L letni tečaj število: 50.
1914. december 13.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več vküp hodi . .. . .a . . . 2 K, ne samo edne .	3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi . . . ... 4 K 20 f. če samo edne . ... . 5 K 40 f
Cena vsakoga falata doma je 4 filere ; v Ameriki 10 filerov.
S, Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL J O Ž E!F I plebanoši v pokoji. Cserföld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo t naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
„I vadiüvao je i nej je tajio.“
— Jan. I. —
Prišli so pitat Ivana, što je. Mislili so si, ka či je on Kristuš, ki má pridti, te do ga zváli med sebé pa do ga častili med sebom ino vživali z njim vréd od vse njegovo dike !
Pa je on vadiüvao, pa je ne tajiö, ka je on ne Kristuš, niti Eliaš, nego eden z prorokov: „Glás kričéčega v pjüstini.* Glás boži je, ki kriči v püstini človečih src, štera so pozábila Bogá ino lübav do bližojega. Pa so ga na to tam povrgli!
Či bi sv. Ivan te takši bio, kak je dnešdén Vnogi moški, kakšo část bi njemi skážüvali pismoznánci i voditelje Izraelcóv!
Záto ka kakši so dnes dén moški ? Domá pri svojih hižaj so düesdéb moški, kak máli kralovje. Njihova voia more vsikdár biti. Nesme njemi protipovedati žena, ne dete, ne mati, niti oča. Vsi ga morejo bogati pa se njegovoj čednoj, ali noröj — večkrát noroj, kak čednoj — gizdi podvržti. Či njemi pa što po-nepriliki kaj vüpa nači presvetiti, te blázni, koné tak, ka sé hiža trosi pa vsi njéni prebiválci trepečejo, pa potom celi tjeden tak bodi sem-tam, kak raz-divjani vivol z bledim poglédom ino vrelov srditoštjov.
Pa on misli, ka je to riioško delo, ka to more biti za volo njegovo moške části!
Ali poglednimo zdaj toga moškoga odzvüna svoje hiže, ka mo vidi! na njem ?
Na pot se podá. Nedela je rávno. Pride blüzi cérkve, rávno vküpzvonijo. Pa njemi prijáteo právi: „Hodi, vej je šče pop domá, tečás si tri deci spijéva stoječki pa šče za časa prideva.“ — Pa v našem moškom se gene düšna-vest tak na tihoma, jako ozdaleč da je
pa ne vüpa poslüšati, ka bi te prijáteo pravo! Ide z njim, krčmátf je včasi ne krédi, drügi so, ki kupice ponüvlejo, te že prej tak ne more odidti£ ka njim ne bi nazájponüdo, vélki zvon se oglási k začétki meše, dtišna vesi se ešče ednok malo gene pa té j zaspi, kak málo dete, naš moški je hema časa več póslüšati, žéden je, to, srečo má, ka kem več pijé, tem bole je žéden, do polnoči pride domo/- ali kak tát, ali kak žverina, ali pa kak svinja — to je .zdaj te močen, části vreden moški!	*	—	á-- ■ ■ ■
Pride naš moški v krčmo, ali k lückoj hiši v pétek. „Mámo malo svinj-skoga pa malo telétine, štero te ráj jeli ?“ Ga opitájo. Kak blisk se njemi zosveti v glávi: „Pétek je." Pá on tak počásno, pomali začne, kak se dostáje ednoga moškoga: ,Svinjsko mi znán dáte.“ Práv je, moj lübi moški, zdaj si se po moškom oponášao, samo li svinjsko, to je to právo, bár ne bi škodilo po telečem, ešče po pésjem bi nájlepše bilo praviti, záto ka pes je tisti, ki samo te drži post, kda nema kaj jesti!
Svádi se naš moški za mejo, za herb, za poštenjé! Poglejte ga, kak je močen, batriven. Ob, či. bi ga z tov močjov gnali proti rusom, bi je sám pobio pa bi že boji zdávna konec bio. (Naša nesreča je, ka nam to kesno pride na pamet.) Pa te naš moški ide k sodniji tožit! Kda pride pred dveri gospon fiškáliša, si trikrát gut obrüsi, tam pred dverami ležečemi psovi se pokloni pa ga viče, kranščák dolivzeme, vdve gübej spádne pa z prignjenim hrbtom potrka na dveraj tak tiho, ka bi odznotra mislili, ka si pes z répom mühé goni, či že ne bi poznali naših moškov.
