. (jSSSbm
NO. 226
Ameriška Domovina
c12l5
EUHr/imJ-HOJVIE1
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8, O.. WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 17, 1948
LETO L. - VOL. L
VESTI
IZ SLO VEI1IIJE
0, TI PRAŠIČI! — 0, vi vsi, ki se tam v Ameriki zavzemate za Titove ljudi .nikar se ob tej besedi ne pohujšajte. Čeprav So napravili partizani v Sloveniji marsikako svinjarijo, vendar s tem ne mslimo njih pri- kreg s kmeti. Komunistično ča-
dno ljubljansko časopisje tako polno, so namreč v začetku septembra pobrali kmetom in jih odgnali v 3kupna pitališča, da jih tam vzgoje za partizanske mize. In tu se začne prepir in
mer j ati prašičem. Gre za čisto prave prašiče iz kmečkih svinjakov na Slovenskem. 0 teh se je zlasti meseca septembra v komunističnih listih toliko pisalo, da pLi mogel vzeti ljubljanskega komunističnega lista v roke (in drugih listov kot komunistični ne sme biti), da ne bi na vsaki strani nekaj zvedeli o teh krulje-čih bitjih ali o njih gospodarjih. Prav gotovo so se Ljubljančanom vsaki dan sline cedile po krvavicah, klobasah, svinjski pečenki. Gotovo so gospodinje še po poči sanjale, kako bodo lahko zabelile koruzne žgance, ki se jih je moral v letih titovske svobode in naprednosti navaditi tudi Ljubljančan.
TE PRAŠIČE, ki jih je napre-
sopisje jih napada, oni pa se nimajo kje branit. Njih edina obramba je tih odpor.
PROTI VELIKIM KMETOM. — Pri napadih na kmete, ki so se branili, da bi jim prašiče pobrali po malenkostni ceni, partizanski listi silno radi udarjajo po “velikem” mestu. Na Sloven-skeih v resnici niti ni pravih velikih kmetov, toda v propa gandi proti kmetu se to dobro sliši. Tudi na Ruskem so komunisti predvsem napadali velike kmete, ki so jih imenovali kulake, končno 30 pa vse kmetije, male in velike, podržavili. Tako bo tudi na Slovenskem, če bo komunistično drevo zrastlo dovolj visoko. Takrat ne bo razločka ________(mile n« 4. »trapil____
Pozdravno pismo Škofu dr. Rožmanu iz Chile
V Chile nas je že kar lepa skupinica beguncev. Prišli smo sem v raznih časovnih razdobjih. Vedno je pa bila misel nas
ko domačo, a globoko in tolažilno.
Naj bo Vsemogočni zahvaljen ža ta veliki dar. Mi Vam s bvo-
-SssSaaagST*
Truman odklonil razgovore s Sovjetsko Unijo
Ne gre v Moskvo in ne pošlje odposlanca — Zeli, da Marshall ostane — Zahteva razveljavljenje Taft-Hart-Iey-evega zakona — Ne govori o Kitajski.
Key West, Fla. — Predsednik Truman je na posebni, izredni časnikarski konferenci gladko zavrnil, da bi Združene države znova začele kakršnakoli pogajanja v zadevah Nemčije, dokler Sovjetska Rusija ne preneha z blokado Berlina. Rekel je, da bi sicer, rad srečal diktatorja Stalina v Washingtonu, da pa ne bo nikoli zapustil Združenih držav zato, da bi se srečal z ruskim voditeljem. Tudi nima nobenih načrtov, da bi poslal Stalinu kakega posebnega odposlanca.
Predsednik je tudi povedal, da želi, da državni tajnik George Marshall ostane na svojem mestu dokler le more in želi, ker sta popolnoma soglasna, sta vedno delala v soglasju in ker smatra Marshalla za enega največjih dobrih delavcev za Ameriko.
Predsednik je izjavil, da bo zahteval čimprejšnje razveljavljenje Taft-Hartleyevega zakona in uveljavljanje enakopravnih civilnih pravic, a
VELIK BAZAR BODO IMELI V BARBERTONU
NOVI GROBOVI
NOVA PRODAJALNA IE KRAS NA ST. CLAIRAVE.
William A. Kastelic Po kratki bolezni je umrl v.
V petek in soboto večer ter v St. Luke’s bolnišnici William Man<»etaova trgovina z obu-nedeljo popoldne in zvečer bo 'A. Kastelic, star 34 let, stanu- V8^omi ki se je dozdaj nahajala v cerkveni dvorani Presv. Srca'joč na 16930 Saranac Rd. Ro- na.6107 st- clair Ave- se je pre-Jezusa v Barbertonu velik ba-jjen je bil v Clevelandu, delali3e^a v moderno urejene, mno-zar. Preskrbeli so vsega v izo- je pri Fisher Body Co. Pri zad- j večje prostore na 6125 St. bilju, da bo lahko vsak nekaj njih volitvah je še kandidiral (-'-a*r Ave. v Lauschetovo hišo. lepega in dobrega nesel domov,'na listi demokratske stranke za ^e izložbena okna kažejo, da kot purane, razno blago in dru-klana državne legislature. Bili je ta nova prodajalna zares preje koristne stvari.	j je 'priden javni delavec, poseb- urejena tako, da se lahko kosa
Pri vratih bodo tudi lepi do- n0 Pa aktiven pri C.I.O. Delni | z vsako v mestu. Tudi znotraj bitki in raznih drugih nagrad čar Pri Slovenskem domu na Je prodajalna opremljena z naj-
hp v izobilju. Farani in drugi So prijazno vabljeni, da poseti-jo bazar in se pozabavajo v prijetni družbi. Razume se, da bo raznih okrepčil dovolj na razpolago.
Pismo«; Nemčije
Eschwege, Nemčija. 3. nov. — Sedaj IRO zastopniki znova zaslišujejo vse tiste begunce, ki so jih prepeljali iz Italije iz nerazumljivih razlogov. Pravijo, da bodo čez kakih deset dni zvedeli za rezultat.
Vse izgleda, da bomo morali prezimovati v tem taborišči*) Kakšno bo to prezimovanje? 3 km. smo oddaljeni od ru3ke cone, živimo ob slabi in nezadostni hrani, smo brez zimske obutve in obleke, perila in odej,brez vsakih denarnih sredstev, v lesenih, za sneg in mraz občufji-vih barakah Možnost, da bi se zaposlili tukaj ne obstoji. Okraj
Holmes Ave., član društva Sv. Jbžefa št. 169 KSKJ, in Slovenske Moške Zveze podružnica št. 3. Tu zapušča žalujočo soiprogo Carolino, rojeno Malnar, sinove William, Bruce, James, mater Agnes, očeta Matt, brata Matt, sestre Mrs. Alice Opa'lich, Josephine Klemenčič, Dorothy Urbančič in
modernejšimi policami in pro-dajalnimi mizami.
Velika odprtija teh modernih prostorov bo jutri. Vsak je prijazno vabljen, da si pride ogledat te krasne prodajalne prostore, pa če kaj kupi ali ne. Vsak bo dobil tudi primerno darilce.
Ta Mandelnova prodajalna z obuvalom za vso družino, ki se
več drugih sorodnikov. Pogreb nahaja tam, kjer je bilo prej bo v soboto zjutraj ob 9 uri iz' Lauschetovo kegljišče, 6125 St Svetkovega pogrebnega zavoda Cair 'Ave., je zares izdatno iz-v cerkev Marije Vnebovzete na boljšala zunanje lice naše St. Holmes Ave. potem pa na poko- Clair avenije.
pališče Sv. Pavla, kjer bo truplo položeno v družinsko grobnico. Pogreb vodi F. Zakrajšek.
Generalna stavka v Parizu
Pariz. — Komunistični voditelji so oklicali generalno stavko v Parizu kot odgovor na nastop policije proti komunističnim demonstrantom na praz-
nik premirja.
Pri tej priliki je bilo ranjenih 95 policistov in 45 demonstrantov. Aretirana sta bila tudi dva komunistična državna poslanca, eden izmed njih Pierre Villon je bil ranjen in je še vedno v bolnici. Izpuščena sta bila na svobodo in bo sodno postopanje proti njima izvršeno kasneje.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Za okrašen je St. Clair Ave. — Seznam nadaljnih trgovcev, ki so prispevali za okrašenje St. Clair Ave. za božično sezi-jo:: Ogrinc’s Meat Market, Kay Sh|ore Store, Rogel krojačnica, Oblak Furniture, Kunste! Nite klub, James Slapnik cvetličarna, Kekič Grili, Pintar Meat Market, Mramor Grocery, Er-ste Winery, John’s Soda Bar, Miller Bros. Shoe Store, Tanko Meats & Grocery, Ohio Furniture, Slovenska dobrodelna zveza, August Hollander, Zdešar Service Station, Korošec Winery, Vi Martin Style Shoppe, Dolnar Cafe.
