Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN I 2002 COBISS o 6005688,9 ■Veroni MESTNA OBČINA PTUJ Spoštovane občanke in občani, december je praznični mesec, čas zime, skrivnosti in novih navdihov. Dovolite, da tudi k vam pride ta čudoviti božični in novoletni čas. Vam osebno in Vašim najdražjim želim slovesno praznovanje in obilo sreče v letu 2003- dr. Štefan Čelan Župan Mestne občine Ptuj LETO VIII-STEVILKA9 IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE Obrt nekoč - I. azvoj obrti je tesno povezan z zgodovino človeštva. Človek si je že od nekdaj izdeloval različne izdelke za lastne potrebe. Znanje izdelovanja različnih predmetov se je ponavadi prenašalo od starša na otroka. V srednjem veku so se obrtniki naseljevali v novonastala mesta in predstavljali skupaj s trgovci močan sloj meščanstva. To so bili rokodelci, ki so najprej delali za dvor in drugo aristokracijo, so pa začeli streči tudi drugim strankam za svoj račun. Istočasno se je razvijala obrt tudi na podeželju, kjer so delali predvsem za lastne potrebe. V začetku so se obrtniki ukvarjali v glavnem s kmetijstvom in jim je obrt predstavljala le postranski zaslužek. Obrtniki so želeli zaščititi svoje privilegije, ki so jih imeli v mestu pred podeželsko konkurenco, zato so se začeli povezovati v bratovščine, ki so se sčasoma razdelile v cehovska združenja. Cehi so skrbeli za kvaliteto izdelkov in ceno, preprečevali pa so zdravo konkurenco, ki je bila nujno potrebna. Cehi so poleg gospodarske imeli tudi socialno, versko in politično funkcijo. Tako je bilo leta 1513 na Ptuju 35 različnih obrti: po 10 pekov in čevljarjev, 9 mesarjev, 6 usnjarjev, po 5 klobučarjev, notarjev in krojačev, po 4 krznarji in zidarji, po 3 jermenatji, ključavničarji in kovači, po 2 sodarja, izdelovalca lokov, prevoznika, strojarja, zlatarja, pečarja in kositrarja, po 1 brivec, žganjar, barvar, steklar, pasar, sedlar, mizar, tkalec in tesar. Rokodelci so delali pretežno za potrebe lokalnega prebivalstva in svojih izdelkov niso izvažali v tujino. Izjema so bili le mesarji, ki naj bi bili hkrati veletrgovci s klavno živino. Število obrtnikov in količina njihove proizvodnje sta začela naraščati šele v drugi polovici 18. stoletja. Obrtniki so predstavljali 1,2% vsega prebivalstva. Storilnost dela in poslovna izobrazba sta bili na nizki stopnji predvsem zaradi majhne kupne moči prebivalstva, slabe organizacije nakupnega in prodajnega tržišča ter vpliva cehovske tradicije. Vodilna administracija je namenila večjo pozornost obrtnikom, ki so pokazali ambicije pravega založnika ali celo manufakturista. Teh pa je bilo zelo malo. Kljub nasprotovanju cehovskih združenj predvsem v drugi polovici 18. stoletja se ti ohranijo še predvsem v mestu. Obrtniki so bili glede izobraževanja prepuščeni sami sebi. Ni bilo nobenih tečajev, ne predavanj in predvsem nobenih šol. Nekateri obrtniki niso znali ne pisati in ne brati. Število proizvodov so si beležili s svojimi znaki in kljukami. Število različnih vrst obrti se je v drugi polovici 18. stoletja povzpelo do števila 45. Najštevilčnejši na Ptuju so bili usnjarji (8), potem peki (7), mesarji in kovači (6], čevljarji (5), tkalci platna, mizarji, ključ-avničatji (4), klobučarji, sodarji, kolarji (3). Po 2 sta bila tesarja, padarja, krznarja, sedlarja, vrvatja, lectarja, jerme-narja, lekarnarja. Ptuj je imel po 1 steklarja, irhatja, barvilca, galanterista, slikarja, milarja, dimnikarja, puškarja, glavnikatja, vrvičarja, zlatarja, strugarja, kotlarja, urarja, knjigoveza, kleparja, rokavičarja, pilarja in Sitarja. Ptuj je imel tudi kiparja, ki se je takrat še prišteval med obrtnike. Po višini zaslužka so si sledili naslednji obrtniki: tkalci, usnjarji, irharji, krznarji, klobučarji, vrvarji, nogavičarji, kositrarji, rokavičatji, zlatarji, pasarji, kotlarji, strugarji, kleparji, sitarji, urarji in pilarji. Leta 1780 se omenja ptujski vrvar Ivan We/ss kot uspešen obrtnik vrvar, kije izdelal trpežno vrv, ki je bila bolj enakomerno pletena kot siceršnje vrvi in je bila posmoljena. Rudnik živega srebra v Idriji je tako porabil manj takih vrvi na leto in prihranil kar nekaj denarja. V času Ilirskih provinc (1809-1813) je francoska oblast ukinila cehe in obrt je lahko opravljal vsak, ki je plačal obrtni davek. V prvi polovici 19. stoletja je bilo v mestih še vedno precej obrtnikov, ki pa so s strahom gledali na naraščajoči razvoj industrije. Leta 1859je obrtni zakon uzakonil obrtno svobodo. Uzakonili so dve vrsti obrti: proste (zadostovala je prijava na upravnem oblastvu brez kakršnegakoli dokazovanja) in koncesionarne (za izvrševanje obrti so morali biti izpolnjeni določeni pogoji). Leta 1883 so uvedli še rokodelsko obrt (potrebno je bilo dokazati kvalifikacijo). V tem času se pojavi še nekaj novih obrti, kot so frizer, kamnosek, pivovarnar, pletilec, pražarna kave, slaščičar, suknjar, svedrar, žebljar, strojnik, izdelovalec kap ter izdelovalec škornjev. V drugi polovici 19. stoletja je prišlo do pospešenega razvoja strojne industrije, ki je vse bolj izpodrivala ročno delo. Predvsem je uničevala malega obrtnika, in sicer je uničila tkalsko predi-lniško obrt pa tudi barvarsko in usnjarsko. Mali obrtniki so odhajali med proletariat. Ob koncu 19. stoletja je bilo na Ptuju razširjenih kar 70 različnih obrti, s katerimi seje ukvarjalo 40% prebivalstva (če štejemo sem še pomočnike in vajence). Najbolj razširjena obrt je bilo šiviljstvo (58), potem čevljarstvo (47) in krojaštvo (22). Kljub pojavljanju konfekcijskih oblačil in čevljev v začetku 20. stoletja si je meščan še vedno raje naročil obleko po meri, kar je veljalo za imenitno. Podeželski ljudje pa so si v mestu kupili blago, obleko jim je pa zašila vaška šivilja, ali pa so si kupili obleko na sejmih. V mestu je bilo več vrst šivilj, in sicer ene so šivale samo za otroke, druge so se specializirale samo za spodnje perilo, tretje so izdelovale blago za prte, ko jim je začelo primanjkovati dela, pa so morale znati šivati vse. Poleg vseh naštetih je bilo na Ptuju kar 20 mesarjev, 14 mizarjev, 13 pleskarjev, 12 urarjev, 11 ključavničarjev ter 11 strojarjev, kar 10 frjakarjev in 10 prekajevalcev ter po 9 pekov. Seznam mojstrov in pomočnikov usnjarskega ceha na Ptuju konec leta 1829. ZAR Usnjarski ceh 1681—1864, CS — 3 — U, št. listine 810. frizerjev, klepatjev, steklatjev, 8 klobučarjev, 7 usnjatjev, po 6 modistinj, sodarjev, zidarjev, po 5 barvatjev, dimnikarjev, po 4 fotografi, lectarji, pozlatarji, slaščičarji, sedlarji, tapetniki, po 3 knjigovezi, kovači, lončarji, 2 sta imela čistilnico, bila sta po 2 kolarja, krznarja, kamnoseka, lekarnarja, mlinarja, mehanika, pogrebni službi, predtiskanje in vezenje, izdelovalki prtov, pod-kovača, rokavičarja, strugarja, izdelovalca sodavice, tiskarja, tesarja, vrvatja, žebljarja, izdelovalca cementnih izdelkov, izdelovalki rož in puškarja, po 1 dežnikar, jermenar, kotlar, izdelovalec kap, kipar, izdelovalec kopit, izdelovalec zelenjavnih konzerv, izdelovalec kozmetike, mlinar, nožar, izdelovalec okvirjev, pečar, izdelovalec studencev, svečar -voskar, tkalec, tlakovalec, zlatar, žagar ter žveplar in solitrar. To je seznam vseh obrti, ki so bile zajete v Registru obrti za mesto Ptuj za zadnja leta 19. stoletja. Nataša Majerič Kekec, univ. dipl. zgod., arhivist pripravnik (se nadaljuje) 2 (fytyow UVODNIK, VSEBINA Iskalci sreče Vsak od nas sanja, se boji, goji svoja upanja in tudi objokuje izgubljene priložnosti. Rada spoznavam ljudi onkraj vidnega. Iščem resnico v omari navideznih kostumov, ki jih nosijo ljudje. Za vsako priložnost svojega. Kostumi so lahko zelo lepi, zato včasih premamijo opazovalca. Zakaj jih potrebujemo, se sprašujem? V sebi nosimo zapise lepih, manj lepih in bolečih trenutkov iz otroštva. Nikoli se dovolj ne zavedamo, da nas v kotičku naše zavesti ti zapisi spremljajo do konca življenja. Iz opazovanja svojega odzivanja na ravnanja drugih ljudi spoznavamo sebe in svoje neodkrite lastnosti. Zato lahko rečemo, da se zrcalimo v drugih. Ker nam zrcala včasih niso povšeči, iščemo svoje želene podobe nekje daleč vstran. Življenje je lepo, sem slišala govoriti ljudi, ki so nedavno pripravljali scenarij za prodajo dragega izdelka, ki bo govoril ljudem, kako se cenijo, če si ga privoščijo. Povprečnost vsakdanjega življenja nas sili k iskanju zabave, potrošnje in iskanju lepih stvari, ki jih želimo imeti zase. Trgovina za iskalce smisla življenja najde prave ljudi. Sprašujem se, s čim se polnijo tisti, ki teh nadomestkov lastnega zadovoljstva ne iščejo v izdelkih potrošnje, in kako dolgo se lahko slepijo tisti, ki so že mislili, da jo lahko kupijo — srečo? Ali ni vse to le navidezna igra življenja, kjer smo igralci vsak dan znova primorani odigrati novo vlogo in se naučiti nove scenarije — za življenje. Saj lahko sami ugotovimo, da večne sreče ni. Da jo moramo vsak dan znova ustvariti sami. Kje bi jo lahko še iskali? V nas samih? Kako, kdaj, čemu? Morda je ni! Zakaj nekaterim enostavno uspe priti do nje in jo začutijo v vsej veličastnosti, drugi pa se je niti ne dotaknejo? Ko bi poznala odgovore na ta zapletena vprašanja življenja, bi ugotovila, da niso pravi. Ker pravih odgovorov preprosto ni. Obstajajo samo posamezni občutki sreče, ki jo lahko začutiš samo, če si bogat človek! Le ti se vedno prepoznajo, pa naj bo še takšna gneča. Včasih se vprašam, kakšen pomen ima voščilo sreče, ki ga tolikokrat ponovimo ob koncu leta? Če smo sami odgovorni zanjo, je lahko to spodbuda, da jo znamo poiskati in ustvaijati tudi za druge. Pri iskanju pa prevečkrat pozabimo na drobcene detajle, ki nam v celoti oblikujejo smisel našega življenja. Ti detajli so lahko dragocena beseda, nežen dotik, sočutje, občutek, da nam je nekdo blizu. Če si dovolimo občutiti te drobne trenutke veselja, smo na pravi poti za iskanim zakladom srečo. Maja Erjavec MODROST MESECA So ljudje, ki ključ svoje sreče že v rokah drže. Prav zdaj, čeprav nevede. Da ne? Pomisli! Lahko naskrivaj, lahko pa naglas. Česa je več? Tega, kar jemlješ? Ali tega, kar daš? Ne, nisi berač. Vsega, kar imaš, ni malo. Priznaš? Seveda skrivaj, saj tega navadno ne rečeš naglas. Ne, nisi berač. Si prej bogataš. Ker ključ svoje sreče že v rokah imaš! Irena Čebulj s frei Novoizvoljeni svetniki so se sestali prvič str. 4 Vsakdo je lahko govorec - II. ____________str. 6 Stranke mestnega sveta sporočajo str. 7 Podeljene nove občinske štipendije za leto 2002/2003 str. 8 Varnostni sosvet pridobil kovček z imitacijami prepovedanih drog str. 8 NLB podružnica Ptuj odpira nove prostore str. 9 Perutnina Ptuj podvojila organizacijski ustroj _____________________________________str. 9 Za CERO Gajke Izdano enotno dovoljenje za gradnjo ____________________________________str. 10 Začenja se zaključna faza priprave Lokalnega programa varstva okolja str. 10 Projekt o reki Dravi In mestih ob Dravi str. 11 »Življenje vidim kot ladjo<‘ str. 12 »Nikoli ne pozabiva vzeti s seboj rute In zdravil« str. 13 Otroški parlament 2002/2003 str. 14 Pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija Benki Pulko ____________________________________str. 15 S. skupščina evropske zveze mrež za zagovornlštvo duševnih bolezni str. 16 Numerologija - ena od možnosti str. 16 Nasveti za ljubitelje In prijatelje živali str. 17 Filmski abonma KPŠ str. 18 S. dobrodelni LIONS ples str. 18 Pot je Jasna • v drugollgaškl vrh str. 19 Nadja ne vlada samo Sloveniji str. 20 Sodelovanje v balonarskem Alpe-Adrla CUP-u ___________________________________str. 21 Gledališče Ptuj, Veseli december, športne prireditve str. 22 Nikolov In Rakuš navdušila str. 23 Silvestrovanje 2002 na prostem str. 23 Naslovnica: Katarinin sejem, Foto: Staša Cafuta Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska posta: ptujcansptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarceticsemail.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ŽE Ptuj, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. (fypctw 3 MESTNI SVET, BESEDA ŽUPANA 1. KONSTITUTIVNA SEJA NOVOIZVOLJENEGA MS MO PTUJ Novoizvoljeni svetniki so se sestali prvič rotitve predsednika države in volitve županov, občinskih svetnikov ter članov mestnih oziroma primestnih četrti so za nami. Razmerja med političnimi strankami v ptujskem mestnem svetu, ki ga sestavlja 29 svetnikov, se niso prav veliko spremenila. Največ svetniških mest imata še vedno LDS (9) in SDS (6), enako torej kot doslej. Zastopanost s tremi svetniki so obdržali tudi Zeleni Ptuja, medtem ko ima DeSUS dva svetnika, v prejšnji sestavi je imel tri. Po dva svetnika imata še N.Si in Stranka mladih Slovenije, ki doslej v mestnem svetu ni bila zastopana. Po en svetnik prihaja iz SLS, SNS in Liste KS, enako kot v minulem štiriletnem mandatnem obdobju. Volilna komisija MO Ptuj, ki ji predseduje Andrej Šoemen, je 12. novembra ugotovila, da je na volitvah članov mestnega sveta 10. novembra izmed 19.931 volivcev, vpisanih v volilni imenik, glasovalo 13.582 ali 68,14 odstotka vseh volilnih upravičencev. Oddanih je bilo 13.579 glasovnic. 660 glasovnic je bilo neveljavnih — neizpolnjenih. Dve listi kandidatov (LDS in SDS) sta dobili tako veliko podporo volilcev, da je bilo deset svetniških mandatov podeljenih neposredno v volilnih enotah. LDS je dobila po dva mandata v 1. in 2. volilni enoti, v 3. in 4. volilni enoti pa po en mandat, medtem ko je SDS dobila po en mandat v vsaki volilni enoti. Ostali svetniški mandati do skupnega števila 29 so bili podeljeni na ravni občine s seštevkom glasov, oddanih za liste kandidatov, ki so bile vložene v već kot eni volilni enoti. Volitve županov so potekale po večinskem volilnem sistemu, kar pomeni, da je župan izvoljen, če dobi večino vseh oddanih veljavnih glasov. Na volitvah za župana MO Ptuj 10. novembra je glasovalo 13.586 volivcev oziroma 68,16 odstotka vseh volivcev. Oddanih je bilo 13.580 glasovnic. 6 volivcev ni oddalo glasovnice. 169 glasovnic je bilo neveljavnih. Izmed petih kandidatov je 10. novembra največ glasov dobil kandidat SDS-a, dosedanji župan Miroslav Luci (6.034 oziroma 44,99%), ki je za to funkcijo kandidiral že tretjič. Tesno mu je sledil kandidat LDS-a dr. Štefan Čelan s 5.391 ali 40,20%. 11,33% glasov je dobila Marija Magdalene iz ZLSD, 2,3% Rozalija Ojsteršek iz SLS in 1,05% Ivan Tkalec iz Stranke slovenskega naroda. Ker noben kandidat ni dobil večine vseh oddanih veljavnih glasov, je bil potreben še drugi krog volitev, na katerem sta se soočila kandidata z največjo podporo volivcev (drugi krog je bil potreben kar v 61 slovenskih občinah, med njimi v 6 mestnih občinah). 1. decembra je v MO Ptuj volilo 12.935 volilnih upravičencev. Ob 64,89-odstotni udeležbi je Štefanu Čelanu s 101 glasom prednosti uspelo prehiteti dosedanjega župana. Čelan je prejel 6.454 oz. 50,39 odstotka glasov, njegov tekmec Miroslav Luci pa 6353 oz. 49,61 odstotka. Novoizvoljenemu županu je mandat pričel teči 14. decembra 2002. Mestni svet za naslednja štiri leta se je prvič sestal 11. decembra Sejo je po poslovniku sklical in pričel dosedanji župan Miroslav Luci. V nadaljevanju jo je vodil najstarejši svetnik mag. Boris Gerì. Po posvetovanju svetniških skupin in svetnikov posameznikov je predsedujoči predlagal sestav Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je po imenovanju pregledala podano poročilo Volilne komisije o podelitvi mandatov in izvolitvi članov mestnega sveta. Svet je nato potrdil mandate 29 članom občinskega sveta. Za člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili predlagani in potrjeni Vlado Čuš (Zeleni), Dejan Levanič (ZLSD), Meta Puklavec (Desus) in Robert Križanič (SMS) ter za predsendika mag. Miran Kerin (LDS). Stranki SDS in N.Si pa sta umaknili predloga svojih dveh kandidatov. Kot je obrazložil Milan Petek iz SDS se stranki ne strinjata s takšnim načinom glasovanja, ki upošteva nenapisano (dogovorjeno) pravilo, da naj bi bilo v tem petčlanskem delovnem telesu zastopanih tisith prvih pet strank, ki so dobile največje število glasov na volitvah. Njegovo stališče je, da bi bilo potrebno upoštevati 102. člen poslovnika, ki določa, da je vsaki svetniški skupini praviloma zagotovljeno vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu. Svet je nato potrdil mandate 29. članom občinskega sveta. Štefan Čelan je razen za župana kandidiral tudi na volitvah v občinski svet in dobil mandat občinskega svetnika na listi LDS. Vendar pa RAZPIS za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj -velike oljenke in oljenke I. Mestni svet Mestne občine Ptuj bo podelil veliko oljenko: za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki predstavlja Mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru. Župan Mestne občine Ptuj bo podelil oljenko: za uspehe, dosežene na kulturnem področju. n. Predlogi in priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovnih skupnostih, podjetju, organu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na področju kulturne dejavnosti. III. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj najkasneje do 17. 1. 2003. Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo podjetja, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. IV. Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj Spoštovane volivke in volivci, iskreno se vam zahvaljujem za podporo, ki ste mi jo izkazali na nedeljskih volitvah. Vsak glas, ki ste mi ga namenili, pomeni željo po drugačnem razvoju Mestne občine Ptuj. Hkrati pomeni vsak vaš glas veliko obvezo za delo v prihodnjih štirih letih. Verjamem, da bom z vašo nadaljnjo pomočjo uspel povezati vse ljudi dobre volje za naš skupen lepši jutri. Za to si bomo zagotovo prizadevali vsi tisti, ki smo si pridobili vaše zaupanje na letošnjih volitvah. dr. Štefan Čelan župan Mestne občine Ptuj po Zakonu o lokalnih volitvah funkcija župana in svetnika nista združljivi. Zato svetniški mandat pripada naslednjemu na listi LDS v 1. volilni enoti (obsega območje MČ Breg in MČ Center), v kateri je kandidiral Čelan. Naslednjega kandidata na listi LDS za svetnika pa bo svet potrdil na naslednji redni seji, ki bo že 30. decembra. Predvidoma naj bi mesto svetnika zasedel Maks Ferk, ki je to funkcijo opravljal že doslej. Ptujski svetniki, mandat 2002-2006, izvoljeni na volitvah 10. novembra 2002 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS Milan ČUČEK dr. Štefan ČELAN Miran KERIN Lidija MAJNIK Emil MESARIČ Miran SENČAR Konrad RIŽNER Jurij ŠARMAN Janez VERTIČ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA - SDS Vladimir ARACKI Rajko FAJT Marjan KOLARIČ Milan PETEK Mirko KEKEC Avgust LAH ZELENI SLOVENIJE - ZELENI Vladimir ČUŠ Ervin HOJKER mag. Boris GERL NOVA SLOVENIJA - N.Si Janez ROŽMARIN Peter PRIBOŽIČ SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS Robert ČEH DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DeSUS Meta PUKLAVEC Ignac VRHOVŠEK SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Peter LETONJA LISTA KS MESTA PTUJ Srečko ŠNEBERGER ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD Dejan LEVANIČ Marija MAGDALENO STRANKA MLADIH SLOVENIJE -SMS Marko ČUŠ Robert KRIŽANIČ Milena Turk dr. Štefan ČELAN, župan MO Ptuj Jurij ŠARMAN Konrad RIŽNER Miran SENČAR Emil MESARIČ Miran KERIN Lidija MAJNIK Milan ČUČEK Avgust LAH Mirko KEKEC Milan PETEK Marjan KOLARIČ Rajko FAJT Vladimir ARACKI Janez VERTIČ Meta PUKLAVEC Robert ČEH Vladimir ČUŠ Robert KRIŽANIČ Marko ČUŠ Marija MAGDALENC Dejan LEVANIČ Srečko ŠNEBERGER Peter LETONJA Ignac VRHOVŠEK ^frfcpca/t 5 J S) IZ SEMINARJA O VEŠČINI JAVNEGA NASTOPANJA IN KOMUNICIRANJA S STRANKAMI Vsakdo je lahko govorec - II. rsakdo je lahko govorec. Retorika je edina umetnost, ki se je lahko naučimo. Grki so to vedeli, zato so jo imenovali tudi veščina. Za pesnika se rodiš, za govorca pa se lahko usposobiš. Govorna napaka ni napaka, če se je ne sramuješ. Lahko je okras, posebnost. A ne smeš misliti nanjo. Karizma pa je prirojena, kakor tudi barva glasu. Lep glas je dar. Je pa lahko medvedja usluga, če se govornik: televizijski ali radijski voditelj, moderator, zaljubi v svoj glas. Poslušalec čuti, kako se govorec opaja s svojim glasom, in to ga moti. Govorec, ki vzbuja ta občutek, jim ni všeč in jih ne prepriča. Govorništva se naučimo tako: nastopati, nastopati in nastopati. Govorniški slog izgrajujemo ves čas, celo svoje življenje. Govorec mora sprejeti veščino javnega nastopanja kot življenjski slog. Izkušen govorec se bori za pozornost poslušalstva. Čaka, da napetost zraste do prave višine, šele potem prične govoriti. Pozornost poslušalcev mu da še več energije. A prav ta pozornost neizkušenega govorca uniči, ker se boji izpostavitve. Pri hrčku je najlažje opaziti strah pred izpostavitvijo. Takoj se namreč skrije v kot. Izkušen govorec strah pred izpostavitvijo, tremo spremeni v stimulacijo. Nekateri so ta gon-strah spremenili celo v voditeljski gon. Govorec potrebuje tudi vero v besedo. Vsaki besedi je treba pustiti njeno težo, njeno vrednost. Pustiti je treba, da pade med poslušalce, da se uleže. Ni dovolj verjeti v svoje besede. Govorec potrebuje resnico, ni pa nujna. Karizmatični govorci so prepričali tudi z neresnico. GOVORNA ENERGIJA Govorec ima dve možnosti; da prepriča ali pa ne. Najbolj prepričevalen je človek, ki uživa velik ugled med ljudmi. On je sam po sebi karizmatičen in najbolj prepričljiv. Govorec je igralec, ki si sam zrežira svoj nastop. In sam nastopi, sam tudi naredi scenografijo. Potemtakem je v podobnem položaju kot igralec, a še v težjem. Govorec je izpostavljen, takšen, kot je, je pred poslušalci. Igralec pa je skrit za sceno, za vlogo, ki jo igra, za ostalimi igralci in ne vzpostavlja neposrednega stika z gledalci, niti ga ne sme vzpostaviti. Gledalcem ne sme pogledati v oči, ti so v temi in jih skoraj ne vidi. Govorec pa ima vzpostavljen neposreden stik s poslušalci. Poslušalstvo mora držati v neprestani in neposredni napetosti. Kakor da bi imel vsakega izmed njih na vrvici kot lutke. Med govorcem in poslušalci so speljane ceste. Nastopajoči mora biti sposoben soočiti se s poslušalci. Upati si mora soočenja. Le tako jih lahko prepriča. Govornik mora imeti govorno energijo. Poznamo brezvoljne govorce. V vsaki kretnji se vidi, da nima energije za govor, da mu ni, da je utrujen. Potrebna je volja do govoijenja. Najprej mora govorec prepričati samega sebe, tudi če ne veijame popolnoma v to, kar bo govoril. Govorec je gospod, kajti gospoda zahteva vloga govorca. On je prezenca - on je predstaven. Izkušen govorec se ne sramuje govora. Ne bo se opravičeval, ker je zamudil, ker bo govoril, na dolgo in na široko pozdravljal, ne bo se opravičeval, ker se je zmotil. Ne bo poskušal poslušalstvu "zlesti pod krilo", se prilizniti, pleteničiti, ne besedičiti, ne uporabljati oguljenih fraz, denimo "En lep, prisrčen dober večer vam želim, dragi gospodje in prečudovite dame", ne bo govoril oguljenih šal in starih vicev. V preteklosti so besede imele svojo težo. Če je nekdo prišel k hiši, je vstopil, pogledal vse zbrane in rekel: "Dober večer". Na to, kar je rekel, je tudi mislil. Poslušalci so sprejeli smisel besed. Danes ni več tako. Kar nam pride na misel, to je že na jeziku. Včasih so tudi otroci med seboj izbrano govorili. Danes ne upoštevamo osnovnega načela demokratičnega pogovarjanja, ki pravi: "Ne skačimo si v besedo!" BREZ DIHA NI NAVDIHA Vsak glas je lahko lep. Tako kot je lep vsak obraz, če je urejen in srečen. Srečen glas je tisti, ki sam sebi veijame inje zadovoljen s sabo, ker ni zanemarjen in zlagan. S prepričljivim glasom lahko povemo le tisto, v kar verjamemo, četudi smo si to izmislili. Dobro postavljen glas pa temelji na pravilnem dihanju. Zato se pot oblikovanja glasu začne z dihalno vadbo. Dihalne vaje sproščajo telo in ga prezračijo. Niso potrebne samo pevcu, temveč tudi vsem tistim, ki v svojem poklicu mnogo uporabljajo svoj govorni organ (igralci, učitelji, govorniki...). S pravilnim dihanjem je moč ozdraviti ali omiliti marsikatero nadlogo ali bolezen (nevroze, strah pred izpostavitvijo, pljučne bolezni). Samo tisti govorec, ki ni pretirano zadrgnjen in napet, je prepričljiv. Zavest sproščenosti nam omogoči zaupanje vase in pusti dihu, da zadiha, ter glasu, da spregovori. Strah pred nastopom lahko popolnoma zadrgne pot dihanja, brez zdravega diha pa ni pravega navdiha. Vsakdo pozna strah pred izpostavitvijo, ki pa ga lahko obrnemo sebi v prid. Iz razburjenosti, ki nas omrtviči, odvzamemo tiste najbolj strupene živčne osate. Brez obvladanja diha govorec ne more učinkovito razodeti duha svojega govora. Globoko dihanje pa nas osredotoči v občutenje svojega glasu. Svoj glas smo večinoma oblikovali nezavedno, pod taktirko okolja. Govorili smo tako, kot so od nas pričakovali starši ali vzgojitelji. Tako smo le malokdaj razvili svoj lasten, naraven glas. Sčasoma smo ga popačili in zanemarili, glas je postal navada - kadar ni sproščen in naraven, pa je navada slaba. Glasu se spomnimo, ko nas sam opomni, da je v težavah. Kadar začutimo, da nas po daljšem govorjenju bolijo glasilke, smo opozorjeni, da govorimo napačno, in če prisluhnemo svarilu, je moč z vadbo pravilnega dihanja še vse popraviti. Učenje pravilnega dihanja navidez nima povezave z glasom. Vadba pravilnega dihanja v službi govorjenja ali petja je dolgotrajna. Začetniki, ki zbrano razmišljajo o pravilnem dihanju celo med nastopom, ne bodo govorili ali peli naravno. Večina dihanja počasi prehaja v samodejnost in tedaj šele se lahko posvetimo umetnosti govora. A preden se to zgodi, se mora pretočiti veliko zraka. Tako Kitajci pred davnimi časi, Grki in Rimljani pred dvema tisočletjema, indijski veščaki joge, kakor dandanašnji v Angliji, ZDA, na Švedskem in drugod zdravijo s pravilnim dihanjem. Celo na posebnih klinikah. Dokler je glas zdrav in močan, redkokdaj razmišljamo o njem. Kadar postane hripav ali celo obnemore, hitro obtožimo zunanje zoprnike glasu - mrzel veter, goro sladoleda, zadušljivo kadilnico. Kdor javno govori ali poje: igralec, pevec, učitelj, duhovnik, novinar, politik - je sam svoje glasbilo in tako glasbilo je samo eno. LITERATURA Dih in govor, N. Zupančič, Ljubljana 1995 Mali vedež retorike, Z. Zupančič, Ljubljana 1994 Milena Turk Za pesnika se rodiš, za govorca pa se lahko usposobiš. Izhodišče vseh izhodišč je pristnost, naučeno moti. 6 . ///yrrt/t STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO SPOŠTOVANI OBČANKE IN OBČANI! Želimo Vam vesel božič in slovesno razpoloženje ob novem letu ter veliko zadovoljstva in zdravja. Območni odbor DeSUS Ptuj Predsednik Albin Pišek ROBERT ČEH, DR. MED., V DRŽAVNI SVET SLOVENIJE Slovenska ljudska stranka V drugi najvišji organ državne ureditve je bil z velikim soglasjem izvoljen Robert Čeh, dr. med. Zastopal bo interese MO Ptuj in interese vseh občin nekdanje občine Ptuj. Od 28 mestnih svetnikov je zanj glasovalo 14. Na elektorskih volitvah 27. novembra pa ga je izvolilo 16 elektorjev od dvajsetih. V okviru pristojnosti se bo svetnik iz MO Ptuj zavzemal za regionalizacijo Spodnjega Podravja, za ohranitev Splošne bolnišnice Ptuj, za zakonsko reševanje infrastrukture (hitra cesta, problemi vodne oskrbe), za razvoj gospodarstva (turizem, kmetijstvo, perutninarstvo, trgovina in obrtništvo), za zmanjšanje brezposelnosti, za razvoj kulture, šolstva in ohranjanja kulturne dediščine. Robert Čeh je bil rojen 1962. na Ptuju, kjer je z odličnim uspehom končal gimnazijo. V Ljubljani je diplomiral na Medicinski fakulteti, kjer je tudi specializiral iz radiologije. Danes je predstojnik oddelka za radiologijo in ultrazvok v Splošni bolnišnici Ptuj. V politično življenje se je vključil pred nekaj leti. Po svojem nazoru spoštuje najvišje vrednote življenja, zlasti pa družine, ter ima razumevajoč in solidaren odnos za človeške probleme. Z dosedanjim delovanjem je dokazal, da želi z mladostno energijo sodelovati pri izboljšanju razmer za vse občane mesta in okolice, kjer živi nad 70.000 prebivalcev. Za izvolitev mu iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov tudi v napornem političnem delu. S.B. P.S.: volilnemu telesu se zahvaljujemo za vsak naš volilni glas. Liberalna demokracija Slovenije vam iskreno želi obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem letu 2003, vesele božične praznike in ponosno praznovanje ob dnevu samostojnosti naše Slovenije. Milan Čuček predsednik MO LDS Ptuj Prispevki strank niso lektorirani! SPOŠTOVANI OBČANI MESTA PTUJA! Po napornih in vznemirljivih dneh okrog volitev, tudi rezultati so bili vzpodbudni, prihaja čas praznikov in veselega zaključka leta. Želimo vam prijetno praznovanje v krogu družine in prijateljev za dan samostojnosti, božič in novo leto 2003. