List
39.
Tečaj
XL.
obrtniške
naro
Izhajajo vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold
po pošti pa za eelo leto 4
60
leta 2
eetrt
JlTřW	tť V
V'" •
->, Afvv ' V"	V

Ljubljani
sredo

septembra
Obseg: Kako pokončati predenico ?
je divjaščina na Dunaji?
Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji goved v Ljubljani.
Oklic.
Po čim
Zborovanje društev: „Narodna šola", „Vdovsko učiteljsko društvo" in Slovensko
učiteljsko društvo" v Ljubljani dne 4. in 5. septembra tega leta. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.)
O spremembi šolske postave. (Dalje.)
Obravnave iz deželnih zborov.
Naši do-
pisi
Novičar.
Gospodarske stvari
dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljenih kakih
Kako pokončati predenico?
Akoravno sedaj deželni zbor kranjski pripravlj
postavo, kako pokončavati
predenico, vendar
ne bo od
plemenskih juncev in 5 telic štajarskega Muriškeg (sivega) plemena.
Ta živina se bode postavila na prodaj za polovici tiste cene, za katero jo družba kmetijska kupi, prodá tistemu, kdor največ dá, proti temu, da jo
več spregovoriti besedo, kako pokončavati to škod
plača
y
in
in se
koj
se po pismu zaveže, da jo najmanj dve leti
ljivko

Dunajski gospodarski list piše o tem Kakor hitro se predenica pokaže, naj
sij
za pleme obdrži. K tej dražbi se zato pripuščaj kranjski živinorejci.
samo
oseba vsak teden pridno prehodi tisto ďeteljišče in naj skrbno izreže vsako gnjezdo predenice. Ta se na oddaljenem kraji nabira, posuši in potem sežgé. Zanesljivo pokončati predeniČne nitke, priporoča se žveplena kislina ali pa izžiganje s slamo. Ako se rabi žvepl
:
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 25. septembra 1882.
kislina
muuu« , jemlje oc nek oui jao»! xiioici i -^ lina LC1\U
čine, katera se napravi iz 25 meric vode in iz ene me
se za štiri as ki meter
IV
litra teko
St. 665.
Oklic.
nce
gleške
pi
kisline
na dotično mesto naloži
Požiga
se
tako
da ee
decimetra debelo zrezane

kateri je dobro dodati nekoliko suheg
slame
ter se to prej poškropi vsak štirjaški meter prostora s V4 kilom petroleja. Samo po sebi se razume, da mora v obeh slučajih detelja poprej biti pokošena. Obe sredstvi pomagate tudi, ako bi bilo seme uže izpadlo. Bolj
C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz državne subvencije, ki jo je za letošnje leto prejela od si. mini-žaganja sterstva kmetijstva, podelila nekoliko podpore v pospeh
pa se še priporoča izžiganje
y
ker
je pri
rabi
pi
Raz
kisline pridelek pozneje setve za več let negotov, ume se tudi, da se mora razun očividno s predenico prerašenega prostora tudi še krog in krog njega primeren pas enako osnažiti.
Znano je, da se predenica ne sme rabiti pri živini
ne za krmo predenično kalj
ne za
teli
y
ker je dokazano
y
da
seme
ostane po prehod
sko
živino m
po dolgem ležanji v gnoji ali na njivi. Pripor
bilo veliko predenice, dolg
tudi
na njivi
a se
časa
saditi take rastline, ki se večkrat okopavajo in plevejo,
kakor kromp škoduj
y
pesa
y
turšica, katerim predenica ne
sadjereje ljudskim šolam in pa gospodarjem za po vzdigo in zboljšanje domače ovČjereje.
Za napravo in vzdržavanje šolskih vrtov in drevesnic bode dala kraj nim šolskim svetom majhne zneske v denarji in darovala požlahnena sadna drevesca, divjake in cepiče in to pred vsem takim šolam, katere nimajo še vrta, pa dokažejo, da so uže v posestvu za vrt dobro pripravnega zemljišča in da se krajni šolski svet v svoji dotični prošnji izrecno zaveže , da bode nemudoma za šolske namene pripraven vrt napravil ter ga za zmerom šoli kot učni pripomoček ohranil.
Za zboljšanje domače ovčjereje bode družba kranjska nakupila nekoliko ovnov lepega ukviškega plemena na Koroškem in jih brezplačno darovala takim gospodarjem, ki v svoji po županstvu in župniku potr-
jeni prošnji dokažejo, da
uže
Razglas
in
kranjskim živinorejcem o prodaji goved v
Ljubljani.
C. k. kmetijska družba kranjska bode v Ljubljani se pismeno najzadnji čas do vseh Svetih
več let in precejšnje število ovac redijo; da je njih kraj za ovčjerejo posebno ugoden, da jih je volja, dobljenega ovna, kolikor umna živinoreja dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati.
Prošnje za podporo šolskih vrtov in za ovne imajo
do
y
to je
y
. dne oktobra dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostil-nice „zum baierischen Hof" na dunajski cesti po očitni
listopada tega leta vložiti podpisanemu glavnemu
odboru.
306
samezoih
Ker so pa predstojniki družbenih pod
v
krajih po deželi poverjeniki glavnemu odboru
vzočih (40—50 udov)
ter govoril obširno o lOletnem
zato je treba, da resnico odboru vložene prošnje potrdi
tudi predsednik dotične podružnice
obstanku in delovanji tega društva. Ustanovili in osno
vali so ga bili v Idriji naslednji^ gospodj
Gl
v
o d b o
Ljublj
c.
družb
23
kmeti j s k
)
zdaj c. k. sodnik v Ložu
)
ptembra 1882
vec
Krškem
Ivan Lap a j
zdaj i a vLiciitjij mescansKe Ivan Rupnik, zdaj učitelj v Črnomlj
?
Stef. L a p a j
trgo-
telj meščanske šole v
j
govornik (tadaj učitelj na rudarski
in
c.
učitelj v državni kazniln
Idriji, zdaj pa
novice.
1872. je biio sklenj
ljublj. gradu)
Leta
9
kar
9
se
tudi
Po
je div j
na Dunaji?
Gospod prvo3ednik
godil
da se preseli društvo v Ljub
vanje društveno skoz vseh 10 let
zdaj razvil na drobno delo
35
Začetkom tega meseca plačevalo se je: jelenina po sebne dobrotnike, katerim na čel
imenoval njegove po
45 kr
t •
• «
9
po 60
70 kr
divj
do
ajci, kos po
gold
75 kr
gold
ali koza po 30—40 kr prešič po 30—70 kraj
za
njak
kilo.
ljanska hranil
toj
ljub
ki je od njegovega obstanka
50 kr.. bažanti
j----—	rvi j c uu njegovega
sem darovala vsako leto 100 gold. ; predzadnj
— « • ^ • i
race po 40 kr. do
do lini
gold. 80 kr., prepel
poljske jerebice po 25—50 kr
gold
gold. 50 kr. po 150 gold. ; letos celó 200 gold
^ —n ^ ^ divje —— jauuuarueuiu zavouu i nog naj blagoslovi
divje gosi po 1 gold. 20 kr. vsa njegova dela in početja!) Podpirali so društvo zdatno
i nn 1rS—90 Irv riiV™ nûtû fnHï Konlro filnni', n«	• i .11 , ~ .
dušnemu in radodarnemu zavodu
leti
tako veliko-
Bog naj blagoslovi
(SI
po
gold. 80 kr
gold
po 15
20 kr
)
J^*	pxj A Lř ÍJV f^l • y divji J
gorske jerebice po 1 gold. 20 kr
pete
tudi banka „SI
do
^ o. ^ .X	» 1 ] a , IU o c liCi^čil
in milosrčni gg. dobrotniki, osobito
in še nekateri drugi blagodušni
9
ki se kot
vitez dr
H
e k danji deželni šolski nadzornik voi
V i	V	«	•»	J
vodine kranjske društva še vsako leto
Šolske stvari
rom spominja
dr.
dalj raji
z znamenitim da državni in deželni poslanec gosp
gosp. dr. Razlag in še nekateri
Zborovanje društev:
lujt
V oš nj ak
Sklep obširnega govora pa je bil : „Gospodj
vsak učitelj , vsak rodoljub in
Vsaka šola
9
ae-
? ?