Prva obletnica—
V nedeljo ob 7 flfi bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. Alojzijo Vrček v spomin prve obletnice njene smrti. Prevzem gostilne—
Mr. in Mrs. John Colpdč sta prevzela gostilno od Franka Ghiligoy, 16017 Waterloo Rd. Ustavite se tam in boste vedno dobro postreženi.
Srečna vrnitev—
Jennie Kuret, rojena v Ameriki in ki je odšla leta 1939 s starši v Narin pri St. Petru na Krasu, se je zdaj vrnila srečno v svojo ameriško domovino v Cleveland k bratu Franku in
nas vseh beguncev,
nji izmed nas ne bo rešen in Onih težko preizkušenih bratov, ki so ostali doma. Zanimali smo se za vsako novost glede Vaše osebe. Kako smo sp razveselili ob novici Vaše rešitve iz Celovca v ameriško cono, kajti upali smo, da nam Vas bo Previdnost na ta način ohranila. In res, naše upanje in moiltve niso bile zastonj.
čitali smo v “Ameriški Domovini” dne 2. julija 1.1. preve-' selo novico, ki ste jo Vi Prevzvi-šeni sami tako lepo izrazili: “Ko stopam na dan ameriške osvoboditve na svobodna ameriška tla, se znova čutim človeka.” Bogu hvala. Z neskončnim hrepenje-njem in sveto zavistjo smo prebirali novice v Ameriški Domovini, kjer opisuje člankar slovesnosti ob in po Vašem prihodu in si želeli, da bi bili tudi mi deležni Vaše navzočnosti, da bi slišali Vašo očetovsko besedo ta-
Trlnadan
Zdaj, ko je komunistična Ti. tova vlada podržavila skoro vse trgovine, je tako slabo razdeljevanje živeža, da je zdravje naroda resno ogrožano. To je vzrok, da je danes v Jugoslaviji najvišji odstotek jetike. Tako dela vlada, o kateri vedo toliko dobrega povedati naši ameriški tovariši.
V Clevelandu so pogruntali neko “vdovo,” ki je že od leta 1939 namestnem relifu, dasi je te dni kupila hišo za $17,000. Ludvika Peternel, S. Solpicija
niji, zlasti v zadnjih krvavih letih in se držali zvesto smernic Vašega očetovsko-pastirskega pisma na pot beguncem, da bomo vredni bratje naših mučencev in otroci katoliške Slovenije.
Naj nam Vsemogočni dodeli, da bi Vas kmalu videli v naši sredi in naj nam ob svojem ^Sasu izpolni po Vaših molitvah in trpljenju to, kar si naša srca najbolj žele in po čemur tako hrepene: da bi Vi, Prevzvišeni, naš vse zmagoslavno popeljali v našo razbi-čano in tolikanj ljubljeno Slovenijo, ki smo jo zvesti svetim idealom, morali zapustiti, k prestolu milostne Kraljice naše Marije Pomagaj na Brezjah, kjer bo Vani zadoščeno za vse klevete, laži in obrekovanja, nam vsem pa zasigura-no mirno in po Božji volji urejeno življenje na zemlji, ki jo je Bog okrasil s polnimi prgišči lepote.
V prihodnjih dneh pričakujemo novih priseljencev in upamo, da bomo Slovenci v tej skupini bolj številni. Posebno pričakujemo tisto tolikanj obljubljeno in pričakovano de-setorco slovenskih gospodov duhovnikov z g• Rozinom na čelu.
Vas, .prevzvišeni gospod škof iskreno in sinovsko uda-no pozdravljajo družina Marinčič, družina Birk, družina J. R. Živko, Dušan Lapajne, usmiljenke: S. Vincencija Kaplja, S. Emauela Celestina, S. Ana Potošnik, S. Pendencija Verbič, S. .Julija Tominec, S.
Naj nam no kdo hitro pove, kako se pride na relif!
• * *
Dozdaj smo mislili, da je da-
Založnik, S. Mertina Šarabon, S. Terezija Baš, S. Domicija-na Krajnc, S. Marija Camloh, S. Karolina Korbar, S. Krišto-
nes največja svetovna senzacija fora Krištof, S. Andria Vozel,
to, ker j^e ongava žosi zastopat ameriški SLOVANSKI kongres na Madžarsko. Ne, to je zdaj že second hand, odkar se je na angleškem kraljevem dvoru peč (podrla.
salezijanski bogoslovci: Franc Petek, Anton Grilc, Franc Prevc.
DAJ BUT. DAJ SESTRA. SPOMNI SI BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
je on zagovarjal v svoji volivni jo seveda prednost pred nami,
kampanji.
Ne bo pa sklical, je dejal predsednik. na nikako izredno zasedanje sedanji kongres, da bi se razpravljala izredno težka situacija na Kitajskem.
Predsednik je obžaloval, da po zakonu nima možnosti za kakršnokoli posredovanje ali aktivnost v sedanji mornarski stavki.
Povdaril je, da sta z novoizvoljenim podpredsednikom Bark-leyem popolnoma soglasna glede vse politike USA in posebno glede bodočega zakonodajnega dela. Predsednik ni dal pa nobenega odgovora ali bo državni tajnik za obrambo Forrestal kmalu odstopil ali ne. Istotako ni dal nobene izjave glede vprašanja Palestine ampak je samo rekel, da je dal USA delegatom v Parizu naročilo, naj vzdržujejo in branijo predloge pok. posredovalca Bernardotte.
Glede Kitajske je predsednik izjavil, da je v stalni zvezi s predsednikom Chiang Kaishe-kom, da pa je za stvar bolje, da se za enkrat o njej ne govori.
Spor med Francijo, USA in Anglijo
Pariz. — Francoski zunanji minister je formalno protestiral pri USA in Vel. Britaniji proti izročitvi porurske nemške industrije Nemcem. Povdarja v svojem pismu, da je francoska vlada davno že odločila, da naj vsa ta industrija bo v mednarodnih rokah, da naj o njenem lastništvu končno odločajo zavezniške sile in ne nemške vlade. Francoski parlament je odobril to stališče francoske vlade.
Pričakujejo, da bodo francoski zastopniki vztrajali pri tem stališču tudi na londonski konferenci in da bo to najhujši spor, ki ga mora premagati konferenca, ki naj bi sicer razpravljala samo tehnično 3tran uprave za-padne Nemčije.
tujci.
Socijalni odbor v Rimu nam je dal na pot nekaj pomoči v denarju, ali to je hitro skopnelo, ko smo pa morali sami financirati pot zastopnikom, ki so šli pojasnjevat naš 3lučaj ameriškim oblastem v Nemčiji. Druge podpore do danes nismo prejeli. Večina beguncev je brez vsakih sredstev. Malo je takih, ki imajo sorodnike in od njih dobivajo pomoč.
Od društva Slovencev v Buenos Aires-u smo dobili nekaj nakaznic za maščobo, pa imamo teškoče glede nabave in vrednost paketa daleč ne odgovarja ceni. Odboru 3mo zelo hvaležni za skrb in pomoč, vendar pa smo prisiljeni sporočiti, naj nam v bodoče bonov ne pošiljajo več.
Bodite prepričani, da je naš položaj res obupen v vseh ozirih, sicer se ne bi v mrzli zimi tako kompaktno odločiti za stra-dalno stavko, ki smo jo Zdržali
PARIZ. — Francoski parlament se je sestal in vlada mu je predložila vrsto načrtov, zakonov, ki vsi imajo en in isti cilj, da bi onemogočili in preprečili delo saboterjev, agitatorjev za politične štrajke in pa nezakonito črnoborzijansko trgovino. Mihi-ster notranjih zadev je parlamentu obširno razložil dokaze, da je bil zadnji premogarski štrajk čisto političen manever francoskih komunistov, ki ga je Kominforma naročila, vzdrževala, organizirala, podpirala in plačevala. Predsednik vlade bo po obširni debati, ki bo trajala več dni, zahteval glasovanje o zaupnici za vse, kar je vlada storila, da je stavko premogarjev zlomila.
» • •
NANKING, KITAJSKA. -— Komunistične čete so že toliko napredovale, da so ameriške oblasti posla'e zadnji poziv vsem Amerikancem, ki žive v Shanghai-u, .Peipingu in Tientsinu, da naj takoj odpotujejo ali pa osebno prevzamejo vso odgovornost za svojo varnost v razmerah, ki so nepreračunljivo nevarne. Vsi člani družin na ambasadi se morajo izseliti. Večina gre na Manilo, da bo tam čakala nadaljne odredbe. Najbolj slabo se razvija vojna situacija pri Suchowu, ki je 200 milj severno od Nankinga. Komunisti že trdijo, da so to mesto popolnoma obkolili. Na eni strani so prodrli že 50 milj naprej proti jugu. Vladne ob-jave pa pravijo, da vojska še vedno uspešno zadržuje komuni-stično napredovanje.
•	G	•
PARIZ. — Varnostni svet je kljub ugovorom egiptovskega, sirijskega in drugih zastopnikov sprejel sklep, ki naroča Arabcem in Judom, da morajo prenehati z vsakim nadaljevanjem bo-
tedaj spremenil toliko, da nas je zaslišala IRO komisija.