Na slednje notriporine glavo, gos-| pon pisáči roko küšne, štero se ov
pášči skrivomá hitro obrisati, ár vpa-met vzeme na njoj, ka je naš moški malo batrivnosti vlevao v sebé prle, kak je tá vüpao; pa te začne obračati kranščák vrokaj i po vnogom pitanji vözjeklá, ka bi rad. „Pa máte svedoke?" Ga pitajo tam. Malo si zdejhne pa te potrdi, ka má. — Vej on zná, kde se več takših moškov nájde, ki so njemi spodobni v tom, ka za liter vina Bogá tüdi dolizatajijo z križa. Na to njemi denejo pero v roke pa pismo pred njega: Tü podpište, ka dáte puno moč. Roka njemi trepeče, zgovárja se, ka neve pisali, na slednje med velkim zdihávanjom i znojenjom li nikaj na-právi svojemi iméni spodobnoga na papér pa k cój, ka de bole valálo, edno k sebi spodobnó svinjo pa te pláča na stroške (vej on má, pa ne márá, Či vsé ponüca, naj samo ovoga stepé) dvajsti rajnškov pa tritresli i pol krajcara. Pa se te v tri gübé vrže pa tak ide med velkim preporáčanjom vö. Ešče Sreča, či ne stopi vünej na psa pa neide z razčesanimi lačami domo. Poštenjé si je tak že davno raztrgao.
Pa kda domo pride? Te je on pa moški, te zvedi vsaki od njega, kak do ovoga vesili, ka so gospon fiškáliš pa birov pravili — či li, ka je z niednim ne gučao samim.
Bi dale pisao? Dnes dojde!
Lübi moški, šteroga kep tü rišemo, ne bi si ti malo premišlávao od Sv. Ivana. Ka bi ti tüdi „ vadiüvao, i nej tajio“ što si ti. Ka bi se spoznao pa bi se tak oponášao na sveti pa domá, kak čeden i spameten moški, šteri pozna svojo moško část domá v poš-tenjej ino na sveti tüdi? Ka bi hodo vsikdár po pravici i lübavi ino bi bio batriven za pravico — ogno bi se pa vsake krivice i vsakoga greha!
5.
NOVINE
1914. ‘deoeruber 13
Pridite k molbi.
V tork, petnajsetoga, se dokonča pobožnost ob priliki deset letnice. Marijinoga lista i za zmago naše vojske v Čerensovcih držana.
Ob treh popoldnévi bo predga, po predgi se pa Najsvetejše vöpostávi na edno vüro trpečo molbo.
Pridite dobri dühovniki, verne ov-čice k toj molbi. Molimo Jezuša v oltárskom Svestvi skiitoga, zahvaIimo se njemi za vse nam preobilno ská-zane dobrote i prosimo ga pomoči v teh težavnih dnévah, ka njemi na diko zmágamó sijajno z pomočjov njegove Prečiste Matere.
Po molbi se slovesno vsi darüje-mo Prečistoj ,Devici Mariji, dühovniki i verniki. Sebé in vse svoje njej prek-dámo, naj ona ravna z nami, naj ona odiči po nas lüblénoga svojega i našega Jezuša.
Po darüvanji bodo íitanije, po njih pa: Tebe Bog mi hvalimo.
Po blágoslovi z Najsvetejšim je slovesnoSt dokončana. Z cerkvi domo idoč pa spravite se v procesijo i med potjöv spevajte Marijine pesmi, ali molite njeni rožnivenec. Gda pa do svoje hiže pridete, vzemite slovo z temi rečmi od ovih: „Marijini ostanite* — ovi pa naj odgovorijo : „ Marija naj te čuva.“
Z gorečimi' svečami de najlepše tak domo iti. r
Sveto Obhájilo pa darüjte 19-ga, v sredo, v vseh cerkváh za, razširjenjé Marijine čast! med slovensko lüdstvom.
Ponizno vam to naznanja in vas na to prosi.
Vrédništvo Marijinoga lista.
Vojska.
V zadnjoj številki smo že naznanila ka je glavno mesto Srbije, Belgradi prišeo v naše roke. To pomeni veliko zmago za naše orožje. Z zev-zetjom Belgrada je najmre prišla naša armada, štera se vojsküje proti srbom, v dosta vugodnejši položaj, kak je bila prle. Odzdaj bodo naše čete lejko pro-dirale tüdi z severne stran! v osrčje Srbije, ležej se bo spravlalo za njimi strelivo, živež pa drüge potrebčine, pa tüdi po Düni i Savi bodo lejko plavale naše ladje brez! nevarnosti. Za volo toga je pa tüdi močno vüpanje, ka bo naša armada zdaj hitrej Šla naprej proti Niši, kama je namenjena, zlasti či se njoj ešče v kratkom časi posreči osvojiti Kragujevac, pred štero mesto so prišli naši vojacje že preminoče dneve.
Z ruskoga bojišča je zadnje dneve prišlo malo poročil. Vsa ta poročila se. pa glasijo za nas vugodna. Na Rusko-Pólskom se je zadnje dneve nej vršila vekša bitka. Čakati jo je pa v bližan-jih dnevaj, zato ka se na obema stra-noma pripravlajo na njo. Na bojišče je prišeo tüdi nemški casar Viljem, pa je navdüšüvao vojake, naj se držijo do konca tak vitežko, kak so se držali doz-daj, potom nam je zmaga zagotovlena.
