/ 'v
cr
i c: ' C>
X
2. številka.
Izdanja za sredo 6. januvarija
(t Trstu, t Urok initr 4ae 5. januvarija 18t>7)
Tečaj XXII.
„EDINOST"
uv.t.* v« trikrat na tedaa ▼ itiHh <t,	vib torkllt, oalrllKlli
1 «rj»*io*aaH. Zjutranja i*i«aje «»-• ol' fi. i.imtraj, Teiorno pa oW 7. večer. — Obajao iadfcuj* »tuna:
t f.J«Mu*»«ti t. 1.—, i»»8» A»«*ri)e t- i-jj* t DtM«« , 3,— , , ^
• • 1 l«t» . 8- »
■ v lato . . , 11.— ■	■ •
N- r»6rilns jc p'aeevatl naprsj s« «"6bi ti pi liažftBF »»rafalna •• uprava M ozira.
j	ii.nfiik* a«t	» p» ••
A .i? niPth teh«Hra v Jrahu pa S dt4. iufdn frita p« 4 »»*.
EDINOST
* petita: s* jrkin>< m platni«
/
Oftaai M ra*un< imI«t« a defefliia ar
Paal*aa, 9H»rtnie« ir arno zahvale, domaći a(la*i itd.** ' funaja po pogode:.
Val dapiei aaj »o poni; ajo afadnljtv« ali«« Caserma' it. '? V .nWo p-.-ret« mrf hiti frankaran«. k«r a«<raokoTana «*
aprajaaotio. Rwhoiu« .<« v* vrafisi-i
Naraiaiaa. raki« ••<•< 1 ■■ «)jift*<» apre-;o«j» ujprmrniiti i >•(• • »lolin^ •*lo hit. 8. U. orni* Naročnino in oglase ja plaiavati loaa Trat.	rokica
«ije 10 t»r
fi|a«ilo altvtfisk«!« poliftiftnega drufttva za Prisnersk«.
itHmrcH )1i «i«e"
Pro domo.
(Zvrietek.)
Ako pa j;3 nam 7,i*tem tako neugoden, mora biti trm intenzivneje naše delo! Zato nam je prav od srca došla apostrofa v ,Naši Slogi" : „Ob zaključku starega in ob zadetku norega leta oblju-bujt-mo tudi »i svečano, da hočemo vršiti stojo dolžnost, toda bUgoizvole naj nas podpirati t>s» oni, ki so z nami istih mislij in iitlh teženji"
T«ko je, vzajemne podpore trebamo, kakor jo n>ore narekovati in odmerjati jedino le pravo razumevanja potreb in odnošajev na posamičnih toči-ali ob periferiji, in tudi razumevanje gled4 na pMtnerna sredstva, katerih se nam je posluževat! v naših borbah.
Takega razumevanja potreb in odnošajev ob perij tri ji jc št veliko premalo v naši Sloveniji, osobito )nato pa v nje središču. Tu moramo postati pol- m čni, ker ne moremo drugače, nego da se, gov< i eri o svojem položenju, dotaknemo nedostatka, ki ima lep del krivde na tem, da smo tam, kjer sm<. —
Na ćelo temu članku smo zapisali ,pro don * Nikakor nisms neskromni, ako naš list in naš« politično društvo identifikujerao a, slovenstvom in li vatstvom v Trst j in v Istri, kajti nedobro-hotno kri/ikovanje delovanja našega društva in našega glasila je le znak popolnega nepoznanja našega splošnega narodnega pol oženja na tem ozemlji. Da, ; poh< sno lahko rečemo, da smemo identifikovati hvo a stremljenja z narodnimi stremljenji v Trstu in Istri. Letošnji Bijajni shodi so neomejeno po- j oblast ilo za tako identifikovanje.
Glasom poročil, ki nam prihajajo od raznih , osel- iz L ubijane, izvestni tamošnji krogi sodijo jako nemilostno o nas in našem delu. Rogajo da se nam v medsebojnih pogovorih : da smo najivneži, neresni, otročji. Otročji in najivni smo bili, ko smo se vselili odloka namestništva dne 19. novembra I89tf., v katerem je bilo jasno in brezpogojno pri; /.nano načelo jednakopravnosti v zmislu §. 19. državnih osnovnih zakonov; otročji in najivni smo bili, ko smo se bili razveselili na tem, da smo dol lil spoliciste" na svoje shode ; otročji in najivni
PODLISTEK
3
Fromoiit mlajši & Risler starši.
ROMAM.
— Francoski »pisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Kaj to »le, če je človek po zlobi ravnateljev že petdeset let pregnan •/ odra, ako mora biti, vendar-le zuiiroiu uajde gledaliških položajev, pri-kla mh okolščiuam. In tako si je bi) Delobelle dan * nataknil svoj .svatovski obraz", to je, kazal je napol resen, napol smehljajoč se obraz, in proti malim ljudem ponižujoče se, pri tem pa slovesno in vendar neprisiljeno vedenje. Zdelo se je, kakor da j« delržen pojedine v prvem dejanje v pričo napolnjenega prostora za gledalce, pojedine, pri katni so zastopana znana klejaata jedila, in sosebno to je kazrtlo, da igra kako nlogo, ta fantastični Delobelle, ker je v trdui nadi, da ta večer de njegovo nadarjenost upotrebi jo, ves čas, kar so na presedeli pri mizi, v mislih proučeval najlepše uloge svojega repertoara. To je dajalo njegovemu obrazu nedoločen, ometaleu, raztresen izraz, t.sto nenaravne pazljivo podobo igralca na odpitem prizorišču, kateri se dela, kakor bi po-
amo, ko se toliko ponašamo se svojimi shodi, in ( glavna hiba našega lista da je rarno ta, ker toli i obširno poroča o teh shodih in postaja vsled tega | tudi prelokalen.	I
Na prvo očitanje odgovarjamo, da imo ponosni na to, da smo svojim odločnim nastopom tako rekoč izsilili iz državne oblasti dokument, v katerem se tako jasno, kakor še nikdar dosedaj, proglaša načelo, dti smo tudi mi popolnoma jednakopravni z drugimi državljani. V dobi teorije o superijornih in interijornih plemenih, je to pridobitev, na katero se more sklicevati ves narod in katere daleko-sežnost so pač »poznali vsi — hrvatski listi, do-čim je bila to slovenskemu novinstvu — seveda je bilo i tu par častnih izjem — le „otročarija", ki ni vredna, da bi človek zgubljal besedo o njej.
Kar se dostaje pridobitve „policistov" na naše shode, moral bi vedeti v nas sleherni politi-ški otrok, da je za povzdigo in za rešitev tržaškega slovenstva sine qua non: skrčenje moči onej oblasti, na kateri vodijo krmilo najsrditeji nasprotniki našega naroda. Kdor tega ne ve, ta ne ve ničesar o naših razmerah. Za splošnost našega naroda je seveda to le malenkost, ali za nas Tržačane je to vitalno vprašanje. Gospoda v Ljubljani ne hote umeti tega, in to je jeduostavno — žalostno 1
Naši shodi 1 Na shod v Rojanu n. pr. naj bi bili prišli ona gospdda, ki od gori doli bagateli-zujejo v§e naše delo, pa bi vedeli, kaj pomenijo ti shodi! Recite le, da se širokoustimo, recite, da smo bahači, mi se pa vendar ne bojimo izjaviti, da v sedanjih razmerah bi bil na Kranjskem najbrže nemogoč takov shod, kakoršen je bil minoli petek v Rojanu, ko je kar podiralo jezove, kar je prihajalo — iz src! In mi da bi se ne veselili na tem, mi da ne bi poročali ljudstvu o teh pojavih ?! Nespametni bi bili, ako ne bi izkoriščali orožja, ki nam je prišlo v roke in ki toli izborno reže, da so kar potihnila zasramovanja v nasprotnih glasilih. Seveda je postal naš list za sedaj nekoliko lokalen. To čutimo sami in smo tudi že parkrat apelovali na rodoljubje naših netržaških naročnikov, prosč jih, da nam blagohotno oproste ta začasni, ali z ozirom na predstojeće volitve
slušal, kar se mu govori, dočim pri tem ves čas misli le na svojo ulogo.
Čudno, tudi nevestin obraz je kazal trohico tega izraza. Na tem mladostnem, zalem obličju, katero je oživljala sreča, a ne razkrivala, se je javljalo tajno razmišljevanje, in včasih jej je zaigral rahel nasmeh okoli ustnih kotov, kakor da govori sama s seboj.
S tem rahlim nasmehom je odgovarjala tudi na dokaj razposajene šale deda Gardinoisa, sedečega jej na desnici.
,Ta Sidonija! Torej vendar-le!"... je govo ril stan dečak smejć se. »Ako pomislim, da še ni temu dva meseca, kar je govorila, da pojde v samostan... Da, da, poznamo samostane teh mladih damie !"...
In vsakdo za mizo se je radovoljno smejal robatim šalam starega kmeta iz Berryja, kateremu je veliko njegovo imetje nadomeslovalo mišljtnje, oliko iu dobrodušnost, ne pa razuma, kajti razumen je bil v istini ta zvijačnež, in sicer bolj, nego li vsi ti priprosti meftčani skupaj. Izmed tistih par ljudij, ki so ga navdajali s simpatijo, mu je bila mala Ch6be, katero je že poznal kakor otrska,
prepotrebni nedostatek. Da nas pa nekaterniki še vedno ne hote razumeti, to je ravno črna točka v naši bilanciji, ki pa nas ne more odvrniti, da ne bi postopali tako, kakor se nam vidi najprimerneje.
Naše ljudstvo tu na tržaškem ozemlji je izmučeno, upadla so mu moralna krila po neprestanih nevspehih, potrto je, k»r ne čuje druzega nego zasramovanje od vseh strani, zgubljati je jelo vero v samo sebe — : kakor od žeje umirajoči kapljice hladne vode, tako potrebuje to ljudstvo moralnega podkrepljenja. Zato se moramo ponašati z vsako mrvico, ki smo si jo pridobili, da v tem ljudstvu vzbudimo aopet nado do zmage, vero v svojo bodočnost in spoznanje, da lahko kaj doseže, ako hoče!!! Kdor ne razumn tega, temu ni pomoči.
Brez takozvanega „drobnega4 dela ne pridemo dalje, ne mi v Trstu in ne drugod. Veseliti se moramo vsacega tudi najmanjega vspeha, ako nas je potisnil korak naprej na poti do — cilja. V tem zmislu nismo bili nikoli nasprotniki politike drobtinic. Nekaj druzega je, k*r -m > in kar bo-demo obsojali vsikdar: ako drobtinice kršijo ukupni program, ako se za male pridobitve žrtvujejo velika načela. V tem pogledu pa imamo v Trstu čisto vest, vsaj tako čisto, kakor jo imajo v Ljubljani ; dasi bi morali biti v Ljubijmii — to je naše pohlevno menenje — v tem pogle lu visoko nad nami! Rojaki naši na Kranjskem so gospodarji na svojih tleh; njim bi bila torei dolžnost, da vode : borbo za narodna načela in viši« blejale in mi ; pokrajinski Slovenci naj bi jim Ih sledili ! Tako bi bilo pravo razmerje! Ali mesto moralne vspodbuje vidimo povsodi le nezanimanjo in brezbrižnost, ali pa nam prihajajo celo zbadanja, ki bole tem bolj, ker prihaj jo — od brata. To bag^telizovanje od 5 strani bratov je morda celć žalostneje za nas, nego pa nesrečni zistem.