------o------
Kitajski komunisti izgubili bitko
Nanking, Kitajska. — Vlada objavlja, da so komunisti pretrpeli nadaljne poraze v bitki 33 milj vzhodno od Suchova. Valda smatra, da bo centralna bitka za komuniste ipomenila odločilen poraz in da je močno zaustavljen njihov pohod proti glavnemu mestu Kitajske. Bitka je .'trajala pol dne in celo noč.
Železničarji dosegli 10 centov povišanja
Chicago. — Tri železničarske unije s0 dosegle sporazum s podjetji, da se poviša plača za 10c na uro od 16. oktobra dalje. Tega povišanja bo deležno 250 itisoč strojevodij, kurjačev in vlakovodij. Povišanje bo skupno znašalo okrog 40 milijonov dolarjev na leto.
šest dni. Naš položaj se je od jevanja in pooblašča posredovalca Zveze narodov, da kasneje določi v katerih‘prostorih smejo biti še judovske ali arabske vojne edinice in kje naj deluje judovska, kje pa arabska uprava. Rusija in Ukrajina sta se vzdržali glasovanja.
BELGRAD. — Zastopniki jugoslovanske vlade so v svojih govorih začeli odkrito izjavljati, da bo jugoslovanska zunanja politika morala iskati zveze z zapadnim državami, če bo Sovjetska Rusija nadaljevala svoje dosedanje delo proti Jugoslaviji. Tito je v Ljubljani o tem govoril in priznal, da Jugoslavija doslej od Sovjetske Unije ni dobila nobene gospodarske pomoči, pač pa je kot članica vzhodnega bloka morala dajati svoje blago in svoje surovine drugim državam, ne da'bi zato dobila povračilo. Tito je s tem odgovoirl Kominformi na njene zadnje napade. Rekel je da bo njegova vlada navezala stike z zapadnimi silami, da bi dobila potrebno blago, s katerim bi mogla zgraditi močno državo in narod. Tito pravi, da je v to prisiljen, ker druge komunistične države bojkotirajo Jugoslavijo, in vodijo proti njej “nerazumljivo gospodarsko borbo.”
ATENE. — Konstantin Tsaldaris, ki mu je kralj poveril sestavo vlade, še vedno ni uspel. Razne parlamentarne skupine nočejo sodelovati s populisti. Grška javnost smatra, da je položaj v parlamentu zašel v slepo ulico tako, da se ne vidi možnost za rešitev rednim parlamentarnim potom. Najuglednejši listi že pišejo o verjetnosti kake izven parlamentarne vlade in celo zagovarjajo vlado z diktatorskimi pooblastili, ki naj bi ostala začasno, dokler se ne reši notranje politično in gospodarsko stanje, dokler se dežela ne pomiri in ne preneha civilna vojna.
je omogočilo, da je mogla sem. Dobrodošla na svobodni ameriški zemlji, Jennie!
Komunisti proti svobodi
in zborovanja
Pariz. _ Odbor Zveze Narodov je' sprejel člen statuta o osnovnih človeških pravicah, ki določa svobodo tisk« in svobodo govora. Vse sovjetske države so glasovale proti, člen se glasi: “Vsak ima pravico svobodno iraziti svoje mnenje. Ta pravica vsebuje tudi pravo, da vsak sme vzdržati svoje mnenje ne da bi se ga smelo ovirati. Vsak sme iskati, sprejemati in sporočati obvestila in ideje z vsemi sredstvi in brez ozira na državne meje.”
Ruski in ostali sovjetski zastopniki so skušali preprečiti tako besedilo in so predlagali številne spremembe, češ da je treba preprečiti fašistično propagando, propagando za napadalno vojno in propagando sovraštva med narodi.
Enako so sovjetski zastopniki glasovali proti svobodi združevanja in zborovanja. Ta člen se glasi: “Vsak ima pravico svobodnega združevanja in zborovanja.” Pri tej priliki, je angleška socijalistka ugotovila, da Sovjetska Unija hoče zatreti vso svobodo kakor jo je zatrla v svoji državi, kjer je prepovedala vse organizaciji in vsako zbo-rovanj% ki ne odobrava komunizma. Kritizirala je sovjetsko ustavo, ki določa, da je: “Komunistična 3tranka vodilna sila vsega državnega in javnega življenja in vsake ljudske organizacije.”
Harrunan prišel poročat
Washington. — Ambasador W. Averell Harriman se je vrnil v Washington, da neposredno poroča predsedniku Trumanu o dosedanjem napredku evropskega obnovitvenega piti grama.
jgffl Ameriška Domovina
VI *1 fii I Ti *C31 r• A\k"CSSB555^M»
(JAMES DEBEVEC, Editor)
1117 ft CUir An.	BMw MI8	ClaralaaS A Ohto
Publlibed dally except Saturday*, Sunday* aad Holiday*_
NAROČNINA
Z« Zed. države 18.60 Da leto; za pol leta $6.00; za četrt leta 13.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.60.
1948 NOVEMBER 19*8	SUBSCRIPTION RATES	1
i « i v t r (	United States $8.50 per rear;
12	3	4 5«	<6 for 6 months; $8 for S months.
7 8	9 1# M 12 13	Canada and all other eonn-
21 11 23 24 25 26 27	tries outside United States $10
26 29 30	per year. $6 for 6 months, $8.60
		 				for 3 months.
in Afriki in v Ameriki. Ko bo zrušena v Evropi, bo prenehala njena moč tudi po drugih kontinentih.
Posebej gleide titoslavije bi ob tej priliki rekli, da pričakujemo, da bo Amerika postopala z njo kot komunistično držav,o. Tam narodi, med njimi naš Slovenski, v trpljenju čakajo osvobojenja od komunistične okupacije, ki je strašnejša kot je bila nacistična. Tam narod ne vpraša v kaki meri je Tito slučajno v sporu z Moskvo in koliko je ves spor samo farsa za naivne zapadnjake, narod vc in krvavo čuti, da je v sužnosti in da se njegovemu življenju spor ali nespor nič ne pozna. Diktatura je, noben
Entered aa second-claa* matter January 6th, 1608, at th* Pest OfNc* at Clawlaad, Okie, under the Act of March 3rd, 187».
No. 226 Wed., Nov. 17, 1948
Po volitvah v težko delo proti komunistični nevarnosti
Volitve so minile. Nova vlada Amerike bo v kratkem zavzela svoja mesta. To jg dogodek, ki je nanj čakal nestrpno ves svet.
Zadnja leta se je vsej ameriški politiki poznalo, da njeno politično vodstvo ni bilo enotno in urejeno .Težje stvari so se zato morale odlagati. Daši je v zunanji politiki bilo kolikor toliko soglasja med obema strankama v kongresu, vendar je bil predsednik zelo oviran v vseh svojih akcijah. Vsak čas se mu je lahko zgodilo, da ga senat desa-vuira, če bi bil odločil kaj takega, kar bi zahtevalo velikih, nepreračunljivih žrtev Amerike. Ta strah je ležal kot Damoklejev meč nad celo administracijo.
Med volitvami ni nihče prikrival, da bo prihodnja parlamentarna doba težka. Velike stvari, ki čakajo na ameriško odločitev, na ameriško odločno akcijo, niso nikake šale. Ne bo se moglo doseči nič s še tako lepimi besedami in modrovanji. Samo dejanja bodo odločala.
Iz Pariza smo dobili oznanilo o prvem takem odločilnem dejanju že zadnje dni pred volitvami. Obrambni pakt med Združenimi Državami, Kanado in Zapadno Evropo je stvar, ki bo delala zgodovino sveta. Rekli smo že, da je to največja obrambna zvega kar jih je kdaj človeški rod sklenil. Ugotovili smo, da je sedaj Amerika prvič na tem, da sprejme direktno obvezo, da bo čuvala sedanje stanje v za-padno-evropskih državah proti vsakemu napadalcu.
Po poročilih so v teku pogajanja, da se napravi drugi velik obrambni .blok v Sredozemlju. Države, ki leže ob oh^j^^h^g^^dela Sredozemskega morja hočejo skle-
Odpri srce, odpri roke...
P. Bernard Ambrožič
če bi se izkazalo, da gospodarji' niso to, kar sme človek dandanes od delodajalca pričakovati.
ske države že imajo.
Države skrajnega evropskega severa še niso odločene, v katero zvezo naj vstopijo, gotove pa so da bodo na nek način vstopile v zvezo zapadnih sil in na ta način podprle demokracije ali kot posebna skupina ali pa kot člani za-padne Evrope.
Amerika je torej postavila pilota svoje zgradbe v zunanji politiki. Okoli nje se združuje ves svet, brez nje nič ne m,ore. Ogromna moč sovjetskega imperija sili k tako velikemu obrambenemu združevanju. Svetovni komunizem se bori s strastjo obupanca. Pete kolone mrzlično delajo po vseh kontinentih. Sovjetska peta .kolona je komunistična atomska bomba. Neredi, upori, vstaje in civilne vojne naj po komunističnem planu razrušijo demokratične sile pred-no bi te sploh bile pripravljene, da se upro svetovnemu navalu sovjetske Rusije. Ta propaganda je prišla že toliko v ušesa in mišljenje javnosti, da se cele organizacije upajo izjavljati vnaprej svojo nelojalnost napram domačim vladam in državam za slučaj, da bi bile prisiljene z orožjem braniti svoje domovine. Izdajstvo domovine komunistom ni več zločin že tudi v Ameriki. Sovjetska Rusija je zadnji čas v Franciji pokazala kaj hoče.