Na Vogrskom v Karpataj, kam so zdaj že drügoč vdarili rusi, se šče vršijo boji, v šterih bojaj pa majo rusi precej velike zgübitve. Zanimivo je, ka pripovedavlejo ruski zavzetniki. Tej najmre to pravijo, ka so rusi zato vdrli na Vogrsko, ka bi tüodnet spravlali živež v Galićijo “ gde njuva armáda že nema kaj; jesti, pa trpi glad. Prišli so zato lačni rusi na Vogrsko, gde je vsega zadovole, ka bi se tü gostili, os-tanke bi p¾ spravlali svojoj armadi v Galicijo. Naši vojaki bodo pa že skrbeti, ka se njim te žele ne bodo tak spun-javale, kak bi oni radi. — Slednja po-ročila pravijo, ka so rusi v Kárpátah že celo do meje nazajstirani z Vogrs-koga.
Težaven položaj pa majo naše čete, štere so nastanjene v Bukovini. Rusi najmre tü dobili dosta nova pomoči, zato pritiskšfo naše čete nazaj.
Na francoskom bojišči se je tüdi nej zgodila nikša sprememba v zadnjih dnevaj. Tečejo pa priprave na obema stránoma. Pripravlajo se tak nemci, kak tüdi njuvi sovražniki na ve-liko bitko, od štere čakajo odločitve. Ta bitka se pa šče brščas ne začne v bli-žanjih. dnevaj, zato ka zdaj z velikov napetostjov čakajo, ka se zgodi na rus-kom bojišči, kam se je odpelo nemški casar. Či se najmre tam posreči, ka pride do odločitve, potom bo to melo veliki vpliv tüdi na boje, šteri se bodo bili na francoskom bojišči. Želeti bi pa bilo, ka bi prišlo kem prle do odločitvi na vseh bojiščaj, zato ka se je prele-jalo že preveč dosta krvi.
Poročila, štera prihajajo z türs-koga bojišča, so puna türskih zmag. Te zmage pa šče dozdaj nemajo vekšega pomena, pa so znabiti tüdi jako pretirane, dostakrat nej istinske. Za nas je dozdaj najvekša važnosti to, ka se godi na ruskom pa na francoskom bo-jišči. Tü se odloči naša usoda. Zato pa zasledüjemo z vekšov pazlivostjov samo dogodke, šteri se vršijo na teh bojiščaj, dogodki na türskom bojišči pa še za nas dozdaj nemajo vekše važ-nosti.
Na morji je Zadnji tjeden nej prišlo do bitke. Zapomlimo pa, ka so naše
vojne ladje zaprle pristanišče Bar (Anti-vari), tak ka zdaj francozi nemorejo spravlati čarnogorcom več streliva pa živeža. Angležko-franćosko brodovje je obstrelavalo trdnjave, štere se nahajajo pred Dardanelami, pa je dozdaj nej do-segnolo nikšega uspeha. Türsko vojno brodovje pa obstrelav!e rusko mesto Odesö.
Važnejši dogodki zadnjega tjedna so sledeči:
Srbski kral vse pripravo za beg.
Kral Peter je za beg vse pripravo. V Petrograd pa v Francijo so poslali posebno odposlanstvo, ka bi pripravilo vse za mir, šteroga bi naj Srbija skle-nola sama za sebe. Armado pa nakani spravili Srbija na grčka tla, ka je naši ali pa bolgari ne bi razorožili,
Beg z srbske vojske. Z Škadra se poroča, ka je položaj srbske armade Zavolo pomenkanja živeža i obleke postao brezi vüpanja. V Elbasan je prišlo 200 srbskih vojačkih pobegnjencov.
0bvüpani položaj v Srbiji, V Niš 15 jezero ranjencov. Srbija ne more dobili več novih čet. Z Soluna je od-poslano v Niš 20 vagonov streliva, v Bitolj pa 6 vagonov šoli, pa 2 vagona riže.
Makedonski bolgari spoklali dve srbskivi Stotniji. Bulgarsko Prebivalstvo v Makedoniji je spoklalo dve srbskivi stotniji.
Bulgarija ne püsti streliva v Srbijo. Rusija je skušala pregoroviti Bulgarijo, ka bi dovolila prevažanje topov i streliva skoz Dedeagača v Srbijo. Bolgarska Vlada se je tomi uprla. — Edno zadnje poročilo pa pravi, ka se je preminoči tjeden spravilo v Srbijo skoz Soluna vnogo vojnih potrebčin.
Tri srbske divizije vničene. V zadnjih bojaj so bile zevsema vničene drüga, štrta pa šesta srbska divizija. Vse top-.ništve teh divizej je zaplenola naša armada.
