpenjala -
Kako dolgo je trajalo, ne bo nikoli
nihče vedel.
Šele čez leta so drvarji, ki so prišli
podirat les, našli ob velikanski kukvi
pod samim vrhom Rudnice sesedlo
človeško okostje. Okoli kosti so še vi-
seli prepereli konci vrvi. Vkožnati de-
narnici, ki je ležala med kostmi, so naš-
li sveženj prav tako preperelih bankov-
cev.
Kosti so prenesli na pokopališče, na
bukev pa so pozneje pritrdili preprosto
znamenje z napisom, da je tukaj umrl
žalostne smrti človek. In z vabilom mi-
moidočemu potniku, naj zmoli očenaš
za uboge duše v vicah.
Dvakrat uboge duše v vicah, če mo-
rajo čakati na te očenaše, popotniški
promet pod vrhom Rudnice je še danes
prav tako izredno slabo razvit kakor je
bil v tistih časih.
Kozjanska graščina, v njej je danes obrat Metke. »Takrat je bil v kozjanski graščini za
osicrbnJka neki Franz Tscfrtitschka, hud Nemec iz Sudetske Češke...«
Piištanlslcl župnilc podari
Guzalu ziato uro
Človek ne jezi se, če zgubiš pagat
ultiomo, morda ti bo prišlo pa drugje
prav! Guzaj posluša svoje lastno pi-
smo. Božja beseda in roparska čast ne
gresta skupaj. Prevelika vnema včasih
škoduje. Dva Franceta ali človek se ne
more veČ zanesti niti na svojega nebe-
škega patrona. Vse se srečno izteče, pa
ne za vse.
Takrat je bil v kozjanski graščini za
oskrbnika neki Franz Tschfrtitschka,
hud Nemec iz Sudetske Češke. Avstri-
ja je mešala svoje ljudi, hotela je napra-
viti, da bi bila en hlev in en pastir,
seveda nemški, pa je poslala med dru-
gimi tudi Tschfrtitschko na Spodnje
Štajersko, da po svojih močeh pomaga
napraviti iz vindišarske sodrge vsaj ko-
likor se pač da kulturne ljudi. Franz se
ni rad spomnil, da je bil njegov oče še
pošten František in bil v kistnih knji-
gah zapisan za Čtvrtiško, sicer pa tega
nihče ni vedel in ga niti ni po tem
vprašal, rekli so mu pač gospod oskrb-
nik in za hrbtom so ga oponašali in se
muzali nad njegovo prečudno smešno
žlobudro, s katero se je z njimi sporazu-
meval. Govoriti je bilo seveda treba
vsak dan, zdaj je imela graščina ple-
mensko teličko naprodaj, zdaj je iskal
voznike za spravilo lesa iz hoste, ah pa
gonjače za živino.
Iskal je bil kopače, pa ravno tisti dan
nekako ni imel sreče, dobil je z veliko
težavo štiri, potreboval bi jih pa naj-
manj petnajst Pa se mu je gozdar po-
nudil, da mu on dobi ljudi, tod okrog je
prav dobro znan, kolikor hoče jih bo
prišlo, samo jesti in piti morajo dobiti,
kakor se spodobi. Ker je oskrbnik rad
obljubil, samo je še vprašal, kdaj bi
lahko prišli? Za kop je že skrajni čas!
Takoj jutri, če mu je prav. Naj kar pri-
dejo, tu sem v Pilštanj, imamo ravno
opravek tu pa se bomo dogovorili. Ime-
nitno! Bi lahko posredoval pri najema-
nju, ko zna po njihovo, sam se tega,
prekletega štajerskega jezika menda
do sodnega dne ne bo dovolj naučil!
september 1984
NOVI TEDMK - STRAN 15
^ akademikov
jgprav sem iz Domžal, rad
hiram vaš Novi tednik. 6.
ijginbra sem v njem našel
pgk »Brez slikarjev - aka-
j^jcov«. Konča se s stav-
p: »Pa vendar ostane gre-
j priokus, ki nehote spro-
^rašanje, ali je Dobrna
jnajhna za »velike« ali pa
^i« niso dorasli Do-
"posebnim dopisom sem
jjil za sodelovanje na 6.
tempore v Dobrni. Nisem
jjl nikakršnega odgovora,
da sem sprejet na Ex
flpore, niti da sem odklo-
p. Doslej sem bil navajen,
so me o zaželenosti obve-
j. Dopis organizatorjem
Tempora in želja, da bi
[al v Dobrni je konfronta-
,rned menoj, med nameni
^izatorja in med piscem
nka. (V.V.E). Želim, da se
jpisani bolj informira in
I riiu bo pri tem moja po-
iha organizatorju Ex
mpora pojasnilo. Naj jav-
odgovori in svoj članek
polni. Imam namreč-ob-
[ek, da se je mene kot aka-
mika, enostavno prezrlo,
to se sprašujem, ali je Do-
aa prevelika za enega
ijhnega akademika ali pa
mnenju organizatorjev
lajhen« akademik ni dora-
I Ex Temporu v Dobrni.
DANIJEL FUGGER,
Domžale
^ištvo:
tovarišu Fuggerju se
nvičujemo za netočnost
redbe, do katere pa je
ilo zaradi tega, ker se av-
prispevka o nasprotnih
r^bah, ki jih pisec doka-
t (in dokaže) ni mogel
pričati. Edina pot, da bi
lorica članka Vuleta
Einspieler izvedela tudi
fo plat, bi bila, če bi o
tičnosti povprašala
IV vse akademske slikar-
r domovini. Pa se vseeho
avičujemo mi, čeprav bi
najbrže morali organiza-
ji Ex Tempore.
nčanjo
bmirank
!eljsko medobčinsko zdru-
je borcev NOV je na pred-
komisije za intemirance
ieglo, da so vse občinske or-
lizacije ZZB sprejele domi-
za razna koncentracijska ta-
išča. Domicil nad nekda-
n taboriščem Ravensbriick
sprejeli Laščani. Pred dnevi
se po srečanjih nekdanjih
imirancev Auschvvitza,
chaua in Mauthausna v 2al-
Celju in Titovem Velenju v
Skem zbrale nekdanje inter-
inke iz Ravensbriicka.
Organizatorji so udeleženke
'abili na ogled muzeja, kjer
je presenetil ženski pevski
ir upokojenk iz Laškega z
nično in ubrano podoživeto
edenimi pesmimi. Vodja
izeja Jože Majcen je pojasnil
inen in razvoj muzejskega
lelka NOE. Sledil je še
W likovne razstave in za-
1 povabilo Pivovarne v do-
Ijanje gospodarskih sadov
•lobljene svobode v seda-
Udeleženke so sprejeli
•Ivse tovariško, jim pokazali
pten sodobno avtomatiziran
•ovni proces, videle pa smo
Ji kratek film o procesu pri-
®'vanja piva. Pozdravil nas
®®kretar Mari^ Zor in med
"gim dejal: »Ce bi v tem ča-
'n v gospodarski situaciji bi-
toliko delovne zavzetosti,
^vovalnosti, odločnosti,
[Umnosti in poštenja kakor
•asu revolucije, katere udele-
ste bile, bi bila naša se-
borba za stabilizacijo
^nejša in hitrejša!«
pokušnji piva in po prija-
l^ki sprostitvi v prikupni to-
^ški pivnici, smo odšli na
y	kosilo.
prijetni domači gostilni v
^ja gradcu nas je pozdravil
^sedtiik občinske organiza-
® ZZB NOV Laško Jože
ki je prebral tudi poz-
^o pismo predsednika re-
j^USke komisije za interni-
Lojzeta Bukovca. Govo-
rila je še zastopnica republi-
škega odbora koncentracijske-
ga taborišča Ravensbriick Ma-
rica Frece.
Navzoče smo izrazUe željo,
da bi v prihodnjem letu poi-
skali možnost za potovanje in
udeležbo na mednarodnem
srečanju v Ravensbriicku. Ob
koncu se je Marica Frece v
imenu vseh zahvalila za lep
sprejem in srečanje pevskemu
zboru, vodji muzeja, Pivovarni
ter prijaznemu, veselemu, mla-
demu birtu in njegovi ženi za
okusno domače kosilo. V vese-
lem razpoloženju smo se razšle
z željo, da bi se kmalu znova
sr«:ale.	„ p
Tudi trnja ni!
Kako so ocene lahko subjek-
tivne, vemo, in kako lahko oce-
na pomeni vzpodbudo, tudi.
Gotovo pa bi moral imeti, ko-
gar ocenjujejo, možnost vsaj
komentirati vsebino, ki je
predmet ocenjevanja.
Zapis Celjske turistične zve-
ze o ocenjevanju okolja smo na
šoli sprejeli z razumevanjem -
češ, tovariš, ki je ocenjeval
okolje, ni mogel vedeti za raz-
mere, v katerih živimo in dela-
mo že peto leto, zato nismo
ugovarj^i. Naredili smo - kot
vsako leto doslej - načrt za ure-
janje zelenih površin v okolici
šole in v novem šolskem letu
pričeli z delom.
Ne moremo pa mirno mimo
zapisa v Novem tedniku, ker je
novinarka med 19. šolami, ki
imajo »revno urejeno« okolje,
izbrala posebej COS »FRAN
ROS«. Zal nam je, da je samo
prepisala oceno iz poročila. Ce
bi se oglasila na šoli, bi lahko
oceni »zelenice so pohojene,
niso še urejene, cvetja ni, ves
kompleks pušča vtis dolgoča-
snosti« dodala komentar. Za-
radi vseh doslej opravljenih ur
prostovoljnega dela moramo
našteti nekaj dejstev.
