j^AND
(-yuAtice...
No. 148
Ameriška Domovina
E; Ik *11 sl f
AMERICAN IN SPIRIT POROGA IN LANGUAG6 ONLY
National and Internationa] Circulation
v
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 4, 1960
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LIX - VOL LEX
NOVI BEGUNSKI ZAKON JE STOPIL V VELJAVO Macmillan gre v Bonn
CLEVELAND, O. — AD je pred časom poročala, da je bil novi begunski zakon odobren v t'beh domovih Kongresa in predložen predsedniku v podpis. Ko §a je predsednik Eisenhower Podpisal 14. julija, je dobil zakonsko moč. Pričalkujejo, da bo-do oblasti v kratkem izdale vsa Potrebna navodila za postopek, nakar bodo ameriški konzulati načeli sprejemati prošnje za vselitev.
Novi zakon stavlja v glavnem-iste pogoje za vselitev beguncev kot prejšnji. Begunec mora do-azati, da je zapustil rojstno do-niovino iz političnih razlogov in |nora imeti zadevno priznanje od omisarja Združenih narodov za b6,gunce, predložiti mora tudi izjavo sponzorja, da bo dobil v DA streho in vso oskrbo, do-ier ne bo sposoben poskrbeti Sarn za sebe.
V okviru novega zakona bo do-Vulje>na naselitev v ZDA tudi Okoli 500 osebam, k!i so že dolga
leta v begunskih taboriščih, pa jim vselitev v ZDA ni bila mogoča zaradi bolezni ali drugih zadržkov.
Vseljenci, ki bodo prišli po novem zakonu v Združene države, bedo sicer imeli pravico stalnega bivanja v deželi, toda prvi dve leti na “preklic.’' To se pravi nekako tako kot madžarski begunci 1. 1956. Kdor izmed use-Ijencev se ne bo držal deželnih zakonov ali zagrešili kak zločin, bo izgubil pravico do bivanja v deželi in bo vrnjen v državo, iz katere se je vselil.
Vse podrobnosti v pogledu prošenj in prijav je mogoče dobiti pri dobrodelnih organizacijah, ki se ukvarjajo za vselitev beguncev. Od teh je med nami na prvem mestu Liga slov. kat. A-merikancev, ki je povezana z znano NCWC. Njene posle o-pravlja dr. Miha Krek, 1156 Washington Blvd., Cleveland 24, Ohio, — tel. HI 2-0892.
v»
(elrlina vseh zveznih uradnikov črne polil!
tvorilo sicer samo nekako desetino celotnega prebivalstva dežele, pa imajo 'endar blizu četrtino vseh zveznilh služb.
Washington, d. c. — v
rePublikanski platformi beremo,t ^ je ‘skoraj četrtina federal-’ nih uradnikov črne polti.” Radovedneži so žačeli spraševati, odkod so republikanci dobili to številko, toda pravega odgovo-ra niso mogli dobiti.
Mislijo, da številka izvira iz Poročila posebne komisije o zaposlitvi v federalni vladi, ki jo Je Eisenhower imenoval pred Petimi leti.
Komisija pravi v svojem po-r°čilu, da je dognala, da je v Petih mestih: Mobile, Los Angeles, Chicago, St. Louis in Washington 23% federalnih u-radnikov črne polti. Dodati je treba, da tvorijo črnci samo o-koli 10% vsega prebivalstva dežele.
Novi grobovi
Feliks Drenik St.
Po dolgi in mučni bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici 65 let stari Feliks Drenik St. z 952 E. 237 St. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Vengust, doma iz Prepuža na Štajerskem, otroke Feliksa ml., Alice Markouc in Williama, 15 vnukov, 3 pravnuke, brata Johna, lastnika Drenik Distributing Co., sestre Jennie Rayer in Mary Lukans ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Gorenji Straži pri Novem mestu, kjer zapušča sestro Rezo in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 47 let. Po poklicu je bil zidar. Bil je član družbe Eagles in Zidarske unije, Local No. 5. Pogreb bo v soboto zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v 'cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Soul’s pokopališče. Obiskovanje nocoj od 7. do 10. in jutri od 2. do 10.
Predsednik angleške vlade in njegov zunanji minister gresta prihodnjo sredo na obisk v Zah. Nemčijo.
LONDON, Vel. Brit. — V tukajšnjih poučenih ikrogih sodijo, da je povabil dr. Adenauer predsednika vlade in zunanjega ministra v Bonn ne toliko zaradi vprašanj, ki jih je pretekli teden obravnaval s predsednikom Francije De Gaulllom, kot zaradi mažnosti nove krize med Zahodom in Vzhodom.
V	zahodnih 'prestolnicah se boje, da utegne Hruščev sprožiti med ameriško volivno borbo berlinsko krizo, kar je nakazal tekom svojega obiska v Avstriji pretekli mesec. Hruščev je tedaj dejal, da bo podpisal z Vzhod. Nemčijo posebno mirovno pogodbo, če bo zahodnonemški parlament zopet zasedal v Zah. Berlinu.
Nevarnost nove krize med Zahodom in Vzhodom?
V	Bonnu si o tem niso edini, Adenauer se je pripravljen temu odpovedati, da ne bi dal Hru-ščevu povoda, socialisti pa zahtevajo, naj bo zasedanje parlamenta v Berlinu. Washington je pripravljen podpreti nemško stališče, med tem ko v Parizu dvo-nijo o vrednosti tveganja.
Ob 15. obletnici potsdamskih dogovorov je vzhodnonemška vlada izjavila, da so zahodne si-.e izgubile pravice iz teh dogovo-
Dunaj počasi propada
DUNAJ, Avstrija. — Dunaj je |irnel začetkom tega stoletja oko-*	1,650,000 prebivalcev, leta
1918 v 2,250,000. Od takrat je ^čelp prebivalstvo padati, že eta 1920 ga je bilo pod dva mili-Jwia, danes ga je zopet toliko kot pred 60 leti.
Avstrija se radi tega ne vzne-^'Lja posebno, kajti mesto je sa|mo p0 sebi preveliko za tako malo državo kot je avstrijska republika. Zanimivo je dalje, da Unaj postaja vedno bolj mesto rna^Ih trgovcev, uradnikov in — vPokojencev. Skuša se držati ysaj na kulturni višinli, toda niti v6ya ne zmore več. Umetniško Zlvtjenje peša, pomemlbno je le ^ toliko, da daleč ha okoli ni no-enega podobnega kulturnega središča, ako izvzamemo Mona-kovo.
Vremensk
prerok
pravi:
v jutranjih urah yedrilp. Popoldne
Najvišja temperatura 80,
se bo razil 1 a dnejše.
Severni tečaj se pomika proti Greenlandiji
HELSINKI, Fin. — Na letnem zboru Mednarodne zveze za geofiziko sta dva ameriška strokovnjaka poročala, da sta dognala, da se severni tečaj pomika proti Greenlandiji s hitrost jo pol čevlja na leto.
Tako premikanje so mogli u-gotoviti za vsa leto našega stoletja. Zaenkrat nima to premikanje nobenih praktičnih posledic.	i k J*
Moskovska “Pravda” odgovarja Eisenhowerju
LONDON, Ang. ,— Predsednik Eisenhower je na republikanski konvenciji v Chicagu pozval Hruščeva, naj da vsem 800 mili-jon’cm zasužnjenih narodov priliko, da se v svobodnih volitvah izjasnijo, alti so za komunistično diktaturo ali svobodo. Komunistom je ta poziv vsaj za hip zaprl sapo. Niso vedeli, kaj naj odgovorijo. Izgovarjali so se, da so se zasužnjeni narodi že odločili za komunizem in da nočejo menjati, ker se jim pod njim predobro godi.
Sedaj je moskovska “Pravda” prišla na drug odgovor. Pravi, da je Eisenhower zato postavil to zahtevo, da se “izmuzne” odgovoru na najvažnejše vprašanje naših dni,” namreč, ab je Amerika za rpirno sožitje ali ne. Pravda trdi, da so vodilni ameriški vojni hujskači že pokazali svojo barvo, naj Eisenhower govori, kar hoče.
Kot se vidi, v Kremlju še niso prišli iz zadrege, ki jih je vanjo spravilo Kisenhowerjevo vprašanje.
-----o-----
Vrhotvno zvezno sodišče naj določi volivne okraje za države
WASHINGTON, D.C. — Znano je, da izvira razdelitev voliv-nih okrajev za državne poslance v naših državah še iz dobe,
ko je bilo poljedelstvo najvaž-rov, ker se niso držala njihovih | nejša gospodarska oanoga in so določb. Washington j!e k temu | mesta pomehila mafo. Zadnja pripomnil, da pčavice zahodnih desetletja se je to stanje teme-sil v Zah. Berlinu ne zavise niti Ijito spremenilo. Ljudje se se-od Sovjetije, kaj šele od Vzhod, lijo zmeraj bolj s podeželja v Nemčije.	j mesta in mestna področja, toda
De Gaulle je odgovoril Hru- volivni okraji so ostali nespre-
ščevu, ki je pretekli teden posredoval za nekega na smrt obsojenega Alžirca, da je imel ta vse možnosti obrambe, ki mu po za-.<cnu pripadajo, da pa je sicer to vprašanje, ki se tiče samo francoskega pravosodja. Alžirca so kljub posredovanju Hruščeva obglavili.
Kuba in FLRJ sklenili trgovinsko pogodbo
BEOGRAD, FLRJ. — Preteklo soboto je bil 'tod podpisan prvi trgovinski dogovor med Kubo in Jugoslavijo. Obe državi sta se dogovorili tudi o sodelovanju na znanstvenem in tehničnem polju.
