Obširne razprave 24. junija je bila na.Magistratu druga seja občinske skup-ščine občine Ljubljana Center. Zasedali so vsi trije zbori skupaj. Dnevni red je obsegal mnogo kadrovskih zadev, pomem-bnejše točke pa so bile še: obravnava predloga okvirnega programa dela izvršnega sveta in zborov skupščine občine Ljubljana-Center za obdobje maj — december 74, obravna-va predloga sklepa o pogojnem pristopu k posebnemu druž-benemu dogovoru v višini skupne in splošne porabe v ob-čfnah SR Slovenije v letu 1974, obravnava predloga 10-let-nega programa za gradnjo cest na območju Ljubljane, poleg tega posebej še o spremembi in dopolnitvah predloga cdloka o zazidalnem načrtu otoka PG 3 (med PTT in železni-ško postajo), najbolj množično in prizadeto pa so delegati razpravljali o pravilniku za dodeljevanje najemnih stano-vanj, zgrajenih iz sredstev solidamostnega sklada. Poleg navedenih so bile na dnevnem redu tudi razprave in spre-jetja zaključnih računov občine in nekaterih skladov za pre-teklo leto. Uvodno obrazložitev pred razpravo o predlogu okvirnega programa dela IS in skupščine do konca leta je podal pred-sednik IS Miroslav Samardži-ja. Dejal je, da je predlog na-stal ob upoštevanju dveh os-novnih momentov, prvič treba je bilo sestaviti spisek konkret-nih nalog, ki čakajo občinsko skupščino in njen izvršni svet, izpolniti pa jih je potrebno še letos in drugič: potrebno je opredeliti politiko dela posa-meznih področij delovanja ta-ko izvršnega sveta kot občin-ske skupščine. Tovariš Samar-džija je opozoril, da zastavlje-ne naloge niso problem samo občinske skupščine in njenih organov; v razpravo o osnov-nih nalogah, ki načrtujejo po-litiko občine na posameznih področjib., se morajo vključiti skupnosti. To so TOZD, kra-jevhe skupnosti in samouprav-ne interesne skupnosti. Te na-loge morajo naštete skupnosti sprejeti, kajti v nasprotnem primeru bo učinkovitost izvaja- nja temu primerno slaba, v ne-katerih primerih pa utegne bi-ti celo nemogoča. Ena osrednjih nalog v pro-gramu je delo pri ustanavlja-nju, organizaciji in delovanju samoupravnih interesnih skup-nosti, je nadaljeval tovariš Sa-mardžija. V občini imamo tre-nutno ustanovljeno SIS za po-dročje telesne kulture, spora-zum o ustanovitvi samouprav-ne stanovanjske skupnosti pa je v javni razpravi. Ob ustanavljanju teh skup-nosti pa se gibljemo v dveh skrajnostih. Po eni strani ho-čemo celotno območje delova-nja SIS organizirati samo na ravni občine brez kakršnega koli dogovarjanja o združeva-nju dela in sredstev na mestni ravni, po drugi plati pa organi-ziramo eno samo SIS za ce-lotno mesto. To se je pokazalo predvsem sedaj, ko ustanavlja-mo samoupravno stanovanjsko skupnost in tudi to tako, da ne prva niti druga skrajnost ne ustrezata zahtevam, zaradi ka- terih skupnost ustanavljamo. Letos smo uvedli tudi nov način financiranja skupne in splošne porabe. Tu so se poja-vili precejšnji problemi, od ka-terih pa bi večina odpadla, če bi na vseh področjih že imeli ustanovljene samoupravne in-teresne skupnosti. Ugotavljamo, da v nekaterih organizacijah združenega dela še sedaj niso podpisali samo-upravnega sporazuma o skup-ni in splošni porabi. Temu so lahko botrovali tudi neustrez-ni programi posameznih samo-upravnib. skupnosti, dalje pre-slaba informiranost med delav-ci, kl jim tako ni omogočila vrednotenja programov glede na njihov delež, ki naj bi ga za to dali. Ti in še nekateri vzroki pa vseeno ne morejo opraviliti dejstva, da sporazu-mi še niso podpisani, še poseb-no, ker se večina izgovarja na to, da ni bilo možno organizi-rati formalnih postopkov za sprejem sporazuma, ob tfim pa ugotavljamo, da je bilo .'