Se vedno ni dokončno ureje-
no vprašanje lastništva zemlje;
ker je bil zazidalni načrt potr-
jen, upamo, da bomo lahko že
kmalu začeli urejati zemljišče
na severni strani šole, kjer na-
meravamo urediti kmetijske
površine.
Obsežne površine ob šoli
urejamo sami (ob tolikšnem
številu m^ zelenih površin bi
skoraj že lahko zaposlili vrt-
narja.
Sola je lokacijsko odmaknje-
na od strnjenega naselja, zato
jo pogostokrat obiščejo tudi ta-
ki obiskovalci, ki jim je v napo-
to grmičevje - lomijo drevje,
ruvajo mlada drevesa.
Mnogo dreves, ki so bila za-
sajena ob otvoritvi šole, se je
posušilo;
Postopno zasajamo nova
drevesa (lani 20.)
Lončnic s cvetjem he more-
mo puščati na zunanji strani
oken, saj so nam v minulem
letu nepridipravi odnašali
cvetje z okenskih polic (verjet-
no v svoja stanovanja).
Od 80 tulipanov, ki smo jih
zasadili v spomin na tovariša
Tita, ni ostal v gredici niti
eden;
Lesene skulpture (delo
učencev), s katerimi želimo
olepšati okolje, pogostokrat
dobivajo drugo podobo;
2e dveikrat so nam ob izvaja-
nju sanacijskih del pri zakloni-
šču okolici povsem spremenili
izgled, zelenice smo zato že
dvakrat na novo urejali.
Zelenice ob šoli niso le za
okras, ampak na nekatere zele-
ne površine učence celo
usmerjamo, da prostega časa,
ki je sestavni del celodnevnega
vzgojno-izobraževalnega dela,
ne preživljajo le na betonu in
asfitu.
Mogoče bo ocenjevalec Celj-
ske turistične zveze ob nasled-
njem ogledu dobil »vtis« žrVa-
hnosti, če bo prišel na šolo v
času, ko bodo zelenice »okra-
šene« z učenci - morda bodo
pleli, okopavali, sadili (lani so
opravili 212 ur), morda pa se
bodo zgolj sprehajali in jim bo
prosti čas mineval ob prijet-
nem klepetu s prijatelji. Sicer
pa vabimo tudi novinarko na
klepet z učenci in učitelji, da
bo morda sama iz reizgovora
ugotovila, zakaj je »bore malo«
\;vetja, morda pa se bo razvese-
lila ugotovitve, da tudi trnja ni.
SKUPNOST UCENCEV
IN UČITELJEV
Moje počitnice
Imel sem zelo lepe počitnice.
Bil sem pri teti v Beogradu, po-
tem na morju v Rovinju, nazad-
nje pa pri prababic-i na Gorjušah
nad Bohmjcm.
Najbolj všeč mi je bilo na Gor-
jušah. Prvi dan smo šli v gozd.
Stric Duško, jaz in dedek. Tam
sta sekala drevesa, jaz pa sem se
igral s psičkom Benijem. Tri dni
smo delali v gozdu. Zvečer pa
sem bral knjigo Vikie Viking in
Brdavsi. Ko srno se vračali proti
domu, smo si ogledali muzej na
Blejskem gradu. Tam sem videl
okostnjak iz 10. stoletja in puške,
topove, »klepe, sulice, sablje in
sekire iz l!j. stoletja.
Zdaj pa so se končale počitnice
in tudi jaz končujem spis.
JURIJ KUMER, 3. d
OS Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Naš mali, zeleni raj
Pred na.šo hišo je veliko dvori-
.■^če. Pi<.'j smo imeli velik vrt, toda
kasneje, ko so .se/idali novo po-
slopje, so nam odvzeli velik del
dvorišča in s tem tudi velik del
zelenice. Toda to še ni vse. Ka-
sneje so del dvori.šča asfaltirali,
da je fjostalo parkirišče. Nc-kati-ri
vo/.niki niso bili niti toliko uvi-
devni, da bi avt()mol>il postavili
pii'd zelenic-o, ampak so parkirali
kar na njej. Tako so uničili veliko
rož in malih smrek. Vsi sttio se'
pritoževali, toda nič ni pomagalo,
zato,smo .sami stopili v akcijo .
Zbrali smo denar, kupili stebre
m jih postavili pred zelenice. Za
preostali denar smo kupili novi-
rože. Moj oče je naredil mizo in
klop. Kasneje smo kupili tudi
brezo. S sosedo Barbaro sva na-
pisali tudi tabli z opozorili vozni-
kom, naj se ustavijo pred zeleni-
co. Zdaj vsako pomlad uredimo
zelenico. Postavili smo tudi koš
za smeti. Ob večerih se zberemo
in poklepetamo na naši zelenici.
Da bi naša zelenica bila v kar
'najlepšem redu in čista, smo si
delo razdelili. Z Barbaro skrbiva,
da zelenica ni smetnjak, . zato
vsak teden pobereva smeti. Maja
in njena mama skrbita z.a rože in
jih skrbno negujeta. Tudi ostali
imajo manjše naloge kot so: skrb
za klop in mizo, spraznjevanje
košev, organiziranje veselice...
Mislim, da smo dober zgled
vsem ostalim, da si tudi oni ure-
dijo zelenice. Saj zelenica ni le za
ugled hiši, ampak tudi zato. da se
tam zberejo sosedi in poklepeta-
jo. otroci pa imajo svoj mali zele-
ni raj.
ALENKA PAVELIC. 7. b
OS Prve celjske čete
CELJE
Plonirll fotografiralo
Posnetek za ta teden je napravil Boštjan
Abina iz osnovne šole Anton Aškerc v Tito-
vem Velenju. Naslovil ga je Cas v okvirju, kar
nam lahko pove veliko.
Stare slike, ki so nam drage največkrat uok-
virjamo, Boštjan pa je staro uokviril kar s svo-
jim objektivom, ko je zajel robove starega avto-
busa, preko katerih se vidi smetišče. Morda
moti prevelik tovornjak, ki je prišel nalagat
staro železo. V primeru, da tovornjaka ne bi
bilo, bi smetišče prišlo bolj do izraza novi bloki
v ozadju pa tudi.
Nabada: Fotolik je vrednost kuponov, s ka-
terimi lahko kupujete v njihovih prodajalnah
oziroma ateljejih, povečal na 400 din. Tako bo
Boštjan za objavljeno fotografijo prejel ta ku-
pon.
Priporočamo: Tisti, ki bi se radi naučili foto-
grafirati in razvijati, pa nimate možnosti, se
čimprej prijavite na foto tečaj, ki ga organizira
Foto kino klub v Celju.
Nasvet za ta teden: Ne držite filma dolgo v
aparatu, temveč ga takoj, ko ga poslikate, tudi
razvijte. Filma tudi ne držimo na toplejših me-
stih (okenske police), ker se prične predčasno
sam razvijati. Filme hranimo v hladilniku.
V novi Soli
Prvi šolski dan nisem verjela,
da bo tudi drugi dan pouk, da je
šola dokončana.
OLGA
Nova šola - prizidek je sedaj
dom za višjo stopnjo. Le gardero-
ba in prostorna jedilnica sta tudi
za mlajše.
NATASA
Ko bodo dokončno opremljene
vse učilnice bo še bolj prijetno.
PETRA
Preden pridem v drugo nad-
stropje, sem že kar utrujena. To-
liko stopnic!
BOZENA
Zdi se mi, da vse tako odmeva.
NATALIJA
Vsaka učilnica ima svoj kabi-
net. Učilnice so visoke, prostor-
ne in svetle.
BARBARA
Novi del šole je prostoren, več-
ji, res lepši od starega dela. In
nov večnamenski prostor smo
dobili. Tu imjimo zdaj rekreativ-
ni odmor.
SENKA
Lepo je in dobro se počutimo.
VERONIKA
Dopisniki OS Bratov Juhart
ŠEMPETER
Ko le hodil ata v
šolo
Moj ati je hodil še v staro
osnovno šolo v Zrečah. V tej
zgradbi je zdaj srednja kovinar-
ska šola. Učilnice so bile temnej-
še in prašne, predvsem zaradi
divjEinja otrok. V kotu vsake učil-
nice je stala velika zelena peč, ki
so jo učenci sami kurili. Imeli so
tudi malico. To so nosili v raz-
rede v velikih košarah, čaj ali
mleko pa so pili iz pločevinastih
lončkov. Zelo so se razveselili
mleka v prahu"ali kock sladkorja,
ki jim jih je pogosto dajala šolska
Gela. Ravnatelj je bil tovariš
Krajcer. Učile pa so ga tovariši-
ce: Ceglarjeva, Ravnjakova, Mav-
harjeva, Cretnikova, Gombače-
va, Kapunova, Mastnakova in
druge. Tudi takrat je bilo v šoli
lepo.
NINA OPLOTNIK. 3. b
OS ZRECE
Naši prvošolčki
Novi prvošolčki so že posedli v
šolske klopi. Sprehajali smo se
po šolskem hodniku. Srečali smo
Andrejko in se zelo začudili: v
naročju je pestovala igračko. Sto-
pili smo bliže. Vesela nam" je po-
vedala, da lahko imajo v šoli se-
daj tudi punčke. Priznala nam je,
da težke torbe še ni navajena, da
pa rada obiskuje pouk, in da je v
šoli ni prav nič strah.
Tomaž je pohvalil čudovito ko-
silo v šoli, Marko pa je dodal, da
imajo zelo prijazno tovarišico...
