Glas zaveznikov
Leto II - St. 437
armadjski tdneomik A. L S.
Cena 5 lir
NAČELNI SPORAZUM
0 GUVERNERJEVIH OBLASTEH
Danes razprava o umiku zavezniških čet iz Trsta
TRST, sreda 20. novembra 1946
UREDNIŠTVO: Via S. PeUlco 8 ■ Telefon it 93854 in 94443
OGLASI: Cena za milimeter Vikine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20. finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.L. Societi per la Pubbltaiti in Italia, Trst. ul. Silvio Felllco SL 4, tel. 94044. Cena posamezne številke 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
NEW YORK, 20. novembra — Člen 8 statuta, katerega besedilo bodo morali še natančnejše določiti, ki ga jo pa Svet zunanjih ministrov v glavnem sprejel, se glasi: 1. Kandidate za načelnika policije bo določil vladni svet. Guverner bo imenoval izbranega izmed predloženih kandidatov ali drugih oseb po posvetovanju z vladnim svetom. Guverner bo nadalje lahko odstavil načelnika policije po posvetovanju z vladnim svetom. 2. Načelnik policije bo nastavil policijske uradnike in člane policijskih sil ter jih bo mogel tudi razrešiti službe.
mesta, je bila resolucija Egipta, ki obsoja versko in socialno preganjanje ter sovraštvo.
Dr. Well!ngtonu Koo (Kitajska) so ploskali, ko je izjavil, da v svoji pet tisoč letni zgodovini Kitajska n; poznala verskega ali plemenskega sovraštva. Dodal je, »da je Kitajska vznemirjena, ker so na svetu še pokrajine, kjer ni plemenske enakosti*.
Ameriški zastopnik Warren Austin je podprl egiptovsko resolucijo. Britanski zastopnik sir Hartley Shavvcross je dejal v korist resolucije:
«Danes v več državah teptajo osnovne človečanske pravice. Zato bo britansko odposlanstvo z vso silo zahtevalo usta. novitev komisije za človečanske pravice, ki bo sestavila zakonik osnovnih plemenskih, verskih, političnih in človečanskih pravic.*
Egiptovsko resolucijo so sprejeli soglasno. Glavna skupščina je nato prešla na volitev članov Varnostnega sveta.
Tajno so glasovali za tri nestalne člane Varnostnega sveta, ki bodo nadomestili Nizozemsko, Egipt in Mehiko, ki bodo zapustili Varnostni svet januarja meseca. Voditelj vsakega odposlanstva je prišel k votivni skrinjici, ki sta jo čuvala dr. Guy Pertz Cismeros (Kuba) in Jan Papened (Češkoslovaška), ter spustil vanjo zganjen volivni listek. Isti postopek so izvedli pri vo-
Za vprašanja, ki spadajo v njegovo pristojnost, bo načelnik policije običajno neposredno odvisen od oblasti vladnega sveta ter bo od njega prejemal navodila.
2. a) Guverner bo prejemal redna poročila od načelnika policije ter se bo z njim posvetoval o vprašanjih, ki spadajo v njegovo pristojnost.
b)	Guvernerja bodo obveščali o navodilih vladnega sveta načelniku policije, ki bo mogel podati svoje stališče o tem. (Neki drug; sporazum ga pooblašča prisostvovati sejam vladnega sveta in izražati svoje stališče).
c)	(po angleškem besedilu) Guverner bo lahko pozval vladni svet, da ustavi upravne ukrepe, če bi bili ti po njegovem prevdarku v nasprotju z nalogami, ki jih določa statut (spoštovanje statuta, ohranitev javnega1 reda in varnosti ter spoštovanje človečanskih pravic).
V primeru, da bi vladni svet ugovarjal, bo mogel guverner ukiniti te upravne ukrepe ter predložiti celotno zadevo Varnostnemu svetu v odločanje.
Za vprašanja, ki se nanašajo na njegove naloge, kot jih določa sta. tut, bo mogel guverner predložiti vladnemu svetu uvedbo kakršnega koli upravnega ukrepa. V primeru, da hi tega vladni svet ne sprejel, bodo mogli guverner ali vladni svet, predložiti celotno zadevo Varnost-temu svetu, ne da bi prejudicirali spodaj navedeni člen 3.
Člen 9 bo sledil členu 8 a), ki ga je Svet že določil. Ta člen ae glasi: »V primerih, ki p° preudarku guvernerja ne dopuščajo nobenega pklevpnja, če bi ogražalt neodvisnost in nedotakljivost svobodnega ozemlja, (javnega reda in spoštovanja človečanskih pravic), bo guverner lahko odredil in zahteval uvedbo potrebnih ukrepov, katere pa bo treba nemudoma sporočiti Varnost, nemu svetu. V istih okoliščinah bo lahko prevzel, če bo Imel za potrebno, nadzorstvo nad policijskimi silami.*
Molotov je ugovarjal temu, da vnesejo v besedilo besede v oklepajih (»javnega reda in spoštovanja človečanskih pravic*), toda je rekel, da bi mogel sprejeti to točko, če bi v štirih mesecih umaknili zavez-niške zasedbene čete.
Dosegli so se dva sporazuma, čeprav je odvisna končna odobritev od nadaljne sestave besedila. Po prvem sporazum bo krajevni vladi zaupano vzdrževanje odnosajev s tujino. Določili so pa, da bo mogel guverner izraziti veto k vsakemu sporazumu ali dogovoru, ki bi po njegovem preudarku vodil ali mogel privesti do kršitve statuta. Drugi sporazum se nanaša na imenovanje sodnikov, kar bo zaupano guvernerju, razen v primerih, za katere je v statutu izrečno drugače določeno.
Svet bo danes razpravljal o roku za umaknitev zavezniških čet in o bodočem gospodarstvu nove proste luke ter njenem ozemlju.
Včeraj so opustili zasedanje zunanjih ministrov 5 velesil, na katerem bi morali razpravljati o pravici veta. Niso določili nobenega novega datuma za drugo zasedajije o vetu. Niso dali nobenega uradne-pojasnila za ukinitev zasedanja.
^tanevajo pa, da so ga ukinili za-^adl Istočasnega plenarnega zasedanja glavne skupščine in da dajo zunanji ministrom možnost za ^r®^6 tev vseh zadev.
vln ln Byrnes sta se sestala včeraj zju^raj_ Tcme njunega razgovora niso uradno javili. Toda menijo, da sta lzmenjala stališči o vprašanjih mirovne pogodbe z Nemčijo in sta predhodno razpravljala o zadevah, ki jih bodo obravnavali na zasedanju Sveta zunanjih ministrov. Drugi pomembnejši točki na njunem razgovoru sta bili: prehranjevalna na britanskem področju v ln položaj v Palestini.
,lierat »o trije novi člani Zdru-..	1	formalno podpisali
s me ruženih narodov, preden so se prv rat udeležili plenarnega zasedanja	^ Listi.
ne so slovesno Podp, nav_ zočnOsti predsednika »i„
„	,*a Slavne skup-
ščine Paula Spaaka, glavnega tajnika Združenih narodov Trvirve Ueje in pomočnika glavnega mi nika.
-iern^u	^H^anznv'* za j V0Ji!ka s podporo lctslaivj piave
>m. ko so novi člani zavzel, »Voja | taktične vojne operacije.
bijo, ki je dobila 51, Sirijo s 45 In Belgijo s 43 glasovi, Indija je dobila 13 glasov. Te tri nove člane so izvolili za dve leti od januarja meseca dalje.
Pri volitvah 6 članov gospodar-sko-socialnega sveta so Združene države dobile 51, Venezuela 46 in Novi Zeland 44 glasov. Te države sc dobile zahtevano dvetretjinsko večino in so jih s tem izvolili za člane gospodarsko-soclalnega sveta. Libanon s 35, Nizozemska s 33 ln Turčija s 30 glasovi so dobile malo manj od zahtevane večine, ki je 36 glasov. Potrebne sc nove volitve za ostale tri sedeže.
Kandidati za ostale tri sedeže v gospodarskem in socialnem svetu so zdaj Libanon, Nizozemske, Turčija, Jugoslavija, Bela Rusija in Poljska. Pri zadnjem glasovanju so dobile Jugoslavia 25 ln Poljska 10 glasov.
Veliko zanimanje-med opavovalci je povzročilo dejstvo, da je Indija pri volitvah v Varnostni svet dobila 13 glasov. Močno je prepričanje, ki temelji na matematičnih računih, na razdelitvi glasov in na znanih stališčih določenih odposlanstev, da so Velika Britanija in britanski Commonwealth ter sovjetska skupina glasovali za Indijo. Zanimivo je, da vsi ti glasovi skupaj znašajo 11. Kakor js znano, sta Latinska Amerika ln arabska skupina glasovali za Sirijo.
Pri računanju možnih glasov za Indijo ne vključujejo Južne Afrike, ki bi drugače povečala celotno število glasov britanske in sovjetske skupine na 12, to je za eno manj od dobljenega števila. Menijo, da je dodatni glas za Indijo dala Turčija iz strogo muslimanskih interesov.
