M e t e I k o V slovenskem slovsfvu. 81. Kakor 1. 1833 v Illyr. Bl. (Ausserord. Beilage . .), tako je 1. 1848 o Metelčici protila zopet čerkarska pravda v »Politisch. Bl." (Extra-Beilage z. Laib. Ztg.). Kar je namreč dr. Blei\veis 2. in 9. avg. v rečeb slovenskega pravopisa po Novicab slovenski odgovoril Metelku, to prinese omenjeni list 17. avg. po nemški v imenu Slovenskega društva. Na to se, kdo bi si bil mislil! ondi tudi po nemški oglasi pervi, ki je pisariti jel o in v Metelčici fgl. 12, 29), stari borec g. J. Zalokar, tedaj župnik v Škocijanu pri Dobravi, rojstnem kraju Metelkovem. Avg. 31. spiše: ,,Noch ein Wort iiber die neue slovenische Orthographie", in nExtra-Beilage z. Laib. Ztg." priobči ta spis 14. pa 21. septembra. Zdaj, pravi, ko je napočila nam nova doba, ko se vzbujajo Slovenci, lepi jezik slovenski vpeljava v šole in vradnije, zdaj naj bi učenjaki zedinjeni vbrali mu primerjen pravopis; Bohoričica je prepomanjkljiva, ravno tako Gajica, ki je tudi nelična in pokvarjena; toraj Metelčico, ktera naj se primerno vravna in olika; ali pa, ako te ne, Cirilico samo, le Gajice nikar! V nekdanji abecedni vojski se je ta reč premalo mirno obravnavala; nasprotniki so le nekako razdraženi Metelčico kar zavergli, češ ,,nočemo jih teh čerk, pa je" itd. — Metelko pa je vmes, svest si obljube v zboru učiteljskcm.ll. majnika, da hoče razširiti svoje učeništvo slovenskega jezika (gl. 28, 61), ,,s svojimi hodnjimi rokami" pripravljal v ta namen vgodne tvarine, in sad tega tihega delovanja je bil: i) AnhangderVorrededes LehrgebitudesderSlow. Sprache vom Prof. Fr. Metelko. Fortsetzung der S. XIII angefuhrten alteren slawischen Denkmiiler. S. XXXVII — LII. V tem pristavku sta II. i n III. B r i z i n s k i a 1 i K a r a n t a n s k i spominek (I. je že Vorr. S. XIII — XVI v pervotni pisavi, v pocirilici in latinski prestavi) v pocirilici in po latinski (poleg Glag. Cloz.) jezikoslovno nekoliko prav dobro razložena, in natisnjena v sedaj navadni besedi, toda v Metelčici; razun tega ,,Ot Joana svetoe blagovestvovanije — Evangeli svctega Joana" iz 1. 1144 po Metelčici v nekdanjem in sedanjem jeziku, ter oznanilo bukev, ki so ,,va tt:m naw»mu nareuju pr^mnjensm pravopis?" na prodaj pri gosp. Leop. Kremžarji pod Trančo bišine številke 168. — Ta spisek oznani Metelko sam, pa ne v Novicah, ampak v Illyr. Bl. 9. Sept.: nFiir Freunde der Slowenischen Sprache", in to oznanilo je sprejeto bilo tudi v BMitth. d. histor. Vereius S. 55". — V Novicah pa je bil naznanjen še le 1. novem. v 44 1., kjer o njem pod naslovom: »Staroslovenski spominki"—spregovori Podlipski t. j. P. Hicinger, kteri je čerkarske pravde še učenec bogoslovec vdeleževal se precej goreče, sedaj pa učenik duhoven v Podlipi ne niauj vneto boril se zoper Metelčico. nZveselilo nas je, piše Podlipski, ko so g. Metelko izdajo še dveh drugih spominkov od nekdanjih Frizinških misijonarjev med Slovenci oznanili —; nekako užalilo pa nas je, ko smo namesti natisa po i z v i rnim spisu (Original) v roke dobili ga le po pravopisu imenovaniga gospoda; ravno tako, kakor de bi bil že tisti Korotanski Abraham, Frizinški škof konec desetiga stoletja leta pravopis znal, ali kakor de bi bili g. Metelko sami ga slišali, kje je tisti polglasnik izrekel, ali tisti e s predglasečim i rabil . . . Nekdanjo besedo spoznati, to je želja njih, kteri se za slovensko slovstvo pečajo. Kje pa bo kdo mogel globokeje v staro govorjenje seči, ako se mu z unim pravopisam že naprej vsa sodba \zame? . . . Kjer je pisano: ^i česti ili pijem" bi raorebiti beseda ,,pijem" bila vzeti za ,,pojem" (pojcmo); saj bi se z drugimi besedami bolj vkup zjelo in lahko, de