Trgovinska pogodba vsebuje določbo o “prijateljskih državah,” ki daje obema ugodnosti, ki so jih sicer deležne le zavezniške države. Jugoslavija bo kupovala na Kubi sladkor in razne surovine, prodajala pa tja indu-strijisko blago.
menjeni.
Tako na deželi voli nekaj tisoč volivcev državnega kongresnika, v mestih pa pade en kongresnik na deset tisoče vo-livnih upravičencev. Državni kongresi ne morejo spremeniti tega stanja, ker so poslanci in senatorji s podeželja v večini. Zveza ameriških mest se je sedaj obrnila na vrhovno federalno sodišče s predlogom, naj napravi konec temu nenormalnemu stanju.
KATANGA SE BO UPRLA PRIHODU ČE1JN S SILO
Vlada Katange je oklicala včeraj splošno mobilizacijo črnega in belega prebivalstva ter objavila, da se bo uprla s silo vstopu čet Združenih narodov na njena tla. — Belgija napovedala počasni in postopni umik ter opozorila ZN na nevarnost, da bo njihov prihod v Katango povzročil v njej nered, kot vlada v ostalem Kongu. - Poveljstvo čet ZN izjavlja, da bodo čete ZN začele prihajati v Katango v soboto.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik vlade Ka-tange Moisije Čombe je v Elizabethvillu, prestolnici Katan-ge, dejal, da si bodo morale čete Združenih narodov “priboriti vstop” v pokrajino. Vlada je oklicala mobilizacijo vsega črnega in belega prebivalstva. Trdi, da je odziv odličen. Vse to poveljstva ZN ne moti, izjavilo je, da bo po načrtu poslalo čete ZN v Katango v soboto, ko naj bi se začele iz nje umikati belgijske čete. Belgijska vlada je izjavila, da se bodo njene čete umikale iz Katange počasi, kadar bo njihovo poveljstvo prepričano, da sta red in mir v deželi zavarovana. Glavni tajnik ZN Dag Ham-
Tudi Kanadčani v Kongo
OTTAWA, Cam. — Parlament je soglasno odobril sklep vlade da pošlje v Kongo v okviru Zdr. narodov 500 svojih vojakov. Predsednik vlade Diefenbaiker je naikazal, da bodo ostali tam verjetno več let.
Vlada je obvestila parlament tudi o sklepu, da bo kupila štiri iprevozna letala Caribou, ki jih. bodo kanadške šile v Kongu po trebovale za svojo oskrbo.
V kanadskem oddelku v Kongu bo okoli 75 letalcev in 200 itrokovnjakov za zveze poleg drugega strokovnega osobja.
Pnimdovainl talita!
Frančiška Krapež Shibej, ki je na obisku v Albuquerque, N. M., išče svojega strica Andreja Krapeža, doma iz okolice Gorice, starega 73 let. Imenovani je prišel v Ameriko 1. 1910 ali 1911 in se naselil v Clevelandu. Kdor bi o imenovanem kaj vedel, je prošen, da sporoči na American Red Cross SU 1-1800.
marskjoeld je izjavil v Leo-poldvillu, da vstop čet ZN v Katango ne pomeni vmešavanje v notranje razmere Konga in tudi ne bo dovoljeno, da bi se v kaj takega razvil. V belgijski prestolnici Bruxellesu so drugačnega mnenja. Predsednik vlade Gaston Eyskens in zunanji minister Pierre Wigny sta obdolžila Hammarskjoelda, da tvega anarhijo, kaos in bedo v Katangi, pa dodala, da ZN nimajo pravice, da se pod masko zamenjave belgijskih čet vmešavajo v politične ' zadeve dežele.
Bunche v Elizabethville
Objavljeno je bilo, da bo odšel v Katango na razgovore z vlado namestnik gl. tajnika Ralph J. Bunche. Predsednik vlade Čombe je dejal, da se bo z veseljem srečal z njim in se pogovoril o ciljih svoje vlade.
Lumumbi se ne mudi domov
Predsednik vlade Konga Lumumba, ki je bil na obisku v Združenih državah in Kanadi, se vrača domov, ne da bi se mu pri tem posebno mudilo. Ve predobro, da njegova navzočnost ni važna, ker je dejansko brez vsake moči.
V torek je zapustil New York, včeraj se je ustavil v Tuniziji, namerava obiskati tudi Maroko in Gano. Povsod je bil sprejet z vsemi častmi.
Iz Clevelanda in okolice
Nov odbor—
Slovenski oder ima za novo poslovno domo sledeči odbor: predsed. Lojze Šef, podpredsed. Mirko Vombergar, taj. Milko Pust, blag. Ivan Martinc, gospodar Milan Dolinar, poroč. Karel Mauser, zapis. Marija Mauser, režiserji: Varšek, Dolinar, Intihar, Pust, Kolarič, Gerdin.
V bolnišnici—
Ignac Resnik s 442 E. 156 St. je v Polyclinic bolnišnici na Carnegie Ave. prestal operacijo. Zdravje se mu izboljšuje. Obiski so dovoljeni.
Rojenice—
G. Jacku Zaper in njegovi ženi ge. Mileni, roj. Vidmar, z 6802 St. Clair Ave. se je 27. julija rodila hčerkica Ana Marija. Čestitamo!
Gait&kell v Dubrovniku
DUBROVNIK, FLRJ. — Hugh Gaitskell, vodja angleške delavske stranke, je iprišel sem za tri tedne na ipočitnice.
Dalmacijo Angleži že od nekdaj radi obiskujejo v poletnih mesecih
Naša vojna mornarica povečala šesto in sedmo brodovje
WAS1NGTON, D. C. — Poveljstvo naše vojne mornarice je objavilo, da namerava okrepiti šesto in sedmo brodovje. Obe brodovji sta prava stebra naše narodne obrambe, šesto brodovje se nahaja stalno v Sredozemlju, sedimo pa v vzhodni Aziji, v njihovem sestavu so vse vrste vojnih in pomožnih ladij.
Šesto brodovje bo dobilo tretjo letalnosilko Saratoga s 60,000 registrskimi tonami. S tem bo imelo v svojem sestavu kar tri letalnosilke, ki bodo imele okoli 300 vojnih letal. V sestavu se dalje nahajata dve težki križarki, 25 rušilcev, dve podmornici in cela vrsta pomožnih ladij, pa vrhu pa še posebna letalonosilka, Iki ima samo taka letala, ki preganjajo sovražnikove bomb-
nike. Število moštva znaša oko-1 daljave. Občutljivo je le za napa-
li 25,000. Šesto brodovje bo sedaj tako močno, da bo z lahkoto Obvladalo zapadni in vzhodni del Sredozemlja.
Sedmo brodovje v vzhodni A-ziji je močnejše, ima okoli 39,-000 mož. Po sestavu je podobno šestemu brodovju, le da ima veliko več pomožnega ladjevja.
Značilno je pri teh spremembah, da se bo sedaj nahajalo “na fronti” kar šest od naših 14 letalonosilk. Prihodnje leto dobi vojna moi-narica še dve novi letalonosilki.
Da je naša narodna obramba okrepila obe brodovji, ni nič nenavadnega. Vsako tako brodovje je dejansko plavajoče oporišče, ki ga sovražnik težko zadene z raketami na srednje in velike
de od strani sovražnikovih podmornic. Menda so pa našli tudi nova sredstva proti podmornicam. Iz Anglije namreč poročajo, da so tam sestavili posebne instrumente, ki “odkrijejo” podmornice na velike dalje, menda kar na 50-60 irfilj daleč.
Pomen naših obeh ladjevij raste cd meseca do meseca. Okoli železne zavese ima sicer Amerika celo vrsto oporišč in letališč na suhem, toda ta oporišča in letališča lahko postanejo tarča ruskih raket. Z druge strani pa bi naši zavezniki najrajše Videli, da čim preje umaknemo oporišča in letališča iz njihovih dežel. Treba se je torej pripraviti na to, da bomo našo narodno obrambo morali opreti predvsem na vojno
brodovje, največ na atomske podmornice s Polaris raketami, in pa na medcelinske rakete. Teh bomo imeli dosti šele čez par let, čeprav ise trudijo, da bi čim preje imeli vseh 45 atomskih podmornic, ki jih ima narodna obramba v načrtu. Pred par dnevi so kar na tihem Vključili v obrambno službo dvanajsto atomsko podmornico.
Razumij'ivo pa je, da ima povečanje obeh vojnih brodovij tudi praktičen pomen. Hruščev je začel uganjati tako demagogijo, da ga njegove besede in grožnje lahko zapeljejo na tvegana dejanja, ki bi vtegnila izzvati oborožene spopade. Da si bo kaj takega dvakrat premislil, v ta namen služi okrepitev Obeh brodovij.
Kennedy in Truman sta se kenčno - pobotala
HYANNIS PORT, Mass. — Sen. John F. Kennedy in bivši demokratski predsednik ZDA sta se pobatala v želji po skupnem naporu za zmago demokratskega predsedniškega kandidata. Truman ise je obvezal, da bo Ken-nedya aktivno podpiral tekom voTvne borbe.
Truman je odklonil udeležbo na demokratski konvenciji v Los Angelesu, češ, da je bila tako organizirana, da zagotovi zmago Kennedyu.
Demokrat, predsedniški kandidat je objavil, da bo y njegovem imenu obiskal Trumana v Independence, Mo., prihodnji ponedeljek guv, Ribicoff, njegov ožji sodelavec, kasneje v avgusta pa tudi sam.
Kennedy se je v zadnjih dneh posvetoval z guv. Williamsom iz Michigana in guv. DiSallom iz Ohia. Oba sta bila med njegovimi zgodnjimi podporniki.
Volitve na Cipru dale pričakovane rezultate
NIKQSIA, Cip.—Prvi xiprski parlament bo sestavljen iz 30 pristašev nadškofa Makarija, 15 pristašev dr. Kučuka in petih komunistov, ki so bili izvoljeni samo radi tega, ker je bil z njimi sklenjen volivni kompromis.