.zred-no malo vsebinskih pripomb. Nato je tovariš Samardžija podal mnenje IS, da naj bi bi-la ena pomembnih nalog jesen-skega obdobja ponovna raz-prava o statutu občine, saj že sedaj kaže, da tak, kot je bil sprejet, ne ustreza več. S ponovitvijo razprave bi morali doseči, da zajame sta-tut resnično podobo občine, saj sedanji premalo vključuje po-sebnosti značilne prav za obči-no Ljubljana-Center, tako da je sedanji lahko statut katere-koli občine v SRS. Nadaljnji študij in analiza naj bi poka-zala, all so krajevne skupno-sti resnično take, kot so bile opredeljene v ustavi in če ustrezajo fizionomiji urbane krajevne skupnosti, kakršne želimo in potrebujemo. V razpravi se je priglasilo mardžija nanizal še nekatere probleme v integracijskih pro-cesih v občinl, v katerih mo-ra sodelovati tudi občinska skupščina s svojimi organi, ter naloge v zvezi s krepitvijo ra-sti gospodarstva in njegovo stabilizacijo. V razpravl se je priglasilo k besedi več delegatov vseh zborov, ki so z manjširni do-datnimi predlogi podprli osnu-tek programa. Pripombe, s katerimi so so-glašali vsi delegati, je najbolj podala Danica šter, delegatka KS Tabor, ki je dejala, da je program dela zelo obsežen in vsebinsko bogat, ker zajema vrsto novih in potrebnih nalog. Sodila pa je, da bo ob izvaja: nju verjetno doživel še-nekaj dopolnitev in sprememb. Pove-dala je tudi pripombe svoje de-legacije: • »Ugotavljamo, da smo pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti na ravni občine v zaostanku, kar seveda zavira zadovoljivo izvajanje ob-činskega sistema. Zato bi mo-rali v programu tem nalogam dati določeno prednost. • Glede na nov način pro-gramirainja in financiranja splošne in skupne porabe pred-lagamo izvršnemu svetu, da zagotovi, da bodo strokovne službe sposobne to delo pravo-časno in dosledno opravljati. • Predlagamo, da se dopol-njevanje statuta občine izvede pravočasno, ne v zadrijem me-secu, ampak takoj po počitniš-kem roku, sicer v krajevnih skupnostih ne bomo mogli pra-vočasno uskladiti svojih statu-tov, saj ttffti zanje velja rok do konca leta.« Ob samoupravnem sporazu-mu o ustanavljanju samoup-ravnih stanovanjskih skupno-sti, predlogu odloka o določit-vi in plačevanju najemnin tej predlog odloka, kaj je investi-cijsko vzdrževanje stanovanj-skih hiš in revitalizacijo stano vanj, pa delegacija izrecno zah-teva dostavitev gradiva v takem roku pred predvidenimi raz-pravami, da ga bo možno pra-vočasno in temeljito obravna-vati na zboru delegatov, z ob-čani in svetom KS skupno z družbenopolitičnimi organizad-jami ter zbrati predloge in pri-pombe. Poleg navedenega je bi-la šterova mnenja, da so še mnogi drugi roki prekratki, ta-ko da verjetno ne bo možno o vseh zadevah res temeljito, po globljeno in na široko raz-pravljati. Tovariš Primož 2agar, dele-gat TOZD Delo-časopisi, je v imenu konference delegacij št. 1 podal nekaj načelnih pri-pomb, ki zadevajo metodiko oziroma vsebino dela. Kcmfe-renca, ki jo zastopa, se zavze-ma, da bi morala občinska skupščina in njeni zbori ukre-pati pri zbliževanju materialne in duhovne proizvodnje, kaf terjajo, je dodal tovariš Žagar, -tudi razprave in sklepi X. kon-gresa ZKJ. V imenu konferen-ce predlaga, da bi bili tudi splošna in skupna poraba od-visni od srednjeročnega oziro-ma vsah dolgoročnejšemu pla-niranju kot dosedaj. To naj bi . pomenilo, da bi ob upošteva-nju gradiva in idejnopolitičnih okvirov družbe sestavili pro-gram za dve ali tri leta naprej. Ob tem bi tako odpadla vsa-koletna dokaj obširna akcija. Ta ima sicer izreden pomen, ker je angažirala ogromno šte^ vilo delovnih ljudi, ki so bill tako seznanjeni ta so odločall o pomembnih družbenih pro-blemih. Glede na to, da pa pri planiranju pprabe, po mnenju ekonomistov, ne bi prišlo do bistvenih skokov, pa bi le ka-zalo v prihodnje delati nekaj-letne plane, ki pa bi jih vsako . leto le dopolnjevali, kolikor bi bilo to potrebno. Jože Matrelančič, delegat KS Tabor, je podal mnenje svoje delegacije, da bi v