Dva svetova se oblikujeta klub vsem napor(om diplomatov, ki so se po vojni prizadevali, da delitev preprečijo. Za dalekovidne. ljudi je bila delitev neizogibna takoj, ko se je Sovjetska Zveza postavila na stališče totalitarne vlade v vseh deželah, ki so vsled nesrečne politike popuščanja prišle pod njen upliv. Diplomati so zamudili, da bi se tej politiki takoj zoperstavili po vojni, ko je. pokazala svoje prve rožičke. Morda je bilo takrat že to nemogoče, ker je svet bil preveč prepojen s propagando o slavi rdeče armije.
To zamudo bodo sedaj iporali ljudje vseh držav drago plačati ali popraviti jo je vsaj deloma za narode v svobodi še mogoče. Amerika hoče; iz te tesnice izpeljati svet z mirnimi sredstvi. Morda bo šlo. Morda pravimo, ker ne vemo kaj vse se dogaja v življenju za železnim zastorom. Če je zgradba sovjetskega režima trhlejša in slabejša, kot se je kazala vsa zadnja desetletja v Sovjetski Rusiji, bo gotovo odjenjala že pod silno močjo gospodarskega in diptomati-čnega pritiska, ki ga more izvajati taka obrambna zveza kot smo jopmenili.
Eno pa je gotovo. To namreč, da mirovna politika ne more končati z zmago zapadnih velesil, če bodo v svojih mirovnih prizadevanjih kazale, da se skrajnih pulsedic boje in b.odo pred njimi odstopale. Stalin je ponovno povedal, da šteje argumente samo po bataljonih. Moralne vrednosti za nobenega komunista ne veljajo nič.
Za tak ogromen svetovni spopad je važno pred vsem, da je vodilna sila demokracij trdna. Tega so se zavedali naši kandidati in že med volitvami pogosto in več .kot je to v navadi, povdarjali potrebo po složni Ameriki, po združenju vseh sil brez ozira na strankarsko opredelitev. Da bi le pri tem ostalo. Amerika mora iti v napad združena, enotna, samo v tem slučaju imamo upanje, da se bomo izognili vojne — morda.
če je pa tako, pa začnimo od kraja! In res pravijo, da je tako. Namreč tako je, da moramo še delati za naše begunce in brezdomce.
Ta ali oni med vami ve, zakaj je pred desetimi meseci ta kolona — začasno — prenehala.
6e pa kdo ne ve, je pa vseeno dobro. Zdaj torej spet stopa na dan. Kot vidite, zdaj ta kolona ne misli biti več — “zaplo-tarska.” Saj tisti prijazni gospod, ki so moji koloni svoj čas dali to lepo ime, so že davno sami šli — za plot. Naj se dobro imajo tam in r— no, oni že vedo, kam spadajo.
* * *
Torej o beguncih je treba še pisati. Pa še veliko pisati!'In delati zanje. Tako dolgo je še treba pisanja in dela, da ne bo več na mestu beseda “begunci,” ampak se bo reklo o njih: “Novi Amerikanci,” “Novi Kanadčani,” “Novi Argentinci” — itd.'
Da! Odkar je bila zaspala ta moja kolona, se je begunsko vprašanje pomaknilo v zelo drugačno luč. Na stotine (bivših) beguncev je, ki nam niso več tako da’eč kot so nam bili. Medi"«	* *-
nami in njimi ni več ona ogrom-!vič zato- ker bi že vse rade zna' na “luža.” Sem med nas v A-1 le po angleško “taikati,” drugič meriko se jim polagoma pot od-, pa zato, ker tako lepo
"" nMn
Vladne organizacije same so poskrbele, da dekleta po prihodu v Kanado niso same sebi prepuščene. Kar je katoliških begunskih deklet — se zavzemajo zanje kanadske ženske, članice organizacije “The Catholic Women’s League.” Za vsako posebej vedo, kje služi, kako se' ima, kdaj jo lahko katera obišče ali pokliče po telefonu, kdaj ima prosto popoldne, in tako dalje. Naročajo dekletom, naj jim po vedo, če je katera “unhappy,” da bodo posredovale zanjo pri gospodinji, ali pa tudi pri oblasti, če bi bilo treba.
* * *
Ravno te ženske so tudi organizirale za te dekleta večerne šole za angleški jezik. Dekleta niso, ravno strogo dolžne pohajati teh šol, vendar vsaka, ki ne pride, dobi “piko” in njen “angel varuh” od Cath. Women”s League hiti poizvedovat, zakaj 'je ni bilo. Sicer pa dekleta ko-* maj čakajo tistih dveh večerov na teden, da gredo v šolo. Pr-
druga večja razstava pod pokroviteljstvom skupnih podružnic Slovenske ženske zveze. Tipamo, da bo privabila vse članice in vse tiste, ki se zanimajo za lepa ročna dela.
Kaj b0 vse na razstavi je težko poročati ob tem času, ker podružnice še kar pridno zbirajo krasne stvari, ki bodo vzbudile mnogo zanimanja med posetniki in obenem delale čast našemu spolu in organizaciji. Ob kratkem povedano, razstava bo nekaj izredno pomenljivega za vse.
fta tej razstavi bomo imele tudi na stotine krasnih ročnih de] v prodaji, ker bo takrat ravno pravi čas za nabavo božičnih daril, vam vsem toplo priporočamo, da si jih izberete na tej razstavi.
Oba večera bo tudi lep program, ki bo zanimal splošno občinstvo. Podan bo tudi tako zvani “Style show,” to je, da boste lahko videli najnovejšo modo oblek za neveste in druži-
ČEVP^J1
AL PA NE
Naša nova znanca, Švicar in mogoče. Nisem jima ostal dol-Nemec, sta bila,vesela fanta in žan in sem vsako njiju baha-zares prav. prijetna družabni- nje vrnil s tako primero o Sloka. ISamo nekoliko preveč ba- veni ji, da jima je zaprlo sapo hava sta bila. Svoji domovini in potem nismo več primerjali sta hvalila na vse pretege, vse svojih domov, drugo na svetu je bilo v njiju Švicar nam je hotel imponi-
očeh pod ničlo. Tudi o Ameriki nista imela posebno dopadljivega mnenja, kar je bilo pa odpustljivo, saj je še nista videla in bosta gotovo drugačne-
ga menja, kadar bosta enkrat Val je zlasti o čudovitem odme-
gih deželah v Južni Ameriki jih najdete nič koliko. In v naši bližnji soseščini jih lahko srečate — v Canadi.
Naj začne moja prebujena kolona pisati o tistih, ki niso več begunci, ampak s ponosom in velikim zadovoljstvom slišijo na ime: Novi Kanadčani!
Koliko pa je že takih? če ne več, kakih 600 prav gotovo. Pa vse kaže, da jih bo s časom več in več. Slišati je bilo, da je to obljubil odločilen minister v Ottawi. Pravijo, da je zinil nekako takole: Canada bo beguncem 'Še bolj na široko odprla vrata. Saj se je že dovolj izkazalo, da so Novi Kanadčani, ki smo jih rekrutirali izmed beguncev, najjačja trdnjava proti komunizmu!
Pravijo, da je Canada že u-vozila na svoje ozemlje 57,000 beguncev različnih narodnosti.
vithotapiti v srce.
Torej, zdajle je šola in če vas obiskovalcev iz Amerike, ni preveliko število, se lahko stisnete v kot razreda in tiho kot miška poslušate, koliko angleščine so punce že “pobrale” v teh kratkih tednih. Ko bo pa ob pol desetih šole konec, bodo dekleta prav rade nekoliko posedele v vaši druščini in pokramljale z vami.
Ampak da se ne bo ta ko'ona preveč zavlekla, bom skušal prihodnji teden uganiti, o čem boste klepetali. Zdaj samo to še zapišem, da vam bodo pred slovesom prav rade eno zapele. Samo namignite jim, pa se bodo za hip spogledale, potem pa kot iz enega grla ruknile na primer tisto:
No in — kako se imajo ti Novi Kanadčani? Ali .se hočete sami osebno preprjčati?
Najhitreje boste to dosegli, če stopite v Toronto in poiščete potem vas jaz ne poznam, kak četrtek zvečer
“Slovenka sem, ostati. . .
Slovenka čem
Zamaknjeni boste poslušali in če ne boste med poslušanjem začutili “žganca” v grlu, well,
naj novejše Kanadčanke, slovenske služkinje, ko pridejo skupaj v večerno šolo za angleščino, šele kakih šest tednov so tam. šola je zanje v Holy Rosary School. Dobili jih boste kakih 30 skupaj, to se pravi, da se bo dalo marsikaj poizvedeti.