Narodna šola
u
? ??
Vdovsko učiteljsko društvo" in
95
Slovensko učiteljsko društvo"
/. 1 j	voacw UW101J , vsa* rouoijuo in prija-
telj mladine naj pomaga; pri vseh veselicah, shodih ia
enakih prilikah naj se deluje v prid in na korist , rodni šoli!"	"
opazova
v Ljubljani dne 4. in 5. septembra tega leta.
(Nekoliko zakasnjeno.)
Vsako leto so „Novice" nekako posebno skrblj
Gosp. Močnik, ki se vkljub svoje bolehnosti ne-
umorno trudi ko
tajnik in blagajnik društva za njegov in razvitek, predložil je potem navzočim tiskani
ta zborova
časov, ko ste zlasti
Priča so bile one tistih žalnih
štvo viseli še
prvo in zadnje zgor imenovano dru
bla§
račun čez prihodke in stroške od 22
do
Prihodki so znašali :
septembra 1881 ptembra^ 1882. Iz tega posnamemo naslednje
ko kaplj
na
• t
---- -----------«V/	Ud V6J1 y IU J TJ UllU tlCUa
v to nekakega poguma, kateri ljubljanski ali pa zunanji
in
biio treba
učitelj se je hotel očitno pokazati za uda teh društev
bilo ob enem nekako tudi med učiteljstvom zna
.....176 gold. 53 kr
36 ljudskih šol je vplačalo . .
65
kar
menje pravega narodnjaka
9
učitelj
je
plačalo
189
136
izredni dohodki si. ljublj. hranil
99 99
9>
Í9
Bila
80
so se
redki
učitelj
leta, žalna
leta, ko
nice in raznih
g*
o*
dobrotnikov
pali vdeleževati letnih zbo
#
znašali so vsega skup
270
91
43
19
rovanj; slovenski narod šteje le-te s ponosom med pr
vake nem obedu
svojega učiteljstva, in po pravici jih je pri skup
Naložena ustanovina
znesek
ki
99
t
gard
—j 7 — r r---j*" J^ t	nu	—	ukjvuuu » ma j 0.1 auasct i
ptembra imenoval spretni gosp. literat 30 kr., znesku prihodkov ni prišteta
771 gold. 96 kr
znaša še posebej 198 gld
stati ram o
uže od več let
Zadovoljno pa vendar tudi kon
Stroški kažejo v 17 točkah nakupovanje 36.999
nekako zboljšanj
in za
čedalje večo vnemo. Starim
stop
pazili smo v tej zadevi komadov in komadičev raznih učnih stvari ffizikal
imenovanim društvom učila in risansko
odj
še posebej), kar se je razde
pogumnim in neustrašenim Mo 107 gospodom učiteljem in ljudskim šolam v vred
gg. tovarišem pridruževal se je vedno bolj mladi nara- »osti
v y •
sčaj
obetaje prav lepe upe za prihodnost. Zlasti letos
pa smo videli o teh dveh dnevih
tjih toliko
pri imenovanih zbo- posebni stroški s
temu so prišteti še nekateri
562 gold. 53 kr
sernu smemo izreči upanje: V rem
učiteljev, da po slavnem rajnem Pre
60
9)
21
19
. „	lovenskim
učiteljem bodo se zjasnila, in če bi se ne v drugim, vsaj v tem, da bodo smeli brez strahú reči:
vseh skupaj
622 gold. 74 kr
9)
22 kr
Gotovine za prihodnje leto tedaj ostane 149 gold
>
zraven pa še šolske
o
bla
O
za
20 gld
21 kr
m
t
d n j a k
u
Ker nam primanjkuje prostora, pomilujemo
da
(Dalje prihodnjič.)
^ ^	J---- J J f * VV4. Mi J ť UJiiU I vUiU y U.Ć* I
letošnjih zborovanjih ne moremo poročati tako obširno
o
9
kakor bi rad kratko kroniki kake
letos štvo
Prisiljeni smo govoriti ob tem le bolj na
da ne postanemo dolžniki slovenski
toliko , V*<* UZJ pUBlttUCJ
Zborovanja pričela so se
ptembra
-----j- r------— — "vj^vuiuia, tedaj
poprej, kakor pretekla leta. Vršila so se
v
te d
čitalnični dvorani. Druga leta zborovalo je dru

Narodna šola" zadnje, in ostajalo je za njegove
9
Motivenbericht
spremembi šolske postave.
(Dalje.) noveli je občno znan
razprave vedno le malo časa
omenim
dah
vrsto
pisma: .,Poslednj
bodo
----J • ^ Jw	J b	VU1UU1LU y ua J V
Letos prišlo je po bese- zorništva ostalo
T vus/v»	u. li v; V Ksll J W \JU\JU.\J 4J u Ck u ? ig
da je načelo državne šole in državneg
toliko i nad-
Ob
prvi", tudi ono
prvo na
odg
in od šolskih
nekoliko bolj se poudarj
vodij
verska
se ti rja, da morajo biti
stveni prvoaednik, vrli izrekel vea
%	^	^	^r	^	— Q »J	w ^	^ w m w w m. v»	w \/ v» & j	M V	VA JL J %jm y	V4	M M a 4 )
uri na večer pričel^ je zborovanje dru- istega veroizpovedanja, kakor večina učencev itd
in neutrudni gosp
Steg
nad tako nenavadno velikim številom
9
Zdaj pa vprašam , kako pa so učitelji sprejeli to
novelo? Ko govorim o učiteljih, ponovim še enkrat, ka-


307
teri učitelji da delajo občno mnenje
To
80
adzorniki
teli
mestni učitelj
?
votlino pa spredaj zadelali s tankim zidom. Taka pod
imeli
Učitelji, ki spadajo k tako zvani ustavoverni stranki, vse strani
zemeljska hodišča prekriževala so se
pod
mlj
na
so
)
in
avgusta zbor
?
menovali so ga
plo
9
ejala se celó eden pod ali pa nad dru
avstrijski učiteljski zbor, in tam so še enkrat (prvič 19. februarija na Dunaji) obsodili šolsko novelo. — Imeli
gim, to je, v več nadstropij ; veČi prostori pa so služili
za obhajanje službe boži
sploh
za izvrševanj
vseh
so pa tudi češki učitelj
ekaj
tělisko zborovanje, a tam so uže drugače govorili
i pozneje svoje uči- novali so se ter
telj Lep
rekel
ura
upili
j ^ ivtkUl . ,, un tokjťtu CM
ljudska šola znak krščanstva
Kristjan sem , zato hočem
Rav-
da
Sicer
y
}
a zaradi tega
njegove besede nič manj tehtne
I •	«	«V» v W I v v	1 «i W 1
so ga pre- je znanih 26
kristijanskih obredov. In ti podzemeljski prostori ime
imenujejo še dan danes „katakombe".
toliko več aše čase
Kolikor bolj je rastlo število kristij
---- ~ " -J J ^	KJ	T 1IV A*. J» iU ti j C*. 1J V J t^
je moralo tacih podzemeljskih prostorov biti. N
večih, 17
in gotovo je, da krščanski stariši želé krščanskih šol
Postavili smo tudi mi razgovor o šolski noveli na
dnevni red, a povedati mi
je
takih skrbi zarad šolake novele najski učitelj
pred vsem, da mi nimamo
t
kakoršne imajo du
Nam narodnim učiteljem je čisto prav, ako se glasi
postave: „Odgoja mora biti versko-
drž
šolske
o — ~- ~-	^/vuuw t v t ^hj muia uiti vciofiv
nravna" , kajti nrav (Moral) se pri kristjanih naslanj na krščanske dogme.