MONIKA JAKSE, 8. b
OS Slavko Slander
CELJE
Združene osnovne šole Celje
TOZD PIONIRSKI DOM
»CVETKE JERINOVE«
CELJE
obvešča učence osnovnih šol, da
vpisuje v:
-	dramsko gledališče
-	folklorno skupino
-	lutkovno gledališče
-	plesno gledališče
v PONEDELJEK,
1. OKTOBRA 1984 ob 17. uri
v dvorani Pionirskega doma.
Ljubitelji kulturnih dejavnosti vabljeni,
vpisnine ni!
Informacije dajemo na telefon 21-907
vsak dan od 8. do 15. ure.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
27. september i
Start celiskih rokometašev
v soboto se bo začelo prven-
stvo v II. zvezni (prej 1. B)
rokometni ligi, kjer bosta na-
stopila tudi dva predstavnika
Slovenije: Kolinska Slovan iz
Ljubljane in Aero Celje. Ro-
kometaši Aera so v priprav-
ljalnem obdobju odigrali več
srečanj z željo, da bi se čimbo-
Ije pripravili za start v ligi, ki
bo tokrat izredno kvalitetna,
saj kar pet do šest ekip po-
vsem upravičeno računa na
prvo mesto ter povratek v
prvo ligo.
Anita Žohar, članica Izvr-
šilnega odbora ŽRK Aero Ce-
lje: »Po lanski neuspešni sezo-
ni smo na novo zastavili delo
in upamo, da bomo tokrat
uspešnejši, kot smo bili. Okre-
pili smo vodstvene vrste, ki naj
bi skrbele za normalno delo
kluba. Trenutno največji pro-
blem so sredstva, saj do konca
leta potrebujemo še 5 milijo-
nov din. Upamo, da jih bodo
člani naše finančne komisije
uspeli zbrati. Igralcem smo po-
skušali zagotoviti čimboljše
pripravljalne pogoje, tekme pa
bodo pokazale ali smo v tem
uspeli. Predvsem pa moramo
čimprej pozabiti na lansko se-
zono in z optimizmom gledati
v prihodnost. Naša želja je, da
se vrnemo v prvo ligo šele pri
hodnjo sezono, ko bo naš kJub
tudi slavil 40-letnico obstoja.«
Slavko Ivezič, pomočnik
trenerja prve ekipe Slavka
Bambirja: »Priprave so bile
uspešne, žal pa imamo tokrat
za naporno tekmovanje pre-
malo kvalitetnih igralcev. Prva
sedmerka je odlična, pravih za-
menjav pa je malo. Bojimo se
tudi poškodb. Liga bo izredno
izenačena, veliko pa je favori-
tov za najvišje mesto. Med nji-
mi smo tudi mi, kako pa bo,
bodo pokazale tekme. Mislim,
da je Slavko Bambir takšna av-
toriteta, da ga bodo i^alci spo-
štovali tudi v kritičnih trenut-
kih.«
Milovan Tomič, igralec:
»Na željo kljuba bom še to se-
zono igral ter tako pomagal
mlajšim v borbi za najvišje me-
sto v II. zvezni ligi. Sam me-
nim, da nam do popolne forme
manjka še vsaj kakšnih deset
dni priprav pri delu na osebni
formi. Na maljše igralce pa
bom poskušal vplivati, da bo-
do zdržali vse napore.«
Razpored tekem
1. kolo v soboto v Pucarevu
srečanje z novincem v ligi Bor-
cem iz Travnika, 2. kolo 6. ok-
tobra v dvorani Tehnične šole
Aero - Potisje, 3. kolo Iskra
Bugojno - Aero, 4. kolo Zamet
Reka - Aero, 5. kolo Aero -
Krivaja Zavidoviči, 6. kolo Za-
greb - Aero, 7. kolo Aero -
Klinska Slovan Ljubljana, 8.
kolo Dinamo Pančevo - Aero,
9. kolo Aero - Mehanika Met-
koviči, 10. kolo Vrbas - Aero in
11. kolo Aero - Istraturist Pulj.
Republiška
moSka liga
Minerva je doma premagala
Krško 25 proti 23 (najboljša
strelca Virant 6 in Vogler 9),
Šoštanj pa presenetljivo izgu-
bil v Ponikvah z domačini 30
proti 26 (Puc 10). Na lestvici je
Šoštanj četrti in Minerva peta,
v 4. kolu pa igrata Šoštanj do-
ma proti vodečemu Inlesu, Mi-
nerva pa v Ormožu.
Ženska
republiška liga
Šmartno je izgubilo v Škofi-
jah z Burjo 27 proti 21 (Golič 7
in Bole 5), na lestvici je šesto, v
4. kolu pa igra doma z Alple-
som, ki je tretji.
TONE VRABL
Murgell in Cankarjeva republiška prvaka
Na Savi Dolinki je bilo re-
publiško člansko prvenstvo
v kajakih in kanujih na div-
jih vodah, kjer je nastopilo
86 teiunovalcev slovenskih
klubov in gostje iz Hrvaške.
Dva naslova sta »odšla« tu-
di v Celje, saj sta vsak v svoji
konkurenci zmagala člana
DSV Nivo Celje, sekcija ka-
jak-kanu, Matjaž Murgelj in
Živa Cankar. To je nov velik
uspeh mladih tekmovalcev
ter seveda tudi celjskega
kluba.
Oba sta pred tem osvojila
na državnem prvenstvu dru-
gi mesti, tako da uspeh na
republiškem prvenstvu ni
prišel nepričakovano. IV^
Murgelj pa si je z zadn
uspehi priboril tudi nast
državni reprezentanci
danes odpotoval na prip^
v Garmisch Partenkirch^
ZR Nemčijo, kjer bo prjk
nje leto svetovno prvenst
»Moja največja želja je
bi prihodnje leto na svej
nem prvenstvu tudi
pil,« pravi Matjaž Mui]
(na sliki), sicer študent g
beništva in trenutno e«
najboljših v tej športni p^
gi v Jugoslaviji. »Sevedj
bom za nastop potrebo
tudi nov čoln, ki pa stane
deset starih milijonov,
jih bom dobil, še zdaj
vem. V samem klubu, 1
nas je 48, je naša največja
Ija, da bi dobili kombi, sa|
tekmovanja ne moremo
siti čolna v potovalki pa t
sama tekmovanja so ponj
di krepko oddaljena od ai
busnih in železniških pos
6. oktobra me čaka še le
nje zadnje veliko tekmo
nje, in sicer mednarodni i
raton na Savi v dolžini 42
lometrov od Brežic do
greba«.
TONE VR;\
Vodi KK Hmezad
2aleG
v 9. kolu regijske kegljaške li-
ge je ženska ekipa KK Hmezad
Žalec na domačem obnovlje-
nem kegljišču premagala KK
Obrtnik Mozirje 2313 proti 2158.
Pri Hmezadu je bila najboljša
Marica Kuder 413 kegljev, pri
Obrtniku pa Marija Belak 379.
Vodi Hmezad, ki se bo v 10. kolu
v četrtek, 4. oktobra ob 14. uri
pomeril s Partizanom Šentjur na
kegljišču Merxa v Šentjurju. To
bo derbi lige, saj se bosta srečali
najboljši ekipi.
'»PlasUCnl« skakalci
Na plastični skakalnici v Ti-
tovem Velenju se je začela tur-
neja »poletnega pokalnega pr-
venstva celjskega območja« za
pionirje C letnik 1976 in mlajši
in B letnik 1974 in 75) v smučar-
skih skokih. Nastopilo je 30 tek-
movalcev iz sedmih klubov. Jože
Oblak, eden izmed organizator-
jev zanimivega tekmovanja: »Na
prvi tekmi v Titovem Velenju je
med pionirji C zmagal Rolando
Kaligaro pred Dragom Zupan-
cem oba Titovo Velenje in An-
drejem Zagemikom Fužinar
Ravne na Koroškem, med pionir-
ji B pa je bil najboljši Branko
Kanduti Titovo Velenje pred Bo-
risom Podkrižnikom in Robijem
Oblakom oba Braslovče Andraž.
Ekipno vodita med pionirji C T.
Velenje in Fužinar, med pionirji
B pa Braslovče Andraž in T. Ve-
lenje. Naslednje tekmovanje bo v
soboto, 29. septembra v Mislinji,
tretje 6. oktobra v Celju na Grič-
ku in zadnje s podelitvijo priz-
nanj 13. oktobra v Braslovčah.«
Crepan - Plešec
draga
Šahovski klub Slovenj Gra-
dec je skupaj z ZTKO Slovenj
Gradec pripravil tradicionalni
memorialni turnir Jožeta Šmo-
na v šahovskih dvojicah. Nasto-
pilo je 30 dvojic, med njimi tudi
precej iz celjskega območja. Dru-
go mesto sta osvojila Crepan -
Plešec iz Žalca, 4. Kovačič -
Stropnik, 9. Matko - Cvar, 10.
Goršek - Kristan (vsi T. Velenje),
12. Skok - M. Storman, 14. Peter-
nel - J. Storman (vsi Savinjčan
Šempeter), 18. Grobelnik - Fer-
me (Vrbje) itd.
Zmagal Stane Skok
Na rednem mesečnem šahov-
skem tumirju SK Savinjčan
Šempeter je nastopilo 17 šahi-
stov, zmagal pa je Skok pred
M. Stormanom in Petemelom.
J02E GROBELNIK
M. Urankar nov
rekord
V Vidmu v Italiji je bilo tradi-
cionalno t^unovai^ v dviga-
nju uteii Alpe Adria. V članski
in mladinski reprezentanci Slo-
venije so nastopili tudi štirje čla-
ni sekcije za dviganje uteži pri
Partizan Celje mesto, ekipi pa je
vodil prav tako Celjan, zdaj tudi
republiški trener, Jože Urankar.