“Kako se imate, dekleta?” boste vprašali. Trideset smejočih se obrazov bo uprtih v vas in po vrsti vam bodo dekleta odgovarjala: “I no, kar dobro je, kar gre, hvala Bogu!”
• • •
Služijo največ po privatnih h šah, pri katoličanih, protestantih, judih. Službe so jim preskrbele vladne agencije še preden so dekleta dospe‘e v Toronto. Kajpada, glede službe so nekatere bolje naletele ko druge.
Samo enotna, močna Amerika bo mogla biti apostol Eno leto morajo ostati na svo-sloge in enotnosti med vsemi drugimi. Treta je združiti jih mestih, potem bodo svobod' razdrapano Evropo. In v Evropi je rešitev vprašanja, ne in si bodo lahko samovoljno Djokler je Moskva V Evropi močna, bo močna tudi v Aziji prebrale. Pa že zdaj si lahko,
No, še to za danes. Preden boste rekli dekletom, tem slovenskim ‘Novim Kanadčankam,' lahko noč, jih mimogrede vprašajte: “Ali mislite, da vas bodo prišli kdaj obiskat škof Rožman?”
Stavim, da vam bodo roke same od sebe' silile proti ušesom, tak gromek “jaaa”’ bo planil iz tridesetih dekliških grl.
Iz vsega tega vidite, da vas ni treba skrbeti, kakšno pot bodo hodile po tujini ta slovenska dekleta. Zato vam in njim Na svidenje'
Razstava ročnih del SŽZ
Cleveland, O. — Podružnice Slovenske ženske zveze v Clevelandu in okolici se pripravljajo za veliko razstavo ročnih del, katera se bo vršila 4. in 5. decembra 1948 v Slovenskem domu na Holmes Ave. To bo
Ker vse želimo lepe udeležbe od strani članic, zato vas prosimo, da radevolje sežete po vstopnicah, katere bodo poslane vsem članicam clevelandskih podružnic. Na vstopnice bo razdanih več krasnih ročnih del. Torej priporočajte poset tudi svojim domačim in prijateljem. Za odbor,
Ella Starin.
------6-------
Slovo pri odhodu v Florido
Zbogom, mesto Cleveland. Težka je bila ločitev pd tebe, ki si mi dalo zavetišče skoro polovico mojega življenja. Zbogom, sorodniki, prijatelji in znanci. S težkim srcem 3e poslavljam od vas, ker je to zadnje svidenje na svetu. Pojdeva počivat po Vživat lepc-merike. Kdor
Se proti Ameriki, je največji izdajalec, ki bije po dobrotljivi roki Strica Sama, ki nim daje vsega v izobilju. Begunci niso bili nikaki izdajalci, bili so samo proti komunizmu. Saj proti taki vladi, kakor je Titova, je vsak, kdor ni slep ali toliko nadut, da noče videti, kaj se dogaja tam v Jugoslaviji ki pošilja žit« v druge kraje in to brez plačno, ljudstvo pa strada.
Koliko pritožb se bere, kako ljudje bolehajo, ko morajo jesti tisti težki koruzni kruh. Nesrečni narod, narod oslabelih in bolnih ljudi. Ni pa tako, seveda, pri tako zvanih partizanih tam okrog višjih glav. Ako ste brali opis pojedine, ki jo je opisoval nekdo, ki je bil povabljen na kosilo k Titu. Kaj vse je bilo na mizah in kako je tekel šampanjec od miz! Siromaki pa niti koruznega soka nimajo dosti. Ko je neka žena poslala 100 funtov bele moke sorodnikom, so pisali potem, da ko so spekli kruh, da je zadišal sosedom, pa so prišli prosit v dotič-no hišo samo za košček belega kruha, tako so si ga zaželeli.
Ali ni to peklensko življenje, ko je vendar bel kruh naša vsakdanja hrana, tam ga pa nimajo, ko si ga vsak tako želi. Tudi po zadnji vojni je bilo en čas slabo, pa vendar bel kruh so imeli. Jaz sem bila takoj po vojni v domovini, pa je bilo do3ti belega kruha. Sedaj je pa žb toliko časa po vojni, pa je vedno slabše. Tako ni bilo niti pred tisoč leti, da bi bila taka beračija, da morejo iz hiš samo tisti, pišejo, ki imajo obleko iz A-merike, ki so jim jo poslali sorodniki. Pa tisti zapeljanci, naši komunisti, V3e verjamejo tistim nazadnjaškim listom, ki so proti Ameriki pa ki jim po-hane piške iz ust gledajo. V Floridi je neka taka prismoda, ki bere tisti gnus, pa je naredila roko v pest in rekla: “Prokleta Amerika!” Jaz sem ji rekla: “Ali veš, kaj si sedaj potrebna, da bi te samo za te besede zve-
rati s svojimi gorami. Saj ne rečem, da jih nimajo zares precej krepkih, ampak tudi Slovenija nima kakih krtin, če se dobro pogleda. Pripovedo-
v dolarjih.
Glede Amerike se nisem hotel pričkati ž njima, ampak glede rojstnih domovin se pa nisem pustil zapostavljati. Nista mi verjela, ko sem jima pravil, da je Bog najprej ustvaril slovensko zemljo, potem dolgo nič, zatem je nabral nekaj starih kišt in jih raztresel po nekem kraju in rekel, da naj bo to Švica. Ko je pa ustvarjal Nemce, mu je zmanjkalo ilovice, pa je šel in pobral, kar mu je ostalo smeti pri ustvarjanju Slovencev in iz tistih smeti ustvaril Nemce. Hudo sta zamerila, toda moj Vrhničan, ki sem ga po naše opozoril, naj zamahne, če bo treba, je parkrat pljunil, zavihal ro-
vu med švicarskimi gorami, Bahal se je, da če zaivpiješ z ene gore proti drugi, vzame več kot pet minut, predno prileti odmev nazaj.
“To je že nekaj, “ampak to ni še nič v primeri z odmevom pri nas na Gorenjskem. Tam se nahaja nek znamenit kraj, ki slovi po vsem svetu zaradi svojega čudovitega odmevanja glasu. Čudno, da še nista nič slišala o tistem kraju. Imenuje se .Rateče, ki leži pod strašno visokimi gorami. Tam gospodarji ne kličejo svojih družin zjutraj k vstajanju. Tam stopi gospodar zvečer ven pred hišo in zavpije tje pod gore: “Alo! Le pokonci, zapaned!” Po tem gre pa spat. In' zju-
kave in nekaj rekel po naše, ki tl.aj> nekako ob petih) prileti sicer nista razumela, izdelo. se geje odmev nazaj in zbudi vso jima pa je, kaj bi pomenilo v I drueino, da vstane. Kaj bosta švicarskem in nemškem nare-1 pa k tem,u rekla> a?» čju, zato nista skočila v akcijo. Začela sta pa v besedah dokazovati in hvaliti vsak svojo deželo, da bi človek zijal in se križal, da je kaj takega sploh
**.
v Jugoslavijo.””
Babnica, ki dobiva več sto dolarjev najemnine, pa se tako sramotno izrazi! Zakaj ne dajo nagobčnikov takim izdajalskim listom? Vsi tisti, ki so proti Ameriki, naj bi si samo to mislili, kakor si jaz mislim, da kaj bi vendar bilo, ako bi bila v starem kraju med vojno, ali pa sedaj, da bi morala iti skozf tisto grozot polno življenje in trpljenje, kakor nam ga opisujejo pisma iz domovnie.
Na kolenih Boga zahvalim, da me' je rešil take strašne nesreče. Zahvalim pa tudi na kolenih to našo dobro Ameriko, ki' nam daje vsega v izobilju. Naj jo Bog blagoslovi! Seveda, delati je bilo treba in varčevati cent pri centu. So ljudje, ki pravijo: cent ni denar. Jaz pa pravim: “Pojdi na karo ali bus in daj samo 11 centov, pa boš takoj videl, koliko je en cent vreden. Ali pa pojdi v bogate trgovine in boš videl, če ti bodo dali samo za en cent ceneje.”
Kdor malega ne ceni, velikega vreden ni, pravi pregovor.
Naj se ob tej priliki zahvalim moji hčeri Mary za surprise party, ki mi ga je napravila pred odhodom. Prav tako tudi vsem drugim sorodnikom in prijateljem, ki so se odzvali, nama izročili lepe darove in želeli srečno pot. Vzelo bi preveč prostora, če bi hotela navesti vsa imena, zato naj velja vsem skupaj: iskrena hvala.
Vsem skupaj še enkrat kličem: zbogom in zdravstvujte!
Mary 'Modrijan.
Čudila sta se in nista mogla ugovarjati, ker naših krajev še nista videla. Morda je pa le res, kaj se ve.
Se nista razumela
Šef (knjigovodji): “Poleg
vsega tega pa imate še vsako leto šest tednov počitnic.” Knjigovodja: “šest tednov? Saj imamo vendar le po 14 dni.”