Nravnost brez podlage krščanske je omahlj veternasta,
za ljudsko odgoj
mogoče, da včasih od hudega odvracuj
j
ne
in a
elj
tu
treba pozitivnih za-
poved in prepoved. Tudi mislim, da se mi nikakor ne
bojimo
naše narodne duhovščine pri narodnih
šolah. Da mora ravnatelj iste vere biti, kakor je večina
učencev, je menda samo ob sebi se nam sicer ni bati Židov v
mlj
Pri
nase
nas
šole, a tudi nimamo
, ki
vzroka njim odpirati vrata in glasovati za postavo , njim duri odpira na stezaj. Kar nas slovenske učitelj
zadeva
y
imamo mi vse drug
zahteve
?
te pa so:
da postanejo naše ljudske šole skoraj enkrat čisto slovenske; 2. da se uvede v učiteljske izobraževalnice slovenščina vsaj za tri četrtine predmetov in 3. da s svojo
delavnostj
slovenskih knjig za
ladino pripomočjo prispemo do potrebnih
V 1	•	i 1 • f w w
dne
so
in
(Dalje prihodnjič.)
učitelj
Spomioi
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881
$
Spisuje Jos. Levi c ni k.
yy
Katakomb
(Dalje.)
Kateri katolik ni še slišal in ne
pozna tega slovečega imena in pomembe njegove? Kri 8tusovo prerokovanje :
Ura celó
kdor
pride, da bo
vsak
vas umori, menil, da Bogu službo stori", spolno
y
vati jelo se je bilo le prehitro; celih dolgih tri sto let trajala je ta pač britka ura. Kristijanom te žalne dobe
bilo
Je
y
da se poslužim priložneg
dvoj
mučeniška smrt ali pa skrivanje. Služba boži
izbiro
prejemanje sv. zakramentov," poduk mladine, shodi celó
na
pokop
dá
mrtvih moralo se je vršiti skrivaj
y
y
Vse je bilo kristijanom sovražno; tudi celó najskriv
nejši kraji zemeljskega površja niso jim mogli zagoto viti varnega zavetja za spolnovanje kristijanskih dolž
nosti
y
ampak pod
Rimska okolica
mlj
so si morali iskati tega
pa manjših katakomb, ki imajo
tudi svoja imena ; podzemeljska pota v njih, ako se vsa poštejejo , imajo dalj
okoli
t
milj; grobov Izvedenci ven-
pa je znanih uže nad pet milijonov.
dar menijo, da te katakombe niso še vse; toraj iščejo
še vedno sledů tacih podzemeljskih svetišč. Odkar mi
je bilo znano imé „katakombe", vedno sem želel, priti
enkrat v nje. In 1. dan julija 1881. bil je tisti srečni čas, ki mi jih je dal gledati.
Omenil sem
uže , da
se nas je bilo več Slovencev
misli
Tako
zedinilo v to. Ženski spol ima včasih posebno dobre
™ " * bile rade tudi o tej priliki naše ljub ljanske soromarice (gospica Lacheinerjeva in gospé Že nikova, Herrmanova
in Jurmanova) kupile zá
za
nas voščene sveče, katere bi nam bile služile za svitlobo v katakombah, in seboj v spomin domu prinešene morda
tudi enkrat
žini ni bilo bilo več
kemu ob njegovi smrtni uri. Toda v bli obenega svečarja; za daleč hoditi pa ni
uže čakali na nas.
Casa, ker so najeti fijakarj
(Opazko zarad sveč zapisal sem prihodnjim rimskim romarjem kot	— ------ --
promemona
ako bi se ravno
po njej
ravnati hoteli.) Zasedli smo toraj vozove, v urni vožnji prevozili več
Roman
ulic, dospeli
na nam uze
trg „Foro
cesarske palač
peljali se memo starodavnih razvalin rimsko
pod slavolokom Titovim. Kmalu
naprej kazal mi je prijazni gosp. br. Weremund
l O	--- J w V J	* O L	*	v/l vž ULI 14 IJ VL t JV1
bil tudi v našem vozu, kraj, kjer je stal sv. Sebastij kot rimski vojak pred cesarsko palačo na straži
ki je
je razodel za kristij
niško smrt
ko
se
y
v«»/ ^UIUUU LIC* O ti /J L j au o«
in kar ga je peljalo v muče
Sivo začrnele razvaline koliseja na levo pustivši peljali smo se pod slavolokom Konštantinovim, in kmalu
ulico „Via Appia", katero imenujejo „kraljico
tej cesti so nek klali
dospeli v starih rimskih
. .,APP
jnih cest"
kristijanske mučenike kot neumno živino kar
trumah, in
v celih
gospod br. Weremund
ne
zgoraj
pripovedoval mi je, da w bil porosen ter posvečen z mučeniško krvij na tej cesti nam je drčal voz prehitro naprej in pře
ga na njej n? kamnička, ki bi
o. Ako
y
onim
ki
malo smo se priporočali v predp njej kot mučeniki končali blago življenje svoje.
Kmalu se nam je jela zdaj cesta pospenjati
so na
v
se
nahaj
Porta S. Sebastiani
njega-----^ „-----------------. ,
kia-
to j e,
nec in vrh
sv. Sebasti bilo o kakem
kar kaže, da se italijanska vlada v polnoma varno čuti. Sploh se more soditi, da za vzdr
trdnjavska mestna vrata. Tudi tukaj 'ojaku ali kaki straži ne duha ne sluha
posestvu Rima po
?
žavanje vojaščine ne šteje nova Italija posebno rada
denarj
Od
Sebastijanskih vrat se spusti cesta zopet
y
zlasti proti jugu, je celó gričnata ; vzdol in je opasana po obeh straneh z visokimi zidovi
površje ima le plitvo zemeljsko odejo, spodaj pa
mehki, peščeni, rudečkasto rujavi kamen, ki se iahko
kar je ne dela ravno odveč prijazne
spominjalo na težave
ivo me je to
nevarnosti, ki so jih naši av-
dá krojiti in obdelati. Cesar tedaj kristijanom niso pri- atrijski vojaki imeli svoje dni po Talijanskem
voščili pagani
?
svoje vere, to jim je
prostora namreč za očitno spoznanje
je na enacih cestah
dala mati
mlj
v
e dri j ah
svojih. Tu so si rezali skoz mehki kamen podzemeljska hodišča, ob obeh stranéh v skladih vravnavali na enaki način drug nad drugim rakvam (mrtvaškim trugam) podobne prostore, kamor so pokladali svoje ljube mrtve,
potuhnj
ražnik
«	j^yj iuujsuoaouj J tV j Cl J lil
za tacimi zidovi pogosto čakal
y
ter v tuji zemlji, daleč
marsikatereg
od mile domovine
ratno napadel
svojih izdal ga prezgodnemu grobu
dragih
tacih žalnih čutih dospeli smo do vrat, ki peljejo
desni od ceste na zmeren homec
proti vhodu v
*
308
71
katakombe sv. Kalista". Vrh griča stoji mala hišica
>
smo se
glasili za vstop, plačali povolj
nekaj
malo soldov, dobili vsak svojo malo voščeno svečico in
ko je bila dražba
kup
7
potili smo se proti vhodu
7
ki ima veliko enakost s kakim rudnikom. Neka sveta
groza, miločutje, ginenje, občudovanj
da
tisoče misli
spreleti človeške
duha
7
ki ga objame tamna noč ka
takomb, pri svitu slabo brleče lučice pa koraka pol goma po dolgih hodiščih, gledaje po obeh straneh tesne
prostore, kj
so
mučeuiki in umrli kristijani prvih
treh stoletij po strašanskih mukah
pijenja polnem
vljenji zadnji počitek. Ker se pota pogosto zavijajo na strani k desni in levi, voditelji pa so pač malo prehitro korakali naprej , se na marsikakem znamenitem kraji nismo mogli pomuditi tako dolgo, kakor bi se bili radi. Katakombe sv. Kalista so namreč med vsemi naj-
se kakih
kilometrov ali okoli
pa
tudi
milj
najznamenitnejše, ker v njih je
večnemu počitku 74 papežev in nad
veče (razširjaj
pod zemljo);
bilo položenih
174 tisoč mučenikov. Veliko znamenitih reči: slik, napisov in posameznih črk na še ne odprtih rakvah videti
je;	... .	~ * . ~
tera se pa pod kaznijo izobčenja ne sme odnesti. Le kaki mali kamniček ali pa peščica prsti sme se vzeti seboj za spomin. Pride se tudi v bolj prostorne du
tu in tam leži tudi še kaka mrtvaška koščica, ka
ki so služile v pokopališče celim družinam
7
shajališča za opravlj
kot
službe božje itd. Med vsemi
kateri je
tero je
bilo
nekako najbolj me je ginila grobna duplina, v
bilo najdeno truplo sv. Cecilije, zavetnice pevstva, ka-
sicer prenešeno v cerkev, ki stoji na mestu njenega doma v Rimu , a duplina je ostala nespremenjena in pred njo se vsako leto na priprosti kamniti mizi v
god
Cecilije opravlja daritev sv. maše
poročal sem na tem mestu sebe sebno predprosnjo tej slavni svetnici
svoj
Pri
pevstvo v po
Ko smo prišli iz katakomb zopet na dan, radi bi
se bili podali še naprej do bazilike
Sebastijana, ker
se baj
se
od tam naprej vidijo posebno znamenite
razvaline slavnih rimljanskih grobišč in katere neki pi salec imenuje ,,ponosne spominke ponosnih mrtvecev
Znamenita
hoj
po tej cesti tudi za to , ker j
bila
dodelana uže 308 let pred Kristusovim rojstvom. Pelje ona proti spodnji Italiji, Napolju itd. Ker se je pa nekemu izmed družbe mudilo nazaj v mesto, podali smo
se
tudi
drug
z
njim
kmalu prezrli mično pri desni roki
urni vožnji pa
bili
bi
cerkvico, ki stoji ob
77
se
pravi „Gospod, kam
piški cesti
greš?