V članski reprezentanci je Marko
Urankar osvojil drugo mesto, pri
tem pa v potegu postavil nov dr-
žavni mladinski rekord, ko je
dvignil 130 kilogramov. Nastopil
je tudi Marjan Krajnc. ki je v
biatlonu dvignil 280 kg. V mla-
dinski ekipi sta nastopila David
Skomik (202,5 kg) in Adi Kundih
(192,4 kg) ter oba s tema rezulta-
toma postavila osebna rekorda.
Jutri za naslov z
Domžalami
Dvigalci uteži Partizana Celje
mesto se bodo jutri, v petek, po-
merili v Domžalah z domačini za
naslov republiškega prvaka v
enotni republiški ligi. Srečanje
se bo začelo ob 18. uri, favorit pa
so Celjani, ki bi radi ponovili lan-
ski uspeh.
Marko Urankar In
Seul ea
Odlični mladi celjski dvigalec
uteži Marko Urankar je med
kandidati za nastop na olimpij-
skih igrah v Seulu leta 1988.
Kandidatov je po besedah njego-
vega trenerja, očeta Jožeta Uran-
karja 18 ali po dva v vsaki kate-
goriji. Jože zaenkrat vestno treni-
ra pa tudi rezultati so dobri ter
tako obstajajo vse možnosti, da
bo čez štiri leta nastopil na naj-
večji svetovni športni prireditvi.
Sicer pa Marka Urankarja, tre-
nutno enega najperspektivnejših
dvigalcev uteži v Jugoslaviji, ča-
kata v naslednjih dneh dve po-
membni preizkušnji: prva na dr-
žavnem mladinskem prvenstvu
v Osijeku ter druga nastop na
Balkanskem prvenstvu, ki bo 20.
novembra v Beogradu.
5. celjski kolesarski
maraton
To je bila doslej najmnožič-
nejša kolesarska prireditev, ki
jo je pripravil Kolesarski klub
Merx Celje, saj je nastopilo kar
645 kolesarjev. Največ jih je star-
talo v Celju 407, v Slovenskih
Konjicah 118, Zrečah 45, Poljča-
nah 33, Šentjurju 31 in Šmarju
11. Nastopilo je tudi 43 žensk, vsi
pa so morali prevoziti progo dol-
go 90 kilometrov. Najstarejši
udeleženec je bil 60 letni Henrik
Zadel z Bl^a, najmlajši pa H
letni Grega Markovič iz Žalca.
Pokrovitelj kolesarskega mara-
tona je bila delovna organizacija
Unior Zreče.
V. Debeljakov
memorlal
Partizan Gaberje je pripravil
V. Debeljakov memorial v
orientaciji, ki je kljub slabemu
vremenu lepo uspel. Start in cilj
sta bila pri osnovni šoli Franc
Roš, nastopilo pa je kar 51 ekip
z okoli 200 tekmovalci.
Rezultati: pionirji do 15 let 1.
COS Fran Roš, 2. Partizan Kovi-
nar Store, 3. COS Fran Roš II,
pionirke nad 15 let 1. Partizan
Gaberje I, 2. Partizan Gaberje II,
mladinke 16 do 25 let 1. - 3. Sred-
nja zdravstvena šola, mladinci 16
do 25 let 1. - 3. Srednja zdrav-
stvena šola, članice 26 do 35 let 1.
Partizan Gaberje, člani nad 35 let
Teritorialna obramba SO Celje in
članice nad 35 let 1. do 3. Parti-
zan Gaberje. Najboljši skupni re-
zultat je dosegla ekipa Teritorial-
ne obrambe v času ene ure in
osem minut, pokal za množič-
nost pa je osvojila ekipa Srednje
zdravstvene šole (16 tekmoval-
cev). V memorialni disciplini
družin je zmagala družina Kralj
(Mirko, Aleksander in Primož)
pred Vidmar (Stanko, Milenko in
Valerija) ter Tamše (Jožica, Boris
in Tej a).
METOD TREBICNIK
Skomarje: Plodno
delo smučarskega
kluba
Ko bodr člani smučarskega
kluba Skomarje decembra letos
na delovni konferenci ali kako
drugače ocenjevali svoje delo v
prvem letu klubskega obstoja,
se bodo lahko pohvalili z izre-
dno dejavnostjo, ki je trajala
vse leto. Res je, da je minula zi-
ma nudila vse pogoje za dobro
delo smučarjev, tako tudi za ure-
ditev smučišča, postavitev vleč-
nice, za več tekmovanj, tečajev
itd., toda, delo ni zamrlo niti v
poletnem in zdajšnjem času. Slo
je za mnoge aktivnosti, ki so še
močneje povezale domače kmete
z vikendaši, ki prinašajo v Sko-
marje in Hudinjo nov življenjski
utrip. Tako je klub, ki ga vodi
prizadevni predsednik Tine
Grum, pripravilo zanimiv in lepo
obiskan idet na Roglo, Ribniško
kočo in Velike Kope. Uspel je
tudi članski piknik, ki je bil po-
vezan s številnimi družbenimi
igrami. Preden bo zapadel sneg
bo na vrsti še udarniške akcije na
smučišču na Slemenu, smučar-
ski ples v hotelu Dobrava v Zre-
čah, še en planinski izlet in še
kaj. Vse je pripravljeno tudi za
strokovno delo, za vadbo mladih
smučarjev, ne samo cilpincev,
marveč tudi tekačev itd. Skratka,
delo, ki ni zamrlo vse od ustanov-
nega zbora decembra lani.
ALES FLUDERNIK
Vadba pri TVD
Partizan Celje mesto
Ljubitelji splošne vadbe, re-
kreacije in dviganja uteži se lah-
ko v okviru TVD Partizan Celje
mesto udeležujejo vaj in trenin-
gov v telovadnici Srednje peda-
goške šole, Ul. 29. novembra 1,
po naslednjem umiku:
Predšolski otroci (cicibani) če-
trtek od 16-17.
Pionirji in pionirke ponedeljek
od 17-18,30, torej od 17.15-18.40,
četrtek od 17-19, petek od
17-18.30.
Članice (rekreacija) ponedeljek
od 18.30-20.30.
Člani (rekreacija) četrtek od
18.30-20.30, petek od 18.30-20.30.
Dvigalci uteži od ponedeljka
do petka od 17-20.30.
Pod prlCakowanJem
v Titogradu in Ivangradu je
bilo državno prvenstvo z malo-
kalibersko in vojaško puško.
Nastopili so tudi tekmovalci
celjskega območja, ki pa niso
bili tako uspešni, kot smo priča-
kovali. Vzrokov je več: zlasti
celjski strelci bi nujno potrebo-
vali profesionalnega trenerja, so-
dobnejšo strelsko orožje in sploh
boljšo strelsko opremo, vse to pa
bi povečalo motiviranost tekmo-
valcev za doseganje boljših rezul-
tatov. Ekipa celjskih mladink,
večkratnih državnih prvakinj, je
bila tokrat šele četrta v postavi
Vesna Cuček, Barbara Jager in
Darja Kačnik, ki je med posa-
meznicami zasedla 10. mesto.
Članska ekipa Celja se je uvrstila
na 6. mesto (Ervin Seršen, Tone
Jager in Jože Jeram), Kovinar
Store pa je bil petnajsti (Ivan Ko-
čevar, Vili Dečman in Branko
Malec, ki je bil med posamezniki
osmi). Vojaška puška: Celje je
osvojilo štirinajsto mesto (Ser-
šen, Jeram, Jager), Žalec pa ose-
mnajsto (Lojze Klovar, Franc
Kotnik, Mladen Malenšek).
TJ
8. srečanje
pobratenih občin
V okviru 8. srečanja pobrate-
nih občin Vrbovca, Trstenika in
Laškega je bilo tudi več šport-
nih tekmovanj v nogometu,
streljanju in kegljanju. V nogo-
metu je zmagalo Laško, v keglja-
nju Vrbovec in v streljanju La-
ško. V vseh treh panogah so bili
najboljši I^ščani pred Vrbov-
cem in Trstenikom.
VM
Pet let nenavadnih
športov
v Rimskih Toplicah mineva
že peto leto, kar uspešno deluje
sekcija tako imenovanih nena-
vadnih športov. Sekcija je v
sklopu Partizana Rimske Topli-
ce, prizadeva pa si, da bi prido-
bila čimveč članov in razgibala
športno rekreativno življenje v
kraju. Njihova specialnost so ne-
navadne športne panoge, kot
igranje vaterpola pozimi v odpr-
tem bazenu, vožnja z zračnicami
po Savinji, metanje kamna in po-
dobno. Jeseni bodo pripravili
več različnih prireditev, kjer bo v
ospredju vsekakor »levi« desete-
roboj za preizkus moči fantov v
kraljici športov. Pripravljajo tudi
regato z zračnicami. Sicer pa bo-
do organizirali vsako zanimivo,
nenavadno športno panogo, ki jo
bo predlagal kateri izmed članov.
Tako si krepijo telo in vzdržujejo
zabavno življenje v kraju. Pobu-
dnik sekcije je Andrej Marinšek.
TV
Judeistl startaje
v prvi zvezni ligi
Tudi letos bodo člani judo
kluba Ivo Reya nastopili v 1.
zvezni ligi med dvanajstimi
ekipami. Lani so v tem naj-
kvalitetnejšem telunovanju
osvojili sedmo mesto. Letos
bo osvojitev tega mesta neko-
liko težja, saj pri klubu nima-
jo pravih zamenjav za naj-
boljše tekmovalce v primeru
njihovih poškodb.
