FoStnfna plačana v gotovinL Leto XIV., štev. 229 upravnistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica , S t. 11. — Telefon št. 2455. J Podružnica Celje: Kocenova ulica št. I 2. __ Telefon št. 190. ^ Računi prt pošt ček. zavodih: Ljub-Ijana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sobota 30. septembra 1933 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— _ ^■■—— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8123, 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon it. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ne osnove za podunavsko konferenco. Ker sta ge te dni v ženevi sestala tudi Dollfuss in poljski zunanji minister Beck, sklepajo, da prihaja v podunavsko kombinacijo v gospodarskem pogledu tudi Poljska. Končno so se pojavile govorice, da namerava Italija staviti konkretne predloge o uporabi tržaške luke. V tem pravcu bo vodil pogajanja z italijanske strani italijanski podtajnik Suvich, o katerem menijo v Rimu, da je najboljši poznavalec srednjeevropskih gospodarskih in političnih razmer. Končno so razširjene tudi vesti, da je italijanska delegacija prinesla v ženevo že izdelane predloge o bodoči upor?M tržaškega pristanišča za srednje-evropski promet. Ta aačrt je baje izdelal italijanski delegat Suvich, ki ga smatrajo za strokcv-njaka v srednje-evropskih in agrarnopoli-tičnih vprašanjih. Kot sotrudnik se imenuje tudi vodja gospodarske sekcije tajništva Društva narodov, Stoppani, ki je po poreklu italijanske narodnosti. Sestanek dr. Beneša z dr. Dollfussom Dunaj, 29. sept. AA. Vlak, s katerim 6e je vračal avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss iz Ženeve, se je križal ob 18. ▼ Worg!u z vlakom, s katerim se je vozil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v ženevo. Dr. Dollfuss je izrabil to priložnost in pozdravil dr. Beneša na avstrijskih tleh. V kratkem razgovoru sta oba državnika izmenjala misli o najnovejših političnih dogodkih. Dr. Beneš je dal dr. Dollfussu nekatera pojasnila o konferenci v Si-naji. Slovo med obema državnikoma Je bilo zelo prisrčno. Dunaj, 29. sept. 6. >"Wieoplave tudi na Notranjskem. Zvečer se je g. minister, ki se jutri odpelje v Celje, vrnil v Ljubljano. vine, nakar je sledil ogled letala. Novi potniški avion je sijajen izdelek ene najbolj renomiranih angleških letalskih tvornic. Letalo je v pretežnem delu zgrajeno iz kovine, zlasti iz aluminija, krila pa so prevlečena z enako srebrnka-sto sivo barvo tako da napravlja ves avion popolnoma kompakten vtisk. Kakor smo že poročali, je v letalu prostora za 7 potnikov, pilota in mehanika. Notranjost je nadvse praktična in elegantna. »Ljubljana« bo takoj uvrščena v redni zračni promet na progi Ljubljana-Zagreb-Beo-grad. -- Tragična smrt Hrastnik, 29. septembra 42-letni Ivan Koritnik, zaposlen v tukajšnji steklarni, je bil že nekaj mesecev duševno močno potrt. Danes opoldne je šel po banovinski cesti proti Zidanemu mostu. Za njim je privozil iz Hrastnika osebni vlak št. 623, ki ga je kakih 20 korakov od cestnega prehoda čez tir povozil. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Ker je bil zaslužen funkcionar tovarniškega gasilskega društva, so ga tovariši prepeljali v gasilski dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pogreb bo v nedeljo popoldne na dol-skem pokopališču. Pokojnik je bil strokovnjak ključavničar in ga bo podjetje zelo pogrešalo. Vest o nesreči je pretresla vso okolico spodnjega Hrastnika, Vremenska nanoveil Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno vedro, toplo, stalno. Dunajska vremenska napoved za soboto: Ponekod polagoma bolj oblačno. Mogoče je. da se sedanje vreme ne bo držalo. Naši kraji in ljudje Z letalom nad poplavljenim Barjem in Ljubljanskim poljem Poplavljeno Barje. Na levi je videti del aeroplanskega krila, sredi slike je barjanska osnovna šola, mimo katere vodi Ižanska cesta, ki je vsa pod vodo in jo je spoznati le po obcestnem drevju, ki stoji iz vodi zu poslopja je bilo za ped suhe zemlje. Ko Sobota, 23. septembra. Nad Ljubljano in okolico so viseli težki, temnosivi oblaki. Tu pa tam so se kupičile goste megle. Dež je lil ves dan. Iz vseh krajev Slovenije »o od ure do ure prihajale vse bolj strahotne novice o razdejanju, ki so ga povzročale nenehoma se dvigajoče vode. V meteorološki postaji na letališču smo »majevali z glavami. Od vse povsod se je * duše plazil obup. Sava je rušila bregove, se razlivala preko Ljubljanskega polja, — Ljubljanica je bila zalila že Barje. Predsednik aerokluba je stal s profesorjem Ivanom Nočem pred »Pelikanom«. Sinja barva letala je nudila pod mračno sivim nebom groteskno podobo. I>ež je lil neprenehoma. Po kratkem premišljevanju so delavci pognali propeler v tek. Motor je zabučal. Prof. Ivan Noč in predsednik Rado Hribar sta zasedla svoji mesti — in sinji ptič se je že dvignil z mokrih, zrahljanih tal proti nebu, zletel nad Ljubljano med neurjem. Profesor Ivan Noč pripoveduje: Rado Hribar je pilotiral. Jaz sem pripravil svojo »Leico«. Nebo je bilo tako mračno, temno, da je človeka morala objeti tesnoba. Zdaj pa zdaj je pljusnil dež. Megle so se trgale v velikanske kosme in se spet zgrinjale. Brž ko sva prispela nad Ljubljano, sva ugledala pred seboj eno samo neizmerno sivo, rahlo se bliščečo ravan. Barje je bilo jezero — 15 minut pred 17. uro. Z »Leico« sem pričel streljati na slepo srečo. Za fotografiranje iz letala je minimum ekspozicije */,.s sekunde. Da se je negativa vobče še kaj prijelo, sem slikal na 1/eo sekunde. Ne glede na to, da je treba pri slikanju v letalu zelo mirne reke, so mi slike ob tako mračnem vremenu, kakršno je bilo, še dokaj dobro uspele. V naglici sem dobil sliko trimostja, na katerem je bila velika množica ljudi. Delavci so prav ta čas s tovornega avtomobila metati pred opornik srednjega mostu velike žične vreče polne kamenja. Silen pri- so ugledali letalo, so nas pričeli pozdravljati z robci in klobuki. Ne, ti moj bog, ob vsem obupu te ljudi le ni minila dobra volja, jim ni klonil duh. še v uničenju, že v drugem letos, so imeli v sebi še malo smeha. Takle je naš človek. Zdaj v boju z naravnimi silami, zdaj s civilizacijo — ne klone nikoli, je zmirom krepek, nosi neprenehoma bremena — in se zdi, da mu nobeno ni pretežko. Tam, proti Borovnici je bil svet tako poplavljen, da so iz njega štrleli le gozdovi v oblikah trikota, ki je za one kraje značilen. A naj si bi bilo vreme za fotografiranje še tako ugodno, nobena slika bi ne mogla dati tiste groze, ki jo je človek občutil v njej, s prostim očesom iz letala. Ubogi ljudje! — A kaj, vsaka misel, vsako sočutje je bilo skoro kakor za-smeh spričo mračne podobe poplavljenega Barja. Letalo je splavalo preko Ljubljane proti Ježici in od tam proti Zalogu. Struga Save je bila mestoma tako široka, da je tvorila veliko jezero. Bučanje motorja je res udušilo sleherni šum. A kljub temu je bilo dobro videti vso silo razdivjane reke, ki je neprenehoma rušila bregove, trgala velikanske kose zemlje in se razlivala na obeh straneh po poljih, vdirala v hiše in odnašala vse, kar je zasegla. Ura je bila okoli pol šestih. Leteli smo torej v najbolj kritičnem času poplave mimo Sv. Jakoba nad vsemi tremi mostovi. Pri prvem je voda segala ob tem času tik do cestišča, o drugem ni' bilo niti sledu, tretji je pa iz vode le toliko štrlel, da ga je bilo. še opaziti. Svet desno in levo od Save je bil ves poplavljen. Voda je drvela kakor velikanski razbesnel hudournik. Sotočje Save in Ljubljanice je bilo eno samo jezero. Le tu in tam je grmičevje kazalo črto obeh strug. S kakšno silo je voda trgala zemljo, dokazuje, da sega da- Sava pri Podgradu, razlita daleč naokrog preko polj in vasi tisk vode je izpodjedal temelj opornika. Pogled na Ljubljanico, kakor je ozka, je bil strahoten. Dobro je bilo razločiti va-lovje, ki je drvelo, zdaj bolj zdaj manj razburjeno, po strugi. Letela sva proti Krimu, v višini 200 do 300 metrov. Više nisva mogla zaradi oblakov, ki so naju takoj zajeli in odeli v meglen mrak. V smeri proti Vrhniki se nama je odpirala od sekunde do sekunde bolj obupna podoba. Kmalu je izginila vsaka sled o strugi Ljubljanice. Le ponekod je drevje govorila da stoji na bregu visoko grmičevje. Tudi Ižanska cesta je bila potopljena v jezero. Pred Krimom sva zavila na levo, usmerila letalo proti Škofljici, obkrožila tako večji del Barja, letela mimo Rudnika ter zletela na sredo Barja, nad katerim sva križarila v različnih višinah od 80 do 300 metrov. Imela sva občutek, da sva pomaknjena v davno dobo mostišč. Hiše so bile res videti kakor nekdanje stavbe na koleh. Tam sredi Barja je malo smešno molela resnobna šola, edino veliko poslopje, daleč naokrog obdano od majhnih hišic naših Bar-janov, ki so žalostno stali na kakem majhnem koščku kopne zemlje in strmeli v nebo, v sinjega ptiča. Kamorkoli je človek pogledal, povsod je bilo le samopašje groze, pustošenje, obup in beda. Ceste je bilo spoznati le po telegrafskih drogovih. Zlasti žalosten je bil pogled na gručo Barjanov, odraslih in otrok pred šolo. Bli- nes struga severno od Podgrada proti Dolu do zidu tamkajšnje cerkve. Na povratku sva letela čez Fužine. Saj idile nisva pričakovala, a vsaj malo tiste lepe podobe Fužin pa le. Toda ugledala sva le veliko navidez stoječe jezero, sredi katerega so bile Fužine skromen otoček. Medtem se je zmračilo. Letala sva polno uro z brzino od 100 do 120 km. Ura je bila nekaj minut pred 18., ko sva srečno že v mraku pristala na letališču. Zaradi razmočenega, mehkega sveta je bila potrebna previdnost. Za prihodnje bo letališče treba ponovno nasuti z gruščem in ga zvaljati. To je bilo sicer itak predvideno, a da bi dež utegnil svet tako zrahljati, je le majhno presenečenje. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčioe. Vodilni zdravniki kirur-gičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčioe po operacijah z najboljšim usnehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Glavni vzrok povodnji v Šaleški dolini Šoštanj, 29. septembra Povodenj tudi ni prizanesla naši Šaleški dolini in njeni metropoli Šoštanju. V noči od petka na soboto so reka Paka in njeni pritoki tako narasli, da so zalili velik del Šaleške doline in uničili vrtove in njive. Voda je vdirala v kleti in stanovanja. Zlasti je pustošila v mestu Šoštanju samem, kjer je zalila tudi železniško progo in s tem onemogočila vlakovni promet. Škoda, ki jo je povzročila povodenj v naši dolini, je zelo velika, zlasti na cestah, ki jih bo treba vse znova urediti in popraviti. Dne 25. t. m. je obšla komisija z županom g. dr. Mayerjem na čelu v okoliš, ki je bil prizadet po povodnji, in ugotovila, da je glavni vzrok poplav nedostajanje pri mernih železniških propustov. Ti propusti so vsi premajhni in ne morejo pri navalu večjih vodnih množin sproti požirati vode, zaradi česar potem ta išče druge poti in poplavlja svet. Ta pomanjkljivost, za- frešena pri gradnji železnice, bi se z lah-oto dala odpraviti. Zato pozivamo železniško upravo, da te nedostatke odstrani, kar ne bo zvezano z bogve kakšnimi stroški. Maks Vale f Novo mesto, 29. septembra. Kruta usoda nam je nenadoma spet ugrabila odličnega moža in agilnega borca za narodno in napredno idejo g. Maksa Valeta, trgovca in posestnika v Št. Jerneju. Pozno zvečer so ljudje v Št Jerneju kakoT tudi v okolica zaznali za pretresljivo vest, da so iz svoje srede izgubili moža kremenitega značaja, velikega dobrotnika in izvrstnega družabnika. Pokojniku, ki je poleg svojih dnevnih brig in skrbi posvetil ves svoj prosti čas delu v naprednih organizacijah, je bil lov največje raz- vedrilo. V priljubljenih Gorjancih, kamor ga je vodila čestokrat pot, si je mož našel utehe in razvedrila. Toda usoda je hotela, da je baš na tem kraju, ki mu je bil tako mil, po nesrečnem naključju izgubil življenje. Rojen v Laškem 6. septembra 1883., se je izučil trgovske obrti v Mozirju, od koder se je podal kot trgovski sotrudnik v Št. Jernej. Tu si je kmalu pridobil velik krog prijateljev. Po osamosvojitvi se je blagi pokojnik z vso intenzivnostjo vrgel na delo v naprednih društvih, pri katerih je obdržal razne funkcije vse do svoje prerane smrti. Bil je podpredsednik Trgovskega združenja za krški srez, tajnik ii blagajnik šentjernejske Kmetske hranilnice in posojilnice, dolgoletni občinski svetnik in blagajnik, član šolskega odbora in obrtno- nadaljevalne šole. Razne funkcije pa je imel pri Sokolu, CMD, lovskem društvu, sadjarskem in vrtnarskem društvu, itd. Posebno velike zasluge pa ima pokojnik za razvoj konjereje na Dolenjskem in je vršil tudi funkcijo blagajnika pri Dirkalnem in jahalnem društvu v Št. Jerneju. Bil je velik dobrotnik vseh naprednih ustanov, zlasti pa dijaštva. Za svojo zakonsko družico si je izbral Jo sipino, hčerko znane in spoštovane družine Bonove iz Gotne vasi pri Novem mestu, ki mu je rodila sina Maksa in hčerko Božo, ki je slušateljica pravne fakultete v Beogradu. Kot odločnega Jugoslovena in prijetnega družabnika ga bo šentjernejska dolina zelo pogrešala, prav tako pa tudi zelena bratovščina, kajti z njim je legel v grob vzor moža, ki ga je v sedanjem času tako težko najti. Kruto prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. Jezuitska cerkev v Beogradu Beograd, 29. septembra Ze precej časa traja zanimiv spor med gradbenim odborom, ki daje v Beogradu gradbena dovoljenja, in med jezuitskim redom, ki hoče v središču Beograda med samimi trgovskimi hišam.5 zgraditi svoj samostan s cerkvijo. Jezuiti so od nekega privatnika kupili stavbišče v Poincarejevi ulici. Na tem zemljišču je imel prejšnji lastnik pred nekaj leti samo garažo, pozneje pa je prosil gradbeno dovoljenje za zgradbo dvorane. To dovoljenje je tudi dobil, ker je načrt stavbe odgovarjal mestnemu gradbenemu načrtu. Stavbišče s stavbo vred je bilo pozneje prodano in nekega dne se je znašla na stavbi deska z napisom: Župnijski urad cerkve sv. Petra. V dvorani je bila urejena provizorična cerkev, za katero pa ni nihče iskal in dobil dovoljenja, ki ga iščejo drugače cerkvene občine vseh konfesij v mestu. Občinska uprava in gradbeni urad pa sta mislila, da je ta ureditev cerkve samo začasna, in nista ničesar ukrenila, na kar bi imela pravico po zakonih. Pred nedavnim časom pa so jezuiti prijavili, da nameravajo na svojem zemljišču zgraditi pravo cerkev. Gradbeni urad je odbil gradbeno dovoljenje z motivacijo, da po mestnem gradbenem načrtu cerkev ne spada v središče mesta med same trgovske hiše. Jezuiti so Mrtooftlt* k ..Jadranski straži"! •e pritožili ministrstvu za zgradbe, kf Jta je odobrilo nameravano zgradbo. Proti odločitvi ministrstva se je pritožil državnemu svetu gradbeni odbor, državni svet pa je potrdil rešitev ministrstva in so začeli jezuiti že včeraj brez gradbenega dovoljenja zidati svojo cerkev. Gradbeni odbor se bo spet pritožil državnemu svetu zaradi zidanja brez predpisanega gradbenega dovoljenja in posebej še zaradi tega, ker vidi v tej zadevi važna načelna vprašanja. Če bo jezuitom dovoljeno, da si zgradijo cerkev poleg industrijske zbornice in med samimi trgovskimi im podjetniškimi hišami, bo to čudna izjema napram drugim cerkvam, ki so se zgradile in se še gradijo v delih mesta, določenih za take stavbe po gradbenem načrtu. Če se popusti od načelnega stališča, se lahko Te-razdie z okolico pozneje enkrat spremenijo v čudno mešanico hotelov, bank, podjetniških poslopij in raznih cierkvi. ALI STE TUDI VI PESIMIST T Postali boste optimist, če se boste kopali v vodi, ki ste ji dodali znano ISLA KONI-FEREN kopalno sol. Ta kopel Vas bo osvežila, ojačila ln Vam dala novih sil za srečno in uspešno življenje. 