<< u
Gosp. br. Weremund opozoril nas je bil na njo, ko smo
se uže memo nje odpeljali; vendar smo se povrnili nazaj in ogledali jo.
naslednja dogodba. Malo pred smrtjo
Povod k zidanju in imenu dala je
Petra j
on na nadležno prošnjo kristj
pobegniti
hotel
Rima
Prišel je bil po „apiški cesti" uže iz mesta. Tu, kj
zdaj cerkev stoji, sreča ga Izveličar
Sv
Peter
znaj
greš?
u
ga
7
vpraša ga ves prestrašen
17
in
dobil je odgovor: „V Rim grem,
Gospod
>
7
spo kam
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski•
peti seji 22. t. m. je najprvo gospod deželni glavar naznanil zbornici, kako prijazno je bila sprejeta deputacija kranjskega deželnega zbora v Trstu pri cesarji in kako je on rekel, da se zanima za deželo in ji ostane naklonjen. Temu sporočilu so odgovarjali „hoch" in ,.živijo".
Med ustaimi poročili finančnega odseka je bil prvi o prošnji učitelja Ranta, naj bi se učitelji ljudskih šol še dalje poduČevali v kmetijstvu na slapenski šoli. Poročevalec Kaltenegger je predlagal, da bi se to poduče
vanje popustilo, ker poročilo
vodstva o učiteljih
>
ki so
se letos vdeleževali
7
ni
ugodno ; naj se toraj dotični v
proračunu za prihodnje leto postavljeni znesek izbriše. Temu nasproti pa prošnjo prav toplo podpirajo dr. Po-klukar in Lavrenčič tudi proti ugovorom dr. Vošnjaka
in sklene se, da bo še ostal ta poduk, za katerega se
dovoli 400 gold.
Nekaj razgovora je bilo pri prošnji čebelarjev iz ribniške doline za odpravo taks, katere pobirajo nekatere občine za tuje, na pašo prignane čebele. Govorila sta poslanca Lavrenčič in Dežman, pa deželni predsednik gosp. Winkler. Odgovor na to peticijo pa je ta, da občine tako teh taks ne smejo pobirati po postavi.
Več se je govorilo o cesti od Dolenjega Logatca v
Raz-
ir, katera naj bi se vvrstila med okrajne ceste, govora vdeležila sta se poslanca Detelja in Lavrenčič in deželni predsednik Winkler; sklenilo se je, prošnjo
oddati deželnemu odboru, da jo natančneje pretrese in podá svoje nasvete prihodnjemu zboru.
Potem je bila še cela vrsta poročil, zadevajočih
upravni del deželnega odbora, ki so se brez ugovora sprejeli.
Interpelacija
do preblagorodnega gospoda c. kr. deželnega pred-
sednika, stavljena v 4. seji deželnega zbora kranj-
ki
skega dne 19. septembra
Nemški ,,Schulverein" omenja v svojem poročilu
t
ga je
18.
maja
t. 1. podal občnemu zboru, tudi svo-
jega delovanja na Kranjskem ter pravi:
„In Krain dûrfte, mit Ausnahme der S prach-insel Gottschee, die eine Sonderstellung ein-nimmt, die Thâtigkeit des Schulvereins wohl in nácb-8ter Zeit starker in Anspruch genommen werden. Bisher beschrânkten wir uns darauf, Remunerationen fur be-sondern, iiber das Pflichtmâ3sige hinausgehenden Eifer im deutschen Sprachunterrichte an gemischtsprachigen Schulen auszuschreiben und zu bewilligen. Solche Remunerationen erfolgten funf im Jahre 1881, secha sind
7
še enkrat križali". Sv. Peter je razumel hotel Jezus s tem reči; Jezus mu zgine izpred oči, on
pa se zdajci povrne v
Ri m, kj
vjet, vječen
>
smrti križa obsoj
da me bodo fûr das Jahr 1882 au3geschrieben". („Na Kranjskem, kaj mu je razun jezičnega otoka kočevskega, ki ima svoje posebne
razmere, utegne imeti „Schulverein" v najbližnejem času pač več opraviti. Dozdaj smo razpisovali in dovoljevali
Sredi le nagrade za posebno dolžnost presegajočo gorečnost v
bil kmalu potem umorjen
vdelana v tlak bela marmeljnata plošča
7
v
stopinja Jezusove noge. Zavarovana
cerkve
katero je vtisnj
'e na vrhni strani z železno rešetko, ki je tako vrav-
nana, da obiskovalci stopinjo poljubiti morejo. To čast skazali smo svetinji tudi mi.
(Dalje prihodnjič.)
podučevanji nemškega jezika na večjezičnih šolah. Ta-
kih nagrad smo dali 1. 1881. razpisanih šest
pet, za
leto 1882. jih je
Za tem omenja še posebej svojega delovanja na
Kočevskem, rekši, da je nemški „Schulverein" s svojimi doneski tam pripomogel k vstanovitvi 6 šol, podařivši
za šolska poslopja na Smuku, Topli rebri in Poljanicah
po 1000 gold., za šolo v Ovčaku 2200 gold., v kojih je
Mogunca, za
vštetih 1000 mark , ki jih je prejel iz
šolo v Maverlu 3800 gld., za šolo v Grčaricah pa hišo
309
katero je vereinu".
Nas
Jurij Stampfl iz Kočevj
podaril ,,Schul
valnega zapisnika krajnegajsolskegasveta ^nomaljflkega
od 3. avgusta 1882 "	'
pač malo brigalo
)
kaj nemški „Schulvere
už
avguau* luuû., štev. 78,
s pričetkom šolskeg
let
s svojimi denarji počenj», nemških deželah in bi se poganjal samo za
ko bi se šopiril samo po
kem
časnem
čitelj u Sch w
Schul
1881/82 ma ver i
ka
t
y
lovenski poduk iz šole popolnem
au	_____mštva (Wahrung und Vertheidigung
des "de u t sch en Volksthumes), druge narode pa pustil pri
in
br amb
ključ
po duč
ms ki, kar je ome
miru m ne
gal v
jihove pravice
toda njegovo dose- vereina
njeni učitelj , kot prepokorn
____f.Ji otnr»il Snla
sluga
mškega „Schul
res
tudi storil. Šolske oblasti o tem niso menda
d an j
delovanj
priča
y
da mu ni mar za varstvo m
obrambo, ampak za čedalj
č
emšt kega
y
za ponemČe vanj
d
j e v a nj
slove
nič vedele, vsaj zoper to niso nič vkrenile.