Udeležba pri volitvah je bila slaba, 64% pri Grkih, 75% pri Turkih. Edina senzacija je bila popoln polom stranke neodvisnih. Ni dobila niti enega mandata, upala pa je na 10-15.
Pasji ugrizi draga stvar
NEW YORK, N. Y. — Zvezna zdravstvena služba je dognala, da so 1. 1957 psi ugriznili v Združenih državah 611,000 oseb. Njihovo zdravljenje je istalo — $5,-000,000.
Oblasti trdijo, da bi bilo sko-ro za eno petino manj ugrizov, če bi psov ne puščali v družbo otrok starih izpod 6 let.
Zadnje vesti
HONOLULU, Havaji. — Republikanski predsedniški kandidat Nixon je prišel z ženo sem na volivno zborovanje. Pričakalo ga je kakih 35,000 ljudi. V več kratkih govorih je poudaril, da se morajo Amerikanci v urejanju vprašanj z drugimi državami ravnati po načelih ‘ miru, spoštovanja in prijateljstva”.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Pred sednik sovjetske vlade Hruščev je obvestil mehiško vlado, da se bo osebno udeležil proslave 150-lctnice njene neodvisnosti 16. septembra v Mexico City. Računajo, da se bo ob tej priložnosti ustavil tudi na Kubi.
HAVANA, Kuba. — Raul Castro, namestnik predsednika vlade, svojega brata Fidela, je sinoči v javnem govoru izjavil, da je Fidel zdrav, da pa mora po navodilih ' zdravnikov počivati.
WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek se bo Kongres zbral znova k zasedanju. Republikanci napovedujejo, da bodo predložili uzakonitev celotnega demokratskega votivnega programa, da tako preskusijo, ali je demokratom res za njegovo izvedbo ali ne. S predlogom jih bodo brez dvoma skušali spraviti v zadrego in povzročiti razkol med jugom in severom.
HYANNIS PORT, Mass.—Guv. DiSalle se je včeraj razgovar-jal poldrugo uro s predsedniškim k a n d i datom Kenne-dyem, ki ga je povabil sem, da bi se pomenila o notranjih potrebah dežele, prav posebno pa Ohia. Kennedy ga je imenoval v odbor, ki se bo posebno posvetil tem vprašanjem. V tem odboru je doslej poleg DiSalla še guv. Ribicoff. DiSalle je obljubil, da bo tekom volivne borbe govoril za Kennedya tudi v nekaterih drugih državah in storil vse za zmago Kennedya v Ohio. Kennedy sam bo tekom volivne borbe govoril v Ohio vsaj trikrat.
WASHINGTON, D.C. — V poučenih krogih trdijo, da sta tajinstveno izginula matematika, ki sta bila v skrajno po-verljivi službi zvezne vlade,
v Sovjetski zvezi ali pa na poti tja. Oblasti o tem molče.
p
'AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 4, 1960
Ameriška Domovina
A-1/1 E ■/ BC-/1 U— MO /Vt I
61-17 SL Clmir Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland S, Okie
National and International Circulation _______________
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and let week la July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec "	NAROČNINA i
E« Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 u t awseee £a Kanado in dežele izven Zed. držav :
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meaece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 0 months Panada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
No. 148 Thur., Aug. 4, 1960
Titovci v boju proti Bogu in Cerkvi
Goriški slovenski tednik “Katoliški glas,” katerega uredniki in sodelavci iz neposredne bližine opazujejo življenje v Jugoslaviji, je 28. julija letos zapisal;
“Naše stoletje med drugim obeležujejo tudi izjemni znanstveni in tehnični dosežki in take zmage človeškega razuma, da se dozdeva vsakršno praznoverje odveč. Že samo življenje iz dneva v dan v marsičem obračunava s tako obremenjenostjo. Vendar pa tudi v tem našem času še vedno žive preživela pojmovanja, med njim tudi verska, predvsem med zaostalimi plastmi naroda, v njegovem primitivnem in neprosvetljenem okolju. Sem le s težavo sežejo napredna, znanstvena gledišča, in ugotoviti moramo, da ni niti najmanj preprosto, pač pa zelo dolgotrajno delo, osvoboditi tako okolje od verske in podobne navlake. Zaradi tega je seveda boj proti tej podedovani tradiciji hkrati prvi pogoj za nadaljni napredek. Ena oblika tega boja, eden izmed načinov, kako obvladati to dediščino, je tudi resna tiskana beseda, ki ima moč opozoriti prav na nesmiselnost takih zablod.”
Tako piše glasilo Zveze komunistov Jugoslavije z dne 8. julija 1960, štev. 28, stran 9.
Članek ima naslov “Voltaire in verstvo” in je bil napisan ob izidu izbora iz Voltairejevih protiverskih spisov.
Jugoslovanski komunisti jemljejo Voltaireja kot zgled in vzor v svoji protiverski gonji.
Ponatis zastarelih, preživelih in nič manj smešnih Voltairejevih idej kaže, do kam je prišla protiverska gonja v Jugoslaviji. Kako so resnične besede 13. psalma:	“Norec
sam pri sebi pravi: “Ni Boga.” Pokvarjeni so, ogabne stvari počenjajo . .
Kakšna je resnična vrednost Voltaireja? Njegova filozofija, sam se je tako izrazil, je podobna potoku; prozoren je, ker je malo globok. Zato vidimo veliko površnosti v njegovih spisih.
Sam pisec omenjenega članka pa priznava, da je bil Voltaire deist. To je, sam Voltaire ni mogel mimo ideje božje pričujočnosti. Seveda s temi idejami “svojega vzornika” se komunisti ne strinjajo. Naj premislijo malo ob teh Voltairejevih besedah: “Ne bi rad imel opravka z vladarjem-ateistom, ki bi mu kazalo, da me dene pod noge; prepričan sem, da bi to storil. In ko bi jaz bil vladar, ne bi rad imel dvorjanov-ateistov, ki bi jim kazalo, da me zastrupijo; vsak dan bi moral požirati protistrupe. Za ljudstvo in za vladarje je torej absolutno potrebno, da je ideja o najvišjem bitju, stvarniku, vladarju, povračevalcu in maščevalcu globoko zarisana v srca.”
Sicer je znan sarkazem in fanatizem tega človeka proti veri, Cerkvi in duhovništvu.
Malokdaj se pokažejo komunisti naivne kot v boju zoper Boga in njegovo Cerkev. V svoji ateistični zaslepljenosti zgube najosnovnejši pojem logike. Tudi če padejo v protislovja, nič ne de, morejo osvoboditi ljudstva “verske navlake.”
S tem, da so ponatisnili Voltaireja, mislijo, da so napravili, ne vem, kakšno kulturno delo ali kako velik napredek v boju zoper Cerkev. Prostaštvo in nizkotnost vzbujata samo odpor in pomilovanje od strani vsakega kulturnega in resnično naprednega človeka.
Samo en primer Voltairejeve filozofije, ki naj obenem pokaže, s čim se hranijo komunisti: “. . . (duhovnik) ustvari toliko bogov, kolikor mu je všeč, jih pije in je in jih naposled izloči v nočno posodo.” (Tako v članku(. To ti je “veličina in umetnost” Voltaireja, to ti je kultura jugoslovanskih komunistov! Revčki, ne zavedajo se, da se je nočna posoda že zdavnaj zvrnila na njih glavo in njih možgane. Saj o tem dokazuje njih pisanje.
Pisec članka slavi Voltaireja kot velikega francoskega filozofa. Že Barbey d’Aurevilly (1808-1889) se je izrazil: “Votaire je prevsem zapeljivec bedastih ljudi.” Zato ga prepustimo jugoslovanskim komunistom.
Članek se tako končuje:
“Danes je ostala med nami živa tista stran Voltairejeve protireligioznosti, ki govori o njem kot o velikem svobodomiselnem mislecu, sovražniku cerkvenih dogem in praznovernosti. Zlasti pa živi med nami Voltaire humanist, ki se je boril za cartvo razuma, za človeka, ki je voboden in vreden tega carstva.”
Kako ljubka in sladka beseda “carstvo” v ustah komunistov! Boriti se za carstvo je nazadnjaštvo, kje pa je naprednost?
Resnično, kadar se spravi človek /proti Bogu in njegovi Cerkvi, ne ve več, kaj govori.
Kakšnega pomočnika so si vzeli jugoslovanski komunisti za boj proti veri in Cerkvi!
Kot kaže, komunisti ne bodo nehali v boju zoper Cerkev, saj bi ne bili več komunisti.
Slovenski človek pa naj sam presoja ...
Članek je zanimiv za Slovence v Združenih državah in v Kanadi zlasti zato, ker kažejo podobno protireligioznost in sovraštvo do vere tudi nekateri časopisi, ki zahajajo med slovenske ljudi in v slovenske domove. Svojo protiversko in proticerkveno gonjo skušajo spretno skriti pod krinko navdušenja za rojstno domovino in za narodno stvar, za naprednost in znanost.
Naprednost in znanost imajo nekateri judje ob vsaki priložnosti na jeziku, govore o njej, se na njo sklicujejo, kakor hitro pa jih človek da na tehtnico, pokažejo, da jim je znanost tuja kot španska vas ali kot reyolucija v Jugoslaviji med zadnjo vojno, ki so jo gledali z varnih ameriških tal, pa hočejo o njej vedeti več od onih, ki so jo doživljali na lastni koži, ki so “herojstva” Titovih partizanov gledali vsak dan v vsej njihovi goloti brez vsake — pesniške primesi.
V svoji namišljeni modrosti in vnemi so tako nerodni, da niti ne vidijo, kako se jim okolica sredi glasne hvale za hrbtom pomilovalno smeji, v kolikor se ji odkrito ne — smilijo kot preostanek davno minule dobe.