Pri drugem glasovanju za gospodarski in socialni svet je Litra-
Pomoč ISA zaveznikom 50 milijard dolarjev
WASHINGTON, 20. novembra — Zakladno ministrstvo Združenih držav je sporočilo, da so izdali več kot 50 milijard dolarjev za pomoč svojim, zaveznikom med vojno v smislu zakona o zakupu in posoji. Skupno znala točno 50,596,698.489 dolarjev, od katerih so 48 in pol milijard izdali državam, ki so se okoristile s to pomočjo, ostanek pa gre za upravne izdatke in izdatlee druge vrste. Poročilo zakladnega ministrstva se nanaša na dobo od 11. marca 1941, ko je zakon o zakupu in posoji stopil v veljavo, pa do vključno 31. avgusta 1946. V tej dobi so Združene države dobile v zameno posojil v skupnem znesku 7 milijard in 387 milijonov dolarjev.
Glavni koristnik zakona o zakupu in posoji je bila Velika Britanija, ki je prejela 31,367,559.327 dolarjev ter je dobavila v zameno blaga za 6,319,792.047 dolarjev.
Kot jo objavilo amerišico zakladno ministrstvo, znašajo skupne vsote pomoči drugim driavam po zakonu o zakupu in posoji do 31. avgusta 1946 sledeče zneske (zneske, ki so jih države dale v zameno, smo postavili v oklepaj): Francija 3,230,660.198 dolarjev (867,781,144 dolarjev), Kitajska 1,557,399.993 (3,672.000), Nizozemska 146,000.426 (2,212.899), Belgija 153,235.-210 (191,215.983), Češkoslovaška 503.265, Turčija 26,659.104, Norveška 52,216.602, Sovjetska zveza 11,266,642.270 (2,212.697).
Znesek več kot 459,000.000 dolarjev so nakazali po zakonu o zakupu in posoji ameriškim. , republikam južne poloble. Bra-zil je prejel glavni del: več kot 332 milijonov dolarjev.
Beograjska ,,Borba"
o praškem lislu »Svobodne Noviny"
litvi šestih novih članov gospodar- non dobil zahtevano večino z 41 sko-socialnega sveta. Za člane Var- glasovi, Turčije je dobila 32 in Ni-nostnega sveta so izvolili Kolum-1 zozemska 30 glasov.
Beograd, 20. novembra
Tanjug poroča: Beograjska «Borba» je ostro obračunala s praškim listom «Svobodne No-viny», ki je pred kratkim priobčil vest o obisku jugoslovanske, ga pevskega zbora »Kolo* na Češkoslovaškem. List »Svobodne Noviny» (80. oktobra) je opisal navdušenje jugoslovanskih gostov, ki so hvalili vzorni red na Češkoslovaškem. List je dodal: «da so bili Jugoslovani posebno presenečeni nad dejstvom, da se češkoslovaškemu ljudstvu ni potreba bati političnega ali drugega preganjanja in ‘da češkemu ljudstvu ni potreba iskali zatočišča po planinah.*
«Borba» pravi v svojem odgovoru:	»Gospodom od lista
«Svobodne Noviny» očividno ni všeč novi red v Jugoslaviji. Na podobne članke sploh ne bi odgovarjali, če ne bi ti članki prišli iz bratske prijateljske in zavezniške Češkoslovaške.* »Borba* zaključuje svoj članek: »Take izmišljotine, kot jih priobčuje liot «Svobodne Novi-ny», v novi Jugoslaviji ne bi bilo mogoče priobčiti, kajti tak članek bi povzročil val ogorčenja in bi oblasti tako pisanje preganjale z vso silo ljudskih zakonov.*
— Nizozemska vlada je na podla, gi sporazuma, ki so ga sklenili nizozemski in indonezijski predstav, niki, de faeto priznala republikansko Indonezijsko vlado kot oblast ki je v veljavi na Javi, Maduri in Sumatri.
Povojna obnova
ZAPISKI
4 mm**
Splovitev 20.000 tonske ladje «Argentine Star» v Birkenhcadu
De Gasperijev odgovor
Toglialliju zaradi vojnih ujetnikov
RIM, 20. novembra. — Prcdsedništvo ministrskega sveta poroča:	nekaterih časnikarskih poročilih, zlasti pa v poro-
čilu agencije ANA o govoru, ki ga je imel v soboto v Livornu Palmiro Togliatti, tajnik italijanske komunistične stranke, pripisujejo predsedniku ministrskega sveta De Gasperiju odgovornost zaradi zadrlavanja italijanskih ujetnikov v Jugoslaviji, čel, da je vrnitev on zakasnil zaradi volitev.
Čeprav verzija uradnega rimskega organa omenjene stranke ne pripisuje te trditve govorniku, je prav, če v dokaz rasnice pojasnimo, da je italijanska vladla stalno zastavljala vse svoje sile za vrnitev vojnih in civilnih ujetnikov iz Jugoslavije ali katere koli druge države, ki jih zadržuje. Glede Jugoslavije so bili posebno številni poizkusi divizije Garibaldi za ustanovitev italijanskega oddelka v Beogradu, toda na ponudbo preko Svete stolice, da bi poslali misijo, so prejeli odklonilni odgovor.
Ob koncu februarja je komisija podpirala na vse načine potovanje v Beograd, ki ga je napravila misija, ki so jo sestavljali zastopniki združenja vojnih invalidov in pohabljencev, katero je vodil član Consulte Ugo Gtovacchini, generalni inšpektor omenjege združenja.
Ta misija pa ni megla zadostiti svojemu plemenitemu namenu. V zvezi- z njenimi informacijami, na podlagi katerih bi bilo primerno poslati maršalu Titu demokratsko neuradno misijo, je minister za povojno pomoč predložil De Gasperiju, naj pošljejo novo komisijo bivših bojevnikov, pohabljencev (n bivših partizanov, pod vodstvom Giulia Paietta. Predssdništvo ministrskega sveta ni samo- odobrilo te druge pobude, ampak je prevzelo vse stroške kot pri prejšnji Ker pa doslej jugoslovanska vlada ni drla svojega enullaostan, je bilo misiji doslej • nemogoče odpotovati. Odveč je dodati, da bo vlada pripravljena upoštevati kakršni koli predlog za podporo ali pospešitev skrbno pričakovane vrnitve iz Jugoslavije italijanskih ujetnikov, kakor tudi civilnih deportirancev
Bitka na meji
med Grčijo in Jugoslavijo
ATENE, 20. novembra. — Vojački krogi v Atenah so včeraj v zgodnjih urah uradno objavili, da so popolnoma osvobodili področje okrog gore S kr a v bližini jugoslovanske meje 4- ki je bilo pred kratkim prizorišče ponovnih hudih bojev med rednimi grškimi četami in uporniškimi tolpami. Oddelki grške vojske so dospeli do jugoslovanske meje, preko katere so se — kakor pravijo — uporniki umaknili pod zaščito mraka.
Nekateri grški vojaki, katere so uporniki ujeli, trdijo, da so bili med uporniki, ki so napadali prednje grške postojanke na gori Skra, «,jugoslovanski vojaki v uniformah».
Iz verodostojnih vojaških virov v y nedelJo nckoUko po dvanajsti
Atenah se je izvedelo, da so popolnoma razčistili področje pri gori Skra v Makedoniji, potem ko je nastopilo grško letalstvo in topništvo.
Položaj v področju okrog grške prednje postojanke Notije, ki je ka. kih 5 km od jugoslovanske meje, je še nadalje nejasen, potem ko so grški topovi odprli ogenj in raz. pršili «močns oddelke* upornikov.
Zadnja poročila pravijo, da poskušajo ojačenja grških čet na tem področju pregnati «močan oddelek* upornikov, ki so zasedli del neobljudenega gozda med vasjo Aetorak in jugoslovansko mejo.
Grški ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris je potrdil, da «je ob grško-jugoslovanski meji v teku huda bitka med približno 600 u. porniki in oddelkom redne grške vojske.*
uri opoldne je grškim četam uspelo odbiti napade in osvoboditi postojanke pri Arcangelu; boji so se nadaljevali okrog Rotije.
Po poročilih, ki so prispela v A-tene, imajo grški uporniki v gorah v zahodni Makedoniji zd3j v svoji
Ipsilantisa in Lassanisa so uporniki razširili svoje področje na področju Grevene v najzahodnejšem delu Makedonije ter ustanovili svoj glavni stan v vaseh Antharkla ta Melissa.
Več vasi področja, ki je pod vlado «kapetaniosa» (šefa) Lassanisa
oblasti 100 vasi, kjer izdajajo svoj je le dve do tri milje oddaljenih od časopis in izvajajo svojo oblast. mesta Grevena, kjer Je posadka gr-Pod vodstvom bivših učiteljev | ške vojske in orožništva.