To od „Schulvereina" tako tihotapsko pričeto po
nemčevanj
maverlske šole bi bilo pa zastonj
y
ako bi
>
za kratenj
j ego vih naj svetej ših
P
\
se bila šola po sklepu c. kr. deželnega šolskega sveta
osnovala z dvema oddelkoma,
nemškim in slovenskim
Z
je, da na Kranjskem
in v Weissenfelsu, živé samo Slovenci. To tudi „Schulverein" sam. ker v
razun na Kočevskem
pripoznava
Zato
brani
Schulve
pel vse svoj
žile
čevje mere nimmt
imenuje
y
jezični otok'
eine Sprachinsel, die
Ko bi bilo tedaj
omenjenem poročilu Ko ki ima svoje posebne raz-
eine Sonderstellung ein-
t
ter je s pismom dne 7. junij
a dotični poziv okrajnega šolskeg
dpi8al
882
da to za-
št. 2903
9
sveta črnomaljskega
y
P
da za tako šolo ne dá nič, ker bi bil
J°g
t e ž n j
i n
P
]®g
y
Schulverei
res
za var- pravil
y
stvo in za obrambo nemštva mar, bi imel v naši deželi samo na Kočevskem kaj opraviti, ali prav za prav se
m šk
1
katerih sme podpirat
čist
y
tam nič rodnost Kočevarj
ker nikomur ne pride na misel
y
nemško na- vrsti mar
Ali ni to jasen dokaz, da
za ponemčevanj
„Schulvereinu" v prvi
naših slovenskih otrok,
podkopovati
Schulverein" pa po omenjenem poročilu
Ko
ker jih hoče siliti, da bi hodili v nemško šolo, dobivali
čisto nemški poduk in se izneverili narodnosti slovenski?
, I^JF^^JH mJm. 4 v V^ m w À A	^ w	^ ^ -
čevsko izločno izjema in povdarja
da bode treba v
drugih
y
tedaj
na in puvud,Ljc*,	~----
lovenskih delih naše dežel
Kaj j
aj
b
njemu mar ez poduk
samo za nemške otroke! Ost
y
divjajo naj in duševno p
jat
lik
čo delavnost

kak
ginej
m
Kaj bi imelo to veliko-nemško društvo
ki s voj o m
v
J
niso za
e m š k e
bljenke, s katerim
m
podp
dobiva celó iz
h d
m je
v zvezi
krat tolik
lovenskih otrok
jet
J
z
enakimi družbami države nemške
>
v naših slovenskih
Schulvereina" razve
krajih pač
praviti, ko bi
ne nameravalo razširjati nem
del
štva in
ponemčevati našega naroda slovenskega
Prav jasno to spričujejo in potrjujejo
lednj
do
Ko se je omenjeni odgo
zaéeli so njegovi agenti in misijonarji Maverlcane
slepiti, da sedaj ne dobé nobene šole, da bi bilo pa za nje vendar
bolje, ko
bi imeli nemško šolo, kako
no-
godki
M aver lu, v okraji črnomaljskem
pole
bene itd. itd. Ljude so tem lažnjivim besedam
jeli
t
cr
o
Slovencev
vé
u, v o&raji črnomaljsko lu , j*)»«. tudi nekateri Nemci in so imeli dozdaj

ter v strahu, da bi morda re3 ne dobili šole, ako nem
............"	na-
ški „Schulverein" umakne obljublj
podporo
po
sicer javno šolo, pa
šolo, pa le za silo, so hoteli napraviti redno Schulverein" jim je nemudoma obljubil de-nrn za zidanie Šolskega poslopja, ako se
šolo
, in ,
narno podporo za
svetu omenjenih agentov podpisali prošnj
do deželnega
danje šolskega poslopj
odbora, naj posreduj uniči svoj prvotni sklep o
y
da
maverlski šoli ter v Maverlu
pri deželnem šolskem svetu
J
bod
m š k
Okraj
šolski ustanovi nemško šolo. Večina deželnega šolskega sveta
svet črnomaljski, ki ima pri ustanovitvi novih šol v svo
je radostno sprejela to prošnjo ter
svoj
jem okraji preiskovati raznotere razmere,
Maverlu ter našel, da je tam 45 za
tudi v
nih otrok
slovenski, 9 jih
šolo
p080b
Med "n j i m r ji b je 14 govorilo in umelo samo
storil je to sklep in vstrezaj
želj
nemškega
Schulvereina
lokom dne 18. julij
1882
'5e*	——
št. 1081, zaukazala
prvi
z odda
y
nova
v Maverlu m
slovenski, y jib je govorilo slovenski, ť<* —~-
nekoliko nemški, 7 govorilo in umelo je s o venski in
pa umelo tudi
ki jezik
se
m
____ bit podučevat
m š k
y
kot
ligaten predmet
nemški, 11 govorilo in umelo je samo nemški, 4 govo
rili so nemški, pa umeli tudi nekoliko slovenski
v tem odloku, ki je nemškemu	-----~ —
znanil s pismom okrajnega šolskega sveta črnomaljskega
Schulvereinu
na
Okraj
šolski svet hotel je ozir jemati na te de
d né
1882
janské razmere in pravičen biti
i ozir lemati na le uc- uuo u.	ou. —-----0
bema narodnostima, da deželnega šolskega sveta preklicuj
št. 488, med drugim stoji, da se prvi sklep
usta
zaukazuj
nobena ne imela vzroka pritoževati se.
Pripoznal je
novitev nemške šole v Maverlu, ker bi delitev eno-
toraj potrebo šole
y
enem pa deželnemu šolskemu
svetu priporočal šolo tako osnovati, da bode za nemške
otroke nemška
y
za
slovenske pa slovenska
in bi eni
prihajali
poduku dopoludne, eni
pa popoludne
De
želni šolski svet je temu predlogu okrajnega šolskega
razredne s < prej sklenj i bil j akc moter, ki
Ta sklep
v
ddelk
prizadejal
y
kakor
el i ko t
bil
dvomljiv tudi vspeh poduk a ljudsk
n
u
šole
maj
sveta črnomaljskega pnuuu,	— ,,---^
Schulvereinu" sporočil z dopisom okrajnega soisfceg
pritrdil
in sklep se je nemškemu
yy
sveta črnomaljskeg
od 21. maja 1882., si.	v
to določbo po naznanilu dežel
št. 327
v ka
terem stoji, da se je s
nega šolskega sveta od
deželnega šolskega sveta je tem čud-
nejsi, ker ravnokar omenjenih, zdaj tolikanj važnih po-mislikov, da je bilo treba zarad njih celó prvi sklep zavreči, ni imel, dokler nemški ..Schulverein" m odrekel
svoje podpore, kar spričuje, da naš deželni šolsk
maja
1882., št
550, željam
mš ke g » ,
bij o po sedaj Človek bi mislil
Schulvereina" vstreglo, kolik
1 j a v n i h postavah mogoče.
da bode „Schulverein" radostno
gotovilo, da
bode
sprejel to naznanilo, ker je imel	,
z nemškim podukom varovala narodnost nemških otrok
sklep í
in povr nem šo vereina" razlogi
okraj neg
J
klep
silno lahko mišlj
del
1 s k e m
y
m
du beseda tujeg
yy
hov Schul
y
kak
dob
temelj
in
predlogi njegoveg
p o d u r a d
lskeg
t
bodo
m ne
iieveriti nemstvu
prišli v nevarnost, se po
slovenski šoli iz-
tud
klep deželneg
lskeg
post
On ne nasprotuj
Toda
yy
Schulverein" je šolo v Maverlu smatral za
istega urada od 8. oktobra 1870. 1. št. 316, ki
sveta
samo okrožnici
z ozirom
svojo popolno lastnino
Kakor je razvidno iz preisko
na
51 postave od 20. avgusta 1870
št, 105 D. Z
\
310
določuje, da ima za vse ljudske sole na Kranjskem veljati slovenski učni jezik, izvzemši nemške občine na Kočevskem in Weissenfelsu, kjer je učni jezik nemški — Maverl pa ni nemško kočevska občina; — ampak nasprotuje tudi 19. členu temeljne državne postave od 21.
decembra 1867. št. 142 D. Z. Ta člen v zadnjem oddelku določuje, da se imajo v deželah, kjer več narodov živi, javne šole tako vravnati, da se vsakemu narodu daje prilika, izobražiti se v lastnem ali maternem jeziku, ne da bi ga smeli siliti, učiti se še druzega deželnega jezika. Nasvet okrajnega šolskega sveta črnomaljskega gledé maverlske šole je bil v popolnem soglasji a to postavno določbo in prvi sklep deželnega šolskega sveta se je z njo strinjal. Poslednja razsodba njegova pa ji odločno nasprotuje. Preiskava okrajnega šolskega sveta črnomaljskega je pokazala, da je večina otrok v Maverlu slovenska, in vendar hoče c. k. deželni šolski svet te slovenske otroke siliti, da bi morali hoditi v nemško šolo in prejemati nemški poduk.