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Mestna organizacija ZLSD Ptuj SPOŠTOVANI PTUJČANKE IN PTUJČANI! Slovenska nacionalna stranka — Mestni odbor Ptuj se zahvaljuje svojim volivcem, ki ste svoj glas zaupali naši stranki. Želimo Vam vesele božične praznike in uspešen skok v novo leto. SNS - MO Ptuj Mestni odbor Nove Slovenije na Ptuju se iskreno zahvaljuje volivkam in volivcem za izkazano zaupanje na predsedniških in lokalnih volitvah. Izvoljeni predstavniki vam zagotavljajo, da bodo svojo nalogo v duhu potreb in interesov za vse občane Ptuja dostojno opravljali. N Si Nova Slovenija Kršćanina nudino stranita Adventni čas nam prinaša bogata pričakovanja, v kateriem nas bodo obdajali prazniki, ki so predvsem družinskega pomena, zato vam, Ptujčanke in Ptujčani, želimo obilo družinske topline in notranjega miru ob božičnih praznikih. V letu 2003 vam želimo veliko zdravja, zadovoljstva in medsebojne ljubezni. Prav tako vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob obletnici dneva samostojnosti. Mestni odbor Nove Slovenije Ptuj Zeleni Ptuja smo v predvolilnem obdobju predstavili konkreten program, ki izhaja iz izkazanih težav, s katerimi se srečujemo občani in občanke našega mesta. Izpostavili smo dejstvo, da nismo ideološko obremenjeni, kar nam omogoča programsko sodelovanje z vsemi strankami in vsemi ljudmi dobrih namenov pri razvoju našega mesta. Na Ptuju imamo veliko problemov iz bližnje in tudi daljne preteklosti, to je še posebej vidno na področju ekologije. Poleg teh so pred nami nove naloge na različnih področjih, ki zahtevajo pravočasne in dobre rešitve. To so razlogi, zaradi katerih potrebuje Ptuj jasno programsko koalicijo in s tem povezano odgovornost, kvaliteten razvojni program ter ljudi, ki bodo sposobni izpeljati zaupano. Na lokalnih volitvah smo Zeleni Ptuja zasedli tretje mesto med strankami, kar je najboljši dosežek med Zelenimi v Sloveniji. V mestni svet so bili tako izvoljeni trije svetniki, v četrtne svete pa sedem predstavnikov Zelenih Ptuja. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili letošnjih lokalnih volitev. Posebej se zahvaljujemo tistim, ki ste zaupali svoj glas Zelenim Ptuja. Vesele božične in novoletne praznike, čist zrak in pitno vodo v letu 2002 vam želijo Zeleni Ptuja šfapčast 7 16. DECEMBER / GRUDEN 2002 IZ MESTNE HIŠE Podeljene nove občinske štipendije za študijsko leto 2002/2003 .Ji estna občina Ptuj je v letu 2001 sprejela pravilnik o kadrovskem štipendiranju, ki je namenjen stalnemu zagotavljanju manjkajočih kadrov na področju dela javnih zavodov in uprave. Le—ti na podlagi pravilnika vsako leto podajo potrebe po kadrih, župan pa na njihovi osnovi določi smeri, ki se bodo razpisale v tekočem letu. Na letošnji razpis se je prijavilo šest študentov, od katerih so pogoje izpolnjevali trije. 15. novembra je župan Miroslav Luci v ptujski Mestni hiši z njimi podpisal pogodbe o štipendiranju. Slavnostnemu podpisu pogodbe sta prisostvovala tudi direktorica občinske uprave Evelin Makoter — Jabločnik in vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovič. Štipendije v višini od 42.000 do 52.000 tolarjev bodo leto dni prejemali: Aljaž Čurin, absolvent fizike in tehničnega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Katja Filipič, študentka 2. letnika restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, in Andrej Lazar, študent 2. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. Mladi se želijo izobraževati, dejstvo pa je, da je republiških in kadrovskih štipendij vse manj. Občina želi pri tem pomagati v največji možni meri. S skupnimi močmi pa se je potrebno boriti, da bo izobražena delovna sila ostajala na Ptuju in tako prispevala k razvoju Ptuja. Tudi v prihodnje bo občina ostala zvesta svojim študentom, saj bo v naslednjih letih namenila za štipendije več proračunskih sredstev in tako pomagala mladim ustvariti vizijo boljše 15. novembra so ptujski župan Miroslav Luci in trije študentje podpisali pogodbe o štipendiranju. Foto: Langerholc in lepše prihodnosti. Bronja Habjanič Varnostni sosvet pridobil kovček z imitacijami prepovedanih drog r mesecu boja proti drogam in na svetovni dan otroka je Varnostni sosvet MO Ptuj dosegel novo pridobitev. Varnostni sosvet je 20. novembra obiskal John Ramsden, šef oddelka za srednjo in zahodno Evropo pri zunanjem ministrstvu Velike Britanije, in skupaj z Julianom Bedingfieldom, namestnikom veleposlanika Velike Britanije v Republiki Sloveniji, predal didaktični kovček z okrog 30 imitacijami prepovedanih drog ter literaturo, ki bo služil pristojnim službam pri odkrivanju uporabe in prometa s prepovedanimi drogami ter tudi v različnih preventivnih programih usposabljanja učiteljev in staršev. nega sosveta, si le-ta zastavlja nove projekte v želji, da zagotovi večjo varnost občanov na vseh področjih dela in življenja. Med aktualnimi oblikami ogrožanja varnosti je tudi zloraba prepovedanih drog, ki se vedno bolj pojavlja med mladimi. Ker na njih stoji prihodnost, bomo poizkusili z dodatnimi aktivnostmi, ki naj bi vzpodbudile policijo kot tudi druge institucije, odgovorne za vzgojo mladine. Zelo smo zaskrbljeni ob podatkih, da je med odvisniki vedno več mladih in da se starostna meja oseb, vključenih v promet in uporabo prepovedanih drog, niža. Ob preventivnem delovanju med mladimi pa moramo biti učinkoviti tudi na področju pre- Kot je povedal župan Miroslav Luci, hkrati predsednik vamost- Julian Bedingfield, namestnik veleposlavnika Velike Britanije v RS, prikazuje vsebino kovčka z okrog 30. imitacijami prepovedanih pojavnih oblik drog, v Mestni hiši 20. novembra. Foto: Langergolc prečevanja trgovine - prometa in uporabe prepovedanih drog med ostalimi občani. Mestna občina Ptuj leži na strateški legi, ki jo zaznamuje prometno križišče in meja s Hrvaško. Ta strateška lega postavlja občane pred mnoge izzive in s tem v nevarnosti ter odvisnosti. Tokratna pridobitev je nadaljevanje v aprilu začete akcije, s katero bomo zagotovili materialne pogoje pri odkrivanju zlorabe prepovedanih drog. Prvi sestanek z Julianom Bedingfieldom je bil učinkovit in uspeli smo narediti naslednji korak v projektu za preventivno delovanje na področju odkrivanja in uporabe prepovedanih drog. Tokrat je varnostni sosvet sprejel literaturo, video posnetke in kovček z imitacijami prepovedanih drog. Britansko veleposlaništvo pa bo organiziralo še usposabljanje predvsem policijskega kadra za operativne naloge in predavateljev (policiste in člane varnostnega sosveta). Z ustreznim programom bodo materialna sredstva služila pristojnim službam tako v preventivne kot v operativne namene. Policija bo lahko z neposrednim delom povečala učinkovitost pri odkrivanju prometa in uporabe prepovedanih drog. S strokovnimi pristopi policije in drugih služb pa bomo v usposabljanje vključili tudi učitelje in starile. V ptujski občini smo v sodelovanju z nekaterimi priznanimi strokovnjaki že pričeli z novimi oblikami poučevanja in vzgoje otrok, pa tudi njihovih staršev (od vrtca do srednje šole). Didaktični kovček je prispevek k večji varnosti občanov, zato se je predsednik varnostnega sosveta Johnu Ramsdenu in Julianu Bedingfieldu zahvalil tudi v imenu občanov, zahvale so bili deležni tudi Pika Rad-milovič z Univerze v Mariboru in predstavniki ptujske policijske postaje ter komandir Darko Najvirt, ki so sodelovali pri zasnovi in izvedbi projekta. Pridobitev je dokaz, da je varnostni sosvet pri zagotavljanju varnosti občanov uspel združiti vse pristojne službe v naši lokalni skupnosti in tudi širše v Sloveniji ter preko državnih meja. Mag. Janez Merc 8 tffoprosi GOSPODARSTVO NLB podružnica Ptuj odpira nove prostore jV ova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, podružnica Ptuj, širi svoje poslovanje v trgovskem centru Super mesto na Ptuju, Ormoška 30. V novih prostorih v prvem nadstropju je 5. decembra začela s poslovanjem za pravne osebe in občane. 10 let že teče, odkar je Nova Ljubljanska banka na Ptuju ustanovila podružnico in začela v Prešernovi ulici, v delu hotela Mitra, opravljati vse bančne posle. Štiri leta zatem smo odprli poslovalnico tudi v Ormožu ter pred štirimi leti bančno trgovino v Super mestu na Ormoški cesti, kjer smo doslej opravljali le brezgotovinski plačilni promet za občane in pravne osebe. V tem ćasu smo naredili pomembno sled največje slovenske banke na ptujskem in ormoškem območju. Pravnim osebam in občanom nudimo vse bančne storitve, od plačilnega prometa doma in s tujino, dajanja kreditov, garan- Novi prostori NLB, podružnice na Ptuju cij ter sprejemanja vseh vrst vlog. Pomembna storitev je finančno svetovanje pri nalaganju denarja in pomoč komitentom pri odločanju ter iskanje finančnih konstrukcij za investicijske zamisli. Pomembno nam je, da naš komitent najde za svoje zamisli čim boljšo varianto finančne izvedbe tudi s pridobitvijo tujih finančnih virov. Lahko je v kombinaciji z državnimi razpisi za financiranje raznih projektov, ali pa morda nalaganje denarja v vrednostne papirje, če je za komitenta to ugodnejše. Samo v letih 2001-2002 smo preko republiških in občinskih razpisov odobrili več kot 500 milijonov tolarjev zelo ugodnih dolgoročnih kreditov srednjim in malim podjetjem ter pridobili za naše komitente 37 milijonov subvencij za že odobrene kredite iz bančnih sredstev. V Novi Ljubljanski banki, d.d., podružnici na Ptuju, smo ponovno naredili korak, s katerim smo bliže občanom in pravnim osebam v tem okolju, z razširitvijo poslovanja v Super mestu. Prepričani smo, da vam bomo prihranili marsikatero pot v center mesta ter vam tako tudi olajšali finančno poslovanje. Nova bančna enota v Super mestu vam ponuja celotno paleto finančnega poslovanja. V novi ponudbi naj omenimo po novem tudi blagajniško poslovanje. Ta novost je zelo ugodna za podjetja in samostojne podjetnike, za katere smo namenili posebej prirejene poslovne prostore za nemoteno in karseda udobno poslovanje. Podjetjem in samostojnim podjetnikom smo se približali v okolje, kjer v velikem številu opravljajo svojo dejavnost. Zavedamo se, da je čas velika vrednota. Prepričani smo, da vam bomo z našim približevanjem prihranili veliko dragocenega časa. Vse, ki želijo dober bančni servis, vabimo v naše poslovne prostore v Super mestu, kjer poslujemo vsak dan od 8. do 12.ure in od 15. do 17. ure, od ponedeljka do petka. Marija Planinc, direktorica podružnice Ptuj Perutnina Ptuj podvojila svoj organizacijski ustroj Po pripojitvi Jate in Kmetijskega kombinata Ptuj je Perutnina Ptuj svoje poslovanje organizirala v skupino podjetij Na tiskovni konferenci 6. novembra v Ljubljani je vodstvo Perutnine Ptuj potrdilo, da je družba z novembrom začela delovati kot novo podjetje. Okrožno sodišče je namreč v sodni register vpisalo skupščinske sklepe pripojitvene družbe Perutnina Ptuj in pripojenih družb, Jate Ljubljana in Kmetijskega kombinata Ptuj, izglasovane na avgustovskih skupščinah, vsakokrat z več kot 99-odstotno potrditvijo volje delničaijev. To pomeni, da sta Jata in Kmetijski kombinat Ptuj že izbrisana iz registra pravnih oseb, njihovo premoženje, zaposlene, kapitalska in vsa druga obligacijska razmerja pa je prevzela Perutnina Ptuj. S tem seje zaključil prvi del načrta Perutnine Ptuj na področju krepitve komparativnih prednosti za poslovanje v pogojih enotnega evropskega trga in drugih okoliščin, ki nastajajo s priključevanjem Slovenije v EU. ”,Integracijski procesi na eni in uveljavljanje slovenskih primerjalnih prednosti v proizvodnji in predelavi hrane na drugi strani so nam v Perutnini Ptuj predstavljali dovolj velik izziv, da smo se lotili projekta rasti podjetja tudi z nakupi, pripojitvami in drugimi oblikami kapitalskih in organizacijskih povezav. Prepričani smo namreč, da lahko Slovenija postane pomemben dejavnik v pridelovanju in predelavi zdrave in vame hrane znanega porekla. Samo hrana s temi predikati predstavlja možnosti ustvarjanja dodanih vrednosti v živilskopredelovalni in kmetijski branži. Potrošniki, ki želijo vedeti za poreklo in biti prepričani v varnost tistega, kar imajo na krožniku, so za tovrstno kakovost pripravljeni tudi nekaj več plačati. Slovenija ima zaradi svoje relativno nizke ekološke obremenjenosti in drugih prednosti izjemne možnosti, da se uvrsti med najbolj kakovostne priprav-ljalce zdrave in vame hrane. V Pemtnini Ptuj smo že pred pripojitvijo Jate in Kmetijskega kombinata Ptuj vzpostavili sistem sledljivosti pri pemtninskem mesu in izdelkih od rejcev do mize. Ta sistem bomo zdaj vzpostavili še za dmga živila. S fuzijo pripojenih podjetij je Pemtnina Ptuj postala eno od redkih evropskih živilskopredelovalnih in kmetijskih sistemov, ki obvladuje pridelovalni, vzrejni in predelovalni proces od njive do krožnika. Na 3.500 hektarjih polj v Podravju bomo pridelovali surovine, ki jih bomo v krmila predelali v lastnih mešalnicah in z njimi krmili piščance, purane in pujske v naravnem okolju, potrošnikom pa zagotavljali kakovost, varnost in sledljivost kot absolutne prednosti nove Pemtnine Ptuj," je na današnji predstavitveni tiskovni konfereci pri-pojitvenega podjetja poudaijal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Pemtnine Ptuj. Tudi številke, ki ponazarjajo novo Pemtnino Ptuj, govorijo prepričljivo o pomenu tega poslovnega živilskopredeloval-nega in kmetijskega sistema v slovenskem gospodarstvu. Pripojitev je načrtovani obseg dmžbe že za leto 2002 povečala za 63,5 odstotka glede na preteklo poslovno leto in bo znašala 37 milijard tolarjev konsolidiranih prihodkov. Število zaposlenih pa se je tudi povečalo na 2.454 sodelavcev, kar predstavlja 66-odstotno povečanje glede na prejšnji mesec. Nova Pemtnina Ptuj, ki je odslej organizirana kot skupina, poleg matične dmžbe Pemtnina Ptuj, d.d., upravlja še z osmimi dmžbami v njeni stoodstotni ali večinski lasti. Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj ZA CERO Gajke izdano enotno dovoljenje za gradnjo Po končanih pripravljalnih delih konec novembra izdano še enotno dovoljenje za gradnjo I. faze CERO Gajke r okviru pripravljalnih del, ki so se na lokaciji gradnje novega Centra za ravnanje z odpadki v Gajkah pričela v začetku novembra, te dni končujejo svoje delo arheologi. Na mestu, kjer je načrtovana dovozna cesta do novega centra, se namreč nahaja arheološko zavarovano območje, razglašeno za rimsko grobišče ob nekdanji glavni rimski cesti, ki je peljala od Poetovione proti Savariji. Po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine kažejo konkretne najdbe na naselbinske ostanke preprostih lesenih hiš. Poleg dela rimske ceste je bilo namreč najdenih precej ostankov lesenih objektov, delno vkopanih v gramozirano geološko osnovo, nekaj odlomkov keramičnih posod ter precej bronastih in železnih predmetov iz rimske dobe, med katerimi sta še posebej zanimiva bronast jermenski razdelilnik pri konjski opremi in železni obroči s kolesa lesenega voza. V okviru pripravljalnih del se je poleg arheoloških izkopavanj izvedla še priprava dobrih dveh hektarjev zemljišča v sami gramoznici (posek drevja in grmičevja ter izravnava podlage) za potrebe gradnje prve etape prvega odlagalnega polja. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, zadnjega od številnih zahtevanih soglasij k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo CERO Gajke, je 27. novembra Upravna enota Ptuj izdala še enotno dovoljenje za gradnjo I. faze. Za konkreten začetek postopkov izbire izvajalcev in same gradnje pa bo potrebno počakati še na potrditev Investicijskega programa s strani Ministrstva za finance, ki ga po dokončni uskladitvi pričakujemo prav te dni. Gre namreč za projekt, ki ga podpira država, tudi finančno v skladu s pripravljeno investicijsko dokumentacijo, in sicer v višini dobre tretjine celotne investicije. V številkah to pomeni, da bo država v 15 letih, izračunano po stalnih cenah, sofinancirala projekt v vrednosti nekaj več kot milijardo tolarjev, od tega gre za 800 milijonov subvencije za investicije v prvih štirih letih gradnje (za leto 2003 je občina od MOPE že prejela odločbo o dodelitvi prvih 200 milijonov tolarjev), hkrati pa bo lahko vseh 15 let koristila tudi takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v ocenjeni višini 35 milijonov tolarjev letno, ki bi sicer prav tako namesto v občinskem pristala v državnem proračunu. Poleg že omenjenih sredstev, ki jih bo občina pridobila od Ministrstva za okolje, prostor in energijo, pa se projekt pravkar prijavlja tudi za sofinanciranje iz naslova neposrednih regionalnih spodbud Ministrstva za gospodarstvo in Agencije RS za regionalni razvoj ter drugih posrednih regionalnih spodbud. Alenka Korpar Začenja se zaključna faza priprave Lokalnega programa varstva okolja za MO Ptuj .JI estna občina Ptuj je v lanskem letu pričela pripravljati Lokalni program varstva okolja (LPVO) za območje MO Ptuj. V prvi fazi projekta je bila opravljena analiza stanja okolja v Mestni občini Ptuj, sedaj pa se pričenja druga faza - priprava ukrepov za varstvo okolja v Mestni občini Ptuj. Zakaj mestna občina sploh pripravlja LPVO? Po Zakonu o varstvu okolja (50. člen) ga morajo pripraviti vse mestne občine. Pomembneje od zadostitve zakonu pa je, da bo občina s programom pridobila pomembno orodje za načrtovanje delovanja na področju varstva okolja za prihodnjih pet let. Program je pripravljen v sodelovanju z vsemi, ki v občini delujejo na področju varstva okolja, in je usklajen z njihovimi željami, potrebami in možnostmi, poleg tega pa bo omogočil premišljeno porabo občinskih sredstev za resnično potrebne ukrepe za zagotavljanje kakovosti okolja. Programski pristop k reševanju okoljskih problemov je pomemben tudi zato, ker občina lahko z njim naprej uskladi delovanje svojih oddelkov, v največji meri uporabi svoje pristojnosti, predvsem pa bo tako hitreje in učinkoviteje reševala okoljske probleme ter s tem tudi učinkoviteje usmetjala porabo sredstev, namenjenih za varstvo okolja. Za spremljanje in usmeijanje priprave programa je bil ustanovljen tudi projektni svet, ki je s pripombami in razpravami pomembno prispeval h kakovosti in k vsebini dosedanjega dela, kasneje pa bo predvidoma nadzoroval tudi izvedbo programa. V okviru dosedanjega dela so bile na podlagi analize stanja, serije delavnic in sestankov projektnega sveta ter primerjalne ocene okoljskega tveganja določene strateške usmeritve občine na področju varstva okolja. Usmeritve so služile kot osnova za oblikovanje predloga prioritet in dolgoročnih ciljev varstva okolja v Mestni občini Ptuj. Predlagane prioritete in dolgoročni cilji bodo sedaj usklajeni s projektnim svetom, nato pa bodo oblikovani ukrepi, s katerimi naj bi te cilje dosegli. Pri pripravi načrta ukrepov bodo upoštevani teža okoljskih problemov in njihovih posledic, pristojnosti občine pa tudi izvedljivost in stroški rešitev. Za vsak ukrep bo točno določeno, kdaj naj bi se izvajal, kdo ga bo izvajal in kako. Poleg tega pa bodo okvirno ovrednoteni tudi stroški in viri financiranja posameznih ukrepov. Pri njegovi izdelavi bodo upoštevani tudi pomembni občinski predpisi in struktura občinske uprave. Med samo pripravo načrta ukrepov bodo vsi ukrepi usklajeni z organizacijami, ki bodo pomembne za njihovo izvajanje: bodisi kot izvajalci ukrepa bodisi kot organizacije, na katere bo ukrep vplival. Po zaključku priprave načrta ukrepov bo organizirana tudi javna razprava, v kateri bodo občani imeli priložnost podati svoje pripombe in predloge. Načrt ukrepov bo mestni občini omogočil, da se izogne nepremišljeni porabi sredstev za projekte, ki ne dajejo pričakovanih učinkov. Poleg tega bo občinska uprava s pomočjo načrta ukrepov lažje oblikovala projekte za varstvo okolja, tako da bo z njimi lahko pridobila sredstva iz drugih virov, na primer različnih razpisov in programov na državni ravni ali iz EU. Mestna občina Ptuj namerava s tako dejavnim odnosom do okolja tudi spodbuditi svoje občane in podjetja k večji odgovornosti do okolja in k večjemu sodelovanju, zato je zaželjeno, da s svojim mnenjem, željami, pripombami in predlogi sodelujete vsi občani ter naša podjetja ali organizacije. Mojca Hrabar 10 . /y^ra/t Projekt o reki Dravi in mestih ob Dravi niciativa Most širi ekološki projekt Drava (i na območja vzdolž 723 kilometrov dolge tjjr reke. Cilji projekta so: zmanjšati obremenjevanje vodotokov, očistiti struge in urediti obrežja, povrniti nekatere že opuščene funkcije in povezave, reka naj postane povezovalka in nosilka sožitja prebivalstva ob njej. Obiskali smo mesta od izvira pri Dobbiaco v Italiji do izliva v Donavo pri Osijeku. Sogovornike iz lokalnih turističnih organizacij, občin, nogospodarskih organizacij in upravnih služb v Mariboru -Mišičev vodarski dan. S programom Drava fest načrtujemo prireditve, v okviru Ogled kraja Aljmaš (Hrvaška) s predsednikom Turistične zveze občine Erdut kjer je prestižna dejavnost turizem. Nadaljuje pot v razvita gospodarsko-turistična območja. Teče v globokih soteskah, nakar postaja vse mogočnejša. Na njej so zgrajeni veliki jezovi in hidroelektrarne. Ob njej so zrasla mnoga manjša in večja mesta, med njimi je Ptuj kot najstarejše mesto ob Dravi. Nekdanja plovnost je zmanjšana na vsega 152 kilometrov njenega spodnjega toka. Porečje Drave je območje alpskih pašnikov, velikih gozdnih, vinorodnih in poljedelskih območij. Konča v prostranem sotočju z Donavo pri Aljmošu, kjer je ribolov pretežna gospodarska dejavnost. Bogastvo kulture, pestrost življenja, upornost duha veje iz zanimivih ljudi, naseljenih vzdolž reke, od njenega izvira do izliva, ljudi enakih misli — Drava je naša reka - reka lepote, izkoriščanja in problemov. Vsem sodelavcem, podjetjem, županom in svetom občin ter Mestne občine Ptuj se za podporo pobudam, za ideje in pomoč ob nastajanju projekta najlepše zahvaljujemo. Vsem prebivalcem ob Dravi želimo uspešno, zdravo in srečno novo leto 2003. Posebej se zahvaljujemo Mileni Turk, urednici Ptujčana, za vsestransko pomoč pri oblikovanju informacij za Ptujčana. Sotočje pri Aljmašu s 557 prebivalci, konec reke, kraj upanja številnih romarjev, na ruševinah se gradi nova Marijina cerkev. V Turističnem društvu so ponosni, da so lani sprejeli in prenočili našega maratonskega plavalca Martina Strela. mestnih in državnih ustanov smo seznanili s projektom in programom aktivnosti. Povsod so z zanimanjem poslušali predstavitve in s pobudami podprli sodelovanje v projektu. Projekt smo predstavili tudi udeležencem 13. strokovnega srečanja strokovnjakov vod- katerih bo srečanje županov, kultumo-športna srečanja mest in krajev, mednarodno srečanje nevladnih organizacij in strokovni posvet upravljalcev reke in vseh ustanov, pristojnih za reko Dravo. Na razgovorih na Ptuju, v Mariboru, Osijeku in Zagrebu je bila sprejeta ideja o sodelovanju v ekološkem projektu, ki bo tako povezoval interese petih držav povodja reke Drave. Ministrstvo za okolje, prostor in energetiko v Ljubljani je pobudo podprlo. Finančna podpora projektu bo dodeljena po razpisu za delovanje nevladnih organizacij za leto 2003. S projektom bomo kandidirali za mednarodno finančno podporo, računamo pa tudi na pomoč iz lokalnih virov. Iniciativa Most Ptuj je vključena v državno in evropsko mrežo nevladnih organizacij za srednjo in vzhodno Evropo s sedežem v Budimpešti. Ustanovili smo tudi Okoljsko društvo za reko Dravo s sedežem na Ptuju. Novoustanovljeno društvo je prevzelo naloge iz projekta Drava — Most Ptuj. Drava priteče izpod alpskih vršacev pri Dobbiacco v Italiji, Zemljevid porečja Drave — arhiv VGP Drava Ptuj. Za iniciativo Most Matevž Cestnik RAVNATELJICA SONJA PURGAJ "Življenje vidim kot ladjo - razum ivljenje vidim kot ladjo — razum je krmilo. Če ga spustiš, če spustiš, da te krmilo vodi, te bo . M premetavalo in bo šla ladja po svoje. Če pa ga v^Jcas držiš, boš znal zbežati tudi pred nevihto, pravi ravnateljica OŠ Mladika Ptuj dipl. ped. Sonja Purgaj. Zakaj nas Sonja Purgaj in njena življenjska pot, njena osebnost in karizma tako privlačijo in zanimajo, je samo po sebi zanimivo vprašanje. Mene je prepričala s svojo toplino, iskrenostjo, odprtostjo, pogumom slediti poti, za katero si se odločil, s prevzemanjem odgovornosti za svoje odločitve in njihove posledice, z zmožnostjo odpuščanja, predvsem pa z nekim primarnim, skoraj otroškim veseljem do življenja in zaupanjem vanj, ne glede na to, kakšne izkušnje prinese. Osvojila me je s svojo spontanostjo in neposrednostjo, pa tudi s svojim intelektom. Morda je v tem vsaj del odgovora na zgornje vprašanje. »Lahko bi se skrila v povprečje, a kakšen smisel bi potem imelo moje bivanje in poslanstvo? Kar sem, sem zaradi moje želje po razdajanju, zaradi tega, ker hočem biti vsak dan boljša, ker od sebe in življenja zahtevam več. Smisel namreč ni v tem, da je tvoje ime nekje zapisano z velikimi črkami, ampak v tem, da ostaneš zapisan v srcu vsaj enega človeka. Napis ni večen in ne naredi ničesar, zapis v spominu enega samega srca pa je večen in živi tudi, ko ga s časom preraste mah pozabe.