■ *
BESEDA IZ NARODA

Slovenski dan
Cleveland, O. — Eden izmed namenov Slovenskega dneva je tudi razvedrilo in zabava. Glavni dogodek dneva bo pester program, pri katerem bodo sodelovali pevski zlbori Dom, Korotan in Slavček, plesna skupina Kres, slovenski šoli sv. Vida in Marije Vnebovzete ter Mladi harmonikarji. Začetek programa bo ob 4. uri pop.
Ker je dež na zadnjem Liliji-nem pikniku preprečil peko hrenovk in klobas, nam je g. Dragar obljubil, da bo na Slov. dnevu poskusil svojo srečo. Kuharice in točaji imajo že vse pripravljeno. Za mladino bomo odprli posebno “'gostilno” za mehke pijače in sladoled. Nekaj krepkih mož bo ves popoldan napihovalo balončke za naše najmlajše. Za ples bo igral Tonklijev orkester.
Tudi letos smo dali kovati posebne spominske znake kot spomin na ta veliki dan.
Kakor vidite, je vse dobro pripravljeno za dušo in telo, zato trdno upamo) da boste 7. avgusta v velikem številu- prihiteli na farmo sv. Jožefa, da dostojno proslavimo Slovenski dan.
Odbor Lilije. ------o------
Spoštujmo stare ljudi!
Cleveland, O. — Gb nedavni priložnosti sem obiskal Mr. in Mrs. Johna Petsche na 2560 E. 73. St. v okoliefi Woodland Ave. Nekdaj je živelo tam okoli veliko Slovencev in Kočevarjev. Imeli so svoje društvo sv. Fran-čiška št. 66 KSKJ. S časom so se začeli v tem predelu naseljevati črnci in Slovenci so odšli v druge kraje. Ostala ista le še omenjena.
Povprašal sem ju, kako kaj živita. Oba sta bila vesela mojega obiska in veselo kramljala o najrazličnejših stvareh iz preteklih dni. Oba sta slaba. Mož se pritožuje, da zelo težkp hodi, da ga boli v hrbtu, žena pa slabo vidi. Ko prinese poštar A-meriško Domovino, ki jo imata naročeno že ves čas, jo mož vzame v reke in jo naglas bere, da
zve novice tudi žena, ki jo zaradi slabih oči ne more več brati. Naročena sta tudi na verski mesečnik Ave Maria.
Mož je Kočevar, pa vendar slovensko dobro razume in glad. ko bere.
Zgovorna Mrs. Petsche je pripovedovala, kako sta se z možem seznanila. Kot mlad postaven fant je prišel v Ambrus na Dolenjskem v službo. Kmalu se je naučil slovensko govoriti. Spoznala sta se, se vzljubila in se v maju 1906 poročila. Naslednjo leto je John ženo zapustil in odšel v Ameriko. Tedaj se je tod bolj slabo zaslužilo in ženi je John mogel poslati vozni listek za v Ameriko šele po treh letih.
Pršla je za njim in naselila sta se v okolici, kjer je živelo dosti domačinov, moževih rojakov Kočevarjev, in njenih Dolenjcev. Že 54 let živita skupaj in žena pravi, da je prav zadovoljna. Le to je težko, da ji je vid tako opešal. Pohvalila je Mrs. Uršulo Pozareli, ki ju večkrat na teden cbišče, da malo pospravi in jima prinese iz trgovine, kar potrebujeta. Imata sina, ki živi daleč od njiju, pa ju rad obišče s • svojo družino.
Johnu sem dejal, da se mi čudno zdi, da talko lepo slojvensko čJta. Odgovoril mi je: Dokler ni prišla ž^na za menoj, nisem znal slovensko brati. Ona je želela slovenski hst in sva naročila Glas naroda. Ko sva zvedela za Ameriško Domovino, sva jo naročila in jo 'Od tedaj redno bereva. Slovensko brati me je naučila žena.
Oba sta gloibokoverna človeka, zato jima je težko, ko ne moreta iti v cerkev. Tolažil sem ju, da Beg ne zahteva od človeka več, kot more ta 'izpolniti.
Prijazno sem se od njiju poslovil z obljubo, da ju ob priložnosti zopet obiščem.
Čim večji je križ na zemlji, tem večje je plačilo v večnosti, draga Mr. in Mrs. John Petsche! Naj Vama bo to v tolažbo v trpljenju!
Jakob Resnik,
______o------
— V Združenih državah nastopi vsako leto okoli dva milijona mladih ljudi svojo prvo službo. :
Ivan Zorman:
V NEBESIH
Dolina. Nad njo pomladno sonce zlato razsipa na planine.
V podnožju njiva, gozd in potok , sedanjost zlivajo v davnine . . .
Tam onkraj zvezd je raj nebeški in božji mir brez hrepenenj3, kjer vrtnice cveto brez trnja, kjer ni za radostjo trpljenja.
Ko s plahimi nekoč koraki pristopim med Njegove zveste, oči iskale bodo rodno zemljo: visoke gore, bele ceste.
Gospod, ne daj palač mi zlatih, zapri zakladnice mogočne: naj večno srečen zrem v krajine Krvavca, Grintovca in Kočne.
(Iz zbirke: Iz Novega sveta).
Ivanu Zormanu ob tretji obletnici smrti SLAVA IN BLAG SPOMIN!
Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete
Cleveland, O. — Članice Oltarnega društva fare Marije Vnabo. vzate so vabljene v nedeljo zjutraj olb osmih k maši in skupnemu sv. obhajilu, popoldne ob dveh k uri molitve, nato na sejo.
Sestre, pridtite, da se pogovorimo zaradi družabnega večera. Imamo še nekaj delnic. Prošene ste, da jih vsaka nekaj vzame. Vse gre v božjo čast in le dobra dela pojdejo z nami v onostranstvo, vse drugo bo ostalo za nami!
Pridite zjutraj in popoldne!
Mary Izanec.
------o------
Družba sv. Mohorja v Golovcu in Slovenski dan v Clevelandu
Cleveland, O—Dne 12. jul. je v pratiki god sv. Mohorja in For-tunata, dveh mučencev za vero, ki sta iz Ogleja širila krščanstvo po naših krajih. Po nadihnjenju velikega škofa Antona Martina Slomška si je ta dva moža izbrala Drušba sv. Mohorja v Celovcu za svoja varuha pi'i Bogu. Tako je postal njun god tudi praznik Mohorjeve Družbe, naše na j več j e ljudske knjižne založbe. Katoliška načela so njena najbolj trdna podlaga.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je naj starejša slovenska knjižna založba. Leta 1951. smo obhajali prvo stoletnico njenega obstoja. Letošnje leto pa je v njeni zgodovini pomembno zlasti zaradi tega, ker je 18. maja minilo sto let, kar je papež Pij IX. podelil vsem njenim udom pod določenimi pogoji pravico do popolnega odn. nepopolnih odpustkov: moborjan, ki na praznik sv. Mohorja in Fortunata, ali pa vsaj v osmini tega praznika, prejme sv. zakramente, obišče cerkev in tam izmoli Očenaš, Zdravo Marija in čast bodi po namenu očela,|prejme popolni odpustek.
Vise do nekaj let nazaj je celovška MD v glavnem skrbela za vzgojo in izobrazbo sldvenske-ga ljudstva v duhu katoliških kulturnih načel prvenstveno z izdajanjem knjig in dr. tiska. Tej njeni osnovni nalogi pa se je pred tremi leti pridružilo še novo veliko poslanstvo. Nove razmere so ji namreč naložile do nadaljnjega še skrb za neposredno vzgojo slovenske koroške srednje-šolske mladine. Kot znano, so debili pred tremi leti po hudem boju naši koroški rojaki Slovensko gimnazijo v Celovcu. Prihodnjo jesen bo odprt na tem zavodu že 6. razred. Še tri leta in gimnazija bo imela svoje prve maturante.
Obstoj Slovenske gimnazije v Celovcu pa je s slovenske strani zagotovljen samo tako, da obstajata, v Celovcu posebna dijaška internata-eden za fante, drugi za dekleta, ki posečajp zavod. V minulem šol'.‘ letu. je štela Slovenska gimnazija nekaj nrtanj kot dyiesto dijakov; izmed teh jih je tri četrtine stanovalo v dijaških domovih, ki ju je zanje preskrbela Družba sv. Mohorja v svojem domu v Celovcu. Silno skrb in velikansko odgovornost si je s tem naložila Družba- Vendar če prav premislimo, zadeva ni in ne sme biti samo stvar koroških rojakov; zadeva je vseh nas. Rojaki, ko se boste ta teden odločali, kaj boste storili v nedeljo, vedite, da je v nedeljo Slovenski dan, od katerega pojde del dohodka tudi za slovensko dija-Štvo na Koroškem,
Janez Sever.
—------o----—
Spomin
Ob 25-letnici poroke je hotel zjutraj kot po navadi v pisarno, pa mu je zastavila pot: “Mar ne veš, kakšen dan je danes?”
“Seveda vem,” ji je odgovoril in pogledal na uro.
“Rako bova danes praznovala?”
“Predlagam pet minut tihega spominjanja...”
Slovensko ime v sodobni nemški književnosti
Pred kakšnima dvema letoma je vzbudil pozornost nemških in švicarskih kritikov roman z naslovom “Ein Gebet fuer den Moerder” (Molitev za morilca), ki je obravnaval aktualen problem današnjega časa in pravzaprav vseh časov — upravičenost ali neupravičenost političnega umora. Ta problem je prikazan v omenjenem romanu na ozadju madžarskega upora v oktobru leta il956. Avtor romana je bil do tedaj v nemškem literarnem svetu neznani Igor Šentjurc. Na ovitku romana ga je založba predstavila kot rrila-dega avtorja, rojenega v Sloveniji. Tudi njegovo ime je ohranilo slovensko obliko.
