108. štev.
V Ljubljani, Četrtek 6. maja 1920.	'e0,0,w- ffl. leto.
Telja v Ljubljani ic po pošti:
mm let* ... K 18fr~ |*i leta
teni leti
W mesee
K-
45'-
15-
Za inozemstvo:
celo leto pel leta. utrl leta
M
K MO—
„ ISO -. 0O-— . 00—
Za Ameriko:
celoletno ... 4 liolaij* polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar.
Novi naročniki naj potlljaj
naročnino po nakaznici.
i se zaračunajo po enem proštom in sicer t visok ter 55 mm Inv., prostor za enkrat 1 K M vla., za večkrat popast
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ;........... . štev. 8, Telefon štev. 44.	'
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. fce naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopiai naj ae tranl-.irajo. — —	Rokopisi	se	ne vračajo.	-— —.... ...."
Posvetovanje naših mirovnih delegatov
Beograd, 5. (Izvirno poročilo.) Snoči se je vršila v stanovanju zunanjega ministra dr. Trumbiča v hotelu »Moskva« zadnje posvetovanje naših mirovnih delegatov pred njihovim odhodom v Pariz. Posvetovanja sta se udeležila tudi min. pred-■ednik Stojan Protič ta namestnik
zunanjega ministra Spalajkovič. Delegati so še enkrat ugotovili stališče, katero morajo po navodilih vlade zastopati tako v Parizu kakor zlasti tudi pri direktnih pogajanjih z Italijo. Jutri se odpeljejo dr. Trumbič, dr. Rybar ta dr. Žolger v Pariz.
Italijani hujskajo Bolgare.
Beograd. 5. maia. (Izvirno poroči lo.) Po zanesljivih informacijah, ki so dospele na kompetentna mesta v Beogradu, dobiva Bolgarila v zadnjih tednih ogromne oošilatve orožja in mnnicile. Vse te pošiliatve prihajata rod krinko ih firmo rdečega križa Iz Ital’je. Bolgarska vlada kliče vsak teden 'na novo voiaške obvezance n« orožno vaio. Vpoklicane čete koncentrira deloma pred Dobrudžo.
SEJA MEDNARODNE TRGOVSKE KONFERENCE.
LDU Pariz. 4. maia. Prva seja mednarodne trgovske konference bo lutri. Prejšnji predsednih angleške trgovinske zbornice v Parizu Walter Behrens bo stavil trgovski konferenci predlog, da bi zavezniki dali za olačevanle neobhodno potrebnih živil in sirov in za obnovo Evrope v uromet bankovce, za katere bi med-»eboino lamčili. Te novčanice nal bi imele zakoniti kurz enega angleškega funta iednako 5 dolarjev jednako i5 frankov aii 25 Ur in hal bi smele biti v prometu samo v zavezniških državah. Ta mednarodni denar nal hi »e pod nadzorstvom Intemaciiona-liziranega upravnega sveta uporabita! za nakup potrebnih živil ta surovin.
POGAJANJA JUŽNE ŽELEZNICE Z VLADO NISO USPELA.
LDU Dunaj. 5. maia. Olavno ravnateljstvo lužne železnice objavlja; Kakor znano, je sredi preteklega meseca podguverner denarnega zavoda Credit foncier de France. Regard z glavnim ravnateljem južne železnice dr. Fallom odpotoval v Beograd, da se pogaja s tamošnio vlado glede nienega pristooa k nameravanemu provizomemu režimu. Tekom poga-lanj so se poiavile težkoče. vsied Česar sc ni mogel doseči pozitiven uspeh. Olavni ravnatelj dr. Fali se le povrnil na Dunat. da poroča upravi o uspehu svojega potovania. V krat-
1-M.llU!!«'1	11 '• - ,
deloma ob macedonski meji. Mače-donsko - bolgarski komite razvila mrzlično delovanje in hujska proti Srbifi in Romuniji na način kakor pred vstopom Bolgariie v svetovno vojno. Komite stoii y ozkih zvezah 1 italijanskimi nacionalističnimi krogi in le s posredovanjem Italije ravnokar stopil v stike s črnogorskimi separatisti.
kem gre v Pariz, kjer bo konferiral s družbo Assotiajtion Nationale. Podguverner Regard Je iz Beograda naravnost odpotoval v Pariz.