Še nekaj nam je na srcu, še nekaj moramo povdariti. Ne vprvič — zgodilo se je to že večkrat — vendar je potrebno zopet. Po nekod je še vedno navada, da .rogoviljenje" in „iezika-vost" v našem listu še vedno pišejo na račun posamičnih oseb. — »Povejte mu to! Ta je tak in tak!" — taka sporočila nam prihajajo vsaki hip.
prav posebno všeč, in kar zadeva njo, ki je bila še premalo navajena bogastva, da bi ga ne čislala, je govorila s svojim sosedom na desni z jako očitnim spoštovanjem in koketnostjo
Nasprotno pa je bila proti svojemu sesedu aa levi strani, Georgesu Fromontu, družniku svojega moža, jako vzdržljiva. Njiju razgovor je ostajal pri uljuduostih, pri mizi neobhodnih ; njiju vedenje je kazalo cel6 nekaj narejeno malomarnega.
Najedenkrat je nastal med primizniki tisti rahli šum, ki se navadno vzbuja pred odhodnjo : pokljanjo avilenih oblačil, drsanje premikanih stolov, konečne besede posameznih razgovorov, tu in tam gubeči se smeh, in v tej poluiihoti je dejala sedaj že izgovorna gospa Chebeova. ne vede, kaj bi od veselja nad vzdržljivim in razbornim vedenjem novoporočenke, ta hip stoječe ob Gardinoi-sovi roki, Čisto na glas nekemu strijčniku z dežele:
,Le poglejte otroka, strijček... Nikdar ni mogel uganiti nikdo, kar je mislila ona".
Potem so vsi ustali izza mize ter se podali v veliki salon.
(Pride še.)
Mi pa ponavljamo, kar amo rekli gori: .Edinost" je glasilo političnega društva jedsa-kega imena. Oblastim nasproti je odgovoren za vsebino podpisani urednik, moralno odgovornost pred sloven<kim svetom za vse, kar je v listu, »osi društvo, ki potom v to prsebno izbranega organa določa listu smeri Prosili bi torej najnljudneje, da bi se puščali izpred oči posamičniki, kajti v nas je urejeno tako, da zgmjajo osebe pred stvarjo. In tako je menda najbolj«, zares patrijotiško.
Blagohotni čitatelji pa naj oproste, da smo tako razsežno pisali — pro domo. Računi naj bodo jasni, k^jti za našo položenj« je odločilne važnosti okolnost, kako je razmerje med nami in ostalimi deli uašega naroda. Saj uprav to je ona podlaga, na kateri hočemo zidati svojo bodočnost in kateri pravimo slovenska vzajemuost.
Zopet važen dokument.
Važnim dokumentom smo bili nazvali naredbo c. kr. namestnik va tržaškega od dne 19. novembra 1896. štev. 2311/1', oziroma dopis c. kr. re-daritvenega vodstva od dne 21. novembra 1896. št. 3976/res. Ta naredba, oziroma dopis je bil do-šel pol. društvu .Edinost" na njega pritožbo radi postopanja pol. komisarjev, ki jih je izvolil pošiljati mestni magistrat na naše shode. Važen do-kumeut se nam je videl to, ker se je njega spisatelj brezpogojno postavil ua stališče §. XIX. osnovnih zakonov naše države, ter j« brez vsakoišne klavzule ali omejil ve naložil slavni mestni oblaiti, da mora spoštovati slovenski jezik, kakor deželni in jednakopravni jezik.
Danes moremo zopet priobčiti dokument, ki je došel magistratu od slavie c. kr. oblasti glede političnih in narodnih pravic Slovencev in ki je po tenorju in po svoji vsebini povsem vsporeden prej omenjeni naredbi. Seveda je čudna pot, po kateri smo došli vnovič do potrdila pravic našega jezika. Precej dolga pot je bila to — preko pokopališča, preko groba nepozabnega Dragotina Martelauca. Ćudua pot to in vendar lahko umljiva, ker so čudni vsi naši odnošaji. Kam hočete čud-nejih in žalostnih oduoiajev, nego so naši, ko se cel<5 častenje mrtvih, uajnidolžneji napisi na grobeh dragih pokojnikov, spravljajo v dotiko s politiškimi in narodnimi borbami, ko se cel6 čini krščanske pijetete tirajo v vrtiuec strasti in besnenja, ko nam politiško in narodno nasprotstvo zapira celo pot na — grobišča. — Iz dopisa, ki ga pri občujemo nižje doli, je razvidno, da je odboi za Mar-telančev spomenik na pokopališču barkovljanskem določil nastopni napi« : .Idej al nem u ljudskemu prijatelju Dragotinu Marte-lancu postavil hvaležni narod". In ▼ tem nedolžnem napisu je že videl — ne, saj ni videl, ampak le delal se je — naš mestni magistrat kakor da vidi panslavistiško spletko ia je z a 1 u ć a I k a m e n ■ a grob ui o ž a, ki je uprav strastuo ljubil to tržaško zemljo, ki se je ponosom ntuival Tržačana, in ki ni imel dru-zega graha na sebi, nego, da ga je redila slovenska mati, da ie bil ponosen na to svojo mater, in da ne bi bil za ves svet zatajil svoiega slovenskega rojstva ! Tak je bil greh pok. Martelanca in takih grehov naši nasprotniki ne odpuščajo nikdar 1
Blažen bodi Tvoj spomin, nepozabni Drago-tin 1 Ni bilo dosti, da Si vse svoje blago življenje posvetil rodu svojemu, ni b lo dosti, da Si žrtvoval vse, da Si žrtvoval celo svoje zdravje v delu za blagor svojih sorojako?, v naporih za ljubi rod svoj, še sedaj po Tvoji smrti, preko Tvojega groba je Tvoj spomin znakom borbe za prava naroda! Narodua borba na grobu — žalostna prikazan ta, mogoča le v žalostnih odnošajih. Bodisi . t znaku spomina Mai telančevega smo si priborili odstrani »lavne oblasti vsaj načelno pripozuanje naših na-rodaih pravic, iziavo, da se nes poštovanjem slovenskega jezika na zemlji tržaški kršijo NttavRi zakoni!! Ulagoslovljen bodi spomin Mar-talančev !
Žalostni odnošaji so ta, ko niti na grobeh aoč« potihniti uarodna atraat; tem žalostnaje pa je to dejstvo v tem slnšaju, ko se je slovenski napil hotel zabraniti ia pokopališču slovenskega sel a. Ako že hačejo gospoda varovati italijanski snačaj svojeg* tržaškega grobišča, naj bo
ali da nam celo v okolici hote braniti, da bi v svojem jeziku molili za svoje pokoja«, to pa je prehudo, to j« že znak fanatizma, bijočega v obraz najpri-mitivuej.m n*xori>m o človekoljubju in pijeteti. Tako nestrpnost je morala obsoditi tudi slavna c. kr. oblast.
Slavno redarstveno vodstvo tržaško je do-posialo namreč gospodu prof. Matkn M a n d i <5 u, kakor predsedniku odboru za Martelaučev spomenik, v slovenskem prevodu nastopno naredbo, ki jo je izdalo ces. namestništvo slavnemu mestnemu magistram: M 26421/1.
Mestnemu magistratu
v	Trstu.
Reševaje utok predsedništva odbora za postavljenje grobnega spomenika na pokopališču v Barkovljali tam umrlemu Dragotinu Martelancu proti odredbi tržaškega mestnega magistrata z dne 8. jalija 1896., št. 36404/IV., s kojo se je med ostalim zabrauilo svečano odkritje grobnega spomenika radi političnega značaja, kojega se je baje tej svečanosti dati hotelo, in z obzirom na javni red, in s katero nadalje ni bil odobren od reče-nega odbora za namerovani nagrobni spomenik predloženi napis, namestništvo nahodi razsoditi, da se utoku ugodi in torej :
1.	da se razveljavlja zabran i tev svečanega odkritja nagrobnega spomenika;
2.	da se razkrepi nnodobrenje po odborn predloženega grobnega napisa kakor n e p o-
stavno in brez vsakega dejstvenega utemeljenja.
RAZLOGI:
Pred vsem mora se povdariti, da po programu, ki se je mestnemu magistratu dne 6. julija 1896. predložil, imela je svečanost odkritja nagrobnega spomenika obstati iz cerkvenega posvećenja istega in iz kratk«ga slavnostnega govora s« strani odbsrovega predsednika v navzočnosti sorodnikov in prijateljev pokojnega, Program ne obsega torej nikakoršnih momentov, kateri bi a priori opravičili zaključek, da gre tu, kakor se trdi v rubraloem dekretu mostuega magistrata, le : o svečanosti izrečno političnega značaja.
Ali vzemši, da je trditev mestnega magistrata opravdana, se iz tega še ne more sklepati, da bi dotičua slavnost morala na vsak način kršiti javni red, ker v življenju in delovanju pokojnega se ne nahaja nikakoršno dejanje, katero bi bilo naper- ! jeno proti javnemu redu.
S tem, da odpadajo torej dejstveni pogoji utemeljitve zabrauitve, se tudi zabranitev sama ne more držati in se mora torej razveljaviti.
Ad 2) Za neodobrenje po odbora predloženega nagrobnega napisa, koji se glasi: „I d e-jalnemu ljudskemu prijatelju Dragotinu Martelancu postavil hvaležni narod", ne navaja se v dekretu mestnega magistrata mkakoršnega utemeljenja, pač pa je mestni magistrat na ta uradni poziv s poročilom od dne 1. deceuibi a 1896 št. 64230 na utemeljenje tega neodobrenja dal izraza menenju, da Dragotinu Martelancu radi tega nepristoja pridevek: ,ide-jalni ljudski prijatelj", ker se je on pečal samo s panslavističnimi spletkami.
To meueuje pa se mora po tukajšnjih iufor-macijah smatrati brez vsak« dejstvene podlage. Ker je pa po dvoinem dekretu od dne 27. aprila 1785. (zb;ika pol. zak. zvezek VI., str. 565 i. d.) sorodnikom ali prijateljem, kateri hočejo potomcem zapustiti poseben znak ljubezni, spoštovanja ali hvaležuosti do umrlega, dozvoljeno slediti temu nagibu in je omejitev v tem pogledu pač le mogoča po propisih o zgradbah ali pokopališčnih redih, ako isti niso v naprotstvu z občnimi za-koni, ali iz obzira na javni red ; v nazočnem slučaju pa, ker nobena teh omejitev umestna ni, mora namestmštvo, uporabivši člen XVI. drž. obd. osnovnega zakona od dne 5. marca 1862. D. Z L. št. 18, to odloko mestnega magistrata, izdauo v vršenja lokalne pokopalisčne policije, za nepostavno razkrepiti.