* Ambiciji, da bi kakorkoli izčrpneje predstavili njeno siceršnje bogato delo, smo se vnaprej odrekli, saj ga zaradi velikega obsega in specifičnega pomena lahko ustrezno opiše in ovrednoti le njena lastna stroka. To pa ne pomeni, da iz našega zapisa ne bi mogli razbrati njenega načina dela, komunikacije in postopkov z ljudmi, pa tudi širine in globine njenih interesov. Resnično rada ima sodelavce in skupaj se veselijo slehernega uspeha, ob dobro izpeljanih projektih, učnem uspehu, zavidanja vrednih rezultatih na tekmovanjih in tistih manj opaznih, na videz drobnih in skromnejših, vendar za učence še pomembnejših. »Trudim se pomagati učitelju, da bo sposoben nastopati z močjo argumenta, ne pa z argumentom moči. Pomagam pri umetnosti komuniciranje v šoli. Zavzemam se za toleranco, kreativnost, znanje, ideje in dialog; to je tisto, kar v šoli mora biti. Spodbujanje, sodelovanje, prilagajanje in razumevanje so temelji mojega delovanja. Verjamem v povezovanje interesov, dopuščanje različnosti in neomajne odločnosti v pravih trenutkih. Uspehi so potrditev učiteljem, da v svojem poslanstvu pravilno delujejo, da se zavzemajo za prave vrednote. Čedalje bolj se zavedamo krute izpraznjenosti modernega sveta, preinformira-nosti. Vsak učitelj je kot posrednik znanja zamenljiv, kot človeška oseba pa je enkraten, kot je enkraten tudi vsak otrok in vsaka vzgojna situacija. Odpiram ravno to možnost, da se enkratnost učitelja in otroka postavi v ospredje. Zaupanje kolektiva je velika dragocenost in trudim se, da ga bom upravičila.* Sonja Purgaj podpira vse športne in druge dejavnosti, ki pripomorejo k dobremu počutju mladih Ptujčanov in ugledu šole. Tudi sama odlična pedagoginja z izjemnim občutkom za človeške, zlasti najstniške stiske se posebno rada pohvali s »trojko« za športno vzgojo: odlično se dopolnjujejo, vsi so zelo požrtvovalni in to je spodbudno tudi za učitelje drugih predmetov. Vztrajnost in prizadevnost se jim obrestuje, saj ni športne zvrsti, v kateri se ne bi uvrščali v sam vrh med ptujskimi športnimi društvi in širše. S športnimi uspehi se ne ponaša samo ravnateljica, temveč vsa šola: dobrih dosežkov se znajo veseliti - tudi s praznovanji. »Če mladim pomagamo razviti potrebo po športu, da ga doživijo in začutijo kot nepogrešljivo sestavino življenja, naredimo zanje ogromno. Ne le, da jih odvračamo od stranpoti; zdravo in športno življenje je tudi dragocena naložba za kasnejša leta. Danes je šport kulturna samoumevnost, ki bogati človekovo življenje v vseh obdobjih, hkrati pa je dovzeten za vse dileme, ki jih pred nas postavlja hiter tehnološki razvoj, navade Foto: Božo Glazer in razvade civilizacije ob začetku tretjega tisočletja, pa tudi iskanje klasičnih idealov. Modema šolska športna vzgoja ne predstavlja le posredovanja športnega znanja in razvoja gibalnih sposobnosti ter telesnih značilnosti, je tudi proces motivacije. Mladim omogoča druženje, oblikovanje mesta posameznika v skupini in spoštovanje socialnih norm. Zato si prizadevamo, da z različnimi športnimi dejavnostmi pripomoremo k skladnemu razvoju in zdravju otrok, hkrati pa jih navajamo na vključevanje v športne dejavnosti tudi v njihovem prostem času tako v šoli kot zunaj nje.* Sonja Purgaj skrbi tudi zase. Vsak teden poišče priložnost, da nabira potrebne moči za naporno strokovno delo. To zahteva precej znanja, ustvarjalnosti, prožnosti in fizične kondicije. je krmilo.” Zagrizena tabornica je moja sogovornica. Taborniško življenje jo je prevzelo že kot osnovnošolko; danes, ko ima že domala odraslo hčer, ni nič manj navdušena. Sicer pa so taborniki kot velika družina in zato ni nič nenavadnega, da jo najmlajši - tudi v šoli - pocukajo za rokav, jo ustavijo in z njo poklepetajo. Še zmeraj se rada napoti v planine, tako kot je to počela nekoč. Potrebuje zrak, potrebuje hribe, potrebuje naravo. In še zdaj so tam njeni travniki, njeni gozdovi, njeno nebo. Tam je tišina, tam je prostost, neskončnost... Že zelo zgodaj se je navadila poslušati smreke. Njihov zvok jo spremlja in v mestu ga pogreša. »Ko zapiha veter, je šelestenje listavcev čisto drugačno od smrekovega. Poskusite kdaj prisluhniti vetru in morda boste prepoznali smreke.* »Rada se pohvalim, da sem po duši tabornica. Dvajset let sem organizirala in vodila taborjenja v Kaštel Starem in v Bohinju. Več let sem bila predsednica Zveze tabornikov občine Ptuj, starešina Kvedrovega roda, članica predsedstva Zveze tabornikov Slovenije in nekaj časa sodelovala v republiški gozdni šoli pri usposabljanju mentorjev za delo s taborniki na šoli. Za svoje delo sem prejela Srebrni znak ZTS in priznanje Športnega zavoda Ptuj.* Snežni viharji, temni oblaki, rezek veter in zmrzovanja človeških udov; prava zimska idila, pravljica, okrašena s sončnimi žarki in čudovito snežno kuliso. To je njen svet, to je podoba njenih smučišč, njena dr. Jekill in Mr. Hyde. »Težko si zamišljam življenje brez vijuganja po belih strminah. Mož Tone zelo spoštuje najine skupne potepe po belih poljanah. Iz moje narave izvira, da ne maram enakih, ponavljajočih se stvari, ampak težim predvsem k dinamični in zabavni športni rekreaciji.* Rada ima red in je dosledna, dneve in ure skrbno načrtuje. Le kaj ji drugega preostane, ko pa ima veliko obveznosti in toliko stvari je, kijih rada počne in se jim ne namerava odreči - tudi tenisu ne in potovalko z vso opremo vozi kar v avtomobilskem prtljažniku. Toda ne vedno! Kako naj si drugače pojasnimo to, da je prišla na srečanje ptujskih ravnateljev brez loparja... Pustila ga je doma, čeprav prijatelji zelo dobro poznajo njeno načelo: Zmeraj imej pri sebi teniški lopar, saj nikoli ne veš, kje te sreča . tenis. Kaj pa novejši, modni športi? »O tistem, česar še nisem preizkusila, nočem presojati. Nikoli!« Sonja si želi doživeti še veliko lepega, veliko novega. Včasih je prisoten strah, da ji bo za vse zmanjkalo časa. Morda tudi zato živi tako polno in zadovoljno življenje, prepleteno s športom, glasbo, gledališčem in - prijatelji. črnolasa mladenka je danes markantna gospa s širokim odkritim nasmehom in mladostno energijo, ki si je ne dovoli vzeti. Vsak trenutek v življenju, vsako obdobje zanjo pomeni nov izziv in prinaša nove vrednosti. Le kdo bi razmišljal o letih?! Treba je na vrt, na kolo, načrtovati potovanja z družino... Sonja Purgaj, odločna in tenkočutna, izžareva veselje do dela, ljudi in življenja. To je nalezljivo: najin jutranji pogovor je bil kratek, toda... Tisti dan sem vse odlično opravil in bil sem zelo dobre volje, čeprav je bil petek, trinajsti. Ivo Komik TANDEM SVETOVNIH POPOTNIC ’’Nikoli ne pozabiva vzeti s seboj rute in zdravil” r\ slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj se je zgodila zanimiva predstavitev Kanade, ki sta jo pripravili Staša in Vitos-lava Cafuta. Mati in hči, znani ptujski popotnici, sta zanimiv primer simbioze in dokaz za to, da lahko otroci in starši skupaj potujejo in ob tem zelo uživajo. Dvakrat sta prepotovali Indonezijo (Bali, Lombok, Javo, Sulavesi) in Kanado, obiskali pa sta že tudi Kitajsko in Hongkong. Ob tej priložnosti sem popotnici prosil za krajši intervju. Kaj je za vaju na potovanju najpomembnejše. Pot ali cilj, kamor potujeta? Vitoslava: Meni je v bistvu najpomembnejše oboje. Oboje mi je izziv. Obojega se neizmerno veselim in mi je to letni, življenjski cilj. Staša: Moja mami se na potovanju prepušča toku dogajanj, zato sta ji pomembna tako pot kot cilj. Meni osebno pa je važnejši cilj, s tem, da se moji cilji na potovanju spreminjajo. Kaj nikoli ne pozabita vzeti s seboj na potovanje? Staša: Nikoli ne pozabim vzeti s seboj zdravil. Pravzaprav sem kar mala potujoča lekarna, saj poskrbim za obe z mamo, da imava s seboj vsa zdravila, ki jih potrebujeva. Vitoslava: Jaz pa rute. Kako si priskrbita finance oziroma denar za vajina potovanja? Vitoslava: Vsako leto za potovanje vzamem kredit. Na prvo potovanje sva šli s Stašo samo s kreditom in posojilom moje prijateljice Darje. Staša: Jaz pa, namesto da si kupujem draga oblačila in zahajam v lokale, pridno varč-ujem za moj potovalni cilj. Kako načrtujeta vajina poto- vanja. Sami ali v režiji kakšne turistične agencije? Vitoslava: Že najino prvo potovanje sva si s Stašo organizirali sami. Prvo samostojno potovanje je bilo povsem naključno. Ko sem se v počitniških dneh dolgočasila, mi je moj sin Gorazd prinesel članek Zvoneta Šeruge "Tako poceni, da je kar žalostno". Pod vplivom tega članka sva potem odpotovali na najino prvo potovanje na Bali. Življenje je pot, polno veselja in polno zmot. Vama je bilo kdaj žal, da sta odšli na kakšno potovanje? Staša: Ne, nikoli! Žal mi je, da nisem šla na več potovanj. Tako je pač življenje, ni vse lepo. Vitoslava: Ne, nikoli! Kaj zmeraj pozabita vzeti na vajina potovanja? Vitoslava: Vedno narediva seznam, kaj potrebujeva, in zato tudi nikoli nič ne pozabiva. Se lahko bralci in vsi bodoči popotniki obrnejo na vaju s kakšnim vprašanjem ali vaju prosijo za kakšen nasvet? Staša: Bralci in popotniki se lahko zmeraj obrnejo na naju in kaj vprašajo ali prosijo za nasvet. Lahko nama pišejo na e-mail naslov: stasacafuta @yahoo.com ali pa pokličejo na Staša in Vitoslava Cafuta tel. številko: 041 841 311 (Vitoslava). Staša, ti kot strastna fotografinja, čudovito ujemaš trenutke in utrinke s potovanj v fotografije. Kdaj in kje lahko pričakujemo tvojo naslednjo razstavo fotografij? Staša: Kot vsi fotografi si tudi jaz želim razstav. Nič ne bi imela proti, če bi se to zgodilo v kakšni ptujski galeriji ali kateri drugi ptujski kulturni ustanovi. Sta zelo zanimiv par, mati in hči. Ali na potovanjih pride med vama do kakšnih nesporazumov? Vitoslava: Na potovanjih se še nikoli nisva sprli, ker sva najino simbiozo gradili vse življenje. Čemu se na potovanjih nikakor ne moreta odpovedati? Staša: Moji mami! Potem pa se še ne morem odpovedati mojemu e-mail—u, tako kontaktiram z mojimi domačimi v Slo- veniji. Predvsem z Igorjem, ki v času potovanja skrbi za mojo psičko Geo. Vitoslava: Nikakor se ne morem odpovedati Staši. V čem sta si Kanada in Slovenija podobni? Staša: Kanada mi je bila zelo všeč, ker je tam zares čudovita narava in ker je zelo podobna Sloveniji. Obenem pa tudi zato, ker tam nisem zbolela. Povsod, kjer sva potovali, sva na veliko promovirali Slovenijo. Vitoslava: Slovenija je Kanada v malem. Srce je popotnik... Katero je naslednje potovanje, na katero vaju vleče oz. pelje srce ? Staša: Mene vleče na sever. Želim si pluti med ledeniki, poslušati in opazovati kite. Samo narava in ti. Vitoslava: Mene pa na jug. V Afriko. Boštjan Koražija 16. DECEMBER / GRUDEN 2002 SOCIALNO VARSTVO, VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE OTROŠKI PARLAMENT 2002/2003 Nasilje med otroki, nad njimi in zlorabe otrok Ji estni otroški parlament je letos prvič potekal v prostorih Centra interesnih dejavnosti. 20. novembra so se ga udeležili otroci iz ptujskih osnovnih šol, njihovi mentorji, ravnatelji, pa tudi drugi gostje: strokovni sodelavci Centra za socialno delo Ptuj, šolski svetovalni delavci, predstavnik Policijske postaje Ptuj, člani Varnostnega sosveta in predstavniki Mestne občine Ptuj, člani Društva prijateljev mladine Ptuj, direktor ZRS Bistra Ptuj in predstavniki medijev. Tema letošnjega otroškega parlamenta je Nasilje med otroki, nad njimi in zlorabe otrok. V skupinskih delavnicah in končni razpravi so udeleženci parlamenta izoblikovali naslednja stališča, predloge in sklepe. NASILJE MED VRSTNIKI Vzroki za nasilje med vrstniki so lahko pomanjkanje ljubezni, samozavesti, pretirana občutljivost za ugled, želja po dokazovanju, vzorec nasilnega obnašanja v družini, zapostavljanje, denarna stiska. Srečamo ga na šolskih hodnikih in tudi na drugih javnih prostorih. Najpogosteje gre za verbalno nasilje, srečamo pa tudi fizično, psihično in spolno nasilje. Posledice nasilja so lahko duševne motnje, izguba samozavesti žrtve, upadanje šolskega uspeha ipd. Pomembno je, da so vrstniki na strani žrtve. Pomoč pri nasilju med vrstniki lahko nudijo šolske svetovalne službe, svetovalne telefonske linije za otroke kot je TOM, pogovori o nasilju v šoli. Vsak se lahko pred nasiljem zavaruje tako, da se izogiba krajev, kjer se le-to pojavlja. Primer dobre prakse je šolski varuh učenčevih pravic, h kateremu se lahko zatečejo otroci v primeru, da so doživeli nasilje. NASILJE V DRUŽINI Starši so najpomembnejši zaščitniki otrok in njihov zgled pri reševanju problemov. Imajo ključno vlogo pri posredovanju vedenjskih vzorcev, tako nenasilnih kot nasilnih. Vzroki za nasilje v družini so lahko slabi odnosi med starši, denarne težave, pomanjkanje ljubezni, alkoholizem. Posledice družinskega nasilja se kažejo v zadržanosti, plahosti otrok, begu od doma, znižanju učnega uspeha. Otroci sami lahko pomagajo žrtvam tako, da jim ponudijo zaupanje in razumevanje ter da o tem obvestijo šolske svetovalne službe ali policijo. Pomoč pri nasilju v družini morajo nuditi strokovnjaki, ki morajo pomagati žrtvam, pa tudi nasilnežem, da spoznajo svoje težave. SPOLNO NASILJE Spolno nasilje se dogaja večinoma v družinah, pa tudi na javnih mestih in v šolah. Oblike, v katerih se pojavlja, so različne: žaljivke, otipavanje, nadlegovanje, prisiljevanje v spolni odnos, posilstvo. Vzrok za spolno nasilje med vrstniki je lahko nasilje v družini, pomanjkanje ljubezni in samozavesti, zavračanje vrstnikov. Otroci, ki doživljajo spolno nasilje v družini, se skušajo izogibati stikom s tistimi člani družine, ki jih nadlegujejo, pogosto imajo težave s spanjem, so nezaupljivi. Včasih zbežijo od doma. Pogosto se tudi samozadovoljujejo. Občutijo strah, so depresivni, mučijo jih občutki krivde in nemoči. Otroci, ki so žrtve spolnega nasilja ali poznajo vrstnika, ki to doživlja, lahko pokličejo TOM telefon, se oglasijo pri šolski svetovalni službi, pokličejo policijo. Kazni za spolno zlorabo so zelo nizke -od 6 mesecev do 5 let zapora. PREPOZNA VANJE IN PREPREČEVANJE NASILJA Zelo pomembno je razlikovati žrtev in nasilneža. Nasilneži so navadno nesamozavestni, imajo potrebo po dokazovanju pred drugimi in želijo biti v središču pozornosti z negativnim vedenjem (norčevanjem, izsiljevanjem, krajo, poniževanjem drugih...). Žrtve so navadno zadržane, nerade hodijo v šolo, držijo se zase. Pomembno je, da žrtvam verjamemo in jim pomagamo. Izvedeti morajo, kako se lahko zaščitijo pred nasiljem. Prvi odziv ob napadu je kričanje in samoobramba, ki izkoristi nasprotnikove šibke točke. Žrtve tudi opozorimo, naj se izogibajo krajem, kjer so doživele nasilje. Najprej jih zaščitimo pred nasilnežem. Pomoč lahko nudijo prijatelji, starši, šole, svetovalni telefoni, društva za pomoč žrtvam nasilja, svetovalni centri, policija, sodstvo. Pomembno je, da so vsem na voljo različne prostočasne in interesne dejavnosti. Nasilneži potrebujejo strokovno pomoč, da se lahko soočijo s svojimi problemi in poiščejo vzrok za nasilno vedenje. Nasilneža je treba seznaniti z vlogo žrtve in mu predstaviti vzgojne ukrepe. Prvi korak k spremembi nasilnega vedenja je ugotovitev, da ima nasilnež vedenjske težave. Za oza-veščanje vseh o problemu nasilja je potrebno predavati. Po zgledu anonimnih alkoholikov bi lahko za pomoč nasilnežem ustanovili društvo anonimnih nasilnežev. Parlamentarci so prisotnim odraslim postavili nekaj vprašanj. Ravnatelje so vprašali, kako si predstavljajo preprečevanje nasilja med vrstniki. Od prisotnih sta se odzvali Sonja Purgaj, ravnateljica OŠ Mladika, in. Darja Radičevič, ravnateljica OŠ Breg. Izpostavili sta problem prostorske stiske na šolah, ki povzroča občutek utesnjenosti in še povečuje nasilna vedenja. Oblika, ki mnogo prispeva k nenasilni komunikaciji in dobrim odnosom med učenci nasploh, so mladinske delavnice. Dobro bi bilo, če bi imele šole za izvajanje te oblike dela zagotovljena sredstva, saj so trenutno prepuščene same sebi. Navedli sta nekaj primerov dobre prakse: - govorilne ure, posvečene problemom vedenja, ki se jih udeležujejo učenci, - razredne ure, namenjene obravnavi problemov nasilja, - skrinjica za vprašanja, pripombe in opise problemov, v kateri lahko učenci, tudi anonimno, pustijo svoja sporočila, ki zanesljivo dosežejo šolsko svetovalno službo, - v primerih izbruhov nasilja med posameznimi učenci organizirajo sestanek staršev žrtve in staršev nasilneža v prisotnosti ravnatelja in šolske svetovalne službe. Otroci so strokovnim delavcem iz CSD postavili vprašanje, kako pomagajo družini, v kateri je nasilje. Osnovna oblika pomoči je hitro svetovanje družinskim članom, ki ji sledi teamska obravnava problema. V strokovnem teamu sodelujejo psiholog, socialni delavec, zdravnik in pedopsi-hiater, lahko pa tudi delavci policije, sodstva in drugi. V družini, kjer se nasilje ne ustavi, iščejo nadaljnje možnosti za zaščito otrok, med katere sodi tudi rejništvo in namestitev v mladinskem domu. Kot preventivni program izvajajo na CSD delavnice za starše in za mlade. Dokler se zdi smiselno, skušajo probleme reševati znotraj družine. Parlamentarce je zanimalo tudi, kako zagotoviti anonimnost osebi, ki bi rada pomagala žrtvi nasilja, sama pa ne bi želela biti izpostavljena. Odgovoril je policaj iz Policijske postaje Ptuj: vedno se lahko obrnejo na šolsko svetovalno službo ali na CSD, njihovi strokovni delavci pa o problemih obvestijo policijo, če gre za hujše oblike nasilja. Najprej se lahko o problemu pogovorijo s svojimi starši, če gre za nasilje v družini, naj otroci poiščejo odraslo osebo, ki ji zaupajo (razrednik, šolski socialni delavec, mentor v športnem klubu, razumevajoč 14 z/fcyra/i U ČESTITAMO, ZANIMIVOSTI, PTUJČANI Pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija Benki Pulko sorodnik...). Center za socialno delo in policija pri obravnavi problema nasilja v družini sodelujeta. Otroci so izpostavili prenizke kazni za spolne prestopke. Sklenili smo, da bomo vprašanje posredovali na nacionalni parlament in ga tam naslovili na Ministrstvo za pravosodje. Hkrati so menili, da je v naši zakonodaji storilec bolj zaščiten kot žrtev, kar je nesprejemljivo. Nasilja v večernih in nočnih urah lahko prepreči tudi primerna javna razsvetljava. Otroci so povedali, da so nekatere ulice v starem mestnem jedru in na obrobju mesta zelo slabo razsvetljene ali pa sploh ne. Pričakujejo, da bodo mestne oblasti poskrbele za ustrezno razsvetljavo. Pri preprečevanju nasilja je zelo pomembna preventiva. Kot preventivni program za preprečevanje nasilja v vrtcih, v osnovnih in srednjih šolah izvajajo učenje nenasilne komunikacije, pri čemer razvijajo veščine reševanja konfliktov brez poražencev, vendar bi bilo potrebno te vsebine uveljavljati v večjem obsegu. Med gosti je bil tudi dr. Štefan Čelan, ki je poudaril, da je od uspešnega obvladovanja vseh oblik nasilja odvisna kakovost življenja v vsaki skupnosti - v šoli, mestu in celotni družbi oziroma državi. Mediji po mnenju nekaterih veliko prispevajo k širjenju nasilja, še posebej med otroki. Zaradi velikega vpliva na najširšo javnost bi lahko mnogo prispevali k preprečevanju in zmanjševanju nasilja. Nacionalni mediji, predvsem televizija, bi morali javnosti načrtno posredovati pozitivne vrednote o medsebojni komunikaciji in tudi izobraževati ljudi za konstruktivno reševanje konfliktov. Nevenka Gerì Pred 5. letih in pol seje izpred upravne stavbe Perutnine Ptuj v našem malem Ptuju podala na pot okrog sveta Ptujčanka Bernarda Pulko - Benka. Edina stalnica in edini zvesti spremljevalec na njenem večletnem potovanju čez sedem celin ji je bil njen motor. Sicer pa je vsa ta leta sama uspešno premagovala vse izzive in tudi samoto na poti ter v puščavi Atakami premagala celo lažjo obliko kapi. In zdaj po 2000 dneh potovanja in po najtežjem delu poti, kar so bili nedvomno zadnji kilometri, je spet doma v svoji Sloveniji. Ptujčanka, ki ima za sabo najdaljšo samostojno žensko vožnjo z motorjem po svetu in gotovo eno najtežjih pre- izkušenj, kako se kjerkoli v svetu znajti in preživeti sam, se je domov vrnila 10. decembra. Na istem mestu, kjer se je pred petimi leti podala v neznano izkušnjo, jo je pričakala množica ljudi. Pričakal jo je tudi župan MO Ptuj Miroslav Luci, ki ji je podelil pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija, saj je 2000 dni sklenjeno - neprekinjeno in samostojno z motorjem potovala po našem planetu in se vpisala tudi v Guinnesevo knjigo rekordov. Med drugimi jo je pozdravil tudi novoizvoljeni ptujski župan dr. Štefan Čelan ter dr. Roman Glaser, generalni direktor in predsednik uprave Perutnine Ptuj, ki je bila pokrovitelj potovanja. Milena Turk v Čestitke ob dnevu odprtih vrat 9 odjetje Čisto mesto Ptuj je v Centru za ravnanje z odpadki Brstje v oktobru pripravilo dan odprtih vrat. 10-letna zgodovina razvoja podjetja je ob praznovanju 10-letnice že bila predstavljena v oktobrski številki Ptujčana - (op. urednice). Ločeno zbiranje odpadkov je bil moto dneva odprtih vrat, ki so se ga udeležili številni občani, krajani Brstja, župani in člani svetov občin, v katerih podjetje opravlja storitve. Med povabljenimi so bili predstavniki sodelujočih podjetij in ustanov mesta Ptuja, Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS, Skupne občinske uprave Ptuj, projektanti in izvajalci projekta CERO Brstje in Gajke. V kulturnem programu so Nastopajoči šolarji so izbrali kar zelenico za svoj nastop. Marija Šeruga, Ivan Arbeiter, Stanislav Lesjak- na sliki in Stanislav Fideršek so dobitniki priznanj podjetja Čisto mesto Ptuj, direktor Andrej Koter se je zahvalil delavcem in vsem občanom za dosežene uspehe v programih ločenega zbiranja odpadkov. Foto: Langerholc nastopali pevci Moškega pevskega zbora iz Brstja, Mladi harmonikarji in ansambel Štajerski frajtonarji KUD Valentin Žumer iz Hajdoš, otroci iz Vrtca Ptuj, enote Rogoznica in Med vrti ter učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Program je v vlogi delavca podjetja Čisto mesto izvrstno povezoval Tadej Toš, gledališki igralec iz Ptuja. Številnim čestitkam so se pridružili Marko Slokar, državni sekretar za okolje in prostor, Štefan Čelan, novoizvoljeni župan, in Marija Magdalene, svetnica v novi sestavi mestnega sveta. Matevž Cestnik 5. skupščina evropske zveze mrež za zagovorništvo duševnih bolezni ktobra 2002 je v Ljubljani potekala 5. sku-i ) pščina evropske zveze mrež za zagovorništvo I' ^ duševnih bolezni GAMIAN, ki sem se je udeležil kot predstavnik Ozare Ptuj. Prireditve so potekale v Hotelu M v Ljubljani in v neposredni soseščini hotela, udeležili pa so se jih predstavniki zagovorniških organizacij iz 28 evropskih (skoraj vseh) držav. Preteklo leto je bila skupščina na Malti, leta 2003 pa bo na Danskem. Uradni jezik je bil angleški; v tem jeziku so potekala tudi vsa predavanja, delavnice in volitve v novi odbor GAMIAN. šnik, izkušniea”? Še ena zanimivost. Na sprejemnem večeru za vse udeležence skupščine GAMIAN v prostorih hotela M je igral tudi ptujski ansambel Rože, ki deluje v okviru Ozare Ptuj. Z nastopom ansambla so bili zelo zadovoljni ŠOLA vsi udeleženci srečanja, zato je prodal svojo novo zgoščenko v vseh 28 udeleženih evropskih državah, kar se verjetno ni primerilo (po številu držav) nobenemu slovenskemu ansamblu. Dr. Adolf Dolfi Žižek Numerologija - ena od možnosti e od nekdaj mi je všeč pregovor: “Življenje se spreminja s knjigami, ki jih beremo, in ^ M z ljudmi, ki jih srečujemo." Če se ne zgodi n£imo ne drugo, potem smo na najboljši poti, da ostanemo pač tam, kjer smo. Ljudje smo zelo zanimivi. Želimo si marsikaj: boljšega zdravja, odnosov, harmonije, ljubezni, dela, ki nas veseli, itn. Marsikaj nas tudi v življenju moti, nam ni všeč. In kako lepo je, če so za naš neuspeh v življenju krivi drugi - starši, okolica, služba, država. Vsi drugi, samo mi ne. Pri roki imamo rešitev. Vemo, koga in kaj je potrebno spremeniti, pri tem pa pozabljamo, da se drugih ljudi ne da spremeniti. Edino, kar lahko spremenimo, smo mi sami. V nas samih se skriva prava moč. Udeleženci skupščine GAMIAN so bili poleg ljudi z izkušnjo duševne bolezni tudi ugledni znanstveniki in univerzitetni profesorji z britanskega Inštituta za psihiatrijo. Kraljevega kolidža v Londonu, iz Pariza, z Dunaja, iz Italije in od drugod. Italijani so pred časom razpustili vse klasične psihiatrične bolnišnice, nekdanje stanovalce teh bolnišnic pa nastanili v stanovanjskih skupnostih, podobnih kot so ptujska in ostale skupnosti Ozare. Za akutne primere imajo na razpolago določeno število postelj v splošnih bolnišnicah. Najdlje v Evropi so v teoriji duševnih bolezni in motenj prispeli v Veliki Britaniji, v praksi pa na Malti, kar je razumljivo s stališča sistemske teorije, saj ima Malta kot majhna država manj tog sistem od velikih evropskih držav. Na predavanjih je bilo veliko slišati o stigmatizaciji (ožigosanju) ljudi z izkušnjo duševne bolezni in njihovih bližnjih. Stigma, kot ji na kratko pravimo, izvira še iz srednjega veka, ko so menili, da so duševno oboleli povezani s satanom in da je duševna bolezen božja kazen za to zvezo. V obdobju sežiganja čarovnic se je to zdelo razumljivo, danes pa, ko inkvizicija čarovnic več ne muči niti ne sežiga na grmadi, je stigmatizacija ljudi z izkušnjo duševne bolezni kljubvsemu še vedno prisotna. Največja je stigma, ki prizadene tudi svojce prizadetih, v južnih evropskih državah, v Italiji, Španiji in na Portugalskem (v teh državah je bila najmočnejša tudi inkvizicija). Proti stigmatizaciji se je treba boriti že v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. V ta namen bo potrebno v prihodnosti usposo- biti tako imenovane "zagovornike". Tudi Ozara Slovenija ima že načrt, kako to v prihodnosti praktično storiti. Že od malega naj bi mladi ljudje vedeli več o duševnih boleznih in motnjah ter dobili znanstvene napotke o tem, kako se duševne bolezni in motnje preprečujejo ter zdravijo. Na zborovanju so govorili tudi o praktičnih vidikih stanja stigme. Tako je na primer angleška