NEMŠKO-ANGLFSK A konferen CA GLEDE IZROČITVE NEMŠKEGA TRGOVSKEGA BRODOVJA.
LDU Pariz, 5. maja. »Temps« poroča iz Londona; Jutri dospe semkaj nemško odposlanstvo, ki bo kon-feriralo z angleško vlado glede načina izročitve nemških trgovinskih ladij. Gre za izvedbo telile določb • izročitev jadrnic in polovice vseh nemških iadil med 1000 in 1600 ton, izročitev pristaniškega gradiva kot odškodniina za vojne ladle potopljene v Scapia Flowu ter letna dobava 200.000 ton novih ladij tekom petih let, počenši s podpisom mirovne pogodbe. _______________
PREKMURSKE ZADEVE NA PO-SLANISKI KONFERENCI.
LDU Pariz, 4. maia. Pod predsedstvom Cambona te bila danes po-slaniška konferenca, ki se le bavila z glasovanjem v tešinskem okrožju Z ozirom na ondotne nemire so glasovanje. ki nal bi se vršilo 12. mala, od-godili na 12. julij. Nadalle se le pečala konferenca s pritožbo iugosloven-ske delegacije, ki le vložila protest proti rovarlenju madžarskih agentov v Prekmurlu. Sklenilo ae ie, zahtevati od madžarske vlade polasnila.
ŽELEZNIČARSKI STRAJK NA FRANCOSKEM.
LDU Pariz, 3' Po sklepu zborovanja so danes aretirali odbornika zveze državnih železničarjev Sirol-lea. V uradnih krogih sodijo, da Je stavka železničarjev dosegla vrhunec in da bo v kratkem končala s popolnim neuspehom železničarjev. Za primer stavke pripravljeni zasilni promet z avtomobili se ni uvedel. Zoper odrejene sodnijske ali disciplinarne kazni ne bo dopuščen priziv. Odpuščenih je bilo zelo malo železničarjev, sodijo pa, da bo število odpuščenih vsekakor večje po nujnem pozivu železniških družb, ki so ga naslovile na stavkajoče. V rudnikih Je položaj zadovoljiv, kqr so rudarji v departemeatih Nord in Pas de Calais nadaljevali delo. Kar se tiče stavke pristaniških delavcev in vpisanih pomorščakov, sodijo, da bo v kratkem napetost ponehala, ker so te kategorije delavcev začele stavkati zgolj iz solidarnosti.
PRED SESTANKOM ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
LDU Bakar. 4. maia. Dne 5. t. m se sestane italijanski parlament. Po vesteh italijanskih listov je pripravljenih mnogo interpelacij glede rešitve ladranskega vprašanja. »Gior-nale d’ Italia« napada ministrskega predsednika Nittija zaradi nlegovili neuspehov v San Remu.
M1LLERANDOVA POT V LONDON.
’ LUD Pariz, 4. maja. »Journal des Debats« poroča, da odpotuje drugi teden ministrski predsednik Mille-rand v London, da se sporazume z Llovd Georgem glede glavnih vprašanj. ki se bodo obravnavala pri koo ferenci v Spaa.
FRENCH OSTANE IRSKI PODKRALJ.
LDU London. 5. mala. Kabinetna konfeienca, ki se Je bavila z Irskim vprašanjem, ie spoznala, da ni mogoče iznremeniti irske uprave. Navzlic nasprotnim trditvam ostane lord French irski podkralj.
PREPOVED TOČENJA ALKOHO-
LA V SLOVENIJI DVIGNJENA!
Po merodajnih informacijah bo svoječasna prepoved točenja alkd-holnih pijač v Slovenili dvignjena tekom današnjega dneva.