Proti onemu delu te odločbe, ki obitza uničenje zabranitve svečanega odkritja nagrobnega spomenika, ne pristoja magistratu pravo utok«, ksr gre o stvari prenesenega delokroga in odreduje namestništvo, r. obzirom na ukaz od dae 17. nov. 1896. št. 2302/P., s katerim je po-
slovanjn v zborovanskem pravu v onem delu tržaške okolice, ki ne spada v okrožje policijskega ravnateljstva, namestništvo nase potegnilo, da se strauki o tsm, potom c. kr. policijskega ravnateljstva v Trstu, obvestiti z opombo, da, ko drugi del te odločbe, odnoseći se na razveljavo neodobrenja nagrobnega napisa, postane pravomočn>m, je dol-žasst ločenega odbora naznaniti uamerovano svečano odkritje nagrobnega spomenika namestiiištvn in mu predložiti program.
Glede druzega dela odločbe je prosto mestnemu magistratu uteši se potom c. kr. namestni-štva vis. c. kr. ministerstvu notranjih del v teka 4 tednov post diem intimationis.
V	koliko pa se utekajoča stranka pritožuje ▼ utoku tudi o tem, da ji je na ulogo, podneseno v slovenskem jeziku, bila se strani mestnega magistrata izdana rešitev v italijanskem jeziku, se mestnemu magistratu izpravlja to postopanje, ki involvira kršenje člena XIX. drž. osnovnega zakona od dne 21. decembra 1867.
O konečni zahtevi utoka, da naj se mestnemu magistratu naloži, da ima stranki odločbo namestništva o utoku v podnesenem slovenskem jeziku izdati v slovenskem jesiku, ni potreba ni-kakoršne odredbe, ker vsled spremenjenih odno-fiajev kompetencija iutimacije ne sledi potom magistrata.
Nepotrebne priloge poročila od dne 1. dec. 1896. št. 64230 vračajo se ob en^tn.
V	Trstu, 18 decembra 1896.
Slovani leta 1896.
(Dalje).
Še vedno trdijo, da pod Nikolajem II. je nastal nekak „novi kurz", da rabimo izraz o vladanju cesarja Viljema II. Ta .novi kur// se res kaže v ugodnišem postopanju nasproti Žido stvu, Poljakom in v drugih stvareh. A Rusi se tolažijo s tem, da program in glavni cilj je vendar nepremičen in stari. In da se tudi Nikolaj II. drži ciljev, h katerim je stremil njegov otec Aleksander III., zato imajo ruski mislitelji in dejatelji poroštvo v dejstvih iu posebnih tradicijah. V obče pa ni nikjer toliko ugodnih uslovij za popravke in korektur««, kakor v Rusiji, ako bi zabredli ali pa prenaglili se na kako stran. Ruski narod je zadovoljen z dosedanjim tirom in sedanjimi velikanskimi vspehi, in če kedaj, je bila letos na izredno visoki stopinji svoje moči in sile, svojega moralnega in dejanskega vpliva.
Moralni vpliv Rusije je konečno zopet prodrl tudi v Bolgarijo, kjer so pokazale mase narodove, da njih interesi se razvijajo in hranijo najbolje pod zaščito Rusije. Temu spoznanju se tudi tuji princ, sedaj pripoznani knez Ferdinand, ni mogel več upirati, in je, udavši se neizogibnosti, izročil svojega prvorojenca Borisa grško-slovan-skemu pravoslavju.
Balkanske državice same za se niso krepke dovolj, da bi ne spadale pod vpliv drugih većih držav. Vpiašanje je le, kje se naravne zveze za nje ; velesile pa ne prašajo po naravnem pridruževanju. temveč po tem, kako bi se one okoristile z majhnimi in šibkimi državicami. Taka je in bode i nadalje na Balkanu, dokler ne bode razuma in moralne sile v narodih samih, da bi si sami odločevali poti in zveze v smislu svojih politiških in kulturnih interosov.
Videli smo letos, da kri ni voda, da sta se knez črnogorski in srbski kralj bratila v Belemgra-du, in dn je takisto prijazno bil spivjet, tudi knez Ferdinand v istem Belemgradu. No proti koncu uže pozablja kralj Aleksander dogodke poslednjih mesecev. Romunija in Srbija ouiahujetl, pravzaprav vladni sistemi se po balkanskih državicah izpre-minjajo v tem ko narodi ostajejo pri mišljenju, kakoršno jim narekujejo dejstva. Vladni sistemi balkanskih državic ne morejo imeti stalne veljave, in čim bolj se bodo zavedale mase, tem maiy bodo mogle dinastije in vlade sklepati nenaravne zveze. Diplomati velikih držav seveda poštevajo tudi netrajne vspehe, da le kažejo tudi samo začasni nimbus; oni nič ne marajo, če se pozneje tudi opečejo.
V	tem je tolažba tudi slovanskim narodom v malih državicah, katere so igača vplivniših so-sedek. Šel je Stambulov, odstopil je Milan, a jed-
Dajje t prilogi.
Priloga „Edinosti** Hlev. 2, ver. izd.
naka usoda zadene tudi tiste, kateri ne ščitijo interesov narodnega naseljen j a.	i
Orna Gora si je, kakor se je pokazalo letos, pridobila naklonjenost tudi carja Nikolaja II., in z njegovim sporaznmljenjem je prestopila jedna hči kneza Nikole I. v katoliško ceikev ter tako mogla poročiti se z italijanskim prestolonaslednikom. Zveza črnogorskega vladarskega doma s sa-vojskitn ni brez polit, pomena in ne more biti neugodna za srbski narod, tudi ko bi ne gledali na druge interese slovanske. O Čini Gori pa niso nikdar toliko govorili v civilizovaneni svetu, kakor letos. Pri tem so slavili hrabrost <Črnogorcev, hrabrost in modrost kneza Nikole I.
LužiŠki Srbi ne morejo politiški poštevati se; vse, kar store za svoj razvoj, suče se v okviru kulture, in tu je najvažnejša zavest o ceni svojih svojstev. Letos so bili priredili v Draždanih svojo razstavo o domači obrti in umetnosti, in to z najlepšim vspehem. Nemški veščaki so pripoznali vrednost izvirnosti lužiške umetnosti in drugega dela. Kaka pristna svojstvena pila je. morala biti v lužiskih Srbih, da so črez toliko sto let političke odvisnosti ohranili sposobnosti ze lastno kulturno delovanje!
Poljakom se letos zopet slabo godi le v Nemčiji, v Rusiji poljske mase niso občutile nikdar politiške zavisnosti ; svobodo je zapravljala sebi jedino poljska inteligencija; sedaj pa piha tudi za njo prijazniši veter, da-si sama ni dala še dokazov o poboljšanju mišljenja.
V Avstro-Ogerski so ravno letos Poljaki na vrhuncu svojega politiškega vpliva. V Rusiji niso še nobenega Poljaka raznarodili, in cel<S ko bi prišlo do tega, potopili bi se le v krepkem slovanskem plemenu, v tem ko grozi Poljakom v Nemčiji potujčenje in bi jih ista usoda zadela, ke-dar in kolikor bi bilo to zavisno od nemških strank v Avstro-Ogerski. Tudi tu se bode Poljakom dobro godila, dokler bodo služili protislovanskim interesom. Sicer pa se poljsko plemstvo uže samo slabi ne le s tem, da ne napreduje s pomočjo moderne ekonomije, kakor češko plemstvo, temveč si izpod-kopuje tla tudi med poljskim narodom, kateri se začenja v svoji veliki gmotni bedi družiti uže z demokracijo židovske barve. „Ljudska stranka" se krepi med gališkimi kmeti in žuga razrušiti sedanje poljsko „Kolo" tudi v cislitavskem osrednjem parlamentu.	(Z vrše te k pride.)
Javni shod
polit, društva .Edinost1 dne I. januvarja 1897. v Rojanu.
Natlačeni .sli bili dvorana in sprednja soba gostilne „konsumnega in posojilnega društva* v Rojanu, ko je predsednik M a n d i d otvoril shod v Rojanu.
Pozdravivši najprisrčneje zborovalce in zahvalivši jih na ogromni ndeležbi, je predstavil najprej zastopnika oblasti, višega komisarja Baherja in potem deželna poslanca D o 11 e n z a in V a-tovca. Vse tri gospode so pozdravili zborovalci z živio-klici.
Potem je nadaljeval predsednik: Čestiti zbo-rovalci! Srečno naključje je to, da je pol. društvo „Edinost* ravno v Rojanu zapričelo svoje delovanje v letu 1897. in da vam morem s tega mesta j vsem vkup izreči najprisrčneja voščila za leto ! 1897. Dobri Bog daj, da bi se v tem letu 1897 uresničile vse želje, ki jih gojite vi in ki jih gojimo z vami tudi mi v prid in blagor nas vseh, našega milega naroda. To voščilo izrekam tudi v imenu gosp. državnega poslanca Ivana viteza Naber-goja, ki radi bolehnosti ni mogel priti na shod. (Viharno 'ploskanje in živio-klici).
Spoštovani zborovalci 1 Naše želje se omejene na veljavne državne zakone, mi ne torej tirjamo ničasar, kar bi ne bilo v soglasju s postavo. Zato pa bodemo tudi tirjali neprestano, dokler ue dobimo tega, kar nam gre. (Živio I)
Sedaj ve že sleherni otrok o namenu, ki ga imajo naši shodi. Na prvem mestu v razpravi vseh shodov je bila resolucija za osnutje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. (Dal Bog, da se nam uresniči ta želja!) Razpravljamo pa tudi o družili važnih resolucijah. Nadaljnji naš namen je, da poučujemo ljudstvo o njega dolžnostih in pravicah, j Ako imamo dolžnosti do države, do dežele in do
občine, potem pa smemo seveda tudi zahtevati svojih pravic od države, dežele in občine. (Splošno odobravanje.) Nasprotniki pravijo sicer, da puntamo ljudstvo. To ni res, ampak mi se držimo zastave mirn in pomnjenja med obema narodnostima Mi nočemo krivice nikomur, pač pa zahtevamo svoje iu v tem zahtevauju se ne damo prestrašiti od nikogar (Ploskanje in živio-klici.)
Vsi dosedanji shodi—bilo jih je že XII — so soglasno vsprejeli predložene resolucije, nadejam se, da se tudi danes zgodi tako (Klici: gotovo, gotovo!) Saj smo prišli v rodoljubno vas v — naš Roj a 11. (Frenetično ploskanje.)
Vaš poslanec in zastopnik gosp. Fran Dol-1 e 11 z je že na shodu na Greti lepo in obširno poročal o svojem delovanju v deželnem in mest- i nem zboru. Ako pa želi slavni zbor, je pripravljen j isti, zopet danes spregovoriti do vas.