predavateljica menila, da je na primer naziv "duševni bolnik" oziroma "pacient” stigmatizirajoč. Bolnik je nekdo samo v obdobju zdravljenja v bolnišnici. Ko pride iz bolnišnice, je samo še oseba z izušnjo depresije ali v splošnem človek z izkušnjo duševne bolezni. Izkušnjo depresije ima vsakdo, ki mu je umrl drag svoje c ali je izgubil službo. Razlika v izkušnji je le v globini depresije. Večina ljudi preboli depresijo brez strokovne pomoči in zdravil, nekateri pa morajo poiskati strokovno pomoč. Slovenska predstavnica Ozare mag. Petra Videmšek tudi ne podpira izraza "uporabnik” za človeka z izkušnjo duševne bolezni (ki uporablja strokovno pomoč). To jo spominja namreč na človeka, ki si sposodi vozilo v izposojevalnici avtomobilov. Uporabnik tega vozila je namreč le v obdobju, ko to vozilo vozi, medtem pa, ko vozila ne uporablja, ni uporabnik. Enako velja tudi za človeka, ki občasno uporablja storitve Ozare Slovenija. Kateri od izrazov torej naj ostane? Ostane namreč izraz ”človek z izkušnjo duševne bolezni", ki bi ga bilo dobro zamenjati s kakšnim krajšim na novo skovanim slovenskim izrazom. (Primer: za "vojaka na civilnem služenju vojaškega roka” se je udomačil nov izraz "civilnik”) Morda "izku- Na besedi svet stoji. Vaš svet stoji na najvažnejši besedi v vašem življenju. Ta beseda je, pazljivo preberite: VAŠE IME. Človekovo ime ima zelo močna energija. Z imenom nam vtisnejo pečat za vse življenje. To je stalnica in od tod tudi njena moč. Vse drugo se spreminja: ljudje, okolje, delo, sistemi in vrednote. Ime ostaja. Numerologija je več kot 4.000 let stara veda, ki se ukvarja z vplivom kozmičnih sil na človeka. Ime, ki nam ga dajo starši, je zelo pomembno. Če je v skladu z našim rojstnim datumom, je človek v harmoniji s samim seboj in z okoljem. Če pa ni tako, je človek razdvojen, ni v stiku s samim seboj, ne more vzpostaviti harmonije z drugimi; življenje se lomi, ponavljajo se ene in iste napake, človek ne vidi cilja, vleče venomer slabe ali najslabše odločitve. Ljudje pravijo, da ima smolo. To se vidi na miselnem, čustvenem, poklicnem, vedenjskem in zdravstvenem področju. Pregovor ”Ime pove vse. " še kako drži. Numerologija je torej veda, ki se ukvarja z vplivom imena na našo življenjsko pot. Pomaga nam izračunati svojo najboljšo vibracijo in tudi pove, zakaj človek ne more izkoristiti vseh svojih sposobnosti oz. zakaj je v razvijanju teh sposobnosti omejen. Ime prevedemo v število in tako ugotovimo, ali je človek v stiku s samim seboj ali ne. V Šoli optimizma se bomo skozi numerološke delavnice spoznali s svojim imenom in priimkom ter ugotovili, kje so tiste ovire, da nam življenje ne steče. Komu je ta delavnica namenjena: - vsem, ki niso zadovoljni s svojim imenom, - vsem tistim, ki iščejo rešitve za svoje težave, pa jih ne morejo najti, - vsem, ki želijo najti najboljšo kombinacijo imena in priimka zase ali za svojega otroka, - vsem tistim, ki se jim življenje lomi in lomi, pa ne najdejo ne pravega razloga ne prave rešitve, - in vsem tistim, ki bi radi izboljšali svoj način življenja. ŠOLA OPTIMIZMA Dan Sovina, s.p., Ormoška c. 54. Dan Sovina 16 c/fapČ/M IZ DRUŠTVA PROTI MUČENJU ŽIVALI PTUJ Nasveti za ljubitelje in prijatelje živali akorakali smo že v zimo. Dnevi so vse krajši, noči pa daljše. Postaja pa tudi vedno hlad-J neje. Vsi hitimo, da si pravočasno pripravimo d^jfolj ozimnice, kurjave ter oblačil, da nas pozimi ne bi zeblo ali ne bi bili lačni. Prav tako kakor mi pa se pripravljajo tudi živali■ Hitijo si pripravljat zaloge hrane v raznih votlinah ali pod kožuščki, hkrati pa dobivajo gosto dlako. Nekatere živali bodo zimo preživele v naravi, druge pa se bodo podale v brloge ter tam prespale. Že sedaj si pridno postiljajo svoja prezimovališča. Vendar pa si tega ne morejo narediti vse živalce, ker so premlade ali premajhne. Morda ta drobcena bitja ne bodo preživela zime. Zato jim pri tem lahko poma- gamo mi. Spomnimo se samo, koliko lepega in koristnega nam ponujajo. Spomnimo se prekrasnega ptičjega petja, srn ih drugih živali po gozdnih jasah ter drugih lepot iz živalskega sveta. Zato pozivam vse ljubitelje živali in tiste, ki to morda še niso, naj se malo zamislijo ob mojih uvodnih besedah in po svojih močeh pomagajo živalim preživeti te težke zimske čase. Pticam pripravimo hišice s hrano in jih postavimo tako, da so vame pred mačkami. Foto: Mojca Lešnik Živalim v gozdu in na travniku uredimo prostor s strešico, kjer jih lahko hranimo in kamor se lahko zatečejo pred padavinami in vetrom. Nekatere živali so tudi koristne, saj nam uničujejo vrtne škodljivce. Med te sodijo tudi ježki. Pomislite, koliko škodljivcev nam lahko uniči samo na vrtu ali travniku. Spomnimo se poletja, ko smo po televiziji videli škodo ličink majskega hrošča, ki je uničil travnike v Prekmurju. Pomislimo, kako bi bilo, če bi bilo na tem travniku dovolj ježkov in bi vsak od njih pojedel vsaj enega črvička! Koliko črvičkov bi bilo manj naslednje leto, ker bi bilo manj hroščev, ki ne bi znesli na tisoče novih jajčec? Toda ne. Mi ježke morimo po cestah in tudi po vrtovih, dvoriščih ali travnikih. Zaščitimo jih, da se bodo lahko razmnožili in nam varovali naše pridelke. Tako bomo lahko uporabljali manj strupov in škropiv, s tem pa bomo tudi zase pridelali bolj zdravo hrano. Nasveti Na ježke popazimo najprej na cesti. Ne divjajmo z avtomobilom - še posebej ne v večernih urah ali ponoči. Če na cesti opazimo malo kepico, seji izognimo. Ježki namreč v iskanju prebivališč hitijo čez cesto, ko pa jih osvetlimo z žarometom, se zvijejo, misleč, da se bodo z bodicami zavarovali pred sovražnikom, s tem pa postanejo žrtve koles. Če opazite ježka, ki se čudno vede, išče bližino hiše ali človeka, ga poberite, zavijte v krpo ter dajte v škatlo ali zaboj. Le tega postavite pod streho, v garažo, skedenj ali klet. Če pa opazite, da z njim ni kaj v redu, ga odnesite k veterinarju ali pokličite osebo, ki se spozna na ježke, da vam lahko svetuje. Lahko pa ga sami prezimimo. Vzemite večji zaboj, ki ga lahko pokrijete, da ježek ne uide. Zaboj obdajte s stiroporom ali toplim podom ter PVC-folijo. Notranjost razdelite na dva dela. Foto: Natalija Pirc V prvega nastavljajte hrano (mačje konzerve, piščančje meso - drobno narezano ali zmleto, malo rozin, orehov, fru-tolino, vodo). V drugem delu pa dajte na dno malo slame ali nekaj, kar prepušča vodo, ne pa vpija. Na vrh pa listje ali seno. Zaboj postavite v zavetje pred vetrom ali padavinami. Ko opazite, da se ježek že nekaj dni ni hranil, mu prenehajte dajati hrano, zaboj pa prekrijte s staro kočo oz. starimi cunjami. Lahko pa ga postavite tudi pod drva, seno ali slamo. Če opazite, da ježek še nima okrog 500 gramov, ga imejte na toplem, tako da ne more zaspati. Na hladno ga postavite šele takrat, ko doseže to težo. V marcu pričnite vsak drugi dan nastavljati vodo in hrano. Ko opazite, da je ježek pričel jesti, ga še en teden hranite in šele nato izpustite na vrt. Če se do sredi aprila ježek ne prikaže, preverite, kaj je z njim. V času zimskega spanja je ježek kakor mrtev in ne kaže znakov življenja. Pustite ga čisto pri miru. Ježku ne dajajte mleka, ker dobi drisko. Ne nosite ježke v stanovanja in otroci se naj ne igrajo z njimi, ker obstaja tudi možnost prenosa kakšne bolezni. Adela Šilak članica društva proti mučenju živali Ptuj PRIREDITVE, HUMANITARNA DEJAVNOST ZA CINEFILE VSEH STAROSTI Filmski abonma Kluba ptujskih študentov s no izmed številnih področij, na katerih Klub ptujskih študentov že nekaj časa presenetljivo prodorno premaguje ptujsko zaspanost in zaprtost, je razvijanje filmske kulture. V petek, 20. decembra, se v ptujskem Mestnem kinu v organizaciji Kluba začne odvijati Filmski abonma Kluba ptujskih študentov, ki bo trajal do 25. julija 2003. Projekt ni namenjen samo mladim, temveč vsem, ki jih zanima film kot umetnost, torej vsem, ki od filma pričakujejo bistveno več kot samo predvidljivo bližnjico do solzavega srečnega konca. Tako kot nekateri dosedanji projekti Kluba ptujskih študentov (zlasti Kolnkištin filmski krožek vsako nedeljo, poletni pregled svetovnega avtorskega fdma na prelomu tisočletja Filmski kompas ali pa decembrski Festival novega slovenskega filma v Kolnkišti), je tudi Filmski abonma Kluba ptujskih študentov namenjen vsem ljubiteljem sedme umetnosti, ki na velikih platnih v naši okolici pogrešajo več svetovnih mojstrovin. Abonma sestavlja osem projekcij pomembnih filmov evropske, ameriške in azijske art produkcije - osem vrhunskih filmskih stvaritev, ki so pomembno zaznamovale devetdeseta. Filmi, ki jih v redni distribuciji slovenskih kinematografov ni bilo, temveč ima pravico nji- hovega distribuiranja ljubljanski Cankarjev dom, bodo na sporedu od decembra 2002 do julija 2003, vsak mesec po en film. Projekcije filmov bodo v Mestnem kinu Ptuj vsak konec meseca v petek, in sicer ob 17.30 oziroma ob 18. uri. Izbor filmov je zelo pester. 20. decembra bomo gledali nenavadno zgodbo o težko določljivih mejah med željami po spolni izpolnitvi, ljubeznijo in posesivnostjo Učiteljica klavirja nemškega režiserja Michaela Hanekeja. 24. januarja bo na platnu pretresljivi Lom valov Danca Larsa von Trierja, kalvarija otroško nedolžne in globoko verujoče ženske, ki zaradi nesrečnega spleta naključij in moževe bolno perverzne želje postane cipa. Potem bo prijalo nekaj bolj veselega, zato si bomo 21. februarja ogledali odlično norveško nizkoproračunsko komedijo Odpadna pošta Pala Sletauna, katere osrednji lik je poštar, ki pošiljk ne raznaša, temveč jih krade, odpira in meče stran. 21. marca bo na vrsti Koliko je tam ura? tajvanskega režiserja Tsai Ming-lianga, neverjetno domiseln film o človeku, ki zaradi potrebe po simbolni vezi z žensko kompulzivno nastavlja taipejske ure na pariški čas. 25. aprila bomo gledali Človečnost slavnega Francoza Bruna Dumonta, meditacijo o osamljenosti in brezdelju v podeželski severovzhodni Franciji. 23. maja bo na sporedu ameriški film Hitra hrana, hitre ženske režiserja Amosa Kolleka, ki se ukvarja s problematiko sodobnih ljubezenskih razmerij ljudi v srednjih in poznejših letih. 27. junija bomo v Chungking Expressu Wonga Kar-waia spoznali Hong Kong kot veliko, divje, frenetično mesto, polno sluzastih hotelov, hitrih restavracij in ilegalne dejavnosti. Filmski abonma bo zaključila Utrgana tragedija Jugoslovana Gorana Markoviča, ki nas bo postavila v pogumno druščino beograjskih Res bi bilo škoda, če filmov kot Lom valov na Ptuju ne bi videli. psihiatričnih bolnikov. Cena posamezne vstopnice za člane Kluba ptujskih študentov in Dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov je 500 tolarjev, za ostale pa 800 tolarjev. Filme pa si je mogoče ogledati še ugodneje: abonma, ki vključuje vse projekcije, stane člane KPŠ in Dijaške sekcije KPŠ pičlih 3.000 tolaijev, ostale pa 5.300 tolarjev. Člani lahko abonma kupijo samo na sedežu KPŠ oziroma Dijaške sekcije KPŠ v času uradnih ur, vsi ostali pa tudi pred prvo predstavo (Učiteljica klavirja), torej 20. decembra, v Mestnem kinu Ptuj. Vstopnice za posamezne projekcije dobite v Mestnem kinu pred predstavami. Nina Milošič 5. dobrodelni LIONS ples ’’Pomagajmo pomagati” ritons klub Ptuj je 15. novembra v restavraciji Pan ^v Kidričevem organiziral tradicionalni 5. dobrodelni lions ples, ki ga vsako leto organizirajo v čast "Charter night" — ustanovnega večera kluba pred petimi leti na ptujskem gradu. Prireditev je potekala pod sloganom Pomagajmo pomagati. Izkupiček od vstopnine, dražbe likovnih del in donacij, v višini več kot 1,5 milijona tolarjev, bo namenjen nakupu medicinskega aparata za merjenje očesne hiperten-zije očesnega oddelka Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in tradicionalnemu božično-novoletnemu obdarovanju socialno ogroženih družin. Po aperitivu za lep večer in ogledu likovnih del, namenjenih za dražbo, sta več kot 200 udeležencev nagovorila bivši predsednik Žare Markovič in sedanji predsednik Roman Kališnik. V skladu s sklepom skupščine so med člane kluba slavnostno sprejeli dva nova člana, pri čemer je pomagal lion Zdene Podlesnik, predstavnik Lions distrikta 129 — Slovenija, ki je tudi "guiding lion" - boter -ptujskega kluba. V imenu slovenskega guvernerja je predsedniku kluba izročil priznanje za sprejete nove člane. Eden osrednjih dogodkov večera je bila dražba likovnih del, v organizaciji in postavitvi umetnostne zgodovinarke Stanke Gačnik, ki so jih donirali priznani likovni umetniki Ludvik Pandur, Oto Rimele, Anka Krašna, Samuel Grajfoner, Leon Zakrajšek, Jože Foltin, Silvester Plotajs, Gregor Kokalj, Jože Marinič in Klavdij Tutta ter umetniški fotograf Bogo Čerin. Dražili so tudi vino Kogel couve, izbor priznanega vinogradnika Francija Cvetka iz Kogla iz serije Leon Štukelj, ki je buteljko tudi signirah Kupili so jo člani Rotary kluba Ptuj, ki so se v lepem številu udeležili plesa. Za prijetno vzdušje na prireditvi so v kultumo-zabavnem programu skrbeli tamburaška skupina Kašaiji, glasbena skupina Los astros Latinos iz Paragvaja in Geza Frakaš. LC 18 (ffi/proA KONČAN PRVI DEL PRVENSTVA 2002/2003 V 2. SNL Pot je jasna - v drugoligaški vrh e redki športni dogodki obnorijo Ptujčane. V talilnem loncu stadiona ob Ormoški je jeseni vrelo zaradi nogometa. Letos so uživali kot že dolgo ne. Na površje so prišli novi fantje in iz medijev izrinili bivšega prvoligaša kranjski Triglav, iz debat Domžale in Grosuplje in iz zgodovine Aluminij ter Železničar. Damjan Golob, Mitja Emeršič, Denis Krajnc, Boris Klinger, Damjan Vogrinec, Uroš Krajnc, Emil Šterbal so sami odlični nogometaši, ki tja od srede devetdesetih let, razen slednjega, nosijo modro-beli dres. Ko je predsednik Boris Perger uvidel, da z bivšimi zvezdami, ki so zapustile klub, ni mogoče veliko opraviti, se je lotil načrtnega selekcioniranja mladih upov. Prvi sadovi so tu: Drava Asfalti Ptuj so se po novembrski tretji zaporedni zmagi znašli najvišje v zadnjem obdobju, takoj za Kidričani na 4. mestu. Kaj je vzrok zadnjih uspehov ptujskih matadorjev, na katere tradicionalisti pač niso računali? Morda rezultat dela silno ambicioznega, študioznega in fanatičnega stratega Draga Grbavca, ki je nekoč slovel in navduševal v NK MARIBOR? Ali zasluga dozorenja domačih levov Mateja Lenarta, Simona Krepka, Matjaža Koreza, Gregorja Sluge, Tomaža Toplaka, Jureta Arsiča, Mateja Meznariča? Odličen občutek za krepitev s Tihomirjem Zdelarjem, Jakobom Poštrakom, Matjažem Štelcerjem? Strahoviti ritem, ki ga posamezni tekmečevi veterani ne zmorejo več? Ali pa nastopi najboljšega drugoliga-škega napadalca moštva Matjaža Majcna? Kar težko je najti odgovor na vprašanje o razcvetu Drava-šev, ki so že dolgo igrali najbolj privlačen nogomet v 2. SNL, končno pa odlične vtise podkrepili z rezultati. Uspešna ptujska nogometna zgodba je logična posledica pravilne politike odgovornih v klubu, kjer je prvi po rangu in pri odločanju predsednik Boris Perger. ”Občinstvo mora uživati,"je njegov priljubljen izrek. Neka- teri morda rečejo, da je celo preveč varčen za odločnejši poseg Drave Asfaltov Ptuj v boju za naslov prvaka. Predobro se namreč zaveda, daje Boris Perger nogomet lahko donosen le z zadovoljivo igro, se pravi z igro z veliko goli, kar se je klubu, ki načrtno gradi moštvo, v preteklosti že maščevalo, po drugi strani pa je prav zaradi tega eden redkih slovenskih drugo-ligašev, ki uspe kakega nogometaša prodati na prvoligaško tržišče. Vzpon Drave je potrditev strategije Draga Grbavca. Star nogometni maček ve, kaj hoče! Vodstvo mu zaupa, zato se njegova klop ni tresla tudi v sredini letošnjega prvenstva, ko so Asfalti igrali, točke pa so odnašali tekmeci. "Zanemarjali ne bomo ničesar, kar je prijetno očesu. Res, užitek je najpomembnejši, vendar pa ne sme osiromašiti jedilnika, ” pravi dirigent in obljublja še uspešnejše nadaljevanje. Dravina aktualnost je gotovo tesno povezana z zablodami preteklih obdobij, v katerih so prek Ormoške "marširali” številni tretjerazredni igralci. Preživetvena trgovina je cvetela, ne da bi kdor koli položil račune, ob tem pa klub v Drago Grbavac. Foto: S. Starček daljšem obdobju ni uveljavil niti enega vidnejšega igralca iz lastne produkcije. Ne neumno zapravljanje denarja, pravilen izbor igralcev in sodobni nogomet so ptujske prednosti in perspektiva. Svoj del zaslug moramo priznati tudi navijačem, predvsem iz vrst ULTRAS, ki so se zadnja leta naslajali ob zmagah s sijajem, hkrati pa zahtevali igro, ki je bila v čast in ponos očaku slovenskih mest. Velika zahvala pa gre seveda tudi generalnima sponzorjema Asfaltom Ptuj in Paam avtu Zavrč. V drugoligašu Dravi Asfalti že po tradiciji skrbijo tudi za mlade nogometaše. Nogometna šola je nekak inkubator, iz katerega prihajajo obetavni talenti, in mnogi med njimi so kasneje nadaljevali nogometno pot v raznih slovenskih in evropskih klubih. Tekmovalni dosežki najmlajših, tako na domačih kot na mednarodnih prizoriščih, pa vzbujajo upanje, da se bo tradicija nadaljevala v še bolj prepričljivi obliki. Predvsem pa bo od tega imel največ koristi sam klub. Ivo Kornik V NOVO LETO Z NOVIMI NAČRTI Jurček je dobil elegantno sosedo salon Brezo v lani ptujskega aerokluba smo teraso na letališču v Moškanjcih preuredili v salonski prostor z 80 do 120 sedeži. Tako se bodo številni obiskovalci letališča lahko zadržali v lepo urejenem prostoru, ki ima tudi letno teraso s pogledom na letališče. Športno rekreacijski park je s salonom Breza, ob paviljonu Jurček, prijetni kraj za sprostitev. Za urejanje okolice in prostorov smo člani aerokluba opravili po več sto ur prostovoljnega dela. Prihodnje leto načrtujemo opremo parka z otroškimi igrišči. Za posodobitev in obnovo letal in padal zbiramo potrebna finančna sredstva pri sponzorjih, z uslugami in z lastnim delom. Kot vsako leto, se bodo piloti, padalci, modelarji in športniki tudi letos zbrali ob koncu leta na letališču, da si zaželijo zdravja in uspešno letalsko sezono. Na letnem zboru v začetku prihodnjega leta pa bodo na letnem zboru plane letenja in načrte urejanja letali- ške infrastrukture tudi sprejeli. Vsem, ki so nam pomagali, se zahvaljujemo za podporo in želimo uspešno Novo leto 2003. Cestnik Matevž, pilot veteran tfhpčasi 19 ODMEVEN MEDNARODNI USPEH Nadja ne vlada samo Sloveniji, temveč Evropi in svetu Slovencem na evropskem prvenstvu (WAKO) 12 odličij - Nadja Šibila dvakrat zlata ESOLO • Evropsko prvenstvo v kickboksu (J združenja WAKO v Italiji, kjer je moči merilo , m natanko 678 tekmovalcev in tekmovalk iz 39 bi lahko preimenovali kar v slovensko. Naši kick-boksarji in kickboksarke so namreč skupaj osvojili kar 12 kolajn, s čimer je bilo naše zastopstvo med najuspešnejšimi reprezentancami na italijanskih blazinah. "Bera odličij je veliko večja od pričakovane. Če ne bi bilo smole Aleša Zemljiča, ki sije poškodoval nogo, in nesrečnega padca Sabine Miklavčič v glasbenih katah, bi bil uspeh še večji," je uvodoma kratko, a z vedrim glasom povedal slo- Matej Šibila, Nadja Šibila, Marcel Fekonja, čepi Vladimir Sitar venski selektor Vladimir Sitar. Osrednja junakinja v našem taboru je bila vnovič Ptujčanka Nadja Šibila (nad 70 kg), ki je naslovu članske evropske prvakinje v lahkem kontaktu dodala še najžlahtnejše odličje v polkontaktu. "Občutki ob takšnih dosežkih so res fantastični, saj je bila konkurenca v Jesolu Lidu izjemno ostra. Morala sem petkrat na borišče in vse dvoboje sem dobila prepričljivo z rezultatom 3:0. V dvoboju za zlato odličje v semi kontaktu je bila moja tekmica stara znanka, odlična irska kickboksarka Nicol Corbett. Z nožnimi udarci sem že na začetku prevzela pobudo, stopnjevala oster ritem, ki mu Nicol, naj se je še tako trudila, ni mogla slediti. Razmerje moči se v nadaljevanju ni već spremenilo. Tudi tokrat sem bila uspešnejša, morda najbolj prepričljiva doslej. Uspešna sem bila tudi v finalni borbi light kontakta proti Kihakh Oxano iz Rusije. Tekmici sem vsilila svoj slog borbe in ji na ta način dala vedeti, kdo je gospodar borilni površini. Zmaga pa je še toliko slajša, ker je Rusinja čvrsta borka s široko paleto udarcev. Niti za hip nisem podvomila v svoj uspeh, zaupanje pa sta mi poleg občinstva krepila tudi trener Vladimir Sitar in pomočnik trenerja, svetovni poklicni kickboksarski prvak Tomaž Barada. Za daljši počitek ne bo časa, kajti čakajo me naporne priprave za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto. Branila bom kar dva naslova prvakinje, ki sem ju osvojila lani v Mariboru. Upam, da bom tekmice pričakala dobro pripravljena, je po svojem večeru, ko je v dvorani še dolgo odmevalo njeno ime, povedala skromna kraljica amaterskega kickboksa Nadja Šibila. Tretje zlato je v light kontaktu osvojil svetovni prvak Marcel Fekonja (do 69 kg). Nemški tekmec v finalu Christian Bauerr, ki je pred dvobojem kar prekipeval od samozavesti, mu namreč ni zadal niti enega nevarnejšega udarca, kaj šele da bi ga resneje ogrozil na prestolu. "Niti za ped nisem odstopil od svojega sloga, ki tekmecu očitno ni ustrezal. Bliskoviti napadi in preudarna obramba so bili moje glavno orožje. Z odlično taktiko Nemcu nisem dopustil, da bi izvedel serijo udarcev, tako da so le redki našli pot do moje glave. Za ta šport živim, zato sem od prve minute razmišljal le o tem, kako bi premagal nepredvidljivega Bauerrja. Uspelo mi je in srečen sem, da bo šampionski naslov še naprej dve leti krasil moje vitrine, "je dvoboj v svojih očeh videl Ptujčan. Z bronom seje okitil Matej Šibila (do 89 kg) v semi kontaktu. ”Nemec Daniel Weil je v polfinalu pokazal zavidljivo telesno pripravljenost, trdoživost in borbenost. Nikoli se nisem trkal po prsih in mislil, da sem najboljši. Nikoli nisem posebej užival v uspehih, ampak sem večinoma tuhtal o tem, kaj bom naredil na prihodnjem tekmovanju. Želim se razvijati in biti tako dober, kot se le da, "je realen eden najboljših članov KBV Ptuj. Svoj prvi nastop za izbrano vrsto Slovenije na uradnih tekmovanjih je uspešno opravil Ptujčan Aleksander Kolednik (do 63 kg), ki je v semi kontaktu osvojil 5.-8. mesto. Prav tako je bil odličen Matjaž Vindiš (do 94 kg), vedno na dosego medalje, in Milan Korotaj (do 63 kg), ki je dobro nastopal v disciplini light kontakt in zadovoljil kriterijem reprezentance. "Vsi ti podvigi so še en dokaz več za to, daje Slovenija postala že prava velesila v kickboksu. Nikoli poprej in pozneje nisem videl takšne tekmovalke. Idealno je uskladila vrhunske telesne sposobnosti s fenomenalno tehniko. In orjaškim srcem. Veliko je bilo odličnih, toda Nadja je Matej Šibila, Nadja Šibila, Marcel Fekonja, čepita: Marjan Šibila (sodnik) in Vladimir Šitar bila na evropskem prvenstvu razred zase, " ni skrival navdušenja Tomaž Barada. "Zbor najboljših kickboksarjev stare celine je zelo odmevno tekmovanje. V tujini bo odmevalo še dolgo in tega se moramo zavedati. Evropsko prvenstvo je bila tudi priložnost za promocijo ne le slovenskega športa, ampak tudi naše države. Veliko je bilo narejenega, mnogo tudi zamujenega, " zaključuje arhitekt slovenskega in ptujskega kickboksa Vladimir Sitar. Bodimo ponosni na svojo reprezentanco. Naša je, občinstvu, strokovnjakom in gostom je bila všeč. Zelo všeč. Ne bodimo malenkostni, pozabimo drobne napake, ki so se ob veliki tekmovalni vnemi morda prikradle. Lahko bi bili (še) boljši, a prav tako bi bilo lahko še veliko slabše. Ponosni smo, da se je Nadja že tako zgodaj pridružila skupini kickboksarskih legend in se pridružujemo čestitkam. Ivo Komik IZ BALONARSKEGA KLUBA PTUJ Sodelovanje v balonarskem Alpe-Adria CUP-u alonarski Alpe-Adria c up /e sestavljen iz treh ločenih tekmovanj ali druženj balonarskih ekip iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Do sedaj so tekmovanja in druženja potekala v Sloveniji in Avstriji, v prihodnje pa se bo to dogajalo tudi v kakšni drugi državi. Prvi del tekmovanja je potekal na Ptuju od 26. do 28. julija. Glavni pokrovitelj prireditve so bile Terme Ptuj. Za tehnični in izvedbeni del prireditve pa je skrbel Balonarski klub Ptuj. Usklajenost delovanja Term in kluba je bila na zaupanja vredni ravni. Zbralo se je 21 balonarskih ekip, ki so bile pripravljene poleteti iz Term in s svojo barvitostjo balonov polepšati nebo nad Ptujem. Prvi dan balonarskega praznika seje pričel z ugotovitvijo, da piha jugovzhodnik in da z jutranjim poletom ne bo nič, ker bi premočan veter ogrožal var- Pogled na Terme Ptuj nost ekip. V tovrstnih primerih se organizira nadomestni program, tako da so posamezne ekipe obiskale znamenitosti mesta. V večernih urah so Terme organizirale balonarsko noč z živo glasbo in rajanjem do zgodnjih jutranjih ur. 28. julija je bila vremenska napoved ugodna, veter se je umiril in jutro se je pričelo s tekmovanjem. Tekmuje se tako, da ena ekipa poleti deset minut pred ostalimi, ki ji sledijo, ko balon, ki prvi poleti, pristane na kraju pristanka. Ekipa razprostre velik, bel, iz blaga narejen križ, ki ostalim, ki ga zasledujejo, služi kod ciljna točka. Zasledujoče ekipe balonov na kraj, označen s križem, iz balonov v preletu odvržejo oštevičene mar-kerje, ki jih dobijo tik pred pole- tom. Ekipa, ki odvrže marker najbližje označbi križa, je zmagovalec tekme. Kot znak zaupanja si lahko štejemo to, da je naš predsednik Branko Ambrožič na vseh treh tekmah Alpe-Adria cup-a opravljal nalogo vodje tekmovanja. Kot domačini in gostitelji smo poleteli z balonom Terme Ptuj proti Selam na Dravskem polju, kjer je bil na križišču poljskih poti postavljen cilj tekmovanja. Zmagovalci tekme so bili: 1. Johann Almer — Avstrija 2. Samo Cejan — Slovenija 3. Darko Kralj — Slovenija Zanimivost tekmovanja je bila udeležba dveh ekip balonov iz Hrvaške in Slovenije, kjer so bili piloti ženske. Drugi del Alpe-Adria se je odvijal v avstrijski Radgoni. V Bad Radkensburg smo odpotovali z balonom Terme Ptuj v sestavi Branko Ambrožič, pilot, člani ekipe: Andrej Doberšek, Janko Levanič in Zlatko Ješe. Pričetek je bil 13. septembra v večernih urah. Program je predvideval nočno pihanje - postavljanje balonov, kar je posebna zanimivost. Naši ekipi se je prvič zgodilo, daje morala balon postaviti v nočnih pogojih zmanjšane vidljivosti. Preizkušnjo je dobro opravila in pogled na prizorišče dogajanja ob nočnem kurjenju balonov je bil veličasten. Ena od avstrijskih ekip je doživela nemilo srečanje z rojem os, ki so domovale v luknji na travniku, kjer so postavljali svoj balon, zato so se morali razbežati. 