Iza Boljetinac proti Srbiji i Čarnoj gori. ‘ Albanski velikaši so meli spravišče te dneve v Škadri. Njuv voditel Iza Boljetinac je odločno naglašao, ka se morejo vsi mohamedanski albanci vojs-küvati proti Srbiji pa proti Čarnoj gori.
0stanki srbske drinske divizije po-begnoli na bolgarska tla. Z Carigrada še poroča, ka je ostanek srbske drinske divizije, 2000 moštva, pobegno na bol-garska tla.
Velike zgübitve ruskih častnikov. Rusi so zgübili do 20. novembra 9703 mrtva častnike pa 19,511 ranjenih častnikov, zvün toga njim menka 3679 častnikov.
55 let stari ruski vojaki. Med ruskimi vojaki, štere so naše čete zav-
1914. cteceinber 13
NOVINE
3
žele v zemplinskoj županiji, se nahajajo tüdi 55 let stari moški. Na nešternih bojiščaj so najšli stare ruske puške, ka kaže, ka so ruski pešacje pomenklivo oboroženi.
Zavzeti ruski knez. Naši vojaki so zavzeli kneza Sumbatova, ki je bio :podpolkovnik' 132. ruskoga peškoga ,polka. Knez Sumbatov pripovedavle, ka praj ide z shoda proti Krakovi 7 mili-jonska armada. — Tomi pripovedavanji •pa človek ne more vervati.
Angležki kral na francoskom bo-jišči. Angležki kral Jürij je odpotüvao Zadnji den novembra na Francosko, gde obišče glavni stan angležke ar-anade. .
12.000 portugalcov na francoskih bojišči. Poroča se, ka se pela skoz Gibraltara 12.000 portugalskih vojakov ' na francosko bojiŠče. Edno drügo po-ročilo pa pravi, ke se ta portugalska armada spravla v Egipt, gde bo na pomoč angležom.
Belgijski kral nevarno ranjeni. Kral Albert je bio v bojaj pri Iseri nevarno ranjeni. K krali so pozvali brüselskoga zdravnika Debajoga, ki je na velikoj glasi.
40.000 nemških vučitelov v boji. Z med nemških vučitelov jih je 40.000 na bojišči. 3000 je med njimi častnikov, ali pa nadomeščajó častnike. Do za-četka novembra je spadnolo 900 vuči-telov.
Japonska pomoč. Francozi zovejo japonce na pomoč. To pa praj delajo zato, ka se je türk zmešao v europsko vojsko.
Kak se godi tűrÍcom. Jürski baša Enver je izjavo, ka v Egipti idejo türki zmagovito naprej. Praj vse nebo dugo trpelo, ka türki zasedejo Egipt. V Kaukazi, gde se bijejo z rusi, tüdi idejo naprej, samo ka se to gpdi počasi zavolo nevugodnoga vremena.
100.000 türkov proti Sueskomi prekovi. Taljanske novine pišejo, ka ide 100.000 türkov proti Sueskomi preköpi. Türska poročila pravijo, ka so že türki :zaseli več delov Sueskoga prekopa pa -so premagaíi v večih bitkaj angleže,
Türki zap!enoli 300 železničkih vlak0V. 1 Türske oblast! v Smirni so zaplenole 9 železničkih strojov, 300 va-gonov pa 15.000 vreč mele, štera je bila namenjena v Anglijo.
Strašna železnička nesreča v Srbiji. Pri stavi Lapore je zadeo osebni vlak, šteri je vozo ranjence. 300 ran-jencóv je bilo včasi mrtvih, 500 pa nevarno požkodüvanih.
Bolgari se oborožüjejo. V Pariz so prišla poročila, ka je zdaj v Bol-
gariji pod orožjom 300.000 vojakov, zato ka so jih v zadnjem časi pozvali ešče 100.000.
Veliko pomenkanje konjov. Ruski pa francoski listi pišejo, ka je tam že veliko pomenkanje konjov. Na Francoskom je spadnolo 60 odstotkov, na Rus-kom pa 50 odstotkov, to je ravno po-lovica tistih konjov,; šteri so bili postavlen! na bojišče.
Kitajska prosi Ameriko za varstvo proti Japonskoj. Z Nev-Jorka se poroča, ka je kitajska Vlada prosila za varstvo Zdrüžene države v Ameriki proti Ja-ponskoj, štera po ,sili jemle kitajcom zemle.,
Prevažanje betežnika v zrakoplovi. V trdnjavi Przemisl, štero majo rusi okoli zapásano, je te dneve zgrizeo be-sen pes ednoga vojaka. Toga vojaka so spravili v zrakoplov pa ga po zraki odpelali v Budapešt v bolnišnico.