Eden najboljših članov prve
ekipe, državni reprezentant
Marjan Fabjan, nekoliko za-
skrbljeno gleda na letošnje pr-
venstvo, ki se bo začelo 3. okto-
bra.
»V 1. kolu bomo nžistopili v
Beogradu proti Rakovici in
Študentu, nato pa nadaljevali
pot v Novi Sad, kjer se bomo 6.
oktobra srečali v 2. kolu s Sla-
vijo in Dubrovnikom, v 3. kolu
bomo nastopili v Slovenski Bi-
strici, v 4. pa v Celju. Nasprot-
niki še niso znani. Bojimo se
poškodb, saj nimamo ust
nih zamenjav za prvo ekip
kategoriji do 60 kg bo nast
Babič, ki je k nam pristop
Kopra, do 65 kg Cuk, d(
Pungeršek namesto še ve
poškodovanega Oštirja, d
Fabjan, do 86 Imamovič (t
še poškodovan), do 95 Pli
šek (če bo zdrav) in nad 91
Anderle. Trener je Martin (
sek. Letos smo začeli z dele
najmlajšimi pionirji, ki na
po nekaj letih zamenjali
starejše. Med njimi je na i
veselje veliko resnično pn
talentov, ki bodo ob ves^
delu dosegli morda več, Id
naša generacija. Do konoj
bo v ospredju liga ter štud
sko svetovno prvenstvo, j
novembra, po novem leS
ciklus največjih tekmova
balkaniade do svetovnea
venstva.«	i
T. VH
20GA JE OKROGIA
Republiška liga 5. kolo: od šestih možnih točk so t
ekipe celjskega območja osvojile samo dve! Kladivi
je igral neodločeno nič proti nič z Ilirijo v Ljubljar
velenjski Rudar ena proti ena doma s Koprom (strel«
Jalušič), medtem ko je Šmartno izgubilo s Slovanom
Ljubljani 3:0. Lestvica: 7. Rudar (TV), 8. Kladivar, 1
Šmartno. 6. kolo (30. septembra) derbi bo v Celju m«
Kladivarjem in Rudarjem iz Titovega Velenj
Šmartno pa bo igralo doma z Rudarjem iz Trbovelj.
Območna članska liga vzhod: Dravinja je v Mai
boru z 2:1 premagala Pobrežje (strelca Gaber :
Žgank), Steklar pa v derbiju Elkroj 3:0 (Valek, Prevc
šek, Maras). Lestvica: 2. Dravinja, 4. Steklar, 9. Elkr(
6. kolo (7. oktobra): Dravinja - Ojstrica, Elkroj - Fui
nar in Proletarec - Steklar.
Zanimivo konjeniško tekmovanje
Konjeniški klub Merx Celje je pripravil zanimivo k'
niško tekmovanje, katero si je ogledalo kar 1500 gl'
cev.
Za pokal celjskega sejma so tekmovali konji in jei
petih slovenskih mest. Pokal sejma sta osvojila v dvo:
Cik iz Knmiperka in Stiftar iz Maribora, tretja pa sta
konjenika iz Gotovelj Petrovski in Mesarič.
Pri preskakovanju nizkih ovir za mlade konje in rf
tekmovalce je imel največ uspeha Mlinarič iz Celja
Sedminekom iz Gotovelj in Seškom iz Celja.
Pri ovirah je najvišje skočil Cik iz Krumperka 19(
tretja pa sta bila Kovač iz Celja ter Mesarič iz Gotovelj
medtem ko je z eno in dvovprežnimi kmečkimi vozovi
gal Koželj iz Škofje vasi, med boljšimi pa so še bili Bof
iz Babnega, Gajšek iz Prožinske vasi, Gašperšič iz St
Podplatan iz Teharij! V galopski dirki je zmagal Jeseri
iz Celja na Olafu pred Rizmalom iz Gotovelj na VitaU
Ajdnikom iz Celja na Bali.
J.KU:
september 1984
NOVI TEDMK - STRAN 17
^OCNE
CVETKE ^
§ Bairo S. iz Celja je v to-
^ zvečer obiskal restavraci-
^Pošta. Silno ga je jezilo,
fgr ni zmogel zapiti vsega de-
^rja, zato ga je začel trgati in
nadirati ničesar krive nataka-
^ce. Sele v iztreznitvenih
prostorih celjske postaje mi-
[jce je začel razmišljati, da ne
bilo napak, ko bi kakšnega
yrja prihranil tudi za kasnej-
je čase.
§ Niti dve uri ni minilo od
Bairovega besnila, ko so re-
jtavracijo Pošta znova obi-
jltali miličniki. Tokrat so
prišli mirit Ejupa N. iz Celja,
|[i si je dajal duška z razbija-
njem kozarcev. Ejup je prav
pred kratkim že imel opravka
2 miličniki, zato se je ob nji-
(lovem prihodu hitro pomiril.
•	Jože S. ima veliko stro-
jlcov s svojim avtomobilom,
zato je sklenil, da se bo vsaj
pel<aj časa vozil zastonj. Na
parkirišču hale Golovec je
sredi noči vlomil v parkirano
vozilo in poleg bencina odne-
sel še rezervno kolo in nekaj
drugih malenkosti. Na njego-
vo nesrečo pa so mu milični-
ki v hipu razblinili prazne
|Upe-
•	Besimo H. si bo moral
/izmisliti kak boljši trik, da bo
ipriSel do zimske garderobe.
Pred dnevi si je sicer sestavil
jdomiseln načrt, vendar ni ra-
iunal, da mu prodajalci ne
bodo nasedali v nedogled.
Besimo je za začetek nakra-
del nekaj hlač, ki so mu pač
prišle pod roko. Ker mu vse
niso bile všeč, jih je hodil za-
menjevat v različne trgovine.
Tako je ob doplačilu prišel
celo do računov, da je blago
plačal. Ko pa je že drugič pri-
5el v TEKO, da bi zamenjal ta
kos garderobe, je prodajalka
posumila v njegovo pošte-
nost in Besimo je ostal brez
vseh ukradenih hlač.
•	V nedeljo je bilo bučno
pri družini V. na Kovinarski
ulici. Od vina razdražena si-
nova je še bolj razdražila mati
in vpitje se ni nehalo, dokler
niso na vratih pozvonili mi-
ličniki.
Ponovno sojenle za umor očeta
Martin Pavllč še ostat prt zagovoru, kot ga le povedal že
na prvem solenlu novembra lani
Na celjskem sodišču se je
začelo ponovno sojenje 48-
letnemu Martinu Pavliču iz
Kranja, ki je obtožen, da je
9. novembra leta 1982 v hiši
v Slancah 1 na grozovit na-
čin ubil svojega očeta, po-
tem pa še poskušal zažgati
hišo. Pavlič je med begom
na Kidričevi cesti v Celju
tudi povzročil nesrečo, v
kateri je umrl Marjan Doš-
ier.
Na prvem sojenju, ki je bi-
lo novembra lani, je senat
spoznal Martina Pavliča za
krivega in ga obsodil na 13
let zapora za umor, 2 leti za-
pora za poskus požiga in leto
dni zapora za povzročitev
prometne nesreče, potem pa
mu^izrekel enotno kazen 15
let jfepora. Po pritožbi je viš-
je sodišče sodbo razveljavilo
in naložilo prvostopenjske-
mu sodišču ponovno sojenje
za umor in poskus požiga.
V ponedeljek, prvi dan po-
novnega sojenja je veliki se-
nat celjskega Temeljnega so-
dišča, enota Celje najprej za-
slišal obtoženca. Martin Pa-
vlič je vztrajal pri zagovoru,
kot ga je povedal že na
prvem sojenju. Trdil je, da ni
hotel ubiti očeta Alojza. Ce
pa bi ga že hotel, bi ga lahko
kdaj drugič in na bolj prikrit
način, saj sta imela v hiši kar
pet pištol.
Usodnega dne se nista nič
prepirala in tudi sicer naj bi
se z očetom dobro razumela.
Močno pa se je razjezil, ko je
videl očeta s pištolo v rokah.
Oče naj bi poskušal zažgati
hišo, ki jo je, pravi obtože-
nec, tudi sam pomagal ob-
navljati, in se ubiti. V jezi je
nato večkrat udaril očeta.
Obtoženec prav tako naj
ne bi nič vedel, da si je hotel
oče po svoje urediti življenje
oziroma je zvedel šele na
prvem sojenju, da se je hotel
poročiti. Prav tako naj bi oče
hotel prodati hišo v Slancah
in kupiti drugo v Šenčurju.
Zanikal je tudi, da je hotel
zažgati hišo v Slancah.
Obdukcija je pokazala, da
je Martin Pavlič večkrat uda-
ril svojega očeta in ga obrcal.
Uoaril pa ga je tudi s sekiro.
Tožilec mu očita, da je po-
tem, ko je ubil svojega očeta,
tudi poskušal zažgati hišo. V
pritličnih prostorih naj bi na-
stavil posode z bencinom in
ga nekaj razlil po tleh in po
posteljah, na stopnicah in na
podstrešju pa naj bi razsul
municijo za pištolo. Zažgal
pa naj bi bencin v pločevina-
sti posodi na podstrešju in
potem hitro odšel. Požar so
še pravočasno opazili sose-
dje in ga skupaj z gasilci po-
gasili.
Sodišče je poleg obtoženca
zaslišalo tudi več prič, ki naj
bi osvetlile odnose med ob-
tožencem in njegovim oče-
tom. Zaslišali so tudi gasilce
in tiste, ki so pomagali gasiti
ter izvedenca s tega področ-
ja. Pred senatom bodo priča-
li še izvedenci drugih strok,
sojenje pa bo predvidoma
trajalo ves ta teden.