247 JUCOa. IZDELEK Veselega srca In zdrav in lahkih nog v podpetnikih grem Palmovih okrog. Dobiš lih pri vsakem čevljarju. Ukrepi celjske občine po povodnji Cel je, 29. septembra. Celjski občinski svet je imel sinoči izredno sejo, na kateri so bili na posledice zadnje katastrofalne poplave sprejeti važni sklepi, ki se nanašajo na izvedbo regulacije Savinje, obnovo prometne zveze med obema bregovoma Savinie in izvedbo pomožne akcije za poplavljence. Župan g. dr. Goričan je omenil, da je bila organizacija varnostne in reševalne službe ob poplavi kljub nedostatkom in skromnim pripomočkom prav zadovoliiva. Celjski gasilci in reševalci, vojaštvo, mestni uradniki, delavci in stražniki so v tem usodnem času požrtvovalno in vestno opravljali službo. Gospod župan je poročal o obisku ministra g. dr. Krameria in podbana g. dr. Pirkmajerja v Celju, ki sta si v nedeljo ogledala opustošenje ter izrazila svoje iskreno sočutje s hudo prizadetim prebivalstvom. Banska uprava ie pokazala ob katastrofalni poplavi polno razumevanje in je že v ponedeljek nakazala mestni občini celjski kot prvo pomoč 10.000 Din, celjskemu srezu pa 30.000 Din. Od prve državne podpore za poplavljence je bilo mestu Celju nakazanih 15.000 Din. Vso naklonjenost je pokazala tudi železniška uprava, ki je že v soboto 23. t m. dovolila pešcem prehod po železniškem mostu. Regulacija Savinje je eden najvažnejših problemov Celja, ki ga ie treba takoi rešiti, da se Celje obvaruje propasti. Župan je izrekel junaškima reševalcema Karlu Šeraku in Borisu Mišji, ki sta ob poplavi rešila nad 20 oseb iz življenjske nevarnosti, javno pohvalo in predlagal, da jima mestno načelstvo nakloni primerno nagrado. Finančni referent, občinski odbornik g. dr. Vrečko je poročal, da znaša proračun 6troškov za regulacijo Savinje in pritokov okrog 30 milijonov dinarjev; k tej vsoti bi prispevala mestna občina 2 in pol milijona dinarjev. Zadnja silna poplava ie dokazala, da je treba takoj pričeti regulacijo Savinje in pritokov. Referent je prečital izčrpno poročilo tehničnega oddelka mestne občine o povodnji. Stvarna škoda znaša v mestu Celju nad 3 milijone, v okoliški in tgharski občini pa približno 2 milijona dinarjev. Občinski svet je soglasno sprejel resolucijo, ki bo predložena pristojnim čini-teljem in ki vsebuje: »Zadnja poplava v Celju je spet dokazala neodložljivo nujnost regulacije Savinje pri Celju in njenih pritokov. Regulacija je tem nujneiša, ker je gornji del Savinje nad Celjem reguliran in prinaša zaradi tega velike množine gramoza. Gramoz se tik pri Celju ustavlja in se zato dno struge Savinje dviga. To ima za posledico, da prestopa voda vedno češče bregove in povzroča ogromno škodo. V zadnjih 20 letih se vprašanje regulacije ni premaknilo z mrtve točke. Po posredovanju celjske mestne občine se je pritopilo k razpravljanju o načinu regulacije in so izvedenci soglasnega mnenja, da bo nevarnost poplav pri Celju odstranjena, če se izvrši regulacija na predlagani način, to je, da se preloži struga Savinje. V tem primeru bi odpadla oba železniška mosta, ki zaradi svoje starosti 90 let itak ne moreta več dalje časa ostati v sedanjem stanju. Vsi zadevni podrobni načrti so bili iz-gotovljeni, za kar je izdala mestna občina celjska več stotisoč dinarjev, in je s tem storjeno vse, da se lahko takoj pričnejo regulacijska dela. V zadnjih letih pa se niti ni vzdrževal gornji del Savinje, ki je že bil reguliran, tako da je tudi tam nastala milijonska fckoda na že reguliranih delih in je posledica ta, da bo prišlo zdaj do Celja še več gramoza in da bodo poplave še večje. Kakor kaže višina poplav, je nevarnost vedno večja. Zadnja velika voda 23. septembra 1933 je dosegla višino, kakor je že ve£ sto let ni bilo. Ne samo, da trpi Celje ogromno škodo na stavbah, mostovih in obdelani zemlji, marveč je v nevarnosti tudi življenje ljudi, tako da se je pri zadnji poplavi komaj rešilo veliko število oseb v zadnjem trenutku, sicer bi bile smrtne žrtve še večje. Celjska mestna občina je vse to že ponovno predočila oblastvom. Se leta 1930. je posebna deputacija v Beogradu opozorila ministrstvo vojske in mornarice na strategično važnost regulacije. Po izvršitvi regulacije odpadeta dva železniška mosta na glavni progi iz Maribora v Ljubljano in razen tega bo mogoče celjski kolodvor znatno razširiti, kar je zdaj izključeno. Prav tako je bilo gradbeno ministrstvo opozorjeno na dejstvo, da potrebujeta stara dva železniška mosta nujno obnove, kar bo stalo okrog deset milijonov dinarjev in kar bo po regulaciji postalo nepotrebno. Prav tako je mestna občina ponovno posredovala pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Toda uspeh vsega tega je negativen, ker se kljub temu do danes ni pristopilo k reševanju tega vprašanja, ki je za Celje življenjske važnosti, čeprav so bile prav v zadnjem času dovoljene za regulacijo Ljubljanice v Ljubljani milijonske vsote. Višina škode, ki je nastala zavoljo zadnje poplave, doseza po najnovejših ugotovitvah vsoto, s katero bi se dala izvesti vsa regulacija pri Celju in s tem za vedno onemogočiti nova taka škoda. Zato je izvršitev regulacije tudi s stališča narodnega gospodarstva absolutno potrebna. Glede na vse te razloge mora uprava celjske mestne občine ponovno naglasiti neodložljivo nujnost regulacije Savinje pri Celju, h kaitere izvršitvi se mora takoj pristopiti. Naloga države je, da tO izvrši. Le tako bo mogoče odvrniti od Celja in okolice neizbežno katastrofo, ki lahko mesto in okolico uniči. To je pokazala zlasti zadnja poplava in zato pričakuje mesto Celje, da bodo oblastva storila vse, da se pristopi takoj k regulaciji Savinje in da se s tem da celjskemu srezu možnost gospodarskega življenja in razvoja. Škodo, ki je nastala prebivalstvu, naj država primerno vpošteva in odpiše prizadetim znatne zneske na davkih, in sicer v prvi vrsti zgradarino, prav tako pa tudi pridobitnim slojem pridobnino, ker so tudi ti utrpeli znatno škodo zaradi poplave.« Glede upostavitve zveze med obema bregovoma Savinje je sklenil občinski svet soglasno: Mestna občina uvede med prvim železniškim in porušenim kapucinskim mostom prevažanje oseb z brodom. Prevažanje bosta oskrbovala gg. Grad in Ba-binec, vsak po 10 ur dnevno, tako da bo prevažanje prekinjeno samo štiri ure ponoči. Prevoznina bo znašala 0.50 Din za osebo. Te pristojbine bodo oproščeni šolarji in stanovalci na desnem bregu Savinje, ki izvršujejo svoj poklic v mestu. Mestno načelstvo bo predočilo banski upravi nujno potrebo gradnje železobeton-skega mostu čez Savinjo. Banska uprava naj na lastne stroške zgradi začasen le^en most čez Savinjo in se izjavi o kraju, kjer bo stal ta most. Mestna občina bo obnovila porušeno brv čez Savinjo pri mestnem parku in v to svrho takoj pripravila material porušene brvi in kapucinskega mostu. Do prihodnje seje se je treba odločiti, ali se naj obnovi brv na dosedanjem mestu ali pa preloži na prostor med moškim in damskim kopališčem. Slednje namreč želijo prebivalci Lise, ki bi bili pripravljeni kriti zadevni presežek stroškov. Zasilni most za vozila in pešce bo stal okrog 300.000 Din. Stroški za obnovitev brvi bi znašali po proračunu približno 70 tisoč dinarjev, a bi se dali znatno znižati. V občinski pomožni odbor za poplavljence so bili na predlog občinskega odbornika direktorja g. Mravljaka izvoljeni gg. župan dr. Goričan in občinski odborniki dr. Hrašovec, dr. Vrečko, dr. Skober-ne, Lečnik in Voglar in magistratni direktor Šubic. V ta odbor bodo pritegnjeni tudi zastopniki celjskih karitativndh društev. Sprejeta sta bila tudi predloga direktorja g. Mravljaka, da prispeva mestna občina kot prvo pomoč poplavljencem v Celju 10.000 Din in nakloni junaškima reševalcema Karlu Šeraku in Borisu Mišji nagrado po 500 Din ter na višjem mestu predlaga njuno odlikovanje. V petek 6. oktobra bo najbrže imel celjski občinski svet redno sejo. DANES VESELA PREMIERA! A1MY ONDKA ženski Charlie Ohap-lin, temperamentna in nadvse priljubljena kot Kot dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Inozemske kritike: Cll ... zelo dražesten aparten in izredno vesel film... ... že dolgo se nismo tako dobro zabavali, kakor smo se pri tem filmu... ... ne samo smisel filma* temveč vsak posamezni detajl sili v smeh do solz. ... krivi temu so: ANYONDRA in OTO WALBURG, WERNER FCTTERER, AD. SANDROCK N POLKA DANES OB 4., %8. in %10. ZVEČER. Juhe j, Juhej, V BELO KRAJINO GREMO, kjer grozdje zori. Samo še danes do 6. se sprejemajo prijave ▼ manuf. trg. F. Novak, Kongresni trg. Uomaee vesti ♦ Naročnikom, Id prejmejo z današnjo številko položnico, je potekla naročnina. Zato jih prosimo, da plačajo naročnino za zadnje četrtletje ali vsaj za mesec oktober takoj že prve dni novega meseca zaradi poslovnega reda pri upravi. Hkrati je treba poravnati tudi event. zaostanke. Opozarjamo, da je vsak naročnik »Jutra« zavarovan pri zavarovalnici »Triglav« za primer smrtne nezgode za 10.000 Din. Pogojeno pa je, da ne sme biti naročnik v zaostanku z naročnino. — Uprava »Jutra«. ♦ Sodniški izpit sta napravila včeraj pri predsedništvu apelacijskega sodišča v Ljubljani gg. dr. Odon Planinšek in Dušan Pipenbacher, oba sodniška pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru — in sicer prvi z odličnim, drugi pa s prav dobrim uspehom. Mladima sodnikoma čestitamo! ♦ Odprte planinske koče. SPD sporoča, da so v Triglavskem gorovju odprte in oskrbovane do vštetega 8. oktobra naslednje planinske postojanke Aljažev dom v Vratih, Triglavski dom na Kredarici in Koča pri Triglavskih jezerih; ostale koče v Triglavskem gorovju so zaprte. Krekova koča na Ratitovcu ostane odprta in oskrbovana še do vštete nedelje 1. oktobra. Kocbekov dom na Korošici bo oskrbovan do 9. oktobra, ob lepem vremenu tudi dalje. Planinski dom v Logarski dolini se za-tvori 2. oktobra. Piskernikova koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča nad Celjem so stalno oskrbovane. Frischaufov dom na Okrešlju je že zaprt, zasilno zavetje nudijo spodnji prostori. Priporočamo turistom, da se v čim večjem številu poslužijo ugodnosti, ki jo nudi SPD s tem, da je podaljšalo oskrbovanje koč, ker so visokogorski izleti zdaj ob solnčnih jesenskih dnevih najlepši. Ni lepše prilike, da si ogledate divne Slovenske gorice, kakor na Gregoričevem fotoamater-skem izletu 8. oktobra. Prospekti brezplačno v Drogeriji GHEGOKIČ, Ljubljana, Prešernova ulica 5. ♦ Srednji vek v Bosni. Sodišče v Bihaču je sodilo vaški vražarici Antji Komljenovi-čevi, materi 11 otrok iz Briševa, ki je imela v okraju več pacientov, kakor vsi zdravniki skupaj. Svojo mazaško prakso je izvrševala že preko 20 let ter si prislužila lepe denarje, že pred dolgimi leti so se raz. ni njeni pacienti pritoževali, da jih je osle-parila za denar, in da so jim njena zdravila škodovala. Bilo je tudi nekaj primerov, da so se taki razočarani pacienti pritožili, a doslej so bili še vsi od zvestih pristašev vražarice pretepeni, kakor pravijo >na mrtvo ime« in tako ostrašeni, da so umaknili svoje tožbe. Pred meseci pa so bile vložene proti vražarici mnoge anonimne in tudi podpisane ovadbe. V teh ovadbah so bili iznešeni drastični primeri ma-zaštva in seveda tudi praznoverja, ki bi bili celo za temni srednji vek nekaj posebnega. Navedeni so bili tudi primeri hudih posledic mazaškega zdravljenja. Nekemu kmetu so morali amputirati nogo, ker mu je vražarica zdravila dolge tedne neko neznatno ramo ter ga pri tem inficirala. Tekom razprave pa je veliko število ovadite- ljev in tožiteljev skopnelo na _tri, kar je najboljši dokaz velikega vpliva, ki ga ima stara vražarica med lahkovernim svetom. Andja je na razpravo prinesla vsakovrstna zelišča ter zahtevala, naj ji dokažejo, da znajo zdravniki boljše zdraviti kakor ona. Ker so, kakor že rečeno, vztrajali samo trije tožniki, je bila vražarica obsojena na manjšo zaporno kazen, po kateri bo seveda spet izvrševala svojo staro obrt. DANES MENI zdravo, lepo in štedljivo Lutz peč. ♦ Nov grob. Pri Veliki Nedelji je umrl po kratki mučni bolezni veleposestnik g. Alojz Miki. Pokopali ga bodo jutri ob 14. na domačem pokopališču. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ šolski jubilej v Karlovcu. Te dni bodo proslavili 50 letnico odkar je bila realka v Karlovcu zgrajena in združena e staro karlovško gimnazijo, ki je bila nekdaj v frančiškanskem samostanu. Na tem starem srednješolskem zavodu so se šolali mnogi naši odlični javni im kulturni delavci. Med maturanti letnika 1873. je tudi ime učenjaka in iznajditelja Nikole Tesle. Karlov-ški realni gimnaziji je priznano od naroda in od najvišjih prosvetnih oblasti, da ima velike zasluge za našo prosveto in nacionalno vzgojo. ♦ Grosuplje-Višnja gora- Stlčna-RadohO-vas! Jutri v nedeljo 1. oktobra s prvim popoldanskim vlakom vsi na piknik stiške-ga krajevnega odbora »Krke« v Temeniško »dolino nad Polakovo žago v Radohovi vasi! Piknik se prične takoj po prihodu vlaka okoli pol 14. Pri pikniku domači harmonikarji in pevci iz Ljubljane. Kdor bo hotel zobati grozdje, ga bo dobil kolikor ga bo hotel. Dosedaj je najavljena udeležba iz vseh večjih dolenjskih krajev. Vsakomur bo žal, kdor se ne bo udeležil te prireditve, od katere gre del čistega dobička dolenjskim poplavljencem. Apeliramo na vse okoliške krajevne odbore »Krke«, da se piknika marljivega stiškega krajevnega odbora »Krke« po možnosti korporativno udeleže! Naše geslo za jutrišnjo nedeljo bodi: Popoldne vsi na piknik v Radohovo vas. Centralni odbor »Krke« v Ljubljani. ♦ Sejem za plemensko živino v Velikih Laščah, ki je bil napovedan za 30. t. m. je zaradi poplav preložen na nedoločen čas. ♦ Ljudskim odrom in društvom sporočamo, da imamo v zalogi krasno kmečko dramo iz povojnega časa: Vombergar: >Vrnitev«. Primerna je zlasti za božični čas. Cena izvodu 22 Din, za člane naše založbe 15 Din. — V kratkem izide v novi izdaji znana Vombergarjeva komedija »Voda«, ki je preteklo leto žela povsod toliko uspeha. Cena izvodu 28 Din, za člane naše založbe 20 Din. Pišite obenem po naše prospekte! Založba »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10.-I. ♦ Aretacija dveh vlomilcev, iz Kamnika poročajo: V vaseh okrog Stranj in Godi-ča je strašila že poldrugo leto družba prebrisanih svedrovcev, ki so v ponočnem času uprizarjali drzne vlome v kmetske domove in pobrali vse, kar jim je prišlo pod roke. Najraje so imeli slanino in kokoši. Pri neki hiši je zmanjkalo 70 kg slanine, pri drugi so izmaknili iz kurnika 12 kokoši, nekje so ukradli dve vreči moke in pol prašiča ter vse koline, drugod spet 3 kokoši itd. Tatvine so se kar vrstile in vse je kazalo, da je na delu dobro organizirana in vsestransko izvežbana družba tatinskih prijateljev, ki so morali prav dobro poznati domače razmere. Vsa poizvedovanja in številne preiskave pa niso mogle odkriti nobenega sledu niti za tatovi niti za ukradenim blagom. V noči na petek pa so kamniški orožniki prijeli v Godiču dva mlajša moška, ki sta baš hotela vlomiti v neko hišo, kjer stanuje samo starejša ženska. Imeli so ju že dalj časa na sumu in res se je izkazalo, da so prijeli tatinsko dvojico, ki je izvršila po vaseh vse naštete tatvine. Vlomilca sta svoja dejanja priznala in tudi povedala, kako sta dobavljala ukradeno blago nekim ljubljanskim prijateljem, s katerimi sta bila v zvezi. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Relch. ♦ še vedno Se lahko okoristite z ugodnostmi rednega vpisa za vse tečaje dopisne trgovske šole v Ljubljani, ki po dopisnem potu poučuje knjigovodstvo, stenografijo, nemščino itd. Vodstvo šole se je na željo številnih prlglašencev odločilo, da otvori z 12. oktobrom nove redne tečaje. Ti tečaji bodo enako popoldne kakor tečaji septembrskega termina. Priporočamo te tečaje, ker so temeljiti in poceni. Vse podrobne informacije daje vodstvo dopisne trgovske šole, Ljubljana, Pražakova 8-II. Iz Liubljane u_ Vsem društvom In organizacijam! Akcijski odbor za pomoč poplavljencem prosi vsa društva in korporacije, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na sestanek drevi ob 8. v Mikličev hotel (zborovalna dvorana, soba 44 v I. nadstr.) Dnevni red: Pomoč poplavljencem. Posebnih vabil akcijski odbor ne razpošlje, ker pričakuje, da se sestanka udeleži po svojih zastopnikih sleherno društvo. Na tem sestanku se bo akcijski odbor konstituiral, nakar prične s podporno akcijo. u_ Okrajna organizacija JNS za Kra- kovo In Trnovo priredi drevi ob 20. v gostilni pri Sokliču, Pred konjušnico javno zborovanje za vse člane. Med drugim poroča tudi g. župan dr. Dinko Puc o svetovnem gospodarskem položaju in občini. Udeležba za članstvo je obvezna in vabimo k polnoštevilnemu odzivu. Okrajni odbor. u_ Ljudski simfonični koncert. Gledališka uprava priredi po možnosti v letošnji sezoni nekaj simfoničnih koncertov z nekimi cenami. Prvi koncert bo v začetku oktobra in bo operni orkester izvajal le Wagnerjeva dela. Natančni program in podrobnosti Javimo. u_ Alpska simfonija. ZKD predvaja samo še danes ob 14.15 ln jutri, v nedeljo ob 11. dop. v Elitnem kinu Matici prekrasni zimskosportni film >Alpska simifonija« ali »Bob 13«. V glavnih vlogah nastopita Werner Fiitterer in Greti Theimer. Cene so najnižje. u_ Oprostilna sodba v zadevi dr. Erne- sta Turka potrjena, šenčurskl obsojenci Janez Brodar, Matija škrbec in tovariši so pred sreskim sodiščem v Ljubljani tožili kakor znano vojnega dobrovoljca profesorja dr. Ernesta Turka zaradi prestopka zoper čast, češ, da je v šoli po šenčurskem procesu Izjavil: »Vidite, to so zadnji ostanki pasjega plemena. To so največje kukavice, ki so tu v Sloveniji rovarili proti dr-žtvi, v Beogradu so pa vpili: Živelo na-rodno\edinstvo.« To so oni ljudje, ki so v Avstriji vedno govorili: Tako Je prav! Zdaj pa z Jugoslavijo niso zadovoljni. Premalo so jim naložili, svinec v hrbet bi morali dobiti.