V resnici ne živi Šentjurc v Nemčiji še niti deset let. V povojnih letih se je pojavljalo njegovo ime v slovenskih revijah in pripadal je skupini mladih pisateljev, ki so se hoteli predstaviti s skupno knjigo novel. Doma je v koroškem kotu, ki je po prvi svetovni vojni pripadel Jugoslaviji. Razočaranje nad življenjem, ki ga je obdajalo v domovini, in morda tudi želja po večjih doživetjih, katere si tista trda leta mlada slovenska generacija ni mogla ute-šiti, pa sta pripravila Šentjurca do tega, da je zapustil domovino in se preselil v Muenchen, kjer se je čez nekaj let pojavil v nemški literaturi z romanom “En Gebet fuer den Moerder”, ki je doživel pri kritiki in v javnosti lep uspeh.
Pozneje je objavil Šentjurc še drugi roman z naslovom “Bumerang”. To delo s čudnim naslovom je napisano kot napet detektivski roman, v rešnici pa rešuje Šentjurc v njem, prav tako kot v svojem prvem romanu, probleme vesti. Glavna ose-
Z avtomobilom po stopnicah
V Rimu je neki tat hotel z avtomobilom ubežati policistom, ki so ga zasledovali. Nekaj časa je z vso naglico vozil svojo ‘TJiulietto” po mestnih ulicah, ki so bile zjutraj ob 5h precej prazne. Ko je pridrvel na trg S. Trinita dei Monti je pa zavil z avtom po stopnicah, ki od o-menjene cerkve vodijo na spodaj stoječi trg Piazza Spagna.
Prevozil je srečno kakih 20 stopnic, ko mu je avto zadel ob zid in se razbil. Tat se ni še vdal. Čeprav ranjen je skočil iz avtomobila in začel bežati. Toda karabinjer, ki je spodaj stražil pred španskim poslaništvom, mu je prestrigel pot in ga aretiral.
Vsekakor mož je bil pogumen.
-------O-------
Kino - televizija.
Filmska industrija se danes nahaja v nevarnosti, da jo bo izpodrinila televizija. Ta panoga, ki je stara komaj deset let, je zajela posebno v Severni A-meriki prav vse sloje.
Leta 1946 so imeli po vsem svetu le 1,12 milijona sprejerp-nikov; danes jih je že 85 milijonov. Na Severno Ameriko jih odpade 55 milijonov ali 65 odstotkov; na zapadno Evropo 8 milijonov in pol; na države vzhodne Evrope 4 milijone; na ves ostali svet skupaj pa ostalih 8 milijonov.
Razmah televizije kaže v raznih krajih različno stopnjo. V Združenih državah je dosegel že nasičenost.
ba romana je 30-letni “Volks-deutscher”, banaški Nemec in nekdanji SS-ovec Robert Gre-mic. Že od ranih nog so ga vzgajali v sovraštvu do naroda, sredi katerega je živel, in v ljubezni do daljne dežele svojih pradedov, katere ni poznal. Zato tiste daljne, neznane domovine ni mogel ljubiti, pač pa je lahko sovražil, pravi pisatelj. V vojni so ga učili ubijati v blagor nemške domovine. Bil je eden izmed tistih, ki so resnično verovali v ideje nacizma in se jim popolnoma predali. Ni mislil nase, ampak le na veličino nemške domovine. Pobijal je zanjo in bil le njeno orožje. Njegova naloga je bila ubijati in zato je ubijal, dokler se ni sam začutil kot živi mrlič. Potem je prišel zlom nacizma in s tem so se krušili vsi njegovi ideali. V njem je ostala praznina, ki ga je delala brezbrižnega in brezčutnega do vsega. Povrh je imel še nesrečo v ljubezni. Dekle, katero je ljubil, ga je varalo in se igralo z njim. Tako je bilo nujno, da se je prej ali slej spopadel z družbo, v katero se ni mogel vživeti. Postal je vlomilec.
Roman opisuje, kako si Gre-mic organizira majhno tolpo, s katero organizira vlom v neko zavarovalnico. Toda vlom se ponesreči in tudi njega končno u-jamejo, čeprav se proti temu do zadnjega bojuje in je celo pripravljen napraviti samomor, da bi ne padel zasledovalcem živ v roke.
Delo je zelo napeto in kljub pustolovski vsebini tudi psihološko poglobljeno, čeprav bi ga ne mogli označiti za veliko literarno stvaritev. Zdi se nam le bolj intermezzo med dvema po-membnejš|ima knjigama. Toda takšni intermezzi so včasih izredno zanimivi in tako tudi v tem primeru. Tako ni čudno, da so izdelali v Nemčiji po tem Šentjurčevem romanu tudi film.
.Zlasti nekateri prizori so napisani mojstrsko, posebno tisti, ki opisujejo beg mladega zločinca po vlomu, ko ranjen išče, kam bi se skril. V tistem mestu prebiva milijon ljudi, on pa Je tako osamljen, da pripoveduje o svojih bolečinah in razočaranjih psu na dvorišču, kjer se skriva. Vendar nihče ni čisto sam, če hote ne obpne hrbta človeštvu, in tako tudi njega čaka rešitev, ki mu jo prinese resno, milo dekle Luise, čeprav je malo prej zavrgel njeno ljubezen. Tako knjiga vendarle ne izzveni v pesimizem.
Kulturni drobiž
Ruski arheologi bodo začeli z izkopavanjem pod Kremljem, da bi našli knjižnico iz nekdanjih časov, ki je baje tam skrita. O njej poročajo stare kronike. Menijo, da bi najdba te knjižnice pojasnila mnoge skrivnosti ruske zgodovine v pretek' lih stoletjih.
*
Hrvat .Mile Dupor s Korčule je napisal prvo hrvaško-kitajsko slovnico, ki so jo zdaj tudi natisnili. Dupor je prebil mnog0 let na Kitajskem. Kitajske znake za natis slovnice mu je p°' darila tiskarna največjega dnevnika v Pekingu. Knjigo so natisnili na. Korčuli.
*
Letošnji mednarodni dramsk* festival v Benetkah bo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev nekoliko skrčen. Trajal bo oC^ 15. septembra do 6. oktobra. Na njem bodo priredile predstav6 naslednje gledališke skupin6’ pariški Theatre d’aujourd’hui. Dublin Festival Company, stalno gledališče “E. Duše” iz G6' nove in slavna “družba mladih De Lullo-Falk-Guarnieri-Valli' Albani.
AMERI§KA DOMOVINA,
FRANCE BEVK:
STRAŽNl OGNJI
Če bo toča tolkla tako pogo-Sto- bo treba jemati po dva Pa- Si razumel?”
Da, Vaša milost,” se je pri-kl°nil pisar.
Ampak, če vas kdo zatoži, ne °m nikogar zagovarjal. Jaz nic ne vem ”
"Da.”
Pisar se je smehljal. Vedel Se Je, kakor da ga zebe še bolj. 1(In Peter? Ali se je vrnil?” Da, Vaša . .
ve.^,fkaj mi tega prej ne po
“čakal "Ali
sem na vprašanje.”
je pripeljal žito? Ali je tudi ob Pivki toča pobi-
<(Pet vreč žita, Vaša milost.” Dobro,” je Piperna zamom-i®! zadovoljno predse. “Ali je prinesel kako pismo?”
“Pisma nič.”
Pagano de Piperna se je vznejevolji^ da je hotel planiti s se-eza. Bolna noga ga je zabole-sedel je znova.
Ali nisem dejal, da naj sto-P* k Plemiču v Prem? Kako se 2e imenuje ... k vragu z nje-g°vim imenom! Že pol leta čakam.”
&e nekaj,” se je priklanjal Pisar.
Kaj?” je vprašal de Piperna, 1 mu je bilo prijetno, da si z razgovorom, ako tudi je pust in nifev, krajša čas.
Videli smo, da je peljal Pe-er tujca na vozu.”
^Kljub prepovedi? Jutri mu haštejte dvajset palic?” j Rakor ukazujete, Vaša mi-
Paganu je bilo laže, njegova s aba volja je popustila. Izteg-n'i je zdravo nogo in znova se-Sel po kupici.
Medtem je nastal na hodniku r°pot. Vrata so se odprla, eden 2med biričev je vstopil.
Kaj je?” je piskal Pagano de iperna z visokim glasom. “Kdo Vas je klical.”
^Nekega človeka smo ujeli.” Nekega človeka? Če ta člo-Vek nima imena, kaj hočemo z njim?”
, ^Andrejc je, sin Matije.” Andrejc?” je bredel oskrb-po svojem kratkem spomi-
Ubežnik, ki je pred dvema ieioma ubil biriča Marka.”
V tem trenutku se je de Pi-Perna zopet vzpel in hotel leteti P° sobi. Noga ga je neznansko 2abolela, da je telebnil kot mr-
ev v naslonjač. Vpil je kot obseden:
Pripeljite ga, da ga vidim! Popeljite ga sem!”
ez par trenutkov je stal An-rejc zvezan pred oskrbnikom,
1 sta si bila stara znanca in ti* ja s°vražnika. Molče sta se zr-a nekaj trenutkov, njune oči, so Se bliskale.
Piperna se je zakrohotal, Ta UcaJ mu je prišel kakor neiz-merno olajšanje. “Ti si?” je zi-jal vanj in kazal redke, počrne-e zobe. “Povej, kako ti je ime?” n Andrejc je molčal, srce mu burno tolklo, žolč se mu je izlival po krvi, v onemoglem Srdu bi bil plakal. Uprl je oči nGkam nad oskrbnikovo glavo ln ni spregovoril.