Koristen nauk
Ameriški vrhovni državni tožilec Robert Jackson je nedavno govoril študentom univerze Buf-falo o niirnberškj obsodbi nacističnih vojnih zločincev. Omenil je fašistične režime na splošno in dejal:
«Ncmčija ni edina država, kjer je vladajoča stranka uporabljala te metode (masovno preganjanje narodnostnih manjšin in krvavo zatrtje vsake opozicije), da bi se s silo vzdržala na oblasti. Opozicija proti marsikateremu totalitarnemu režimu doživlja danes isto usodo, kot jo je doživljala opozicija v Nemčiji, v veliko korist bi bilo, če bi se državniki zavedali, po kakšnih načelih so zavezniški sodniki sodili v Nurnbergu.n
Pravijo, da so uporniki oboroženi s težkim orožjem ter da so napadli ne samo prednje postojanke na go. ri Skra, temveč tudi oddelek grške vojske, pripravljen za obrambo meje.
Poročila, katera je tiskovno ministrstvo dobilo iz Soluna, pravijo, da so v nedeljo zjutraj oborožene tolpe, ki «so prišle iz Jugoslavije*, ponovno napadle prednje postojanke pri Arcangelu in da vrši grška
Pariško zboroi/anje ustanove UNESCO
PARIZ, 20. novembra. — Včeraj se je v Parizu začel edinstveni poizkus v mednarodnih odnošajih z otvoritvijo prve splošne konference ustanove UNESCO (vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija Združenih narodov).
Prvič je zdaj ta mednarodna
stanova v uradni obliki pričela svojo delavnost z izraženim namenon preprečevati vojno in pospeševati prijateljstvo in trajno razumevanje med državami s tem, da bo izvrševala načrt intelektualnega sodelovanja, katerega so znanstveno izdelali.
Konferenco je uradno otvoril francoski ministrski predsednik Georges Bidault pri svečanosti, ki je bila v amfiteatru Sorbonne. Bi-'lault in 30 osebnosti kulturnega sveta so zasedli govorniški oder nasproti klopem, ki so bile okrašene z zastavami 53 driav.
Po Bidaultovl otvoritveni izjavi je profesor Pierre Roussrj, prorektor pariške univerze, v dobrodošlici delegatom omenil geslo ustanove UNESCO, ki je: «Ker imajo vojne svoj začetek v razumu ljudi, je treba v razumu ljudi zgrudili obram bo miru.s
Voditelj britanske delegacije David Hardman je dejal: «Za Francijo in za svet angleškega jezika je svoboda življenjska sokrvica demokratičnega sistema. Na tej konferenci ustanove UNESCO, katera predstavlja največji dogodek, ki se je kdaj koli zgodil v kulturnem svetu, čutimo, da bomo v sodelovanju z delegati mnogih držav delovali za človečanski duh»
Marcel Nacgelen, francoski minister za vzgojo, je dejal delegatom,
da se (ruti Pariz visoko počaščenega, da je središče tako velikega svetovnega kulturnega napora. Ko je očividno misiil na Sovjetsko zvezo, ki je odklonila povabilo, da bi poslala delegacijo na konferenco in katera se ni včlanila v ustanovo UNESCO, je dejal: «Z zaskrbljeno nestrpnostjo pričakujemo dan, v katerem, se nam bo pridružil prijatelj, ki je še vedno odsoten. Naše goreče upanje je, da bi ta kat hitro zavzel svoj prostor na tem duhovnem zboru držav.y>
Bidault je obžaloval odsotnost Sovjetske zveze na konferenci Bidault je nato izrazil upanje, da bodo še druge evropske države pristopile k ustanovi UNESCO, da bi dale Evropi prostor, Jci ji pripada v kulturi, Ko je označil poslanstvo ustanove UNESCO, je dejal, da bi konferenca morala narediti osnovo za večjo izmenjavo obvestil v svetu in za medsebojno razumevanje med Združenimi narodi. Ustanova UNESCO bi morala tudi ščititi svobodo misli in besede ter jamčiti intelektualne odnošaje, katere ne omejujejo tarifne ovire in jezovi imperializma. Dodal je, da bi ustanova UNESCO 'morala poskušati, da doseže svetovno edinost, ki je težnja vseh filozofij in civilizacij, in v kateri bi tako posamezniki kakor države ohranile tvojo neodvisnost izražanja.
Volitve v H'
omuniji
Po prvih vesteh zmagala seveda vlada Romunski odgovor: „Nezadovoljiv“
BUKAREŠTA, 20 novembra — Včeraj so bile v Romuniji po 1. 1937 prve volitve, pri katerih je romunski narod izvolil 414 parlamentarnih poslancev., število vseh volivcev, ki so bili vpisani v novih seznamih, katere so pred kratkim sestavili, znaša 7,968.714; vseli kandidatov, ki predstavljajo 20 političnih organizacij, je bilo 3.200. Glavne opozicijske stranke so bile: narodna kmetska stranka (voditelj Jnliu Manin), narodna liberalna stranka (voditelj Jon Bra-tianiu) in socialdemokratska stranka (voditelj Titel Petrescu). Vsaka izmed teh treh strank je postavila pri volitvah svojo listo, ker niso uspeli poizkusi, da bi sestavili skupno listo.
Končne izide romunskih splošnih
volitev bodo naznanili prihodnji jutri. Glasovanje se je nadaljevalo danes In pričakujejo delne iziide do danes opoldne. .
Bukarcštanski radio je sporočil, da prvi volitvenl izidi pri romunskih splošnih volitvah kažejo na veličastno zmago vladnega bloka, ki ga vodi komunistična stranka. Le prav malo volivcev je oddalo svoje glasove opoziciji in pristaši Bratianove liberalne stranke so tako rekoč sploh izginili, pravi bukareštanski radio.
Predstavnik ameriške novinarske agencije Associated Press pa poroča, da so opozicijske stranke vložile protest pri zavezniški nadzorstveni komisiji zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale na mnogih votivnih mestih v Bukarešti. Liberalni dnevnik »Manchester Guardian* je včeraj pisal o volitvah v Romuniji:
»Današnje volitve v Romuniji ne bodo prinesle miru tej državi. Zdi se, da je zdaj prav tako malo iz-gledov, kakor jih je bilo v zadnjem času, ali pa splošno od 1918 dalje, da bi izvolili parlament, ki bi predstavljal voljo romunskega ljudstva.
»Izbirati je mogoče med vladnim »demokratskim blokom*, katerega sestavlja šest strank, In katerega nadzirajo komunisti, ter med opozicijo, katero predstavljajo stare »zgodovinske* stranke. Ta izbira je dokaj borna. Vlada je imela, v rokah vse adute, s katerimi pa je slabo igrala ln je kljub — ali pa morda zaradi — tega, ker jo podpirajo Sovjeti, v velikem strahu za svoj položaj.
»Vlada je odkritosrčno poskušala tlt' lojalna do madžarske manjšine v Transilvaniji, kar opozicijske stranke nikdar niso bile. Vlada bo dobila pri volitvah glasove, katere potrebuje, ker ji njeno stališče narekuje, da jih mora dobiti. Vendar pa ne bo miru v Romuniji, dokler se ne bodo pojavili novi voditelji, katere bodo kmetje mogli razumeti in jim zaupati.*
Iz uradnih krogov v Romuniji javljajo, da Romunija obsoja drugo britansko noto, s katero Britanija prctesMra zeradi pretdemo-kratskega ravnanja v vol.vni kampanji. Romunija ne odobrava niti
bistva britanskih obtožb, niti pravice Vel:ke Britanije sprožiti jih, ter se sklicuje na podrobno noto, ki jo je poslala Vel ki Britaniji 7. novembra.
Vršilec dplžncsti ameriškega zunanjega ministra Achcson je izjavil, da so prejeli odgovor na zadnjo a-meriško noto romunski vladi glede romunskih volitev.
Na vprašanje, če je bil ro. munski odgovor ameriškemu zunanjemu ministrstvu zadovoljiv ali ne, je Achcson odgo-v°ril, da je iz romunske note razvidno, da niso z izmenjavo not med Združenimi državami in romunsko vlado dosegli nobenega uspeha.
Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo neuradni prevod note romunskega zunanjega ministrstva.
Noto je naslov.l romunski zunanji minister George Tatarescu na ameriškega zastopnika v Romuniji Burtona Y. Berlya.
Besedilo note se glasi:
»Čast mi je potrditi prejem Vaše note z dne 16. novembra 1946. Romunska vlada je imela po preučitvi njene vsebine z največjo pozornostjo za potrebno potrditi v svojem odgovoru stališče, ki ga je že izrazila v noti z dne 2. novembra ter zagotoviti ameriški vladi, da demokratska načela svobode in pravice, ki jih navaja Vaša nota, so in bodo ostala stalni vodnik njenih dejanj pri sedanjih splošnih volitvah in pri uresničenju velikih reform, k; imajo namen preurediti temelje romunske države. Ob tej priliki ponavljam zagotovilo svojega visokega spoštovanja.*
IVaiodila Tarchianiju
za pogajanja z Jugoslovani
NEW YORK, 20. novembra. — Italijanski veleposlanik v IMashingtonu Alberto Tarchiani je prejel navodila svoje vlade, naj stopi v stik z jugoslovanskimi zastopniki v New Yorltu in naj jih povabi, da stavijo konkretne predloge za pričetek neposrednih italijansko-jugoslovanskih pogajanj o vprašanju Trsta in meje.