Sibirski škandal.
sftjgmgiLiLn
Apeli
Po dolgem, dolgem času so oglaša iz Sibirije naš l. jugoslovanski polk. Marsikdo bo s strahom iskal dragega imena v seznamu mrtvih, ki ga objavlja uradni komunike in nestrpno se bo čakalo na pisma, ki jih je prinesla s seboj polkova delegacija.
Uradni komunike Je obziren, nič nepotrebnega ne prinaša; naj pa ml opravimo ta posel.
Tudi mi bomo nakratko, apeliramo oa na merodajne kroge, da s! te vrstice vendarle ogledajo in poskrbe. da se seže stvari malo boli do obisti.
Podatke, ki jih navajamo, smo dobili !s pl9em naših najzavednef-ših fantov in razen tega nam jih potrjujejo ter za lastne ustmene informacije po potrebi z imenom jamčijo kompetentne osebe. Torej!
I. jugoslovanski polk je sestavljen iz jugoslovanskih državljanov nekdanje monarhije. Formiral se je že pred razpadom Avstrije in sicer v avgustu leta 1918 iz jugoslovanskih kontingentov, ki so se borili v čeških legijah na Ruskem. Polku zapoveduje major Sertič,
Takoj po polomu centralnih sil Je odšla v Beograd posebna polkova delegacija, ki naj bi izposlovala pri Jugoslovanski vladi potrebno intervencijo, da se polk vrne v domovino — ta delegacija ni ničesar opravila. Naši legijonarji so od takrat brez zveze z domačo zemljo. Druge čete v Sibiriji so dobivale redno pisma, ta se kar po vrsti vračale domov, zlasti Čehi so bili poslali takoj v Rusijo In Sibirijo svoja odposlanstva, edinole Jugoslavija ni šla. pq svoje sinove. Nemci, Madjari, Letiši, Po- j ljaki itd. itd., vsi raznovrstni narodi ! so skrbeli za neposreden stik s svo- 1 dimi ljudmi, samo poklicani faktorji kraljestva SHS se niso ganili. Da, Še več; V Vladivostoku je srbski konzul dr. Petrovič dosledno ignoriral Jugoslovanski korpus, vneto ga Je * posnemal v tem oziru tudi »pravnik g. Antonovič — ime »Jugoslovan« za ta dva gospoda sploh ni prihaialo v poštev. Kako so se ravnali drugi srbijanski krogi, si lahko mislimo , »lošp sluge lošijeg gospodara«.
Mi smo ponovno prosili in rotili vlado, naj po vzgledu drugih držav vendar tudi Jugoslavija pošlje posebno odposlanstvo v Rusijo, da olajša čim hitreišo in čim boltšo vrnitev
VERA.
(Dalje.)
Tak je	torej tisti »ljubi	otrok«, ki	ga	Je
hotela toplo	pritisniti na svoje	srce! Srce	Jej	Je
mahpma vpadlo ob pogledu na lepo, elegantno, pozornost vzbujajočo, hladno-uljudno tujko.
Vera je prav dobro opazila presenečenje, ki ga je izzvala; tudi Je videla, kako so se vsi ljudje, ki jih	je srečala na poti	do najete kočije,
ustavljali in	se ozirali za njo.	Zabavalo	jo	je
to, brbljala je ljubeznive, banalne fraze v svet in merila svojega strica. V vozu se je stisnila mala teta v kot, šuštenje svile in pa parfum njene sosede sta jo od minute do minute bolj prevzemala. Soprog je izkušal izravnati to, in Rustnja je kramljala ž njim o najrazličnejših stvareh, s pravim šikom svetske dame, ki se ničemur ne čudi In ne Izdaja o ničemer svojih čustev.
_ *”es cousines (a moji sestričtaf), vajini hčerki?« Je vprašala.
»Nadejam se, da se vam — da se tl priljubijo,« se je usodila teta odgovoriti.
»Gotovo, chere tante« (draga teta). Njena duša pa ni ničesar vedela o tem zagotovilu.