14. septembra se je zgodil za balonaije iz Slovenije in Avstrije zelo pomemben dogodek. Prvič v zgodovini slovensko-avstrijskega balonarstva se je zgodilo, da so baloni z ekipami - 10 udeležencev - organizirano preleteli državno mejo. Iz avstrijske Radgone smo poleteli in pristali v Cankovi v krasnem in sončnem vremenu. Doživetje je bilo enkratno. Pred poletom in preletom avstrij- sko-slovenske meje je Balonarski klub Ptuj zbral vsa potrebna dovoljenja od pristojnih državnih institucij, ki so nam dovolile prelet državnih meja. Istega dne je vse udeležence Alpe-Adria sprejel in nagovoril župan avstrijske Radgone in nam zaželel prijetno bivanje. Pokrovitelj tekmovanja podjetje Dove pa nam je razdelil priložnostna darilca. V popoldanskem času je bila organizirana in izpeljana tekma lova na lisico. Bistvo tega tekmovanja je, da udeleženci sledijo prvi ekipi balona, ki ob pristanku postavi cilj, ostale ekipe balonov pa v preletu odvržejo marketje. Zmagovalci so bili: 1. Miran Munda — Slovenija 2. Darko Kralj - Slovenija 3. Štefan Bertalanič — Slovenija 15. septembra je bil načrtovan polet iz Gornje Radgone v smeri Prekmurja. Ob 8. uri smo se zbrali ob progi za spidvej v Gornji Radgoni. Polet nad prekmurskimi ravnicami je bil čudovit. Pristali smo v Rakičanu. Pri tem poletu so bili naslednji rezultati: 1. Johann Almer — Avstrija 2. Miran Munda — Slovenija 3. Darko Kralj — Slovenija Tretji del tekmovanja Alpe-Adria se je pričel v Puchu v Avstriji, kjer smo se srečali s prijatelji in ekipami iz predhodnih tekmovanj na Ptuju in obeh Radgonah. Zanimivost tokratnega srečanja je bil prevoz balonarske pošte. V ta namen je naša ekipa 26. oktobra zjutraj poletela iz Feldbacha, kjer je od uslužbencev avstrijske pošte prejela dve zaplombirani vreči. Po enournem poletu smo pristali v bližini Riegershburga, kjer smo pošto ponovno predali avstrijski pošti. Sam polet je bil zelo zanimiv, ker smo leteli nad hribovito pokrajino, ki bi jo lahko primerjali s Halozami. Iz omenjene koče je čudovit pogled na okoliško hribovje, še posebej ob jasnih in sončnih dnevih. V istem času se je v Puchu odvijala načrtovana tekma, kjer so bili naslednji rezultati: 1. Josef Scherzer — Avstrija 2. Miran Munda — Slovenija 3. Johann Almer— Avstrija V Weizu je potekala predstavitev udeležencev Alpe-Adria cup-a in podelitev pokalov. V končni razvrstitvi so bili prvi trije: 1. Johann Almer — Avstrija 2. Miran Munda — Slovenija 3. Darko Kralj — Slovenija Zaradi varnostnih ukrepov smo istočasno opravili nočno kurjenje v košarah brez kupol balonov. Tu nas je pričakala množica prebivalcev, ki so nas pozdravili in zaželeli obilo uspeha pri tekmovanju. Ekipe, udeležene na srečanju, pa so prebivalcem Weiza uprizorile pravi gibajoči ognjemet. 26. oktobra je bila organizirana tekma - lov na lisico. Dodeljena nam je bila naloga, da smo prvi poleteli in opravili postavitev cilja za ostale tekmujoče balone. Rezultati tekme za posamezne ekipe so bili: 1. Josef Scherzer — Avstrija 2. Darko Kralj — Slovenija 3. Miran Munda — Slovenija S to zadnjo tekmo lova na lisico je bilo končano tekmovanje. Alpe-Adria cup postaja tradicionalna prireditev za balonarsko sceno Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V naslednjih letih se bo tekmovanja udeležila še Madžarska, kar bo nedvomno pridobitev in širitev tekmovanja ter druženja balonarskih ekip. Ena od želja na tekmovanju AlpeAdria cup je bila, da bi organizirano preleteli državno mejo med Hrvaško in Madžarsko. Od balonarskih privržencev pa je odvisno, ali se bodo tovrstne želje tudi uresničile. Balonarji so za to. Za Balonarski klub Zlatko Ješe Š/hpcasi 21 GLEDALIŠČE, RAZSTAVE, PRIREDITVE, ZA OTROKE GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon:+386 2 749 32 50 FaKS:+386 2 749 32 51 gp@gledalisce-ptuj.si http://www.gledalisce-ptuj.si Prireditve Gledališča Ptuj Od 16.12. - 15.1.2003 VESEL / DECEMBER Od ponedeljka, 16. decembra, do petka, 20. decembra, vsak dan ob 16.30 in ob 18.00 gostuje lutkovno gledalište Maribor: TRI ZGODBE O ZAJCU Režiser: Pavel Polak Sobota, 21. december ob 19.30 Steven Berkoff: JAMR, Režiser: Matjaž Latin Ponedeljek, 23. december ob 9.30 in 12.00 za šole in izven, ob 19.30 za izven Lutz Hübner: CREEPS, Režiser: Rene Maurin Torek, 24. december ob 9.30 in 12.00 Lutz Hübner: CREEPS, Režiser: Rene Maurin Četrtek, 26. december ob 19.30 OSREDNJA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI Koncert pihalnega orkestra Ptuj Petek, 27. december ob 19.30 Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89, Režiser: Samo M. Strelec Sobota, 28. december ob 19.30 Steven Berkoff: JAMR, Režiser: Matjaž Latin Sreda, 8. januar ob 9.30 in 12.00 Lutz Hübner: CREEPS, Režiser: Rene Maurin, gostovanje v Novem mestu Četrtek, 9. januar ob 9.30 in 12.00 Lutz Hübner: CREEPS, Režiser: Rene Maurin, gostovanje v Novem mestu Sobota, 11. januar ob 10.00 in 11.30 Juhu hu! Dedek Mraz vabi Gledališče Ptuj, Center interesnih dejavnosti in Društvo prijateljev mladine Ptuj vabijo na Veseli december v Gledališču Ptuj od 16. do 20. decembra 2002. Lutkovno gledališče Maribor bo izvajajo Tri zgodbe o zajcu, vsak dan ob 16.30 in ob 18.00. Po vsaki predstavi bo otroke obiskal dedek Mraz s spremstvom. Otroci imajo brezplačen vstop, potrebujejo pa vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Vstopnice so v predprodaji v Gledališču Ptuj vsak delavnik od 9. do 13. ure. Dedek Mraz prosi vse otroke, naj prinesejo s sabo risbice in pisma z dobrimi željami za vse otroke na svetu. Zbirali jih bomo v posebnem nabiralniku, zato naj bo na vsakem izdelku napisano ime, priimek, starost in naslov. Naj risbico in naj pismo bo dedek Mraz nagradil. Prijazno vabljeni v deželo pravljic vsi, ki jih imate radi! ŠPORTNI ZAVOD 2250 PTUJ, ĆUĆK0VA 7, TEL: 02 787 76 30 FAX: 02 787 76 31 V Športne prireditve Torek, 10.12.02 ŠPORTNA DVORANA MLADIKA 14.00-21.30 Sreda, 11.12.02 OŠ Mladika, Ptuj - dan šole 14.00-17.00 Četrtek, 12.12.02 Košarka, področno osnovnošolsko tekmovanje 17.00-18.30 Sobota, 14.12.02 Mali nogomet, tekma - Agis 13.00-18.00 Sobota, 21.12.02 Nogomet, turnir, U-IO, MNZ Ptuj 9.00-15.00 Nogomet, turnir, U-8, MNZ Ptuj 15.00 Sobota, 28.12.02 Novoletna prireditev, Gastro Ptuj 11.00-15.00 Sreda, 08.1.03 Karate, trenerski seminar, Karate klub DO 14.00-16.00 Sobota, 18.1.03 Košarka, ŠKL - Olge Meglič 9.00-13.00 Nogomet, U-10, MNZ Ptuj ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 14.12.02 8.00-14.00 Mali nogomet, liga MNZ 15.00 Rokomet, mladinke, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor 17.00 Rokomet, starejši dečki, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj 19.00 Nedelja, 15.12.02 Rokomet, člani, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj 8.00-16.30 Sobota, 21.12.02 Mali nogomet, liga MNZ 8.00-20.00 Nedelja, 22.12.02 Mali nogomet, liga MNZ 8.00-16.30 Četrtek, 26.12.02 Mali nogomet, liga MNZ 18.00-21.00 Sobota, 28.12.02 Mali nogomet, revijalna tekma, KMN Petovia : Lesna 8.00-20.00 Nedelja, 29.12.02 Mali nogomet, liga MNZ 8.00-16.30 Sobota, 04.1.03 Mali nogomet, liga MNZ 8.00-16.30 Nedelja, 05.1.03 Mali nogomet, liga MNZ 8.00-16.30 Sobota, 11.1.03 Mali nogomet, liga MNZ 8.00-16.30 Nedelja, 12.1.03 Mali nogomet, liga MNZ 8.00-16.30 Sobota, 18.1.03 Mali nogomet, liga MNZ 8.00-16.30 Nedelja, 20.1.03 Mali nogomet, liga MNZ 8.00-16.30 Mali nogomet, liga MNZ ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 21.12.02 18.00 Odbojka, članice, prvenstvena tekma, 2. DOL, ŽOK Ptuj Sobota, 11.1.03 19.00 Košarka, člani, prvenstvena tekma, Košarkaški klub Haloze Strokovni delavec: Direktor: Marjan Lenartič mag. Stanko Glažar 22 cfypCOA 750 let kulture vina MEDNARODNA BOKSARSKA REVIJA ZA ZLATO ROKAVICO SLOVENIJE OZE Srečno Vlatko Nikolov in Dušan Rakuš navdušila lati rokavici ob 1CV Nikolovu še L Ptujčanki Domi-nikjÄajtegel in Bistričanu Gregi Loviščku Najstarejše slovensko mesto je bilo prizorišče že 22. članske moške, tretje mladinske in druge ženske mednarodne boksarske revije za zlato rokavico Slovenije. V športni dvorani ptujskega srednješolskega športnega centra jo je odlično pripravil Boksarski klub Ptuj. Prireditelji pa niso bili najbolj zadovoljni z odzivom povabljenih boksarjev, saj so ob slovenskih v ring stopili le še hrvaški. Nastopilo je enajst parov, po dva ženska in mladinska ter sedem članskih. Predsednik BK Ptuj Slavko Dokl (v sredini) v pogovoru z Vladimirjem Sitarjem (selektorjem slovenske kickboks reprezentance). Foto: Črtomir Goznik ’’Kljub odsotnosti avstrijskih in italijanskih boksarjev je revija uspela. Gledalci so videli nekaj zanimivih in kakovostnih dvobojev, tako da smo po tej plati zadovoljni,” je po reviji povedal prvo ime slovenskega boksa in predsednik BK Ptuj Slavko Dokl. Ivo Kornik Razstavišče v Mestni hiši V petek, 20. decembra, ob 12. uri bo slovesno odprta razstava ročnih del članov Medobčinskega društva invalidov Ptuj. Vljudno vabljeni na otvoritveno slovesnost in ogled. 750 let kulture vina HMOZE 2003 SILVESTROVANJE 2002 na prostem KDAJ: 31. 12. 2002 od 20. do 3. ure KAJ: zabavna prireditev javnega pomena KJE: Mestni trg na Ptuju ORGANIZATOR: Lokalna turistična organizacija Ptuj GLAVNI POKROVITELJ: Mestna občina Ptuj PROGRAM: 21.00- 22.00 - mehanska glasba 22.00- 24.00 - ansambel Mlada pot 00.15 - nagovor ptujskega župana dr. Štefana Čelana 00.20 - ognjemet s ptujskega gradu 00.20-03.00 - ansambel Mlada pot ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Ptuj. Prešernova ul. 6, Poslovalnica Prešernova, tel.: 02 787 04 44 Izpostava Super mesto, tel.: 02 748 02 70 Poslovalnica Ormož, tel.: 02 740 27 84 V Novi Ljubljanski banki Vam ponujamo ugodna gotovinska posojila od 3 mesecev do 5 let. Posojilo do 3 let Vam uredimo že v roku 1 ure potrebujete le bančno kartico NLB in osebni dokument. V letu 2003 Vam želimo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ V januarju 2003 začnemo nove oblike izobraževanj: Vabimo vse zainteresirane občane, ki želijo razvijati svoj raziskovalni in ustvarjalni duh, v študijske krožke: "Beremo z Manco Košir" "Potujemo po Sloveniji" "Spoznajmo svoj kraj" "Novinarstvo" Udeležba v krožkih ie brezplačna! OSNOVNA ŠOLA za odrasle 7., 8. razred BREZPLAČNA! IZOBRAŽEVANJA za RAČUNOVODJE pod vodstvom ga. Marije MAGDALENO: USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKA DELA - 250 ur DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO -120 ur Za včlanitev v izobraževanja ali za dodatne informacije se lahko oglasite na Ljudski univerzi Ptuj, Mestni trg 2 ali nas pokličete na tel.: 02 749 21 50! Veseli bomo vašega obiska! ▲pe petovia Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 oddelek papirnice, tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 2l. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 2l. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE ■ PE PANORAMA Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE • PE SOLID Naročnik: Dornava 8lc, Dornava, tel. 02/755 48 3l ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO DECEMBER: JANUAR: 30 - ponedeljek 20.-7. ure 31 - torek 20.-7. ure 1 - sreda 20.-7. ure 2 - četrtek 20.-7. ure 3 - petek 20.-7. ure 4-sobota 14.-7. ure 5 - nedelja 24. ur Dežurstvo končamo 1. januarja 2003 ob 7. uri. Dežurstvo končamo 6. januarja 2003 ob 7. uri. ZAGOTOVITE Sl SVOJ OGLASNI PROSTOR GSM: 031 304 851 e-posta: irenamarcetic@email.si ;AK MESEC BREZPLAČNO PREJME NA DOM 8750 GOSPODINSTEV LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj jE QDPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 -14.00 dežurstvo: DECEMBER : 9.12.2002-29.12.2002 jANUAR : 6.1.2003-31.1.2003 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjuTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjuTRAj OO 7. URE NASLEDNjEtjA ONE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14. uro. Silil» TISKOVINA LETO Vlil 25. SEPTEMBER 2002 u p fl d n i POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ TN I K ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 9 Vsebina 58. SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet Glasbene šole Karol Pahor Ptuj 59. SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet Centra za socialno delo Ptuj 60. SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju Volilne komisije Mestne občine Ptuj 61. SKLEP o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj 62. SKLEP o določitvi cen programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj 63. SKLEP o soglasju k imenovanju direktorja Športnega zavoda Ptuj 64. PRAVILA za izrabo prostora v mediju Ptujčan za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov v volilni kampanji 2002 65. OBVESTILO o vpisu v 1. razred osemletne osnovne šole na območju Mestne občine Ptuj za šolsko leto 2003/2004 66. TARIFNI SISTEM za prodajo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj 67. SKLIC zbora občanov Mestne četrti Panorama za naselji Vičava in Orešje 68. PROGRAM PRIPRAVE sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas-severozahodni del, morfološko območje "P 58. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) in 16. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 3/98) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na seji, dne 23. septembra 2002, sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet Glasbene šole Karol Pahor Ptuj 7. Mestni svet imenuje za predstavnike Mestne občine Ptuj v Svetu javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj: - Konrada Rižnerja, roj. 1942, stanujočega na Ptuju, Spuhlja 107/b, - Miroslava Letonja, roj. 1 954, stanujočega na Ptuju, Arbajterjeva 7 - Franca Petka, roj. 1942, stanujočega na Ptuju, Langusova ul. 1. 2. Mandatna doba imenovanih članov sveta začne teči z dnem konstituiranja novoizvoljenega Sveta javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-10/02-106 Datum: 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 59. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) in 12. člena Statuta Centra za socialno delo Ptuj je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na seji, dne 23. septembra 2002, sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet Centra za socialno delo Ptuj 7. Mestni svet imenuje za predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet Centra za socialno delo Ptuj: - Janeza Rožmarina, roj. 1951, stanujočega na Ptuju, Poljska cesta 13/a, - Jurija Šarmana, roj. 1963, stanujočega na Ptuj, Kajuhova ul. 5. 2. Mandatna doba imenovanih članov sveta začne teči z dnem konstituiranja novoizvoljenega Sveta Centra za socialno delo Ptuj. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-12/02-106 Datum: 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 60. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo) in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 51/02), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 23. septembra 2002, sprejel SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju Volilne komisije Mestne občine Ptuj 1. Petru Pribožiču, roj. 1963, stanujočemu na Ptuju, Ormoška 89, ki je bil s sklepom o imenovanju Volilne komisije Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/00) imenovan za namestnika člana volilne komisije, je po zakonu prenehal mandat. 2. Za namestnika člana Volilne komisije Mestne občine Ptuj se imenuje Andrej Erbus, roj. 1977, stanujoč na Ptuju, Poljska cesta 18. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-1/00 Datum: 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 61. Na podlagi 9. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/96), 41. in 43. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75//94) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99- prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji v zvezi z izbiro kandidatov, prijavljenih na javni razpis za direktorja Gledališča Ptuj, dne 23. septembra 2002, sprejel naslednji SKLEP 7. Mestni svet Mestne občine Ptuj ne izbere nobenega izmed na javni razpis prijavljenih kandidatov za direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj. 2. Mestni svet Mestne občine Ptuj imenuje kandidata Reneja MAURINA, roj. 1971, dipl. režiserja, stanujočega Maribor, Glavni trg 25, za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Gledališče Ptuj od 1.10.2002 za čas šestih mesecev. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-17/01-106 Datum: 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 62. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in št. 2/01) in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 in št. 44/00) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 41. seji, dne 23. septembra, sprejel naslednji SKLEP o določitvi cene programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj določa cene programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj in sicer: (Glej tabelo.) 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1.10.2002. Številka: 380-01-2/00-304 Datum: 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 63. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) in 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Tabela Zap. št. Starostna skupina oz. storitev Cena 1. od 1 do 3 let 70.844,00 SIT/mesec 2. od 3 do 7 let 58.281,00 SIT / mesec 3. razvojni oddelek 205.653,00 SIT / mesec 4. integrirani otrok v redni oddelek 162.160,00 SIT/mesec 5. poldnevni program (5- 6 ur) - od 1 do 3 let 59.715,00 SIT/mesec - od 3 do 6 let 37.124,00 SIT / mesec - kosilo 3.990,00 SIT / mesec 6. priprava na šolo na oddelek 327.105,00 SIT/oddelek 7. dodatni program mesečno 4.987,00 SIT/mesec - dodatni program na uro 500,00 SIT/uro 8. vzg. program v bolnišnici na oddelek 472.909,00 SIT/mesec - cena na otroka na dan (plačuje se po izstavljenih računih - domicilni princip) 2.252,00 SIT/dan 9. opomin 225,00 SIT 10. malica v oddelku priprave na šolo 82,00 SIT/dan 11. odbitek za hrano (v sorazmerni višini plačila vrtca) 302,00 SIT / dan 12. izpad otrok v poletnih mesecih (PŠ) pokrije proračun 13. rezervacija otrok v poletnih mesecih v višini 50% vlagateljevega plačilnega razreda za opravljanje športne dejavnosti na Ptuju (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/94) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na seji, dne 23. septembra 2002, sprejel SKLEP o soglasju k imenovanju direktorja Športnega zavoda Ptuj J. Mestni svet Mestne občine Ptuj daje soglasje k imenovanju mag. Stanka Glažarja, roj. 1 963, dipl. organizator dela, stanujoč Haj-doše 38/a, za direktorja Športnega zavoda Ptuj. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-13/02-106 Datum: 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 64. Na podlagi 5. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 1 7/97) in v skladu z Odlokom o izdajateljstvu javnega glasila Ptujčan (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik MO Ptuj št. 1/97 in 1/98) je Uredništvo Ptujčana na seji, dne 11.9.2002, določilo PRAVILA za izrabo prostora v mediju Ptujčan za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov v volilni kampanji 2002 Vsem političnim strankam in listam kandidatov, ki s svojimi kandidati kandidirajo na volitvah predsednika države in na lokalnih volitvah v Mestni občini Ptuj v letu 2002 je za predvolilno kampanjo v mediju Ptujčan brezplačno na voljo ena tretjina strani barvnega tiska. 2. Vsem političnim strankam in listam kandidatov, ki s svojimi kandidati kandidirajo na volitvah predsednika države in na lokalnih volitvah v Mestni občini Ptuj v letu 2002, je omogočeno, da si dodatni prostor v mediju Ptujčan zagotovijo po ceniku oglasov, ki velja za oglaševanje v mediju, vendar največ v obsegu dve tretjine strani medija na posamezno politično stranko oziroma listo kandidatov. 3. Volilni oglas mora biti označen z navedbo naročnika. Vsak sponzoriran volilni oglas mora biti jasno označen kot takšen, z navedbo sponzorjevega imena ali njegovega znaka. 4. Prispevki morajo biti dostavljeni na disketi in izpisu na sedež uredništva osebno. Rok za oddajo prispevkov je do 11. oktobra 2002 do 12. ure. 5. Uredništvo Ptujčana si pridružuje pravico do manjše korekcije pri oblikovanju objav v soglasju z naročnikom. Podrobnejše informacije si lahko organizatorji volilne kampanje pridobijo na sedežu uredništva Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj. Številka: 006-01-6/02 Datum: 11.9.2002 Uredništvo medija Ptujčan 65. OBVESTILO o vpisu v 1. razred osemletne osnovne šole na območju Mestne občine Ptuj za šolsko leto 2003/2004 Šolske novince bomo vpisovali: • v sredo, 16. 10. 2002, od 8. do 17. ure, • v četrtek, 17. 10. 2002, od 8. do 14. ure in • v petek, 18. 10. 2002, od 8. do 14 ure. Vpis je obvezen za otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili 6 let in pol (rojeni leta 1996 do vključno 28. februarja 1997). Vpišejo se lahko tudi otroci, ki so bili rojeni med 1. marcem 1997 in 31. avgustom 1997, a bodo v prvi razred sprejeti le, če bo komisija za sprejem šolskih novincev ugotovila, da so pripravljeni za vstop v šolo. Otroke vpišete v šolo v šolskem okolišu, kjer je njegovo stalno bivališče: 1. OŠ BREG, Rogaška 6, 2251 Ptuj, tel. 782 66 21 Abramičeva ulica, Arničeva ulica, Čehova ulica, Čopova ulica, Draženska cesta, Finž-garjeva ulica, Golobova ulica, Gromova ulica, Hauptmaničeva ulica, Hreničeva ulica, llčeva ulica, Jezova ulica, Jurčičeva ulica, K mitreju, Kersnikova ulica, Koresova ulica, Lazarjeva ulica, Linhartova ulica, Majdina pot, Mariborska cesta, Mejna cesta, Mestni log, Meškova ulica, Mežanova ulica, Mlinska cesta, Na obrežju, Na postajo, Ob Dravi, Ob Studenčnici, Ob železnici, Perger-jeva ulica, Petrovičeva ulica, Poljska cesta, Pot v toplice, Povodnova ulica, Praprotni-kova ulica, Prežihova ulica, Rimska ulica, Rogaška cesta, Sagadinova ulica, Seliškar-jeva ulica, Selska cesta, Slekovčeva ulica, Sodnice, Spolenakova ulica, Stritarjeva pot, Suha veja, Tavčarjeva lica, Toplakova ulica, Trajanova ulica, Trdinova ulica, Turniška ulica, Ulica 14. divizije, Ulica Haloškega voda, Ulica Pohorskega bataljona, Ulica Šercerjeve brigade, Ulica Zetalskega Jožeta, Ulica prvega maja, Vespazianova ulica, Zadružni trg, Zagrebška cesta, Zidanškova ulica, Zunkovičeva ulica, Sp. Hajdina št. 22/č in od št. 65 do 143, Draženci od št. 1 do91, Lancova vas od št. 92 do 98. 2. OŠ LJUDSKI VRT, Župančičeva 10, 2250 Ptuj, tel. 745 16 21 Anželova ulica, Arbajterjeva ulica, Bevkova ulica, Cesta 8. avgusta, Flegeričeva ulica, Frankovičeva ulica, Frasova ulica, Gomi-Išakova ulica, Hercegova ulica, Kajuhova ulica, Kariževa ulica, Kicar, Kraigherjeva ulica, Krambergerjevo pot, Kratka ulica, Langusova ulica, Levstikova pot, Ljudski vrt, Meglova pot, Mestni Vrh od št. 1 do 17, Murščeva ulica, Na jasi, Natašina-pot, Nova vas pri Ptuju, Obrtniška ulica, Osterčeva ulica, Peršonova ulica, Podvinci, Potrčeva cesta (neparne od št. 31 naprej, parne od št. 40 naprej), Prečna pot, Rabelčja vas, Rimska ploščad št. 24, 25, Slovenskogo-riška cesta, Svržnjakova ulica, Švajgerjeva ulica, Trubarjeva ulica, Ulica Anice Kauč-evič, Ulica Anice Kolarič, Ulica Avgusta Hlu-piča, Ulica Jožefe Lackove, Ulica Lackove čete, Ulica Stanka Brenčiča, Ulica 5. prekomorske od št. 1 do 9, Ulica 25. maja -parne številke ter št 1 in 1/a, Vodova ulica, Zechnerjeva ulica, Zoisova pot, Zabjak, Zgečeva ulica, Zupančičeva ulica. 3. PŠ GRAJENA, Grajena 60, 2250 Ptuj, tel. 754 40 30 Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Vur-bergu, Mestni Vrh št. 74 in 74/a ter od št. 76 do 122. 4. OŠ OLGE MEGLIČ, Prešernova 31,2250 Ptuj, tel 749 20 10 Cafova ulica, Črtkova ulica, Čufarjeva ulica, Dravska ulica od št. 12 do 31, Erjavčeva pot, Gajzerjeva ulica, Grajska ulica, Jenkova ulica, Kettejeva ulica, Klepova ulica, Krčevina pri Ptuju od št. 64a do 87, Maistrova ulica, Med vrti, Mestni Vrh od št. 1 7a do 73 in št. 75, Muzejski trg, Na gradu, Na hribu, Orešje, Pivkova ulica, Prešernova ulica, Raičeva ulica, Reševa ulica, Sovretova pot, Štuki, Ulica kneza Koclja, Ulica Vide Alič, Ul. 25. maja - neparne številke -(razen št. 1 in 1/a), Ul. 5. prekomorske od št. 11 do 21, Vičava, Volkmerjeva cesta od št. 1 6 naprej, Zavč-eva ulica. OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, PŠ Grajena, OŠ Mladika in OŠ Olge Meglič bodo za šolsko leto 2003/2004 vpisovale otroke v devetletno osnovno šolo. Ta vpis bo predvidoma v februarju 2002 in bo vključeval otroke, rojene leta 1997, ki bodo vpisani v program devetletne osnovne šole. Šolski okoliš OŠ Mladika: 1. OŠ MLADIKA, Žnidaričevo nabrežje 1, 2250 Ptuj, tel. 771 19 71 Arnuševa ulica, Aškerčeva ulica, Belšakova ulica, Brstje, Cankarjeva ulica, Ciril-Metodov drevored, Cvetkov trg, Čarmanova ulica, Čučkova ulica, Dornavska cesta, Dravska ulica od št. 1 do 11, Gregorčičev drevored, Groharjeva pot, Hermanova ulica, Jadranska ulica, K jezeru, Kerenčičeva ulica, Kogojeva pot, Kokolova ulica; Krempljeva ulica, Kvedrova ulica, Macunova ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Minoritski trg, Mladinska ulica, Murkova ulica, Na tratah, Nova cesta, Novi trg, Ob Grajeni, Ob Rogoznici, Ormoška cesta, Osojnikova cesta, Panonska ulica, Potrčeva cesta (lihe do št. 29 in sode do št. 38), Puhova ulica, Rajšpova ulica, Remčeva ulica, Ribiška pot, Rimska ploščad (razen št. 24, 25), Rogozniška cesta, Satlerjeva ulica, Severova ulica, Slomškova ulica, Slovenski trg, Spuhlja, Seronova ulica, Špindlerjeva ulica, Štrafelova ulica, Tiha pot, Trstenjakova ulica, Ulica Franca Kosca, Ulica heroja Lacka, Ulica Viktorina Ptujskega, Vegova ulica, Vodnikova ulica, Volkmerjeva cesta od št. 5 do 11, Vošnjakova ulica, Vrazov trg, Vrtnarska pot, Wilhelmova ulica, Zelenikova ulica, Žnidaričevo nabrežje. Starše in skrbnike prosimo, da k vpisu pridejo z otrokom in s seboj prinesejo otrokov izpisek iz rojstne matične knjige. Če bo vpis na posamezne šole presegal zmogljivosti, bo v sodelovanju s starši del vpisanih otrok prerazporejen v druge osnovne šole. Pri razporejanju otrok bo kot prvi kriterij upoštevana oddaljenost otrokovega bivališča od šole, morebitne specifične potrebe posameznih otrok in v okviru možnosti tudi želje staršev. Mestna občina Ptuj 66. Na podlagi 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 97. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št.79/99), in 48. člena Odloka o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 9/01, je uprava Komunalnega podjetja Ptuj, d.d., dne 9.4.2002 sprejela TARIFNI SISTEM za prodajo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj I. SPLOŠNA DOLOČBA 7. člen S tem tarifnim sistemom se določa elementi in način njihove uporabe za obračunavan--je dobavljene toplotne energije za različne skupine odjemalcem, ki jo dobavitelj Komunalno podjetje Ptuj, d.d., dobavlja iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj. II. TARIFNA ELEMENTA IN TARIFNI POSTAVKI 2. člen Tarifna elementa, za katere se ugotavlja tarifni postavki, sta: - dobavljena količina toplote, - priključna moč. 3. člen .Tarifni postavki, za posamezna tarifna elementa sta: - dobavljena količina toplote v SIT/MWh, - priključna moč v SIT/kVV/leto. 4. člen Znesek za dobavljeno količino toplote zajema stroške, ki so odvisni od porabe in pokrivajo stroške proizvodnje in distribucije toplote. Odjemalcem se obračunavajo kot stroški energija ali variabilni del (skrajšano »VD«). Količina dobavljene energije v MWh, se ugotavlja mesečno, na osnovi 23., 24. in 27. člena Odloka o splošnih pogojih za dobavo ali odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/01 - v nadaljnjem besedilu "p°9°ii")/ zaokroži se na dve decimalni mesti. 5. člen Znesek za priključna moč zajema stroške, ki niso odvisni od porabe toplotne energije in pokrivajo stroške obratovanja sistema. Odjemalcem se obračunavajo kot stroški moč ali fiksni del cene (skrajšano »FD«). Količina priključne moči v kW se ugotavlja na osnovi določil 21. člena pogojev, zaokroži se na dve decimalni mesti. III. ODJEMNE SKUPINE ODJEMALCEV TOPLOTNE ENERGIJE 6. člen Odjemalci toplotne energije so razvrščeni v dve odjemni skupini in sicer: - stanovanjski odjem, - ostali odjem. 7. člen Stanovanjski odjem zajema: - stanovanja v večstanovanjski hiši, ki imajo več kot eno stanovanje, - stanovanja v poslovno stanovanjski hiši . Ostali odjem zajema: - vsi odjemalci, ki niso navedeni kot stanovanjski odjem. IV. OBRAČUN DOBAVE TOPLOTNE ENERGIJE 8. člen Dobava toplotne energije se pri posameznem odjemalcu obračuna glede na: - razvrstitev odjemalca v ustrezno odjemno skupino, - obračun dobavljene količine toplotne energije po veljavni tarifi in načinu obračuna, - obračun priključne moči po veljavni tarifi in načinu obračuna, - obračun ostalih storitev. 9. člen Izračun mesečnega stroška dobavljene toplotne energije za odjemno mesto j odjemne skupine ostali odjem: - Stroški energija (VD): SIT = MWh X SIT/MWh Pri čemer pomeni: MWh - dobavljena količina toplote, SIT/MWh - tarifna postavka dobavljena količina toplote, odjemne skupine ostali odjem. Znesek za stroške energije pri odjemalcih skupnega mesta, se med odjemalce razdeli v skladu z določili 17. ali 18. člena pogojev. - Stroški moč (FD): SIT = PM X SIT/kW/mesec Pri čemer pomeni: PM - priključna moč v kW, , SIT/kW/mesec - tarifna postavka priključno moč odjemne skupine ostali odjem. Znesek za priključno moč pri odjemalcih skupnega mesta, se med odjemalce razdeli v skladu z določili 1 7. ali 1 8. člena pogojev. 10. člen V kolikor ima odjemalec ostalega odjema, s samostojnim odjemnim mestom, v toplotni postaji vgrajene varovalke s krmilno izvršilnimi elementi za omejevanje maksimalne moči odjema, lahko dobavitelj z odjemalcem s pogodbo dogovori pogodbeno pri- ključno moč. Pogodbena priključna moč je s tem osnova za obračun stroškov dobavljene toplotne energije - stroški priključne moči. 71. člen Izračun mesečnega stroška dobavljene toplotne energije za odjemno mesto odjemne skupine stanovanjski odjem: - Stroški energija (VD) : SIT = MWh X SIT/MWh Pri čemer pomeni: MWh - dobavljena količina toplote, SIT/MWh - tarifna postavka dobavljena količina toplote, odjemne skupine stanovanjski odjem. Znesek za stroške energije pri odjemalcih skupnega mesta, se med odjemalce razdeli v skladu z določili 17. ali 18. člena pogojev. - Stroški moč: zaračunavajo se 12. mesečnih obrokih, mesečni obrok znaša: SIT = m2 X SIT/m2/mesec Pri čemer pomeni : m2 - neto ogrevana stanovanjska površina na odjemnem mestu (18. člen pogojev). SIT/m2/mesec - izračuna se na način: PM X SIT/kW/mesec : m2 Pri čemer pomeni: PM - priključna moč odjemalcev odjemne skupine stanovanjski odjem (količina priključne moči v kW se ugotavlja na osnovi določil 21. člena pogojev, zaokroži se na dve decimalni mesti). SIT/kW/mesec - tarifna postavka priključna moč odjemne skupine stanovanjski odjem, m2 - skupna ogrevana površina odjemalcev odjemne skupine stanovanjski odjem. Znesek zo priključno moč pri odjemalcih skupnega odjemnega mesta, se med odjemalce razdeli v skladu z določili 1 7. ali 18. člena pogojev. V. PLAČILO DOBAVLJENE TOPLOTNE ENERGIJE 72. člen Odjemalec mora'plačati dobavljeno toplotno energijo in storitve, ki se zaračunavajo skupaj s toplotno energijo, najpozneje v 15. dneh od datuma opravljene storitve, če zakon ali pogodbe ne določata drugače. 73. člen Dobavitelj zaračunava odjemalcem stroške izterjave glede na dejanske sodne stroške in ustavitve dobave toplotne energije, stroške neopravičenih reklamacij in druge stroške po ceniku dobavitelja. 14. člen Odjemalec je dolžan plačati stroške pri- ključne moči, tudi za čas, ko mu je po določbah 37., 38., in 39. člena pogojev prekinjena ali ustavljena dobava toplotne energije ali toplotne energije iz sistema ni odjemal. VI. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN DOLOČANJA TARIFNIH POSTAVK 75. člen Cene tarifnih postavk za stanovanjski odjem oblikuje uprava dobavitelja v skladu z veljavno zakonodajo, veljavno metodologijo in navodili za oblikovanje tovrstnih storitev. Cene tarifnih postavk za ostali odjem oblikuje uprava dobavitelja z odjemalci pogodbeno, po veljavni metodologiji. Višino tarifnih postavk izdela in javno objavi dobavitelj, potem, ko si je pridobil vsa soglasja v skladu z veljavno zakonodajo. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Tarifni sistem sprejme uprava dobavitelja po predhodnem soglasju Mestnega sveta Mestne občine Ptuj in ga javno objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. 7 7. člen Soglasje k tarifnemu sistemu je dal Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 37. seji dne 22.4.2002 in je bilo objavljeno v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj št.4/02. 78. člen Tarifni sistem stopi v veljavo z dnem izdaje soalasja sveta MO PTUJ, uporablja pa se od 1.10.2002. Komunalno podjetje Ptuj 67. Na podlagi 35. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) v zvezi s pisno zahtevo občanov za sklic delnega zbora občanov Mestne četrti Panorama za naselji Vičava in Orešje SKLICUJEM zbor občanov Mestne četrti Panorama za naselji Vičava in Orešje 7. Zbor občanov Mestne četrti Panorama za naselji Vičava in Orešje bo v torek, 8. oktobra 2002, ob 19. uri v Domu krajanov Olge Meglič, Vičava 46. 2. Na zboru bomo obravnavali pobude za izgradnjo objektov gospodarske infrastrukture na območju naselij Vičava in Orešje. 3. V razpravi in pri odločanju na zboru občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico in stalno prebivališče na območju sklicanega zbora občanov. Zbor občanov je sklepčen, če je na zboru navzočih najmanj pet odstotkov volivcev z območja sklica zbora občanov. Številka: 062-01-1/02 Datum: 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 68. Na podlagi 34. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 23. septembra 2002, sprejel PROGRAM PRIPRAVE sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas-severozahodni del, morfološko območje "f" 7. člen (uvodna določba) S tem programom se določi program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas-severozahodni del, morfološko območje "f", ki kot možnost /toleranco/ dopušča preureditev vertikalno zasnovanih dvonivojskih kleti stanovanjskih lamel (prva klet je garaža; druga klet so kletne shrambe in pomožni prostori) v enonivojske kleti, s sestavljeno tlorisno površino, segajočo tudi pod območje travnika, namenjenega za igre z žogo (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve ZN). Predlagana sprememba podzemnih kletnih etaž pomeni, v skladu z zakonom, tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov ali naprav, ki jih z dovoljenjem lahko dopusti upravni organ pri izvedbi zazidalnega načrta. 2. člen (zakonske osnove) Spremembe in dopolnitve ZN se pripravijo skladno z določili Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01) in skladno z določili Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). 3. člen (vsebina programa priprave) S tem programom se določijo: • območje sprememb in dopolnitev ZN • strokovna gradiva, ki jih je potrebno pripraviti • potek priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ZN • roki priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ZN • subjekti, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN • nosilec strokovnih aktivnosti pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN • obveznosti v zvezi s financiranjem sprememb in dopolnitev ZN 4. člen (območje sprememb in dopolnitev ZN) Spremembe in dopolnitve ZN se pripravijo za morfološko območje f, namenjeno izključno blokovni gradnji in s površino, ki meri približno 1,94 ha. Za ostala območja se morebitne spremembe in/ali dopolnitve ZN izdelujejo kasneje in separatno, v skladu s takrat izraženimi potrebami in zahtevami investitorja(-jev). 5. člen (strokovna gradiva) Strokovna gradiva, ki jih je potrebno pripraviti za spremembe in dopolnitve ZN: • idejno zasnovo podzemne kletne etaže • mnenje Službe mestnega arhitekta k predlagani idejni zasnovi 6. člen (potek priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ZN) Potek priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ZN: • pridobitev zahtev, smernic in pogojev soglasodajalcev in mnenjedajalcev (dajalci soglasij in mnenj so navedeni v 3. točki 8. člena tega programa priprave) • izdelava idejne zasnove podzemne kletne etaže • izdelava osnutka sprememb in dopolnitev ZN • župan sprejme sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev ZN • javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta traja najmanj en mesec in se izvede na sedežu Mestne občine Ptuj • javna obravnava osnutka sprememb in dopolnitev ZN se izvede v času javne razgrnitve • izdelovalec osnutka sprememb in dopolnitev ZN pripravi strokovna stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve • po končani javni razgrnitvi Mestni svet Mestne občine Ptuj obravnava pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev ZN, ter zavzame do njih svoja stališča • na podlagi teh sprejetih stališč Mestnega sveta Mestne občine Ptuj do pripomb in predlogov se pripravi dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev ZN • dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev ZN se posreduje v soglasje oziroma v pridobitev mnenja soglasodajalcem in mne-njedajalcem, navedenim v 3. točki 8. člena tega programa priprave • dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev ZN, skupaj s soglasji in mnenji, posreduje župan v sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj • Mestni svet Mestne občine Ptuj obravnava in sprejme spremembe in dopolnitve ZN z odlokom 7. člen (roki) Roki priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ZN: • aktivnosti priprave osnutka sprememb in dopolnitev ZN se pričnejo po sprejemu tega programa priprave • osnutek sprememb in dopolnitev ZN se javno razgrne za en mesec • rok za pripravo predloga stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve, je 15 dni po končani javni razgrnitvi • rok za izdelavo dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev ZN, na osnovi sprejetih stališč Mestnega sveta do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve, je 10 dni po prejemu stališč • pridobivanje soglasij in mnenj • sprejem sprememb in dopolnitev ZN na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj (po pridobitvi soglasij in mnenj). 8. člen (subjekti) Subjekti, ki sodelujejo pri pripravi ureditvenega načrta: 1. Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, Ptuj 2. Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj 3. soglasodajalci in mnenjedajalci: 3.1. za področje gospodarjenja z vodami: - VGP Vodnogospodarsko podjetje Drava, Znidaričevo nabrežje 11, Ptuj 3.2. za področje varstva kulturne dediščine: - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor 3.3. za področje energetike: - Elektro Maribor, Poslovna enota Ptuj, Ormoška cesta 26/a, Ptuj - Adriaplin, Dunajska cesta 7, Ljubljana 3.4. za področje prometa, za občinske ceste: - Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, Ptuj 3.5. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Enota Ptuj, Prešernova ulica 29, Ptuj 3.6. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj 3.7. Komunalno podjetje Ptuj, Znidaričevo nabrežje 3, Ptuj 3.8. Ingel, Potrčeva cesta 34, Ptuj 3.9. Telekom Slovenije, Poslovna enota Maribor, Titova cesta 38, Maribor 4. naročnik sprememb in dopolnitev ZN 5. izdelovalec idejne zasnove podzemne kletne etaže 6. izdelovalec sprememb in dopolnitev ZN 9. člen (nosilec strokovnih aktivnosti) Nosilec strokovnih aktivnosti pri pripravi ureditvenega načrta je Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, Ptuj. 10. člen (financiranje) Stroške izdelave ter soglasij sprememb in dopolnitev ZN krije naročnik. 11. člen (končna določba) Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 350-05-67/02 Datum: 6 9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptuj, Priprava za lisk: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Tisk: Florjončič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Geri - ZE Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9%. u p fl d n i V TN I K LETO Vlil 26. OKTOBER 2002 (" ^ . M,/ yß ) ISSN 1318™« ŠTEVILKA 10 Vsebina 69. ODLOK o lokalni vodniški službi v Mestni občini Ptuj 70. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu zazidalnega načrta Rabelčja vas - severozahodni del, morfološko območje "d" /del/ 71. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj 72. OBVESTILO Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca 69. Na podlagi 40. člena Zakona o pospeševanju turizma (Uradni list RS št. 57/98 in 21/02) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.6/99-prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 23. septembra 2002, sprejel ODLOK o lokalni vodniški službi v Mestni občini Ptuj 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Mestna občina Ptuj predpisuje pogoje za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja na območju Mestne občine Ptuj. Program turističnega vodenja določi Lokalna turistična organizacija Ptuj(v nadaljevanju: LTO Ptuj). 2. člen Lokalno turistično vodniško službo v Mestni občini Ptuj organizira LTO Ptuj. 3. člen Dejavnost lokalnega turističnega vode- nja je strokovno vodenje obiskovalcev po vnaprej določenem programu na območju Mestne občine Ptuj. Osebe, ki opravljajo dejavnost turističnega vodenja, so lokalni turistični vodniki. 4. člen Lokalni turistični vodnik domačim in tuj im obiskovalcem Mestne občine Ptuj razkazuje in strokovno pojasnjuje kulturnozgodovinske spomenike, zgodovinske, etnografske in druge znamenitosti ter naravne lepote. Strokovni delavci v muzejih, galerijah in drugih pomembnih objektih, v katerih opravljajo delo vodnika, niso lokalni turistični vodniki. 2. POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI TURISTIČNEGA VODENJA 5. člen Dejavnost turističnega vodenja lahko opravlja oseba, ki opravi strokovni preizkus znanja iz programa strokovne usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika. K strokovnemu preizkusu znanja, ki obsega teoretično praktični del - samostojno strokovno vodenje, se lahko prijavijo osebe, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo in znanje enega tujega jezika za stopnjo srednje strokovne izobrazbe. 6. člen Strokovno usposabljanje za lokalne turistične vodnike organizira LTO Ptuj, izvaja pa strokovna izobraževalna organizacija, ki' jo izbere LTO Ptuj. Strokovna izobraževalna organizacija mora biti strokovno usposobljena za izvajanje usposabljanja lokalnih turističnih vodnikov. Program za usposabljanje in ugotavljanje strokovne usposobljenosti pripravi izobraževalna organizacija, potrdi pa LTO Ptuj. Strokovno usposabljanje za lokalnega turističnega vodnika se konča s preizkusom znanja. Program strokovnega usposabljanja mora slediti naslednjim ciljem: - spoznati zgodovinske in geografske značilnosti mesta Ptuj in okolice, - seznaniti se z etnološkimi znamenitostmi in posebnostmi, - razviti sposobnost komuniciranja s turisti, - spoznati in osvojiti tehnike sprejemanja, vodenja in oskrbe turističnih skupin, Ì3EK» 2 STRAN OKTOBER 2002 - znati sodelovati, organizirati in izpeljati posamezne turistične storitve, - spoznati gospodarske značilnosti in družbene dejavnike mesta Ptuja in okolice. 7. člen , Oseba, ki opravi strokovni preizkus znanja, pridobi naziv lokalni turistični vodnik Mestne občine Ptuj. Veljavnost izkaznice se podaljšuje lokalnemu turističnemu vodniku vsaki dve leti, če , v enem letu opravi vsaj dve turistični i vodenji. i : 3. REGISTER 8. člen , Lokalni turistični vodnik, ki mu je bilo izdano potrdilo o strokovni usposobljenosti lokalnega turističnega vodnika, se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti lokalnega turističnega vodenja 1 vpisati v register lokalnih turističnih vodI nikov (v nadaljevanju: register), ki ga vodi Oddelek za gospodarstvo Obč-■ inske uprave Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Regi- ster mora vsebovati naslednje podatke: - zaporedno evidenčno številko, - ime in priimek lokalnega turističnega vodnika, - fotografijo lokalnega turističnega vodnika, - prebivališče in številko telefona, - davčno številko in EMŠO, - dokazilo o strokovnem znanju in usposobljenosti ter znanju tujih jezikov, - podatke o številu ur vodenja za preteklo leto in v katerem jeziku. Na osnovi potrdila o strokovni usposobljenosti in vpisa v register lokalnih turističnih vodnikov, izda LTO Ptuj izkaznico lokalnega turističnega vodnika (v nadaljevanju: izkaznica). Izkaznico * mora lokalni turistični vodnik imeti pri 't sebi, ko opravlja dejavnost lokalne vod- c niške službe. 'j Si 9. člen 3 3 Obliko izkaznice določi LTO Ptuj. Vse- 3 r z 3 n športa. Vestnik bina izkaznice: - ime in priimek, - fotografija lokalnega turističnega vodnika, - naziv »lokalni turistični vodnik«, - zaporedna številka vpisa v register lokalnih turističnih vodnikov, - datum izdaje in veljavnost izkaznice. 4. NAČIN IZVAJANJA 10. člen Lokalna turistična vodniška služba se izvaja v obliki naročenih vodenj po Mestni občini Ptuj. Naročila sprejema LTO Ptuj. Lokalni turistični vodnik izvrši lokalno vodenje v skladu z nalogom za vodenje. 11. člen Lokalni turistični vodnik ne sme neposredno prevzemati vodenj in jih opravljati za svoj račun, ampak samo v skladu z 10. členom tega odloka. 12. člen Turistična vodenja na območju Mestne občine Ptuj se zaračunajo po ceniku, ki ga izda LTO Ptuj, po predhodnem soglasju Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. 73. člen Osebe, odgovorne za vodenje skupin, morajo pred obiskom mesta pri LTO Ptuj naročiti lokalnega turističnega vodnika. 5. KAZENSKE DOLOČBE 74. člen Z denarno kaznijo 30.0CU.00 SIT se kaznuje posameznik, ki: - opravlja dejavnost vodenja v nasprotju z 8. členom tega odloka. - opravlja dejavnost vodenja v nasprotju z 11. členom tega odloka. Z denarno kaznijo 100.000,00 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ne naroči vodenja v skladu s 13. členom tega odloka. Naročnik: LETO Vlil ŠTEVILKA 10 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni inšpektor. 16. člen LTO Ptuj v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka : - izbere strokovno izobraževalno organizacijo, ki bo pripravila in izvedla izobraževalni program za izvajanje strokovne usposobljenosti, - oblikuje obrazec naloga za vodstvo ter obrazec evidence o opravljenih turističnih vodenjih, - obvesti vse subjekte, ki naročajo vodenje po mestu (turistične agencije, šole ipd.) o sprejemu odloka in njegovi vsebini, - določi obliko izkaznice. 17. člen Pristojni oddelek v roku enega meseca od uveljavitve tega odloka začne z vodenjem registra iz 8. člena tega odloka. 18. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-6/02 Datum: 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr.med., I.r. 70. Na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85,29/86; Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01), Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), Programa priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Rabelčja vas- Sociatdemokratska stranka Slovenije, Mestni odbor Ptuj severozahodni del, morfološko območje "d"/del/ (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/02) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečišč-eno besedilo, in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 23. septembra 2002, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu zazidalnega načrta Rabelčja vas - severozahodni del, morfološko območje "d"/del/ 1. člen (1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o sprejemu zazidalnega načrta Rabelčja vas -severozahodni del (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/94), po projektu, ki ga je izdelalo podjetje Urbis d.o.o., Maribor, pod izdelavno številko projekta 29-ZN/2002 in z datumom januar 2002. (2) Sprememb^ in dopolnitve zazidalnega načrta iz prvega odstavka tega člena so sestavni del odloka. 2. člen (1) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Rabelčja vas-severo-zahodni del, morfološko območje "d" /del/, se nanašajo na del območja (kare d), in obravnavajo nadomestitev poslovno prodajnega centra (PPC) s pozidavo stanovanjsko trgovskega objekta na pretežnem delu istih površin (nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve ZN). (2) Območje sprememb in dopolnitev ZN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 564/6 (del), 566/5 (del), 592/1, 595/15 (del), 596/2 (del), vse k.o. Krčevina pri Ptuju. Skupna površina tega območja meri približno 0,60 ha. 3. člen S sprejemom tega odloka ostanejo v veljavi določila zazidalnega načrta Rabelčja vas-severozahodni del (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/94), razen v tistih delih, ki se nanašajo na poslovno prodajni center. 4. člen Prostorski izvedbeni načrt iz prvega člena tega odloka je zainteresiranim na vpogled v uradnih urah pri Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 6. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka : 350-05-133/01 Datum : 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr.med., I.r. 71. Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 23. septembra 2002, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj 1. člen V Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/97) se 3. člen v prvem odstavku dopolni: DE/22.110 Izdajanje knjig, DE/22.130 Izdajanje revij in periodike, DE/22.150 Drugo založništvo, K/73.101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja, K/73.102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije, K/73.103 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju kmetijstva in sorodnih dejavnosti, K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja, K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike, K/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja, K/74.140 Podjetniško in poslovno svetovanje, K/74.202 Prostorsko, urbanistično in krajinsko načrtovanje, K/74.204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje, K/74.300 Tehnično preizkušanje in analiziranje, K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov, L/75.130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje, t M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n., 0/92.511 Dejavnost knjižnic. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 36-1/98-4 Datum: 23.9.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med, I.r. 72. OBVESTILO Na osnovi 32. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96), 8. člena Pra- vilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 1/98, 84/98, 102/00, 111/00) objavljamo razpis za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca Vse starše s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ptuj, ki imajo otroke vključene v vrtce v ptujski občini ali izven nje in želijo v letu 2003 uveljavljati znižano plačilo za programe v vrtcu, pozivamo, da najkasneje do 30. novembra 2002 pošljejo ali osebno oddajo izpolnjeno vlogo -obrazec VRT/1, ki-ga dobijo v vseh papirnicah. K vlogi je potrebno priložiti naslednje dokumente: - Odločbo DURS o odmeri dohodnine za leto 2001. V kolikor še niste prejeli dohodninske odločbe, zahtevajte na davčnem uradu izpis napovedi za odmero dohodnine za leto 2001. - Potrdilo delodajalca o bruto plači v zadnjih treh mesecih letošnjega leta pred oddajo vloge (velja le za starše, ki v letu 2001 niso bili v delovnem razmerju vseh dvanajst mesecev). - Odločbo o davku iz dejavnosti za leto 2001 (za zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig). - Potrdilo ZPIZ-a o višini prejete pokoj-nine/invalidnine v letu 2001 (priložijo družinski člani, ki imajo status upoko-jenca(ke) ali invalida); - Potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje o statusu brezposelne osebe in višini bruto zneska nadomestila za zadnje tri mesece (ta dokument priložijo polnoletni družinski člani, ki niso zaposleni). - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o prejemu/izplačilu preživnine za otroka (potrdilo priložijo starši, ki prejemajo oziroma so dolžni plačevati preživnino). - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o upravičenosti do prejema denarne socialne pomoči. - Potrdilo o šolanju (priložijo družinski člani, ki se šolajo - dijaki, študentje). Vlogo z ustreznimi prilogami pošljite priporočeno na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali oddate vlogo osebno na Oddelku za družbene dejavnosti, v sobi št. 45 (III.nadstropje - levo), pri gdč. Mirjani KOCMUT. Starši, ki bodo oddali vlogo do navedenega datuma, bodo upravičeni do znižanega plačila vrtca od 1. januarjem 2003 do 31. decembra 2003. Starši, ki do navedenega roka ne bodo oddali vloge VRT/1, ne bodo upravičeni do subvencioniranega plačila, zato jim bo vrtec od 1. januarja 2003 dalje obračunal polno plačilo vrtca. Če vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna in vlagatelj(ica) kljub opozorilu pristojnega organa ne dopolni vloge v določenem roku, se v skladu s petim odstavkom 6.člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št.1/98) upošteva, kot da vloga za znižano plačilo ni bila oddana. MESTNA OBČINA PTUJ ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptuj, Oblikovanje in teh. urejanje: Radio Tednik, d.o.o., Ruj, Tisk: Florjančič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij barman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLD+SKD, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ruja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ruj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenije. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Rujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ruj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9%. u p ti d n i Vsebina 73. SKLEP o začasnem financiranju Mestne občine Ptuj v letu 2003 74. POROČILO o izidu volitev članov mestnega sveta Mestne občine Ptuj 75. POROČILO o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj v prvem krogu volitev 76. POROČILO o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj v drugem krogu volitev 77. POROČILO o izidu volitev članov svetov mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj 78. JAVNI RAZPIS za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem 79. JAVNI RAZPIS za pripravo letnega programa športa v Mestni občini Ptuj za leto 2003 73. Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo in 2/01 ) je župan Mestne občine Ptuj sprejel SKLEP o začasnem financiranju Mestne občine Ptuj v letu 2003 J. člen m Do sprejetja proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2003, vendar najdlje do 31.3.2003, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov (v nadaljnjem besedilu: začasno financiranje) začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 2002 in za iste programe kot v letu 2002. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. Neposredni uporab- niki ne smejo povečati števila zaposlenih glede na stanje dne 31.12.2002. 3. člen Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun za leto 2003. 4. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1.1.2003. Štev.: 403-191/95 Datum: 27.11.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr.med. I.r. 74. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) Volilna komisija Mestne občine Ptuj objavlja ŠTEVILKA 11 2 STRAN DECEMBER 2002 Vestnik POROČILO o izidu volitev članov mestnega sveta Mestne občine Ptuj Volilna komisija Mestne občine Ptuj je na seji 12. novembra 2002 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj I. 1. Na volitvah 10. novembra 2002 je imelo pravico voliti skupaj : a/ 19.931 volivcev vpisanih v volilni imenik b/ 0 volivcev s potrdili. 2. Glasovalo je 13.582 volivcev, ali 68,14% od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti. Od tega je: a/ 13.451 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku na dan glasovanja b/ 114 volivcev glasovalo na volišču za predčasno glasovanje c/ 1 7 volivcev glasovalo po pošti c/ 0 volivcev glasovalo s potrdilom 13.582 volivcev: SKUPAJ Oddanih je bilo 13.579 glasovnic. Ker so bile prazne, oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje volivca, je bilo 660 glasovnic neveljavnih. Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje število glasov: Glasov “/oglasov Št.liste Ime liste 1134 8,78% 1 ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 2371 18,35% 2 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 899 6,96% 3 NOVA SLOVENIJA-N.SI 26 0,20% 4 NAPREJ SLOVENIJA- NPS 191 1,48% 5 MARIJA CVETKO 617 4,78 % 6 SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 47 0,36% 7 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA-SSN 1150 8,90% 8 ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 857 6,63% 9 SMS-STRANKA MLADIH SLOVENIJE 401 3,10% 10 LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ 3625 28,06% 11 LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 584 4,52 % 12 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1017 7,87% 13 DEM0K. STRANKA UP0K. SLOVENIJE - DESUS 12919 100,00% LETO Vlil II. V skladu z 18. členom Zakona o lokalnih volitvah Volilna komisija Mestne občine Ptuj ugotavlja, da je 10 - lista »LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ« v VE - 2 prejela najmanj četrtino preferenčnih glasov volivcev, ki so glasovali za to listo (od 86 oddanih veljavnih glasov je lista prejela 23 preferenčnih glasov, ali 26,74% vseh oddanih glasov) in, da je kandidat iz te liste pod zap. št. » 1 - SREČKO ŠNEBERGER« presegel 10 odstotkov oddanih veljavnih glasov za to listo (od 86 oddanih veljavnih glasov je prejel 11 preferenčnih glasov, oz. 12,79%), zato se pri delitvi mandatov kandidatom s te liste upošteva vrstni red kandidatov, določen s preferenčnimi glasovi volivcev. Ker pa je že sam predlagatelj liste določil kandidata Srečka Šnebergerja za prvega kandidata na »LISTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ« , se z oddajo preferenčnih glasov temu kandidatu nič ne spremeni vrstni red kandidatov na tej listi. Zato so kandidati s te liste izvoljeni v Mestni svet Mestne občine Ptuj po vrstnem redu na listi. III. Na podlagi 15. člena ZLV (direktni mandati) je glede na število glasov, ki jih je prejela posamezna lista (GLEJ priloge za VE-1, VE-2, VE-3 in VE-4), razdeljenih 10. mandatov. Po posameznih volilnih enotah so listam kandidatov glede na dobljeno število glasov in izračunan volilni količnik v volilni enoti pripadli mandati in bili skladno s 84. členom Zakona o lokalnih volitvah izvoljeni naslednji kandidati: VOLINA ENOTA: 1 (volilni enoti se podeli 9 mandatov) Volilni količnik znaša : 439.000000 glasov %gl. MA “/oostanek št. in ime liste 370 9.4% 0 84.3% 1. ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 657 16.6% 1 49.7% 2. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 295 7.5% 0 67.2% 3. NOVA SLOVENIJA-N.SI 26 0.7% 0 5.9% 4. NAPREJ SLOVENIJA-NPS 204 5.2% 0 46.5% 6. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 17 0.4% 0 3.9% 7. STRANKA SLOVENSKEGA NARODA-SSN 325 8.2% 0 74.0% 8. ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 233 5.9% 0 53.1% 9. STRANKA MLADIH SLOVENIJE - SMS 126 3.2% 0 28.7% 10. LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ 1182 29.9% 2 69.2% 11. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 195 4.9% 0 44.4% 12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 321 8.1% 0 73.1% 13. DEM0K. STRANKA UP0K. SLOVENIJE-DESUS 3951 3 : SKUPAJ VOLINA ENOTA: 2 (volilni enoti se podeli 8 mandatov) Volilni količnik znaša : 412.500000 glasov %gl. MA %ostanek št. in ime liste 382 11.6% 0 92.6% 1. ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 560 17.0% 1 35.8% 2. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 151 4.6% 0 36.6% 3. NOVA SLOVENIJA-N.SI 106 3.2% 0 25.7% 6. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 11 0.3% 0 2.7% 7. STRANKA SLOVENSKEGA NARODA-SSN 354 10.7% 0 85.8% 8. ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 234 7.1% 0 56.7% 9. STRANKA MLADIH SLOVENIJE-SMS 86 2.6% 0 20.8% 10. LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ 1078 32.7% 2 61.3% 11. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 128 3.9% 0 31.0% 12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 210 6.4% 0 50.9% 13. DEM0K. STRANKA UP0K. SLOVENIJE - DESUS 3300 3 : SKUPAJ VOLINA ENOTA: 3 (volilni enoti se podeli 7 man datov) Volilni količnik znaša : 481.857143 glasov %gl. MA %ostanek št. in ime liste 196 5.8% 0 40.7% 1. ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 688 20.4% 1 42.8% 2. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 273 8.1% 0 56.7% 3. NOVA SLOVENIJA -N.SI 191 5.7% 0 39.6% 5. MARIJA CVETKO 187 5.5% 0 38.8% 6. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 19 0.6% 0 3.9% 7. STRANKA SLOVENSKEGA NARODA - SSN 267 7.9% 0 55.4% 8. ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 246 7.3% 0 51.1% 9. STRANKA MLADIH SLOVENIJE - SMS 100 3.0% 0 20.8% 10. LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ 772 22.9% 1 60.2% 11. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SL0VENUE 141 4.2% 0 29.3% 12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS 293 8.7% 0 60.8% 13. DEM0K. STRANKA UP0K. SLOVENIJE - DESUS 3373 2 : SKUPAJ VOLINA ENOTA; 4 (volilni enoti se podeli 5 mandatov) Volilni količnik znaša : 459.000000 glasov %gl. MA %ostanek št. in ime liste 186 8.1% 0 40.5% 1. ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 466 20.3% 1 1.5% 2. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE-SDS 180 7.8% 0 39.2% 3. NOVA SLOVENIJA-N.SI 120 5.2% 0 26.1% 6. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 204 8.9% 0 44.4% 8. ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 144 6.3% 0 31.4% 9. STRANKA MLADIH SLOVENIJE-SMS 89 3.9% 0 19.4% 10.LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ 593 25.8% 1 29.2% 1 l.LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 120 5.2% 0 26.1% 12.SL0VENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 193 8.4% 0 42.0% 13.DEM0K. STRANKA UP0K. SLOVENIJE - DESUS 2295 2 : SKUPAJ Na podlagi 15. člena Zakona o lokalnih volitvah so z list kandidat direktni mandat dobile naslednje liste kandidatov: Št. liste ime liste volilna enota ime in priimek izvoljenega kandidata: 1. ZLSD-ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV -------- 2. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS VE -1 VLADIMIR ARACKI VE-2 RAJKO FAJT VE-3 AAARJAN KOLARIČ VE-4 MILAN PETEK 3. NOVA SLOVENIJA-N.SI ----- 4. NAPREJ SLOVENIJA-NPS ----- 5. MARIJA CVETKO ----- 6. SLOVENSKA ÜUDSKA STRANKA ----- 7. STRANKA SLOVENSKEGA NARODA-SSN ----- 8. ZELENI SLOVENIJE-ZELENI ----- 9. STRANKA MLADIH SLOVENIJE-SMS ----- \ 10. LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ ----- 11. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE VE — 1 dr. ŠTEFAN ČELAN EMILMESARIČ VE-2 mag. MIRAN KERIN JURIJ ŠARMAN VE-3 MILAN ČUČEK VE-4 LIDIJA MAJNIK 12. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS ---- 13. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV-DeSUS ---- IV Na podlagi 16. in 17. člena Zakona o lokalni samoupravi se preostalih 19 še nerazdeljenih mandatov do skupnega števila vseh 29 mandatov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, ki niso bili podeljeni v volilnih enotah, razdeli na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste kandidatov v več kot eni volilni enoti. Ker je za volitve v mestni svet 4 - lista »NAPREJ SLOVENIJA - NPS « nastopala le v VE - 1, 5 - lista » MARIJA CVETKO« pa nastopala le v VE - 3, se zato pri delitvi mandatov na ravni občine za razdeliteV preostalih 19 mandatov, upošteva še 11 list kandidatov (7. lista »NAPREJ SLOVENIJA -NPS« je nastopala v 1., 2. in 3. volilni enoti, preostalih 10 list pa je nastopalo v vseh štirih VE). Izhajajoč iz seštevkov glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v več kot eni volilni enoti, je zaporedje ugotovljenih 29 najvišjih količnikov (d Hondtov sistem), deljenih s števili od 1 do 29, ki pripadajo posameznim listam, naslednje: PRVIH 29 KOLIČNIKOV PO D HONDTU po glasovih, ki so jih prejele liste, je naslednjih: Zap. št. količnik ime liste 1 3625.00 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 2371.00 2 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 3 1812.50 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4 1208.33 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 5 1185.50 2 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 6 1150.00 8ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 7 1134.00 1 ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 8 1017.00 13 DEM0K. STRANKA UP0K. SLOVENIJE - DESUS 9 906.25 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 10 899.00 3 NOVA SLOVENIJA-N.SI 11 857.00 9 STRANKA MLADIH SLOVENIJE - SMS 12 790.33 2 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 13 725.00 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 14 617.00 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 15 604.17 11LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 16 592.75 2 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 17 584.00 12 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 18 575.00 8 ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 19 567.00 1 ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 20 517.86 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 21 508.50 13 DEM0K. STRANKA UP0K. SLOVENIJE - DESUS 22 474.20 2 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 23 453.13 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 24 449.50 3 NOVA SLOVENIJA-N.SI 25 428.50 9 STRANKA MLADIH SLOVENIJE-SMS 26 402.78 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 27 401.00 10 LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ 28 395.17 2 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SL0VENUE - SDS 29 383.33 8 ZELENI SLOVENIJE-ZELENI Istoimenskim listam se pri delitvi 29. mandatov na ravni občine dodeli še toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom že direktno podeljenih mandatov po volilnih enotah. Ti mandati se dodelijo listam v tistih volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov (izražene v odstotkih) v razmerju do količnika v volilni enoti. Pri delitvi je v zvezi s 84. členom Zakona o lokalnih volitvah upoštevan drugi stavek prvega odstavka 93. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97- odločba US in 70/00), ki določa, če so v volilni enoti že razdeljeni vsi mandati, se mandat dodeli listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti ( * - oznaka, da so pri tej zap. številki razdeljeni vsi mandati v tisti volilni enoti). Na ta način so dobile mandate še naslednje liste po posameznih volilnih enotah in bili izvoljeni na naslednjih listah: Zap. št . št. in ime liste: VE: izvoljen je : 6. 8 ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 2 mag. BORIS GERL 7. 1 ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 2 MARIJA MAGDALENC 8. 13 DEMOKRATIČNA STRANKA UP0K. SLOV. - DESUS 1 META PUKLAVEC 10. 3 NOVA SLOVENIJA-N.SI 1 JANEZ ROŽMARIN 11. 9 STRANKA MLADIH SLOVENIJE-SMS 2 MARKO ČUŠ 14. 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANJKA 1 ROBERT ČEH 17. 12 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS 1 PETER LETONJA 18. 8 ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 1 VLADO ČUŠ 19* 1 ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1 DEJAN LEVANIČ 20. 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 MIRAN SENČAR LETO Vlil STRAN 5 -----------------------------BM1MI--------- ŠTEVILKA 11 DECEMBER 2002 VESTNIK 21. 13 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOK. SLOV. - DESUS • 3 IGNAC VRHOVŠEK 22. 2 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 3 MIRKO KEKEC 23. 11 LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3 KONRAD RIŽNER 24. 3 NOVA SLOVENIJA-N.SI 3 PETER PRIBOŽIČ 25* 9 STRANKA MLADIH SLOVENIJE-SMS 3 ROBERT KRIŽANIČ 26. 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE . 4 JANEZ VERTIČ 27* 10 LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ 2 SREŠKO ŠNEBERGER 28. 2 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 4 AVGUST LAH 28. 8 ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 4 ERVIN HOJKER 3 MIRKO KEKEC SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 3 KONRAD RIŽNER LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3 PETER PRIBOŽIČ NOVA SLOVENIJA -N.Si 3 ROBERT KRIŽANIČ STRANKA MLADIH SLOVENIJE-SMS 4 LIDIJA MAJNIK LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4 MILAN PETEK SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 4 JANEZ VERTIČ LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4 AVGUST LAH SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 4 ERVIN HOJKER ZELENI SLOVENIJE-ZELENI Številka: 006-01-3/02-106 Datum : 12.11.2002 Predsednik Volilne komisije MO Ptuj Andrej ŠOEMEN, s.r. V. Člani Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, izvoljeni na volitvah 10. novembra 2002, so: Vol. enota ime in priimek izvoljenega ime liste 1 dr. ŠTEFAN ČELAN LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE 1 EMIL MESARIČ LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE 1 VLADIMIR ARACKI SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENUE - SDS 1 META PUKLAVEC DEMOKRATIČNA STRANKA UPOK. SLOV. - DESUS 1 JANEZ ROŽMARIN NOVA SLOVENIJA-N.Si 1 ROBERT ČEH SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 1 PETER LETONJA SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1 VLADO ČUŠ ZELENI SLOVENUE-ZELENI 1 DEJAN LEVANIČ ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 2 mag. MIRAN KERIN LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE 2 JURIJ ŠARMAN LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 RAJKO FAJT SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 2 mag. BORIS GERL ZELENI SLOVENIJE-ZELENI 2 MARIJA MAGDALENC ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 2 MARKO ČUŠ STRANKA MLADIH SLOVENIJE-SMS 2 MIRAN SENČAR LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 SREČKO ŠNEBERGER LISTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ 3 MARJAN KOLARIČ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 3 MILAN ČUČEK LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE 3 IGNAC VRHOVŠEK DEMOKRATIČNA STRANKA UPOK. SLOV. - DESUS 75. Na podlagi 90. člena v zvezi s 108. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) Volilna komisija Mestne občine Ptuj objavlja POROČILO o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj v prvem krogu volitev Volilna komisija Mestne občine Ptuj je na seji 12. novembra 2002 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana Mestne občine Ptuj na volitvah, ki so bile 10. novembra 2002, ugotovila /. 1. Na volitvah 10. novembra 2002 je imelo pravico voliti: a/ 19.931 volivcev vpisanih v volilni imenik b/ 0 volivcev s potrdili. 2. Glasovalo je 13.586 volivcev, ali 68,16 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti. Od tega je: a/ 13.451 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku na dan glasovanja b/ 114 volivcev je glasovalo na volišču za predčasno glasovanje c/ 21 volivcev glasovalo po pošti c/ 0 volivcev s potrdilom SKUPAJ: 13.586 volivcev II. Za volitve župana je bilo oddanih 13.580 glasovnic. Ker so bile prazne, oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje volivca, je bilo 169 glasovnic neveljavnih. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. IVAN TKALEC...............141 glasov oz. 1,05% 2. MARIJA MAGDALENC..........1.519 glasov oz. 11,33% 3. MIROSLAV LUCI.............6.034 glasov oz. 44,99% 4. ROZALIJA OJSTERŠEK........326 glasov oz. 2,43% 5. dr. ŠTEFAN ČELAN..........5.391 glasov oz. 40,20% III. Volilna komisija Mestne občine Ptuj ugotavlja, da noben kandidat ni prejel večine oddanih veljavnih glasov, zato se v skladu z drugim odstavkom 107. člena Zakona o lokalnih volitvah opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov. Številka: 006-01-2/02-106 Datum: 12.11.2002 Predsednik Volilne komisije MO Ptuj Andrej ŠOEMEN, s.r. 76. Na podlagi 90. člena v zvezi s 108. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) Volilna komisija Mestne občine Ptuj objavlja POROČILO o izidu volitev za župana Mestne občine Ptuj v drugem krogu volitev Volilna komisija Mestne občine Ptuj je na seji 3. decembra 2002 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja v drugem krogu volitev za župana Mestne občine Ptuj na volitvah, ki so bile 1. decembra 2002, ugotovila I. 1. Na volitvah 1. decembra 2002 je imelo pravico voliti: a/ 19.933 volivcev vpisanih v volilni imenik b/ 0 volivcev s potrdili. 2. Glasovalo je 12.935 volivcev, ali 64,89 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti. Od tega je: a/ 12.810 volivcev glasovalo na voliščih po volilnem imeniku na dan glasovanja b/104 volivcev je glasovalo na volišču za predčasno glasovanje c/ 21 volivcev glasovalo po pošti c/ 0 volivcev s potrdilom SKUPAJ: 12.935 volivcev II. Za volitve župana je bilo oddanih 12.935 glasovnic. Ker so bile prazne, oziroma ni bilo mogoče ugotoviti volje volivca, je bilo 128 glasovnic neveljavnih. Posamezna kandidata sta dobila naslednje število glasov: 1. MIROSLAV LUCI............6.353 glasov oz. 49,61% 2. dr. ŠTEFAN ČELAN.........6.454 glasov oz. 50,39%. III. Volilna komisija Mestne občine Ptuj ugotavlja, da je na podlagi prvega odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) za župana Mestne občine Ptuj izvoljen dr. Štefan ČELAN, ki je prejel večino veljavnih glasov. Številka: 006-01-2/02-106 Datum: 3.12.2002 Predsednik Volilne komisije MO Ptuj Andrej ŠOEMEN, s.r. 77. Na podlagi 90. člena v zvezi z 112. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) Volilna komisija Mestne občine Ptuj objavlja POROČILO o izidu volitev članov svetov mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj Volilna komisija Mestne občine Ptuj je na seji 12. novembra 2002 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve članov svetov mestnih in primestnih četrti na volitvah, ki so bile 10. novembra 2002, ugotovila QEÄH» I. MESTNA ČETRT BREG: V volilni imenik na območju Mestne četrti Breg je bilo vpisanih 3.186 volivcev. Glasovalo je 2.536 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 2.536 glasovnic, od tega 78 neveljavnih in 2.458 veljavnih glasovnic. Izid glasovanja je naslednji: Volilna enota - 1. ki obsega naslednje ulice: Dra-ženska cesta, Golobova ulica, Gromova ulica, liceva ulica, Jezova ulica, Mejna cesta, Na postajo h.št. 4-27, Sagadinova ulica, Toplakova ulica, Ul. Haloškega voda, Ul. 1. maja, Ul. Šercerjeve brigade h.št. 14-36, Ul. Žetalskega Jožeta, Ul. 14. divizije, Zidanškova ulica h.št. 7 in 13-27, Na postajo h.št. 1, 2 in 3, Selska cesta, Sodnice, Suha veja, Turniška ulica. Ul. Pohorskega bataljona, Ul. Šercerjeve brigade h.št. 2-7, Zidanškova ulica h.št. 1-12, (razen h.št. 7), Žunkovičeva ulica. Število volivcev : 1.218 Število oddanih glasovnic 839 Število neveljavnih glasovnic 25 Število veljavnih glasovnic 814 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Posamezni kandidati glasov: so dobili naslednje število Ime in priimek predlagatelj glasov 1. SILVA FARTEK Socialdemokratska stranka Slovenije 154 2. IVANZAGORŠEK Socialdemokratska stranko Slovenije 160 3. JELKA SCHRAMM Slovenska ljudska stranka 167 4. FRANC ŠTRUCL Lista krajevnih skupnosti mesto Ptuja 280 5. VLADIMIR FERČEC Zeleni Slovenije 75 6. MILAN KRAJNC PAVLICA Zeleni Slovenije 102 7. VLADIMIR KORITNIK Liberalna demokracija Slovenije 207 8. IVAN STOPAJNIK Nova Slovenija 138 9. JOŽEF MILOŠIČ Demokratična stranka upokojencev 126 10. JOŽICA TEŽAK Liberalna demokracija Slovenije 210 11. KATARINA ANŽEU Demokratična stranka upokojencev 75 12. JOŽEFA LOVŠIN Slovenska ljudska stranka 52 13. ADOLF MIHELAČ Listo krajevnih skupnosti mesta Ptuja 123 V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni: FRANC ŠTRUCL, JOŽICA TEŽAK in VLADIMIR KORITNIK. Volilna enota - 2. ki obsega naslednje ulice: Čehova ulica, Čopova ulica, Finžgarjeva ulica, Hauptmaničeva ulica, Hreničeva ulica, Kersnikova ulica, Lazarjeva ulica, Linhartova ulica, Meškova ulica, Na obrežju, Ob železnici h.št. 3-15, Poljska cesta h. št. 1 -20 A, Prežihova ulica, Rogaška cesta h.št. 19 in 20, Seliškarjeva ulica, Slekovčega ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica, Na postajo h.št. 29-71, Ob železnici h.št. 1,2, 18, 20, 21, 23, 25 in 26, Poljska cesta h.št. 21-49, Rogaška cesta (razen h.št. 19 in 20), Spolenakova ulica, Zagrebška cesta h.št. 1-31, Jurčičeva ulica, Petrovičeva ulica, Praprotnikova ulica, Stritarjeva pot, Arnič-eva ulica. Število volivcev : 1.107 Število oddanih glasovnic 1.111 Število neveljavnih glasovnic 28 Število veljavnih glasovnic 1.083 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. STANISLAV JURENEC Socialdemokratska stranka Slovenije 127 2. ALOJZ CAJNKO Združena listo socialnih demokratov 92 3. JERNEJ VREG Združena lista socialnih demokratov 74 4. MITJA ČUŠ Združena lista socialnih demokratov 76 5. FRANC MALEK Liberalna demokracija Slovenije 215 6. JANEZ ROŽMARIN Nova Slovenijo 232 7. SLAVKO VAMBERGER Lista krajevnih skupnosti mesta Ptuja 114 8. GORAZD OREŠEK Liberalna demokrocija Slovenije 183 9. GORAZD JURKOVIČ Socialdemokratska stranka Slovenije 94 10. IZTOK ERBUS Nova Slovenija 79 11. CLAUDIA BEGUŠ MIHELIČ Nova Slovenija 135 V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni: JANEZ ROŽMARIN, FRANC MALEK in GORAZD OREŠEK. Volilna enota - 3. ki obsega naslednje ulice: Abramičeva ulica, Gubčeva ulicaaa, K mitreju, Koresova ulica, Mariborska cesta, Mestni log, Mežanova ulica, Mlinska cesta, Ob Dravi, Ob studenčnici, Pergerjeva ulica, Pot v toplice, Povodnova ulica, Rimska ulica, Trajanova ulica, Vespazianova ulica, Zadružni trg. Število volivcev : 861 Število oddanih glasovnic 586 Število neveljavnih glasovnic 25 Število veljavnih glasovnic 561 8 STRAN DECEMBER 2002 \f E S» T N I K LETO Vlil ŠTEVILKA 11 V volilni enoti se volita dva člana sveta. Ime in priimek predlagatelj glasov Posamezni kandidati so dobili naslednje število 1. MOJCA HORVAT Liberalna demokracijo Slovenije 273 glasov: 2. SABINA PIŠEK Demokratično stranka upokojencev 119 Ime in priimek predlagatelj glasov 3. ROBERT MUHIČ Demokratična stranko upokojencev 83 1. MAKS FERK Liberalna demokracija Slovenije 95 4. BORIS MIOČINOVIČ Liberalna demokracija Slovenije 218 2. MAKS LEČNIK Slovenska ljudska stranka 61 5. STANISLAV KRAJNC Demokratična stranka upokojencev 69 3. JERNEJ ŠOŠTAR Združena lista socialnih demokratov 48 6. IVAN PREAC Liberalna demokracija Slovenije 172 4. MARIJA TRSTENJAK MAJCEN Demokratična stranka upokojencev 46 7. JELKA PETROVIČ Združena listo socialnih demokratov 129 5. DOC. DR. MIRAN VRABL DR. MED. Liberalna demokracija Slovenije 284 8. BORIS GORNIK Združena lista socialnih demokratov 139 6. MAG. ZDENKA BEZJAK Zeleni Slovenije 114 9. ROBERT VIDOVIČ Novo Slovenija 139 7. OTONVELUNŠEK Zeleni Slovenije 83 10. TEREZIJA KOVAČIČ Združena lista socialnih demokratov 56 8. STANISLAV ZUPANIČ Slovenska ljudska stranka 92 11. ZORA ROSENFELD ARACKI Socialdemokratska stranka Slovenije 175 9. FRANC MUZEK Demokratična stranka upokojencev 68 12. JANEZ ČUŠ Lista krajevnih skupnosti mesta Ptuja 127 10. MIHA PEŠEC Združeno lista socialnih demokratov 40 13. SIMON PUHAR Socialdemokratska stranka Slovenije 121 V volil ni enoti sta v svet četrti izvoljena: Doc. dr. MIRAN VRABL in mag. ZDENKA BEZJAK. V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni: MOJCA HORVAT, BORIS MIOČINOVIČ in ZORA ROSENFELD ARACKI. II. MESTNA ČETRT CENTER: Volilna enota - 2 ki obsega naslednje ulice: V volilni imenik na območju Mestne četrti Center je bilo vpisanih 3.169 volivcev. Glasovalo je 2.030 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 2.030 glasovnic, od tega 111 neveljavnih in 1.919 veljavnih glasovnic. Izid glasovanja je naslednji: Ciril Metodov drevored, Groharjeva pot,Kvedrova ulica h.