S. SROT
Novame Igre
v celjsko bolnišnico so prepe-
ljali huje ranjenega 28-letnega
Josipa Devčiča iz Dobriše vasi
pri Žalcu. Devčič se je v soboto
ob 15. uri s prijateljem vračal z
neke zabave, na mostu čez Vo-
glajno pa je poskušal narediti
stojo na rokah. Ker je bil nekoli-
ko vinjen, mu to ni uspelo in je
padel dva metra globoko.
»tPROMETNElf
NESREČE/^r
Hudo trčenle -
sopotnik mrtev
v desnem nepreglednem ovin-
ku v Začretu na Bežigrajski cesti
v Celju je voznik osebnega avto-
mobila 41-letni Milan Leber iz
Razgor 1 zapeljal v levo in trčil v
betonsko ograjo mostu čez potok
Ložnica. V nesreči je sopotnik,
40-letni Janez Pohar iz Domžal
dobil tako hude poškodbe, da je
umrl na kraju nesreče, huje ra-
njenega voznika in drugega so-
potnika, 45-letnega Janeza Lebra
iz Marija Dobja pa so prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Sest ranlenili
v soboto zjutraj se je pripetila
huda prometna nesreča v Tito-
vem Velenju, ko sta trčila osebni
avtomobil »Golf« in avtobus. Do
nesreče je prišlo, ko je po Šaleški
cesti proti Celju vozil avtobus 26-
letni Branko Slemenšek iz Šent-
jurja. V križišču je zapeljal na
pr^nostno cesto, nasproti pa je
po neprednostni cesti pripeljal z
osebnim avtomobilom 25-letni
Vlado Pokeršnik iz Titovega Ve-
lenja in se zaletel v bočno stran
avtobusa.
V bolnišnico so odpeljzili vseh
šest huje ranjenih potnikov iz
osebnega avtomobila: voznika,
27-letnega Marjana Svajgerja, 24-
letno Dragico Rajčič, 21-letno
Ireno Mackovšek (vsi so doma v
Titovem Velenju), Jasmino Na-
htigal in 23-letno Ireno Pregle iz
Šoštanja. V avtobusu ni bilo pot-
nikov.
Trčil le v kolo hi
avtomobil
Iz Ostrožnega proti Celju je vo-
zil z osebnim avtomobilom
MAKSIMILIJAN LIPOVSEK,
26, iz Celja. Zaradi neprimerne
hitrosti ga je v blagem desnem
ovinku zaneslo v levo, kjer je
trčil v voznika kolesa na pomož-
ni motor ERVINA KRANJCA,
21, iz Lopate, nato pa še v osebni
avto, ki ga je za Kranjcem pripe-
ljal FRANC KUNDIH, 43, iz Ce-
lja. Pri nesreči se je huje poško-
doval Ervin Kranjc, lažje pa oba
voznika in trije sopotniki v Li-
povškovem avtomobilu. Škode
je za 500.000 dinarjev.
Padel pod traktor
Delavec Grozdnega gospodar-
stva Nazarje, tozd Gozdarstvo
Luče, 42-Ietni Anton Poličnik iz
Solčave je s traktorjem vlačil les
od žičnice na rampo v Zgornjem
Grohatu pod Raduho. Ker je za-
peljal preveč na rob, ga je poteg-
nilo po strmini, tako da se je pre-
vračal približno 80 metrov. Med
prevračanjem je Anton Poličnik
padel pod traktor in umrl na kra-
ju nesreče.
IZLETI - SREČANJA - REKREACIJA - PROMENADNI
KONCERT - ČAJANKA - ZABAVA S PLESOM IN ŠE
KAJ...
OBIŠČITE DOBRNO
Izlet, ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev Slovenije,
ampak istočasno v čudovito in oskrbovano okolje, povezano
z neštetimi možnostmi rekreacije in vsekakor zdravljenja,
predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta.
Tudi ob neugodnih vremenskih pogojih se lahko kopate v
bazenih ali kabinah s termalno vodo, uporabljate trim kabi-
net, savno, kegljišče, masažo, medicinsko kozmetično
^ego...
^sako sredo in četrtek je od 16. do 18. ure promenadni
l^oncert pred Zdraviliškim domom.
^Zdraviliškem domu je vsak dan od 16. do 18. ure čajanka
prijetni glasbi.
^ torek sredo, četrtek in petek je v letni kavarni plesna
glasba od 20. do 24. ure.
^sako soboto od 20. do 24. ure skrbi za zabavo in ples v
Restavraciji Zdraviliškega doma ansambel CMOK.
Komisija za delovna razmerja
Lesnina, TOZD Lesna industrija
BOR Laško
objavlja
več prostih del in nalog
za priučene lesne delavce in NK delavce - za oprav-
ljanje del in nalog v obratu masivna in primarna
obdelava lesa, razrez iveric in v lakirnici.
Za omenjena dela in naloge pričakujemo delavce, ki
so stari več kot 18 let, ki stanujejo v bližnji okolici
TOZD in so zdravstveno sposobni za opravljanje
takšnih del.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z
enomesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v roku 8 dni
od objave na naslov:
Komisija za delovna razmerja TOZD Lesna industrija
BOR Laško, Rečica n.h. Laško
Kandidate bomo pismeno obvestili v 15 dneh po
opravljeni izbiri.
* ZDRUŽENJE ŠOFERJEV
iN AVTOMEHANIKOV
ŽALEC
Po sklepu izvršnega odbora in v skladu z določili
pravilnika o delovnih razmerjih razpisujemo prosta
dela in naloge:
INŠTRUKTORJA PRAKTIČNEGA
POUKA
»B« KATEGORIJE
Pogoji:
-	poklicna ali srednja šola
-	pedagoške sposobnosti
-	izpit voznika inštruktorja
-	moralna in druga neoporečnost
-	ustrezne delovne izkušnje
-	član ZŠAM Žalec
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s 3-6
mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev do 15. 10. 1984 na naslov:
Združenje šoferjev in avtomehanikov
Žalec
Hmeljarska 3, 63310 Žalec
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh.
Slovenske železarne
DO ŽIČNA Celje
tovarna žičnih izdelkov p.o.
Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja
prosta dela oz. naloge
1.	Vodenje obrata
pogoj: strojni inž. ali strojni tehnik in 3 do 5 let
delovnih izkušenj
2.	Vodenje transporta
pogoj: prometno-transportni tehnik in 5 let ustreznih
delovnih izkušenj
3.	Rezkanje strojnih delov
pogoj: KV rezkalec in 1 do 3 leta delovnih izkušenj
Hkrati vabimo k sodelovanju strojne inž. za delo na
področju vzdrževanja, kontrole in priprave dela.
Nudimo primeren osebni dohodek, podrobnejše in-
formacije lahko dobite po telefonu štev. 31-931 ali
neposredno v kadrovsko-splošnem sektorju.
Za zgoraj navedena dela oz. naloge je poskusno delo
dva meseca.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema kadrovsko-splošni sektor DO Ipavčeva uli-
ca 20, kandidati pa se lahko tudi neposredno prijavi-
jo v tem sektorju v 8 dneh po objavi.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
Zt. SEPTEMBER
, septewweb 198»
Nm TEDNnC - STRAN HI
fiasilska društva v celiski občini
Piše: Franjo Mauer
Mlsko draStvo
Nankolovo
Krajani Frankolovega so ustanovili
roje gasilsko enoto že leta 1946. Bili so
do aktivni in se pridno usposabljali za
lienje požarov. Ker niso bili deležni no-
enih podpor, so za ustvarjanje lastnih
ohodkov prirejali prosvetne prireditve
I veselice. Zbirali so tudi prostovoljk
rispevke. Tako jim je uspelo, da so že
!ta 1947 kupili motorno brizgalno Sa-
ica.
I Za shrambo orodja in opreme so dobili
rostor v graščini. En prostor jim je služil
B sejno sobo, v drugem pa so imeli star
»vtomobil, katerega so kupili nekaj let po
>stanovitvi. V teh prostorih so bili gasilci
^ do leta 1972.
Gasilci so bili v svojem delovanju zelo
•rtivni. Uniforme so si kupili sami. Udele-
6vali so se mnogih tekmovanj in leta 1950
a tekmovanju v Skofji vasi zasedli 1. me-
jo. Leta 1952 je bilo tekmovanje gasilskih
fuštev na Frankolovem.
Ob katastrofalni poplavi leta 1954 so se
^ilci iz Frankolovega izredno dobro izka-
zali, zlzisti posamezniki s svojo požrtvoval-"
nostjo in spretnostjo.
Do leta 1955 je bila dejavnost gasilskega
društva zelo uspešna. Kasneje pa so popu-
stili, tako da je društveno življenje v letih
1966 do 1971 popolnoma zamrlo. Star avto-
mobil so prodali, motorno brizgalno pa
ohranili.
Okrog leta 1960 so imeli že pripravljene
načrte za gradnjo novega gasilskega doma,
določeno lokacijo in zagotovljeno zemlji-
šče. Zaradi nesoglasij v društvu so vsa pri-
zadevanje nekaterih gasilcev in krajanov
padla v vodo.
Društvo je ponovno oživelo leta 1972, ko
so v društvo pristopili novi člani, vendar
kakšnih večjih uspehov niso dosegli. Svoje
prostore so imeli v »grajskem hlevu«, v
enem od graščinskih poslopij.
Leta 1977 jim je uspelo kupiti stavbo
obrata Obnove iz Celja. Pri nakupu jim je
pomagala krajevna skupnost Frankolovo,
ki je bila tudi lastnik stavbe in zemljišča.