»Agata, naša starejša hči«, je odvrnil tajni svetnik, »je ugledno dekle; posveča se z uspehom pisateljevanju ter Je predsednica raznih društev. Nekako tvoje starosti je — 25 let. »Beata« — je nadaljeval smehljaje — »naša mala, pozno rojena porednica, Je ljubeznivo, sveže dete, samo nekoliko razvajena Je, kar k popolnoma naravno, ker smo sina izgubili še
E red njo. Kakor da Je posijal solnčni žarek v V , f® I® narodlla. Stara Je šele 18 let.«
. Z	^ takrat Jako težko prebolel
izgubo svojega skia. in orkteJ le postala njegova
žena še bolj boječa; zdelo se jej je vedno, da mora prositi svojega moža za nekaj odpuščanja.
Vero Je stričevo pripovedovanje pravzaprav dolgočasilo, toda ljubeznivo smehljaje je poslušala.
Potem se Je obrnila k tajni svetnici:
»L]ub.a teta, svoje hišne nisem hotela vzeti seboj, ker ne razume nobene nemške besede. Saj mi pač da$ svojo na razpolago?«
Mala dama je bila zopet vsa zmedena.
»Imamo samo dve služklnfl. a hišna ti bo pomagala, kolikor bo mogla, ljuba nečakinja.«
»Oh, potem pa mora priti moja Jeanetta za meno)!«
Sedaj ta prišel taki svetnik svoji ženi na pomoč: »To skoraj ne bo mogoče, ljuba Vera, ker nimamo prostora zanjo.«
»Tako?« se je dolgo zategnjeno začudila Rusinja ter visoko dvignila obrvi.
Voz se je ustavil. Vera je urno skočila doli. Hišna v čepici in belem predpasniku je vzela prtljago ter uljudno pozdravila: »Dober dan.« Toda odgovora ni dobila; Vera je z zanimnajem motrila veliko, a enostavno hišo ter sc ozrla še po tihi ulici navzdol. Mislila si je: »O, zakaj sem prišla semkaj!«
Tajni svetnic! Je bilo Jako neprijetno, ker nečakinja hišni ni ozdravila, in dekle samo ta z mračnim pogledom premerilo ponosno tujo damo.
Ko so dospeli v prvo nadstropje, sta sestri pozdravili svojo novo sestrično, ki |ji Je po ruskem običaju poljubila na obe Hd, pri čemer sl Je že izrekla svojo sodbo: velika Je grda ln brez elegance, — mala je neumna in Jezikava.
»Gotovo se boš hotela malo odpočiti. Buba nečakinja,« je Izpregovorila sedaj teta. »Dekleti. snremlta svata sestrično v ntaot dve mali
sobici. Zadovoljiti se moraš s tem, kar ima-j mo; pri nas je vse priprosto, toda storili smo. j kar smo mogli. Agata ti je odstopila svojo delavnico ta spalnico. Na svidenje ob eni pri
j obedu.«
j Barovi hčerki sta stopali v zadregi poleg
Vere.
Agata je rekla: »Želim, da bi ti bilo všeč v mojih sobicah, rada sem ju prepustila tebi, ki si papamova edina nečakinja.«
»Merci, chčre cousine (hvala, draga sestrična), gotovo mi bosta ugajali.«
»Vstopi, prosim! Nočeva te sedaj motiti in Prideva pred obedom pote.«
Vrata so se zaprla, in deklici sta odšli.
»čuj.« je Izpregovorila Beata, »ali ri že videla kdaj kaj takega?
»Ne,« je odgovorila sestra kratko,
V sprednji sobici je sedela gospa svetnikova vsa zlomljena, njen mož pa je stal poleg nje ter Jo pogovarjal: »Pomiri se vendar, Ana!«
»Saj se niti na cesto ne upam s to izzivajočo damo. Oh. Georg, kdo bi bil slutil kaj takega!«
Vera Je odložila medtem klobuk ta plašč ter Je stala v svoji sivi angleško prikrojeni sukneni obleki sredi nepoznane sobe, motreča z lomjeto njeno opravo.