Na splošno željo je gosp. D o 11 c n z ponovil svoje podrobno poročilo, ki je bilo vsprejeto poli- ■ valno iu med živio-klici. Delovanje rečenoga po- j slanca je shod odobril soglasno.
Na to je govoril dr. G u 11 a v G r e g o r i 11, da utemelji resolucijo za osnutje okrajnega gla-garstva. V svojem uvodu je rekel : Z današnjim shodom je pol. društvo „Edinost* stopilo na vroča ( tla rojanska, na katerih so nasprotniki zanetili nekak Vezuv. Uverjen pa sem, da lava iz tega ' vezuva ne uniči naše stvari, ampak one, ki so za- | netili ta vezuv. Najbolji znak sedanjih razmer v ' Rojanu je dejstvo, da so se danes litanije določile ! še le na četrto uro popoludne. Čudno naklučje, t kajti dosedaj ni bila taka navada v Rojanu. Po- ; rečejo vam morda nasprotniki, da smo mi nalašč ; priredili shod ob tej uri, da bi vas odvračali od službe božje. Recite jim, da lažejo. Mi nismo od- ' govorni za to, da moramo zborovati med službo ' božjo. Povedati vam moram, da nismo nameravali sklicati shoda v Rojanu, ker vemo, da čutite z nami. Ali premislili smo se in prišli smo, da pokažemo, da se ne bojimo nasprotne agitacije.
Na to jo govornik na lazsezno In praktičnimi izgledi pojasnjeval in dokazoval pomen delovanja občin v obeh njih delokrogih. Jako umestna so bila njegova izvajanja o šolskih stvareh. Mestna oblast pač zida lepa šolska poslopja. Ali pa je s tem res že ustreženo resničnim duševnim potrebam ljudstva? Sosebno tu v Rojanu so napravili pravo palačo. Ali kako je prišlo do tega ? Menda se ne motim, ako rečem, da z zidanjem te palače niso tako hiteli iz ljubezni do vas, ampak vsled re-kurza mestnih Slovencev, ker bi hoteli v to šolo tlačiti tudi mestne slovenske otroke. Govorilo se je bilo, da se nova šola rojanska sezida bolj blizo meiita. Pozneje so opustili to misel. Da so pametni, ne bi bili storili tega, kajti potem bi se bili oni res lahko sklicevali na to šolo. Ali strast jih je zaslepila tako, da ne bi dopustili za ves svet, da bi slovenska šola stala Jna mestnih tleh. Roje se, da bi oskrunili „italijanski značaj" mesta. Sosebno temeljito je razlagal govornik opravila občin v prenesenem delokrogu in je pojasnil ljudstvu, koliko svobodneje bi dihali potem, nko se ta moč odvzame magistratu. Potem je nadaljeval: Z osnlitjem okrajnega glavarstva sicer ne bi dosegli Bog ve kaj, ali za reveža je tudi malenkost dosti. S prva so nasprotniki ponosno prezirali našo agitacijo, sedaj pa jih je jela vznemirjati. Na drugih shodili se je že omenjalo, s čem in kako vas begajo in strašijo in se vam grozč. Pravijo tudi, da naša zahteva ni izvršljiva, ker mestni zbor nikdar ne bi privolil v to. Čudno, da si tako radi razbijajo — naše glave 1 (Veselost). Mi smo dobro premislili in vemo, da je možno, kar zahtevamo. Ko je država odvzela magistratu pobiranje davkov in nedavno tudi nadzorstvo nad društvi, ni nikogar vprašala za dovoljenje ter je storila, kar se jej je zdelo prav. Oni se torej motijo, ne mi. Potem so sklicali sejo delegacije, da bi sklenili, kaj jim je storiti ozirom na našo agitacijo. To je vsakako dobro znamenje, gre jim do živega. A najlepša je ta, da so sklenili, da ne, vedo, kaj bi sklenili. (Hrupna veselost.) Le pesek v oči je to, ako pravijo, da naša agitacija nima podlage. Narobe: mi vemo, da se javne oblasti jako zanimajo za naše gibanje. Sicer pa je že to dovolj, da je proračunski odsek zbornice poslancev sklenil resolucijo, s katero priporoča vladi, naj uvažuje našo zahtevo. To je vsakako dokaz, da je stvar vredna premišljevanja. Ako bi bili prepričani gospodje v prora-
čunskem odseku, da je stvar nemogoča, gotovo ne bi bili storili onega sklepa. Stvar je torsj nu» goča in to naui daje tudi upanje. Strašijo va« I udi s tem, da vi sle odvisni od mesta. Saj ni res Mesto je le nekak kasir, a kaj je kanir, ako ni onih, ki prinašajo v blagajno. Med tistimi, ki prinašajo, ste tudi vi. Morda bi bilo dobro, da bi jbili vi sami svoji kasirji, morda bi ne bilo slabše, ako bi se upravno ločili od mesta. Toda sedaj ne zahtevamo toliko, le uekoliko več samostojuosti bi ž»»-leli naši okolici. Zasuutje okrajnega glavarstva bi bil prvi korak do tega cilja. Nadejata se torej, d t v sprejmete nastopno resolucijo :
Javni shod IV. okraja tržaške okolice v Iiojann 1 jaiiuv. t. 1., smatra sedanje upravne razmer«
v	tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom iu zato prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka c. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemu magistratu tržaškemu posle prenesenega ali izročenega delokroga gledti okolice iu ustanoviti posebno c. kr. okrajno glavarstvo za isto.
(Pohvala in klici: Sprejmemo, sprejraumo !)
I)r. Matej Pretner: Predgovotnik vam j« razjasnil, kaj hočemo doseči. Jaz bi vam hotel še nekoliko povedati, zakaj hočemo doseči to. „Pic-coloM pravi sicer, da vi morate biti zadovoljni, ako imate kaj jesti in piti. Ali človek ima tudi duševnih potreb in mora skrbeti za svojo bodočnost. Zato pa se moramo sami potruditi v to, da ae zboljšajo razmere.
Na mestnem magistratu ne kažejo nobenega spoštovanja do vas in vašega jezika. Kdor ne zna laški, ta naj niti ne hodi ^na magistrat! Ako pa uživamo tako malo spoštovanja na mestnem magistratu, potem smo prisiljeni delati na to, da pridemo pod drugo oblast, ki bode bolj obzirno postopala z nami. To je glavni vzrok, da zahtevamo okrajnega glavarstva.
In kako je v gospodarskem oziru ? Gospod posl. Doilenz vam je že povedal, kako težko je že dobiti jedeu borni vod ujak. Za ceato v Bar-kovlje trosijo res mnogo, to pa le radi gospdde. Mi sicer nimamo nič proti temu, ali dokler nam ne preskrbe prepotrehne pitne vode, je jako čudna ta skrb „za ceste". To je brezobzirno. In kako postopajo z vašimi pericami? Kako zanemarjena je ta obrt! V bližini mesta, pa taka zanemarjenost! Zasnovali so bili pralnico na par, češ, da bode perilo bolj zdravo. Ali kdo je kriv, da naše perice nimajo primernih prostorov za pranje?! Tisti, ki hvalijo — vašega župnika (Vrišč po dvorani). Večinoma so ceste po okol:ci v jako slabem stanju, mnogo hiš nima niti poštenega dohoda. Za sprehode skrbe pač Italijani, ali za take prepo-trebne stvari se ne brigajo. Naša okolica je zanemarjena bolj, nego pa dežela. Povsod drugod so že urejene zemljiške knjige, le pri nas imamo še stare. Vsakdo ve, koliko nepotrebnih stroškov imajo posestniki, ako niso urejene zemljiške knjige. Po takem res ne moremo biti zadovoljni.
Najhuje pa je, da okolica nima prav nikake samostojnosti, da nima nikake besede v lastni administraciji. Capovilla je gospodar v vasi. Škoda za denar, ki ga stanejo ti capoville. Nekdanji županje so stali manje in so bili koristneji. Na mesto capovill naj bi zopet dobili nekake podžupane izvoljene po ljudstvu.
To bi bilo potrebno. Potrebo mesta in okolice so različne, zato pa naj bi tudi okolica imela nekake svoje zastope.
Prvi korak do takih sprememb bi bilo okrajno glavarstvo. Tudi okolica mora imeti nekoliko pravice. Zborovalci, prosim vas torej tudi jaz, da iz navedenih razlogov vsprejmete resolucijo za osnutje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Mi ne zahtevamo ločitve ampak le toliko, da boste tudi
vi	gospodarji na svoji zemlji in da se otresete odvisnosti.
Govor dr. Protnerja je bil vsprejet veliko pohvalo in se je resolucija vsprejela soglasno. Ljudje so vsklikali : Ne eno, ampak obe roki vzdignemo 1	(Pride še.)
Politiške vesti.
V TRSTU, dat« f> jmiuvarija 1H97.
Državni zbor. Zbornica poslancev je včeraj nadaljevala razpravo o proračunu ministerstva za nauk. Minister Gautsch je povdarjal skrb naučne uprave za povzdigo filozofiškega pouka na gimua-
zijah ter je izjavil, da ne inoie ustreči želji znanega .demokrata" Kronavvettra, da bi se namreč odpravile vse bogoslovne fakultete. Potem je rea-goval minister na izvajanja tržaškega poslane* Luzzatto, ki je bil rekel, da Italijani ni>o nič zadovoljni z naučno upravo in da je že sramota, da morajo vedno ponavljati svoje tožbe. Seveda se je tudi gospod Luzzatto sklicev.al na „nosfro glo-rioso passatto" (Ti gospodje glodajo v jednomer svojo staro, suho kost. Opomba stavčeva). in je srečno dospel do laškega vseučilišča, katerega baje toli krvavo potrebuje laška mladina. Tndi laškega učiteljišča pogreša gosp. Luzzatto in je menil, da tržaško mesto je pač jednakopravno glede bremen, ne pa glede pravic. Rerjstvari tako stoje, ne more izreči vladi zaupanja, ne kakor Avstrijec, ne kakor liberalec, ne — kakor Žid. (In vendar je ta nezadovoljni in užaljeni Luzzatto glasoval potem — za proračun, kar mu v.lobno očita tudi današnji Piccolo. Op. stavčeva).
Na ta izvajanja Luzzattova je torej odgovarjal minister Gautsch, mene, da niso opravičene vse te tožbe o zapostavljanju italijanskega življa. (Seveda niso. Vsi javni odnošaji v naši pokrajini pričajo, da se je gosp. Luzzatto sukal — okolo resnice. In Če tudi bile osnovane, gospoda Luzzatto in tovariši nimajo pravice dotacih tožeb, kajti, kdor lie zna biti pravičen sani, ta nima pravice tožiti, da so krivični drugi. Najprvo naj b()do gospoda pravični doma in potem naj hodijo dekla-niovat na Dunaj o pravičnosti. Op. ured.) Dobrot-uost vlade se že vidi v tem, da hoče podržaviti srednji šoli tržaški, toda občina niše pritrdila kuhi ntnim ponudbam vlade. (I .seveda ni pritrdila, ker ve, da podržavljene šole ne bi tako ugajale namenom italijanske gospode. Op. ured.)