To protipostavno ravnanje se nikakor ne dá opravičiti s §. 6 državne ljudsko-šolske postave od 14. maja
1869. 1. št. 62 D. Z., ki pravi, da ima deželna šolska
oblast določevati učni jezik. Ker samo po sebi se ume, da je v §. 6 ravnokar omenjene postave še naravnost izrečeno, da more deželni šolski svet učni jezik določevati le v mejah v splošnih postavah določenih — innerhalb der durch die Gesetze gezogenen Grànzen. — Vsi ukazi, vse določbe in razsodbe avtonomnih oblastnij, tedaj tudi c. kr. deželnega šolskega sveta, morajo biti toraj v soglasji z določbami splošnih postav in jim ne smejo nasprotovati. Ni pa nam treba še posebej dokazovati, da temeljna državna postava je v prvi vrsti taka splošna postava, in da avtonomni uradi nikdar ne smejo in ne morejo kratiti pravic, ki jih temeljna državna postava skupnim narodom ali posameznim državljanom daje.
Vrhu tega se pa c. k. deželni šolski svet, odločivši za Maverle nemško šolo, v kateri bi bila slovenščina le obligaten predmet, še tiste meje ni držal, ki jo postava sama v §. 51 šolskega in učnega
reda od 20. avgusta 1870. 1., št. 105 D. Z, določuje kot nepremakljivi smoter poduka v mater n e m j e z i k u, ki je pri večini maverlskih otrok slovenski, ne pa nemški. Tako je v enakih primerljejih razsodila državna sodnija uže večkrat — opomnimo le
na razsodbo od 25. aprila 1877. 1. št. 91, na razsodbo od 19. januarja 1880. 1. št. 2, in na razsodbo od 12.
julija 1880. 1. št. 121, in gotovo bi ravno tako razsodila tudi v tem slučaji, ako bi se ji v razsodbo izročil.
Sicer pa deželni šolski svet sam pripoznava nepo-stavnost svojega druzega sklepa, ker je nemškemu „Schul-vereinu" sporočil, da se je pri svojem prvem sklepu držal postave ter skušal namenu nemškega „Schulver-eina" vstreči, kolikor je bilo po sedaj veljavnih postavah mogoče. Ker je njegova druga razsodba prvi čisto nasprotna, se o njej pač ne more trditi, da je tudi ona postavna, ker bi se moralo sicer reči, da belo in črno, noč in dan je tudi vse eno!
(Konee prihodnjič.)
Naši dopisi.
Z Dunaja 25. sept. — Minulo je uže štirnajst dni,
kar pogreša tukajšnja Franc-Jožefova vojašnica hrabri kranjski pešpolk baron Kuhn št. 17. Mnogo tukaj bi-
vajočih Slovencev se z veseljem spominja svojih soro-jakov, ker bili so izgledni vojaki. Bili so zložni in proti civilnim zeló ustrežljivi. Prepričan sem bil pri večkratnem obiskanji svojega tudi pri tem polku služi-
jočega brata po imenu Jož. Jakša, domá iz Črnomelj-skega okraja. — Ko je 24. julija nemila smrt mojega brata naglo pokosila, naznanili so mi to nemudoma, bilo mi je toraj po tej poti mogoče, akoravno daleč od Dunaja , priti k pogrebu. Posebno omenim čast. gospoda stotnika Krta, ker ta gospod ni samo prijazno sprejel mene, ampak tudi s celo kompanijo in godbo spremljal mojega brata do pokopališča. Žalovali so njegovi tovariši, kakor da njih brat umrje. Res ganljivo je bilo. Naj v miru počiva! Naš junaški pešpolk garnizira zdaj doma, kličem mu toraj : živio !	M. J.
Iz Gorice 18. sept. (Izv. dopis.) O patriotskem in ob enem narodnem prazniku , katerega so goriški Slovenci ob sprejemu cesarjevem vživali po vsem Goriškem, bodo in so gotovo drugi „Novicam" poročali. Lepšega praznika v resnici mi več ne doživemo, kajti bolj po očetovski in v otročji ljubezni bi se ne mogli v nobeni družini radovati, kakor smo se mi s cesarjem veselili, ki nas je povsod, kjer je bila le prilika, tako ljubeznjivo sprejemal, spodbujal in tudi v našo in državno korist podučeval. Zanimalo bo pa Vaše bralce, da tudi v Gorici nismo ostali brez demonstracij , ki so se skuhale v „irredentovskem" pohišji. Prva je ta, da Italijani goriški, njim na čelu „irredentovska" „Societa ginnastica", niso hoteli svojih pevcev dati, da bi sodelovali na bližnjih Rojicah, ko se je po občinah in društvih cesarju poklanjala cela goriška dežela. Odborniki tega društva, ki „Cavalotiije", prve sovrage avstrijske, v nebo povzdiguje in ki je še 8. in 9. t. m. na veselicah bahalo se s svojimi pevskimi zbori, to društvo ni imelo pevca uda, ki bi bil sodeloval pri najlepši veselici, katero je kedaj Gorica doživela. Pač pa je bilo slišati, da je šla ta gospoda ali gospoda te vrste ob cesarjevem prihodu — zunaj mesta po svoje veselit se ali pa žalovat. Mi jim nismo zavidni za srečo , ki so jo na svoji gostiji imeli, da bi le toliko hinavski ne bili, da po „avstrijsko" plazijo, kedar jim je doseči avstrijsko mastno službo ali pridobiti si klijentov slovenske gorske krvi.
Sicer pa goriškim „irredentovcem" pomanjkuje poslednje čase cvenka; zato si ne morejo vzdrževati posebnega lista, in njih opravila izvršuje „irredentarski" „Indipendente" ali pa „Cittadino" v Trstu.
Danes Vam hočem še o drugem „vitežkem" činu ali naklepu italijanske svojati poročati. Predvčeranjim sta prišla dva gospoda iz Laškega na Furlansko mejo avstrijsko. Tu sta jo peš vdarila z umetno narejenimi vrečami pod pazduho po nenavadni poti čez mejo na našo zemljo. Ko jo preskočita, stopita takoj na voz, ki ju je tukaj nalašč pričakoval. Vse to gibanje je opazoval župan občine čuprske, ki spada še pod Avstrijo-Meneč, da za tem grmom tiči zajec, jo krene nagloma v Gradiško, kjer vso stvar sporoči c. kr. okr. glavarstvu. To odpošlje v enaki naglici enega žandar «a v Ronke, kamor so slutili, da sta jo krenila ona dva čudna tujca. V Ronki mu krčmo naznanijo, kjer sta se ona dva ustavila. Kromar iz popisa žandarjevega brž spozna, da sumničena tujca sta pod njegovo streho. Žandar jo mahne po stopnicah v prvo nadstropje v sobo, kjer je razkladal en tujec svojo robo; žandarja zagledavši pa-meri z revolverjem in ga zadene v dlan desne roke. Ali žandar se ne ustraši, prime in zveže tujca v tem, ko druga pomoč prihiti. Tujca odpeljejo, in ko preiščejo njegovo vrečo, najdejo v njej lepo zaviti dve bombi. Med tem je pa drugi tujec ušel in niso ga mogli doteči ; nesel je seboj neki tudi dve bombi in jo je mahnil naravnost proti Trstu.