ELLIOTT ROOSEVELT
NA OBISKU V MOSKVI
Moskva, 20. novembra Predsednik sovjetskega združenja za kulturne odr.ošaje s tujimi državami Kcmenov je priredil kosilo v čast Elliottu Rooseveltu m njegovi gospej Fay Emerson, ki sta na obisku v Sovjetski zvezi. Kosila so se udeležili: pomočnik zunanjega ministra ZSSR Dekano-zov, podpredsednik sovjetskega združmja za kulturne odnošaje s tujimi državami Karaganov, zastopnika zunanjega ministrstva Terapkin in Molohkov, predsednika oddelkov združenja za kulturne odnošaje s tujino Gerasimov in Pudovkin, general Galaktionov, polkovnik Pokriškin, ki je trikratni heioj Sovjttske zveze In Stalinov nagrajenec, zastopniki sovjetske kinematografije in pisatelji.
V krogih konference menijo, da bi morala biti kakršna koli neposredna pogajanja v skladu « sklepi, ki so jih že sprejeli štirje veliki in s tistimi, ki jih bo Je sprejel Svet zunanjih ministrov.
Izvedeli so, da se bo italijanski zastopnik udeležil seje gospodarskega odbora Svzla zunanjih ministrov in ga bodo povaftili, naj razloZi svoje stališče do glavnih gospodarskih točk italijanske pogodbe, o katerih zdaj razpravljajo izwdenci štirih velesil.
Italijansko zunanje ministrstvo je sinoči uradno potrdilo, da je prejel italijanski veleposlanik Tarchiani omenjena navodila.
Sovjetski zunanji minister Molotov je poslal italijanski vladi pismo, t> katerem pravi, da je Sovjetska zveza naklonjena predlogom za neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Dalijo o blaškem vprašanju.
KAJ JE FAŠIZEM
V celosti je nacionalsocializem »mistika*, ki se poraja popolnoma iz preteklosti in iz nemškega duha, boljše povedano:	iz germansko-
pruskega duha. To je ideologija sodobnega pangermanizma. Nacionalsocializem se razlikuje v mnogih »teoretičnih* zaključkih od načel italijanskega fašizma.
Toda praksa italijanskega fašizma ln nemškega nacionalsocializma je pokazala, da se ni potrebno resno baviti s tema ideologijama, ki ju, poleg ostalega, niso imeli za resne niti njuni cinični in brutalni voditelji. Njihovi »zlepljeni programi* so imeli eno samo nalogo: s pomočjo »grobe socialne demagogije in revolucijske terminologije delovati na neizobražene množice naroda in s težko razumljivim ideološkim pavlihovstvom razpihovati njihove nagone in strasti bolj, kakor pa vplivati na njihov razum.*
Trdijo, da je fašizem dete kapitalizma ln pri tem kažejo na dejstvo, da se je fašizem najprej boril proti socializmu, posebno proti marksističnemu ln komunističnemu — od koder si je, kakor je jasno, nekatera pojmovanja tudi izposodil. Toda fašizem se je prav tako boril preti svobodnomiselnl inteligenci in protj demokraciji — dokler ni seveda duhovno ln politično ko-rumpirann inteligenca stopila v njegovo službo. To odkritje nas vodi, da iščemo koren fašizma na drugem popriscu.
Pravilno so rekli, da »fašizem ni samo gospodarsko vprašanje; nič manj ni psihološko vprašanje ali socialno-psiholoeko.*
Fašizem je sestavljena pojava, ki Jo moramo osvetliti z vseh strani. Beneš Je dejal, ko je govoril o »oboževanju narodne države ln Vodje*, da je tu že mogoče govoriti o »verski mistiki, ki sijajno deluje na nemlsleče množice in katera dovoljuje duševno utrujenemu povojnemu človeku, da sploh ne misli.* Svoja razmišljanja o nacionalsocializmu je češkoslovaški predsednik Beneš zaključil z ugotovitvijo, da jf to na kratko »proizvod naroda in režima, ki dokazujeta Izrazita znake težke duševne bolezni, politične nerazvitost# in dekadence ter socialnega in moralnega razvrata.*
Ce se v spominu vrnemo na nedavno preteklost delovanja in razvoja fašizma in nacionalsocializma, se ne moremo izogniti vtisku, da je potrebno razlikovati »Vodjo* od vodenih, boljše povedano: »zavedenih* ljudskih množic.
Videti je, da je potrebno iskati vzroke za vse to v povprečnosti racionalnega individuja (intelektualca) in instinktivnega ter primitivnega masovnega človeka: racionalizem in voluntarizem. Tu je razlika med moralno razvitim in šolanim posameznikom, kt je zrel za demokracijo, in ljudsko množico, ki je neizobražena, na pol izobražena, moralno nerazvita, politično nesamostojna in ki se rada osvobodi politične odgovornosti s tem, da se sama podvrže avtoriteti »Vodje*. Pri ocenjevanju fašizma se na vsakem keraku vsiljuje vprašanje kolektivne psihologije masovnega človeka.
Za fašizem so značilne njegove metode, ki *o preračunane na efekt pri širokih ljudskih množicah (parade, marši, radijske oddaje, reflektorji, dvorjenje ljudskim množicam in kolektivu, oboževanje naroda in države, masovni teror, apeliranje na nizke masovne instinkte, frazerstvo). Goebbelsov izrek:	»Ko slisim besedo kultura,
zgrabim za revolver!*, je izraz tega lr.va za elektom pri ljudskih množicah. Primer za izraz masovne histerije in sentimentalnosti so pokazali Nemci z geslom: »Lieber Fueh-rer, sei so nett, zelge dlch am Fen-sler^jrctt* (»Ljudi Vodja, bodi tako deber in se prikaži na oknu!*).
Vse to nam kale vprašanje masovnega človeka, ki je moralno razvraten ln ne priznava več verske avtoritete, ki pa se danes lovi ln išče varno oporo. Masovni človek Je proizvod sodobne družbe, katere tehnični razvoj je prehitel kulturo srca in duha.
Zaradi tega lahko na vprašanje »Kaj je fašizem?* na kratko odgovorimo z geslom, ki Je nepopolno kot vsako geslo, vendar se stvari približuje: fašizem je masovna politika.	(Konec)
RIMSKI ATENTAT
Rrn, 20. novembra Glede preiskav o atentatu na britansko veleposlaništvo je Italijan-ska policija izvedla nadaljnje številne aretacije; to so še vedno tuji Zdje. V polici jekih krogih imajo tdaj upanje na uapešen izid poizvedb. Glede devetih im ‘n — vsi tuji Židje — ki jih je dobila pariška policija od osebe, ki jih je označila kot avtorja atentata na veleposlaništvo, vrši rimska kvestura tudi v tern smislu poizvedbe. Policija pa je izjavila, da je precej skeptična glede verodostojnosti te informacije.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
STALINOVA ZAHVALA MARŠALU TITO...
Beograd, 20. novembra Generalisim Stalin Je poslal maršalu Titu sledečo brzojavko: »Prosim, da »prejmete izraze moje hvaležnosti za Vaše , prisrčne pozdrave in najboljša voščila od 29. obletnici velike oktobrske socialistične revolucije*.
...M SE GISPERIJil
Kirn, 20. novembra Predsednik De Gasperi je prejel z Moskve sledečo brzojavko: »Izvolite, gospod predsednik, »prejeti mojo zahvalo za Vaše čestitke ob 29 obletnici ustanovitve scvjetsk« države. J. Stalin.*
20 novembra 1946
Mesto oh bregovih Mississififiija
•protidrzavna
OPOZICIJA*
Atene, 20. novembra Vsi poslanci opozicije v grškem j parlamentu so zapustili dvorano, ko J'h Je ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris obtožil, da »vodi-[ jo protidržavno opozicijo.*
VPRAŠANJE BEGUNCEV
New York, 20. novembra
SMmlai in človečanski odbor Združenih narodov je včeraj zavrnil predlog, da bi izključili begunce, ki se nočejo vrniti do-m®Y» °d uživanja ugodnosti mednarodne begunske organizacije. Sovjetska zveza, Bela Ru-tuja in Poljska so skupno predložile, naj bi črtali iz osnutka ustave o mednarodni be-pmski organizaciji člen, ki vsebuje določbe o tej pomoči. Britanski predstavnik je dejal, da je mnogo beguncev, katerih domovi niso le v državah s spremenjenim političnim režimom, marveč tudi v področjih, kjer je bila državna pripadnost izpre. nienjena. Rekel je, da je na tisoče nedolžnih ljudi, ki čutijo, da se ne morejo vrniti domov.
Le-ti morajo uživati koristi med-narodne begunske organizacije.
DELAVCI
PROTI DIJAKOM NA DUNAJU
Dunaj, 20. novembra Včeraj je moralo nastopiti nad 100 avstrijskih policistov, da vzpostavijo red na dunajski univerzi, ko so velike organizirane skupine delavcev priredile protestno demonstracijo proti prisotnosti domnevnih nacistov med dijaki pri volitvah na univerzi. Delavci so nosili protina-cistične napise ter korakali okrog \ienih državah je izrodi predsed-
univerze. Videti je bilo, da policija
ni zmožna preprečiti pretepanja (lijakov, vzela pa je v varstvo številne ranjence.