so tudi kteri zmed Slovencov rekli: ,,piejem" namesti ,,pojem" kakor še zdaj Čehi. Daljej beseda ,,sničistve" ni od senice izpeljati, teniuč od priloga ,,snik, snikav" kar pomeni radovedniga (curiosus) kakor kaže g. Miklošič. Narobe je pred tudi ^senica" ali ,,snica" od une besede izpeljano; ,,snica" namreč bi bilo toliko, kakor ,,snikova tica (avis curiosa)". . . . Ene pa vendar ne moremo še zamolčati. Viditi je, kakor de bi g. Metelko svoj pravopis vender le še zmirej radi Slovenjim narodam prikupili; še so pred kratkim v njih iraenu tudi nek drug gospod se za ta pravopis potegnili v dokladi nemškiga Ljubljanskiga časopisa. Pa naj rečejo od priiuernosti in lepote tega pravopisa kar koli hočejo, to ostane resnica, de v življenji ljudstev ni vselej to izberati, kar je samo na sebi nar bolj primerjeno, ampak to, kar se nar ložej vpclja. Z novim G aj e v i m pravopisam je mala teža , kar vpeljanje tiče, in z njim je na enkrat več Slovenjih narodov zedinjenih. — Če pa se komu novi pravopis ne zdi dosti lep zavoljo kljuk nad s, e, c: naj pa namesti kljuke greško kačico (circumflexus) nasvetva ... De je pa na čcrke včasih vender kakiga risa ali kljukice treba, namesti de bi se povsod nove čerke kovale, pokaže ravno iinenovani pristavek slovnice; zakaj skorej v lijein jih nič manj ni najti, kakor v kakim natisu po Gajevi šegi . . . Sicer hočejo zdaj g. Metelkotovimu pravopisu več prijatlov dobiti, ker pravijo, de bodo polglasnika manj rabili. To tudi prav store, zakaj nikjer na Slovenskitn se polglasnika toliko ne sliši, kakor ga pišejo . . . Daljej e s predglasečim i; o . . . Vender, ako bomo hotli vsako spremembo glasii še tako majhno natanjko v pisanji zaznainnjati, ne veino, kam se bo po takim prišlo. Oči in ušesa niso en ud, teinuč dva razločna . . . Vsak jezik se po poslušanji nar bolj popolnoma nauči; ravno tako se bodo tudi slovenskiga ptujci več uiogli po govorjeuji učiti, kakor po samim branji. Če je pa komu Cirilica z vsimi svojimi ovinki toliko všeč, ne v^mo, kje se bodo Sloveni še te učili, sej so abeced že siti. Pa pustimo prazne prepire nastran. Treba je, de Slovenci vkup. derže; in en pravopis že sploh sprejet naj bo znamnje edinosti, namesti de bi tukej ta tamkej ta pravopis bil le priložnost razpertja. Tudi kdaj se bonio kaj naučili, ako bomo večno v abecedo dregali" ? Na te precej vročinske besede ne reče Metelko o pravopisu nobene; vendar jezikoslovec — nikakor a la Marko — da koj v 45. 1. »Opombo k sostavku Staroslovenski sporainki": De bi naši slovarji, ki pridno besede pobirajo, tudi negotovih in prenaglo verženih iz sostavka prejšnjiga lista pod nadpisam »Staroslovenski spo- minki« ne pobrali, se mi zdi potrebno dati naslednje kratko zjasnjenje. Ondi je rcčeno: »Sničistve ni od senice izpeljati, temuč od priloga snik, snikov kar pomeni radovedniga (curiosus), kakor kaže g. Miklošič«. — Ali kdor prav pogleda (Kadices p. 84), bo vidil, de g. Miklošič ne reče, de je »snik« prilog, tudi ne reče, de »snik« ampak de »sničav« radovedniga pomeni, pa tudi ne pove, kakor sicer veči del pri drugih besedah, kje se beseda »snik« še najde, ki je v svojih bogatih nabirali nimata ne Dobrovski ne Kopitar. Dokler pa ni spričano, de se beseda v starih bukvah najde, se sme soditi, de je nova; iz nove besode pa stare izpeljavati, bi bilo napak. Sničav je pa stara beseda, in de radovedniga pomeni, nam je iz bukev Jeta 1824 pervi izkazal g. Šafarik; lepa hvala mu badi! S to opombo želim odverniti, de bi se nam zmota, ki je v povedanim sostavku iz negotove besede »snik« izpeljana in na ondi vpervič izmišljene »snika, suikov« i. t. d. natvezena, v kake bukve ne vrinila. Metelko.