Pesi. Kronawetter se je potezal za to, da bi se ženske dopuščale k vsem študijam. Post. B e n-d e 1 je naznanil v razpravi o srednjih šolah, da bodo češki Nemci glasovali proti postavki „(zelje!" (Gospoda vedo sicer, da je to le udarec po vodi, ker je gotovo, da se vsprejme proračun, toda gospoda trebajo „Celja* kakor agitacijskn sredstvo.) Še korojžneji je bil posl. F o r e g g e r, ki je zahteval, da naj se kar briše ta postavka. Razprava se je pretrgala.
Na to so sledile interpelacije. Posl. N i t s c h e je interpeloval radi uvedenja direktnih volitev v kmečkih občinah o bodočih državnozborskih volitvah.
Obrekovanje in sumničenje lojalnosti nas Slovanov, to je od nekdaj priljubljeno sredstvo naših nasprotnikov. V tem pogledu je nemško časopisje na višini denuncijantstva in je nedosežno v tendencijoznem zavijanju in izkorisčevanju ka-koršnega si bodi dogodka. Tako je to časopisje te dni zagnalo hrup — in tudi „Mattino" se je pridružil splošnemu kriku — o strašni demonstraciji, ki so jo baje priredili v nekem gledališču praškem proti neki avstrijski patrijotiški pesmi. Ljudstvo da je kričalo in da je demonstrativno ostavilo gledališče med sviranjem one pesmi. — Ali smo vedeli, da je vse to le gola laž, ali pa tendencijozno zavito. Nismo se varali, kajti praški poluslužbeni list „Prager Abendblatt" konstatuje, da je ljudstvo stoje poslušalo cesarsko pesem. Vriše je bil le zato, ker kapelnik ni hotel svirati narodne pesmi „Kile domov muj ?" in hitro je nastal mir, ko je kapelnik vendar ugodil tej želji!
Tako se je tudi to pot vsa demonstracija skrčila v nič. Ali obrekovalo se je vendar in mno-gokje tudi — verjelo.
Vojske balkanskih držav. Londonska „Pall Mali Gazette" objavlja nastopne številko o silah balkanskih držav, katere bi iste mogle staviti na razpolago, ako bi došlo do zmešnjav na Vstoku :
Romunska, ki ima 5,800.000 prebivalcev more staviti 220.000 vojakov ; Bolgarska, 3,500.000 prebivalcev, 175 OoO vojakov; Srbija. 2,200.000 prebi valcer, 55.000 vojakov ; Črnagora, 200.000 prebivalcev, 40.000 vojnkov ; Grška, 2,200.000 prebivalcev, 66.000 vojakov.Vkupno ; 556.000 vojakov.
V posamičnih državah ustrojena je vojska tako-le :
Romunsko vojsko smatrajo strokovnjaki i/.vrstno urejeno. Mobilizovana vojska je razdel jena v 4 voje in jedno samostalno divizijo konjiStva. 1'esci imajo puške-repe.tirk« Matinlieher; konjištvo karabine-repetirke in le par eskadronov je oboro
ženili sulicami. Topništvo šteje obično (»I baterij, za časa mobilizacije pa: 72 poljskih baterij, 7 na konjih in I gtVska. Ima topove po zistemu Krnpp po 9 in 12 funtov kalibra Za obrambo prestolnice in utrdeb zasnujeta o mobilizaciji dva polka topništva za utrdbe. O mobilizaciji potrebuje vojska 60,000 konj, katere se pridobi po rekvizicijah.— Vsak Ivoinunec, ki je sposoben za orožje, moia I služiti v vojski 25 let.
I? o 1 g a r s k a vojska ima 100.000 mož v prv' vrsti in 75.000 v rezervi. Pohota je oborožena s puškami-repetiikami. Konjištvo ima sablje in karabine-repetirke. Poljsko topništvo ima topove Krnpp Pravilnik za vožbanje vojske je isti kakor v ruski vojski.
Srbska vojska šteje glasom orgauiškega zakona izza leta 1893. 340 OOo mož, toda le na papirju ; mnogo pa bi bilo dejanski, ako bi se. posrečilo o mobilizaciji spraviti na noge le 55.000 mož. Vzrok temu je pomanjkanje vojnega materijala in pa pomanjkljive instrukcije, katere je deležen le mali del vojske. Pehota srbska je oborožena še se starimi puškami, model Mauser-Mila-novič iz leta 1881.
Glede (J r n o g o r e more se smelo reči, da je, sleherni Črnogorec vojak. Kneževina je razdeljena v 8 okrajev, ki dajo vktipno 49 bataljonov V mirnih časih kliče se pod orožje — po vrsti — le nekoliko stotnij, ki vrše službo ob mejah. V vojno pa more staviti Črnagora 40.000 mož, od katerih je 1000 topuičarjev. — Pehota je oboro* žena s puškami Berdous, ki jih je lani podaril car knezu Nikoli.
Slednjič ima G r š k a vojsko 66.000 na papirju, toda le malokdo veruje, da bi Grška utegnila res mobilizovafi to vojsko. Odrejeno je, da bodi pehota oborožena z repetirkami Mamilicher, toda ni bilo denarja, da bi se bila izvela ta naredba, ki je ostala torej tudi le na papirju. Dejanski imajo grški pešci vedno še stare puške model Gras. —
Kakor je torej razvidno i/, teh podatkov, ne primanjkuje balkanskim državam moštva, pač pa nedostaje njih vojskam — izvzemši Romunsko — dobrega orožja in dobre vojaške instrukcije. Jed-nemu in drugemu pa so vzrok nepovoljne finance teh držav.
Spanjci na Kubi. Povsem lakonično poročilo iz Madrida javlja: „Danes ustrele po vojnem pravu devet ustaše v". — To je sicer radikalno sredstvo, toda ne bi mogli reči, da je tudi pomagalo vsakokrat. Je križ to, ker se ne more ustreliti tudi idej. Onih devet ustašev bode mrtvili, ali ideja, ideja nezavisnosti in samostojnosti Kube, ostane živa. Španjci bodo morali še mnogo streljati in pokati — najbrže brez upa zmage, ako se ne pobotajo s Kuhani na dobrohoten način.
Osvobojeni Armenci. Od 22. do 29, m. m. stavili so na svobodo 121 Armencev, ki so bili zaprti v osrednji ječi v Carjemgradu. Od teh 121 oseb bilo je 95 možkih in 26 ženskih. Dotični-kom, ki so že prej bivali se svojo družino v Carjemgradu, dovoljeno je ostati v prestolnici ; vsa druge pa so ukrcali po nalogu policije in jih vrnili v Anatolijo.
Razlićn e voRti,
Nj. c. in kr. Vis. cesaričinja-vdcva nadvojvo-d i n j a Štefanija dospe dno 17. t. mj. v Opatijo, kjer ostane do srede marca meseca.
Odlikovanja. Nj. Vel. cesar je podelil generalnemu ravnatelju avstrijskega Lloyda vitezu P e i c h l u naslov dvornega svetovalca, trgovinskemu ravnatelju Llojdovemn, J o s i p u .T a u n i-j u, pa red železno krono III. razreda.
Prcmeščenfa na policiji. Na tukajšnjem poli-cijskem ravnateljstvu so se izvršile to-lo osebne spremembe : viši komisar lvarol F r o n n o r je prevzel vodstvo I. oddelka ravnateljstva; komisar Fran II o n d 1 e je premeščen k policiji v Inomost ; namesto Hendla je imenovan vodjo policijskega komisarjata v Kormiuu komiiar Mihalj Pertot, namesto komisarja Pertota pa je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Splitu komisar Knrol S tur m.
Umrl je v Gorici danes zjutraj Anton Pižon, bivši tajnik pevskega društva „Velesila" in brat pevovodju istega društva. Pokojniku je bilo 22 let. Rodoljubni družini izrekamo svoje sožalje.
Naš cesar za Cetinje. S Cetinja javljaojo, da je ! naš cesar dovolil, da nosi avstrijska država stroške
za zgradbo kat. cerkve naCeti nju. Ti stroški smejo iznašati do 50.000 gld. — Crna gora se je zaradi zgradbe te cerkve obrnila tudi do italijanske rlade s prošnjo /.a podporo, toda Italija o tem ni hotela slišati ničesar.
Iz občinskega sveta Ijubjlanskega. V seji ob-j činskega sveta ljubljanskega dne 31. pr. m. je predlagal obč. a vrt. T u r k, da se „Židovske ' ulico" premene v „E i n s p i e 1 e r j e v e uli c e", j da tako zaslužni prvolmritelj koroških Slovencev j dobi tudi v središču naroda dostojen spomin, „ŽJi-dovska steza* pa v „Navratilovo j s t e z o-1 Predlagatelj je utemeljil svoj predlog s ; tom, da je nepotrebna kakoršna si bodi pijeteta ; do starega ljubljanskega židovstva. Predlog se je odkazal policijskemu odseku. Točka: določitev oblik uličnih tablic ni prišla v razpravo, ker je obč. svet. 11 I e i \v e i s izjavil, da odsek še ni dovršil posvetovanja. — „Gromenje" bode morda venderle nekoliko koristilo ! . . .
Novemu županu praškemu, dr. Ivanu Podlip-j nemu odposlali sti se iz Trsta nastopni brzojavni čestitki :
„Prvemu Sokolu in prvemu meščanu praškemu | čestita na izvolitvi županom zlate Prage
Tržaški Sokol. I Brat u Sokolu, čuvarju narodnega značaja I zlate Prage čestitajo na častni izvolitvi členi sokolske deputacije tržaške na tretjem vsesokolskem shodu.
Pr. Urcgorin, Ivan (ioviu/>, Anic Bogdanović. „L Osservatore Triestino" in pa sloven&čina.
Tu podajemo našim čč. čitateljem iz službenega lista tržaškega poskus, iz katerega je razvidno, kako ta „službeni" list objavlja slovenske sodne razglase.
V svoji številki od 2. t. m. priobčiije „Razglas" c. kr. okrajnega sodišča v Komnu, v katerem je čitati črno na belem i to-le:
•......na katero je sodišče razpisalo
dan 16. 1. 1897. ob 9 uri prodpoludne in mu je imenovalu kuratorjeni Ivana Žerjol kremanja v Sv. Križi št. 91 Nalu(jče se Ložarin, da li puda ime- ' uovauemu kuratorju potrebna pravna navadili ali pa si izvoli drugega namestnike, ker bi sicer moral sam sebi prepisati nusledke svoje nemarnosti".
Katori živi krst razume to kolobocijo ? Pomislimo pa, da morajo slovenske stranke krvavo drago plačevati objave v tržaškem službenem listu in da s tem ne dosezajo nikakoršnega vspeha, ker se oglasi objavljajo tako popačeni, da ni možno razumeti jih; pomislimo uadalje, da zuuauje oblasti pošiljajo oglase gotovo pisane v pravilni slovenščini in da pači njih besedilo jedino le osobje službenega lista, ki ni vešče našemu jeziku ! Po takem smemo pač zahtevati, da si si. vlada tržaška poskrbi za svoj list vsaj korektorja, zmožnega slovenščini. Saj se ne manjka v Trstu takih ljudij.
Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. V gostoljubni hiši g Maksa Cotića se je nabralo na dan Sy. Štefana 8 kron 80 st. Basovski je nabral med kolaši pri g. Valetiču 1 krono, veleč g. J, M. na Prošeku je nabral 7 kron razdeli vsi knjige družbe sv. Mo-hora. — G. Emil Pakiž je poslal 3 krone 40 st., od katerih je daroval sam 2 kroni mesto voščil k novemu letu, in se je nabralo 1 krono 40 stot. na Štefanovem v Lovšinivi družini v Trstu; od tega zadnjega zneska je daroval neki Furlan 20 stot. G. Gregor Bartol je daroval 2 kroni za odkup novoletnih voščil, Bulgar.ska je darovala 3 krone, temu znesku je dodal Napoleon mlajši 1 krono. V gostilni pri Lenčku so se nabrale 3 krono.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti so darovali A, B, in C, v hotel „Evropa" dne 4. t. m. vsak po eno krono.
Koncert ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, ki seje vršil minule nedelje v redutni dvorani gledališča „Politeama", bil je uprav sijajen. Ta koncert nam je pokazal zopet, kako naše občinstvo ceni družbo, nadaljujoče sveto nalogo ua-šili svetili apostolov : delo za krščansko in narodno vzgojo naše mladine. Dvorana je bila polna naj od -odličnejšega občinstva in tudi zastopnikov nižih slojrv. To je bila uprav veličastna družba.
Nacirn pa, kakor se je izvrši ves vspored,je potrdil v polni meri, kar smo rekli mi v svojih pozivih, namreč, da so se vsi sodelovald vestno in odušeljenjem pripravili za to predstavo.
Slavni tamburaški zbor pod vodstvom ne-
utrudljivega dra. Josipa Abrama Je ularal ta večer posebno precizno in je dobival burne pohvale od strani občinstva. Osobito je ugajal bral-salo z raznimi varijacijami „Z bogom more", in se je solist gosp. B o g a d i pokazal izbornoga tamburaša. Njegova proizvajanja je zbor spremljal z vso natančnostjo in potrebno diskretnostjo. Mi moramo le čestitati tamburaškomu zboru na toli lepem vspehu.
Bleščeča točka na programu je bila večeru primerna deklamacija Gregorčičeva : B 1 a g o v e-s t n i k o m. Ginjeniin srcem smo poslušali, kako je dražostna gospica I r m a Nethova finim razumom in povsem primernim akcentiranjem interpre-tovala misli blaženega pesnika našega: kako so Germani in Romani mečem v roki širili krščansko vero in kako je njihov dar rodil bolj kletev nego blagoslov. V levici so pač držali križ, toda v desni meč, a na križ so pribili — našo svobodo »Gospod, gospod, oh pomiluj !*
Kako drugače naša apostola Ciril in Metod 1 Vi dva sta nosila t desnici križ, v levi pa — knjige, navdihnene z nebes. ,To je šlo do srca?' Domači glas le prinaša odrešenja. Grmć so padali maliki z oltarjev iu .srečen zdaj je bil naš ded*. Oj blažena Ciril in Metod, ki sta nam prinesla krst življenja, ki sta z vero vred branila omiko in narodnost I
Vse te misU pesnikove nam je izražala gospica Nethova načinom, da nam je sezalo do duše. In ko je sklenjenima rokama in koprnečim glasom hvaliia sveta apostola,
Ki delo to sta izvršila, Ki dede sta tako krstila, Ki jezik naš branila sta, Naš jezik posvetila sta 1 Oj hvala vama iz srca, Solunska sveta brata dva !
prisilila je občinstvo — do solz ; bil je tre-notak, ko človeka objame z vso čarobno silo svojo
—	plemenita, goreča ljubav do svojega rodu.
Ko je završila deklamovalka, zaorilo je po dvorani burne pohvale, opetovano se je morala pokazati na pozorišču in izročen jej je bil lep šopek.
Kaj nai rečeuo o zboru »Slovanskega pevskega društva". I njega )e menda navdušilo bla-govestje našega Gregorčiča, i 011 je izvršil svojo nalogo častno in primerno temu častnemu večeru, Krasno harmonizovane in precizno izvajane Hubaiove „narodne pesmi" so tudi to pot uprav navdušile vse občinstvo, ki ni hotelo odnehati, po-pred nego da so se morale ponoviti. Hvala pevcem, pevkam, hvala pevovodju posp. Srečk u Bartolu, hvala temu zboru, ki nikdar ne odreče svojega sodelovanja v plemenite svrhe.
Zadnja točka : Borštnikova igra v treh dejanjih ,Stari Iljjal" Prav kratkimi besedami bi lahko označili utis, ki ga je ta igra, vzeta iz naroduega življenja, napravila na občiustvo; rekli bi uamreč, da take dramatične predstave že dolgo ni bilo v Trstn. Vse občinstvo je napeto pozornostjo sledilo predstavi iu tu pa tam si mogel videti — rosno oko. Že prizor v prvem dejauju, ko je iz cerkve donelo po harmoniju spremljuvauo prekrasno, milo-zvočno in pobožno petje in ko je zli duh v tej igri, intrigantni Kopiivar, brezbožno in ne zmeni vsi se za sveto opravilo zasramo v al siromašno hčer progaujeuega iu zaničevanega starega Ilija — že ta prizor si je osvojil srca vseh. Ulogo Koprivarja je izvajal g. Štokovič kaj resnično, iz življenja vzeto, dočiia je gospa Gerinekova toli naravno izražala svojo dušno in srčno trpljenje in vsmiljenje do ubozega svojega očeta, da je vzbujala splošnu sočutje. Jako dobro je gospod Čarga predstavljal oholega in trdosrčnega župana Bogateta in njemu na strani sti se svojo naravno igro vzbujali pozornost gospodičina Arhova, kakor njegova žena, in gospodičma Schmidtova, kakor njegova hči. Povsem dobro je gosp. Pouikvar pogodil zuačaj Slabovidjeuega „škrica", oskrbnika križkega in g. Pouikvarjeva sočutno sosedo mogučne hči Boga-tetove. Poslednja se je res prav dobro zamislila v duh svoje uloge in je bila pravi tip vaške sosede. Nje sin Tone se je pokazal pristnega va-Ikega zaljubljenca, katerega muči ljubosumje; dočim je T o p o 1 č e v U i h a (K*>meuski) povsem naravno predstavljal strastnega lovca, ki se je, nabujskau od zlobnega udovca Koprivarja, maščeval
—	ubojstvom, a potem toli obžaloval svoj zločin. V osebi gosp. Jakliča smo videli tip šaljivega godca na vasi. Omeniti je 3« uloge starega Ilija,
katerega je predstavljal gosp. Negode. O njem pa moramo reći, da je bil naravnost izboren. Brez v*a-cega pretiranja je provzročil uprav mogočen utis. To je bil zuačaj, ki je imel msso in kri, ki je bil res vzet iz življenja. Iz kratka: igralo se je prav dobro, izvzemši par malih hib in nedostatkov kakor š ne se pa morajo odpustiti diletantom, ia so bile poasiaične uloge v lepem skladu med seboj. Igralci so bili v lepih narodnih nošah, kar je še | posebno vekšalo vspeh predstave. Ko je padla zavesa, zaorilo je po dvorani in občinstvo ni hotelo oditi dokler se uiso znova pokazali na pozorišču igralci in igralke. Za -ispeh te predstave je najbolj značilna okolnost, da sa je splošno izražala ielja. naj bi se pogostoma prirejale take, um in srca blažeče
dramatične predstave in tej želji se pridružujemo tudi mi !
Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda so darovali pri koncertu dna 3. t. m.: g. J. Metliko-vič 20 kr., g S. Jugovič 1 gld., g.čna Katinka 60 kr., g.ct Mrač 20 kr., g. Polič 1 gld., g. Trobec starejši 50 kr. g. N. N. 10 kr., g. S. Bartelj 1 gld., g. Bogdanovič 1 gld., g.ct. A. Truden poslal je 3 gld., ker se ni mogel vdeležiti koncerta, g. I. Vatovec 2 gld., g. N. N. 20 kr., g Kocmur 50 kr., g. Radoslav 50 kr., g. N. N. 10 kr., g. Ljadomil Nabergoj 50 kr., Sviter 50 kr., g. I. Černe 50 kr., g. Neimenovan 1 gld., g. J. Mankoč
1	gld., g. E. Legat 1 gld., g. N. N. 30 kr., gosp. Mandič 1 gld., g. posl. Laginja 1 gld., g. Kocjan-6ič I gld., g. Pavlih BO kr., g. Zafred 1 gld., g. Dekleva 50 kr., N. N. 50 kr., N. N. 50 kr., gosp. Primožič 4 gld., g. Prelog 1 gld., g. Goljevšček 1-6 gld., g. N. N. 50 kr., Gulin 50 kr., gosp. J. Dolinar 1 gld., g. I. Zadnik 50 kr., g. J. Tnrk
2	gld. Ker se novoustanovljeni tamburaški zbor sv. M. M. se ne more vdeležiti, poslali so 2 gld., g. Prha v c 1 gld., g dr. Gregorin 2 gld. 50 kr., g. Satlar 50 kr., g. Pretner 40 kr., N. N. 1 gld., g. Kuščar 50 kr., g. N. N. 50 kr., g. Klemene 2 gld., g. J. Urbančič 5 gld., g. Gulič 50 kr., gosp. Kranjc 50 kr., g. prof. Jesenko 4 gld. 50 kr.
Barkovljau 50 kr, g. N. N. 10 kr., N. Hme-lak 50 kr., N. N. 50 kr., gč. Milka 5 gld., gosp. Šmid Hinko 50 kr., g. Evgen Milič 50 kr.
Vsem podpirateljem ženske podružnice naj-pnsrčnejša hvala.
Silvestrov večer »Tržaškega podpornega in bralnega društva" se je vršil na občno zadovoljstvo. Vse točke obširnega programa so bile sprejete z navdušenjem, posebno pa igri: „Pravo junaštvo* in „Popolna žena", sti povzročali burno odobravanje med občinstvom. Izmed izvršujočih diletaritov moram pohvalno omeniti gg. Bevka in Tavčarja, potem pa gospice: Ivančič, Zorzut in Dekleva, ki so pokazale, da se v resnici zanimajo za društveno napredovanje in žensko zavedanje, na Čemer gre zasluga občno čislani iu poznani narodnjakinji, g.ej Š k r i n j a r i c i, ki z neumornim delovanjem budi narodno zavest med društvenimi člani. Bog nam daj še več takih žen ! — Omenjeno bodi še, da se je gg. predsedniku in podpredsedniku uročilo malo darilo ter se njima izrekla zahvala za zasluge, ki sta si jih priborila na društvenem polju.