Listi dunajskih, levičarskih strank «o ie več dni uvrščali protestna članke proti domnevni prisotnosti nacistov med dijaki. Ravnateljstvo univerze je izjavilo, da je bila celotna zadeva pretirana in da so dijake »pregledali*, preden so jih vpisali. Neki univerzitetni profesor je izjavil agenciji »Reuter*: »Vsako osebo, ki ni član kak« levičarske stranke, ožigosajo takoj za nacista*.
Minneapolis je eno izmed naj več jih središč trgovine z moko na svetu in leži ob obeh bregovih reke Mississippi v julnozahodnem delu države Minnesota. Poleg tega je tudi tovarniško središče za proizvodnjo poljedelskih strojev, livarskih in strojniških proizvodov ter za lelezne predmete in pohištvo; je tudi središče velike industrije za maslo in sir. Mesto ima mnogo lepih parkov, v katerih je 22 naravnih jezer. Izmed kulturnih ustanov ima univerzo, PacPhailovo glasbeno šolo in minneapolsko šolo lepih umetnosti. Mesto ima več kot 490.000 prebivalcev Slika kaže del mesta.
TRŽAŠKA KRONIKA
Visoki zavezniški častniki pri paradi policije
Danes ob 14. uri bo v vežbalni šoli v vojašnici Bcleno parada, katere se bo udeležilo 150 civilnih agentov v novih uniformah. Sedem policijskih edinic bo korakalo pred več visokimi zavezniškimi častniki. Mimohodu bedo p-sostvovali poveljnik britanskih sil CMF, general sir John Harding, KCB, CBE, DSO, MC, poveljnik 83. pehotne divizij« general Bryant E. Moore, poveljnik I. oklepne divizije general C. L. Loewen, CB, OBE, DSO in višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bovvman, SCAO.
Edinice bo najprej pregledal general Harding, nato pa bodo v mimohodu korakale pred tribuno. General Harding in polkovnik Bow-man bosta imela nagovore.
Polkovnik Bovvman pregledal drevesnice in priprave za pogozdovanje
Včeraj si je višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bovvman v spremstvu raznih elanov svojega glavnega stana ogledal drevesnice in naprave za pogozdovanje. Skupino je vodil šef poljedelskega urada ZVU stotnik Lester Weil, spremljala pa sta jo šel pokrajinskega gozdnega urada inženir Antonio Scaia in ravnatelj dre. vcsnic inženir Matteo Soff.'o.
Ogled so začeli v drevesnici Villa | Na Bazovici so prvotno drevesni. Giulia, kjer so skoraj končali delo j Co zgladili že leta 1887. Oddelek na dveh poljih s površino 1 ha. De- j »Public Works» je drevesnico raz-lo je začel v aprilu oddelek «Public širil na površino pol hektarja. Pol-Worka» ZVU; stroskj bodo znašali | leovnik Bovvman je obiskal tudi to 4 milijone lir. V tej drevesnici so | drevesnico, nato pa s: je v Bazzoni zasadili 1.800.000 drevesc. Ko bedo i pri Bazovici ogledal delo, kjer pri-
dovolj razvita, jih bodo presadili na odprta polja. Vsadil; so veliko število cipres, hrastov in raznih smrek.
Osem in štirideset estonskih beguncev je na dveh slabih čolnih preplulo Atlantski ocean. Zatekli so se v Zdrulene driave. Begunci bodo dobili dovoljenje, da ostanejo v Združenih državah.
• * *
Pri eksploziji mine v bližni Tel Aviva je bilo ranjenih 10 britanskih vojakov. Mina je eksplodirala s pomočjo elektrike in je odnesla v zrak vojaški avtomobil I. padalske brigade.
* • *
Britanska «Home Fleetn se je po 4 dnevnih vajah v bojih proti podmornicam, rušilcem-, bojnim letalom in napadom na konvoje vrnila v pomorsko oporišče Portland. Pri vajah so uporabljali najnovejše obrambne načine.
• * *
Neko letalo ameriške mornarice je doseglo pov rekord v napretrga-nem poletu brez oskrbovanja. Letalo je ostalo v zraku več. kot teden dni, ali točno 170 ur in 18 minut.	, ,
Argentinski veleposlanik v Zdrv,-
da odkril stare vikinške ruševine in kamenito nakovalo za izdelovanje primitivnega orodja. Našel je tudi vikinško taborišče, toda zaradi pomanjkanja orodja ni mogel nadaljevati z izkopavanjem ter bo delo nadaljeval prihodnje leto. Mal-lcry je ugotovil, da je skandinavski odkritelj Amerike Lief Ericson postavil to taborišče 500 let pred Kolumbovim odkritjem Amerike.
* * *
Iz Bretogne (FrancijaJ so na 8 tonski ladji pobegnili štirje nemški vojni ujetniki. Pobegle ujetnike i-šč.ejo ladje po Rokovskem prelivu.

IZ SLOVENIJE
IZ JUGOSLAVIJE
nifcir Trumanu darila argentinskega predsednika generala Juana Perona. Med darili je slika južnoameriškega junaka Jose San Martina, knjižica v kateri so navedene izjave generala Perona in knjiga, ki opisuje življenje San Martina.
* • *
Ameriški arheolog Mallerj/, ki se \je posvetil iskanju redkih umetnih in starin iz časov Vikingov, je na Vkrajnem severu Novega Fundlan-
Š A H
tisova razprava
Praga, 20. novembra Pred bratislavsko sodišče bo prišel 2. decembra predsednik, tako | imenovane slovaške države med nemško okupacijo Češkoslovaške, Jožef Tiso. Obtožujejo ga 111 zločinov; za vsakega je predvidena smrtna kazen.
KATOLIŠKA ORGANIZACIJA
V ČEŠKOSLOVAŠKI BLATI ZUNANJO POLITIKO
Praga, 20. novembra deški dnevnik «Rude Pravo» je objavil članek, kjer piše o debati glede češkoslovaške zunanje politike, o kateri so razpravljali v društvu katoliških dijakov ob prilike S9 obletnice oktobrska revolucije; ta dijaika debata predstavlja po mnenju lista žalitev demokratske zunanje politike, katero vodi čeiko-slovaSka vlada. List nadalje poudarja, da so govorniki, ki »o člani parlamenta, dajali izjave pred občinstvom, ki je bilo v glavnem sestavljeno iz dijakov; v teh izjavah, ki vsebujejo lazi, izmišljotine itd!, so blatili češkoslovaSko zunanjo politiko. Napadali so vlado, ki vodi zunanjo politiko v skladu s svojim načrtom in v duhu prijateljstva' ter sodelovanja s Bovjetsko zvezo in drugimi slovanskimi državami.
*Rude pravob pravi, da je debata v druStim katoliških dijakov predstavljala viSek kampanje, katero vodijo nekateri krogi narodne fronte proti CeSkoslovaSki zunanji pomiki.
Vendar pa — piSe list — bo ta poizkus izpodkopavanja čeSkoslo-vaSke zunanje politike, ki je te-melj države, izpodletel zaradi trdne enotnosti vseh pozitivnih in ustvarjajočih plasti ljudstva; ta poizkus ja nasproten koristim čtSkoslova-Skega ljudstva in države.
CENE DNEVNIKOV V ITALIJI
RTm, 20. novembra
Kot je znano, so m ovali italijanski izdajatelji povišati prodajno ceno dnevnikov od 5 na 6 lir s pričetkom od četrtka 21. novembra saradi poviškov v zadnjih mesecih v cenah surovin, tiskarskih »troskov, plač itd. Običajni izvod dnevnika na d v: h straneh bodo torej prodajali po 6 Ur, medtem ko bo »tala dvojna številka 8 lir namesto
lr' ^ot ao imeli v začetku v načrtu.
ŠAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
V	Zagrebu se nadaljujejo tekme za državno šahovsko prvenstvo. V prekinjenih igrah 6. kola seje Gli-gorič v odmoru brez nadaljnjega boja vdal Pircu, Puc pa je premagal dr. Trifunoviča. Ti dve igri sta bistveno spremenili stanje na tabeli. V ponedeljek so odigrali prekinjene igre iz prejšnjih kol: Trifunovič je premagal Tomoviča, medtem ko se igra Vukovič - Kostič, ki traja že 14 ur, še ni končala; verjetno je, da se bo končala remi, ker je Vukovič slabo nadaljeval.
Po VI. kolu je stanje naslednje: Tomovič 4, £irc, Trifunovič, Tot in Simonovič 3 in pol, Vukovič 3 (1), dr. Vidmar, Markovič, Bidev, Gli-gorič, Subarič, Božič 3 (od teh so biU prosti že Trifunovič, Vidmar, Markovič in Gligorič, tako da imajo po minus točkah eno točko več), inž. Kindij, dr. Kalabar, Milič 2 n pol, Rabar, Puc 2, Koetič 1 in pol (1), inž. Tekavčič 1 točko.