^esel sem, da se zopet sreča-^»Kako se ti je medtem godi-
„ Andrejc pa je molčali. Mol-eal bi bil tudi, če bi mu rezali )°rrnene s hrbta, v Ali si prišel po hišo? In po ^no in po otroke? Goriški grof J? tvoj sodnik, pokazal ti bo . . . °coj pe dobiš večerje ne jutri °sila. Tako . . . Da. boš vedel Pobijati biriče!”
Pagapo de Piperna je utihnil ln ker Andrejc še-vedno,ni gol-^nil besede, je zpova silil vanj, akor da ga,hoče izbezati iz trdovratnega molka.
nik
nu.
<<
“Ali veš, kam pojdeš? Povej, če slutiš, kam pojdeš zdaj?” V tistem hipu se je Andrejcu odvezala beseda. Uprl je oči v oskrbnika kot dvoje žarečih luči, z besedo je usekal ostro kakor z nožem.
“Anti tja, kamor ste deli mojega očeta, ki se še ni vrnil.” Tedaj bi bil Pagano vtretjič skočil s sedeža, to pot čez mizo. Zarjul je in se sesedel. Nekaj minut pi našel besede, obraz mu je postal zaripel. Ko je prišel do sape, ni imel več smeha, pene je tiščal iz ust.
“Prav imaš. Tja je pošljemo, tja . . .” se je hotel zakrohota-ti, a mu glas ni šel iz grla.
Nato se je obrnil nasproti biričem: “V ječo v okroglem stolpu ga zaprite!”
“Ta je zazidana,” se je drznil omeniti pisar.
“Kdo jo je zazidal?”
“Smrad je prihajal iz nje, Vaša milost.”
“Porušite zid! V ječo z njim! Odpeljite ga! Nočem ga več videti! Ali ne vidite, da gleda, kot da hoče vse pobiti? . . . Ali ne vidite??”
Andrejčev pogled je bil v resnici grozen. Življenje se je podiralo pod njim. Če bi ga ne bili držali biriči, bi bil zvezan planil na spako, ki je čepela v stolu, bil bi jo z nogami in grizel z zobmi.
Odvedli so ga na hodnik. Vso pot so rožljale dolge verige.
Pagano de Piperna je bil nekaj časa tiho, kakor da si od-počiva od težkega dela. Ogenjček v kaminu je ugasnil, dolge, strašne sence so plapolale po stenah. Pisar je vrgel novih po-lenčkov na žerjavico.
Piperna je dvignil glavo.
“Kdo je izdal tega človeka?” “Jurij,” je odgovoril birič, ki je bil ostal v sobi.
“Jurij? Ali ni razpisanih trideset srebrnikov na Andrejčevo glavo?”
“Da, Vaša milost,” ’je odgovoril pisar.
“Dobro,” se je Piperna zlobno nasmehnil. “Odštejte mu jutri deset tolarjev! Če bo zahteval več, odštejte mu ostalih dvajset s palico. Ste razumeli?” Birič je odšel.
Pagano de Piperna Se je nagnil na svojem stolu in oprl glavo qb naslpnijo. Postal je neznansko truden. Oči so se mu rahlo zapirale.
“Ali bi ne šli v posteljo, Vaša milost?” je vprašal pisar z vso aonižpostjo.
“V posteljo?” je uprl Pagano vanj svoje oči, kakor da ga ne razume. Dobro, dobro . . .” se je dvignil s pisarjevo pomočjo. “Ali — ne pozabite, da mora ta človek čiipprej odjti s tega sveta .. . Da, da, v posteljo.’”
Odšla sta v drugo sobo. Pagano je neprestapo ponavljali: “Ne pozabite, kaj sem Vam naročil glede tega človeka . . . Da, da, v posteljo . . .”
VESTI
Jurij je prišel pozno v noč domov. Barbka je bila že od-pahnila kamrine duri. Zclajci je slonela ob peči z glavo v dlaneh in se ni genila. Na mizi je stala večerja nedotaknjena. Skozi okno je sijal mesec, ki je bil pravkar izšel.
“Urša!” je poklical Jurij staro deklo, ki. se je oglasila za vrati, kjer je čepela, s koleni pod brado in molila.
“Kaj?” se je ogfasila počasi in leno.
“Kje je gospodinja?”
Preden je Urša odgovorila, je Barbka dvignila glavo:
“Kod si hodil tako-dolgo?” (Dalje prihodnjič)
Za se večjo storilnost Po poročilu 1 j u b 1 j anskega “Dela” so lani nakopali v Jugoslaviji 21 milijonov ton premoga, 11 odstotkov več, kot je bilo v planu določeno. Še boljše so se odrezali pri nafti. Te so načrpali kar za 28 odstotkov več, kot je določal plan. Posrečilo se jim je povečati storilnost v delu industrije, to hočejo sedaj raztegniti na vsa podjetja in jo še znova povečati. Na eni strani trdijo, da bodo delo smotrnejše organizirali in uvedli avtomatizacijo, na drugi pa bodo skušali delavce pripraviti k večji storilnosti z obetom delitve večjega — dobička.
Delitev dobička utegne biti račun brez krčmarja, kajti vlada je napovedala novo finančno politiko, ki bo podjetjem kredite omejila do skrajnosti in jih prisiliia k varčevanju.
“Vaš uspeh je tudi naš” Predsednik Clevelandske federacije SNPJ je po poročilu ljubljanskega “Dela” imel ob prihodu v Ljubljano na postaji govor, v katerem je dejal med drugim tudi tole:
“Ogromna večina članov SNPJ z zanimanjem zasleduje vaš napredek in vaša prizadevanja za boljše življenje. Vaš uspeh je tudi naš, kajti med zadnjo vojno smo se zavedali velikega pomena partizanske borbe proti okupatorju in domačim izdajalcem. Prepričani smo bili, da bi z okupatorjevo zmago slovenski narod izginil. Zato smo vam po naših naprednih organizacijah pomagali gmotno in moralno. Vsekakor zanimiva izjava, ki se jo velja zapomniti!
Steklo izvažajo, doma ga pa nimajo
Po poročilu ljubi j anskega dnevnika “Delo” je fedina tovarna okenskega stekla v Jugoslaviji izvažala svoje izdelke v desetino evropskih, azijskih in afriških držav, pri tem pa je bilo na domačem trgu hudo pomanjkanje okenskega stekla. — Izvažala ga je od 10 do 20 odstotkov celotne proizvodnje, čeprav je bilo doma pomanjkanje stekla občutno že več let. Od lanske jeseni je po poročilu “Dela” položaj naravnost kritičen, saj je samo v Sloveniji več tisoč stanovanj, ki so sicer dovršena, pa jih zaradi pomanjkanja stekla ni mogoče urediti za vselitev. Nič boljše ni v ostalih republikah.
Po mnenju lista tovarna steklo prodaja v tujino, ker ga tam lahko dražje proda. Država mora pa na drugi strani podobno steklo kupovati zunaj in ga u-važati! Res modro gospodarstvo!'
Akademski pevski zbor povabljen v Pariz Ljubljanski Akademski pevski zbor je bil povabljen na sodelovanje pri kulturnem festivalu v Parizu letošnjo jesen. Njegova udeležba pa še ni gotova, ker obstoje finančne težave.
Nova šola v Velenju V Velenju so nedavno odprli novo osnovno šolo, ki so jo gradili več let. Poslopje je grajeno v paviljonskem sistemu in ima 16 učilnic, z vsemi ostalimi prostori. Šolo so imenovali po španskem borcu Mihi Pintarju-Toledu, ki je padel v Šaleški dolini.
Protest v Parizu
Jugoslovanski veleposlanik .v Parizu dr. Darko Černe j je obiskal francoskega zun. ministra Couve de Murvilla in protestiral '' proti, zaustavitvi*; jugoslovanske ladje “Srbija”, ki jo je 15. junija ustavila francoska vojna ladja na odprtem morju. — Francozi so jugoslovanske ladje že ponovno ustavili v bližini afriške obale, ker jih su-
mijQ. da vpzijo afriškim upornikom orožje.
K vam nas ue h0 vpč! frjuhijanski list “Delo” je nedavno prinesel tale sestavek, ki lepo pokaže delpvnp vnemo v gostiščih,, ki so javna last.
V bifeju, nasproti blejskega hotela Topiice je ondan stekel takle pogovor med uslužbenko bifeja ip, gosti na barskih stolčkih ob gostilniškem pultu: “Hrenovko prosim!” “Nimamo.”
Ob ugotovitvi, da izbira ni velika, je gost naročil s šunko polnjeno žemljo. Žemljo je res dobil — šunke pa v njej ni bilo, pač pa le en sam tanek košček salame.
Potem sta dva gosta zapored očitno Zagrebčana — naročila po “pola kranjske kobasice”. Gost, ki je jedel žemljo s šunko , je pri tem očitajoče pogledal točajko. “Lahko bi mi povedala, da ima vsaj klobase,” si je mislil. Potem je s pogledom ošinil polovički na krožnikih obeh sosedov in se oglasil: “Tudi meni, prosim, pol klobase!”
“Jih nimamo več.”
Po nekaj trenutkih tišine se je gost, zdaj očitno nejevoljen, spet oglasil:
‘Ste pa res vražje slabo založeni, če vam, že ob devetih dopoldne vsega zmanjka.
“Saj jih imamo, samo kuhane niso.”
“Nič za to, nekaj minut bom že počakal, saj bo vroča voda, v kateri so se prej kuhale klobase, kmalu zavrela.”
“Ne morem skuhati vsega naenkrat,” je še godrnjala vse prej kot prijazna točajka. Potem'je
klobase vendarle pristavila.
“Flašu piva, molim!” se je spet oglasil eden od obeh gostov, ki sta dobila “poslednjo” klobaso.
“Kuham kavo.”