Nakup stavbe jim je omogočila tudi SIS za
požarno varnost Celje, vendar šele potem,
ko so uredili lastninske pravice in dosegli
prepis.
V tej stavbi je dobila svoje prostore kra-
jevna skupnost in gasilsko društvo.
Prvotno je KS Frankolovo načrtovala
gradnjo doma družbenopolitičnih orgam-
zacij kraja in temu primemo pripravila
ustrezne načrte. Gradnja takšnega doma pa
bi bila predraga. V domu so nameravali
zgraditi tudi veliko dvorano. Ker pa so med
tem časom na Frankolovem že imeli dve
dvorani, bi bila tretja odveč. Zaradi po-
manjkanja denarja so se gasilci odločili
spremeniti prvotni načrt in ga zmanjšati
samo za potrebe gasilskega društva, da bi
tako prišli čim prej do svojih prostorov.
Gasilsko društvo je vsako leto prirejalo
družabne prireditve in si tako opomoglo.
Leta 1975 so kupili novo motorno brizgalno
Tomos, naslednje leto pa še motorno briz-
galno Rosenbauer. Leta 1978 so prevzeli od
gasilskega društva Celje-Gaberje rabljeno
motorno brizgalno BMW.
Nov gasilski avtomobil so slovesno prev-
zeU 31. 7. 1978. (TAM 60TS Perkins). Na-
slednje leto so prevzeli od Zavoda za požar-
no varnost Celje rabljeno gasilsko cisterno,
TAM 4500.
Leta 1979 je društvo kupilo 9 paradnih
uniform za svoje člane.
Priprave za pričetek gradnje gasilskega
doma so trajale vse do leta 1983, ko so
pozidali zidove in zbetonirali ploščo. V
njem bo prostora za tri garaže in moštveno
sobo.
V društvu je včlanjenih: 45 članov, 5 čla-
nic, 10 mladincev in 14 pionirjev, skupaj 74
članov, od tega je 6 šoferjev in 4 strojniki.
Po strokovnosti je v društvu 6 nižjih častni-
kov.
GMlIsko druSlvo Lemberg
Na pobudo Gasilskega društva Strmeo
so leta 1948 sklicali sestanek krajanov v
Lembergu (za vasi Lemberg, Vine in Zgor-
nja Hrenova) na katerem so ustanovili ga-
silsko enoto v Lembergu. Izvolili so tu^
prvi odbor.
Gasilska enota naj bi delovala v sestavu
gasilskega društva Strmec. Člani so se urili
in operativno usposabljali skupno z gasilci
iz Strmca.
Za gasilske potrebe so dobili od občine
Celje stavbo - staro sušilnico - in nekaj
zemljišča.
Po dveh letih uspešnega dela in usposab-
ljanja kadrov so se odločili, da se osamo-
svojijo in ustanovijo svoje gasilsko društvo.
Gasilsko društvo Lemberg so ustanovili 9.
9. 1950. Od matičnega društva so prevzeli
motorno brizgalno in drugo orodje in
opremo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Funkcionarji gasilskega društva Franko-
lovo:
Predsedniki: Jože Gregorc (1946-1947),
Konrad Potočnik (1948-1953, 1961-1963),
Ivan Vrenko (1954-1960,1964-1965), Franc
Šibanc (1972), Jože Košir (1973-1974), Fer-
do ^mečnik (1975), Peter Ofentavšek
(1976-1978), Ivan Podpečan (1979-1980),
Rafko Gregorc (1981).
Poveljniki: Ivan Založnik (1946), Ko-
nrad Potočnik (1947), Ivan Bračič
(1948-1951), Karel Žirovnik (1952-1953,
1955,1962-1963), Slavko Brecl (1954), Jože
Srebot (1956-1961), Ferdo Šemečnik
(1964-1965, 1976), Slavko Brecl
(1973-1975), Franc Rihtar (1977).
Tajniki: Rudi Hrovat (1946-1951), Anton
Škoflek (1952), Alfonz Škoflek (1953-1954),
Erika Potočnik (1955-1960, 1963-1965,
1972-1973), Franc Ravnak (1961-1962),
Dragica Vrenko, (1974-1980), Mira Cečko
(1981).
I	. . t/tur	u^^m^mimmK »	^HHV: s;
čilsko društvo Frankolovo - Slovesen prevzem gasilskega avtomobila 31. 7. 1978.
2 . STRAN > NOVI TEDNIK
27, SEPTEIWBER la>.
MODNI NASVETI
Za prehodni čas
Zanimivost iz letošnjih
svetovnih modnih sejmov je
optimizem, ki je zajel indu-
strijce in trgovce. Trgovina
se je zanimala predvsem za
modne razgibane kolekcije.!
Pripravlja Duška Sorn
Sprememba je nastala tudi v
številu žensk, ki si lahko pri-
voščijo nakup novih modnih
oblek, saj je naraslo v pri-
merjavi s preteklim letom,
(seveda to velja le za zahodni
svet, ker pri nas obratno za-
nimanje oz. kupna moč pre-
bivalstva pada) Razisluve
inštituta Konigstem so po-
kazale, da se je delež žensk z
ustrezno kupno močjo pove-
čal od lanskih 9% na letoš-
njih 16%.
Današnja modela sta na-
menjena za prehodni čas.
Narejena sta iz balonske svi-
le ali lažjega volnenega blaga
z dodatkom bombaža. Kom-
pleta, le-teh je za prehodni
čas največ, sta namenjena
vitkim, daljše jakne ali blu-
zoni pa zakrijejo marsikak-
šen odvečni kilogram, tako
da si jih lahko nadenejo tudi
nepopolne suhice.
RECEPT'TEDNA;
Zilkrall
Potrebujemo: tri skodelice
moke, četrt žličke soli, dve jaj-
ci, dve žlici surovega masla,
skodelico tople vode; za nadev
pa skodelico kuhanega in na
drobno zrezanega plščančjega
mesa, skodelico kuhane in spa-
sirane špinače, pol skodelice
kruhovih drobtl^ eno veliko
zvrhano žlico parmezana, dve
žlički na drobno sesekljanega
peteršilja, sol, poper In dve jaj-
ci. Za dodatek pa še pol litra
paradižnikove omake In dve
žlici parmezana.
V skledo presejemo moko in
sol. Dodamo jajci, surovo maslo
in vodo ter zmesimo testo, ga na
deski dobro pregnetemo, pokri-
jemo in pustimo, da počiva pol
ure. Medtem pripravimo nadev.
V primerno posodo damo pi-
ščančje meso, špinačo, kruhove
drobtine, sir in peteršilj. Doda-
mo sol, poper in razžvrkljani jaj-
ci ter vse skupaj zmešamo in
postavimo na stran.
Spočito testo razdelimo v dva
dela, nato pa vsak del razvalja-
mo v tanko k^o. Na eno krpo
položimo z žličko nadev po tri
centimetre ngirazen in jih pokri-
jemo z drugo krpo. Okoli kupč-
kov stisnemo skupaj obe kipi,
nato pa jih s petelinčkom (na-
zobčanim koleščkom) razreže-
mo. Tako pripravljene žlikrofe
damo v večjo količino slane vo-
de, ki močno vre in jih kuhamo
približno 15 minut.
Kuhane žlikrofe pazljivo po-
beremo s penovko, jih damo v
skledo, polijemo s paradižniko-
vo omako in potresemo z nastr-
ganim sirom.
ZDRAVILNE RASTLINE
Jeačnill
Rod jetlčnlkov obsega približno
150 vrst Iz zmerno toplih in hla-
dnih območij. Za Jetlčnlke je zna-
čilno, da cvetovi niso dvoustni in
da Imajo močno zmanjšano števi-
lo prašnlkov, tako da sta ostala
samo še dva. Ta dvfi prašnika štr-
lita daleč iz cveta In razne žuželke
se jih čvrsto oprimejo In potegne-
jo navzdol, ko iščejo v cvetu nek-
tar. Pri tem spravijo prašnlce pod-
se, jih stikajo In gnetejo in se na
trebušni strani otovorijo s pelo-
dom, ki ga nato ponesejo na braz-
de dniglh cvetov. S tem je prepre-
• čena samooprašitev. Rastline tega
rodu so v glavnem zelišča, včasih
grmi In le redkokdaj drevesa. Rod
le številno zastopan na Novi Ze-
landiji.
Pri nas lepo uspeva navadni je-
tičnik (Veronica officinalis L.) To je
do 30 cm velika zeljnata trajnica s
plazečim, enakomerno dlakavim
steblom, čigar konec se dviga nad
tlemi in nosi bledo modre cvetove s
temnejšimi žilami na kratkih pec-
Ijih, medtem ko so majhni jajčasti
in dlakavi listi prirastli na steblo s
samo milimeter dolgimi peclji.
Cveti v maju in juniju ter raste po
suhih travnikih, gozdnih parobkih
in redkih gozdovih.
Jetičnik vsebuje grenčine, čre-
slovine, saponine, nekaj eteričnega
olja, heterozide kot so aukobozid,
amigdalozid, salikozid, voske, or-
ganske kisline in njihove soli ter
sladkor. Nabireimo celo rastlino, ki
jo moramo hitro posušiti v senci na
prepihu.
Jetičnik je starodavna zdravilna
rastlina in ljudsko zdravilstvo ga je
uspešno uporabljalo za dravljenje
raznih pljučnih bolezni in tudi jeti
ke, kot pove njegovo slovenski,
ime. V 16. stoletju so bili prepri^.
ni, da pozdravi iz jetičnika priprav.
Ijen prevretek vse rane in da o(j.
strani iz krvi vse nečiste snovi. Te
lastnosti se uporabljajo še danes in
posušena cvetoča rastlina se upo.
rablja tudi v lekarni kot herba Ve.
ronicae.