šef: “Pa še one štiri tedne zraven računajte, ko imam zali in poslali koruzen sok jest jaz dopust.”
ozdravljen, ker od tistega časa ni več povzdigoval svoje mile domovine. Toda treba je bilo ugnati še Nemca, ki je mislil, da je Rajh nekaj več, kot druge dežele in da so ljudje samo zato na svetu, da bi služili na Nemškem za hlapce. Tudi nanj sem čakal, da mu vrnem in mu dokažem, da ni njegova dežela nič v primeri z Slovenijo.
Pripovedoval je, da ima njegov oče kmetijo na Nemškem, ki da je talko velika, da ko gredo dekle v pondeljek močit krave, se poslove od doma, ker jih ni domov do sobote.”
“Ni hudir,” sem se začudil, “zakaj jih pa ni domov do sobote, kje se pa potepajo?”
“Saj se ne potepajo,” se je pobahal, “ampak hlev je tako daleč od hiše, da jih vzame do hleva in nazaj ves teden.”
“Je res,” sem začel, ko sem malo pomislil, kako bi ga izplačal, “precej obsežno kmetijo imate. Pa to ni nič v primeri s kmetijo, ki jo ima nekdo pri nas.”
“Nu, rad bi vedel, če je tista kmetija obsežnejša od naše,” je rekel radovedno Nemec.
“Čakaj, ti bom povedal, kako obsežna je tista kmetija,” sem mu rekel. “Morda boš imel nekoliko pojma o tem, če ti povedam, da pošlje gospodar tiste kmetije novoporočeni par v hlev, da pomolze krave in morda mi ne boš verjel, če ti povem, da je hlev tako daleč, da prinesejo mleko v hišo' šele njiju odrasli otroci.”
Švicar in Nemec sta se spogledala in nista rekla nobene več. Potem, ko smo se domenili, iz kako slavnih dežel smo prišli, smo njih slavo nosili zaprto v sebi. V lepi zastopnorti smo se vozili ob Italiji in se bližali prelivu med Italijo in Sicilijo, da obiščemo Neapelj, kot so nam povedali na ladji. Vse je kataalo, da bomo obiskali ves svet, predno bomo dospeli na cilj. Kaj vem, kaj je bila treba vtakniti nos v vsako pristanišče.
JANUS GOLEČ:
obllOi.,
liTifli
1 M i
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih
Pri pogledu na prepadeni go- krepljenju se ji je približa)
spodarjev obrali je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne‘bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sa mn a dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solini svetlobi z vprašanjem: “Neža, no — no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?”
Niti prav končal ni radoved-
nosti, že je čul, česar ni priča-
koval in še banj verjel: “Ti la-konca Veržej ska, utonil boš v sodu vina!”
Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških
VESTI
IZ SLOVEHIIJE
najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti?
Gospodarica je bila za odpo-čitek do poteno popoldne v na-di, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je colo trdno zaspala. Po strahu, ka terega je prestala koj po pr vem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto nalogo bodoče prisiljene izvoljenke roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala ju-žina in s preprogo pogrnjena
rali oddaji prašičev. Tako beremo da sta bila na Ježici obsojena kmečka sinova Janez in Jože Podboršek z Ježice št. 10, eden
besed, da je odprl na široko nosilnica, pritrjena ob dva
usta, kakor bi razpotegnil staro [vštricna konja, v kateri je sede-les0 na plotu, ni spravil iz sebe la prav udobno. V že lahkem ni.i besedice v odgovor,' ne pa večernem hladu so odjezdili iz da bi bil pljunil babnici v obraz, Malincev kar po čez na Čren-kakor se je ponašal pozneje'sovce, na Veliko Polano in za-medVeržejci na izmišljeno plat. vili pod Doljno Lendavo v on-
Gospodar in sluga sta jezdi- dotne šume. Jezdili so ob svitu
la izpod'Ptujske gore v Veržej plamenic precej časa v korak
brez pomenkov.
“Hauptman” Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Dra-šeku ali komu drugemu, kaj je zvedel 0 Vidini usodi iz ust ptujkogbrske čarodejke.
Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej. t
III
Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračali Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čaka! je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisni) vsakemu izahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi .bil izrekel le eno glasno besedno si
{Nadaljevanje s 1. ekrani.)
med velikim in malim kmetom. Vsi bodo ob svojo zemljo. Toda sedaj hočejo komunisti ustvariti razpoloženje proti premo-
zgoddba o prašičih nam daje povod, da znova opozorimo nš to, da sedanji komunistični listi pišejo_dejansko samo propagando. Tudi tole o prašičih je samo
žnejšim, kako da samo tem jem- propaganda proti kmetom ih
ljejo prašiče.
OBSOJENI SABOTERJI.
V ljubljanski okolici so že tudi
pravico države, da se vtakne v vsako reč. Tolikokrat napišejo kako stvar, da ljudje ne raore-
3odili prve kmete, ki so se upi- jo več misliti po svoje in slepo
slede. Ne rečemo vsi, toda mnogi.
Za svojo propagando ustvarili partizani tudi
so si svojo
na 6 in eden na 3 mesece. Franc! govorico. V starih časih so ime-Presetnik je dobil 7 mesecev, li rokovnači svojo govorico, se-
Ta je celo udaril z loparjem člana komisije, ki je jemala prašiče. članom komisije je rekel naravnost, da kradejo. (Slišite, kaj takega reči članu državne komisije v Jugoslaviji, kjer je država bog!). Franc Dovč je dobil 3 mesece. Radi protiljud-skih dejanj so bili isti dan obsojeni v Ljubljani nekdanja gostilničarka Fifolt Marija na 18 mesecev, Kralj Danilo na 12 mesecev, Počenja Jože na 6 mesecev, Purgaj Ivan na 6 mesecev.
Tiste, ki se upirajo, ko jim država pokrade prašiče imenujejo -saboterje v sedanji komunistični govorici.
KOMUNISTIČNA GOVORI-Ta
po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber.
Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali iplapoleči plamenčki CA IN PROPAGANDA, vid noyodošlemu. Prečejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Koso prejez-dili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski preku pec iz Bako-vec, Jurij Gdornja, glavar vseh
daj jo imajo komunisti. Mogočne tuje izraze uporabljajo, da se vse bolj skrivnostno sliši. Kmet, ki ne da prašiča je saboter. Kdor ne verjame v Tita, je reakcijonar. Kdor misli, da se da v Ameriki bolje živeti kot ob Titovi koruzi, je izdajalec ali pa celo špijon. In kdor bi rekel, da nista Tito in Stalin največja demokrata, bi se kmalu znašel pred sodiščem, da je razžalil “ljudsko” oblast. Kdor ne zna tega novega komunisitčnega jezika, ne razume, kaj piše ljubljansko časopisje.
V SLAMO SO JIH SKRILI. — Iz tega boja kmeta s komunisti poročajo, da so kmetje prašiče celo skrili v slamo in v kle-
—‘tiSTlIhco
vaji vrečo. - - -----«-----JX,
kopit glavarjevega konja je za-|šeni Vidi in jo odvedel v šotor, gledala Vida že razkrinkane ki je bil natrpan 0 grofovskim
obraze primeroma mladih lju-ilišpom ter bleskom, o k^kr-di, ki je niso bičali s sovražni- šnem se lepi Veržejki doslej ni-
mi pogledi — nasprotno! Kla-jti sanjalo ni. Nad vse prija-
njali so se ji ponižno kakor za-zno in uslužno jo je povabil
povednici. Pregrnili so travo za okusno pogrnjeno mizo,
pod hruško pred omenjeno va-,koje ozadju je stala ženska sjo, razložili na prt izbrane je- 'služinčad, todba ter pevci. Vse di ter pijače, sami so se od-|je čakalo le migljajev, da spre-stranili po običaju slug par ko-'meni razkošno opremljeno je-rakov od gospodarice. Jedli so dilnico v zabavno dvoranico, svinjiinaskruhomkarstojevsaki! ,Vida in Jurij sta večerjala pri svojem konju, ki so se pasli kakor stara zjianca. Gostitelj po travniku.	lin' njegovi služabniki so bili
Vidini možgani so delovali ne- mnenja, da se Vida prav nič ne kaj trenutkov prav napeto, pre- protivi novemu položaju in že
dno se je uverila, da pravzaprav ni več-ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmetčko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih.
' Po končanem telesnem pod-
MTBŠOUOH
ITAMINS?
M«* Mr«*«
lINŠalf
,’«• M* gm t» metm be M «1 ear ML
M dri* Oee-A-tMritfe Vta* teaeeepaše emry MM šeyv I yea en
urnim upsulb , me.
uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine.
Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer naj-veselješi v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož. in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske svestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena ipred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse naj lepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne .pakime.
Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo.
(Dalje pribodnJH)
------o-------
ti, da bi jih "ljudska” oblast ne dobila. Tako v trebanjski vasi Rodine, tako tudi na Čatežu. Kakor na Kranjskem je bil boj tudi na štajerskem. Listi poročajo o mnogih kmetih, ki so prašiče skrili. Tako je v Kup-šincih Svetec Ivan skril prašiča pod voz v slamo, ko je prišla komisija, tej pa pokazal samo male prašiče. Zato imajo sedaj sodišča polne roke dela, da krote kmete, ki bi tudi radi zaklali kakega prašiča doma.