« O tej tožbi se je vršila kazenska razprava pred kazenskim sodnikom g. Brankom Goslarjem, ki je po izvedenem dokaznem postopanju obtoženega dr. Turka oprostil vsake krivde in kazni. Proti oprostilni sodbi je zastopnik Janeza Brodarja ln njegovih tovarišev dr. Miha Krek vložil obširen priziv na okrožno sodišče, ki je zdaj razsodbo prvega sodnika potrdilo v polnem obsegu in zavrnilo priziv. Tožitelji nosijo tudi vse stroške kazenskega procesa. u_ Klub Inženjerjev pripravnikov vabi svoje člane na sestanek, ki. bo danes v soboto ob 8. uri zvečer v klubskem lokalu Na dnevnem redu so izredno važne zale~e. u_ Novi telefonski Imenik za dravsko banovino, ki je pravkar izšel, se dobi v trafiki Prešernova ulica nasproti glavne pošte za ceno 20 Din. u_ Tlak na BlelwelsOvl ln na Tyrševl ce-sti. Prvo licitacijo za oddajo tlakovalnih del na Bleiweisovi cesti je nadzorna oblast razveljavila in pri drugi licitaciji so se dela oddala zagrebški tvrdki Antun Res za vsoto 772.000 Din. Tvrdka Res je v zadnjih letih izvršila v Ljubljani že več znamenitih cestnih del ter je med drugim tlakovala Kongresni trg. Gradbeni minister je licitacijo že odobril. Zdaj pride stvar samo še pred odbor za ocene državnih nabav v finančnem ministrstvu in pa pred glavno kontrolo, na kar se bo po vsej ori-Iiki že sredi oktobra pričelo z delom. Kakor znano, bo Bleiveisova cesta na sektorju od Gregorčičeve ulice do Aleksandrove ceste tlakovana z vlivanlm asfaltom. _ Na Tyrševi cesti živahno napredujejo dela za položitev nove tramvajske pToge. Pri tej priliki bodo na Tyrševi cesti tudi v celoti izmenjali tlak. Regularne granitne kocke bodo nadomestili z drobnim granitom. Regularne kocke bodo ostale samo še na tramvajski progi. V zvezi z novo ureditvijo ceste in povečanim tramvajskim prometom bo Tyrševa cesta v bodočnosti urejena v dveh pasovih ter bo za vozove uveden dvosmerni promet. u_ Okrajna organizacija JNS za Poljane priredi v nedeljo 1. oktobra pri »Tičku na gričku« družabno zabavo s trgatvijo grozdja ter vabi vse svoje člane in prijatelje na polnoštevilen obisk. Prireditev prične ob 15. uri. Za zabavo bo obilno preskrbljeno. Okrajni odbor. Kriza. Kakor pošast ogroža ta beseda našo dobo ter nas preti pogoltniti. Ako se hočemo vkljub temu vzdržati na površju, moramo imeti več optimizma, več zaupanja v lastno moč. Popuščanje duševne energije je često posledica oslabljenega organizma. Znači torej, da je treba najpoprej zbrati nove telesne moči, pa se potem energija in veselje do življenja povrneta sama od sebe. Pijte za predjužnek in med glavnima obedoma skodelico Ovomaltine, pa se bo vaša odporna moč kmalu zvečala. Pridobiva se iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a. Kakao je pridjan samo zaradi boljše arome, a ne zaradi hranilne vrednosti. u_ Huda obsodba zaradi klevete držav-nega urada. Kazenski sodnik sreskega sodišča je Izrekel prav hudo obsodbo v kazenski zadevi zaradi klevete državnega urada. Prokurist ljubljanske podružnice »Jugo-Steyerja« dr. Karel Formaček se je namreč ob priliki neke carinske afere nasproti nekaterim osebam izrazil nepovolj-no o državi in uradnikih. Pod obtožbo je bila na ovadbo policije stavljena ta-le njegova izjava: »Mi se nič ne bojimo v Jugoslaviji, ako se kaj proti nam ukrene, ker se za denar vse dobi. Mi smo za denar od ljubljanske policije vse dobili. Uradnike, ki so delali proti tvrdki, smo odpustili.« Obtoženec je inkriminirane besede absolutno zanikal in jih tajil tudi, ko je bil konfrontiran z glavno pričo, zagrebškim trgovcem šerifom šeher Cehajičem. Dr. Formaček, ki je po rodu Tržačan, je bil zaradi klevete državnega urada obsojen na 10 dni zapora in na 3000 Din denarne kazni, odnosno v primeru neizterljivosti na nadaljnjih 50 dni zapora. V razlogih je sodnik poudarjal, da gre za zelo hudo kleveto, ker so se brez vsake podlage iznašali o važnem državnem uradu neosmovani očitki, ki utegnejo v javnosti vzbuditi veliko ogorčenje in ki v veliki meri kvarijo ugled naše države. Kazen je bila izrečena nepogojno. Zastopnik obsojenega dr. Formačka Je prijavil priziv in revizijo. Točno ob 5*20 odpelje v nedeljo, 1. oktobra, Smu-cov izletniški vlak na trgatev v Rogaško Slatino. Zamudniki dobijo vozne karte še lahko v naSem vlaku, ne pa pri železniški blagajni. 10244 u_ Grozdni izlet >Krke« v »paradiž Dolenjske«. Najcenejši in obenem najzanimivejši bo pa vendarle grozdni izlet »Krke« v nedeljo 8. oktobra v dolino gradov pri št. Rupertu na Dolenjskem. Cena z vso oskrbo samo 55 Din! Prijavite se takoj pri Foto-turistu Lojzu šmucu nasproti Uniona. Z nami pojde tudi 16 mož broječa godba »Zarje«, ki bo v šentruperških zidanicah priredila koncert. Odhod iz Ljubljane ob 6.30 zjutraj, povratek v Ljubljano ob 21.25. u_ Učni tečaji trgovskega društva »Merkur«. Trgovsko društvo »Merkur« namera, va prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7. do 9. zvečer, za slovensko trgovsko korespondenco, knjigovodstvo, stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezik. Tečaja za laščino in nemščino se bosta vršila v dveh oddelkih a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Prijave v društveni pisarni od 9. do 12. in od 15. do 17. ure (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom). Ob sobotah popoldne ne uradujemo. Res kaj dobrega ožiti, se pravi: kupiti izvrstne sardine, olive, šunko, sir, salame pri V. A. Janeš na Aleksandrovi c. u_ Vsi na Izlet v Belo Krajino. Jutri v nedeljo priredi društvo »Bela Krajina« s posebnim brzim vlakom izlet v metliške vinograde po grozdje. Solnce se smeje že nekaj dni in grozdje je vsak dan slajše. Harmonike bodo vriskale čez gorice in metliška mestna godba bo zaigrala marsikatero poskočno. Oni pa, ki imajo sami instrumente, harmonike ali drugačne, naj jih vzamejo s seboj, da bo veselje še večje in rajanja še več. Prašički in janjčki se bodo cvrli na ražnju, da bo slastna belokrajinska kapljica vsakomur odlično teknila. Narava je okrog Sv. Ane, kamor se bo vršil izlet, prelestna in polna zanimivosti, da jih niti ni mogoče opisati. Vsak izletnik bo dobil v dar grozdja, sladkega in lepega, naravnost s trte, da ga ponese v seboj v Ljubljano in pove, kako je bilo v Beli Krajini lepo. Prijavite se takoj v Novakovi manufakturni trgovini, Kongresni trg. Vožnja z vso oskrbo velja le 78 Din. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 5.30 zjutraj in se vrača pred 10. zvečer. u_ Sestanek pevovodij Hubadove župe JPS bo v nedeljo dopoldne ob 11. v prostorih Ljubljanskega Zvona v Mestnem domu. Dnevni red: Določitev skladb za skupne nastope. Pričakujemo številne udeležbe. Uprava HŽJPS. u_ Pouk v kromatičnl harmoniki. Na šoli ljubljanske Glasbene Matice se vpelje od 1. oktobra dalje pouk na kromatični harmoniki. Poučeval bo znani virtuoz na harmoniko g. Rudolf Pillick, ki je dobil na zadnjem tekmovanju harmonikarjev naslov državnega prvaka. G. Pillick je na svojem instrumentu strokovnjak in je dosegel največja priznanja, kjerkoli je koncertno nastopal. Pouk bi bil dvakrat tedensko dopoldne ali popoldne, prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. u— Plesni zavod »JENKO«, Kazina (Zvezda), otvori letošnjo sezono v ponedeljek 2. oktobra ob 20. z »začetniškim tečajem« za dame in gospode. Pouk osnovnih pojmov o družabnem plesu in bon tonu. Prijave in informacije, kakor tudi posebne plesne ure, dnevno od 10. do 20. ure. SzOke Szakall v Ljubljani Slavni komik Szbke Szakall nastopa od danes dalje kot glavni igralec v smeha polni burki »Omahljiva devica«. Sodelujejo: Lisi Arna, Dina Gralla, Fritz Schulz, Paul Kemp in Te Malten ter drugi. Film je danes na premieri zvočnega »Kino Ideal« ob '4., 7., 9. tf_ Otvoritev plesne sezone 1933-84. Kot prvi otvarja letos plesno sezono plesni odsek Sokola I. na Taboru, in sicer jutri 1. oktobra ob 20. v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru. Plesne vaje bo vodil dolgoletni plesni učitelj taborske plesne šole, mojster J. Košiček. Ker je vstop le proti vabilu, vabi plesni odsek vse prijatelje in znance, obiskovalce plesne šole na Taboru, da dvignejo vabila dnevno od 17. do 20. v društveni pisarni na Taboru, vhod Vrhov-čeva ulica. Glede godbe pa sporoča, da bo igral prvovrstni The Falctone Jazz. Na svidenje v nedeljo zvečer. u_ Obilo gob na trgu. Zaradi lepega vremena zelo rastejo gobe, ki Jih prinašajo v večjih množinah na ljubljanski trg. Vsak dan Je zasedeno do 5 stojnic z gobami, ki so bile včeraj ob prvih urah po 4 Din merica, odnosno po 12 Din kg, pozneje pa po 3 Din merica, odnosno po 10 Din kg. Gobe prinašajo na trg po večini iz smledniške in grosupeljske okolice. Kakor pravijo, je tudi okoli Brezovice letos mnogo gob. u_ Bencinska črpalka. Viljem Laznik Je pri mestnem načelstvu zaprosil za dovolje. nje, da sme postaviti na Gosposvetski cesti pred hišo št. 8., stabilno bencinsko črpalko. BONBONI, ČOKOLADA, DESERTL KEKSI pri tvrdki BONBONNIERA nasproti gl. pošti. 10394 u_ Zopet številni berači. Tekom včerajšnjega dneva so bili v mestu, zlasti pa še v predmestjih zopet prijeti številni berači Na policijske stražnice in pozneje na policijsko upravo, so privedli čez dvajset beračev, poleg moških tudi več Žensk, ki so imele s seboj otroke. Aretiranci so se pritoževali na policiji, da prijemajo varnostni organi samo take, ki gredo na prosjaški posel direktno, dočim pozabljajo oblastva na one, ki prav tako beračijo in sicer s tem, da nudijo ljudem v nakup različne ničvredne malenkosti, pri tem pa si kot prodajalci pribore vstop v vse mogoče lokale tudi v nočnih urah. Zlasti so poklicni berači jezni na prodajalke cvetja in pa na otroke, češ, da si z raznimi lažmi pridobe usmiljena srca in tako sleparijo meščane. Eden izmed beračev se je celo izrazil, da na vsak način kaže prinesti v bera-ški stan »več smisla za organizacijo.« u_ Nevarni pretepači. Na Glincah se je včeraj ponoči vnel med ponočnjaki hud prepir. Ker se v gostilni razboriti pivci niso mogli sporazumeti, se je prenesel prepir na ulico, kamor jih je prišel mirit stražnik Andrej V. Ko jih Je pomirjal, se je obrnil ves srd razgibane družbe proti stražniku. Vanj se je hkrati zapodilo več mladih ljudi, ki so se ga dejansko lotili in ga ranili. Stražnika so pretepači tako hudo obdelali, da so ga morali prepeljati v splošno bolnico. Uvedena je seveda stroga preiskava in bodo morali nekateri pred sodnike. u_ Vlom na Vodovodni cesti. V bežigrajskem okraju se zbirajo že nekaj časa razni nevarni zmikavti, ki se okoriščajo z najrazličnejšimi prilikami. Neznani postopači pa znajo biti tudi nevarnejši ln, če ne gre drugače, se v nočeh odločijo za prav drzne podvige. Te dni je bilo v tamošnjem okraju izvršenih po stanovanjih nekaj skrajno rafinirano zamišljenih tatvin, neznanci pa so se odločili tudi za vlom. Vdrli so v drvarnico Franca Bezjaka ob Vodovodni cesti, kjer so odnesli več različnega orodja, kakor sekir, 6 različnih dlet, 3 prebijače, 12 kuhinjskih nožev in več kladiv. Bezjak ima nad 800 Din škode. »PAN« Viktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 244 u_ Pouk Jezikov (francoščine, angleščine, nemščine) za posameznike in t skupinah. Prijave v Beetho-vnovi ulici 7, pritličje od 18. do 19. ure. u_ Prijetno boste prebili večer danes v dvorani Delavske zbornice na družabnem večeru »Tabora«. Na sporedu bo petje godba, srečolov, ples In drugo. Pridite! Dobiček namenjen brezposelnim. Krznarstvo KENK LJUBLJANA, Židovska ulica štev. 3 Izdelovanje in moderniziranje plaščev, jopic, kapov itd. Popravila hitro in pocenL Oentist Palovec zopet redno ordinira. Iz a_ Pred ustanovitvijo državne vrtnarske šole v Mariboru. Te dni se Je mudila v Mariboru komisija, sestavljena iz dveh zastopnikov banske uprave in zastopnikov mesti.e občine mariborske, ki je proučevala vprašanje ustanovitve državne vrtnarske šole v Mariboru. Komisija si je ogledala nekdanjo Džamonijevo vrtnarijo v Koroščevi ulici in po daljšem in vsestranskem proučevanju ugotovila, da je ustanovitev take šole za našo državo neobhodno potrebna, da ima Maribor najprimernejšo klimo za tako šolo in da mu je bivša Dža-monijeva vrtnarija za tako šolo najprimernejša. Podani so torej vsi pogoji za ustanovitev državne vrtnarske šole v Mariboru. Za rešitev finančnega vprašanja se predlaga, naj bi banska uprava kupila prostor in objekte, mestna občina mariborska pa naj bi prevzela vrtnarsko šolo. Pri investicijah naj bi pomagala banovina, mestna občina pa naj bi ustvarila skupno z nekaterimi zainteresiranimi ustanovami poseben konzorcij, ki bi upravljal to šolo. šola naj bi bila enoletna in naj bi se sprejelo prvo leto 10 do 15 gojencev, ki bi stanovali v internatu in bi imeli poleg teoretičnega tudi praktični pouk v tem, da bi gojili vse vrtnarske nasade. Odvisno je sedaj vse le od banovine, če bo ona kupila zemljišče in objekte. a_ Otvoritev dramske šole bo jutri, 1. oktobra ob 10. dopoldne v mali dvorani kazinskega poslopja (v gledalidču). Prigla-se se ta dan lahko še novinci. Spored predavanj bo obsegal vsa vprašanja gledališke kulture od početka do najnovejše dobe. Pouk bo teoretičen in praktičen, in sicer vsako nedeljo od 9.—13. ure. Solo vodi glavni režiser Jože Kovič. a— Predavanje za slikarje in mizarje. Drevi bo predaval v Mariboru znameniti strokovnjak pleskarske in slikarske stroke g. prof. Oldenbruch Lz Tflringena na Nemškem. Predavanja naj se udeleže vsi slikarji, pleskarji in mizarji. Predaval bo v prostorih OUZD ob 20. Na željo interesentov se lahko predavanju priključi večdnevni strokovni tečaj, če bi bilo dovolj interesentov. Vstopnina prosta. a_ Promenadni koncert. V nedeljo 1. oktobra priredi Mariborsko olepševalno društvo od 11. do 12. promenadni koncert v parku. Igrala bo vojaška godba pod vodstvom kapeLnika g. kapetana Svobode. IZJAVA. Z ozirom na članek pod naslovom »Potom nasilstev bi radi zmagali«, ki je izšel v »Privatnem nameščencu« v Mariboru dne 25. t m. ta v katerem se naglaša, da sem izstopil iz »Saveza privatnih namještenika Jugoslavije« e d i n o le vsled pritiska in bojazni za eksistenco izjavljam, da so me vodili pri samovoljnem Izstopu iz te organizacije le nacionalni vidiki in nimam odslej z organizacijo S. P. N. J. nobenih vezi. Vstopil sem v strokovne vrste nameščencev tja, kjer ml je kot nacionalistu mesto. Ravno tako nimam z gori navedenim člankom nobenih stikov. V Mariboru, dne 28. septembra 1933. IVAN VRISK, 10407 poslovodja tvrdke Pinter Len ar d. Iz Celja e— Minister za zgradbe dr. Stjepan Srkulj prispe danes v Celje in si bo ogledal opustošenja, ki jih je povzročila zadnja katastrofalna poplava. Obiskal bo tudi nekatere druge prizadete kraje v celjskem srezu. Na podlagi ugotovitev v poplavnem ozemlju bo stavil potem vladi konkretne predloge glede Tegulacije Savinje, ki je za celjsko kotlino življenjskega pomena. e— Osebna vest. G. Miroš Tome, uradnik ekspoziture OUZD v Celju, j« imenovan za upravitelja ekspoziture OUZD v Slovenjgradcu in prevzame 2. oktobra svoje posle. G. Tomcu, ki se je mnogo let požrtvovalno udejstvoval kot tajnik SK Celja, odbornik MO v Celju in podpredsednik Savinjske podružnice TK Skale, želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov! e— Odpovedana nacionalna prireditev. Glede na poplavno nesrečo so CMD, Jadranska straža in »Soča« v Celju preložile za 4. november določeno nacionalno prireditev v Celju na poznejši čas ter prepustile poklicanim društvom in ustanovam, da za zdaj predvsem apelirajo na ra-dodarnost in požrtvovalnost naroda v korist poplavljencev. e— II. izredni občni zbor Društva absolventov državnih trgovskih šol v Celju bo v soboto 7. oktobra ob 20. v Narodnem domu. Dnevni red: čitanje zapisnika; poročila funkcionarjev; preimenovanje društva v Društvo absolventov državnih trgovskih šol za dravsko banovino, Ljubljana, podružnica Celje; poročila delegatov ljubljanskega društva, poročilo revizijskega odbora, volitev novega odbora in slučajnosti. Ako se ob določeni uri ne sestane za sklepčnost potrebno število članstva, se skliče čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi. Ker se bo na zboru sestavil program delovanja in se bodo sprejemale prijave za razne tečaje, je udeležba strogo obvezna! e— Plačilo najemninskega vinarja. Mestno načelsevo v Celju opozarja hišne posestnike, da zapade 1. oktobra v plačilo zadnji obrok najemninskega vinarja (go-staščina). Stranke naj plačajo zapadle zneske zanesljivo do 30. oktobra pri mestni blagajni celjski. Po preteku plačilnega roka se bodo zaračunale zakonite zamudne obresti. Plačila, ki bodo izostala, bodo izterjana z izvršbo. e— Prevažanje z brodom čez Savinjo med prvim železniškim in porušenim kapucinskim mostom se je pričelo včeraj. Prevažanje oskrbujeta gg. Grad in Babi-nec, vsak po deset ur dnevno. e— Izlet v Logarsko dolino. Odhod danes ob 17. izpred celjskega kolodvora. Povratek v nedeljo zvečer. Prostih je še nekaj mest Prijavite se takoj podružnici SPD v Celju. e— še ena smrtna žrtev poplave. Ob zadnjem deževju je močno narasel tudi potok v Galiciji pri Celju. Ko je šla 40-letna zasebnica Frančiška Parežnikova iz Zavrha pri Galiciji v soboto zjutraj v cerkev k maši in je hotela čez mostiček, ki drži preko potoka, jo je zajela voda in odnesla v bližnje grmovje. Truplo so okrog poldneva potegnili iz vode. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 češki zvočni velefilm »Pred maturo« in dve zvočni predigri. Iz Litije i_ Obrtno-nadaljevalna Sola v Litiji. Vpisovanje bo jutri od 8. do 12. v upraviteljevi pisarni narodne šole. Učenci naj prineso k vpisovanju odpustnico narodne šole, oziroma lansko spričevalo obrtno-na-daljevalne šole, učno pogodbo in vpisnino 40 Din. Iz Trbovelj t— Sokolska tombola. V lokalih g. dr. Baumgartna je razstavljen le del dobitkov velike sokolske tombole, ki bo v nedeljo 1. oktobra. Vsi dobitki pa bodo na dan tombole razstavljeni v mali dvorani Sokolskega doma. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v •/•■ 6. »mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10 7. padavine y mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druee najnižjo temperaturo. 29. septembra Ljubljana 7, 766.4, 11.4, 9«, ENE1, 10, megla, LJubljana 13, 764.5, 22.3, 63. WSW6, 6, —; Maribor 7, 763.3, 1.0, 95, mirno, 10, megla, _ —; Zagreb 7, 766.7, 13.0, 90, WNW2, megla, —, _; Beograd 7, 766.3, 12-0, 90, mirno, megleno, 0, _ —; Sarajevo 7, 770.1, 3.0, 90, mirno, megla, —. _; Skoplje 7, 769.1, 9.0, 80, mirno, 0, —, Split 7, 766.8, 17.0, 90, mirno, 0, —; Kumbor 7, 766.3, 16.0, 80, E2, 0, —, _; Rab 7, 767.3, 18.0, 75, mirno, 0, —, — Temperatura: Ljubljana —, 11.2; 24.0, _ Maribor 23.0, 11.6; Zagreb 22.0, 12.0; Beograd 26.0, 10.0; Sarajevo 25.0, 1.0; Skoplje 26.0, 5.0; Split 26.0, 16.0; Kumbor —, 14.0; Rab _ 15.0. Gospodars t v o Vprašanja tarifne politike Zagrebški »Jugosloveoekl LloFd« je pod gornjim naslovom objavil -v včerajšnji številki na uvodnem mestu članek ministra n. r. in generalnega tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani Ivana Mohorifa o vprašanju načelne spremembe železniške tarifne politike. Kakor znano, se je sredi septembra vršilo v Beogradu zasedanje tarifnega odbora in je pri tej priliki ravnatelj Saveza srpekih zemljoradniekih zadrug gosp. Voja Djordjevič iznesel v imenu kmetijskih in zadružnih krogov zahtevo po znižanju tarif za kmetijske proizvode. Glede predlogov g. Voje Djordjeviča pravi g. Mohorič med drugim naslednje: Kot predstavnik zborničnega področja, ki je v agrarnem pogledu pasivno in e svojo kmetijsko prodjkcijo ne more kriti potreb svojega prebivalstva, bi se moral v celoti pridružiti zahtevam ravnatelja g. Djordjeviča glede zmanjšanja prevoznih stroškov za agrarne proizvode, saj mora prebivalstvo dravske banovine za kritje svojega primanjkljaja kupovati velike količine živil v Vojvodini in je zaradi tega v znatni meri prizadeto zaradi visokih prevoznih stroškov. Navzlic temu pa ni mogoče njegovega predloga podpirati iz naslednjih razlogov: Zahteva agrarnih krogov se motivira z današnjimi nizkimi cenami kmetijskih proizvodov in e pasivnostjo kmetijske produkcije. Mi vsi vemo, da je ta padec cen nastopil zaradi agrarno - zaščitne politike držav, ki eo prej kupovale naše blago. Zaradi zmanjšanja možnosti izvoza pa je nastopil pritisk na notranja tržišča, ki je izzval pospešen padec cen. Transportni stroški pn tem niso igrali značilnejše uloge. Če pa govorimo o situaciji našega kmeta, moramo upoštevati zlasti dva momenta. Naravni pogoji dela in produkcije so v naši državi v raznih krajih zelo različni. Medtem ko kmet v Vojvodini doseže na hektar n. pr. pridelek od ca 20 stotov, je na zapadu in v ostalih krajih države donos letine mnogo manjši, pogosto za polovico. Ta različna rodovitnost zemlje ustvarja že sama na sebi precejšnjo neenakost razmer v državi. Te nadalje pregledamo uradne podatke o stanju cen na glavnih tržiščih v naši državi, vidimo, da ee razlikujejo tržne cene najvažnejših kmetijskih proizvodov med najnižjo in najvišjo ceno za 300%>, so pa tudi primeri, kjer se cena razlikuje za 6q0 Zahteve ljubljanskega trgovstva Te dni se je vršila v Trgovskem domu širša seja Združenja trgovcev v Ljubljani. Sejo je vodil predsednik g. G r e g o r c, ki ie najprej čestital novoimenovanemu občinskemu svetniku g. Karlu S o e e u ter ga pro-siL naj bo tolmač želj in zahtev ljubljanskega trgovstva. Glede občinskih volitev na deželi je izrazil željo, da bi dobili trgovci povsod častno število zastopnikov, ki bi branili interese trgovstva. Podrobno je poročal o davčnem vprašanju, pri čemer se je razivila daljša debata, ki je ugotovila, da se je davčna praksa, zlasti v Ljubljani, v primeri s prejšnjimi leti hudo poostrila. Pod vodstvom predsednika Gregorca se je zato nedavno oglasila pri finančnem direktorju dr. Valjavcu deputa-cija ljubljanskega tTgovstva. ki mu ie predložila stvarno in utemeljeno spomenico glede občutno povišane zgradarine in glede odmere oridobnine. Finančnemu direktorju je razložila težaven položaj trgovstva in ie zlasti opozorila na novo odmero oridobnine., ki io namerava finančna uorava znova zvišati, čeprav promet leto za letom nazaduje. Tako prihajajo trgovci v nevzdržen ooložal. V debati je bilo poudarjeno, da ie že impozanten letošnii občni zbor Zvez« trnovskih združenj, ki se je vršil v Kam niku. grajal preostro davčno prakso in so bili narodni poslanci in senatorji naproše-ni. da glede na nevarne posledice te prakse napravijo korake, da se ugodi upravičenim zahtevam trgovstva. Ker doslej še ni videti uspeha, je potrebno, da trgovci solidarno nastopijo za svoie težnie in da ne odnehajo v svojih zahtevah. Dališa debata se je razvila o poročilu predsednika Gregorca o obrestni meri naših denarnih zavodov s specialnim ozirom na obrestno mero Narodne banke. Ugotovljeno je bilo, da denarni zavodi ne kažeio nobene dobre volje, da bi znižali obrestno mero tudi za kredite, kakor so to storili za vlocre V nadaljnjem poteku seje Je odbor z zadoščenjem sprejel na znanje odlok banske uprave glede strogega postopanja proti nedovoljenemu poslovanju inozemskih in domačih trgovskih potnikov, ki krošnjarijo z raznim blagom pri. privatnih strankah, kakor tudi poročilo predsednika o strojem postopanj mestnega načelstva proti vsem krošnjarjem. Pri podrobni debati o raznih aktualnih vprašanjih je odbor razpravljal o poslovanju konsumov in zadfug in o načinu prodaje premoga od strani Trbovoljske premogo-konne družbe. Uprava združenja mora ugovarjati postopanju TPD, ki prodaja posameznim društvom- in korporacijam premog po znižani ceni, s čimer škoiuje trgovini ® kurivom in ji odvzame krog odjemalcev. Uprava združenja je zato sklenila, da bo storila vse potrebne korake v zaščito trgovcev p premogom. Sklenieno je bilo tudi. da šolski odbor otvori v Trpovskem dom« aranžerski tečaj. Uvedba diskusijskih večerov. Da se ostalemu članstvu, ki nima prilike prisostvovati raznim anketam in sejam, omogoči udeležba pri razpravah gospodarskega značaja, bo uprava prirejala disku-sijske večere, na katerih bodo predavali gospodarski strokovnjaki. Prvo tako predavanje. oziroma diskusijski večer bo v torek 3. oktobra ob 8. zvečer v mali dvorani »Trgovskega doma«, na katerem bo imel uvodno be«edo minister n. r. in generalni tajnik Zbornice za TOI gosp. ivan nfG},orič. Uprava združenja vabi vse interesente, da se tega diskusijskega večera udeleže, da tudi osebno t vprašanji in predlogi sodelujejo na disknsijskem večeru. Končno je uprava razpravljala 0 bednost-nem fondu in ugotovila, da kljub poročilu časopisja, da dobe vsi brezposelni Icgili-maci-je. teh do danes še nimajo. Zato vidimo v Ljubljani razr.e ljudi, ki izkoriščajo vse starove 9 svojim nadlegovanjem. Potrebno bo. da se te legitimacije že enkrat do 1000 %. Ni mogoče trditi, dai je vzrok te različnosti tržnih cen današnja tarifa. Tu igrajo veliko ulogo drugi momenti, v prvi vrsti pomanjkljiva organizacija našega notranjega tržišča, ki edina bi mogla dovesti do nivelizacije cen kmetijskih proizvodov v korisrt kmeta - producenta. Če le primerjamo cene, po katerih je kmet prisiljen prodajati svoje proizvode, s cenami, po ki-terih kupuje te proizvode konsumemt v glavnih konsumnih središčih, zlasti pa v pasivnih krajih, tedaj vidimo razliko, ki pada v oči zaradi svoje višine, od katere pa se da najmanjši, odstotek odvaliti na transportne stroške. V interesu kodsjmen-tov in producentov je, da se ta razlika čim bolj zmanjša. Znižanje železniške tarife po doseženih izkušnjah ne bi nič spremenilo na današnji situaciji, za železnice pa bi pomenilo nenadomestljivo izgubo. V nadaljnjih izvajanjih pa poudarja g. Mohorič, da se docela strinja z Djordjevi-čem glede potrebe znižanja prevoznih tarif za agrarne proizvode v izvoznem prometu. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je lani znašal po mednarodni grupaeiji blaga izvoz agrarnih proizvodov le 33% vsega izvoza, izvoz živine 15%, dočim je na izvoz siro-vin in polfabrikatov odpadlo 45 % Izvoza in na končne izdelke 7%. Iz te strukture je razvidno, da ie treba enako upoštevati agrarne proizvede, kakor tudi drige siro-vine, ki jih izvažamo, zlasti cenene rudarsko proizvode tbrez bakrene rude) i.i les Kakor se zdi, je ožji tarifni redakcijski odbor pravilno upošteval obstoječe razmere in vse momente objektivno ocenil in raz-predelil in ie skušal doseči najpovoljnejso razdelitev žrtev na posamezne gospodarske stanove, upoštevajoč, da je treba varovati načelo ravnotežja v gospodarski aktivnost, ker ne more voditi k trajnemu uspehu politika, po kateri bi ena panoga gospodarstva dosegla oživljenje na škodo vseh drugih. Iz rekapitulacije dela tarifnega odbora je razvidno, da je v okviri stavljene mu naloge dosežen efekt, ki je sprejemljiv za vse gospodarske panoge, na drugi strani pa pomeni izboljšanje situacije za železniško upravo. Ožji odbor pa je tudi upošteval današnje težko stanje kmetijstva ter je predlagal zmanjšanje prevoznih stroškov pri kmetijskih proizvodih za preko 20 milijonov Din. izdajo in da se omeji dotok tujih brezposelnih, osobito delamržnih ljudi v Ljubljano. Ustanovitev vsedržavne stanovske organizacije gostilničarjev V zadnjem času se opaža v našem gospodarstvu zdravo gibanje, ki gre za tem, da se posamezni gospodarski stanovi organizirajo preko združenj in pokrajinskih zvez v vsedržavne organizacije, ki naj predstavljajo ves dotični stan ter Ščitijo njegove .interese. Glede na težavne razmere, v katerih se nahaja gostilničarstvo, je razumljivo, da je vprašanje take organizacije razmeroma naglo dozorelo baš pri našem gostilmičarstvu. V onih banovinah, kjer do uveljavljenja obrtnega zakona niso poznali obveznih obrtniških organizacij, so v kratkem času ustanovili že veliko število takih obveznih združenj, ki so se deloma tudi že združila v banovinske zveze, S tem pa je bil tudi ustvarjen prvj pogoj za ustanovitev vsedržavne gostilničarske organizaoije. Na poziv Beograjske gostilničarske zveze se je te dni vršila v Beogradu ustanovna skupščina Vsedržavne zveze gostilni-čarskih združen]. Skupščino, ki je trajala dva dni in se je vršila v hotelu »Bristol«, Je vodil predsednik beograjskega združenja g. Mihajlo Nikolič. Udeležilo pa se je zbora preko 60 delegatov gostilničarskih združenj in zvez iz vseh delov države. Navzoči so bili delegati iz dravske, savske, dunavske, vardarske, zetske, vrbaske, mo-ravske in drinske banovine. Zboru je prisostvoval tudi šef odseka za turizem pri trgovinskem ministrstvu g. Jaša Graševič in generalni direktor »Putnika« g. Slavko Siriščevič, ki sta izrazila svoie zadovoljstvo. da se osnuje ta vsedržavna zveza. Načrt pravil nove zveze je redigiral posebni odbor, nakar jih je skupščina odobrila. Za predsednika je bil izvoljen g. Mihajlo Nikolič iz Beograda, za podpredsednika pa g. Teodor Kaufmann iz Zagreba. V upravo so bili izvoljeni predstavniki gostil-ničarstva iz vseh delov države, med drugim tudi g. Ciril Majcen iz Ljubljane. V nadzorstveni odbor pa je bil od predstavnikov slovenskega gostilničarstva izvoljen g. Gjuro Valjak iz Maribora. V razpravi, ki se je vršila po konstituiranju zveze, je bilo ponovno poudarjeno, da je gostilničarstvo in hotelirstvo posebna stroka, v katero spadajo vse vrste gostilničarskih obratov, ločeno od trgovine, s katero nimajo nikake zveze. Zato je bila izražena zahteva, da se ta ločitev jasno izrazi tudi o priliki novelizacije zakona o obrtih, kjer naj bo izrecno določeno, da se morajo gostilničarji in hotelirji združevati v posebna gostilničarska združenja, ločeno od trgovskih združenj. Živahna razprava se je vršila o vprašanju spremembe zakona o trošarini, o privatnem točenju vina, o visokih davčnih bremenih itd. Daljša diskusija se je vršila tudi o vprašanju avtorskih honorarjev in taks za koncerte in o vprašanju oddajanja privatnih sob in hrane v obliki hišne obrti. Hmelj 4- žaleč, 29. septembra. Zaradi židovskih praznikov 29. in 30. t. m. je prišlo danes do redkih zaključkov za dobro blago pri nespremenjenih cenah od 65—70 Din. Za slabše blago pa so nudili nižje cene. -f- žatec, 29. septembra. Vzdrži-'oče nakupovanje pri nespremenjenem razpoloženju in nespremenjenih cenah od 2000— 2400 Kč za 50 kg. Borze 29. septembra. Položaj dolarja in funta je ostal v glavnem nespremenjen. Na ljubljanski borzi sta obe devizi le za malenkost popustili. Avstrijski šilingi eo bili v privatnem kliringu zaključeni po 8,80 (v Zagrebu po 8.625, v Beogradu po 8.60 in 8.55). V gTSkih bonih je prišlo do prometa v Beogradu po 39.50. Na zagrebSkem efektnem tržišSu se je Vojna škoda danes trgovala nespremenjeno po 244, 244.50 in 246, za december pa po 247. Promet je bil še v Blalrovem posojilu, in sicer v 7% po 29.25 in 29.50 ter v 8% 32.75. Končno soi se trgovale še delnice Priv. agrarne banke oo 224 in 226 Devite Ljubljana. Amsterdam 2867.68 — 2318.99, Berlin 1362.36 — 1373.16, Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35 — 1113.85, London 178.08 — 179.68, Newyork 3741.61—3769.87, Pariz 223.88 — 225.—, Praga 169.67 do 170.53, Trst 300.6S—303.08 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80. Curih. Pariz 20.20. London 16.05, New-york 337.50. Bruselj 71.975. Milan 27.16. Madrid 43.175, Amsterdam 208.20. Berlin 123.15, Dunaj 56.75, Stockbolm 82.70, Oslo 80.60, Kobenhavn 71.65, Praga 15.31. Dunaj (Tpčaii v priv. kliringu.) Beograd 11.58, London 28.28, Milan 47.78, Newvork 594.04, Pariz 35.54, Praga 25.40, Curih 175.94, 100 S v zlatu 128 S papir. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 244 — 244.50, za november 245 den., za december 246 — 246.50, 7% investicijsko 51.50 — 54, 4% agrarne 27.50 dem., 7»/« Blair 29.25 — 29.50, 8% Blair 32.25—32.75, 7% Dtž. hipotekama banka 43.50 — 45.50, 0% begluške 36.50 — 37.75: bančne vrednote: Priv. agrarna banka 226 — 226.50; industrijske vrednote: Šečerana Osiiek 150 do 170. Beograd. Vojna škoda 244.50, 244 zaklj., za december 247, 246.50 zaklj., 7% investicijsko. 51 zaklj., 6% begluške 37.90, 37.50 zaklj., 8% Blair 34 bi., 7% Blair 30.25, 80 zaklj., 7% Drž. hipotekama banka 47 bi., Narodna banka 3650 bi., Priv. agrarna banka 226.50, 226 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.98, Državne železnice 15.65. Trboveljska 11.45, Al-pine - Montan. 9.10. Blagovna tržiSča ŽITO + Chicago, 29. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za september 87.875, za december 91, za maj 95; koruza: za december 50.50, za maj 57; rž: za december 70.50. + Ljubljanska borza (29. t. m.) Tendenca za Sito mirna- — Nudijo se (vas za slovensko postajo, plačljivo r SO dneb): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška. 79/80 kg 155 — 157.50; nova sremska, 78/79 kg 147.50 — 150; koruza (po mlevski tar.) :zasept.112.50—115; moka: baška >0« iz nove pšenice 270 — 275; banatska 305-310. +. Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 83 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, okolica Sombor, gornjebanatslka 100 — 102; srednjebaška 101 — 103; gornjebaška, potiska in ladja Tisa 104 — 106; sremska in baška ladja Begej 98 — 100; baška ladja Dunav 99 — 101; južnobanatska 92 — 94. Oves: baški, sremski, slavonski 52 — 54. — Ječmen: baški, sremski, 64/65 kg 61 do 63. Koruza: baška 63 — 65; baška, okolica Sombor 64 — 66; slavonska 66 — 68; banatska 59 — 61; baška bela 77.50 — 80: baška ladja Sava ali Begej 66 do 67; ladja Tisa ali Dunav 67 do 68. — Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 197.50 - 217.50; >2« 177.50 — 197.50; »5« 157.50 - 177.50; >6« 117.50 - 127.50; >7< 87.50 — 97.50; >8« 55 — 60; sremska in slavonska »Og« in »0gg< 187.50 — 202.50; »2« 167.50 — 182.50; »5« 147.50 — 162.50; »6« 112.50 - 122.50; >7< 82.50 — 92.50; >8« 52.50 — 55. Otrobi: baški, sremski in banatski 41 — 44. Fižol: baški, sremski beli 135 - 140. Sok al I. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije. Skupna zaključna seja slavnostnega in zietnega odbora bo drevi točno ob pol 19. v magistratni dvorani. Ljubljanski Sokol priredi danes ob zaključku jubilejnega leta družabni večer v kolodvorski restavraciji pri bratu Majce-nu. Na večer vabimo vsa ljubljanska in okoliška društva, predvsem vse one brate ln sestre, ki so tako vestno in vztrajno sodelovali v raznih zletnih odsekih. Posebna vabila se niso razpošiljaJa. Na družabnem večeru bo sodeloval iz posebne prijaznosti in naklonjenosti znani Završanov kvartet. Na veselo svidenje drevi pri bratu Maj-cenu! Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Sobota, 90.: V agoniji. C Nedelja, 1. oktobra: Sveta Ivana. Izven. OPERA. Sobota, 30.: Jim in Jill. Opereta. Izven Znižane cena. . Nedelja, 1. oktobra: Manon. Izven. Znižane cene. * Ljubljanska drama. Krleieva drama »V agoniji« se ponovi drevi za. C. Delo je na-študiral dr. Gavella. Nastopajo: Mira Danilova, Nablocka, Kukčeva, Sancin, Grego-rin in Potokar. — »Sveta Ivana« (Devica Orleanska) je imela izredno velik uspeh. Zato opozarjamo na reprizo, ki bo v nedeljo 1. oktobra ob 20. V naslovni ulogi nastopi Mira Danilova, vsa ostala zasedba kakor pri premieri. Ljubljanska opera. »Jim in »Jill« je moderna, ameriška, 9odobna opereta, v kateri so vse glasbene točke zgrajene na jazz-rit-mu. Po vsebini je opereta sorodna znani komediji »Roksi«. Glavna oseba Jim Je prav za prav moderna PepelČica v moški izdaji. Obe naslovni ulogi igrata Peček in Smerkoljeva. Ostala zasedba Je ista kakor v lanski sezoni. Opereto dirigira kapelmk dr. Švara, režiser ie Golovin, ki je naštj-diral celo vrsto modernih plesov, ki «o prav za prav glavni del operete. Današnja predstava bo izven abonmaja z znižanimi opernimi cenami. — MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Nedelja. 1. oktobra: Gospoda Glembaje^i Otvoritvena predstava. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 3.: Rok6i«. Premiera. B. S P Popoldne ob 16. nastopijo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju naša dekleta za naslove prvakinj Ljubljane v raznih lahkoatletskih disciplinah. Oba ljubljanska kluba, Ilirija in Atena, sta prijavila za to tekmovanje najboljše atletinje. Na sporedu današnjega tekmovanja so naslednje discipline: teki na 80 m, 100 metrov, 1000 m, 80 m z zaprekami, 4X 75 m, meti: krogle 4 kg z boljšo roko in obojeročno, diska l kg z boljšo roko, ter skoki v višino in daljino z zaletom. Današnji rezultati v tekih 80 m, 1000 m in 4X 75 m bodo veljali za državne rekorde, ker za te discipline doslej še nismo imeli ofi-cielnih rekordov. Na startu bomo spet videli Kavčičevo, Pošta : tramvaj Jutri ob 16. na Prlmorju Jutri ob 16. se bodo na igrišču Primorja »udarili« poštni in tramvajski uslužbenci. Obe moštvi sta prvovrstni, ker razpolagata z dobrimi silami tukajšnjih klubov, pri katerih se udejstvujejo. Cisti dobiček je namenjen trboveljskim in ljubljanskim mestnim revežem. Vstopnina je zelo nizka; za dijake in vojake 3 Din, stojišča 5 Din in sedeči po 8 Din. Poštarji! Ob 15.30 morajo biti na igrišču Primorja: Kastelic, Tičar, Lenassi, Breznik, Dekleva, Januš, Tomšič, Golob, Kit, Zaje, žmagovc, Koritzky, Hribar, Umek, Mohorčič, Mihelčič. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 27. septembra 1933) Navzoči gg. Rybaf, Setina, Novak, Oman, Skuhala, Starec, Vrhovnik, Kosirnik, Bru-men, Anko. Upravičeno odsoten g. Zupan. Za nedeljo 1. oktobra se določijo prv. tekme: v Cakovcu na igrišču Cakovečkega ob 15.30 CSK : Hermes, službujoči odbornik g. Kemeny; CSK naj postavi 10 starejših rediteljev. V Celju na igrišču Celja ob 15.30: druga kvalifikacijska tekma Celje : Elan, službujoči odbornik g. Svetek. Prvenstvena tekma Atletiki : Olimp, določena na 1. oktobra ob 13.30 na igrišču Atletikov se le vrši v primeru, ako se kluba sporazumeta na igranje dopoldne, sicer se preloži na poznejši termin. V Ljubljani na igrišču Primorja ob 10. Grafika : Jadran, službujoči odbornik g. Vrhovnik; vsak klub naj postavi po tri reditelje; na igrišču Ilirije ob 10. Ilirija: Korotan, službujoči odbornik g. Kuret, vsak klub naj postavi po tri reditelje; na igrišču Hermesa ob 10. Zalog: Sloga, službujoči odbornik g. Kosirnik, vsak klub naj postavi tri reditelje; popoldne ob 16. Slovan : Reka, službujoči odbornik g. Oman, vsak klub naj postavi po tri reditelje. V Domžalah, igrišče Diska, ob 15. Disk : Mars, službujoči odbornik g. Bizjak, Disk naj postavi 10 rediteljev. Preložijo se prvenstvene tekme, določene za 1. oktobra: Rapid : Maribor v Mariboru, Celje (Elan) : železničar v Celju (Novem mestu), šoštanj: Laško v Celju, Sloga: Sava v Sevnici in KSK : Elan v Krškem na poznejši termin. Vzame se na znanje dopis Javornika št. 60 od 26. t. m., s katerim javlja, da odstopa od obeh prv. tekem proti Bratstvu (1. oktobra na Jesenicah in 15. oktobra na Rakeku); tekmi se verificirata 3:0 p. f. za Bratstvo. Glede revanžne tekme proti Ko-rotanu (Kranj) pa se Javornik opozarja, da jo mora igrati, ali pa povrniti Korotanu stroške v smislu propozicij za igranje prv. tekem. Odobri se druga poskusna tekma Enakost: Jadran 1. X. ob 15.30 na Jesenicah. Vzame se na znanje zapisnik MO Trbovlje od 25. t. m. in se odobrijo prvenstvene tekme določene za 1. X.: v Hrastniku ob 15.30 Hrastnik : Delavec (dovoli se predtekma rezerv), službujoči odbornik g. Dolanc; v Zagorju, igrišče Sloge, ob 15.30 Sloga :■ Zagorje (dovoli se predtekma rezerv), službujoči odbornik g. Marn; v Trbovljah, igrišče Amaterja ob 10. Dobrna : Trbovlje (dovoli se predtekma rezerv), službujoči odbornik g. Božič; ne dovoli se prv. tekma Litija : Svoboda Z. 1. X. v Litiji. Odobrita se prijateljski tekmi Amater : Primorje 30. t. m. v Trbovljah in Korotan : Hermes 1. X. v Kranju. (Seja p. o. 20. IX.) Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo :Baeumel Herbert, Hudelist Vinko, Krast-nik Virgil, Filipič Mato, Medvešček Milan, Lunder Dušan, Cestnik Ludvik, Hribar Alojzij, Humski Jože, Ogrizek Gustav, vsi Trbovlje, Simčič Rafael, Klembas iferdo, oba Hermes, Podlunšek Franc, SK Rudar, Hrastnik, dr. Buljevič Zvonko, Keržan He-ribert, Saje Marjan vsi Primorje, Sattler Franc, Dobrajc Albin, Omerza Anton, ša-leker Franc, Gradišer Gustav, Kranjc Martin, Nikolič Rajko, vsi Athletik SK, Mahkovec Alojzij, Ovin Videni, Zupančič Ladislav, Poeschel Hugo, Rihtar Miroslav, Vidmar Miro, Betteto Evgen ml., Derganc Kazimir, Domicelj Bogdan, Cerne Boris, Mavec Leopold, Mravlje Božidar, Ladiha Karel, Iste-nič Rado, Zupančič Danijel, Kreč Miroslav, Krašovec Ivan, Franetič Anton, Ložar Miroslav, Kavečič Josip, Thuma Emanuel, Pavlič Josip, Softič Tufo, Marovič Branko, Burgar Stane, Mlakar Milan, Lombar Milan, Zadel Samo, Jenko Boris, Podbevšek Franc, Pogačnik Miro, vsi Ilirija. Opozarjajo se vsi klubi, ki imajo prijavo in izvedbo prvenstvene tekme, da isto pravočasno javijo LNP ob enem čas in kraj (igrišče) igranja. Klubi, ki pošiljajo denar po poštni nakaznici, naj vedno sporoče na drugi strani, vkatero svrho ga pošiljajo. Tajnik IL (Seja o. o. dne 27. IX. 19S3.) Navzoči: dr. Bradač, prof. Jelenčeva, Sve-tličeva, Sturz, Jenko, Kušar, Karba, Bal-tesar. Odsotni: Dekleva, Bergant, dr. Adleši-čeva, Jurman, Junčeva vsi upravičeno. CSK se poziva ponovno, da taKoj odgovori na zadnje dopis: ^ ----- 'n da poravra vse svoje denarne oveznosti. Za nedeljo 1. X. so določene tele prven. tekme: Gorenjec : Atena na Jesenicah ob 11. in Korotan žirija v Kranju ob 9.30. Citata se za s pravico nastopa 5. X. Zajec Slavica in Perdan Silva. Delegirajo se tile sodniki za prven- R T Omanovo, Marto, Slaparjevo, Ivico in druge članice Ilirije, ter Bizjakovo, Bernikovo, žagarjevo, Simončičevo itd., atletinje- Atene. Kot zmagovalke v posameznih disciplinah se smatrajo; Kavčičeva v tekih 80 in 100 m; imela pa bo hud boj z Omanovo, Marta v skokih, kjer sploh nima nevarne konkurence, morda tudi v teku z zaprekami, Slaparjeva v teku 1000 m, Ivica v metu diska in Berniitova v metu krogle. Štafeta 4X75 m je sigurna zadeva Ilirije. Imena prijavljenih atletinj jamčijo za dobro športno prireditev; zato upamo, da jo bo posetilo občinstvo v čim večjem številu. Pričetek tekmovanja je točno ob 16. Občinstvo se naproša, da se ravna po navodilih rediteljev. stvene tekme 1. X.: Volčini za tekmo Gorenjec : Atena, Jurman za tekmo Korotan : Ilirija. Verificira se prven. tekma Ptuj : Celje s 6:0 za Celje. Lahkoatletsko prvenstvo poedink za Ljubljano se preloži od 1. X. na 30. X. Tekmovanje se vrši na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Pričetek tekmovanja točno ob 16. Odborniško službo pri mitingu vršita člana predsedstva prof. Jelenčeva in dr. Bradač. Termin za medmestni miting Ljubljana : Zagreb se določi na 8. X. Jesensko prvenstvo n. a razreda. Jutri se začne prvenstvo n. a razreda v LJubljani. Kot prva stopita v borbo za točke Grafika in Jadran. Tekma se odigra v nedeljo ob 10. dopoldne na igrišču Primorja in bo zaradi precejšnje enakosti obeh moštev prav zanimiva. Tekma bo ob vsakem vremenu in jo občinstvu priporočamo, vstopnina je neznatna. — Dalje se bosta srečala Jutri ob 16. na igrišču Hermesa v šiški Slovan : Reke. V kakšni kondiciji se nahajata oba kluba, bo pokazala tekma Reka je bolj kombinatorno, Slovan pa bolj borbeno moštvo. Vsekakor bo tekma lepa in zanimiva. SK Ilirija (bazenska sekcija). Na današnjem mitingu za prvenstvo Ljubljane startajo naslednje atletinje: Ruša, Darinka, Omanova, Slaparjeva, Vida, Ruplova, Lidija, Babi, Boža. Božičeva, Ivica, Anči, Marta. Vse navedene naj bodo točno ob 15.30 s kompletno opremo v zimskem kopališču. Vhod ob progi. Darinka naj preskrbi iz garderobe na igrišču še ostalo opremo, kolikor je ni bilo razdeljene. — Jutri prv. tekma v Kranju. Za tekmo določene igralke naj bodo točno ob 7. na glavnem kolodvoru. Pridružita naj se jim tudi Marta in Boža zaradi štafete 4X60 m, ki je na sporedu športnega dneva v Kranju. TKD Atena. Na današnjem lahkoatlet-skem prvenstvu startajo naslednje članice; Bernik, Pina, Anica, Žagar, Vida, Jurko-vič V., Jurkovič E., Mimica, Neta. — imenovane morajo biti na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju najkasneje do 15.30. — Opremo naj prinese vsaka s seboj. — Vse ostale članice naj prisostvujejo tekmovanju. — članice I. hazenske družine dobe tam potrebna navodila za nedeljsko tekmo na Jesenicah. — v nedeljo ob 10. bo ca našem igrišču trening. SK Ilirija. Danes ob 16. v kavarni Evropi sestanek zaradi predloga za spremembo pravilnika. Prosim za udeležbo vse načelnike sekcij, zlasti pa gg. inž. Blou-deka, inž. škofa, Pelana, Zupana, dr. Dolenca in Betetta. V torek 3. oktobra plenarna seja upravnega odbora v Emoni. Izredno važno] ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 17.30 v garderobi sestanek junior-jev II. zaradi nedeljskega gostovanja v Kranju. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Sledeči igralci morajo biti danes ob 13. na glavnem kolodvoru: Oblak, Klančnik, Fer-jan, Košenina, Cebohin, Kretič, Glavič, Kos, Kariž, Zalokar, Mokorel, škrajnar.— Ob 18.30 na igrišču sestanek za Kranj: Burja, Sernec, škerjanc, Močnik, Kovačič, Erlih, Simčič, Ozebek, Brodnik, Primar, Barducky, Balo, Lorbek, Prešern, Flujhar ter vsi juniorji. Obe moštvi igrata Jutri v Kranju, odhod bo z avtobusom ob 13.30. SK Jadran. V nedeljo 1. oktobra ob 9.30 naj bodo na igrišču Primorja naslednji igrači: Pele, Brcar, Marjetič, Oven I, H in m, Kosmač, Modrijan, Marolt, Kalčič, Prezelj, Lipovšek, Kocjan, Goli, Kiselj, Bezlaj. Postava moštva za Jesenice bo v klubski sobi v n »del j o ob 8. Ob 11.43 pa na glavnem kolodvori. TSK Slovan, v nedeljo ob 13. morajo biti na igrišču Hermesa za odigran je trening tekme proti rezervi Reke naslednji: Pere, Dečman, šavs, Rozman, Smrekar, Batič, Jerančič, Poznik, Ceglar, šorn, Nov-ljan, Sinček n. Ferkov in Zemljič; ob 15. za prvenstvo proti Reki na istem igrišču: Bunc, Polšak, Pelicon, Galle, Sinkule, B8-gel, Vidic, Kolarič, Thuma, Schlegl, Klju-čec Drago in Milan. Stranska sodnika za prvo tekmo Grilc, za drugo Legat. Blagajniško službo, Juvan France; reditelji Ho-dalič, Fuček in žnidarčič. SK Reka. Jutri ob 13.30 naj bodo na igrišču Hermesa: Torkar, Petrovčič, Ko-kalj, Furlanov, Korli, Skočir, Ciuha, Cankar, Pino, Košmrl, Rožmanc, ob 15. pa: Pikift, Bojan, Nanl. Drage. Korle, Dane, Nino, Ane, Broni, Zinke, Erjavc, Laznik. SK Zalog. Objavo v »Jutru« z dne 28. t. m. je treba spremeniti tako, da igramo ob 10. na igrišču Hermesa, ne pa na igrišču Primorja. Postava moštva je neizpre-menjena. Dve zanimivi nogometni tekmi v Celju. V nedeljo 1. oktobra ob 10.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju dnjgorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in Atletiki. Tekmo bo sodil g. Lukežič iz Ljubljane. Ob 15.80 se bo pričela na Glaziji druga, odločilna kvalifikacijska tekma med SK Elf-nom lz Nove«« mesta In SK Celjem. Sodil bo g. Pevalek Iz LlubMsn«. Obe tekmi bosta gotovo zanimM. zlasti za popoldansko vlada v Celiu veliko z»nim»nie. ker bo padla odločitev. aH bo SK Celje vstopil v podsavezno ligo. Bilo knda fltkt svuda! o Danes žensko lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane Ob 16. tiri na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivolija Iz življenja in sveta Alkohol kot kurivo Energija • Tropski pragozd! namestu IZ raslim premogovnikov Izračunali so, da proizvajajo vsi stroji, ki so na razpolago Zedinjenim državam, toliko enegije, aa odpade na vsakega delavca po 30 k. s. Ce pomislimo, da je treba za delo l k. s. deset ljudi, tedaj si lahko izračunamo, da je ameriškemu delavcu na razpolago 300kratna človeška moč. Kakor da bi delalo za vsakega delavca po 300 sužnjev. Ameriški stroji opravijo delo, ki bi ga. zmogla šele ogromna množica 10 milijard sužnjev! To je svetla stran medalje o človeških strojih. Ta medalja pa ima še drugo, dosti temnejšo stran, in sicer to, da izvirajo energije, po katerih delujejo naši stroji, v petih četrtinah iz premoga in kamenega olja. Zaloga tega dvojega po postaja od leta do leta manjša, dočim potreba po energijah stalno narašča. Cez eno pokolenje bomo izčrpali vse svetovne zaloge nafte, v kakšnih štirih pokolenjih ostanemo brez premoga. Kfvj potem ? Tehnika si obeta pomoči od novih virov energije, pred vsem od vode, vetra in sonca Vodne sile se rentirajo šele pri visokih napetostih, ki omogočajo odvajanje električne energije na velike razdalje. Pri 100 tisoč voltih računamo lahko z akcijskim radijem do 500 km, čez to daljavo se vod s to napetostlo ne izplača več. Zato skušajo napetost zvišati in ni izključeno, da bomo že v nekoliko letih doživeli napetosti 1 milijona voltov, pri kateri se dovajana sila izkorišča še na daljavo 2500 km. Kako bo z izkoriščanjem sil, ki tičijo v nihanju plime in oseke, danes ne moremo še Spanje pred polnočjo Prof. Stockmann iz Duisburga je z novimi poskusi dokazal pravilnost starega ljudskega naziranja, da zaleže spanje pred polnočjo največ. Po njegovih poskusih pospešuje spanje od 7. zvečer do pol 12. ponoči najbolje telesne in duševne sile. Po stanovitnem predpolnočnem spanju je opazil na poskusnih osebah, kako jim od meseca do meseca naraščajo duševne in telesne sposobnosti. Netečnost, za katero so trpele prej mnoge med njimi, je v kratkem izginila, isto kakor razne želodčne in živčne motnje. Nansenov nrad V zadnjih letih se je večkrat pokazalo, da imajo posamezne institucije, ki so priključene Društvu narodov v Ženevi, večje uspehe kakor Društvo narodov samo. Ena izmed takšnih ustanov je tudi Nansenov urad. Ta urad (Officie international Nansen pour les refugies) je do marca 1933 pre-skrbel 47.000 osebam, ki so brez državljanstva, potne liste, vizume, gmotno podporo in zaposlitev. Omogočil je nad 11.000 osebam, ki so bile brez vsakih sredstev-dostojno življensko eksistenco. Tudi ▼ prihodnje bo deloval Nansenov urad po svojih dosedanjih smernicah in bo na razpolago emigrantom vsem dežel ne glede na njihovo narodno pripadnost Vitamin iz paprike Szegedinski župan je dal na razpolago univ. prof. dr. Albertu Szentgyorgiju večji kos zemlje, da bo na njem lahko nadaljeval svoje poskuse za pridobivanje vitamina iz paprike. DOBRO JE,' ČE VEŠ..- da se mudi šef francoskega generalnega štaba general Wevgand te dni v Pragi, kamor je priel na lov s francoskim finančnim ministrom Flandinom; da je Matica slovenska aprobiraia prvi film iz slovaškega življenja »Zem zpiva«, ki ga bodo prvič predvajali letos 28. oktobra v Pragi; da so ruski hribolazci odkrili v ozemlju O nege pri reki Sevtjugi bisere in da jih sedaj iščejo tudi v okolju Kole; da so sklenili Dunajčani v protest proti nameravanemu povišanju cen za elektriko in plin vrniti se k nekdanjim svečam in petrolejkam; da so razsajali te dni v Franciji viharji s poplavami. Voda je zalila ceste v Mont-pellierju, Nimesu, Marseilleu in Toulonu meter visoko; da sežigajo žrtve tornada v Tampicu na javnih grmadah, ker hočejo s tem preprečiti epidemične bolezni; da ima Amerika kljub izboljšanim delovnim pogojem zaradi Rooseveltovih ukrepov še vedno 11 milijonov brezposelnih; da so odkrili v Kabulu zaroto proti sedanjemu kralju Nadir kanu in v prilog odstavljenega kralja Amanulaha; da je bivši avstrijski stotnik Fiala v. Fernbrugg poslal Mussoliniju ostanke italijanskega letala »111«, ki je bilo 1. 