Mon Dieu, quel infdrleur!« (Moj Bog, kakšna oprema!)
Soba Je bila svetla in udobna: zofa z dvema naslanjačema, — vse prevlečeno s svetlim kretonom, — primerne zavese na oknih, —- lepa pisalna miza, Jako ugodno postavljena, Agatin najljubši predmet Polica s knjigami, — ob oknu udoben stol poleg šivalne mizice. Preko zofe Je bila raztrta lepa preproga, — miza pokrita t okusnim prtom.
naših ljudi, legijonarjev ju ujetnikov, v domovino.
Končno se je v začetku februarja meseca 1.1. vendarle prizibala v Vladivostok SHS-misija (potpukovnik Mičič, major Trifunovič in intendant Milankovič). Prizibala, pravimo, kajti ta misija se ie mudila 4 mesece v Parizu, 2 meseca v Londonu in potem še v Washingtonu. vse do častitljivem geslu »ima vremena«! Da bo Beograd za to našel utemeljeno opravičitev, o tem ne dvomimo.
No. pa. hvalabogu, misija je V Vladivostoku. Ampak sedaj se začne.
Človek bi dejal, gospodje so pohiteli takoj v Irkutsk ali Nižnlf Udinsk k polku, ali pa vsaj poslali svojega zastopnika. Ne! Misija se gerira kot kak pododsek pariškega vrhovnega sveta ln tič! v Valldovo-stoku, referent za Jugoslovane ii Je pa — gospod Petrovič!
In kakšne so glavne skrbi te reprezentance? Oficir jugoslovanskega polka, ki je prišel kot delegat V Vladivostok, je bil po dolgem čakanju končno Sprejet ad audiendum verbum. In poglavitna točka v tem »zaslišanju« so bili znaki oficirskega čina, ki Uh Je nosil delegat po legionarski uvedbi na rokavu. Gospod potpukovnik je bil mnenja, da naj oficir ta znak takoj sname, in da se jugoslovanski sploh ne imenuje. Boga-mi. državnovažen SHS problem v —• Vladivostoku!
Da bi pa poskrbe! za repatriacija, niti govora. Ujetniki, ki se niso biH javili v legije, so na boljšem. Misija jh milostno sprejema ta Jih bo odpra«^ vila v domovino, tako da bodo morda Že čez dober mesec v Dubrovniku.
S svojim »ima vremena« so do* segli gospodje sedaj to, da so Japonci na vzhodu že sklenili svojo frontno Unijo proti ruskim bojnim črtam. Vmes med obemi se pa nahaja, v premirju z Rusi, I. Jugoslovanski polk in čaka. Veliko vprašanje je, če ga bodo Japonci snjoh pustili skozi svoje linije. Zato aoeliramo na vlado ia naše poslance, da se popravi nemudoma, kar se še popraviti da.
Omeniti moramo, da se je posrečilo nekaterim našim ljudem priti Iz Sibirije samo s pomočjo Čehov, ne pa našega zastopstva, ki samolastno negira ujedinjeno Jugoslavijo in se za naše ljudi ne zgane, ker goni še vedno tisto velikosrbsko politiko, ki nam je prinesla že toliko zla, 1« misli da Je Jugoslavija malo večja satrapija. ivmimu ii1 -iUBMraTguncgKasaafe
Za nemške pojme Je bil to prav ličen
prostor, toda za otroka iz ruskega najbujnejšega razkošja peterburškega, za razvajeno rejenko kneginje Libanove je bila to samo čedna po-selska sobica.