Včeraj je šel državni pravdnik Taddei iz Gor ce v Ronke, kjer vso stvar preiskujejo. Tujec, ki je vjet, je rojen Tržačan, izšolan na tamošnji realki, pa došel

311
ali
Palmanove ali pa iz Vidma. Pop
)
kam
Tako
med mikavnim, temeljitim in popularnim
jo je meril, odgovoril je, da je hotel iti v Trat, iu oiuoi, p.juu^cvaujum u^^vv.
z bombami cesarju posvetil! Rekel je, prehitro minul ter se približal dan 5.
poduče vanj em g0'
docentov tritedenski čaa tečaja
t. m., ob katerem
da njegova družina je dobro preskrblj
?
naj ga po ničem več ne prašajo, ker odgovora jim tako
pa zato da se je tečaj zatvoril
prosto
Pred
dano
klepom bilo je frekventan-se tudi o tem , kar se jim je
ne
dá
In tako
menda tudi ostalo
Iz tega se pa vidi, da „Irredenta" ne miruje, naj
ta čas predavalo in dejansko kazalo, preakuanji pod vreči
prekriv
tržaška vlada, kolikor hoče. Laška
drznost iu nesramnost v
peklenskih naklepih
pre
i w
Konečno upam, da iz srca vseh vdeležencev tečaja govorim s tem, da se v svojem in njihovem imenu
pa
imamo
početjih ne pozna nikake meje več. Upanj da je slovensko in hrvatsko ljudstvo cesarju pokazalo kje je na Primorskem treba zdravila; upanje imamo da cesar pravo zadene. Bog daj
)
t
i
tukaj gospodoma
od j
Ribardu Dolencu in
pa njego
vemu pristavu Guatavu Pircu za v resnici temeljito pod-učevanje in s tem združeno izredao požrtvovalnost pre-iskreno zahvaljujem. Bog ju blagoslovi in v prid vse
Prem 15. sept. (Praktični kmetijski tečaj
telj
dežele še brezbroj
leta
v
jkrepkejem stanu in trd
na
Slap
Konec.) Slabej
mlj
se skoraj
nem zdravji ohrani ! Preverj
naj pa tudi bodeta
?
da
na Notranjskem ne nabaja nego je po nekaterih krajih
njun
trud
i
pavske doline, sosebno pa še na Slapu, česar prep čati priliko imeli so se prav pogosto vdeleženci prak
in seme
)
katerega sta pri poducevanji z nami imela
ni padlo na nerodovitna tla
katero sta
t
y
tičuega kmetijskega tečaja, kateri bili so ia Djlenjske
Gorenjske in Notranjske zastopani. A kdor hoče videti
kaj vse more se po umnem obdelovanji iz take slabe
zemlje pridobiti, naj pride na Slap , naj dobro ogieda
dje- in vinorejske šole, ter
moral
mljišČa tamošnje deželne
na
jih
se
Iz
abajajoče produkte, in nehoté bode vsega tega bode spoznal v gosp. vodji Rih
čuditi.
Dolencu pravega in smelo trdim , prvega strokovnjaka
v svojem področji cele dežele
zavod bil
za
deželo pravi bla
božj
sestniki nekoliko bolj vzbudili in se zá
ko bi se premožnej
celo
po-
brigali
s
tem
da bi vá
svoje namenjene
naslednike v
vse
odgojo in izobražbo pošiljali, kar so pa do sedaj preveč na škodo deželi prezirali in opuščali. Smelo
trdim, da ima vsakdo, komur sta bila Bog in osoda
mila, da sta mu sinov zau
posestvo in denarja naklonila, ter mu pala, velik in neodpustljivi greh, če vsaj enega jih sinov v imenovani deželni zavod spretnim močem
v odg
za njegov prihodnj
položaj
ne
pošlj
Imoviti posestniki, obziru za svojo in
zdramite se ter skrbite tudi v tem
jih
naslednikov prihodnj
srečo ter napredek in povzdigo blagostanja vse dežele
Žal za to vam enkrat gotovo ne bode diti morejo iz prepričanja najgotoveje c želi, kateri so dosedaj svoje sinove na kmetijsko življenje njihovo odgojevat dali
Temu pritr
Slap
očetj
po
de
za javno
Naj se povrnem
pet
praktičnemu tečaju nazaj
tem deželnem zavodu vlada atrog hišni red in izgledna snaga na vse strani; ravno tako tudi strog red
gledé snage in drugih
kdanjih opravil
mora biti na svojem mestu in vsako opravilo mora se
o določenem čau izvršiti. Tako se gojenci tudi v tem obziru z zlatim časom modro in koristno gospodariti privadijo, kar je gotovo zeló imenitno in važno. Tako delil
tudi letošnjim slušateljem teoretični poduk v šoli
se
toc o o zjutraj od 8. pa do 12. ure, popoludne pa od do 4. ure (večkrat tudi dalje), izvzemši nedelje in pa popoludne ob četrtkih. Praktične vaje bile so zunaj na
prostem
deloma zjutraj od 5. do 7
deloma pa tudi
popoludne od 3. ure do mraka. Dan 31. avgusta porabil se je bil cel od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer za dejanski poduk, izvzemši čaa pokrepčanja in oddiha. Ta dan bila je trgatev in pa dejansk poduk o kletar
BtVU
oziroma naprava mosta in ravnanje z njim
resnici zanimiv dan bil je to
odj
gosp
Med in pri dejanskem poduku priporočal je a za vinake kraje na Kranjskem za bela vina ao-
aejala
zemljo, ter
?
y
bode
njima v
sadu donašal
nego na dobro v prid in korist obilneg
Nad vse želeti je, da bi se
pretnim vodstvom tudi še vprihodnj
čast, deželi
pa
*
k tečaj pod tako toliko let vršil in
nadaljeval, da vsi oni učitelji, kateri 80 za blagor de-
žele in povzdigo kmetijstva v resnici zavzeti
}
a
ob
šolanj
prilike
y
kmetijstvu izvežbati se, imeli niso
y
na
vrsto pridejo. Takim naj
se v
prihodnj
za ne
koliko primerneje odškodovanje potnih stroškov
kot
to ravno letos bilo
gotovo noben učitelj ne
če
skr-
Ob takih prilikah
krat-
jih interesov in
kega časa, temveč pred vsem edino le koristi deželi in pa povzdigi njenega gmotnega blagostanja.
Dolenjski, gorenjski in nekateri notranjski vdele-
I so se po
ženci praktičnega kmetijskeg
tečaj
podal
ključku taistega v Gorico , a od tod v Trst razstavo ogledat, za kar jim je vodstvo južne železnice od Gorice naprej do zadnje postaje na poti proti domu bilo dovolilo za tretjino znižano vožnjo v tretjem razredu.
tem naj svoj površni dopia o letošnjem praktič
nem kmetijskem tečaj
na
Slapu
z
željo
>
da obilo ko
da
ristnega sadu deželi obrodi, dokončam z obljubo
če mi Bog zdravje dá in mi
UU tVUllUČUJ-i lA UUljUUU , Vid»,
bode čas dopuščal ter bode
čaatitim čitateljem ..Novic" všeč. bodem o vaem na dru gem mestu v „
^ -----~ ----
Novicah" obširneje poročati poakuail
Ljubljane
8e
šila
klada. Ker se
Matija Rant, narodni učitelj.**)
('Viharna seja deželnega zbora) vr-
vceraj pri obravnavi normalno-šolskeg
za-
debata vrtila krog ljudskega šolstva
na Kranjskem, govorilo se
tudi o nemškem ,,Schul
Vsaka reč vereinu
a
Izmed narodnih poslancev šel je prvi v boj
gosp
KI
potem Svet
itd
o čemer poročamo
na drugem mestu
»
Schulverein" pa so branili
Gariboldi, kateri se
dr. ne-
Schrey, Schaffer, Dežman in
kako ponosno obnašal kot of i ci j e 1 n i zastopnik „Schul vereinov" na Kranjskem, trdeč, da ima ta namen „ Nemce kranjske braniti pred sloveniziranjem voril tisti Anton vitez Garibold
nas
t
to
del
go
let
n a
t
dnjakov izvoljen v Idriji zoper
D e s ch m
Mi moramo, se ve
da ne govorimo o druzih dogodbah
da, vitezu samemu prepustiti,
da
naš
si doslednost avojo sam pred seboj opraviči, narod in ves svet, ki si možé izbira za svoje zastop
*
Žalibog velja to le glede nekaterih obiskovalcev,
kor kaže obravnava deželnega zbora od preteklega petka.