Vojački pobegnjenec streljeni. Strel-jeni je bio te dneve v Zagrebi 21 let átar Dujo Jarič, rekrut pri čarnovoj-ničkom 79. peškom polki zato, ka je pobegno ad vojakov
toliko zavzetnikov mamo ? Austro-Vogrska ma dozdaj, kak to kažejo uradni podatki, vsevküp 90.000 zav-zetnikov. Nemčija pa ma vsevküp 450.000 zavzetnikov. Kelko je pa zavzetih naših vojakov v' drzaváj, štere- se vojskü-jejo proti námj to se ne da natenci določiti.
Vogrske ženske tüdi ščejo v boj. Ženske z mesta Hajdunana so poslale domobranskomi ministri Hazaiji odprto pismo, v sterom ga prosijo, naj bi do-püsto, ka bi šle ženske od 19 do 36 leta k vojačkoj slüžbi, Vse bi rade pomagala. Lejko bi praj tüdi moštvi prip-ravlale jedi, gda bi tej stali v ognji.
Japonsko-kitajsko spravišče v Pe-kingi. Japonska i Rusija sta sklenoli, ka Kitajsko oskübeta. Ruska v Mongoliji, Japonska pa v zhodnoj Kitajskoj. Kitajska pa ne more nikaj napraviti proti obema, či njoj Amerika ne bo pomagala. Kitajski predsednik, ki želej Ki-tajskoj ohraniti mir, je zezvao vküp spravišče, na šterom spravišči bi se naj rešile vse sporne zadeve.
Moskovske ženske prosijo, naj pre-neha V0jská. Edna vogrska igralka, štera je prišla z Moskve v Budapešt, pripo-vedavle, ka Vlada v Moskvi velka žalost. Te dneve je prosilo 600 čarno oblečenih moskovskih mater mestnoga povelnika, naj prosi cara, ka henja z vojskov, pa naj ma smilenje do ruskih mater.
Štere naše zadržane potnike püstijo domo iz Ang!ežkoga, Francoskoga i Ruskoga ?
Iz Ang!ežkoga vse ženske i dece, moške pa, šteri so od 18 let mlajši i od 50 starejši. Med 18-im i 50-im letom tiste možke tüdi, od šterih zdravniška Preiskava spozna, ka so za boj ne pripravni, zvün toga vračitele i dühovnike püstijo domo.
Iz Francoskoga domo püstijo vse ženske i dekle; med moškami pa tiste, šteri so ro-jeni pred letom 1854. sept. 20. i po leti 1897. sept. 20. to je ki so pod 17 j više 60 let stari, če je francozka vláda ne spozna za boj pripra?ne.
Iz Ruskoga smejo domo vse žene i dekle i z moškov vsi, ki so od 17 let mlajši, od 45 pa starejši. častnike (oficera) i osojence ne püstjjo.
Ki má koga zadržánoga, ka bi poleg više dánih podátkov smeo domo, naj njegov krstni list pošle na ministertsvo zvünánjih zadev na té naslov ,,Ministerium dec Áussern“ Wien, Ballhausplatz.
Opomba. Tü se naj glásijo samo tisti, ki Ámerikánce májo kjer zadržane, ali od drügod potüvajoce, nej pa za volo vlovlenih vojakov.
Glási.  
Drevo ga bujlo. Trétjega toga me-seca je Dominko Ivan z Mále-Polane drevo podiro. Ali drevo, kda je kapalo, ga je pod sebe dobilo i k smrti bujlo. Zapüsto je ženo z málim detetom, štera je malo pred tem tüdi púrodila. Mla-doga moža, ki je bio tüdi goreči četi-tel naših rnrvin, vsi žalüjemo.
Ki zná kaj od Geder Štefana iz 18-ga črnovojniškoga (népfelkelő, Land-sturm) polka (regementa), 10-te stotnije (század, Kompanija), prvoga oddelka (szakasz, Zug), naj bo tak dober i naj dá na znánje njegovoj ženi Karolini Geder v Glasbach, posla Radgona-Radkersburg, Štajarsko.
»Skrovnost Marijina" knižico dobro prečtite i prineste v tork z sebov v cérkev. Iz njé bo oprávleno darüvanje Marijino, štero se nájde Lna 38-oj stráni. Ki nema knižice, jo brezplačno dobi té dneve v Črensovcih pri Vréd-ništvi Marijinoga lista.
Pobožnost v čerensovcih za zmágo naše vojske i v zahvalo za desetletni obstánek Marijinoga lista se té tjeden v nájlepšem rédi oprávlala. Posebno lepa je bila procesija 8-ga večer. Genlive predge dühovnikov so z pazlivostjov gorjemali nešteti verniki domači ino iz tüjih fár. Daj Prečista Devica Marija, ka po sejanom semeni se naš mali narodek vkorenini i vtrdi v njénom milom materinskom srci, ka bo meo večni obstánek düševen i časen.