Pripravek iz jetičnika krepi i^
odlično učinkuje pri prsnih in le-
dvičnih težavah. Pospešuje presno-
vo in se uporablja tudi za potenje.
Zdravilni jetičnik je odličen za vs«
prebavne organe, čisti kri in je tudj
primeren za zunanjo uporabo.
Za zdravilo pripravljamo čaj, za
kar vzamemo do dva grama posu-
šene rastline na skodelico vrele vo.
de ter nato precedimo. Pl-isotni sa-
ponini delujejo kot ekspektoransi,
tako da nižajo površinsko napetost
sluzi v zadnjih predelih golta, jih
utekočinjajo in bolnik se lažje iz.
kašlja. Izkašljana sluz ni več zapre-
ka za sltiz, ki še nastaja. Mogoče je
pa tudi, da nastopa ekspektorantni
učinek zato, ker so saponini razdra-
žili sluznice nosu, golta in želodca,
S tem se reflektomo izloča več slu-
zi in tudi migetalke sluzničnega
epitela imajo pospešeno gibanje,
Podoben refleks razdraži tudi znoj-
niče za izločanje potu. Tudi ledvice
pospešeno delujejo, ker jih saponi-
ni dražijo k močnejšemu delova-
nju.
Jetičnih je prikladen za zdravlje-
nje obolele kože, zlasti za zdravlje-
nje kroničnih ekcemov, ki jih
spremlja nadležno srbenje. S po-
parkom takšno kožo umivamo ter
pijemo po več skodelic čaja na dan,
BORIS JAGODIC
gEPTEiWBER 1984
novi tednik - stran 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
27. september
september 1684
NOVI TEDMK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
27. SEPTEMBER
Ko bom stara, bom živela od spominov
Srečanle z Japonko Mariko Konnal, M le bile tudi v Cellu
Mariko Konnai, Japonka, ki se je
mudila pri prijateljici v Celju, je zbi-
rateljica spominov za stare dni. Pred-
staviti vam jo želimo zato, ker živi
drugače kot mi. Pa ne zato, ker priha-
ja iz Azije, ali ker ima poševne oči,
temveč zato, ker ima brata, ki ji daje
denar za številna potovanja in za živ-
ljenje, zato ker potuje sama, ker ji ni
nikoli dolgčas, pa tudi zato, ker tako
vztrajno skriva svoja leta.
2e od nekdaj jo je zanimala Evropa,
zato se je pred desetimi leti s turistično
agencijo odpravila v Evropo in obiska-
la pet držav: Anglijo, Španijo, Franci-
jo, Švico in Italijo. Bila je navdušena,
zato se vrača vanje, obiskuje pa tudi
nove. Tudi Havaji, Peru, Los Angeles
in San Francisco ji niso neznani.
Za potovanja človek potrebuje mno-
go denarja. »Denar za potovanja mi
daje brat, ki ima veliko restavracijo in
tri bencinske črpalke. Za potovanje je
pomembno, da znaš angleščino, zato
se udeležujem seminarjev na angle-
ških colledgih, kjer spoznavam tudi
nove prijatelje, ki jih nato obiskujem.
Tako sem bila že pri prijatelju v Peru-
ju, v Nemčiji, sedaj pa sem tukaj v
Celju, pri prijateljici, ki sem jo prav
tako spoznala v Angliji.«
Mariko potuje sama, saj pravi, da le
tako lahko spoznava značaje in kultu-
ro drugih ljudi. Nikomur pa noče izda-
ti svojih let. Njeno starost smo želeli
razbrati iz potnega lista, kar pa nam ni
uspelo, saj ga nosi v spodnjem perilu.
In zakaj so leta taka skrivnost? »Nikoli
ne vem, kje bom srečala moškega, ki
se bo zanimal zame, pa ga bo moja
starost motila.« Mariko še ni poročena
in pravi, da si poroke ne želi, ker ima
rada svobodo in potovanja. ^
Pravi tudi, da rada razmišlja. »Veli-
ko razmišljam o tem, kaj se bo zgodilo
v prihodnosti. Vsi pa mi pravijo da
sem le sanjač. Vendar nisem nikoli
osamljena, ker me sanjarjenje povsem
zadovoljuje. Ko bom stara in ne bom
mogla več potovati, bom živela od spo-
minov.
"Jaz sem na Japonskem posebnost.
Starši so mi dali hišo, brat mi daje
denar za življenje. Včasih poučujem
na specialnih privatnih šolah kako se
dela ikebana in obred »Čajne ceremo-
nije«. To pa je le moj hobby. Mnogo
Japoncev, oziroma večina, živi težko,
njihovo življenje je polno trdega dela.
Ti niso tako svobodni, kot sem jaz.
Zato sem zelo srečna, ker imam mož-
nost, da moje življenje izpolnjujejo le
stvari, ki jih rada delam, skoraj nikoli
ne naredim nič takega, kar mi ne bi
ugajalo.«
Mariko je letos obiskala že Anglijo,
Francijo, Nemčijo in Jugoslavijo, od
tod je odšla v Italijo, sedaj pa je že
doma, na Japonskem v hiši blizu To-
kia. In kaj si želi v prihodnosti? »Obi-
skati želim ves svet. Prihodnje leto se
bom napotila na Madžarsko in še kam,
rada pa bi spoznala še ostale predele
Jugoslavije.«
Za konec pa še napotek, ki ga Mari-
ko priporoča vsakomur, ki potuje:
»Kamorkoli prideš, moraš zaupati lju-
dem, ki jih srečuješ. Nikoli ne veš, če
jih boš še kdaj srečal, zato se moraš
potruditi in se pokazati v najlepši luči.
Biti moraš vljuden, prijazen in ne
smeš oditi z občutkom, da si ga kje
polomil.«
NATASA GERKES
Za kimono, ki je iz čiste svile, je po-
trebno odšteti mnogo denarja, Mari-
ko pa ga obleče le, kadar pripravlja
Čajno ceremonijo
Bodice
čudno, da pri nas ciroza jeter ni bou
razširjena, ko nam gre politika cen taki^
na jetra.
Umetnost in mesna industrija imai
nekaj skupnega - vse več je ponaredkov,^
Če bi naši gospodarstveniki hoteli, (j
bi jim šlo vse kot po maslu, bi se moral
postaviti na glavo.
Nič čudnega, da se črede koz pri naj
tako redčijo, ko pa dan za dnem gospo,
darstveniki streljajo kozle.
Naj nihče ne misli, da je koristen 23
kmetijstvo samo zato - ker je cepec.
MARJAN BRADAi
12. TEDEN DOMAČEGA FILM
CELJE, od 7. do 15. novembn
Rekorderji
v sodelovanju
z naravo
Narava nas včasih kar mal-
ce preseneti in nam da nad-
povprečne sadeže, ki jih radi
pokažemo tudi drugim. Na
vrtu Pepce Tratnik iz Pečov-
nika je naprimer zrastel do
sedaj največji paradižnik in
ko ga je stehtala je tehtnica
kazala na 1,10 kilograma. Se
večjo srečo je imel Vili Rebič
iz Loga ob Sotli. Ko se je
vračal iz dela je na svoji poti
našel kar 2,30 kilograma tež-
kega gobana.
Foto: Edi Masnec
Osiromašena zelena zagrebška oaza
Sprehod po živalskem vrtu v Maksimira
Opice se tam podijo,
papige vse vprek kričijo.
Slon pobira naš denar
in prazniku odda ga v dar.
Takšno pesmico je napisala moja prijateljica, ko sva
skupaj obiskali živalski vrt v zagrebškem Maksimiru. Ta-
krat sva bili sicer še prav kratki frkljici, a ostalo je še
dovolj utrinkov, da lahko trdim: danes je v Maksimiru vse
drugače.
Ne vem, kdo se je naveličal
tistega, za gledalce nadvse
zanimivega pobiranja nov-
cev, sloni ali pazniki, toda to-
krat prav dolgo pred ograjo
kopenskega velikana nismo
stali. Tudi papige so nekam
bolj čemerne kot pred leti,
čeprav še vedno enako pisa-
ne. Opice so pač opice: pri-
srčne in ljubke v svoji po-
dobnosti človeku. Nekaj za-
bave nam je poleg njih pri-
pravil edinole severni me-
dved, ki je ob našem obisku
ravno razgrajal v svojem
skromnem domovanju in
podil podrejena družinska
člana. (Pa ga nismo zabeleži-
li v Nočnih cvetkah).
Zanimiv je bil še ogled nil-
skih konjev, ki smo jih prvič
videli v naravni velikosti.
Kamela se je držala bolj do-
stojanstveno, kot se zanjo
spodobi, v akvarijih je nepri-
jetno dišalo iz bližnjih stra-
nišč, bazeni, kjer so včasih
domovali tjelenji in mroži so
bili prazni, levi in druge
mačke so si privoščili popol-
danski spanec, kače pa so se
bolj ali manj spretno skrile
našim očem v svojih stekle-
nih kletkah.
Med množico izpraznjenih
kletk je domovalo še nekaj
medvedov, vseh vrst koz pa
volkov in bobrov ter razno-
vrstnih ptičev. In tako smo
pravzaprav že tudi sklenili
krog.
Kar se mene tiče, mi je bilo
v ljubljanskem živalskem
vrtu bolj všeč. Ne vem ali
zato, ker so ljubljanski paz-
niki poskrbeli, da lahko tucji
gledalci hranimo njihove va-
rovance, ali pa so živali tam
res bolj prijazne do radove-
dnežev. NADA KUMER
Tomaž Skale - Na konju.