Vred
ka

V
adnjem dopisu naj se bere
strani 302. v 13
sebno sledeča trtna plemena: gerganij
y
sipo
>
kralj
vrsti desnega oddelka od spodaj gori: pikiranj
1
vino, silvanca, ružico, ribolo, rudeči vrh, hruatljati špa
h itd. mesto „fikiranjea •
>
slankamenko; za črna
pa
burgundca
portu
v
1
na str. 304. v 14. vrsti od zgoraj
galjko, modro
frankinj
še več drugih dobrih sort
doli pa „pravočasno presnemanj
Vino se presname, ne posname.
itd." ne „posnemanje"
312
takem
nike, je zdavnej zdavnej izrekel svojo obsodbo vedenji. Ne dvomimo , da bodo prihodnje naše volitve
9
ko bodo
proste, tudi
to sodbo potrdile
Prezreti pa
Presvitli cesar darovali so za Tirolsko po po-
poškodovano 100.000 gold. Gornje-avstrijski deželni zbor sklenil je 1000 gold., predarelski pa 2500
dni
ne moremo iz včerajšnje seje tudi še druge dogodb viharnem boji zoper nemški „Schulverein" in njemu
gold, podpore za Tirolsko in Koroško, tudi Dunaj in Praga nameravata v ta namen dati veče podpore
prijazno večino deželnega šolskega sveta in deželnega odbora stavile so se do slednjega vprašanja o stanji
razprav zarad šol, katere hoče podpirati „
na katere je bil konečno prisilj
lz Prage
Prva seja deželnega zbora bila je
Schulverein
i
zeló viharna, narodnjaki ugovarjali so 8topnik
i m
t
da bi sedel za
dgovarjati deželni
testu dr. Kvičale deželni gl
mškega vseučilišča v zboru
Po pro
ni pustil nikomur več
predsednik Winkler sam, akoravno je naglašal, da gledé govoriti vsega tega hoče obširno odgovoriti na podano mu inter
Iz Trsta
Blagoslovljenje zastave slovenskega
pelaciio v nekal dneh. V daljnem odgovoru omenjal je ueiava^g»	j-.; --r
iz aktov razloge, katere navaja deželni šolski svèt za dila se je povsod roka — neprijazna
_________»	a i o r» o „U/USnl« v Mavprin. tovori, da c. k. namestnik ti
ekaj dneh
daljnem odgovoru omenjal je delavskega društva vršilo se je v lepem redu
premembo svojega prvega sklepa gledé šole v Maverlu
Da vsi oni razlogi narodni stranki ne morejo biti po
9
toda sle-
trd
se
g
Prêt
mestnik tržaški na mest
post
pristransk g
olji, to je tako naravno , kakor je nenaravna naša se- Bog daj
U J O	,	J--------------
večina v deželnem zboru in v deželnem šolskem
Slavonij
danja
svetu. Zato je pa bila tudi le pomota v osebi,	_ . .
ie čulo iz ust dveh narodnih poslancev neko prikrito	je od tukaj	odp
J	-t .. i	i 1 • 1	%T	_________«	—.
Iz Osek
Preteklo soboto pripetila
ko se se je pri nas grozovita nesreča; železniški vlak
od nas dosp
ki se
na dravski most
očitanje zoper našega deželnega predsednika
rodni poslanci tudi v
j bolj
Na
viharnem boji ne smejo
pogrezne se
koza
UU JJW^ VAVW^VTW*	~ ----- -
veliko Dravo, ker se je razprbnila srednj
t
Šest vagonov prekucne se v vodo
i
v
pozabiti
5
kj
protnik
so in kdo so naši prijatelj
Ne pozabimo tudi nikdar
in kj
da
dveh bili so vojaki, huzarji na dopust spuščeni iz Bosne;
ojakov se pogreša, ki so utonili, 16 pa je ranjenih
malo dni še ima sklepati nenaravna večina oljenega deželnega zbora, potem pa smemo upati,
, w 26 . ~ r-0-—„ -1877. iz- v bolnišnici , druzih ljudi sta samo
delavca bila na
da
mostu, pa sta se rešila
drug
vozovi vtrgali so se i
nam
pade za zmiraj in da ž njo pade tudi čina v deželnem šolskem svetu, ter da bo prijazna nam večina imela mnogo mnogo popraviti, kar se je uže zakrivilo tam v preteklih dolgih letih
a y	ô	» v*
so obstali na tiru. — Čudovito je, da je vsled preiskave
mosta ravno pred nesrečo od železniškega nadzorništva prišlo telegrafično naznanilo, da je most dober
Iz Kaire
Vitezu Schneidu odposlal je klub narodnih pri njem velik sprejem
9
bil
katerega se je vdeležilo mnogo
Včeraj došel je sem kedive in je
poslancev vsled svojega sklepa in po dog
z mno
domačinov, odličnejših oseb, katere
vdeležili upora,
gimi volilci pismeno prosnj
poslanstva ljubljanskega ni hotel sprejeti. Ulemom
gal je, da jih bode ostro
mesta ne odložiti
Upali
smo, da gosp
Scbneid vsled kaznoval, ako se bodo pečali s politiko in ne z vedno
tako merodajne in gorke prošnje obdrži vendar še svoj
mandat, pa ravno čujemo,
da ostane pri svojem prvem
sklepu in da je mandat
d ložil. — Kedar tedaj pride hoče podeliti kedive spi
stimi, kakor je njih poklic; pozneje sprejel je angleške
generale in diplomatiške zastopnike
Govori se
da
do nadomestilne volitve, upajmo, da se volilci zedinij o nasledniku , čegar preteklost nam daje poroštvo za-
biti izvzeti samo
amnestijo, od katere imajo upora, pa tisti, ki so povzročili
umore ljudstva in požiganje Aleksandrij
Angl
si
Ijivosti v našem starem programu
„za vero, dom in bolj in bolj prilastujejo pravico
po lastni volj
vrediti
cesarja!" vredneg
naslednika žalibog odstopivšemu
tezu Schneidu in po vsem tem gotovost složne volitve narodnih volilcev ljubljanskih in sijajne druge zmage
egiptovsko upravo Francosko in gledé
u pxa viv/uj yj ÍH^KUJ » vij» » * v.«.».
večem, da se nekoliko ozirajo na
keg
kanala
v
beli Ljublj
(Zahvala.) Visokorodni gospod deželni gl
kranjski Gustav grof Thurn-V izročil 100 goldinarjev za tukajšnji mestni ubožm
klad
lejše
mi je
Prijetna dolžnost mi je, da z izrazom najtop
zahvale objavljam to velikodušno darilo
_	« « •	m	p**	i	i _ ____ i____ i L/ L/ % M
Ljubljani 25. dan septembra 1882
Mestni župan
Gra8sell
(Vabilo.) Pouk v petji za gospodične in gospode
. oktobra. Za gospode bo pevska
v čitalnici se prične
šola vsak ponedeljek in
sako sredo ob
uri zvečer
y
za, gospodične pa vsak četrtek ob
uri zvečer
za moški zbor so , kakor dosedaj . ob
do
ure.
tor
Kdor
Pevske vaje
kih in petkih vselej točno o hóče pevsko šolo obiskati, ali pa vstopiti v pevski zbor,
naj to stori v omenjenih dneh in urah v čitalnični pev-
obilni udeležbi vabi
čitalničin odbor.
ski sobi v 1. nadstropj
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Dunaj
avstrijski
češki
Včeraj
pričeli so se deželni zbori
olnograški; tudi se je sicer po zornost bolj obrnila na naše domače reči, odkar so mi nuli dnevi cesarjevega potovanja na jugu.
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer
Tisk in
XVII. izkaz doneskov
za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega.
Gospod Oblak Fran, računski svetnik
v Sarajevu....... 1 gld. — kr.
„ Križaj Miklavž, župnik v Go-
doviču...........^ ,, )}
,, Obreza Matija, župnik na sv.
Gori......... 2 „ 50 „
Nabral pree. gosp. kanonik dr. Andrej
Čebašek v Ljubljani:
„ M. Hočevar....... " » — »
Gogala Ivan ...... o ,,
;; J. F......... . 2 „ - „
„ Alijančič Andrej, korar v Celovcu ......... ° 99 »
„ Šranc Stan., župnik v Ratečah * „ „
Skupaj 22 gld. 50 kr.
temu v zadnjem listu izkazanih 1390 „ 80 ,,
Skupaj do zdaj . 1413 gld. 30 kr.
Listnica vredništva. Častite dopisnike, katerih dopisov danes nismo mogli sprejeti, prosimo prijaznega potrpljenja; dopise menj nujnega obsega morali smo odložiti za prihodnji list,
založba: J. Blaznifeovi nasledniki v Ljublj