1916. sestreljeno pri Gorici, pri čemer »e je pilot, italijanski major Pastino, ubil. povedati. Mogoče je, da se bodo dale znatne energije doseči z uporabo temperaturnih razlik med površino in globino toplih morij po Claudovem sistemu. Več upanja dajejo zračne sile. V višini l km nad morsko gladino vejejo stalni vetrovi, ki bi s pomočjo velikih »mlinov na veter« dajali velike energije. Danes obratujejo z uspehom že vetrna kolesa s premerom 30 m, premer 100 m pa bi dajal seveda še znatnejše delovne energije. Kar se tiče spreminjanja sončnih žarkov v električno energijo, stroji po starejših sistemih s koncen-trirajočimi zrcali ne bodo dosti zalegli, veliko več obetajo poskusi dr. Lanigeja. Ta je izumil zelo uporabno stanico, ki spremi-njo svetlobo direktno v elektriko. Toda ti poskusi so šele v začetnem stadiju in ni treba posebnega preroškega daru za trditev, da nam ta, kakor vsi navedeni novi viri energije, še dolgo ne bo mogel nadomestiti premoga in nafte. Prej bo teh dveh popolnoma zmanjkalo. Kaj pa med tem časom ? Sloviti angleški biolog prof. Julian Hux-ley je pravkar nastopil s predlogom, ki bi utegnil človeštvo v bližnji bodočnosti odrešiti skrbi glede energijskih virov. Iz živih rastlin se da poceni pridelovati alkohol, ki je kot kurivo izvrsten. Ce pomislimo na vso bohotnost rastlinstva v tropskih, a tudi drugih delih zemlje, tedaj mu moramo dati skoraj prav, da predstavlja rastlinje malodane neizčrpno zalogo energije. Prof. Hux'ey je trdno prepričan, da bodo posebno tropski pragozdi že v bližnjem času prevzeli ulogo premogovnikov. „Miss England III." zgorel Angleški dirkalni čoln »Miss England III«, 9 katerim je dosegel rekorder Kaye Don več svetovnih uspehov, je te dni zgorel v pristanišču Pool. Pri startu pred ogromno množico gledalcev je nenadoma nastal ogenj, ki je bil takšne narave, da so morali rešiti dirkača Paineja in njegovega sopotnika s čolni. Kar je bila na čolnu kovinastih delov, so ostali, vse drugo je uničil ogenj. Kralj topov mrtev? Po doslej nepotrjenih vesteh je umrl 84-letni »kralj orožja« Bazil Zaharov, mož, ki je igral zelo vplivno vlogo v svetovni oboroževalni politiki Kulturne novosti iz sodobne Nemčije Draga »Usoda nemikega naroda« Iz Lipskega poročajo, da so začeli t Nemčiji potniki in trgovci silno izkoriščati konjunkturo režima. Po mestih in deželi frkajo ponujači knjig, ki prodajajo publikacijo »Usoda nemškega naroda« po 27 mark, čeprav je knjigotrška cena knjige samo 2.25 mark. Neko drugo delo o nacionalnem karakterju Nemčije se prodaja celo po še bolj oderuški ceni 49 mark, in kdor kupi prvo knjigo, mora naročiti tudi drugo. Kakor vsak luksus, tako je tudi luksus nacionalne Nemčije doma dražji, kakor ga cenijo izven njenih mej. Namesto spoštovanja... Hitler Sindikus nemških trgovcev dr. Manns je te dni govoril na zborovanju trgovskega združen ia v Osnabrucku. Izjavil je, da se za nemškega trgovca nikakor ne spodobi, napisati na koncu pisma »z odličnim spoštovanjem«. Ta navada se mora v bodoče odpraviti in namestu »z odličnim spoštovanjem« naj se vsako pismo zaključi z besedami »Živel Hitler!«. Tudi UUstein vistosmerjen Iz zanesljivega vira poročajo, da je končno prešlo tudi založništvo Ullstein v tabor nemškega vladajočega Težima. Heinz Ullstein. eden izmed solastnikov podjetja, je prodal svoj delež neki tajni finančni skuoini. Od nekdanjega Ullsteinovega založništva je zdaj ostalo le še ime na papirju. Pariz-London v 67 minutah Letalo tipa Devoitine- Suiza je te dni doseglo hitrostni rekord na progi Pariz—London. Absolviralo je polet v 1 nri 7 minut Neporavnan svatbeni račun Kavkaški princ Aleksej Mdivani se je nedavno oženil z Barbaro Hutton, naj-imovitejšo dedično v Zedinjenih državah. Poroka je bila dogodek za pariški svet Svatba je imela res knežji sijaj in po poroki sta odšla zakonca na medene tedne ▼ Biarritz. Čudno pa se zdi, da princ, ki ima na kupe denarja, doslej še ni poravnal stroškov za poročno ceremonijo v ruski cerkvi. Svečeniki, ki so izvršili obred, niso dobili niti prebite pare, a tudi cerkev, kateri je bila obljubljena znatna vsota, ni bila deležna doslej beliča. Zato so se ruski cerkveni dostojanstveniki zdaj pismeno obrnili na princa in njegovo ženo ter ju opomnili, da sta... pozabila plačati nekaj tisoč frankov tistim, ki so jima pripravili cerkveno pot v zakonski jarem. ^mmmmmmm———————■mm Kava za ladje Reuter poroča iz Tokija, da je brazilska vlada naročila v japonskih ladjedelnicah 30 vojnih ladij, katere bo vsaj do polovice plačala z dobavami kave. Okostnjak na verigi Neobičajna tragedija ljubezni Železniški voz z nadstropjem Varšavska kriminalna policija raziskuje mračno in strahotno ljubezensko dramo, ki se je odigrala že pred dvajsetimi leti. Tragediji so prišli na sled po zaslugi nekega zidarja, ki je po naročilu poljskega zunanjega ministrstva popravljal defekt v kurilnici za centralno kurjavo. Zidar je čisto slučajno odkril vdolbino v zidu, ki je bila zazidana, v njej pa je slonel okostnjak na verigi. Sporočil je to policiji, ki je takoj uvedla preiskavo po svojih detektivih Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve je nastanjeno v takozvani Bruhlovi palači in tam so tudi odkrili strašno najdbo. Ko je namreč bila Poljska sestavni del carske Francoski Šampanjec iz ameriškega grozdja Mr. Renault v New Yorku izdeluje iz ame riškega grozdja šampanjec po francoskem receptu in si s tem prihrani stroške prevoza pristnega francoskega šampanjca v Ameriko. V njegovi kleti leži 5 milijonov steklenic kipeče žlaht-nine. Rusije, je v tej hiši stanoval generalni guverner poljskega ozemlja. Ta upravni uradnik je bil neomejen vladar v svojem okolišu, njegovi pozicija je bdla trdna, da je ni mogel nihče omajati. In agodilo se je, da je guverner imel hčer, ki se je omožila z nekim častnikom, ki pa je poleg svoje žene imel rad tudi druge ženske. Oče užaljene hčere je zato zalezoval njegova ženska prijateljstva in zveze. Ob neki priliki je res zalotil svojega zeta s takšno žensko, ki je »odjedala« ljubezen njegovi hčeri. Pisala se je Klara Mannes-gold in je bila po poklicu študentka. Mannesgoldova se ni po tistem srečanju z guvernerjem ruske Poljske nikoli več vrnila k svojim roditeljem. Oče in mati sta bila obupana zaradi izginotja krasotice. Javila sta stvar policiji, a sta zaman čakala, da se jima vrne otrok domov. Ker pa le nista dala miru oblastim, ju je nekega dne obiskal detektiv, ki jima je po ovinkih dal razumeti, da je bolje, če popolnoma opustita iskanje svoje hčere. Vsa strta sta tedaj oče in mati zaprla bol izginotja v svoje roditeljsko rfrce, na tihem pa sta le še upala, da se morda kaj pojasni skrivnostna zadeva, zločin, ki sta ga domnevala, in način smrti ljubljenega otroka. Zdaj je nedvoumno izpričano, da je okostnjak na verigi ostanek ženskega trupla in ni dvoma, da je bila ta žrtev Klara Mannesgoldova. Okrutni guverner je svoji hčeri v zadoščenje zaprl njeno sotek-movalko v ljubezni v klet, jo ondi priklenil na verigo ter jo nazadnje, ko so jo zapustile telesne moči, dal zazidati, da bi zločin nikoli ne prišel na dan. Francoske državne železnice so uvedle v pariškem predmestnem prometu vozove najmodernejše konstrukcije z nadstropjem. Rdeče plemstvo v Rusiji Revolucijsid^bičaji sovjetske aristokracije Sodelavka pariškega radikalnega lista »Oeuvre Gčnčvičve Tabuj, ki je bila dalj časa v Moskvi, opisuje v nekem članku čudne metode, ki jih ima sovjetska aristokracija, ljudski komisarji in uradniki zunanjega ministrstva. V Moskvi se je zadnja leta udomačil običaj, da prirejajo na čast prominentnim zunanjim gostom gostije ln čajanke. Te stvari se dogajajo navadno v razkošni palači bivšega ruskega veleindustrijca Rja-bušinskega, ki živi kot emigrant v Parizu. Palačo so sovjeti z vsemi njenimi dragocenostmi zaplenili in jo spremenili v bivališče odličnih gostov, Amanulah in Herriot sta n. pr. bivala tam, pozneje so tam nastanili fronc. letalskega ministra Cotta. Na gostije, čajanke, plese in sprejeme v palači Rjabušinskega povabi sovjetska vlada običajno tudi poslanike drugih držav ž njihovimi damami. Avto za avtom podrdra-va tedaj v tiho Spiridonovo cesto in se ustavi pred vhodom, kjer odpirajo z zlatom našiti vratarji vrata vozil in spremljajo goste v sprednji prostor. Tu je garderoba in služabniki v belih krojih odjemljejo damam kožuhe. Iz dvorane zvenijo melodije najnovejših tangov, ki jih igra najboljši moskovski jazz. Vstopiš v razkošno dvorano in nad luksu-zom, ki se ti tam pokaže, pozabiš, da si gost proletarske vlade. Čeprav smoking in frak nista obligatorna, vendar vidiš mnogo obiskovalcev v vojaških uniformah in v oblekah, ki spominjajo nanje. Dame se odlikujejo z izbrano eleganco, ne samo ženske tujih diplomatov, temveč tudi tenske ljudskih komisarjev ln višjih uradnikov Mlada teniška prvakinja Mala Kitajka gdč. Geni Hoa Hing po zmagi nad angleško prvakinjo gdč. Muriel Tree-harne Konec Zuiderskega morja V nedeljo so v prisotnosti članov holand-ske vlade otvorili zaključni zasip Zuiderskega morja, ki meri 30 km v dolžino. Zui-dersko morje je s tem činom nehalo bivati. S tehničnega vidika je ta del razdeljen v dve ozemlji. Severozapadni del je popolnoma dovršen, severnovzhodni del pa še čaka na osušitev, čeprav je parlament že izglasoval potrebne kredite. Ho-landska je z dosedanjo osušitvijo Zuiderskega morja pridobila 215.000 ha plodne zemlje in bo na njem lahko naselila 200.000 ljudi. Plavajoči spomenik Curiška mestna občina, ki je po nedavnih volitvah zopet v rokah socialistične stranke, ki beleži celo porast glasov in en mandat več kakor doslej, je postavila nekemu dijaku, ki je rešil dekle iz voda Cu-riškega jezera, originalen spomenik. Najprej je ponujala rešitelju nagrado v denarju. Dijak pa je to odklonil, nakar so mestni očetje sklenili na mestu, kjer je rešitelj potegnil dekle iz vode, zabiti kol in k njemu pripeti plavajočega laboda, ki ima na levi nogi srebrno ploščico in na njej vgravirano rešiteljevo ime. Zadnja želja Iz Budimpešte poročajo, da je umrl pred nekaj dnevi ravnatelj rimuransko-salgotarjaneške železarne Andrej Palmai. Zapustil je oporoko, v kateri je določil, da se mora družba, s katero se je sestajal vsak torkov večer, na sedmino po njegovi smrti pogostiti in se napiti šampanjca. V to svrho je zapustil posebno volilo v znesku 500 pengov. Prijatelji so kajpada izpolnili pokojnikovo poslednjo željo in so si privoščili jedi in pijače več kakor se spodobi v teh slabih gospodarskih časih. se nosijo po zadnji pariški modi v svili, taf-tu, muslinu. Dragulje, zlato, srebro opaziš na vsak korak. Najboljše moskovske šivilje delajo za sovjetske aristokratke in bL dajejo dobro plačevati Blaga pa visokim gospem in gospodičnam ni treba z muko iskati po vsej deželi, kakor se dogaja to za najobičajnejše blago navadnim proletar-cem. Sovjetska elita ga dobiva naravnost iz Pariza. Pri plesih se udejstvujejo • strastjo gospodje, kakor Litvtnov, Karahan, Voroftl-lov, generalisimus Tuhačevski. Plešejo same moderne plese; šele po souperu, ko so vino in žganje malo dvignili razpoloženje, zapleše ta ali oni komisar narodni ples. Souper se vrši v sosednem salonu, ob luksuzno pogrnjenih mizah, na katerih opaziš najdražja vina in žganja, najbolj redke zakuske. Cele gore kaviarja so na njih. Strežaji v belih oblačilih servi-rajo brez glasu in poseben maitre d* hotel vodi ves souper. Sploh se vrše gostije lo odlično, v najboljšem razpoloženju, ob najfinejših cigaretah in najnovejših anekdotah in zgodbah. Človeku se zdi, da ja prestavljen v čase nekdanje carske Rusije ali kamor koli v fino družbo v Evropi. Ko ostavijo gostje proti štirim zjutraj palačo Rjabušinskega, ostane sovjetska aristokracija po navadi sama med seboj in potem sledijo često tndi prave orgije, kakor nI bilo nič drugače ▼ carski Rusiji. Ali je treba zraven še pristaviti, da vidi ta aristokracija v poznem jutru, ko se vrača domov, po cestah bedne postave, ki se gnetejo v dolge vrste, da dobe košček kruha ali nekoliko dekagramov mesa? Glaser močno obremenjen Proti pustolovcu Glaser ju iz Avstrije, ki je osumljen umora Otilije Vranske, se naglo množijo indicije, da je on storilec tega zločina. Čeprav trdi mož, da je noč od 31. avgusta na 1. september prespal v čakalnici brnske postaje, za kar je dal vratarju 5 kron, ni mogoče nikjer najti »vratarja«, ki bi bil prejel to nagrado od njega. Glaser nadalje pravi, da je po prespani noči odpotoval naprej proti Jihlavi ob 5. uri zjutraj. Ne more pa navesti nobene priče, ki bi ga bila videla v Jihlavi. Pravi samo, da je hodil po mestu, se seznanil z neko žensko, ki je šla z njim na sprehod ▼ gozdič, kjer je zavrgel spodnje hlače. Pozneje pa je preklical to navedbo ter dejal, da poleti vobče ne nosi spodnjih hlač. Spodnje hlače so važne zaradi tega, ker so našli dele trupla razsekane Vranske zavite v kose raztrganih moških spodnjih hlač. Zelo sumljivo Je tudi to, da se je Glaser, ki se sicer nikjer ni prijavljal, ▼ Jihlavi javil pod zlagsnim imenom Fritz Bergmann. Policija sumi, da je to storil zaradi tega, da bi lažje navedel alibi za umor. Kriminalni organi so prepričani, d* je Glaser storilec zločina ali z njim vsaj zelo tesno ▼ zvezi. ANEKDOTA Max Halbe, znani nemški pisatelj, je ob priliki neke svoje premiere pripotoval ia Monakova v Berlin in tu je našel toliko prijateljev, ki so ga tako vabili v goste, da se nikakor ni mogel vrniti na nameravani dan. Končno, ko se je le odločil, da pojde, iz tega spet ni bilo nič, ker so mu ukradli škornje pred vrati njegove hotelske sobe. Njegov prijatelj Schlenther je stvar sporočil njegovi ženi z naslednjo brzojavko t »Max ne more domov zaradi ukradeni!* škornjev.« Pesnikova žena je odgovorila z brzojavko; »Ne morem verjeti. Vzemite najboljšega berlinskega zagovornika. Pričajte vsi pred sodniki, da je storil v pijanosti. Ne smej* ga obsoditi.« VSAK DAN ENA »Čigava pa je ta voda, prijatelj?« »Občinska, gospod.« »Ce bi vjel kakšno ribo. ali b« MC 5» sto pek?« »Sta, bfi M čudež.« Iz življenja na Iz Kranja ' r— Nameščensko zborovanje. Drevi ob 20. bo v gostilniških prostorih pri »Pe-terčku« ustanovni občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev za kranjski srez. Na dnevnem redu je tudi predavanje tajnika Zveze društev privatnih nameščencev dr. Kostla o pokojninskem zavarovanju in obrtnem pravu. OBRTNA RAZSTAVA ZDRUŽENIH OBRTNIKOV KRANJA IN OKOLICE od 1. do 9* oktobra V MAJDIOEVEM MLINU V KRANJU Izšla je Blasnikova f|ellKo protikn ZA NAVADNO LETO 1934 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« Je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že odnasihpra-dedov najbolj upoštevan ln Je Se dane« najbolj obrajtan. V »Veliki Pratlkl« najdeš vse ^r jSIovefe potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnlml. lunin ml, vremenskimi ln dnevnimi znamenji. — soincne in lunine mrke; - lunine spremembe -poštne določbe za Jugoslavijo, — lestjice za kolke, za pobotnice, ^upne pogodb« ln račune; - konzulate ^jlh držav v LJubljani in Zagrebu; - vse^sejme na_Krw« sitem, Koroškem Štajerskem. PxeHmurju, Medžimurju in Julijski Benečiji. - P™ gled o koncu brejostl živine; — POP« vse« važnih domačih in tujih do^odkov v Pre teklem letu; - tabele za raeunanje ob resti; - življenjepise važnih ln od«enm oseb s slikami; - oznanila predmetov, kj jih rabi kmetovalec ln žena v • Cena S Din. »VELIKA PRATIKA« 86 dobi VJ«h Večjih trgovinah in se l^» D8r0C1 pismeno pri založniku tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani ^ Majšperku in pri Sv. Janžu na Dravskem polju so bili dobro obiskani in so se jih udeleževali pristaši vseh bivših političnih strank. Kakor je bilo opažati, so ljudje v ] ogromni večini za slogo in za kompromisne liste. Tako bo v mnogih občinah vložena samo po ena lista. V nekaterih občinah | pa so se pojavile tudi stare metode in prenapeteži sestavljajo posebne liste. Ti I ljudje nikakor ne morejo razumeti, da je ljudska volja brezdvomno ta, da se bo v novih občinah, ki smo jih imeli doslej 111, z združitvijo pa jih imamo samo 28, ure-| dilo dobro in zdravo gospodarstvo brez . vsakih političnih razprtij, ki so le v škodo narodnemu gospodarstvu. Hujskači bi morali predvsem vedeti, da je sloga v posameznih občinah, zlasti ob naši severni meji, neobhodno potrebna! j_ Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Plačana ljubezen«. Dodatek Foxov tednik in film ZKD. * RADOVLJICA. Sokolsko gledališče otvori v nedeljo 1. oktobra ob 20. gledališko sezono, ki obeta biti zelo pestra. Gledališki odsek je pripravil že več lepih iger, ki so povsod najbolje uspele. Za otvoritev se bo igrala veseloigra »Turške kumare ali harem gospoda Vrbka«, ki io je prevedel iz nemščine ljubljanski gledališki igralec g. Cesar. Igra je bila igrana lansko leto na Dunaju z velikim uspehom. Prepričani smo, da bo ugajala tudi našemu občinstvu, saj je polna prizorov, ko bo smeha do solz. Tudi dejanja se tako komično prepletajo kakor pri malokateri veseloigri. Pridite in zadovoljni boste! t1' minimumi mimi ■»■■■i—n—■ Iz Kamnika ka— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno Šolo bo v nedeljo od 8.