»In ta trdi zrak tukaj! No, moj parfum m! že pomore. In kakšen Je kabinet?«
Odprla je vrata,
»Oh, ta je pa še manjši! Ali vsaj otomana stoji tukaj. In postelja? Platnena oprava, dl-i Šeča po zraku in milu — fi done! O, da nisem j vzela seboj svilnatega posteljnega perila! Pa : ta smešna majhna toaletna mizica! Kam naj (spravim vse svoje stvari? Tudi prave svetlobe j ni tukaj. Kako se sploh more človek tukaj napravljati? Teči treba najmanje desetkrat T I stanovalnico k oknu; — miza odondod mora vsekakor proč!«
| Pozvonila je, ta ker ni bilo hipoma nikogar, dočim je bila v Peterburgu navajena na celo tropo služabnikov. Je pozvonila iznova.
! Ivana, vsa zardela, sl ie še v predsobi hitro opasala bel predpasnik.
»Naprej! Umaknite to mizo izpred okna, napoti mi Je.«
»To Je šivalna mizica, gospa svetnica ta menila, da boste gospodična —«
Srdit pogled JeJ Je ustavil govorico.
»Kako si drznete nagovarjati me?!«
Dekle bi se bilo najraje, pogreznilo V: zemljo.
»Prosim oproščenja,« ta jecljala, »ako sem se napačno izrazila; tu v hiši Je tak običaj,
pravimo .gospodična Agata* in .gospodična Be-ata*. Prosim, kako naj ogovarjam damo?«
»Imenujte me .milostiva gospodična* in govorite * menoj vedno le v tretji osebi I«
(Dalie prih.)
Nemška slepota.
Hermann VVendel o jugoslovanskem
edinstvu In o nemškem tiska.
Graški »Arbeiterwille« Je priobčil 4. t. m. iz peresa znanega, o naših razmerah izvrstno poučenega nemškega publicista H. Wendla članek, v katerem pravi:
Pomembno in odločilno je vselej kadar se izpreobme etniška enota v politično enoto: če postane iz ljudstva narod.
Jugoslovani so to poglavje svotje zgodovine pravkar prežiyeli. Dragocen sad enote jim ni padel z drevesa v naročje vsled udarcev revolucija, dasi so imeli v vojni mnogo mučenikov. ki so svoje narodno prepričanje plačali z življenjem na c. In kr. vislicah. Ujedinjenje so dosegli s padcem Habsburgovcev. In ker se Je njihova usoda izpolnila prej nego je hrepenenje po samostojnosti prodrlo v vse plasti ljudstva, manjka obliki še vedno nekaj vsebine: jugoslovanska država obstoja, premalo pa ''le jugoslovanske državne zavesti t srbo brvatski-slovenskl narod koraka, toda srbo-hrvatski-slovenski narodni ču! se vleče daleč za njim. To pa ne sme nikogar začuditi,, saj Jo imel z istimi težkočaml posla tuja vchki nemški narod, razdeljen po plcmtoil in veri, po državni pripad-nosti in trgovskih smereh.
Položaj Jugoslovanov je tako zamotan vsled turškega in beneškega, avstrijskega In madžarskega gospod-stva, vsled rimske, pravoslavne hi mohamedanske vere, vsled nemškega iu ruskega kulturnega vpliva in v.slec velikosrbskih In velikohrvat-skih teženj. Jugoslovani so danes v istem položaju kakor so bili Italijani pred dvtma generacijama. Hipoltt Taine, ki je tedaj potoval po Italiji, je odkril, da tl' v vseh, ki nosijo suknje in beiejo časopise, italijanska misel, in da »obstojajo težkoče samo v načinu, kako narod pridobiti, ga civilizirati in napraviti za italijanskega«. Podobne razmere vladajo da«** v Jugoslaviji; vsi, ki nosijo suknja tn berejo časopise, čutijo jugoslovansko.
Politične stranke brez izjeme priznavajo državno enotnost, dasi ao navajene rosit* opanke in se v škornjih ne čutiic še popolnoma domače. Razbivajo si glave s federalistična in ce»nmistično uredbo držav«, toda čimbolj žive v letu 1920., tembolj jim postaja državna in narodnostna enota nekaj samoumevnega. Socijalisti so še v avstroogrskem srednjem veku dvignili kot prvi zastavo narodnega edinstva; komunist! se poslužujejo označb Srb, Hrvat ali Slov tnec samo še za krajevne označbe kot so n. pr. Šumadinec, Ličan ali Kranjec. Republikanska stranka hoče utemeljiti svobodo na enotnosti; in gibanje »Obnove«, ki temelj na na močni etiki ter hoče obnovit! socijalno in kulturno življenje naroda pri tleh, je zavedno in navdušeno jugoslovansko.