PITALIŠČA. — V raznih krajih so napravili velika pitališča, kamor so nagnali kmetom uro-pane prašiče. Listi se pritožujejo, da je bilo premalo preskrbljeno za ta pitališča in marsikje ni hrane za prašiče. V celjski okolici imajo deset pitališč. V pitališču v Brodah pri Vranskem so morali prve dni zaklati sedem težkih svinj, ker so zbolele.
Tako beremo sedaj dan za dnem o teh pitališčih, o dobrih partizanih, ki se za ta pitališča zavzemajo, ter o hudobnih kmetih, ki čez nje zabavljajo.
PITALI&6E V ST. LOVRENCU. — V Št. Lovrencu na Dolenjskem je bilo že pred mnogimi leti znano pitališče kmetijske zadruge, kjer se je za povzdigo prašičjereje zelo zavzemal župnik Oblak. Tudi to pitališče je prišlo znova v razpravo. Pišejo, “da so v zapuščenih prosotrih v št. Lovrencu uredili pitališče, ki bo služilo našemu delovnemu ljudstvu.” Pri tem list seveda ne pozabi starega župnika. Zaleti se vanj, kakor da bi bil pro-
delovnemu ljudstvu.
ČLAN KOMISIJE SE JE SKRIL. — Naj še eno zanimivo povemo iz tega boja za svinje. Na Mirni na Dolenjskem (take beremo v “Lj. pr.”) je bil član prašičje komisije Vilko Marin. Ko je bilotreba iti po hišah, se je komisiji skril, tako se je bal razsrjenih, kmetov; ^

8. septembra je bilo obsojenih v Ptuju 7 kmetov za 11 utajenih prašičev. Plačati morajo skupaj
50,000 dinarjev. Najvišje je bi. la obsojena Hebar Marija iz Vi-čancev. Plačala bo 15,000 din.
POSLEDICA? — Posledica tega postopanja bo, da bo drugo leto kmet redil manj prašičev in da bo delavec še bolj suhe koruzne žgance jedel.
Lausche za Trumana
Čakata in zopet čakata ... — Gotovo sta bila ta dva kužeta kje m pasjem potovanju med tem, ko se je njiju gospodar izselil. In ker ne znata brati napisa, da je nekdanje njuno stanovanje za v najem, samo čakata, da se jima zopet odprejo vrata.
Pomagajte Ameriki, kupujte
V klor g bende be omamim.
Posebni odmerki premoga za otroke v zapainem Berli-
nu ___V ameriški zoni Berlina dobe družine, ki ima jo dva
ali več otrok pod 10 letom starosti dobijo posebne odmerke premoga za mesec oktober, katerega dovažajo Amerikan-
ei v Bertmu s svojimi transportnimi letali.
Cleveland, O. — “Lausche za Trumana” je toliko poma galo, da je Truman zmagal.
Ko se je naš France izrazil v Akronu, da bo on (Lausche) oddal svoj glas za predsednika Trumana, je s tem zavrnil republikance v Ohio in s tem pripravil zmago za Trumana. V mojem zadnjem dopisu pred volitvami sem omenil, da Truman še ni poražen, da bodo glasovi šteli, da je demokratska stranka ljudska ne pa kapitalistična in da tako moramo mi vsi voliti za Trumana in Lauscheta. Prepričan sem, da Truman ne bo nikdar pozabil Lauschetove pomoči.
Vse se je tako lepo izšlo za Lauscheta in Trumana, da to ni samo njiju zmaga, ampak zmaga za vso demokratsko stranko. Oba imata sedaj lepo priliko, da svoje obljube v korist naroda tudi izpolnita. In prepričan sem, da jih tudi bosta.
Predsednik Truman se je izr&sil, da jo to njegov zadnji termin. Kdo bo prihodnji predsednik?! Demokrat bo skoro otovo, kajti republikanci so tako poraženi, da sami ne verjamejo, da bi še kdaj izvolili predsednika.
Med demokrati je danes prvi Baš sin slovenskega naroda, Frank J. Lausche, ki ni samo prvi v Ohio, ampak prvi v Ohio, ampak prvi v Ameriki, i Prepričan sem, da bomo še dočakati, da bomo imeli Sloven-| ca za predsednika Zed. dr-
žav. Vsi smo veseli in ponosni, da je naš Frank zmagal s tako veliko večino. Zapomnite si to, da »mo Slovenci veliko pomagali do njegove zmage, ampak zavedajmo se tudi tega, da sami bi ga ne bili mogli nikamor spraviti, ker nas je premalo, zato je bilo potrebno, da je dobil tudi druge glasove. Ker se on bori za pravice vseh državljanov, so mu šli ljudje tudi na roke, da je prišel do zmage.
Mi moramo biti sedaj previdni in potrpežljivi, da ne bomo preveč zahtevali ali pričakovali od guvernerja Lauscheta, da mu ne bomo zamerili, ako se ne bo mogel udeležiti vsake naše veselice, godova-nja itd. Prepričan sem, da smo mu mi Slovenci pri srcu, ampak on ni samo naš zastopnik, kajti on zastopa preko sedem milijonov ljudi. In ta urad zahteva zmožnega, pravičnega in previdnega človeka. Vse to in še več je naš Frank.
Frank Mervar
■ELO DOBIJO
ženske
za
čiščenje
Delo od 3:30 zj. do opoldne 46 ur na teden.
Dobra plača od ure.
Halle Bros. Co.
(228):
Dobro se zabavamo
Cleveland, O. — Prav prijetno je čitati, kako je Mr. Debevec raj žal v Ameriko. Jaz skoro ravno tako. Tudi jaz sem se bil seznanil z nekim rojakom, s katerim sva potem potovala skupaj prav do Clevelanda. Tudi mi smo si morali hoditi sami ipp jed. Na ladji nas je bilo korog 1,500, jed so nam
Delo dobi
Sprejme se žensko za splošna hišna dela ob petkih in sobotah. Blizu avtobusne proge. Pokličite FA 1321.	—(226)
MALI OGLASI
vso novo zalogo
po znižanih cenah Ženska spodnja obleka in otroška obleka.
Zelo lepa prilika za nakup božičnih daril
Josie’s Lingerie Shop
17201 Grovewood Ave.
Mesnica in grocerija
Mesnica in “Pick and Pay” dehli ha dveh krajih, a kljub groCerija, jako dobra trgovina
temu je bila vredno gneča in dolga vrsta, kot smo morali čakati.
v slovenski naselbini, poceni naprodaj. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Joseph Glo-Cakal sem po pol ure in več, bokar, 96 E. 74 St., tel. HE da sem prišel do kotla, kjer so16607.	(228))
delili ne preveč okusno jed. Pa!________________________________
me je nekega dne nek Poljak!
ali kaj je že bil, odrinil malo;	Išče stanovanje
iz vrste in stražnik je videl jja^ Nujno rabim hišo za eno dru-
mislil, da se jaz prerivam, po- žino ali apartment stanovanje

Seveda sem šel pobrati klobuk vali in dekoriralli. Kdor ima kaj in mislil stopiti nazaj v vrsto, naj pokliče OR 7490.	(234)
kjer sem prej stal, a mi je u- “	'	-----
kazal, da moram ostati tam,! Stanovanje iščejo kjer je bil moj klobuk obležal. I Slovenska družina 3 oseb išče Kaj sem hotel, ubogaj če ho- 1 do 4 sobe opremljene ali ne-'češ dobiti jest. Mislil sem pa opremljene. Kdor ima kaj
si, ko bi se bilo to zgodilo tam' primernega, naj pusti naslov v pri Sv. Križu, kjer sem jaz do- uradu tega lista, ma, bi bil potegnil iz plota kak
kol in ga ohladi! tja čez pleča takemu človeku, ki mi brani jesti. A na ladji pa ni bilo nič kaj pripravnega za vzeti v roke. In ako bi 'tudi bilo, bi si bil prej dob/o premislil kakor bi storil kaj podobnega. Pa le malo počakajmo, morda se je pa tudi našemu uredniku pripetilo kaj podobnega, saj bo še dolgo tistem škafu, če kaj vem.
Le še dolgo se vozite v tistem škafu, se prav nič ne mudi v Ameriko. Bomo še počakali, ker je res prijetno čitati o takih dogodkih, saj se pri tem vsak spominja na svoje potovanje 'V obljubljeno deželo. Pozdravljeni,
J. Resnik.
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 1 družino, 9 sob, cena $8,500. Treba je urediti zapuščino. Nahaja se na 5810 Dibble Ave. Pokličite EN 5052.	(226)
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 Si. KB «680
81 PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. 00BODJA 01 ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PM (0.
6606 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, lutnlk.