št. 2, 3, 4, 5, Osojnikova cesta, h. št. 11, Potrčeva cesta h.št. 1, 1/A, 2, 3, 4, 6, 8, 10, 14, Gregorčičev drevored, Osojnikova cesta h. št. 2, 4, 6, 21, 22, 25, 26, Potrčeva cesta h.št. 16-54 (parne) in 9-29 (neparne). Število volivcev : 1.390 Število oddanih glasovnic 968 Volilna enota - 1. ki obsega naslednje ulice: Mestni trg , Jenkova ulica, Krempljeva ulica, Med vrti, Miklošičeva ulica, Minoritski trg, Murkova ulica, Novi trg, Osojnikova cesta h.št. 1, 3, 5, 7, 9, Raičeva ulica, Slomškova ulica, Slovenski trg, Trstenjakova ulica. Ul. Heroja Lacka, Ul. Viktorina Ptujskega, Vodnikova ulica, Zelenikova ulica, Aškerčeva ulica, Cafova ulica, Cankarjeva ulica, Cvetkov trg. Dravska ulica, Grajska ulica, Jadranska ulica, Muzejski trg, Na gradu, Na hribu, Prešernova ulica, Vičava h.št. 1-4, Vošnjakova ulica, Vrazov trg. Število volivcev : 1.387 Število oddanih glasovnic 771 Število neveljavnih glasovnic 44 Število veljavnih glasovnic 727 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Število neveljavnih glasovnic 46 Število veljavnih glasovnic 922 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. OTO MESARIČ Demokratična stranka upokojencev 276 2. MARIJA ZAMUDA Demokratična stranka upokojencev 142 3. MILAN VOGRINEC Združena lista socialnih demokratov 181 4. ERIKA ŠAFRANKO Lista krajevnih skupnosti mesto Ptujo 224 5 BORIS KRAJNC Lista krajevnih skupnosti mesto Ptuja 124 6. DEJAN LEVANIČ Združena lista socialnih demokratov 159 7. FRANČIŠKA ŽGEČ Socialdemokratska stranka Slovenije 121 8. DAVOR BOČKAJ Liberalna demokracijo Slovenije 253 9. PETER MLAKAR Združena lista socialnih demokratov 125 10. FRANJO ROZMAN Zeleni Slovenije 152 EHZ» 11. DAVORIN TOPOLOVEC Zeleni Slovenije 160 12. METOD PEKLAR Zeleni Slovenije 175 V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni : OTO MESARIČ, DAVOR BOČKAJ in ERIKA ŠAFRANKO. Volilna enota - 3. ki obsega naslednje ulice: Rjavčeva pot, Maistrova ulica h.št. 1-18, Ob Grajeni, Remčeva ulica, Tiha pot, Volkmerjeva cesta h.št. 5, 7, 9, 10, 11 in 19. Število volivcev : 392 Število oddanih glasovnic 291 Število neveljavnih glasovnic 21 Število veljavnih glasovnic 270 V volilni enoti se voli en člani sveta. Posamezni kandidati glasov: so dobili naslednje število Ime in priimek predlagatelj glasov 1. MAG. METOD GRAH Liberalna demokracija Slovenije 131 2. ERAZEM PRAŠ Socialdemokratska stranka Slovenije 55 3. PETER GASPARI Lista krajevnih skupnosti mesta Ptuja 40 4. LIDIJA JURGEC Združena lista socialnih demokratov 44 V volilni enoti je v svet četrti izvoljen mag. METOD GRAH. III. MESTNA ČETRT JEZERO: V volilni imenik na območju Mestne četrti Jezero je bilo vpisanih 1.975 volivcev. Glasovalo je 1.407 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 1.403 glasovnic, od tega 54 neveljavnih in 1.349 veljavnih glasovnic. Volilna enota - 1. ki obsega naslednje ulice: Arnuševa ulica, Čučkova ulica, Dornavska cesta h.št. 1 -8 B, Kogejeva pot, Na tratah, Nova cesta, Ormoška cesta h.št. 1 -30, Rajšpova ulica, Rogoz-niška cesta, Spindlerjeva ulica, Vegova ulica, Vrtnarska pot, Žnidaričevo nabrežje Število volivcev : 373 Število oddanih glasovnic 242 Število neveljavnih glasovnic 18 Število veljavnih glasovnic 224 V volilni enoti se volita dva člana sveta. Ime in priimek predlagatelj glasov 1. ROBERT PIŠEK Združena lista socialnih demokratov 51 2. JANKO ČUŠ Nova Slovenija 95 3. IVAN LAZAR Liberalna demokracija Slovenije 75 4. JANEZ FERČIČ Nova Slovenija 67 5. GREGOR DREVENŠEK Združena lista socialnih demokratov 50 V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena JANKO ČUŠ in IVAN LAZAR. Volilna enota - 2j ki obsega naslednje ulice: Belšakova ulica, Brstje, Dornavska cesta h.št. 22 in 22/A, Hermanova ulica, Kerenčičeva ulica, Macunova ulica, Mladinska ulica, Satlerjeva ulica, Severova ulica, Šeronova ulica, Štrafelova ulica, Ul. Franca Kosca, Wilhelmova ulica, Puhova ulica, K Jezeru, Ob Rogoznici, Ormoška cesta h.št. 32 naprej, Ribiška pot. Število volivcev : 901 Število oddanih glasovnic 657 Število neveljavnih glasovnic 24 Število veljavnih glasovnic 633 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Posamezni kandidati glasov: so dobili naslednje število Ime in priimek predlagatelj glasov 1. MARIJA KUKOVEC Združena lista socialnih demokratov 155 2. FRANC STRELEC Demokratično stranka upokojencev 186 3. LJUBO JURIČ Anton Kuhar in skupina volivcev 162 4. MARIJA CVETKO Nova Slovenija 237 5. BRANKO VRŠIČ Zeleni Slovenije 148 6. MARJAN LENART Socialdemokratska stranka Slovenije 113 7. ALBIN BRLEK Liberalno demokracija Slovenije 91 8. FRANC KOLARIČ Zeleni Slovenije 118 9. VENČESLAV GALUN Liberalna demokracija Slovenije 93 10. MILAN JUDEŽ Liberalna demokracija Slovenije 54 V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni MARIJA CVETKO, FRANC STRELEC in UUBO JURIČ. Volilna enota - 3. ki obsega naselje Spuhlja. Število volivcev : 701 Število oddanih glasovnic 504 Število neveljavnih glasovnic 12 Število veljavnih glasovnic 492 5. MILAN OSTRAAAN Združena lista socialnih demokratov 247 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Posamezni kandidati glasov: so dobili naslednje število Ime in priimek predlagatelj glasov 1. FRANC ČEH Slovenska ljudska stranka 139 2. ALEŠ KOLARIČ Socialdemokratska stranka Slovenije .221 3. FELIKS CAFUTA Združena lista socialnih demokratov 114 4. IVAN KOLARIČ Liberalno demokracija Slovenije 177 5. SILVA TURNŠEK Nova Slovenija 107 6. EDVARD STELEC Liberalna demokracija Slovenije 172 7. JANEZ ŠMIGOC Liberalna demokracija Slovenije 123 V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni ALEŠ KOLARIČ, IVAN KOLARIČ in EDVARD STRELEC. IV MESTNA ČETRT UUDSKI VRT V volilni imenik na območju Mestne četrti Ljudski vrt je bilo vpisanih 4.988 volivcev. Glasovalo je 3.468 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 3.468 glasovnic, od tega 214 neveljavnih in 3.254 veljavnih glasovnic. Volilna enota - 1. ki obsega obsega naslednje ulice: Kajuhova ulica, Levstikova pot, Ljudski vrt, Potrčeva cesta h.št. 31-57 (neparne), Trubarjeva ulica, Vodova ulica, Zoisova pot, Žgečeva ulica, Župančičeva ulica, Bevkova ulica, Flegaričeva ulica, Kariževa ulica, Krambergerjeva pot, Natašina pot, Obrtniška ulica, Osterčeva ulica, Potrčeva cesta h.št. 59-69 (neparne) in 56-70 (parne), Švajgerjeva ulica, Ul. Anice Kaučevič, Ul. Jožefe Lackove od h.št. 33 naprej, Ul. Lackove čete, Ul. Stanka Brenčiča, Žgečeva ulica, Muršičeva ulica Število volivcev : 1.359 Število oddanih glasovnic 1.010 Število neveljavnih glasovnic 40 Število veljavnih glasovnic 970 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. SREČKO ŠNEBERGER Usta krajevnih skupnosti mesta Ptuja 113 2. MILAN ZUPANC Demokratična stranka upokojencev 213 3. MARJAN LENARTIČ Usta krajevnih skupnosti mesta Ptuja 151 4. MAG. BORIS GERL Zeleni Slovenije 309 6. MIRJANA NENAD Združena lista socialnih demokratov 83 7. DANIEL KOLETNIK Liberalna demokracija Slovenije 207 8. ZVONKO PLAJNŠEK Liberalna demokracija Slovenije 158 9. FRANC PETEK Socialdemokratska stranka Slovenije 131 10. IVAN JURKOVIČ Nova Slovenija 96 11. EDVARD KENDA Zeleni Slovenije 116 12. MARIJA KUŠAR Nova Slovenija 122 13. MIRKO JAUŠOVEC Demokratična stranko upokojencev 82 14. ŠPELA CIMERMAN Združena lista socialnih demokratov 82 15. FRANC KLINC Slovenska ljudska stranka 74 16. MLADEN RAKUŠ Socialdemokratska stranka Slovenije 127 17. MARJAN BER Zeleni Slovenije 108 V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni mag. GERL, MILAN OSTRAAAN in MILAN ZUPANC. BORIS Volilna enota ■ kovičeva ulica Rabeljčja vas, - 2, ki obsega naslednje ulice: Fran, Hercegova ulica, Peršonova ulica, Ul. Avgusta Hlupiča, Na jasi Število volivcev : 477 Število oddanih glasovnic 330 Število neveljavni h glasovnic 36 Število veljavnih glasovnic 294 V volilni enoti se voli en član sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. TATJANA MRŠNIK Socialdemokratska stranka Slovenije 85 2. FRANC RANFL Slovenska ljudska stranka 100 3. ŠTEFAN PAVLINEK Združena lista socialnih demokratov 51 4. ZDENKO KOLAR Demokratična stranka upokojencev 39 5. FRANC SAMOJLENKO I Nova Slovenija 19 V volilni enoti je svet četrti izvoljen FRANC RANFL. Volilna enota - 3. ki obsega obsega naslednje ulice: Arbajterjeva ulica, Ulica 25. maja h.št. 1-13, 15, 17 in 19, Ul. 5. Prekomorske h.št. 9 in 11 ter 12-21, Volkmerjeva cesta h.št. 20 naprej. Število volivcev : 1.536 Število oddanih glasovnic 1.027 Število neveljavnih glasovnic 76 Število veljavnih glasovnic 951 ŠTEVILKA 11 DECEMBER 2002 VESTNIK LETO VIN STRAN 11 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. ZLATKO PINTAR Nova Slovenija 153 2. BOJAN SABATH Liberalna demokracija Slovenije 279 3. STOJAN ŽIŽEK Liberalna demokracija Slovenije 282 4. ALBINA MURKO Zeleni Slovenije 200 5. BOŠTJAN FLORJANČIČ Zeleni Slovenije 230 6. BRANKO FUCHS Zeleni Slovenije 84 7. ALOJZ SKOK Lista krajevnih skupnosti mesto Ptujo 139 8. DANI TAHIROVIČ Združena listo socialnih demokratov 100 9. MIROSLAV KOSI Združena lista socialnih demokratov 209 10. DRAGICA PALČIČ Socialdemokratska stranka Slovenije 151 11. FRANČIŠEK MAJCEN Socialdemokratsko stranko Slovenije 97 12. DARJA GALUN Slovenska ljudska stranka 164 13. MATEJA BEDRAČ Združena lista sociolnih demokratov 161 V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni: STOJAN ŽIŽEK, BOJAN SABATH in BOŠTJAN FLORJANČIČ. Volilna enota - 4. ki obsega obsega naslednje ulice: Kraigherjeva ulica, Rimska ploščad h.št. 1-25, Ulica 5. Prekomorske h.št. 1-7, Volkmer-jeva cesta h.št. 16, 17 in 18. Število volivcev : 1.616 Šte vilo oddanih glasovnic 1.101 Število neveljavnih glasovnic 62 Število veljavnih glasovnic 1.039 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. SREČKO RUPNIK Demokratična stranka upokojencev 181 2. MATEVŽ CESTNIK Socialdemokratska stranka Slovenije 331 3. DARINKA ČRETNIK Zeleni Slovenije 332 4. MARJAN ZAFOŠTNIK Lista krajevnih skupnosti mesta Ptuja 134 5. MAJDA MILOŠIČ Združena lista socialnih demokrotov 250 6. MITJA PETRIČ Liberalna demokracija Slovenije 218 7. VOJTEH BELŠAK Lista krajevnih skupnosti mesta Ptuja 160 8. ANGELCA RIJAVEC Socialdemokratska stronko Slovenije 238 9. VALTER PLIBERŠEK Liberalno demokracija Slovenije 338 V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni VALTER PLIBE- RŠEK, DARINKA ČRETNIK in MATEVŽ CESTNIK. V MESTNA ČETRT PANORAMA, V volilni imenik na območju Mestne četrti Ljudski vrt je bilo vpisanih 1.708 volivcev. Glasovalo je 1.231 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 1.231 glasovnic, od tega 48 neveljavnih in 1.183 veljavnih glasovnic. Volilna enota - 1. ki obsega obsega naslednje ulice: Črtkova ulica, Čufarjeva ulica, Gajzerjeva ulica, Pivkova ulica, Reševa ulica, Štuki, Volkmer-jeva cesta h.št. 25, 26, 31, 33, 75, 77 in 79, Zavč-eva ulica, Ul. Kneza Koclja, Kettejeva ulica Število volivcev : 599 Število oddanih glasovnic 427 Število neveljavnih glasovnic 12 Števil o veljavnih glasovnic 415 V volilni enoti se volita dva člana sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. ALEKSANDER S0L0VJEV Liberalna demokracija Slovenije 194 2. MIRAN TAJHMAN Zeleni Slovenije 62 3. JOŽE ŠTRAFELA Liberalna demokracija Slovenije 129 4. MILAN KRIŽE Združeno lista socialnih demokratov 68 5. JAKOB EMERŠIČ Nova Slovenija 86 6. JANKO HRENK0 Socialdemokratska stranka Slovenije 59 7. MAJA RAJ Združena lista socialnih demokratov 51 V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: ALEKSANDER SOLOVJEVin JOŽE STRAFELA. Volilna enota - 2. ki obsega obsega naslednje ulice: Klepova ulica, Krčevina pri Ptuju, Maistrova ulica od h. št. 19 naprej, Ul. Vide Alič od h.št. 20 naprej, Sovretova pot h.št. 14 in od 20 naprej. Število volivcev : 302 Število oddanih glasovni 192 Število neveljavnih glasovnic 10 Število veljavnih glasovnic 182 V volilni enoti se voli en član sveta. CEKK Ime in priimek predlagatelj glasov 1. IGOR TUMPEJ Slovenska ljudska stranko 41 2. NEŽA PETROVIČ Demokratična stranka upokojencev 11 3. SILVA ČERČEK Liberalna demokracija Slovenije 75 4. BOGDAN KOVAČ Socialdemokratska stranka Slovenije 25 5. MARKO PLOHL Združena lista socialnih demokratov 30 V volilni enoti je v svet četrti izvoljena SILVA ČERČEK. Volilna enota - 3. ki obsega obsega naslednje ulice: Vičava, Orešje, Ul. Vide Alič h.št. 1-19, Sovreetova pot h.št. 2-19 (razen h.št. 14). Število volivcev : 807 Število oddanih glasovnic 612 Število neveljavnih glasovnic 26 Število veljavnih glasovnic 586 V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. ROZALIJA MENZI Slovenska ljudska stranka 20 2. LADISLAV FAIT Demokratična stranka upokojencev 53 3. JOŽEF HOZJAN Socialdemokratska stranka Slovenije 39 4. ROZALIJA OJSTERŠEK Slovenska ljudska stranka 143 5. AVGUST LAH Socialdemokratska stranka Slovenije 88 6. RUDI BELŠAK Usta krajevnih skupnosti mesta Ptuja 118 7. MILAN SLAVINEC Zeleni Slovenije 121 8. PRIMOŽ TROP Zeleni Slovenije 104 9. VIUEM MEDVED Demokratična stranka upokojencev 23 10. LIDIJA VURCER Uberalna demokracija Slovenije 109 11. RUDOLF VRABL Lista krajevnih skupnosti mesta Ptuja 129 12. BOJAN MIŠKO Socialdemokratska stranka Slovenije 104 13. BOŽENA ČAČKOVIČ Nova Slovenija 100 14..MARIJA PUŠENJAK Nova Slovenija 42 15. JANEZ GORNIK Usta krajevnih skupnosti mesta Ptuja 111 16. ALEŠ 0ZVALD Združena lista socialnih demokratov 53 V volilni enoti so v svet četrti izvoljeni ROZALIJA OJSTERŠEK, RUDOLF VRABL in MILAN SLAVINEC . VI. PRIMESTNA ČETRT GRAJENA V volilni imenik na območju Primestne četrti Grajena je bilo vpisanih 1.888 volivcev. Glasovalo je 1.175 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 1.175 glasovnic, od tega 16 neveljavnih in 1.159 veljavnih glasovnic. Volilna enota - 1. ki obsega naselje Grajena. Število volivcev : 269 Število oddanih glasovnic 192 Število neveljavnih glasovnic 1 Število veljavnih glasovnic 191 V volilni enoti se voli en član sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. MARTA CEBEK Uberalna demokracija Slovenije 44 2. ALBIN KRAMBERGER Demokratična stranka upokojencev 19 3. MILAN PETEK Socialdemokratska stranka Slovenije 128 V volilni enoti je v svet četrti izvoljen MILAN PETEK. Volilna enota - 2. ki obsega naselje Graje-nščak. Število volivcev : 382 Število oddanih glasovnic 242 Število neveljavnih glasovnic 0 Število veljavnih glasovnic 242 V volilni enoti se voli en član sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. PETER VAJNBERGER Socialdemokratska stranka Slovenije 109 2. FRANC SLUGA Liberelna demokracija Slovenije 133 V volilni enoti je v svet četrti izvoljen FRANC SLUGA. Volilna enota - 3. ki obsega naselje Mestni Vrh. Število volivcev : 548 Število oddanih glasovnic 356 Število neveljavnih glasovnic 9 Število veljavnih glasovnic 347 V volilni enoti se volita dva člana sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. FRANC ČEH Liberalna demokracija Slovenije 101 2. JANEZ VERTIČ Liberalna demokracija Slovenije 95 3. SONJA OČIŠNIK Nova Slovenija 85 4. MITJA LEŠNIK Združena lista socialnih demokratov 35 5. ANDREJ REBERNIŠEK Slovenska ljudsko stranka 1Z1 6. BRANKO PETEK Socialdemokratsko stranko Slovenije 95 V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: ANDREJ REBERNIŠEK in FRANC ČEH. Volilna enota - 4. ki obsega naselje Krčevina pri Vurbergu. Število volivcev : 689 Število oddanih glasovnic 385 Število neveljavnih glasovnic 6 Število veljavnih glasovnic 379 V volilni enoti se volita dva člana sveta. Posamezni kandidati glasov: so dobili naslednje število Ime in priimek predlagatelj glasov 1. 0T0C0KLIN Zeleni Slovenije 46 2. FRANC HAZENMALI Liberalna demokracija Slovenije 63 3. JOŽEF ILEC Liberalna demokracija Slovenije 84 4. DRAGO KOKOL Slovenska ljudska stranko 126 5. IVANREPEC Združena lista socialnih demokratov 40 6. FRANC MERC Združena lista socialnih demokratov 38 Z. MARJAN GERMOVŠEK Socialdemokratska stranka Slovenije 142 8. JANEZ POLANEC Socialdemokratsko stranko Slovenije 161 V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: JANEZ POLANEC in MARJAN GERMOVŠEK. VII. PRIMESTNA ČETRT ROGOZNICA V volilni imenik na območju Primestne četrti Rogoznica je bilo vpisanih 3.01 7 volivcev. Glasovalo je 2.142 volivcev. Skupaj je bilo oddanih 2.142 glasovnic, od tega 71 neveljavnih in 2.071 veljavnih glasovnic. Volilna enota - 1. ki obsega naselje Kicar. Število volivcev : 612 Število oddanih glasovnic 406 Število neveljavnih glasovnic 8 Število veljavnih glasovnic 398 V volilni enoti se volita dva člana sveta. Posamezni kandidati glasov: so dobili naslednje število Ime in priimek predlagatelj glasov 1. DUŠAN VOJSK Demokratična stranka upokojencev 148 2. JANEZ SVRŽNJAK Demokratična stranka upokojencev 6 3. JANKO REPIČ Slovenska ljudska stranka 5 4. ALOJZ ZOREC Nova Slovenija 7 5. IVANNEDOG Liberalno demokracija Slovenije 8 6. NIKO KRAJNC Liberalna demokracija Slovenije 9 7. MILKO KOSI Zeleni Slovenije 3 8. JANEZ MLAKAR Liberalna demokracija Slovenije 10 9. MARJAN KRAJNČIČ Socialdemokratska stranka Slovenije 60 10. DRAGO ZORKO Socialdemokratska stranka Slovenije 112 V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena DUŠAN VOJSK in DRAGO ZORKO. Volilna enota - 2. ki obsega ulico Žabjak. Število volivcev : 278 Število oddanih glasovnic 189 Število neveljavnih glasovnic 5 Število veljavnih glasovnic 184 V volilni enoti se voli en član sveta. Posamezni kandidati glasov: so dobili naslednje število Ime in priimek predlagatelj glasov 1. JOŽE MALEK Združena lista socialnih demokratov 7 2. STANISLAV RAŠL Nova Slovenija 42 3. ŠTEFAN PETEK Liberalna demokracija Slovenije 39 4. JANEZ KOCMUT Socialdemokratska stranka Slovenije 21 5. MAKS MENONI Zeleni Slovenije 75 V volilni enoti je v svet četrti izvoljen AAAKS MENONI. Volilna enota - 3. ki obsega ulico Nova vas pri Ptuju. Število volivcev : 333 Število oddanih glasovnic 237 Število neveljavnih glasovnic 5 Število veljavnih glasovnic 232 V volilni enoti se vol en član sveta. Posamezni kandidati glasov: so dobili naslednje število Ime in priimek predlagatelj glasov 1. ANDREJ LACKO Združena lista socialnih demokratov 35 2. JOŽEF KOLENKO Nova Slovenija 51 3. MARJAN CAJNKO Socialdemokratsko stranka Slovenije 52 4. BORISLAV OGRINC Zeleni Slovenije 11 5. JANKO VILČNIK Liberalna demokracija Slovenije 26 6. IGNAC VRHOVŠEK Demokratična stranka upokojencev 57 V volilni enoti je v svet VŠEK. četrti izvoljen IGNAC VRHO- Število neveljavnih glasovnic 6 Število veljavnih glasovnic 476 V volilni enoti se volita dva člana sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. MIRKO CIGLAR Socialdemokratska stranko Slovenije 431 2. JANKO ČEH Socialdemokratska stranko Slovenije 469 V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena JANKO CEH in MIRKO CIGLAR. Volilna enota - 4. ki obsega naselje Spodnji Velovlek. Število volivcev : 182 Število oddanih glasovnic 154 Število neveljavnih glasovnic 1 Število veljavnih glasovnic 153 V volilni enoti se voli en član sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. FRANC SLATIČ Liberalno demokracija Slovenije 127 2. FELIKS PODHOSTNIK Demokratična stranka upokojencev 26 V volilni enoti je v svet četrti izvoljen FRANC SLATIČ. Volilna enota - 5. ki obsega naslednje Pacinje. Število volivcev : 1 73 Število oddanih glasovnic 122 Število neveljavnih glasovnic 21 Število veljavnih glasovnic 101 V volilni enoti se voli en član sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. MIIAN RIŽNAR Socialdemokratsko stranka Slovenije 101 V volilni enoti je v svet četrti izvoljen MILAN RIŽNAR. Volilna enota - 6. ki obsega naselje Podvinci. Število volivcev : 688 Število oddanih glasovnic 482 Volilna enota - 7. ki obsega obsega naslednje ulice: Anželova ulica, Brstje h.št. 1, Cesta 8. avgusta, Čarmanova ulica, Dornavska cesta h.št. 10 naprej, razen 22-22/A, Gomilškova ulica, Koko-lova ulica, Kratka ulica, Prečna pot, Slovensko-goriška cesta, Svržnjakova ulica, Frasova ulica, Ul. Anice Kolarič, Ul. Jožefe Lackove h.št. 1-32/A, Zechnerjeva ulica. Število volivcev : 751 Število oddanih glasovnic 552 Število neveljavnih glasovnic 25 Število veljavnih glasovnic 527 V volilni enoti se volita dva člana sveta. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Ime in priimek predlagatelj glasov 1. IRENA NOVAK Demokratična stranka upokojencev 69 2. JOŽEF DOKL Socialdemokratsko stranka Slovenije 149 3. ANTON RAKUŠ Socioldemokratsko stronka Slovenije 79 4. ZLATKA POLANEC Zeleni Slovenije 63 5. MIHA ČUČEK Združena lista socialnih demokratov 106 6. MARTIN POTOČNIK Liberalna demokracija Slovenije 207 7. JOŽEF LENART Zeleni Slovenije 177 V volilni enoti sta v svet četrti izvoljena: MARTIN POTOČNIK in JOŽEF LENART. Številka: 006-08-1/02-106 Datum : 12.11.2002 Predsednik Volilne komisije MO Ptuj Andrej ŠOEMEN, s.r. 78. Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje na podlagi 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), 6. člena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 18/92, 31/96, 53/99) in Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92) ter v skladu s 6. členom statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96) objavlja JAVNI RAZPIS za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem Razpisuje se oddaja socialnih stanovanj v najem, ki bodo pridobljena v času veljavnosti prednostne liste, izdelane na osnovi tega razpisa. I. UPRAVIČENCI Upravičenci za pridobitev najemnih socialnih stanovanj so državljani Republike Slovenije, ki so občani Mestne občine Ptuj in izpolnjujejo pogoje, kriterije in merila, ki so določeni v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92) in katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine določene skladno s 26. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92). II. SPLOŠNI POGOJI Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so: • da vlagatelj ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; • da ima vlagatelj stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj, v kateri je zaprosil za dodelitev socialnega stanovanja; • da vlagatelj ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja; • da vlagatelj ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik druge premičnine ali nepremičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja. III. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE Merila za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem so določena v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92). IV. VIŠINA NAJEMNINE Najemnina za razpisana socialna stanovanja bo oblikovana skladno z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/00). V. VLAGANJE ZAHTEVKA Vloga za ugotovitev upravičenosti za dodelitev socialnega stanovanja v najem se vloži na posebnem obrazcu, ki ga interesenti dobijo na Mestni občini Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1 /II. soba št. 36. Podatke o denarnih prejemkih potrdi izplačevalec prejemkov. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vlagatelj in njegovi družinski člani pridobili od 01.09.2002 do 30.11.2002. Vloge s prilogami se vložijo na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ - ODDELEK ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN OKOLJE, MESTNI TRG 1, PTUJ v roku 30 dni po objavi razpisa. Lista upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem bo objavljena v roku 60 dni po izteku razpisnega roka na enak način kot razpis. Udeleženec razpisa se lahko pritoži županu v roku osmih dni po prejemu sklepa o zavrženju ali uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na seznam za oddajo socialnih stanovanj v najem. Z dnem objave prednostne liste izdelane na osnovi tega razpisa preneha veljati prednostna lista, ki je bila objavljena v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 4, dne 25.04.2002. Mestna občina Ptuj Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje 79. Športni zavod Ptuj na podlagi javnega pooblastila Mestne občine Ptuj in v skladu z 10. členom Zakona o športu ter Pravilnikom za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02) objavlja JAVNI RAZPIS za pripravo letnega programa športa v Mestni občini Ptuj za leto 2003 I. PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ Programi morajo vsebovati: 1. naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo 2. vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika) 3. kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije 4. urnik in kraj vadbe 5. poimenski seznam vadečih Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja. II. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE Vsebina vloge: - naziv predlagatelja - predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, instruktor, trener) - predvideno število strokovnih delavcev za predvidena spo-polnjevanja (potrjevanje licenc) III. ŠPORTNE PRIREDITVE, AKCIJE IN MEDNARODNI NASTOPI Vloga mora vsebovati: - naziv izvajalca - naziv prireditve - namen prireditve - kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve - finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja Rok za prijavo športnih programov je do 27. decembra 2002 na naslov Športni zavod Ptuj, Čučkova 7, p.p. 81 - 2250 Ptuj v zaprti kuverti z napisom »JAVNI RAZPIS - ŠPORT 2003«. Odpiranje vlog bo v ponedeljek, 6. januarja 2003 ob 12. uri v prostorih Športnega zavoda Ptuj. Prijav, ki bodo prispele po roku za prijavo ne bomo upoštevali! Dodatne informacije in formularje dobite v času uradnih ur na sedežu zavoda ali na tel. št. 7877630 (g. Lenartič). Obvestilo o višini odobrenih sredstev, ki morajo biti porabljena v koledarskem letu 2003, bo vlagateljem dano v roku 30 dni od sprejema Proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2003. Z izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe. Direktor mag. Stanko GLAŽAR, l.r. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptui, Oblikovanje in teh. urejanje: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Tisk: Florjančič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij barman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLD+SKD, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenijo. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9%.