program vnesli tudi problematiko jav-nega kopališča, ki ne služi več svojemu namenu, čeprav je ugotovil, da v Ljubljani, pred-vsem na območju Stare Ljub-ljane, primanjkuje individual-nih kopalnic. V nadaljevanju je v imehu svoje delegacije zahteval od skupščine, naj zaščiti nasade platan na avtobusni postaji, ki potasi, vendar nezadržno pro-padajo. Nadaljevanje na 4. strani Nadaljevanje s 3. strani Po razpravi, v kateri so so-delovali še nekateri delegati, so vsi trije zbori glasovali za pred-loženi osnutek in ga sprejeli za svoj program dela do konca leta. V PRAVILNIK BLA2JA MERILA Široka razprava se je razvila ob obravnavi pravilnika o po gojih in merilih za dodeljeva-nje najemnih stanovanj, zgra-jenih s sredstvih solidarnostne-ga stanovanjskega sklada. Pred razpravo je ing. Opre-snik kratko obrazložil gradivo. Tako je dejal, da je že odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči določil osnovne pogoje za stanovanja, ki jih v Ljutaljani gradimo s sredstvi solidarnostnega stano-vanjskega sklada. S tem odlokom je določen • cenzus 900 dinarjev na člana gospodinjstva mesečno. Postav-ljeni pa so že tudi temeljni po-goji za pridobitev stanovanj. Tako mladi družini omogočajo namensko varčevanje pri po-slovnih bankah, jamstvo orga-nizacije združenega dela in do-delitev stanovanj za določen čas (pet let). Tovariš Opresnik je nayedel še nekaj dejstev, ki govore v prid sprejetju in predlagal, da bi zaenkrat pravilnik le zača-sno sprejeli. Marjan Rajnar, predsednik družbenopolitičnega zbora, je podal mnenje svoje-ga zbora v zvezi s to proble-matiko: • predloženi pravilnik naj bi sprejeli kot začasen, da ne bi s podaljšano razpravo po nepo-trebnem zavlačevali in onemo-gočali poteka razdeljevanja do sedaj že zgrajenih stanovanj; • novi pravilnik naj vsebu-je kategorijo mater samohra- nilk, ki je v sedanjem izpu-ščena; • treba bo popraviti določi-lo, ki pravi, da se mora mlada družina najpozneje v petih le-tih izseliti. To določilo delov-nim organizacijam, ki morajo za to jamčiti, povzroča precej-šnje težave; • zveza mladine je podala pripombo k členu pravilnika, ki določa za mlade družine gar-šonjero le do 28 m2 in eno-sobno stanovanje do največ 38 m2, saj nikjer ni rečeno, da sta mlada zakonca vedno le sama, saj imata lahko tudi po več otrok; • dodatno pa Še, naj bi se veljavnost začasnega pravilnika omejila s točno določenim da-tumom in to naj bi veljal naj-dlje do 31. 12. letos. Večina navzočih je soglašala s pripombami, ki sta jih poda-la ing. Bogdan Opresnik in Marjan Rajnar, bilo pa je po-danih še nekaj predlogov in mnenj. Florjan Gabrovšek je podal mnenje delegacije št. 3, ki je predlagala naslednje spremem-be pravilnika. • v petem členu naj bo doba, ki zavezuje delovne organizaci-je za rešitev sfcanovanjskega problema prosilca, s petih po-daljšana na osem let; • v šestem členu naj bi se besedilo glasilo: »Za mlade družine v smislu določil tega pravilnika štejeta zakonca: če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stano-vanje ni preteklo 8 (in ne 5) let« Dalje: »Ce skupna doba enega od zakoncev od dneva sklenitve zakonske zveze do dneva vložitve prošnje za sta-novanje ne presega 9 (in ne šest) let«, ter: »če noberrod za-koncev ni starejši od 33 (in ne 30) let«. Dalje je tovariš Gabrovšek opozoril tudi na vprašanje sta-novanjske površine, kjer se med kategorijo socialno ogro-ženih družin in med kategorijo mJadih družin pojavljajo znat-ne razlike ter dodal, da iraajo oboji lahko enako število čla-nov in so oboji lahko socialno ogroženi. Po razpravi sta zbora zdru-ženega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejela pravilnik kot začasen, z dostavkom, da naj ta velja le za že objavljeni natečaj in to do 31. 12. v na-slednjem jpravilniku pa naj se upoštevajo vse naštete pri-pombe. M. J.