V	VII. kolu bodo igrali: Vuko-vič-Markovič, Bidev-dr. Vidmar, Su-barič-Kostič, inž. Kind J-Simonovič, Tomovič-Božič, dr. Kalabar-inž. Te. kavčič, Gligorič-Tot. dr. Trifuno-vič-Pirc, Rabar-Puc, Milič je pr ort
Votivna komisija za Srbijo je objavila, da je pri volitvah v ustavodajno skupščino LR Srbije od celokupnega števila Volivcev, ki znaša 3,776.138 oseb, glasovalo 3 428.283 volivcev, kar znaša v odstotkih 90.79.
V nedeljo so v Beogradu slovesi o otvonli prvi kongres jugoslovanskih pisateljev; otvoril ga je Jovan Popovič. Po enominutnem molku v čast padlih pisateljev-borcev nerodno osvobodilne vojske, so pozdravili kongres prisotni zastopniki pisateljev iz tujine. S kongresa so odposlali pozdravne brzojavke ge-nerallslmu Stalinu in maršalu Titu.
Od 24. do 26. novembra bo v Zagrebu prvi kongres jugoslovanskih slikarjev in kiparjev. Na kongresu bedo razpravljali o ustanovitvi zveze jugoslovanskih slikarjev in kiparjev o enotni organizaciji vseh ustanov umetnosti v novi ljudski republiki.
Društvo srbskih umetnikov je odprlo v Beogradu tretjo redno razstavo, na kateri je razstavljenih 250 del osemdesetih umetnikov. Slike predstavljajo večinoma zgodovinske kraje iz bojev jugoslovanskih narodov. Umetniki so obiskali te predele preteklo poletju. Na razstavi so razstavljena tudi dela dveh tržaških umetnikov, In sicer Jože ta Cesarja in Avrelija Lukežlča. Njihova dela prikazujejo motive iz Tista in Julijske krajine.
Tanjug javlja da je po vsej Jugoslaviji prebivalstvo odgovorilo na poziv, ki so ga izdali po državi za pomoč albanskemu ljudstvu, -ki so ga težko prizadele nedavne poplave. Na pobudo Ljudske fronte, so po vsej Jugoslaviji začeli zbirati prispevke in so doslej nabrali že ogmnine vsote. V Zagrebu so v enem samem dnevu zbral' 60.235 dinarjev, medtem ko je ljubljanski odbor za zbiranje zbral že 000.000 dinarjev. Delavci in nameščenci hrastniškega rudnika so poslali glavnemu odboru albanskih sindikatov v Tirani pismo, v katerem so izjavili, ca bodo stavili na njegovo raz-polego plače enega dneva v pcinoč osebam, oskocPvanlm po poplavi in v i odporo zavezniškemu in prijateljskemu albanskemu ljudstvu.
V	počastitev zgodovinskega dne volitev v prvi slovenski parlament so rudarji trboveljski revirjev pozvali rudarje vseh slovenskih rudnikov na enodnevno predvolivno tekmovanje za zvišanje proizvodnje. V tekmi so zmagali rudarji rudnika v Zabukovici. ki so povprečno dnevno proizvodnjo prekoračili za 79.8 odstotkov.
V	Mariboru so ustanovili večerno delavsko gimnazijo, ki je prva to vrste v Jugoslaviji in* je že začela z rednim delom. Organiziral jo je sindikat prosvetnih delavcev za vse sindikaliste in tiste člane LMS, ki ne morejo t-edno obiskovati Sol. Do zdaj se je v večerno delavsko gimnazijo prijavilo 575 slušateljev, toda njih število še vedno raste.
Umrli »o: Jakob Vetorac, kamnosek, Jožefa Furlan, roj. Mihelič. Ivan Benko, drž. upokojenec, Šlibar Jernej, pcstajenačelnik v pek., Stanko Sosič, Hilda Badjura, roj, Steinbock, soproga turističnega re ferenta v pok,, vsi v Ljubljani; Antonija Vardjan roj. Jerman, žena davčnega upravitelja v polt,, v Črnomlju; Neti Belčič na Bledu.
Novo obbnsko menzo bodo odprli Cez tri tedne
V njej bodo vsak dan razdelili 45.000 obrokov po lastni ceni
ZavezniSka vojaška uprava bo v ulici Gambini 12 v kratkem odprla menzo, kjer bodo po nizki ceni nudil; že pripravljene tople jedi. V treh tednih bodo predelave ki jih v poslopju vrši oddelek za javna dela pri Zavezniški vojaški upravi, tako napredovale, da bo v menzi mogoče postreči 750 oseb, mnogi, drugi pa si bodo lahko nosili Jedila domov.
Poslopje bo verjetno odlično slu-ž:lo svojemu namenu. Leži v središču mesta, poleg gosto naseljenega predela in ima že dobro opremljeno kuhinjo z gospodinjskimi napravami, v katerih je moči pripraviti 15.000 obrokov skupaj. Kuhinja bo razdeljevala obroke trikrat na dan, tako da bodo vsak dan razdelili vsega skupaj 45.000 obrokov.
Trenotno uporabljajo kuhinjo za pripravo jedi šolarjem in bo se nadalje služila v ta namen. V bližnji obširni dvorani poleg kuhinje bodo uredili restavracijo. Poslopje ima tud; dvoje dvorišč, izmed katerih bodo eno v kratkem pokrili, da bo do otvoritve menze pripravljen čim večji prostor. Drugo dvorano poleg kuhinje bodo preuredili v razdeije. valnico, od koder bodo mogli gostje odnašati jedila domov. Ta dVorana Ima ločen vhod in izhod in je dovolj velika, da bodo istačasno lahko postregli trem osebam in tako prepredli dolgočasno čakanje v vrstah.
Oblast; upajo, da se bo ta usta-
nova pokazala za zelo koristno, ker bo marsikdo mogel prihraniti mno. go truda in časa, pa tudi kuriva.
Stroški za dograditev in pripravo menze bodo pb preračunu znašali 9 milijonov 500 tisoč lir, gradbena dela pa bi morala biti končana v dveh mesecih. Pri gradnji je zaposlenih 43 delavcev. Menza ne bo služila za vir dohodkov, kajti jed'la bodo razdeljevali po najnižjih cenah. Vso hrano, ki jo bodo v menzi skuhali in razdelili, bo preskrbel prehranjevalni oddelek Zavezniške vojaške uprave, in sicer iz racionl-randh živil ter drugih razpoložljivih živil, kakor tudi iz zelenjave, k' jo je mogoče najti na domačem trgu ali pa izven področja «A».
Skrbno bodo nadzorovali snago v menzi ter pregledoval; živila prod uporabo in njih pripravo. Uvedli bodo vse potrebne higienske ukrepe pri pripravljanju in razdeljevanju jedil. Menza bo na razpolago vsakomur, ki se bo hotel posluževati te ugodnosti.
Zemljiška izboljšanja na Goriškem
Pogoji za razdeljevanje prispevkov - Navodila za vlaganje prošenj
Na podlagi ukaza št. 196 Zavezniške vojaške uprave so prispevke za zemljiška izboljšanja povišali na 60 odstotkov in jih bodo razdeljevali za naslednja dela : za hidravlične in hidravlično-kmetijske u-reditv« zemljišč; za izkoriščanje vode v kmetijske namene in za pre. skrbo pitne vode; za gradnjo in popravo poljskih poti; za gradnjo in preureditev kmetskih poslop-j (n naselj; za obdelovanje z me-h m lenimi sredstvi in razstrelivom; za pridobivanje električne sil« in naprave za dviganje vode; za zemljiška izboljšanja planinskih šnlkov v korist enega alt več zemljišč.
Prispevke bodo dovoljevali tudi:
pit-
al za ureditve transformatorskih kabin in gradnjo stalnih in začasnih električnih napeljav v kmetijske namene kakor tud; za elektiič. ne stroje za izkoriščanje električne sile; b) za mehanične priprave za rahljanje zemlje.
Prošnje v treh izvodih, izmed ka. terih mora eden kolekovan z 12 lirami, je treba nasloviti Pokrajinsko kmetijsko nadzorni št vo (Trst, ulica Roma 20), če pa gre za kraške pašnike ali pogozdovanje, na Pokrajinski gozdni urad (Trst, ulica Colonia 8). Priložiti je treba naslednje listine: 1) preračun (kolek 8 lir); 2) strokovno poroč lo (kolelt 8 lir); 3) risbo in načrt zemlj'»ča; 4) zemljeknjižni izvleček. Zemljeknjižni izvleček se mora nanašati le na zemljišče ali parcelo, na kateri bo zgrajeno poslopje ali izvedeno izboljšanje.
Prošnje Pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu v Trstu je tre. ba poslati preko Okrožnega kmetij-
skega nadzorništva v Gorici, kar je treba v naslovu označiti.
Preračun in poročilo mora sestaviti bodisi priznani kmetijski izvedenec, zemljerec, doktor kmetijstva ali inženir. V strokovnem poročilu je treba prikazat; primernost izvedbe izboljšanja. Zaradi te. ga je treba navesti glavne značilnosti kmetije in koristi, ki jih bo prineslo izboljšanje. V preračunu je treba podrobno navest; stroške, pri čemer je treba omeniti mere, ko-lične, gradivo itd., istočaeno pa tudi označiti cene in vrednost.