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. SL

Komaj so se otroci dobro spravili v hišo, je že prinesla mati krožnik ocvrtih jajc, zraven iporinila na mizo hlebec kruha 'ter ivelela sinu, naj sede. Ni bilo pravega razpoloženja, vedra beseda se kar ni mogla vžgati, če bi se 'mali bosci ne prerivalli venomer okrog Vida in ne delali kolikor toliko trušča, bi bilo v hiši kar tihotno. Vid jih je spraševal o šoli: v kateri raered hodijo. Manica in Jožej k učitelju: Jožej v tretji razred, a Manica v zadnjega; Lenčica je pa še majhna, hodi k učiteljci v drugi razred. iNjo, dobro, kje je pa Tonč. Tonč je že opravil šolo, zdaj pase. Vid 'se zamisli. TOnč pase, hm‘, najlepše življenje na svetu! Čemu je bilo treba Vidu v mesto, zdaj ne more naprej ne nazaj.
Mati ga molče opazuje. Potem ga prične malp otipavati; vleče iz njega to in ono, a fant je z odgovori skop in skrajno previden. Vendar Poljanka hoče dognati stvar in ji priti do dna, ker se ji zdi pametneje, da dožene zdaj ona, kakor bi dognal šele drevi gospodar.
“Kje so pa oče?” vpraša nenadoma Vid.
“Kosijo,” od vrnejo otroci. “Ste pričeli že s košnjo?”
“E, njivo detelje bosta pokosila s hlapcem,” odverne mati.
“Dr ugi teden pa zares pričnemo s košnjo,” se moško odreže šolar Jožej. “V nedeljo bomo( nabiral kosce.”
“Boš mene tudLaeHftedA9j see, jozejr’
“Ne vem, oče bodo povedali. Zdaj kosita z Jernačem šele za poskušnjo, drugi teden bodo1 prijeli zares. Uu, to bo koscev! Najprvo bodo prijeli ograde, potlej Težmarico, nazadnje Rjavo reber in senožet v Suhem plazu.”
“Ja, kako pa ti vse to veš?” se mu čudi Vid.
“Oče so povedali.”
Tako so prijalzno kramljali ti ljubi otroci, dokler niso končno zaslišali zunaj očeta. Tedaj so jo ucvrli iz hiše, ker so se bal,i da bi jih oče ne našel brez dela.
Glejte Poljanca, zunaj pred hišo nekaj naroča hlapcu. Velik je, mišičast, nekoliko mesnatega obraza, toda mršave brke značijo, da je mož morda hude jeze ali pa trmast. Vsekakor je s svojim strogim ponašanjem gospodar, ki mu je vsa družina v strahu.
Koso dene z rame, in medtem ko si odvezuje oselnik s pasu, stopi na vežni prag Vid. — “Bog daj, oče,” reče fant ter pogumno stopi pred očeta.
“Lej ga, lej, ti sd?” se, začudi -oče ter smehljaje se stisne sinu roko. “Ja, kdaj si pa prišel?”
“Nu, popoldne.”
“Popoldne? Si sporočil? Kdo ti je pa šel naproti?” “Nihče, počemu bi hodil.” “Nihče?” Poljancu se za spoznanje stemni čelo. Ne da bi kaj sumil, le nekoliko užaljenega se čuti. Sin študent, na 'katerega je tako ponosen, ti pride sam in ne pusti očetu veselja, da bi šel s konji in ga ponosno odpeljal s postaje, kakor je bila doslej navada. Ni mu bilo toliko na tem, da je sin morda težko vlekel svoje svtari v klance, temveč očeta je prikrajšal, to je tisto, Čeprav bi šel ponj hlapec, vseeno, Poljančev sin bi se moral pripelajti s konji, kakor se spodobila bi ljudje videli, kako prihaja iz šole Poljančeva dika, edini študent na Kresinju. In Poljanec gospodar bi stopi] na
prag ter ponosno stisnil svoji diki roko. Tako se spodobi in ljudje bi vedeli, da je Poljančeva hiša prva in vzvišena na Kresinju. Tako je bilo pa narobe; dika je stopila iz hiše in podala gospodarju roko. Kakor tihotapec je prišel domov in vsa vas je za slovesno snidenje prikrajšana.
Poljanec je potisnil sina noter, obesil v veži koso, odložil oselnik ter stopil v hišo.
“Kako Pa je kaj v Ljubljani?” je vprašal kar tako, da je pač nekaj spregovoril. Vid mu je razkladal vsakdanje stvari, kar ni Poljanca prav nič zanimalo. Nekaj mu je kanilo na
ljo. Potem ga je vprašal, če je imel dovolj denarja in ali je vse svoje stvari poravnal, kakor je bilo treba. Poljanec ne mara, da bi sin puščal za sabo dolgove. Brez skrbi, fant je vse poravnal, nekaj miu je še celo ostalo.
“Do jeseni boš zdaj doma, ne?" ga vpraša bolj mimogrede ter korači po hiši.
“Nu, seveda,” odvrne sin ter se naglo ozira skozi okno, dai bi nekam hlastnil. “Drugi te-| den pričnete s košnjo, kakor pravijo.”
“Drugi teden, če bo vreme,” odvrne stari.
“O, vreme pa letos dobro kaže.”
“Bomo videli.”
“In trava je tudi kar lepa, kakor sem videl.”
“Kje si jo Videl?”
“Nu, spotoma.”
(Dalje prihodnji?)
Učenjaki trdijo, da se mr-čes dvigne do 20,000 čevljev visoko v zrak. Farmarji gotovo maio. jveKaj mu je imamu u« bi ne imeli nič proti temu, če glavo ter mu pregnalo dobro vo- bi vedno tam ostal.
VSI STE PRIJAZNO VABLJENI NA
VELIKO ODPRTIJO
nove MAHOVE TRGOVINE s čevlji
6125 ST. CLAIR AYE.
(v Lauschefovi hiii)
Bolj mehki, bolj slastni MAKARONI
Naprodaj mošt v sodih
Naprodaj je mošt iz Concord grozdja, novi 50 gal. sodi. Cena je $50 sod. Takoj dopeljemo, če pokličete
EX (020 ali HE (Ul
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimmiiiiiiii
, NAZNANILO!
Cenjenim prijateljem In znancem sporočamo, da smo prenovili prostore naše
GOSTILNE
ter dobili licenco za prodajanje žganja.
Postregli bomo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter okiusnlm prigrizkom. Se priporčoamo za obisk vsem prijateljem in znanjem posebno pa lovcem, ki bodo prisil sedaj na lov v naše kraje.
JOHN KOSVTA
TRUMBULL INN
_____________Rt. 534 — 9 milj južno od Geneva, O.______
-AND THE WORST IS YET TO ČOH »-in najhnjše šel« pride
Začetek odprtije bo v četrtek 1!
ivki gmo preselili ivojo prodajalno s čevlji za 4 vrata vzhodno od dosedanjih prostorov. Prodajalna v teh novih prostorih je mnogo večja in popolnoma preurejena tako, da bomo dali številnim odjemalcem lahko boljšo postrežbo.
'Pridite v našo novo prodajalno, da vam pokažemo najfinejše izbero vzorcev obuvala in sicer najbolj popularnih Red Goose, Acrobat, Crosby Square, Jarman Foot Fashion in druge znamenite izdelke najboljše kakovosti,
po specialno nizkih cenah
ŽENSKE!
Zdaj je prilika, da si nabavite galoše na zipper. Mera do 10. — Spec. cena za odprtijo
$2.79
51 GAUGE NYLON NOGAVICE
malo neregularne 3 pare odjemalcu	# j
Specielna cena za odprtijo	v’
OTROŠKI ČEVLJI
za dečke in deklice vse mere do 3 Specielna cena za odprtijo
$3.97
ŽENSKI KOZUHASTISUPEEUI
reg. $1.49
Specielna cena za odprtijo
97(
MOŠKI PRAZNIČNI OXFORDS
črni ali rujavi
najnovejše mode, Jarman kakovosti reg. $10.95
Specielna cena za odprtijo
$4.95
D&0VNI ČEVLJI
visoki ali Oxford Specielna cena za odprtijo
$4.45
OTROŠKI KLOBUČEVINASTI SLIPERJI
Močna klobučevina Specielna cena za odprtijo
97c
DEŠKI OXFORDS
zelo trpežno narejeni najnovejše mode Specielna cena za odprtijo
$4.97
ZENSKI NOVELTY (mJI
najnovejše mpde reg. $8.95
Specielna cena za odprtijo
$4.93
MOŠKI PRAZNIČNI OXFORDS
famoznega izdelka, jako trpežni 1 Specielna cena za odprtijo
$545
' OTROŠKI GAL0ŠI
s strap — vseh mer Specielna cena za odprtijo
$2.29
Ob tej priliki izjavlja vai trgovec Mandel sledeče:
VSAK BO DOBIL °^ema*c' b°d° vnaPrei dobili vedno naj-
DDIMCDMA RADII rnbo^e obuva,°in P® nalnižJih (enah! M sami ve-rRIIVIcKNU UAKILltSjfe, da se vam obuvalo, kupljeno pri nas, izvrstno
prilo,fa nogi!"