Obširno popisanje cele pobožnosti bo sledilo v Novinah, posebno pa v listi Marijinom.
4
NOVINE
1914. deceml)er 13
Ulanarje v Soboti. V Soboti šola mestjánska ali pörgarska je osnovana za 1000 ulánarov, ki z konji vréd do se držali en čas v Soboti. — V Mo-nošter sta tüdi prišle dve stotniji ulanarov.
Ranjeni so poleg popisa o zgübajv od 59—70-ga sladééi z našega krája: Fujs San-dor z čentibe, Kováč Franc, 48. polk, 2. stot-nija; Horvát Ferenc z Martjanec, Horvát Ja-noš z Bokreča, Barbarič Franc z Gerlinee, Bence Alojz z Domajinec, Brtalanič Jožef z Skakovec, Bohár Šandor z Lucove, Bohár Štefan z Žttlinec, Cipot Jožef z Martjanec, Cőr Jožef z Sebeborec, Ficko Venceslav z Sobote, Flisar Števan z Gorice, Fujs Števan z Prosečkevési, Gedér Matjaš z Večéslavec, Gombóc Anton z Gerlinee, 6oričan Mikloš z Cankove, Grábar Jožef z Moravec, Granfol Anton z Ktoga, Horvát Boldižar od Jürja, Kološša Ferenc z Püconec, Lapiščák Vince z Tešanovec, Makovec Franc z D. Sláv¾ Marič Franc z Krájne, Marič Pold od S . Jürja, Mikolič Matjaš z Lehomorja, Nemec ferenc z Bakovec, Novák Ludovik z Küštanovec, Pav-linjek Jožef i Skakovec, Porešič Jožef z Fo-kovec, Hren Janoš z Küpšinec, Šeruga Janoš z Tišine, Szóp Koloman z Sobote, Sukič Števan z Šülinec, Vlaj Alojzi z Bodonec, Vukan Ferenc z Rakičana, Žibrik Ferenc z Sebeborec.
Mrtvi so pa: Legen Matjaš 48. poík, 4. stotnija, streljen v. em je vmro i pokopan je v Suljini pri Zvornrki v Bosni. Tivadar Števan 20. p. mro v griži v Rzeszow-i i tam tüdi pokopan. Rojen je 1. 1881-ga. Novák Jožef 17 48-ga polka je oktobra desétoga mro v Eperjes-i i tam je tüdi pokopan, Dra-vec Franc 18 p. rojen 1. 1879. streljen v prsi je mro augusta 5-ga v Krasniki i tü je tüdi pokopan, Bohár Janoš z Stánjovec, Der-káč Franc z Cankove, Gomboc Jošef od Sv. Jürja, Idič Ferenc z Vadarec, Kovač Štefan z Bákovec, Šinkič Ludovik z Kriaavec, Sečko Janoš z Markišavec, Svétec Ernest z Slovens-kevési, Večni pokoj njim darüj Srce Jeíušovo!
Kda ležijo naši ranjenci? Poleg poročil o. ranjencih od 86 do 114-ga se nahájajo z našega krája: Prkič Jožef z 6radišča, streljen v prsi, v Soboti; Sedonja Ludovik z Vaneč, obetežo, v Prági, Gjőrköš Jožef 48. polk, 10. stotnija, v Krskovi, Antalin Štefan z Adrijá-nec, streljen v črvo, v Egri, Kolenko Martin z Štrigove v Keszthelyi, Györköš Gabriel 48 p. 11 št. v Keszthelyi, Baras Jožef z Bükov-nice streljen v levo roko, v Klosterbrucki, Još Lndvik 48 p. 13 št. obetežo v Klaltau-i, Virag Martin z Žiškov v Kaposvari za volo očih, Forjan Franc, 18 p., obetežo, v Reči, Gabor Janoš 20 p. stotnija 1. obetežo, v Krakovi, Dni Mihal z D. Lendave, obetežo, v Kőnigliche Weinberge-i, Horvát Franc z Martjanec, streljen v obe nogi, v Iglau-i, Seršen Matjaš z Rankovec, v griži, v Iglau-i, Gábor Ivan z Ivánec, streljen, Karánsebes-i; Lejko Štefan, 18 p. stot. 11., streljen v právi kazač, v Pardubitz-i, Horvát Jožef, 83 p. stotnija 9., kosti potrte, v Pardnbitz-i, Celec Alojz 83. p. 4. stot. streljen v ramo, v Pardubitz-i, Lovrenc Franc, 83 p. 4 stot. v griži, y Kagrani, Miholič Matjaš z Večéslavec, étrel-jen v brado, v Reči, Spilak Jcšef z M. Pola-ne, streljen, v Theresienstadt-i, Sabotin Janoš z Gančan, streljen v Karánsebesi, Županek Jánoš z Pertoče, obetežo, v Reči, Weis J)dikša z Pánovee, obetežo, v Požoni, Novak Pavel, 48 p. 1. št. streljen v prsi, v Zombori, Ber-dén Štefan z Kobilja, obetežo, v Neunkircheni, Bukovec Ludovik, 48. p. 6. št. obetežo, v Igló-i, Celec Franc z G. Slaveč, streljen v