“Ne, hvala, pil bom pivo.”
Gostom ob točilnem pultu je smeh na široko raztegnil usta. Pa vendar to ni bil nesporazumi. Samo točajki je očitno manjkalo vljudnosti, gostinske gostoljubnosti pa še celo.
Gosti so bili bolj presenečeni kot nejevoljni. Točajka pa je še naprej nejevoljno godrnjala, da ne more napraviti vsega naenkrat — pa vendar je nihče ni priganjal.
“Brez skrbi, tovarišica,” so na tihem sklenili tisti ob pultu, “v vaš lokal, kjer se branite gostov in njihovega denarja, nas ne bo več!”
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
Pohištvo naprodaj
Proda se poceni več komadov sobne in kuhinjske oprave. Kličite EN 1-8140.	—(149)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja zidano hišo na E. 264 blizu cerkve sv. Viljema in dveh šol. Kličite RE 2-8024.	(149)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5 sob in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgoraj. Naprodaj zaradi selitve. 965 E. 77 St. AT 1-4256. H	___________-(151)
Avto naprodaj
Prodam avto Plymouth 1957, dobro ohranjen, nizka miljaža, prestave na gumbe, radio, po ugodni ceni. V poštev pride tudi zamenjava. Kličite WH 3-6354.
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U- S. Savings honde'
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Ženska, samska, dobi zaposlitev v gospodinjstvu in delno v trgovini. Hrana, stanovanje in plača. UT 1-7780.	—(148)
Delo za žensko
Išče se starejša ženska, ki bi rada živela na deželi in pomagala materi skrbeti za tri otroke ter opravljati lahko hišno delo. Imela bi svojo sobo, hrano in plačo. Mora ljubiti otroke. Katero zanima, naj kliče AV 5-4267 ali piše na Mrs. Paul Kovač, Villa Mir Farm, RD 2, Chardon, Ohio.	(151)
MALI OGLASI * 3
Sobe se odda
3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226.	(X)
EUCLID, WILLOWICK, N.E.
Kupujete ali prodajate?
Kličite JOHN GERMOCK, JR.
L. G. RADIO, Realtor IV 6-2222 Na domu: IV 1-5637
Hiša naprodaj
Tridružinska z garažo za tri kare. Dober dohodek. V dobrem stanju. L a s t n ik prodaja za $11,800. Mr. Kaucnik IV 1-1042.
___________ (149)
1193 E. 60 St.
Oddajo se 3 neopremljene sobe, kopalnica, furnez, popolnoma moderno. Na novo dekorira-no. Vprašajte pri stanovanju št. 2.	(148)
Hiša v najem
šest sob, na Highland Rd. v lepem prostoru. Kličite IV 1-6662.
(150)
Lastnik prodaja
6-sobno hišo za eno družino na School Ave., v fari Marije Vnebovzete. Kličite RE 1-5892.
(150)
NAPRODAJ
V SLOVENSKI NASELBINI — grocerij ska trgovina, pivo in vino,‘mesarija z vsemi pripravami za izdelovanje prekajenega mesa, sušilnica itd. — Povprečen tedenski obrat $3000.— Interesenti naj pišejo na P.O. Box 3618, Cleveland 19, Ohio.
(THX'
Dvodružinska 6-6
in ena soba na tretjem. V izvrstnem stanju, garaža za 2 kare. Lep lot. Blizu E. 185 St.
E. 140 St. dvodružinska 5-5 V izvrstnem stanju. Garaža za 2 kare. Kličite IV 1-9980 ali IV 1-7540 za več pojasnila.
John Knific Realty
820 E. 185 St.
(2,4, avg)
782 E. 154 St.
Odda se 6 sob ip kopalnica zgoraj. Otroci dobrodošli. 3 minute hoda do šole in cerkve. Kličite UL 1-2127.	(148)
Hiša naprodaj
Enodružinska 6-sobna hiša, 3 spalnice, na 3603 E. 78 St., blizu Union Ave. in cerkve sv. Lovrenca, garaža. Kličite L. Valencie MO 2-8987.	(149)
Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IV 1-2337
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV

Re-Nu Auto Body Cr.
Popravimo vaš avto ln prebarvamo, da bo kot nov.	i
Popravljamo body In fenderjc. * Welding
JOHN J. POZNIK in SIN
GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
A
"•i
EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE
domačo delavnico
Za kuhinjo
Za družabne prireditve
ifr-V'
Za piknike
Idealna miza za vsako priliko, tako' pripravna Za uporabo in za shranjanje!
Jeklene "FALCO"
Zložljive Mize
•	V sredi ojačevalni drog
•	V par minutah se zloži v prenosno velikost
•	Idealno za dvorišča, letne utice, letne hišice, klubske seje, itd.
■i	r ' ji ’ J vj ^
Kadarkoli potrebujete dodatno mizo . . . doma ali zdoma . . . uporabite to lahko, močno ‘in zložljivo jekleno mizo. Oglejte si jih, presenečeni boste nad fino kakovostjo in nizko, nizko ceno. Te mize so tako pripravne, da j ih boste hoteli imeti več za vaš dom.
Sprejema nuj pismena iu teleleuska naročila . . . Kličite CHerry 1-3000 The May Co.'s — Kletni oddelek pritiklin, v mestu in na Heightsu
Trdna satenasta dovršilev
.7 7
24x60-inč
(raztegnjena)
30x72-nč
(raztegnjena)
tU,7

AMERIŠKA DOMOVINA,
Očetov greh

Med
slovesno sveto mašo je molil ves čas za ta blagoslov. Pri tem se niti ni zavedel, da se mu je molitev sukala okoli Zvonikove in da je Boga prosil le-to, naj bi bila Marta srečna. Tiho, pobožno so klečali verniki v cerkvi; bili so podobni veliki družini, ki se je zbrala v očetovi hiši. Pobožno so gledali tudi zeleni hribi skozi visoka okna, sončni žarki so se usipali v gostih snopih skoz nje in ožarjali pisane obleke žen in deklet, orgle so mogočno bučale, pevci so ubrano prepevali, vmes pa je zadonel slovesni glas župnikov. Tevžu se še nikoli ni zdelo tako domače in lepo v cerkvi kakor danes; skoraj je menil, da hodi Gospod sam med verniki in jih blagoslavlja.
Ko je minulo in so moški že večidel odšli, je Tevž se klecal na svojem prostoru. Tedaj je videl, da je Marta stopila iz svoje klopi. Hiteti je morala, da pripravi kosilo. Ko je prišla mimo Tevža, jo je oblila rahla rdečica. Zdelo se mu je, da ji pogled ni veder, ampak resen in žalosten. Za trenutek ga je obšla skrb, pa se je je naglo otresel. Nekaj časa je še ostal v cerkvi, potem je šel h gospodu kaplanu. Pogovarjala sta se samo o društvenih rečeh. Zaradi
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
REGISTERED NURSES ALL SHIFTS OPEN
Salaries commensurate with experience Plus differential for shifts Excellent personnel policies These are permanent year round positions Rooms and apartments conveniently located near hospitals Write, wire, apply or call Director of Nurses or Administrator ST. LUKE’S HOSPITAL Racine, Wisconsin MEIrose 4^7131 ____________________________(1£9)
REGISTERED NURSES Licensed practical nurses who either have or are willing to obtain Colorado registry. All shifts open. Good starting salaries plus' differential for shifts. — Uniform, laundry and meals furnished, two weeks paid vacation, twelve days sick leave per year, six holidays per year. Maintenance available, if so desired. Also DIETICIAN A.D.A., opening in Fall. 65 bed hospital in a friendly and growing community.
Wire or write
Director of Nurses or Administrator SOUTHWEST MEMORIAL HOSPITAL
Dept. D Cortez, Colorado
(150)
ženitve ni kaplan ničesar vpra-šay, Tevž pa tudi ni kaj črhnil. Saj niti očetu ni ničesar povedal. Gospod je pač opazil, da je mladi Dvornik nekoliko nemiren, pa se je naredil, kakor da nič ne vidi. Le ko se je ta prehitro poslovil, se je namuznil.
Pri večernicah je bil Tevž zopet v cerkvi. Zopet je čakal, da so verniki po večini odšli, nato se je napotil k Zvonikovim. Zvonikova domačija je bila kake četrt ure zunaj vasi pod hribom. Da bi se ognil ljudem in marnju, je krenil daleč naokoli in prišel skoz gozd od zgoraj k Zvoniku. Čeprav je prišel od nasprotne strani, so ga vendar o-pazili; kajti Marta ga je že čakala pred durmi. Povabila ga je v hišo, ki ni bila tako pro-| storna kakor Dvornikova, vendar čedna in prijazna; na vsakem oknu je bilo polno cvetja in zelenja. Ko je sedel in jo gledal, kako molči, mu je postalo tesno:
“Kaj ti je danes, Marta? Ali očeta ni doma?”
“Ne. Na vasi so.”
“Kako je z nama?”
“Moj Bog, slabo.”
“Kaj? Abi oče ne dovolijo? Ali imajo kaj proti meni?”
“Ne. Pravijo, da me še ne morejo pustiti od doma. Mojc-ka je še premlada za gospodinjstvo in se mora šele naučiti in navaditi.”
Da je imel stari še drug vzrok, tega mu ni povedala. Ni mu namreč bilo po volji, da je bil Tevž z denarjem tako malo varčen. Zato je hotel še počakati in videti, kako se bo fant storil.
“In kako dolgo bom moral čakati, da te bodo oče pustili?” “Dve leti, pravijo, ne smem misliti na možitev.”
“Dve leti! To je dolgo. Ali se ne bodo dali preprositi, če jim povem, kako nam je treba gospodinje?”
“Ne verjamem. Kar oče rečejo, to držijo in se ne dajo pregovoriti ... Ti pa, kajne, ti pa ne boš mogel tako dolgo čakati?”