Iz Rojana nam pišejo : V naš Rojan je došlo novih običajev. Staro se mora umikati novemu, javno menenje in želja ljudstva se mora umikati volji g župnika in društvo „Zarja* se je moralo umakniti iz cerkve — ljubljencem g. župnika ; slovenska pesem je zginola iz cerkve in na nje mesto je stopilo izključno latinsko petje.
Dobili smo torej novih crkvenih pevcev in ž njimi novih odnošajev. To se je videlo tudi na novega leta dan, ko so ti pevci beračili po slovenskih hišah z italijansko polo in po krčmah — od mize do mize. Prav kakor navadni berači. Ali je to častno za crkev, da si nje pevci iščejo plačila na tak način ? Ne, ni častno, tem matije, ker so morali čuti najtrpkejših opazek od strani ljudstva. Dokler je pelo v cerkvi društvo »Zarja*, so res ljudje ob novem letu prispevali v podporo temu društvu, ali prispevali so radi, iu drage volje; ta-cega sramotnega beračenja — pa ni bilo.
Če že gosp. župnik hoče imeti le latinsko petje in pevce po svojem lastnem ukusu, naj le gleda tudi, da se sam pobota žnjimi kakor v o in zna; ali nikar naj se tie zahteva od ljudstva, da bi prispevalo za naprave in nove uredbe, katerik si ni želelo in jih tudi odklanja. Naše ljudstvo je radodarno in nikdar ni zapiralo svojega žepa, ko
gr* za božjo ča<t. zahteva pa, da se spoštujejo s'an običaji, ki so mil dra?i in -»veti. To imi si zapomnijo cerkveni p *»ci in tu li ar. župnik.
Za bedne rodbine ponesrečenih Križanov poslali so nam nadalje:
Go*p. W*rto Julij..... 4 kn*ne
• Lesen trgovec .... 3 krone
„ Zulian Josip, Kolenja . . 2 kroni Skupaj . . ^ kron K temu prejšnja izkazana svota 302 K'r. :t0 «t.
Skupaj . . 611 Ki . dO st.
Nadaljnje darove sprejema drage vol|f uaše upravništvo (Via Molin piccolo št,. 3).
Gospodičina, ki se je v upravništvu „E lino-nosti danes naročila na .Slovenko", naprošena je, da blagovoli ustmeno ali pismeno naznaniti svoj naslov.
Podružnica naše „Kmetijske drnžbek< v sv. Križu je nabrala za bedne družiue ponesrečenih Križanov 64 kron. Na nabiranju so se udeležili tudi trije Nabrežinci, a prvi je podaril 10 kron gosp. Ivan Ipavec. Denar se je izročil velečasti-temu g. župniku križkemu.
Prostovoljno ognjagasno druitvo v Se^ini vabi na veselico, ki bode v nedeljo dne 10. janu-varjaj 1897. v dvorani g. Alojzija Polley-a. Razpored : 1. A. Volarič: .Domovini", moški /bor. 2. Pozdrav. 3. A. Nedved: „Planinski raj*, mešani zbor. 4. Schiller-Cegnar: „Korist ognja", deklamacija. 5. A. Volarič : „Zastava*, moški zbor. 6. Dr. Bleiweiss: „Županova Micika", veseloigra v 2 dejanjih. 7. Ples. — Začetek točno ob 7. uri. Ustopnina 1 krono za osebo, — Ker je čisti dohodek namenjen za nakup prepotrebnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležbo vabi	Odbor.
Legar (ali tifus) v Pulju Stanje epidemije dne 1, t. m.: Meščanstvo: novih slučajev 5, ozdravilo 28, umrli 4; vkupno 557, od kojih 88 v bolnišnici. — Vojaštvo : novih slučajev 4, ozdravilo 8, umrl 1, vkupno 500
Dne 2. t, m.: Meščanstvo: novih slučajev 9, ozdravilo 17, umrl 0, vkupno 549, od kojih 81 v bolnišnici. — Vojaštvo: novih slučajev 2, ozdravila 21, umrl 1, še bolnih 480. Kakor je torej razvidno iz teh številk, pojema epidemija.
Predvčerajšnjem sta došla iz Trsta v Pulj c. kr. namestnik Rinaldini in pa zdravstveni referent dr. Boliata. Obiskala sta bolnišnico. Potem je bila konferenca, katere so se udeležili: namestnik, zdravstveni referent, zdravstveni nadzornik, okrajni glavar, župan i i okrajni zdravnik Razpravljali so o izvršitvi uaredeb, namenjenih zoper epidemijo.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so
poslali od 1. do 31. decembra 1896: Veleč. g. A. S. Tolminec 5 gld. kot mesečni prispevek za december 1896., Mohorjaui v Koprivi 2 gld., gospa Jos. Kraigherjeva 41 gld. letnine Postojiuske ženske podružnice, gosp. Miroslav Hans iz Krške vasi nabrane 4 gld., gosp. Iv. Kruleč, mestni učitelj v Ljubljani za prvo zaklopnico družbinih vžigalic 1 krono in v isti namen Rajhenburški Haranbaša nabranih 6 gld. 80 nč., g. J. R. Hočevar 41 gld. letuine za podružnico v Cerkljah, Mohoijani na Breznici 2 gld. 50 nč., gdč. Marija Vodnikova v Ljuoljaui 1 gld. letuine in 50 nč. za Miklavža; rnožka podružnica v Trstu 135 gld. 30 nč., podružnica v Gornjem gradu 30 gld. letnine, g. Fr. M. s Češkega 5 gld.; g. Ig. Zore iz Šmartna pri Litiji nabranih 13 gld. 70 nč., slavn. županstvo na Rečiči 5 gld. mesto venca pokoj, svojemu obČ. odborniku preč. g. župniku Mat Strnadu, g. Ro-sina 24 gld. letnine za m^ško podružnico v Ormožu g. dr. J. Geršak 5 gld., katere je zložila vesela družba v Ormožu ; Čateški Mohorjaui 5 gld„ (Ja-teški rodoljubi 5 gld., g. Fr. Dolenc 74 gld. 55 nč. letnine za podružnico v Mariboru, ženska podružnica v Kobaridu 36 gld. 55 nč., vesela družba pri Zaduiku v Senožečah 10 kroa, gdč. Ljudmila Roblekova v Litiji 2 gld. mesto venca ua krsto umrle gospe Mar. Jenkove, Mohorjaui v Dobre polji 8 gld., g. okr. soduik Fr. Hrašovec, blagajnik izvaaakadtmiške podružnice v Gradci, 15 gld.;	(Zvršetek pride).
Založništvo „Vžigalnlc družbe sv. Cirila i* Metoda v Ljubljani" nas je naprosilo javiti, da se iste ne smejo pošiljati po pošti, ampak le po železnici. Zato naj se naročujejo večje množine. P. n. gg. trgovci v večjih krajih lahko dobe zaloge
s« svoje okoliše iu se prosijo, da uaj se v ta namen z glase t trgovini Iv. Perdana v Ljsbljani Vodnikov trg.
8anomor gimnazijalca. V Tolnu ob Donavi živi obeespoitovana družina lekarničarja Lanačka. Ta lekarnar ima dva bina, ki pohajata gimnazij v Stockeravu. Mlajši sin, 151etni Robert, ni nič kaj marljiv; lani je imel nepovoljen vspeh v nnukih in zatorej mora letns ponavljati tretji razred. Za Bo-žifi sta došla oba dečka domov na počitnice, a ravnateljstvo gimnazija je poslalo zajedno lekar-ničarja Lunačka obvestilo, da se mu s n Robert niti letos ne mara učiti ter da je dobil v prvem četrtletju povsem nepovoljno razredovanje. Oče je vsled tega jako resnobno posvaril dedka Roberta in ga v opravičeni jezi stresel za lase. To si je deček vzel tolikanj k srcu, da si je skrivaj pre-skrbel strupa (cijankalija) iz očetove lekarue in si zavdal.
Strašni zdravstveni odnoiaji vladajo v Kal-
kuti, v Indiji. Glasom poročila angleškega medici-nalnega urada v Kalkuti, živi po raznih okrajih tega mesta po 100.000 do 145 000 oseb na jedni angl. štirjaški milji! V kolibah, v katerih je prostora k većemu le za 50 oseb, jih živi po 250! V kolibah, zgrajenih iz ilovice, je natlačeno ljudij, da je strahota. Iu poleg tega si človek ne more niti domišljati, kako umazana so taka „bitališča", koliko smradu je nakopičenega v njih. S kratka bodi
kakor živali niže vrste v obče, popolnoma neobčntni. Krivo bi bilo torej misliti, da tak« živali občutijo bolečine.
Koledar za goriško nadikofijo za leto 1897. dobiva se v tiskarni Dolenc po 60 nvč. pri Ant. Muha — Ima 200 strani.
Trgovina z mrliči. V New-Yorku vrši se sedaj škandalozna sodna razprava zoper uradnike tamošnje mestne mrtvašnice. Dotični uradniki so namreč vsa ona trnpla samomorilcev in drugih, katerih njih sorodniki niso reklamovali, prodajali zdravnikom, vseučiliščem, anatoraiškim zavodom, muzejem itd. Preiskava je dokazala, da je dotičnim uradnikom nosila ta trgovina do 50.000 dolarjev na leto. Trgovina je bila takrt razširjena, da so imeli poleg mrtvašnice pravilno urejen urad za ekspedicijo tega .blaga" !
Obsojen jednoletni prostovoljec. V Miskolczu je vojno sodišče včeraj obsodilo jednoletnega prostovoljca Saraga zaradi velike nemarnosti v službi na leto trdnjave. Sarago je bil namreč nedavno stal kakor stražar pred skladiščem smodnika, toda popustil je svoje mesto in šel v gostilno — „da se pogreje". Po izvršeni kazni bode moral služiti tri leta v dejanski službi.
Na smrt obsojsn. Sodišče v Oseku je obsodilo te dni 35letu«ga kmeta Matijo Smiljaniča na smrt na veialih. Smiljanič je bil dne 8 novembra m. 1. nbil kmeta Rajnoviča ter potem grožnjami prisilil nekega sorodnika pokojnikovega, da saje stavil sodi-
rečeno, da bi bilo v sedanjih odnoš«jih pov- j sča s krivo prijavo, da je on ubil Rajnovida. Toda
IHlimgMPH niil'Mti Sin kjLrUlti iinirlaiaii< n nt. ' id tulrnm ni'ai.l/uiru i.,	.1.... J.	L!l__
sem nemogoče upreti se kakšni epidemij., n. pr leg&rju, če bi se taka bolezen pojavila v Kalkuti. j Medicinalni urad poživlja zatorej vlado, da naj i da podreti te kolibe in naj zgradi zračna stano- ' vanja. kakor so n. pr. poslopja za delavce v Bom-baju ter naj zasnuje širokih ulic v zelo obljubljenih delih mesta.