—10. dopoldne. Šolnina in vpisnina znaša 70 Din. Pouk bo ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ka— Naše agilne Kolašice so nam pripravile za nedeljo veliko tombolo, za katero so zbrale nenavadno veliko lepih dobitkov. Tablice so že v prodaji, čisti dobiček pa bo šel za božično obdarovanje siromakov. ka— Iz delovanja JNS. V nedeljo je imela krajevna organizacija JNS občni zbor v gasilski dvorani, ki je bila popolnoma zasedena. Govoril je senator g. dr. Ravnihar iz Ljubljane o pomenu občinskih volitev, za njim pa sta govorila še poslanec g. Cerar in predsednik krajevne organizacije JNS g. vet. svetnik Rauter. Za predsednika je bil pri volitvah ponovno izvoljen g. Rauter. Pri določitvi kandidatne liste JNS za občinske volitve je bil izvoljen za nosilca župan g. Kratnar, ki se je zahvalil za zaupanje in tudi sprejel kandidaturo. Sestavljena je bila tudi lista odbornikov, na kateri so zastopniki iz vseh delov občine in iz vseh slojev prebivalstva. ka— Zanimiva ugotovitev. Zadnja velika poplava, ki je napravila tudi v kamniškem srezu veliko škodo, je obnovila spomin na podobno poplavo, ki je bila ▼ Kamniku toč^o pred 40 leti. Zanimivo je pri tem tudi dejstvo, da se točno uiema tudi dan obeh poplav, namreč 23. september,- Takrat je posebno zdivjala Nevljica, ki je v Kamniku odnesla mlin in leseni most med mestom in Podgoro. Na njegovem mestu so potem zgradili sedanji železni most. Bistrica pa je napravila nai-večjo škodo pred 58 leti. Takrat sta zgubila življenje dva moža, ki sta lovila hlode ob bregu. Iz Novega mesta n— Vpisovanje v Obrtno nadaljevalno šolo bo v nedeljo 1. oktobra od 9. do 12. v upraviteljevi pisarni. Začetniki morajo prinesti s seboj učne pogodbe. Redni pouk se prične v ponedeljek 2. oktobra. Pouk na tej šoli morajo posečati vajenci in vajenke iz Novega mesta, Kandije, Žabje visi. Šmihela, Broda, Irče vasi, Drske, Gotne vasi. Regrče vasi, Bršljina, Cegel-nice in Ločne. n— Vstopnice za Preporodovo igro Cankarjevega »Jakoba Rudo«, ki se bo igrala v okrilju IX. kongresa župe SJSU 30. t. m. oh 20. v dvorani Sokolskega doma, so od 3 od 12 Din, dijaško stojišče pa po 2 Din. Režiser igre je član liubljanske drame g. Milan Skrbinšek. Posetite to srednješolsko prireditev v čim večjem številu! n_ članom Slovenske Matice v Novem rnestu. Prišle so knjige Slovenske Matice. Članom so na razpolago pri poverjeniku profesorju g. .Tarcu v gimnaziji dopoidne in popoldne od 15.—17. Iz Ptuja j_ Volilno gibanje v ptujskem srezu je zelo živahno. Vrše se sestanki, sestavljajo se kandidatne liste in zbirajo se podpisi predlagateljev. Bili so že skoro v vseh občinah sestanki, ki sta se jih udeleževala tudi narodni poslanec g. Lovro Petovar m predsednik sreske organizacije g., dr. Sen-čar ali pa tajnik g. dr. Fermevc. Volilni sestanki na Bregu pri Ptuju, v Juršmcih, v Tmovski vasi, pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, pri Sv. Urbanu, v Ro-goznici pri Ptuju, v Dornavi, v Gorišnici, pri "Sv. Marku, v Zavrču, pri Sv. Barbari v Halozah, v Leskovcu, na Pobrežju, v Pravilno barvanje las Zs, barvanje las morate uporabiti zanesljivo sredstvo, ki omogoča enostavno uporabo. — Stalnost barve mora biti ravno tako sigurna kakor naglo delovanje. — Oro-barva za lase je dovršeno sredstvo, ker odgovarja vsem zahtevam a obenem neguje lase in ne učinkuje Škodljivo. — Dobiva se v prekrasnih nijansah, garnitura Din 30.—. VODA IZ KOPRIV je staro domače sredstvo za negovanje las. 2e po prvi uporabi temeljito odpravi prhljaj in preprečuje izpadanje. Ker krepi tudi teme, postanejo lasje zdravi in bujni. — Steklenica Din 30. ZAHTEVAJTE POVSOD. Glavna prodaja: Nobilior parfnmerija, Zagreb, Ilica 34 — Jelaeičev trg 15. V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere izdihnil svojo blago dušo gospod ALOJZ MIKL veleposestnik pri Veliki Nedelji Pogreb bo v nedeljo, dne 1. oktobra, ob 14. uri od hiše žalosti, pri Veliki Nedelji, na domače pokopališče. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Velika Nedelja, dne 29. septembra 1933. 10408 žalujoča rodbina Miki. U&peft 5« uspefiem žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika. „T IT U S • P E R L E N" je priznan neSkodljiv kombinacijski preparat, ki vsebuje vse možnosti zvišanja potence z medikamentosiim zdravljenjem. Ta preparat je rezultat nekaj desetletij trajajočih raziskovanj znanega učenjaka na polju seksualne znanosti, zdravstvenega svetnika dr. Magnusa Hirschfelda. »TITUS-PERLEN« se Izdelujejo pod stalnim kliničnim nadzorstvom berlinskega instituta za seksualno znanost. Seznanite se s funkcijami človeških organov a pomočjo mnogoštevilnih slik ▼ petih barvah, ki so znanstveno raztolmačene in se dobe pri nas zastonj. Zastopnik: mag. farm. Drag. Kajzer, tt. ^osmoefieitifa, Zagreb 1C& Smičikl asova ulica 23 »TITUS-PERLEN« v originalnih omotih: po 100 komadov za mofike Din 180.— po 100 komadov za ženske Din 200.— DORIVA SE V VSEH LEKARNAH Og*M odobr« od mia. C. pni k) nar. tir. K. t.192 oi 18.fl. 1698 + Načelstvo kmetske hranilnice in posojilnice v St. Jerneju na Dolenjskem naznanja tužno vest, da je po težki nesreči umrl njen zaslužni član, tajnik in blagajnik gospod VALE MAKS trgovec, posestnik itd. Pogreb prerano umrlega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 1. oktobra 1933, ob 15. uri na tukajšnjem farnem pokopališču. Nepozabnemu pokojniku bodi ohranjen svetal in trajen spomin! Št. Jernej na Dolenjskem, dne 29. septembra 1933. MURSKA TERENSKA TEHNIČNA SEKCIJA K štev. 1503/33 Županstvo občine St. Jernej na Dolenjskem javlja žalostno vest, oa je nenadoma preminul njen svetovalec in blagajnik, gospod VALE MAK trgovec, posestnik itd. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 1. oktobra 1933, ob 15. uri na tukajšnjem farnem pokopališču. __ Zaslužnega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. št. Jernej na Dolenjskem, dne 29. septembra 1933. 10400 Razglas Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje na dan 19. oktobra 1933 pismeno ofertalno licitacijo za dobavo 30.597 Sašinskih butar za regulacijska dela na obmejni Muri. . Podrobna pojasnila so na razpolago pri murski sekciji. Murska terenska tehnična sekcija Gornja Radgona, dne 27. septembra 1933. Suhe gobe, divji kostani želod, smrekove sforie kupuje po najvišjih cenah V. H. ROHRMANN LJUBLJANA Sv. Petra nasip 27 m i ' krepi kri, živce in apetit! Odraslim in otrokom! Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do r steklenic. — V apotekah pol litra Din 35.—. Po pošti razpošilja laboratorij »Alga«, Sušak. — 3 steklenice Din 110.—, 6 steklenii Din 220.— in eno zastonj, 12 steklenic Din 440.— in dve zastonj 'O+nbriMV. «4 min nv '1tik«> «1 nar. »dravta 8 Br. 4787 SS./lll 1932 Brez posebnega »t>v»Wi* S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl po nesrečni nezgodi naš iskreno ljubljeni sin, soprog, oce, brat, svak in stric, gospod jlili % mmmm fhsi kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnib čitateljev. MU'!,; lllU lili* llilirl' Iliri' lil H 4 || trgovec in posestnik v Št. JerneJu Preminil je dne 28. septembra v starosti 50 let, previden s sv. tolažili, v kandijski bolnišnici. ' Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 1. oktobra, ob 15. v St. Jerneju iz hiše žalosti na tamošnje župno pokopališče. Priporočamo dragega pokojnika vsem, ki so ga v njegovem plemenitem in plodonosnem življenjskem delu poznali, da ga ohranijo v blagem spominu. Št. Jernej na Dolenjskem, dne 29. septerfibra 1933. Žalujoča soproga JOSIPINA roj. BON, sin MAKS, hčerka BOŽA, starši, svakinja MIC1 BON in ostalo sorodstvo. 10397 J. H.: 35 Jezero ljubezni Roman »Nu,« je menil Milan Črne, »gotovo se boš lahko kmalu vrnila v Beograd. A najprej bi rad govoril s teboj o tem in onem. AM smo končali?« Ozrl se je po itrizi. »Prav, dober tek, gospoda. Prosim, Ellen, pojdi z menoj v mojo delovno sobo.« * »Nu, stric Milan, kai je?« je vprašala Ellen, ko je v stričevi sobi zložno sedla v naslanjač. »Nekam zaskrbljen si videti. Aii kani papa spet kako veliko transakcijo z mojimi deklicami? Ta dobri papa! Sama ne vem, čemu mi bo toliko denarja. Šele zdaj sem spoznala, kako malo denarja potrebuje človek zase. Imeti mnogo denarja je prav za prav samo tedaj lepo, če moreš z njim pomagati drugim, ki so v stiski.« Milan Orne se je oddahnil. Ellen mu je bila tako rekoč sama položila besedo na jezik. »Rad priznam, dekletce, da je to zelo lepa uporaba za bogastvo. Nevarnost je le v tem, da tisti, kdor je odrastel v takih srečnih razmerah kakor ti, premalo pozna resnično življenje in dostikrat ne more presoditi, ali izkazuje svoje dobrote ljudem, ki jih zaslužijo. ali ne.« »Kako naj to razumem, stric Milan? Ali so to splošne opazke, ali meriš na kaj določnega?« Milan Orne .ie nečakinjo ljubeče pogledal. »Ellen, saj si hrabro dekle, kaj ne da? S teboj lahko govorim tako, kakor z drugimi žen- Cene studim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsako beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Og/a»i trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din L- za besedo »e zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam* »Auio-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokah* »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »£asiu-iek* če se z oglasom nudi zasluiek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ta skami ni moči govoriti. Vem, da imaš glavo in srce na pravem kraju. Poslušaj me: ali si kdaj natančneje poizvedela, kdo in kaj je tvoj varovanec Krištof Vilhar?« Ellen je zardela. »Saj ni moj varovanec, striček. Opravljal še delo za naju dve, za Sybi1o in zame, in je dobil za to plačilo. Odklej si mnenja, da ni prav, če človek plačuje pošteno delo?« »Počasi, Ellen, počasi! S čuvstvi in vroče glasnostjo sa ne moreva dosti pomagati. Na žalost ti moram priznati veliko bol.« Ellen si je pritisnila roko na burno utripajoče srce. .»Govori, stric Milan. Slaba novica me zlepa ne podere. Kaj je s Krištofom?« Tedaj je jel Milan Črne govoriti. Pričel je s čudnimi okolnostmi, ob katerih so bili na Bledu odslovili natakarja Krištofa Vilharja iz »Splendiida«. Nato je omenili prstan s črnim demantom, njegovo izginjanje in pojavljenje pri draguljarju, ter naštel sumljive podrobnosti: fotografko Vido, ki je bila nenadoma dobila od Krištofa večja denarna sredstva, in izjavo z njegovim podpisom, ki je bil nedvomno pravi. Svoje pripovedovanje ie prekinjal z majhnimi presledki, med katerimi'se je skrbeče oziral na Elleno. A ta je negibno sedela v svojem naslanjaču. Samo roko si je pritiskala na srce in s tihim glasom prigovarjala: »Dalje, striček, dalje, vse hočem vedeti!« Tako je Milan Črne izpripovedoval nečakinji vse, kar je bil zvedel: korenita operacija je bila boljša od počasnega krvavljenja. V Elleninem obrazu ni bilo niti kapljiice krvi; le n.ene nenaravno široko odprte oči so se svetile z novim, jeklenim bleskom. »Odkod veš to, stric Milan?« Za odgovor 3 OIII v znamkah »Tega ti za zdaj rajši ne bi izdal. Le toliko naj pripomnim, da sam ne bi bil verjel, če bi ne bil imel nezmotnih dokazov.« »Ali si prstan videl?« Njen glas je bil kakor dih. »Da, videl sem ga,« je z nenaravno trdim glasom odvrnil Milan Črne, »prodanega, pri draguljarju. Nadalje sem videl tudi podpis, s katerim Krištof Vilhar potrjuje, da je bil prstan v trenutku prodaje njegova last. — Ce bi bil vsaj malce boli prekanjen,« je srdito nadaljeval, »— a ne, tako trdno se je zanesel, da se mu ne more nič zgoditi, da se je celo drznil nastopiti s svojim pravim imenom. — Nikar si tako k srcu ne ženi,« je dodal z nehote pritajenim glasom in vzel njeno oledenelo desnioo v svoje krepke moške roke, »marsikatero dekle, ki je bogato in neizkušeno, je že zadela podobna usoda. Srečno se štej, da sem ti za časa odprl oči.« Toliko da se mu ni srce raztrgalo ob pogledu na Ellen, kako se je trudila, da bi pokazala nasmehnjen obraz. »Morda je res sreča zame,« je tiho dejala. Nato je vstala. »Kam, Ellen?« Njegovo vprašanje je bilo polno tesnobe, nežnost in bolečine. »Sama hočem biti, striček, samo malce sama.« Glas se ji je trgal in usihal nekje v grlu. »Pusti me, prosim te. Jutri zjutraj se pomeniva več.« Usta so ji drhtela, a v očeh je bil še vedno tisti srepi blesk. Milan Črne je bil nekoč že videl tak zmrzel blesk, v očeh svoje mladostne ljubljenke Dore, Ellenine matere, ko je po prvem letu svojega zaikona z Johnom Blackom prišla iz Amerike v staro domovino. Prav tako so gledale Do rine oči, in Milanu Crnetu je tudi takrat od žalosti zastajalo srce. Po tistih očeh je bil spoznal, da Ellenina mati v svojem zakonu ni našla sreče. vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Kdior išče mesto pot nika, piača za vsako besedo 50 par; ta da janje naslova ali za Šifro 3 Dim. — Kdor »prejema potnike, pla 6» besedo po 1 Din; la dajanje nabora ali is Šifro pa 5 Din. (5) Zastopnika ki obiskuje trgovine z ie-leznino, i 5 6 e m. Ponudbe na Pub'icitas. Zagreb, pod br. 35399. 37031-5 Proviz. zastopnika i«6eiro za sredstvo za zatiranje rastlinskih škodljivcev in sicer za obisk lastnikov sadovnjakov, trgovin s semeni. gospodarskih zadrug itd. Predmet bi bil pripraven za kol e-sarje, upokojence, učitelje itd., ki jim bo do-de'jen gotov rajon. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Rastlinski škodljivci 1934«. 37202-5 M^M^MM Kdor i S t, e «M»luik», plača za vsak« be»«do 50 par: la naslov ali 5if to 8 Din. — Kdor n n d i zaslužek, p» t» vsako besed« 1 Din, ca dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (31 Vsakovrstna zastopstva prevzamem za Vardaisko banovino, dajem informa-ciie. vi^im inkaso. reklamiranje in plakatiranje. — T: govska agentnra Ludvik K ose! j, Skoplje, Obi-Učev venac 85. 37082-3 Službo,dobi Mlajšo frizerko e p r e j m e salon Bevčič, Smartineka cesta štev. 22. 37236-1 Mlad pasar z obrtnim listom ali pravico do tete ga, dobi takoj službo. Ponudbe ne ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Pasar«. 37285-1 Tražimo dobre tkalce ali tkalko za volnene štofove, koji je dobro poznat na razbo-jima — sistem Selnvabe. Sehiinherr ild Hartmarcn. — P on ude pod »Tkalec« na oglasni oddelek »Jutra«. 37290-1 Modist. vajenko sprejme takoj salon »L« femme Chic«. Šelenburgo-va ulica 6. I. nadstropje. 37315-44 Učenko mlado rn lepo, z dobrim gla®oan, sprejmem. — Ponudbe e sliko na naslov: Momčilo Kneževič, Novi Sad, Batorjeva ulica 46. 37282-1 Vsaka beseda 50 por; sa dajanie oa»!ova ali za Šifro na S Din. (1) Uradniško vdovo zaupno, zdravo, preprosto, n<-kaj izobraženo, samo ali i enim večjim otrokom, kateremu je osnovni in srednješolski obisk mogoč, iščem. da bi kuhala za mene in sebe, pomagala pri gospodinjstvu in na vrtu. ter b'!a tudi v posvetovanj zmožna. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36924-1 Kroj. pomočnika ta boljše velike komade, »prejme krojaški atelje Šetinc, Novo mesto. 37129-1 Trebam naučnice za iamburašku k apelu. — Biti moiaju mlade i da ima;u vol ju za učiti glasbil. Kapela je familjarna i solidna. Ponude po mo-gučnosti sa slikom na naslov: Kovač Karlo. kapel-nik, restavracija »Zagreb«, Split, Dalmacija. 37283-1 Trgovska vajenka stara 14 let, ki je dovršila 3 .razred meščanske šole, išče v kaki večji trgovini z mešanim blagom primernega mesta. Ponudbe pod 5i.fr« »Trgovska vajenka« na oglasni oddelek Jutra.. 37296-44 Pek. vajenca sprejme Zaje Joško. Medvode. 37335-44 Natakarica stara 23 let, kavcije zmožna, sprejme službo takoj aii pozneje — najraje v mes>u. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »tJl j odrta«. 37154-1 ttre*>d» 1 Din; za dajanje naslova ali u Šifro 5 Din. Dijaki, M iščejo Instrukcije, plačaj« reako besedo 60 par: »a Šifro ali za dajani« naslova 3 Din. (4) Damskega krojaštva dnevni in večerni tečaji. — Priietek 2. oktobra, vpisovanje celodnevno. Oblastve. no dovoljeno učilišče, atelje Sare, Gajeva III. 37109-4 V klavirski pouk sprejme učiteljic« t več letno prakso nekaj novih učencev — tudi začetnike. Naslov t ogl »■snem oddelku »Jutra«. 36618-4 G Th. Rr»man: Nove prigode gospoda [\07amnri*ska Nemščina za otroke Nemško konverzacijo ze 5—81etne otroke, po preizkušeni metodi nudi e 1. oktobrom Elfrida Segula, Ljubljana. Gledališka ulica št. 7/1 — bivši pomočnica ge. Orthaberjeve. Vpraša ti dnevno od lil.—13. in od 16. do 18. ure. 36940-4 Pouk na harmoniko po najbolj tekušeni metodi Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zagotovljen uspeh«. 37340-4 Avio, moto Vas*« besed* 1 Di.n: ia dajanj« naslova aii ta šifro pa S Din. (10) Natakar mlad in pošten Slovenec, izučen v zagrebški restavraciji* Varožki pivnici« — išče za posl en je v mestu ali izven. V zadnjem času je bil v hotelu »Bellevue« v Ljubljani in v kolodvorski restavraciji na Jesenicah. Cenjene ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Natakar«. 37265-2 Zakonca brez otrok, srednje starosti, va-jena v vseh poljskih delih — mož zmožen slov., hrvatskega. nemškega, francoskega in italijanskega jezika — želita kjerkoli službo majerja aH karkoli. Na«lov pove o.?I. oddelek »Jutra.