Po prejemu načrta bo nadzor-pištvo izvedlo ogled na licu mesta. Dovoljenje za pričetek dela bodo izdalj s posebnim odlokom. Kadar bo predvideni del izboljšanja končan, bodo odobrili predujm«, če bo to delo mogoče tolmačiti kot neodvisno od drugih. Na prošnjo bo nadzorništvo dovršeno delo odobrilo. Prispevke bodo dodeljevali na podlagi likvidacijskega odloka.
LOUIS WILTON
63.
Kilometrski kamen št. 27
— Sliči popolnoma ubogemu otroku, ki ste ga povozili z avtomobilom, draga gospodična Longdenova, ker je iz isto tovarne, ima isto značko, serijo in številko. Našel sem >o razbito na koščke v jarku blizu kraja »nrsreče*. Samo krva-vordeče tekočine malin vrin r.iscm mogel preskrbeti, ker bi nemarno brezpotrebno zamazala ljubko lutko..
Isabela Longdenova je z bleščečimi očmi pogledala lepo veliko lutko v oblekel; pogledala je lady Gilianovo, ki je sedela v globokem naslanjaču in je bilo videti, da bo zdaj zdaj izbruhnila v smeh; pogledala je moža v črni suknji z belo-rd-ečo-modro kravato, ki si je vztrajno brisal oznojeni obraz; boječe je dvignila glavo, isto tako boječe pogledala mladega gentlema-na, ki se ji je smehljal s povsem drugačnim Izrazom, kot mu je to sioer bilo v navadi...
In tedaj je Isabela Longdenova iz S c.s’acn:a, Idaho, USA storila
to, kar navadno delajo deklice, ko dobijo v dar lepo lutko; žarko jo je poljubila, nakar se je vrgla okoli vratu darovalcu....
Lady G-llanova je bila nad prizo-ran tako navdušena, da je pričela okoli objetega pa-.a s pravim pravcatim indijanskim plesom, medtem ko ja višji nadzornik Perkins prenehal z brisanjem potu s čela in si krepko obrisal nos.
Alf Duncan se je vedri kot običajno — kot gentleman: najprej je Ihtečo Isabelo, ki se je v njegovem objemu povsem dobro počutila, tolažil, potem pa, ko se mu je to nekoliko posrečilo, obrnil k lady Gillan:
— Poglej dobro, kako se to dela, draga sestrica — ji je dejal — ker čaka to prej ali alej tudi tebe. Vi pa, dragi moj Perkins, nehajte že vendar Igrati pozavno z vašim nosom. V ostalem pa se Se spominjate, ko sem vam tistega večera pred hotelom Union dejal, da jo bom verjetno za vse življenje... ali ni
tako, Isabela?... In še to sem vam obljubil Perkins, da vas bom neizmerno vzradostil. Vedite torej, da se mi je posrečilo doseči to, da so vam nakazali obljubljeno nagrado zavarovalne družbe, ki naj bi jo dobil tisti, kj bi razčistil skrivnost črnega kilometrskega kamna,.. — Duncan je izvlekel iz žepa prepognjen ovoj in ga Izročil začudenemu višjemu nadzorniku: — Ali bi bili tako dobri in bi izročili to pismo policijskemu šefu — je nadaljeval: — ...moj odstop kot komisar »za posebne naloge*.
— Osebno ga bom izročil — je dejal ginjeno višji nadzornik.
* * *
Vedno vljudni boy veličastnega hotela »Union* je odprl vrata in obstal z odprtimi uslmi. Potem se je nasmehnil, kakor je to storil v:dno, kadar je videl mladega gentlemana in se globoko priklonil pred gospodično Isabelo Longrle-novo. Čeprav je bila ura kosila in se je velika avla kar trla gostov, se J« vendar svečani vratar, ki je sedel v svoji kajbici, vdano nasmehnil in videti je bilo, da je veselo presenečen.
— Dragi gospod B.uvvn — mu j«
dejal Alf Duncan — gospodična
Longdenova mora pred svojim odhodom še nekaj urediti.
— Seveda, sir: prtljago, pošto in dvesto dolarjev.
— Da, prtljago in pošto — je ponovil Duncan. — Treba pa je še odposlati brzojavko. Gospodična Longdenova jo je pričela sestavljati pred nekaj dnevi, ni pa potem imela časa, da bi jo dokončala. Pišite, torej, dragi gospod Brown...
— Izvolite, pripravljen sem. Duncan je narekoval:
Draga gospa Sgmingtonova Zakaj nisem upoštevala vaSih modrih nasvetov t KakSna straSna kazen, kako grozen konec. Ne morem razumeti; zaročila sem se v gradu Sandford a Alfam D unča no m. Kako sem srečna!
Isabela Longdenova — Je prav tako, srček — je vprašal Alf Duncan-Sanford.
Isabela Londgenova je žareče prikimala, dvignila glavo in zaokrožila ustnice, kot da bi hotela zažvižgati.
Toda Izkušeni goapod Brovvn je takoj razumel, da lepa gospodična niti najmanj ne misli živžgatl in prav tedaj se Je spomnil, da še ni navil ure na zidu.	(Konec)
Stroga obsodba dveh roparjev
Pred kazenskim sodiščem sta se včeraj morala zagovarjati 20 letni Luciano Canzuttl iz Dolenj ln 19 letni Marjan Mozetič iz Karlovca, oba bivajoča v Vrtojbi, ki sta bila obtožena nasilja, groženj z orožjem, poskusa ropa, povzročitve poškodb in nezakonite posesti orožja.
Oba obtoženca sta v noči 28. junija napadla 19 letnega avtoiz-voščka Marija Kovačiča iz Gorice, ki sta ga zvezala, Canzutti pa ga je z revolverjem tolkel po glavi in mu prizadel težke poškodbe.
Na razpravi je Mozetič priznal, da sta hotela ukrasti avto, vendar pa je izjavil, da je za zločin dal pobudo Canzutti. Da se kriminalno dejanje ni posrečilo, je pripisati p.ravočasntcnu posegu policije.
Sodišče je oba obtoženca obsodilo, in sicer Canzuttija na 7 let in 6 mesecev zapora tor 10.000 lir dsnar-r.e kazni, Mozetiča pa na 3 leta in 4 mesece zapora ter 5.000 Kr denarne kazni/*
Aretacija morilca
MARIJA STEFANČIČA
V soboto zjutraj je kriminalno preiskovalna pohcija opravila sijajno nalogo: v Temenici na Krasu je aretirala zloglasnega morilca Marija Štefančiča, ki ima na vesti umor mesarja Karla Mozetiča iz Doberdoba, polog tega pa je na najbolj ciničen način umoril v Tržiču v njenem stanovanju vdovo Angelino Zegovo.
Morilca, ki se je delj časa uspešno skrival, so zdaj zajeli agenti rihemberške sivilne policije; zaradi dvojnega umora se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
pravi ja jo zemljišče za presaditev drevesc. Tu je zaposlenih okrog 80 moških' in žensk, ki kopljejo jamice, v katere bodo kesneje posadili poganjke. Preden posadijo poganjke, jamice napolnijo z novo zemljo. Zemljišče je namreč tako neplodno, da poganjki sicer ne bi pognali ko. renin.
Stotnik Weil je pojasnil, da so čiščenje puste in skalnate zemlje za drevesne nasade začeli na področju v 18 krajih, in sicer na površini 400 ha. Celotni stroški bodo znašali okrog 450 milijonov lir. Pogozdo-valno področje poteka v ravni črti od Bazovice proti jugovzhodu, skoraj do Zagraja.
Poleg pogozdovalnih del izboljšujejo tudi zemljišče za pašnike. Pripravljajo 4 velika in troje majhnih zemljišč. Pričakujejo, da bodo v enem letu ti pašniki uporabni. Stotnik We.l je pojasnil, da bodo za ogromno nalogo pogozdovanja potrebovali najmanj 70 milijonov drevesc. Trajalo bo najmanj 10 let, da bedo kameniti griči e pet pokriti z zelenjem.
Poleg mnogih drugih težkoč otežuje pogozdovanje vandalizem ljudi, drugo resno vprašanje pa je dobava drevesc." Ker trenotno ni mogoče dobiti zahtevanega števila rastlin, morajo posadit; semena namesto poganjkov.
Pri izbiri drevesc je treba posvečati pezornost vrsti posajenega drevesca, da lahko kljubuje burji in mrazu, ki pogosto prodere nad en čevelj globoko. Strokovnjaki so pojasnili, da je treba pri izbiri drevesc upoštevati predvsem močne korenine, ki služijo kot sidro na plitvi kraški zemlji in hkrati preprečujejo močnim vetrovom, da bi odpihali vrhnjo plast zemlje.