Vremensko prerokovanje za mesec januvar 1807. Mathieu de la Drome prerokuje za rnesec januvar: Vlažen mraz dne 1. Veter v dobi mlaja, t. j. od 2—10.; mraz v planinskih deželah, s ^ebno i pa v Švici in severni Italiji. Hud mraz na Tirolskem. Nestanovitni vetrovi po sredozemskem iu jadranskem morju, sosebno 8. 111 7. — O pf/i-etku dobe jivega krajca (10.—18) pade temperatura po hribovitih krajih, manj mrzlo pa bode proti sredi in zvrsetku te dobe. Dn6 13. — 17. veter na oceanu, sredozemskem in notranjih morjih. — j Slabo vreme v dobi polne lune (18.—25.) Sneg, dež in veter, jako nestanovitni vetrovi na morju : dne 19. iu 20. ter 24. iu 25. Z^lo slabo vreiue ob zadnjem krajcu (25,— 1. februarja). Viharni vetrovi j na planinah. Reke naraščajo, snsebuo one, ki se izlivajo v sredozemsko ali pa v jadransko morje. ! Brodarenje med Franoosko iu severno Afriko jako ; težavno. — Splošni značaj meseca: Jako ne-*tano- j Vit no vreme od 1. do 10. j vlažno in mrzlo od 10. do 18.. sneg. dež in veter od 18. do 2&. in baš tako zlo od 25. do 31.	^
Državni muzej na Cetinju. „Glas Crnogorca" objavlja naredbo kueza Nikole, glasom katere je ; osnovati na Cetinju državni muzej in državno knjižnico. Oba zavoda bodeta javna in slehernemu pristopna. Knjižničariem in kustosom je imenovan prof Filip Kovačevič.
Menelik sultanu. Kakor že javljeno, vsprejel
ie tekom preiskave je došlo na dan, da je bil sorodnik nekriv ter da je ubijalec Smiljanič
„Velikodušen' — nore. Te dni je došel v neko cerkev na Dunaju mlad človek, klobukom na glavi in zapaljeno smotko v ustih. Župnik je dal zapreti tega zaničevalca cerkve. Na policiji pa se je pokazalo, da je dotičnik — blazen. Trdil je, da je princ ter neprestano povpraševal, je-li že dospelo županstvu njegovih 40 tisoč milijonov gld., katere je daroval za Dunajske ubožce.
Društvo debeluhov v Parizu. V Parizu se je osnovalo novo društvo, kateremu more biti člen vsakdo, ki tehta najmanj 100 kg. — §. 1 pravil tega društva »e glasi: V Parizu se je zasnovalo novo društvo, ki se zove ,100 kg." v Parizu. Namen temu društvu je gojiti prijateljske odnošaje med'svojimi členi, prirejati izlete, gostije itd. Število družabnikov je neomejeno (sedaj ima diuštvo 45 členov). To društvo se ne bode bavilo nikakor ne z verskimi, ne s politiškimi odnošaji".
Nadejati se je, da bode društvo ,100 kg." prirejalo kolikor možno malo izletov in sprehodov, a toliko več gostij in pojedinj, ako neče, da mu se »krči število členov, ker bi ta ali oni utegnil shujšati vsled premnoge hoje.
Sodnijsko. 291etni pekovski pomočnik Anton Čuk iz Sežanskega okraja je dobil zaradi hudodelstva poneverjenja. oziroma tatvine, sedem mesecev težke ječe. Čuk je osleparil svojega bivšega gospodarja, peka Petra Jevška, za 76 gld. 92 nč., peka Gregorja Fabijana pa za razne manjše svote.
Bivši finančni stražnik, 211etni Fran Čundel iz Ježic nad Ljubljano, je dobil včeraj zaradi hudodelstva tatvine 4 mesece ječe. Čundel je ukradel lani znesek 61 gld. 68 nč., ki je bil v kovčegu v finančni vojašnici pri sv. Nazariju poleg Kopra. Ta znesek je bil namenjen za ukupni
je sultan Menebkovega tajnika Atto Jossipa in pa
polkovnika Leotijeva v avdijenejo. Ato je izročil ob^cTfinančnn" stražnikov sultanu v imenu Menelikovem red 9pečata Sala- j monovnga" in pa lastnoročno pismo Menelikovo
Še nekaj o Papakosti V popolnitev Stalije-vih ra/.kritij poročajo z Dunaja, da hh takozvani Papnk' SU zove Konstantinovič ter da je rodom iz Solun*. Vsled te<ja razkritja je dobil generalni konzulat avstrijski v Solunu nalog, naj poizveduje o te«;. k*r bi utegnilo razkriti prošlost Papako.ste-Eoustintinoviča. Sosebno je poizvedeti, da-li ima Konstantinovič premoženja ali sploh imetja, iz katerega bi se mogla poravnati škoda okrašenim.
Neobčutnost žuželjk. Godnar Nordlinger pripoveduj« v uekem nemškem strokovnem listu to-l« „strašno" dogodbo: Te dni je delavec kopal jamo v vrtu. Z zeuilio j« prišel ua dan takozvani .črni muren". Delavec je z lopato prerezal žuželko ua polovico, mislč, da žival gotovo pogine. Po preteku kako pol ure pa je pogledal gozdnar na prerezanega murna in v svojo grozo je videl, da je sprednji kes živali veselo glodal na zadnjem kosu! Iz tega sklepa Nordlinger, da so žuželke in metulji,
Najnovejše vesti.
Dunaj 5 Zbornica poslancev je nadaljevala razpravo o proračunu naučnega miuisterstva. Postanka .Celje" so je odklonila 109 glasovi preti 98. Proti je glasovala nemška levica, češki Nemci in krščanski socijalisti, za Poljaki, Mladočehi, konservativci in Jugoslovani. Odsotni se bili Italijani iu členi ljudske stranke. Po odklonitvi je vsklikuil poslanec Susteršič : To je sramota za nemški narod ! Radi tega vsklika je bil ta poslanec pozvan na red. (Ta vest nas je zadela kakor strela iz jasnega. Tolmačiti pa si moramo ta dogodek le po dejstvu, da mnogo poslancev iz nekdanje desnice m bilo ua Dunaju. Op. ured.) Poslanec Hallwich in tovariši so interpelovali ministra za pravosodje radi osnutja okrožnega sodišča r Trutnovu.
Madrid 4. Vesti iz Manile poročajo, da so v boju ob reki Pas li Španjci imeli 10 mrtvih in 20 ranjenih ustaši pa 32 mrtvih in veliko ranjenih. — Danes je bilo 12 oseb ustreljenih po vojnem pravu
Carigrad 5. Poslaniki so poslali porti ukupno noto, v kateri zahtevajo nujno, da bi se tudi tujci vsprejemali med orožnike na Kreti.
Tr^vUuk« bvmojavk« ta T ,Bti.
Sadispsita. Pieniea U JIMD —'- —' — f *liDl«1 14
ipamlad 1896 S.44 4« 145 Ovei za spomlad 6'02—« 08. Ki i« (pomlad 6.94—«J.9». Korsia la naj-juni 18»?. 3.96 t 98
P*«ni8K nova od 7« kil. f. 8 55 -8 60 od 79 kilo S.6S—S 70.. od 80 kil. f. 8*70-8 76 od 81. kil. f. 8 76
SSO . od 89 kil. fop. —.------ Je?m*Ti «10 — 8- —
proso 5 66'-6'10.
Piaaioa: Srednja poaadba in povpraiavanie. — Trf ■tale«. Prodaja 30000 mat. stot.: p« j»ko nizkih cenah. — Vreaaa: aaag.
Fra?*. Nerafinirani »la-lkor far. 12 —, onv«m^or-deaember 13'— aaznansko bolje.
Pr.nra, Centrifuga! nori, prmtavljne v Trut i carino vred odpoftiljatev precej f, 32-50 35— Conoaia* 34 25—-četvorni 35-_._._,. v glavah sodih 37 — mlačno
Havra. Kava Santos good nv«r,ijyn za januvar 64 25 n asaj IS.SS.
ffam^arcf. Santo* »vorajo 7.;» januT&r —.— za
»a mara 1897. f. 53.—, za september 65.00_
Oanujaka borx» S. januvarja >4J?
včeraj danes
Oriavni dol« t papirju	. . 101.90 101.85
„ . * srebru .... 10190 101.95 Avstrijska renta v zlatu . . . 122.90 122.90
„ * v kronah . . . 101.— 100.95
Kreditne akoije.......B7B.1S 377.15
London lOLst........119.90 119.85
Napoleoni ......... 9.59 9.62
90 mark .......U.74 1171
100 italj. Ur	.45 40 45.40
Zahvala.
Podpisana se zahvaljeta najprisrčneje vsem družabnikom in družabnicam .Tržaškega podpornega in bralnega društva" na dokazih njih naklonjenosti do naj«, in potem tudi društvenemu ■radniku gospodu Simonu Skrinjarju in gospodoma Matiju Bregantu in Z a j c u na prijaznih besedah, s katerimi sta se na Silvestrov večer spominjala najinega delovanja v prid društva, Najina najiskreneja želja je, da bi tudi v bodoče vladala v našem društvu taka sloga in pobratin-stvo.
V Ttrstu. dne 2 /anivarja 1897. Andrej Kalan	Matija Čudvot
predsednik	podpredsednik.
liče m v najem
Pekarijo ali prodajalnico
mešanega blaga in žganjem.
Ponudbe piši: oi>ravništvo tega lista .Prodajalec 100*
Stenski koledar za 1.1897
Od več strani «e ja naglašala potreba koledarja v ■lovenakem jeziku za rabo t pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 20 nč. komad, s pošto 25 nvč Kdor si ga želi, naj posije omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvč. in aatanjčen naslov, ali pa naj prida sam v tiskarno, trg velike vojašnice št. 2, kjer dobi ga po 20 nvč. komad.
Rojaki!
Knjižica t spomin slovesnega kronanja žalostne Matere Božje z 12 slikami.
Poslovenil
Janez Slavec, žnpnik, prodaja se v zakristiji cerkve sv. Justa, sv. A.ntona starega in novega, pri sv. Jakobu in v zakristijah vseh cerkva po okolici po 20 nč. Razpošilja se tudi na deželo. Pri naročbi od 12 knjižic in več 10°/, odbitka.
Priporoča se osobito Čestiti duhovščini s posebno prošnjo, da blagovoli to knjižico razproda jati.
Naročbe naj se pošiljajo na naslov:
Alojzij Stolfa,
__Trst, Kolonja štev. 194.
Borzni trg št 14
Sedanja razstava: Potovanje preko Dalmacije. Obisk Dubrovnika, Kotora, Ogleja, Kliša in jame v Ško-cijanu Ustopnina 20 nove. otroci 10 nov.
Liniment. Capsici comp.
m sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripuznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; debiva se po 40 nvč., 70 nvč, in J gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj so blagovoljno to HploSno priljubljeno domače »redstvo na kratko kot
Richterjev Imeni s „sita"
ter naj so provulnostno vnprejniejo le take steklenice kot pristne, ki iuiajo znaao vai-atveao znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
„Pri zlatarn lavu" v Pra^i
Lastnik konsoreij liata .Ediuast". lzdavatalj in odnovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v 'lTtt«.