Silno žalostno so se glasile njene besede in v očeh so ji bile solze. Tedaj ga je prevzelo toplo čustvo.
“Marta!” je vzkliknil, “ako mi ostaneš zvesta, te bom čakal deset let. Nikoli ne vzamem druge kakor tebe.”
Od veselja so ji lica zardela. “Zvesta ti ostanem. Ako tebe ne vzamem, nikoli nikogar ne vzamem,” ’mu je obljubila.
CHICAGO, ILL
Ko je segel po njeni roki, mu jo je umaknila in rekla:
“Tevž, dobro si premisli! Ako si zares dava besedo, mora veljati za vse žive dni.”
“Bog mi bodi priča! Velja!” je prisegel.
“Velja!” je vzkliknila Marta in mu ponudila roko.
“Torej sva se zvezala!”
“Za zdaj in vekomaj!”
Kratko in krepko sta si stisnila roki in ju naglo zopet U-maknila. Marta se je jokala. Da bi se umirila, je šla iz sobe. Čez nekaj časa se je vrnila in prinesla vrč s kozarcem in krajec kruha.
“Tevž, vsaj malo ti moram postreči,” je dejala in mu nalila.
“Prinesi tudi zase kozarec,” je prosil.
Tedaj je prijela njegovega, ga vzdignila in rekla:
“Na najino srečo, Tevž!”
Popila je požirek in postavila kupico na mizo. Tevž je segel po njej: “Na tvojo srečo, Marta, samo na tvojo srečo!” in izpil.
Ta hip so se zunaj odprle duri in po lopi so zaškripali tež-ri koraki.
“Oče prihajajo,” je menila Marta.
Tedaj je potrkalo.
“Naprej!”
Namesto Zvonikovega očeta je stopil v sobo mojster Krištof.
“He, Krištof moj, to je prava družbica, hehe-hehe!” je piskal.
“Tevž, bratec, kaj pa je tebe prineslo sem?”
Marta in Tevž sta hudo zagorela, vendar je Tevž še toliko ostal pri sebi, da se je mogel pošaliti:
“Prav tako bi vas jaz vprašal, stric.”
Mojster Krištof je rad veljal za Tevževega strica, kajti Tevžev oče in krojač sta si bila bratranca.
“Trep, osel! Zakaj hodi nas eden po hišah?" je bevskal mojster. “Zaradi dela seveda. Veš, Marta, z Janezom jutri ne moreva priti. Morava k Brezniku, ker Breznikovi pobi nimajo kaj obleči. Po vsej sili me je stari Breznik, da sem mu moral obljubiti. Samo za jutri, toliko, da najpotrebnejše opraviva.” “Za en dan ni taka reč,” je menila M&rta. “Oče ne bodo kaj nasprotni.”’
“Kajne da ne? Povej jim, da sem bil tu. Pojutrišnjem pa
STIGMATINE FATHERS AND BROTHERS
THINK: Not just your own future — but the FUTURE of other souls might depend on what you do NOW;
SERVE: Christ’s crusade for souls as a STIGMATINE Priest or Brother dedicated to the Five Wounds of our Lord.
GET complete information aboift Stigmatine activities • Apostolate of youth • Retreats Parishes • Teaching • Voluntary foreign missions.
Write for literature to Dept. H. C.
CONTACT: Rev. Robert Keniston, C.P.S.
Stigmatine Fathers 302 Maple Street Springfield, Mass.	(149)
THE OBLATES OF ST. JOSEPH
Consecrated Women In the World
Living the Life of Total Dedication, According to the Principles of St. Francis de Sales Planned Particularly for Nurses
svet prideva: na vse zgodaj.” “Zdaj vam bom pa jaz povedal, Zakaj sem tu,” se je oglasil Tevž. “Veste, Marta se razume na bolezni pa sem jo prispl prosit, da mi nameša rož očetu za čaj. Tako duši jih ponoči.” “Dadaddaadada, že razumem. Mara zna vse. Pozna rože za čaje, ampak tudi kuhati ti zna kakor kraljica.”
“Le nojrčučjite se, mojsterj,” je reklo dekle in zardevalo.
“Krištof moj! Kar je res, je res. Kakor pri Zvoniku, take hrane ne dobiš po vsem Podkraju. Ko bi še tako medel in suh bil, ti bi človeka zredila in opitala na sedem suhih let. Pa kapljico imajo tudi žlahtno pri Zvoniku.”
“A tako!” se je nasmejala Marta. “Tja pes taco moli.” Odhitela je in se kmalu spet vrnila s kozarcem, ki ga je nalila in postavila pred krojača.
“Bog nas živi, hočem reči: Bog vaju živi!” je nazdravil mojster in krepko potegnil. “Nikar vama ne bodi sitno! Koga pa naj živi Bog, če ne najboljših ljudi?”
Tevž in Marta sta načela vsakdanji pogovor in krojač jima je sledil. Pri tem pa je ves čas oprezoval in meril zdaj njega, zdaj njo. Čez nekaj časa se jei Marta izgubila iz sobe in zunaj skrbno nabrala nekaj rož ter jih zavila v papir. Prinesla jih je Tevžu in mu natanko razložila, kako je treba čaj kuhati in kako jemati. Mladi mož se ji je skoraj preko mere zahvaljeval, potem pa vstal in rekel: “Zdaj pa moram domov, drugače so oče nevoljni, če me dolgo ni.”
“Počakaj! Pojdem s teboj,” je zaklical krojač. “Izpiti še moram. Ali veš, kateri je največji greh? Pijačo pustiti, kadar drugi zanjo dajo, hehehe.”
Ponudil je kozarec, da mu ga je Marta še dvakrat natočila. Ko je izpil, ga je poveznil na mizo
PITTSBURGH, PA.
in odšel z mladim Dvornikom. Tevž in Marta sta se mogla le s toplim pogledom posloviti.
Po stezi med polji sta zavila moža. Krojač je ves čas govoril; ko pa sta bila nekaj sto ko-
rakov od Zvonika, je prijel Tevža za gumbnico in ga začel spovedovati:
“Tevž, zdaj mi pa odkritosrčno povej: Kaj ti je rekla?” “Kaj? Zaradi čaja?”
“Hehehe, zaradi čaja! Ta tj je dobra. Pa ne kakega za letaj nje! Povej, povej, ali sta skle) nila?”
“Kaj naj bi sklenila?”
(Dalje prihodnjič.)
I Usi.	'	I960 I
I
I 1909
P
4
I ČERNETOVA ZLATARNA I
p
i
P
S
| Vsakoletna - 51 obletna
POPUSTNA RAZPRODAJA
i
11
1
I
Vsak predmet naše velike zaloge fine zlatnine, daril in gospodinjskih priprav po posebni, znižani ceni.
I PRIHRANITE OD 20 DO 50%
•5 Razprodaja se prične v soboto 6. avgusta in konča v soboto 20. avgusta.
s?
IS
is
BREZPLAČNI SPOMINČKI
I
1
I
i
i
i
1
| Frank Černe Jewelry Co.
^ ejiin oi rti.* «...	■■■- * furta.
RESORTS
I 6412 St. Glair Ave.
I
Z
Z
z
1.
I
HE 1-0465 I
HONEYMOON - VACATION AT KEYSTONE HOTEL Geneva-on-the-Lake, Ohio Family-size rooms - Private bath -On the Beach — Center of resort. —Make your reservations early!— Write Box 644; phone HUxley 7-4323. In Pittsburgh phone LOcust 1-3547.
(149)
[HNIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIimilllllimiiiii |
i f
<sg»	Trgovina odprta: Od ponedeljka do sobote od 10. dop. do 7. zvečer
Ob sredah zaprto	S
ii	i
mmmmšmrnmmmmmiummmmmmmmmmmmmmmmmtKfk
STR
tJo&. Zolo in Sinovi
POOBBBMI ZAVOD
HM ST. CLAIR AVCNTJK	TeL: ENdloott l-MU
OOLLINWOODSKS OBAD HZ K. MSnd STREET	TeL: IVmnhoe 1-3111
Avtomobili in bol n takt voz redno In ob vsaki uri na razpolago Ml smo vedno pripravljeni ■ najboljšo postrežbo.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
lOSS East 62 St.
17002 Lakesbore Blvd
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KKmnore 1.6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
School Teachers Business Women Professional Women
A Potential Secular Institute Offering Both Resident and Non-Resjdent Membership HEADQUARTERS AT MARYDAWN, PITTSFORD, VERMONT Approved by
THE MOST REV. ROBERT F. JOYCE, D.D.
Bishop of Burlington
INQUIRE OF: REV. JOHN A. LYNCH, Director Write for Literature, Dept. P.
P. O. BOX 123	PITTSFORD, VERMONT
_________________________________________________________(159)
VSE ZASTONJ — Otroci se trudijo, da bi prišli do vode v starodavnem vodnjaku v Ockley Green, Surrey, na Angleškem. Njihob trud je zastonj, ker je vodnjak že več let opuščen in — suh.
VARJENO Z
v OGNJEM
A\ ZAPAHI \	!\
m \ ( IK I ISA * / / /
Mi varimo Stroh’s zaradi okusa. Zato je varjeno z ognjem pri 2000 Ta skrajna vročina pospešuje najfinejši okus iz najfinejših primesi . . . omogoči osvežujoč okus, katerega ne najdete v nobenem drugem ameriškem pivu. Poskusite edino ameriško z ognjem varjeni pivo — še danes. Ugotovili boste, da je to pivo izmed vseh najlažje in najmehkejše!
UGAJALO VAM BO SEDAJ PO LOKALNIH CENAH

JE LAŽJE!
Ih* Štfoh Sr.wtry Company, Dotroit 26. Michigl^

«