«. 37192-2 Motorno kolo 250 ocm, skoraj novo, s plačanim davkom za leto 1033. zelo ugodno n-a prodal na Aleksandrovi cesti |t. 7. 37293-10 Kolesa za Ctoaedo. Oglasi » cijaloega srtačaja po 50 par besed*. Za ita janje naslova ali ca Šifro S Din, oziroma 5 Din. n lesen v m.ček za sedeti, naprodaj t Knafijevi ulici št. 13/n. 36264-6 Trgovsko opravo za mešano trgovino, različne »telaže in več pultov ug-rwi n o prode skupn o ali poe« mezno tvrdka Peter Setina, Sevnica. 36921-6 Otroški voziček moder e-n in dobro ohranjen naprodaj. Naslov pove Oiglasni oddelek »Jutra«. 37247-6 Prodajalka ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, išče kjerkoli službo. Ponudbe na ■oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 7890«. 37228-2 Mladenič išče službo slugre aH kakršnokoli zaposlitev v trgovini a4i kjerkoli. — Ponudbe na oglasni oddele.k »Ju-bt-ra« pod šifro »Zvest« 37277-2 Šivilja perfektna v izdelavi dam-liikih plaščev in kostumov, z večletno prakso v inozemstvu. se priporoča na dom. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek Jutra pod »Perfektna šivilja«. 37278-2 2 vrtnar, delavca izvežbana v gradbi novih vrtov, sejanju zemlje, ze kar je najprimernejša ie-črf-n. iščeta zaposlenje. Po nudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vrt«. 37279-2 Zaposlitve v trgovini ali kot btogaj-ničarka iščem. Sem popolnoma vešfa trgovine, slovenščine in nemščine. Ponudbe prosim pod šifro »Karkoli« n« oglasni oddelek »Jutra«. 37275-č LL Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje nasiova aii za Si.fr« 5 Dim. — Oglasi sociakioga značaja vsa ka beseda 50 par: ta dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (7) Fotoaparat 9 X 12, dvojni anastigmat, z vsem priborom, ter povečevalni aparat, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37254-6 Čoln dolg 10 m, -malo rabljen, po nizki cen-i proda Franc Prem rov, Martin jai. poš-ta Cerknica. 37314-6 Konlski gnoj in več kaeonov suhega bukovega žaganja proda Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. 37144-6 2 velika akvarija z eksoti naprodaj na Miklošičevi oeeti 6/1 levo. 37253-6 Spalno opravo z iimnicami, dobro ohranjeno, po niizk.i ceni prodam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 37302-6 Tricikl dobro ohranjen — ter diro kupim tako-j. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37201-7 88. ' Ker so w>ico prav tedaj asfaltirali, je bila pokrita z lepljivo, črno plastjo, in gospod Kozamurnik je čofnil vanjo, kakor je bil dolg m širok. Naj se je še tako trgal, se v*.idar ni mogel pobrati z nje. Dva prašiča sta mu drugovala v tem neprijetnem položaju. Vlaka beaeda 90 par: za da jen j«, naslova ah m »ifro pa 8 Din. (Vi Šofer-mehanik zmožen tudi nekaj kavcije, išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv 88«. 37259-2 Blagajn ičarka išče mesto. Ponudbe n p podružnica »Jutra« v_ Celju pod značko »Kavarna« 37193-2 Elektroštevec 230 Voltov, najmanjšega, kupim. Ponudbe na oglas, ■oddelek »Jutra« pod šifro »Elektroštevec«. 37248-7 Vsaka beseda 1 Diu, za lajanje naslova al: »a Šifro pa 5 Din. (lf>) Hranilne knjižice kupuje im prodaja M. J a n k o I e komand druiba. Ljubljana, Aleksandrova c. 4'lf palač« »Viktorija«), Tele 3058. 26921-16 VsaKa beaeda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (£0) Parcelo 1400 m' tik Maribora jriimerno za industr. stav->išče, vrtnarijo itd., pr-o-da.m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.«. 37003-20 Stavbne parcele v poljubni velikosti, v lepi solnčni legi. pod ugod nimi pogoji proda Andrej Kregar, Vižmarje. 36984-20 2 krasni parceli naprodaj pod Rožnikom — cesta X. Nsslov, velikost in ceno pove ogl. oddelek Jutra«. 3C946 20 Naprodaj: Enonadstropna biša v bližini sv. Petra v Ljubljani, z več modernimi stanovanji, trgovino in vtcrai. —■ Stanovanja so dvo-, tri- in štirisobna. Cena 650.000 Din. — Trinadstropna hiša blizu glavne p^šte v Ljubljani. z modernimi stanovanji. Cena 1.300.000 Din. Dalje več drugih hiš, vil in sta-vbišč. Prvo društvo hišnih posestnikov, Ljubljana. Salendrova ulic« 6. 37274-20 ItHfJSIff Pridelki Vsaka beseda 1 Dur. ■ za dajanje naslova ali u Šifro pa 5 Dio. (83) Prima kislo zelje imam v zalogi v sodih od 25 oO ln Irto k_g. go naj- nižji h cenah M nete. ražem. 36514 33 Vino 80 hI rdečega in 40 hI rfe- linga proda Sula.r An-ton. Sromlje pri Brežicah. 37229 33 Čajno maslo iz pasteurizirane smetane po 22 Din in iz sladke smetane po 20 Din, v zavojčkih po '/« kg, franko razpošilja Mlekarstvo Ti-baut, Krapje, p. Ljutomer 37242-33 Večja količina prav dobrega vina, letnik 1932.. lastnega pridelka, i i Konjiškega o-kraja, je naprodaj. Na.?iov pri podružnici »Jutra« t Celju. $7315-33 Jabolka za prešo, v poljubni množici razpošilja tvrdka Lju-iev-it Sonnenschein, Ptuj. 37326-33 Trisob. stanovanje s pritiik linami, uporabljivo za pisarno, v I. nadstropju v Dalmatinovi ulici 3. in istotako stanovanje na Opekarski cesti oddam e 1. novembrom. Poizve se v stavbni pisarni na Rimski cesti 2/1. 37258-21 Trisob. stanovanje s pri tik lin a.mi oddam n« Poljanski cesti štev. 20. 37232-211 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH za Šifro pa 5 Din. (12) Jedilnica kompletna, skoro nova, naprodaj v Beethovnovi ulici 4/III. nadstr. Ogled mogoč vsak popoldan. 26270-12 Mizarji pozor! Najcenejše vezane plo Sče: jelševe Bukove, >knme in ganei, v ve-.ikrsti 220/122 200H2S, po najnižjih oerosh. Tvorniško skladišče v Ljubljani. Du najska cesta 91. 246 15 Dijaške sobe Nudimo Vam v nakup zajamčeno solidno izdela ne spalnice, jedilnice in kuhinje, najmodernejše^ od fine do preproste izdelave po zelo ugodnih cenah in 'udi res zadovoljivih po gojih. Egidij in Karol Erjavec, zaioga pohištva — Brod (poieg tacenskega mostu). St. Vid nad Ljub lja.no. 37149-12 Jedilnico zaradi ndpotovanje poceni prodam. Nasiov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37252-.12 Oblatila rVg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Di' Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro o Din. (18) Knjižico Celjske posojilnice Din 15.000 kupim. Plačam 100% v šestih mesečnih obrokih. Istotako knjižico Mestne hranilnice cca Din 10.000 in Kreditne banke Din 4000. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vloge«. 37124-16 Vložno knjižico Posojilnice Maribor, Narodni dom. ali Celjske posojilnice, Narodni dom — z vlogo do 20.000 Din kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižica«. 37203-16 25.000 Din posojila v gotovini, i š 5 e m proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na og!asni oddelek »Jutra« pod »Pomoč«. 37280-16 2 moški obleki 1 športna z dolgimi in kratkimi hlačami, ter 1 modra promenadn*. za srednje veliko postavo, in kratek zimski suknjič vse lepo in dobro ohra njeno, poceni naprodaj. — JTaslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 37141-18 i Vsaka beaeda 1 Din. j za dajanje naslova ali 1 za šifro p® 5 Din. (l»i Vinotoč z delikateso na zelo prometnem kroju v Ljubljani prodam. Pripravno za boljšo natakari-oo ali poročen par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vinotoč«. 36975-19 Zobozdravniško ordinacijo z dobro idočo prakso, v centru Ljubljane takoj oddam zobozdravniku ali dentistu. Našlo«, v og^t**, oddeiku »Jujii-ia 87360^ Trisob. stanovanje šolnino in moderno, z balkonom, v bližini pošte takoj oddam boljši stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37251-21 Stanovanja enoeobno 280, dvosobno 500, dvosobno s kabinetom in kopalnico 750 Din, trisobno 1050 Din, odda Re-alitetna pisarna Grašek, Masarykova 12. 37286-31 Stanovanje »obe in kabineta, e priti-kiinami oddam družini odraslih oseb. Nasiov pove oglasni oddelek Jutra. 37305-21 Stanovanja Lepo, veliko sobo s prostim vhodom, za 1 ali 2 osebi, takoj oddam v vili, .Cest* na Rožnik 5 _ Seku-la. 37322-23 Sostanovalko sprejmem po nizki ceni na Sv. Petra, nasipu št. 59/1. 37217-23 2 visokošolca ali gospodični sprejmem takoj po smerni ceni i vso oskrbo v krasno sobo. Filgnerjeva ulica St. 12/H, levo. 37221-23 Gospodično sprejmem na stanovanj« z vso oskrbo ali brez na Rimski cesti št. 23, levo. 37237-23 Sobo z vso oskrbo oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelik-u »Jutra«. 37235-23 Opremljeno sobo oddani gospodu na Rimski cesti itev. 20/U, desno. 37200-23 Vsaka beseda 1 Dio; za lajanje naslova sli ta šifno pa 5 Din. (15) Vsaka beseda 60 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) 2 gdč. dijakinji sprejmem v centru mesta na hrano in stanovanje po 500 Din. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 37246-22 Dijaka sorejmem po nizki ceni v sredini mesta v dobro popolno oskrbo. Naslov pove oo-lasni oddelek »Jutra«. 37234-22 4 dijake (visok oSol-oe) sprejmem na hrano in stanovanje. — Istotam sprejmem tudi abonente na dobro domačo hrano. Ntsiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37281-22 1 ali 2 gdč. ali dijakinji s prvovrstno hrano sprej mem v centru mesia. Na pove oglasni oddelek .Jutra«. 37301-23 Vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova aH za Šifro S Din. (21-a) Sobo lepo opremljeno, z upora bo salona oddam za 300 Din solidnemu gospodu ali gospe. Poizve se v Flori-janski ulici štev. 10/1. 37230-23 Stanovanje sobe in kabineta, ali dveh sob, išče mirna stranka brez otrok. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »J. L.« 37245-ai/a fTITKTm Sostanovalca sprejmem k 2 osebama v Sp. Šiški. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37268-23 Vsaka beseda 60 par: «a dajanj« naslova ali za Srb* 8 Dio. (23) Sobo lepo opremljeno, »veti« to veliko, čisto, tik opere in Tivolija, z 1 alt 2 poste Ijama oddam 1« boljšim gospodičnam ali zakonske mu paru. Telefon to kla vir na razpolago. Nadev v oddeiko »Jutra«. 36263 28 Dve sobi lepo opremljeni oddam z 2 posteljama in eno z 1 posteljo. Cu.iec, Vidordanska cesta l/I, preko dvorišča. 37291-23 » M U. ■" ►glasnem Opremljeno sobo mirno, svetlo ln čisto, a posebnim vbodom, par sto korakov od Zvezde oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. _36890-23 Veliko sobo strogo separaraoo in parke-firano, v centru mesta oddam s 15. oktobrom za stalno dvema gospodoma. Na slov pove oglasni oddelek »Juire«. 37113-23 Pisarne na Miklošičevi cesti It. 80 takoj odda drogerija Hermes. 37098-23 3 dijake ali gospode sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37339-22 ~Dva dijaka (inji) sprejmem po nizki reni v vso oskrbo v sredini mesta. Naslov pove og'asni od-delek »Jutra«. 37328-22 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, "parketom in elektriko, oddam za 225 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36981-33 Lepo sobo s posebnim vbodom — v oentru mest« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 36807-28 Separirano sobo lepo. na željo s klavirjem oddam v vili pod Rožnikom _ Večna pot St. 14. Telefon v hiši. 37262-23 Vsaka beseda 1 Din: xa dajanj« naslova ali ra »ifro pa 5 Din. (Sil) Stanovanje sobe in kuhinje, čisto ter solnčno, za 230 Din me sečno oddam na Glincah, cesta VI-IX St. lil. 37269-21 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja sa ko nzorcij »Jutra« Adolt Kibnikar. Za Naroono DvosoK stanovanje s kopalnico in verando, čisto, oddam s 1. novembrom v Pleteršnikovi ulici 1 — blizu strojnih tovarn. 37306-31 Sobo z eno ali dvema postelja m a takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37266-23 Elegantno sobo krasno, oddam. Naslov ▼ oglasnem oddeiku »Ju.tra* 37160-23 Sobo s brano ali bi ez takoj oddam 2 boljšima gospodoma. Istotam sprejmem tudi sostanovalca Židovska 6/1. 37299-23 Sobo oddam v Ftlgnerjeri ulici št. 13/11. desno. 37255-23 Sostanovalca sprejmem k .pridnemu dijaku v celotno, zelo dobro oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3734c-23 Podstrešno sobico čed-no, majhno, oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37341-23 rnrrT" Vsaka beseda 50 par: n dajanj« naslova ali ta šifro 8 Din. (23-a) Sobo v pritličju s posebnim vhodom, iščem v Rožni dolini ali na Glincah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutaa>« pod šifro »(Pritličje«. 37220-23/a Dopisi Steznike, nederčke in pasove po meri izdeluje najboljše in najcenejše salon Ana Hutter, Gajera ulica S/II. 37233-30 Britje 2—3 Din striženje 4—5 Din Obiščite »Rapid« na Srr. Petra cesti št. 25 — hotel Tratnik. 37293-30 Za parkete! Tekoča pa.sta »VEROLTS"< je najboljša. Cena kilogramu 30 Din. Razpršilec 33 Din. Starne Drganc, Ljubljana, Pred škofijo št. 20, Goeposvetsika cesta št. Z-37313-30 Vsaka beseda 1 Din: ' za dajanje naslova ali j z* šifro pa 6 Din. (27) Vsaka beseda 8 Din; ta dajanje naeiova aii Sifpe pa 6 Din. (24) Gospodično e spremljevalko, pri Se-trtkovi večerni predstavi v kinu Matica, prosi gospod poznanstva. Dopis na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Balkon«. 37256-24 Sobo mirno in solnčno, z elektriko, posebnim vhodom in 2 posteljama oddam v Rožni dolini, cesta VI/4. 37284-23 Sobo lepo opremljeno, » posebnim vhodom, parketom in elektriko, v centru mesta oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37270-23 Opremljeno sobo s posebnim vhod om s stop-njišča oddam s 1. oktobrom za 300 Din. Naslov v oglasnem, oddelku Jutra 37314-23 Opremljeno sobo . vhodom s stopnji« od dam v Fttgnerjevi nI. 1C/II pole« Mišičerve vojašnice. 37334-23 Sobo >o *ni- _ ______ _ aslov v ozasnem oddelku »Jutra«. ^ 87337-23 lepo opremljeno, po žani ceni oddam. Ns< Opremljeno sobo oddam gospodu aii gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37328-23 Sobo t 8 posteljama, elektriko in separatnim vhodom oddam na Sv. Petra eesti 81 — vbod skozi dvorišče.__ 37332-33 Vsaka besed« 2 Din; za (tijonja naslova aH šifre pa S Din. (25) Pismo pod značko »Restavracija« naslovljeno na podružnico »Jutra« v Celju, do danes ni bilo dvignjeno. Prosim za odgovor. 37204-25 Vdovec-obrtnik star 49 let, želi znanja z gospodično ali vdovo, sta-r.o 35—40 let, z nekoliko premoženja, v svrho žemot-ve. Le resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mimo življenje Gospodična srednje starosti, z 90.000 Din premoženja, želi dopisovati z dobro situiramm trgovcem ali drž. uradnikom, v starosti 28-33 let. Dopise s polnim nas.ovom in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro»KrI-zanteana«. 3724,l-2o Glasbila Ptičarja 2 leti starega, dobro dre-siranega, radi smrti gospodarja ugodno prod* Marija Zuraj, SLov. Bistrica 37213-27 Stroji Vsaka beseda 1 Din; dajanje naslova aii za Šifro tm " Din. (29) Mizarski stroj kombiniran in dobro ohranjen kupim. — Ponudbe s točnim opisom in označbo cene je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kombiniran stroj«. 36928-29 Pietilnj stroj 8'50 poceni proda Kristina Praprotnik, Ljubno 21, pošta Podnart. 37292-29 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (37) Vsaka beseda 1 Dim: ca dajanj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (26) Sobo s prostim vbodom, v vili r,ri Tivoliju oddam solidni in snažni gospodični — t elektriko in postrežbo za 250 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37338-28 Klavir dobro ohranjen — ter »Seiferd« biljard prodam. Kupcu je oboje na vpogled v kavarni Spli-hal v Novem mestu, kjer se dobe tudi ostale informacije. 37226-27 Obrt Vsaka beseda 1 Din] za dajanj« naslova ah za Šifro pa 5 Din. (30) Damskih klobukov krasna izbira zadnje novosti. Preoblikovanje 25 Din. — Salon »La femme Chic«, Selenburgova ul. 6 L nadstropje. 37216-30 za Jesensko saditev! Lastniki vrtov ln sado-nosnlkov se opozarjajo, da st čim preje rezervirajo potrebno število dreves pri Kmetijski družbi Iz nove drevesnice na Bokaiclh. Po sadnem Izboru zajamčene vrste od vlsokode-belnlh ln pritličnih jablan ln hrušk, češpelj, češenj, vlšecj, breskev, marelic, agrasa ln ribeza po najnižjih cenah. Zahtevajte cenik pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg Številka 3. 10370 Vse, kar želite, dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. 2 gospodični ali 2 gospoda sprejme boljSa rodbina v lepo »obo in na fino domačo hrano po nizki ceni. Ogledati dopoldne. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 37307-23 Opremljeno sobico t elektriko in parketom takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. — Šiška, Guibčeva ulica 10. 87336-28 Solnčno sobo lepo opremljeno, z dvema posteljama, elektriko, parketom. in posebnim vhodom. oddam blizu kolodvora. Naslov pove ogl. oddelek »Jutro«. 37325-23 VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET-VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore Babica Občina Črmošnjice, srez Novo mesto, razpisuje službo babice, zmožne tudi nemščine, ki je lepega vedenja. Nastop 1. novembra 1933. Dopise je poslati na gornji naslov do 15. oktobra. tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgoso&o Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.