roko, v Tumau-i, Marko(ja) Štef. 48'p. obe-težo, v Igló-i, Vlaj Florijan z Lehomerja, v Soboti, Andrejč Rudolf z Maute, obetežo, v Reči, Horvát Štefan z G. črnec streljen v le-v nego, v Szombathely-i; Tibaot Th. 20 p. 12 št. streljen v ramo, v Pešti; Zakoč Janoš z Fokovec v Kassi; Csizmazia Jožef, streljen v koleno (48. p. 10. št.), v Nisko-i, Ciglár Franc (48. p. 10. št.) streljen, v Nisko-i.•. Farkas Janoš, 48. p. 7. št. streljen v ramo, v Nisko-i; Geder Ferdinand, 83 p. obetežo, v Prági, Horvát Jürij, 48. p. 10. št. streljen v glavo, v Nisko-i, Horvát Ludovik 48. p. Ers. B. 2 streljen v levo roko, v Reči, Koštric Št. 48. p. 14. št. streljen v prsi, v Nisko-i, Küčan Ferenc 17. p. 9. št. v griži, v Rzeszow-i, Lončár Mihal z Ižákovec, streljen v levo roko, v Reči, Küzma Štefan, 48. p. 5. št. streljen v levi palec na nogi, v tiráci, Lovrenčec Stefán 48. p. 18. streljen v. Kra-kovi, Novak Jožef, 48. p. v griži, v Eperjesi, Šebján Stefán 48. p. 15. št. streljen v plača, v Niskoi, Tompa Jánoš 48. p. obetežo v. Éperjes-i, Rajnár Jožef streljen v spoduje. telo (48. p. 15. št.) v Nisko-i, Zadravec Anton 48. p. v griži v Eperjes i,. Kolár Matjaš 20. p. 11. št obetežo v Pápi, Gujtman Janoš 18. p. 2. št. streljon v dva prsta, v Ennsi, Horvát Ferenc 83. p. streljen v nego v Tropau-i, Horvát Janoš 18. p. 4. streljen v nego v Troppau-i, Fartek Mihal z Küzdoblana streljen v brado v Reči, Koltay Štefan z Berkcvee streljen v ramo v 01omuci, Mőrec Ivan z Püco-mec, streljen v pravo bedro, v Brünni, Söber Mikloš z Lukačavec, streljen o nego, v Fren-denthali, Šohar Anton z Vančavési obetežo v Reči, Vogritičič Anton z Ropoč, streljen v la-két, v Brünn-i, Deutch Rudolf z Tišine, streljen v levo roko, v Mahrisch-Weiskirchen-i, Horvát Jožef 20. p. 2. št. streljen v levo nego, v Trencsón-i, Lebar Stefán z Doline v Tut-nau-i, Sočič Janoš 20 p. streljen v pravo roko, v Jugbunzlau-i, Zibrik Franz z Sebeborec v Máhrisch-Weiskirchen-i, Bakan Franc 83. p. 8. št. stréljen v levo roko, v 01omuci, Čizmso-zia Matjaš 48. p. 8. št. v. Troppau-i, Gjergjók Peter 83. p. ll. št. streljen v levo roko, v 01omuci, Gomboc Franc 83. p. 9. št. streljen v levo roko, v 01omuci, Gyurica Jožef 48. p. 5; št. streljen v. levo nego v Troppaui, Hor-vat Matjaš 48. p. ž. št. streljen v levo roko v Sisak-i, Horvát Mihal 48. p. 16. št. streljen v levi palec na nogi v Tropau-i, Horvát Pavel 83. p. 2. št. stréljen v levo nogo, v Troppau-i, KoloŠa Ivan z Moravec streljen v levo nogo v Beöi, Kovač Janoš z Poznanovec, spraskan oo strlája na levom gležnji, v Bad Kružen-i, Küzma (Kuna) Jürij 83. p. 8. št. streljen v pravo nego, v 01omuci, Matko Franc 83. p. M. G. A. 2. streljen v levo roko, v 01omuci, Molnár Leopold z Sobote stréljen v právi kazač, v Bad Kreužen- i, Barbarič Franc 83. p. 5. št. streljen v ramo, v 01omuci, Pau-čic Štefan 83. p. 4. št. streljen v pravo litko, v Troppau-i, Rajnar Janoš 83. p. 8. št. obe-težo v Troppau-i, Tkalec Martin 48. p. 10. št. obetežo v Troppau-i, Vukič Franc p. 83. št. 12. streljen v pravo bedro, v 01omuci, Ška-per Janoš z Doliča v Beč-i, Tivadar Ivan z Brezovice, v griži, v Brünn-i, Zelko Mihál od Sv. Sebaštjana, streljen v glavo, v Reči, Horvát Jožef z Kapce obetežo, v Brünni, Ka-ražinec Jakob z Ivánec, streljen v levo bedro, v Frohnleiten-i, Küzma Štefan 48. p. 6. št. streljen v levi pálec na nogi, v Gráci, Hren Janoš z Küpšinec, stieljen v pravo bedro, v