Pogreb agenta D’AquaIeja
Veliko posmrtno čast so izkazali včeraj dopoldne ob 11. url truplu po. licijskega agenta Angela D’Aqiuv-leja, ki je padel 13. t. m. pri izvrševanju službene dolžnosti v ulioi Ghega med neko policijsko akcijo. Pogreba so se udeležili za Zavezniško vojaško upravo višji nadzornik policije Julijske krajine major Hun-ter in višji nadzornik krimlnalno-preiskovalnega oddelka major Hare, vse mestne oblasti ali njih zastopstva, podpoveljnik policije z vsemi šefi oddelkov .in še drugi zastopniki civilne policije.
Truplo agenta d’Aqualeja so njegovi službeni tovariši prenezli v cerkev s. Antona Novega. Pred krsto, ovito v tržaško zastavo, so Sli oboroženi oddelki agentov civilne policije, godba, duhovniki, sledili pa so ji stric in zaročenka umrlega, dolga vrsta prijateljev, zastopniki oblasti in meščani. Zastopani so bili tudi gasilci in čistilci min.
Od cerkve sv. Antona je šel sprevod po ulici Dante, preko trga Goldoni, po ulici Cardvcci, preko Bar-riera Vecchia in se ustavil na trgu Garibaldi, od koder so krsto s truplom prepeljali na vojaško pokopališče.
PREHRANA
Ureditev mezd osebja menze CIT A
Po posredovanju delavskega, urada so dosegli spernrurn med zastopniki Enotnih sindikatov in Delavsko zbornico na eni ter ravnateljstvom Združenih ladjedelnic na drugi strani za izboljšanje plač osebju tovarniške menze.
Tri bombe v veži
Tri ročne bombe, ki so bile zavite v časopisni papir, so našli včeraj zjutraj v veži hiše št. 70 v ulici Giulia. Civilna policija je sporočila to čistilcem min, ki so oskrbeli odstranitev.
Kruh iz 85 odstotne moke. Ker so izčrpali zaloge bele ameriške moke, bodo od 21. t. m. naprej pekli kruh iz moke domačega izvora, ki pa bo samo 85 odstotna. Kruh iz to moke bo srednje kakovosti med sedanjim belim in tistim, ki so ga pekli poleti iz 91 odstotne moke. Odmerki ostanejo nespremenjeni.
Živila za delavce. Sepral javlja, da bodo v skladu z objavo od 10. in 12. t. m. v vseh občinah področja razdeljevali vsem nameščnecem in delavcem industrijskih, trgovskih, denarnih, zavarovalnih, prevoznih in obrtniških podjetij živila kot je bilo že objavljeno. Rok za predložitev zadevnih prošenj zapade 22. t. m.
Razdeljevanje sladkorja. Danes
so začeli razdeljevati v Trstu in v tržaških občinah po 300 gr sladkorja. Konec razdeljevanja 30. t. ni.; cena sladkorju 125 Ur za kg.
Za bolnike. Od danes dalje si lahko bolniki, ki imajo dodatne nakaznice nabavijo v pooblaščenih prodajalnicah sladkor in riž. Konec razdeljevanje 30. t. m.; cena sladkorju 125 lir za kg ln rižu 65 lir za kg.
Testenine za občine Gradeia. Danes so začeli razdeljevati za občine
v" okmrra CJradeža testenlnfe, ki jih je stavila na razpolago papeška komisija, ln sicer po 750 gr na osebo.
Nove tobačne nakaznice. Vse delodajalce, ki se zanimajo za skupni dvig novih tobačnih nakaznic za sveje nameščence, pozivajo, naj predlože seznam osebja v dvojniku oddelku za tobačne nakaznice, ki bodo stop le v veljavo s 1. januarjem 1947. Seznami morajo vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ime očeta, starost, naslov in številko stare tobačne nakaznice.
NESREČA NA PASI
V bUžini Medane se je ponesrečila 8 letna Angela Erzetič, ki je na nekem griču pasla ovce, pa je nevede z nogo zadela bombo. Ta se je razpočila in več: drobcev je zadelo malo deklico. Na pomoč so ji prihiteli okoliški kmetje, nato pa sc/ jo prepeljali v goričko bolnišnico. Pri nesreči je bil tudi dekličin,mlaj-šl brat, ki pa je dobil le nekaj manjših praek.
IZPODLETELI POSKUS SAMOMORA
Zarad. raznih težav in nesreč si je hotel končati življenje 67 letni Leopoldo Bertolim, stanujoč v ulici Ascoll 27. Namen je nameraval izvesti s škarjami in sl je tudi že zadal več vbodov v telo, vendar so ga domači pravočasno opazili in poklicali pomoč. Bertolinlja so prepeljali na kirurgičnl oddelek splošne bolni-n ce. kjer so ugotov K, d . njegove poškodbe niso težje.
VIŠJE ZAVEZNIŠKO SODIŠČE
Imetniki granat krivi le tehnično
Policijska aganta obsojana zaradi prevare - En mesec zapora, ker so ga zalolili v avtoparku ZVU
Major F. C. S. BayUss, ki je predsedoval višjemu zavezniškemu sodišču, je z daljšo izjavo zaključil razpravo proti Dr. Robertu Civranu, Antoniu CoUariniju in Luigiju Danieliju, obtoženim zaradi posesti 538 granat 149/35 brez dovoljenja Zavezniške vojaške uprave; razpravo so odložili 5. novembra.
Predsednik je podal izjave obte-žllnih prič ter obtožencev, ki priznavajo, da so bili v posest; granat ter da so jih kupili, potem ko so bili prepričani, da so popolnoma neškodljive. Predsednik je izjavil, da je prepričan o njihovi dobri veri in da so bili v zmoti in so krivi le tehnično tor ne namerno, čeprav so zagrešil; kaznivo dejanje.
Upoštevajoč vse okoliščine je major Bayliss izdal ukaz za izpustitev obtožencev, ter Jim priporočil, naj bodo v bodoče previdnejši.
Včeraj je višje zavezniško sodišče obsodilo dva agenta civilne policije Agostlna Brijlovannija lin Egidia Pettenorja, ki sta bila obtožena, da sta 28. septembra prisilila Giovan-nija Plomba, da jima je izročil 40 zavojčkov ameriških sigaret, grozeč mu z revolverjem, na leto zapora in 3000 lir globe.
Sodišče je izjavilo, da je iz zaslišanja prič sledilo resno natproto- j vanje izjav glede grožnje z orožjem, ker je ena priča zagotavljala, da ]e videla, kako je Pettener potegnil revolver iz desnega žepa površnika, druga pa je videla, da ga je potegnil z leve izza pasu. Zato sodišče te obtožbe ni vzelo na znanje. Spoznalo pa je obtoženca kriva, da sta u-porabila silo elede na njun položaj kot policijska agenta, da sta s: priskrbela cigarete, ne da bj jih plačala. Zato ju je sodišče obsodilo zaradi prevare po členu 640 italijanskega zakonika.
Včeraj »e je zaključila razprava proti Karlu Medvedu, obtoženemu, ker je 11. novembra 1946 vstopil v autopurk pri glavnem stanu Zavezniške vojaške uprave, kar je prepovedano. Obložen je bil tudi, da se pri preiskavi ni mogel izkazati z
nikakimi osebnimi dokumenti. Obtoženca so obsodili na en mesec za. pora.
Po izjavi ofctežilne priče agenta civilne policije, ki je bil 11. novembra zvečer v službi, je bil Medved v avtoparku v bližin; nekega avtomobila. Ko je obtoženec videl, da je opažen, je skušal oditi, na poziv naj se ustavi, pa je pričel bežati. Na begu je Izgubil angleški' ključ. Ko so ga nato prijeli, je zanikal, da bi bil v avtoparku.
Obtoženec se je branil z izjavo, da je tisti večer mnogo pil in ker je bila tema, je zgrešil pot ter ni opazil opozorilnih napisov. Ko se J® zavedel pomote, se je skušal 0<*" daljitl, na poziv stražnika se je P’re* strašil in zato pričel bežati. Osebne izkaznice ni imel pri sebi, ker jo js pozabil doma.
Predsednik sodišča maj°r O. Baylles je dejal, da ne verjame, da bi nedolžen človek moral zbežati, ko zagleda stražnika >n men*. da je Medved prišel v avtopark s temnimi nameni. Na osnovi dokazov je obtoženca obsodil na mesec dni zapora.
SLOVENSKI SPOR-SD
Sreda, 20. novembra 18.45 predavanje: Načrti za Porurje; 19 koncert tenorista Toneta Korena; 19.15 predavanje: Pristajanje na letališčih; 19-3° oddaja odreda jugoal. armade; 20 napuvuJ časa. vesti; 23.15 zadnje v:stl.
ITALIJANSKI SPORED
Sreda, 20. novembra
17 ples ob čaju; 17.45 razvoj krajevne industrije; 18 orkester; 18.30 komorna glasba; 20.15 vesti; 20.30 zborni koncert; 21 radijski razgovor : 21.50 orkester Nlcelli; 22.50 večerna glasba; 23 zadnje vesti; 23.15 zadnje slov, vesti; 28.30 nočno zabavišče.
Glavni urednik:
P R l M O Z B. BRDNIK
Izdaja A. L S-