Brüni, Trstenják Janoš 20. dom. p. 3. št. streljen v levo roko, v Máhrisch-Weiskirchen-i, Meserič Ignac 83. p. 13. št. streljen v máli prst, v Troppau-i, Banko Števan 20 p. 2. št. streljen v levo roko, v Karolinenthal-i, Flisar Karol z Veščice, v griži, v Pisek-i, Sadi Alojz z Grlinec v griži, v Pisek-i, Tkalec Janoš 48. p. 15. št. obetežo, v Troppau-i, Pintarič Jožef z Sobote, streljen v bedro v Linzi, Barta Jožef z Belotinec, obetežo, v Budapešti, Benc Jožef 83. p. v. griži v Piseki, Benko Jožef t Vuéegomile v griži v Pisek-i, Berke Aladar z Vaneč, v griži, v Pisek-i, Brnják Jožef z Vido-nec v griži, v Pisek-i, Durié Jožef z Gorice v griži, v Pišek-i, Gregorič Jožef z Tešanovec v griži, v Pisek-i, Horvát F. 20. p. štreljen v pravo-bedro, v Siófok-i, Horvát Jürij z Boreče, v griži, v Pisek-i, Horvát Štefan 20. p. 11. stot. v griži, v Reči, Horvát Janoš z Vančavési, v grži, v Pisek-i, Horvát Jožef 18. p. 4. št. v griži, v Pisek-i, Horvát Koloman z Prosenjakovec, v griži, v Pisek-i, Kovač Štefan 20. p. streljen v levo bedro, v Siófok-i, Ritlop Ferenc 20. černovojniški polk, 5. stotnija, potrte kosti, v Zalaegerszeg-i, Škrilec Štefan 20. p. streljen v leto bedro, v Siófok-i, Sakovič Leopold z Vadarec, v griži, v Pisek-i, Toplek Jožef streljen v pravo roko, t Siófok-i, Bogdan Mihal z. Tümišča, streljen v pravo roko, v Iglau-i, Gutman Jožef z Bogojine, streljen v pravo roko, v Iglau-i, Kranjec Ferenc z Doličov, streljen v levo bodro, v Krakovi, Flisar Gabor 20. p. 11. št. rojen 1. 1880. streljen v-pravo roko, v Iglau-i, Fehór Franc z D. Lendave, obetežo, v Brünn-i, Geder Matjaš z Večesla?ec, streljen v levo ramo, v Iglau-i, Horvát Mihal 48. p. 16. št. streljen v levi palec na nogi, v Troppau-i, Mákovec Granc z D. Slaveč, strél-jen v pravo roko, v Iglau-i, Marič Franc z krájne, streljen v levo roko, v 1glau-i, Žilavec Mihal z Domajinec, v griži, v Krakovi, Žohár Imre 20. p. 20. št. streljen v pravo 1jce, v Brünn-i. Jezušovo Srcé daj tém našim junákom potrpezliVost v bolezni i zdrávje po njej nazáj t
Pošta
Drávec Alojz. Monošter. Hvala na dopisnici i na srčnom pozdravlenji. Mo-Btve ne izostanejo. Nikaj se ne boj, dober Bog ti vse na düšno zveličanje obrné.
Küzmič. Ropoče. Od oktobra 1-ga poglednite naše novine, če neso ešče vašega moža i soseda objávili. Spodobna iména so že naprejprišla. Če neso, nam dajte glás, da mo jihva goriskali. Pi-šite pa v našem materniskom jeziki i nej nemški.
Ve!. g. Rat Dóm. Szombathe!y. Iskrena hvala za lepo pozdravlenje. Prosite Prečisto Devo, naj morem, kak dugo bom živo, popolnoma razširiti i vtrditi njéno slavo med našim dobrim slovenskim lüdstvom.
Ker. J. Veržej. To isto odgovoro i tebi na tvoje lepo pismo.
G. Joh. Lang. Beč. Veseli me, da. i v tüjini lübite svoj materni jézik i rojstni dom. Novine sem vam dao poslati. Hvala lepa na podpora Pozdrav za g. B. v tork dara prek, kda pride k nam sklepno predgo držat. Naj vas blagoslovi Srce Jezušovo.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján S¾>mbathelyen.