Mesto, da bi tak razvod pozdravljalo in se ga veselilo, pa ne kaže velik del nemškega časopisja, ki •• ni od leta 1914. do leta 1918. nič naučilo, za dogodke v Jugoslaviji nobenega razumevanja.
Tem lenim možganom je pisana karta od predvčeraj tako v glavo ubita, da občutijo njeno izpremenv bo za žalitev. Zato se hranijo s propagando ekskralja Nikite, ki hoče strašiti po Cmlgori z denarjem Italijanskega imperijalizma. Dobrodošel
108. štev.
pa Jhn Jb tudi bankrotnl politik Ivica Frank s Sachsom in drugimi habsburškimi lakaji, katerim odpira svoje predale graška »Tagespost«, da bere svet o kraljestvu SHS v solncu srbskih bajonetov.
In za temi nizkotnimi čeD se ne posveti misel razumevanja, da nas je ta podla politika vladanja in trganja vrgla v aneksijsko krizo in da nas je ultimat Srbiji pahnil v brezdno največje bede, kjer leži nemški narod še danes s potrtimi udi.
Ivan Deržlč:
Kje so krivci?
Slovenska delavska kri je tekla v Ljubljani v drugem letu našega narodnega osvobojenja. Povod temu Je dala baje v gospodarske svrhe od komunistov zapovedana stavka na naših železnicah. Ko je bil uspeh te stavke Že pokopan, so stopile aktivno vse internaciionalno socijal-demo-kratsko-komunistične delavske organizacije v nekako podporno, v resnici v prekucuško stavko in potem je prišlo, kar je pač priti moralo. Nisem bil vsled bolezni v Ljubljani in radi tega tudi nisem dobil pravočasno vpogleda v ves boj, ki se je pretečene dni odigral v našem slovenskem Časopisju. Tudi nisem pobegnil pred stavko, kakor je z veliko emfazo izvolil razglasiti »Naprej« po govorih raznih Žorgatov far njegovih kompa-njonov. Strahopetce naj si poišče gospoda okoli »Napreja« v svojih vrstah, — ne bode stalo prav nobenega truda!
Veliko se Je pisalo in posebno hud bod je bil med časopisi, &> »Napreje-vem« povedano, črne in rdeče Internacionale. Pa o tem pozneje. Raz-iščimo najprej vzroke, zakaj so komunistični kolovodje čez noč jugoslovanskemu železničarstvu usilili stavko. Javnost je zelo neinformirana, še celo naši takozvani narodni predstav, niki o celi stvari naših železnic nimajo prav nobenega pojma Državni železničarji v vseh osvobojenih naših pokrajin niso državni nastavljene! temveč uslužbenci državnih železnic, samo srbski državnoželezniškj uradniki so takozvani Činovniki, med tem ko imajo ostali uslužbenci tudi svojo posebno pragmatiko. Po ujedinjenjd torej »mo imeli različne personalne sisteme In sicer, srbskega, avstrijskega, ogrskega, bosanskega in za prejšnjo vojaško železnico Banjaluka-DoberlJin še posebnega — napol vojaškega. Za vsakega človeka je bilo torei razumljivo, da se ti sistemi morajo nujno unifecirati, ako hočemo sanirati vsled vojne razdrapane prometne razmere. Narodne strokovne organizacije so to vprašanje takoj po nastopu ministra Vuloviča v prvem koncentracijskem ministrstvu načele. Sestavila se je maja 1919 posebna komisija organov vseh državnih železniških direkcij in ta ie do avgusta izdelala osnutek enotne pragmatike za vse državnoželezničapje. Ta osnutek je minister Vulovič na pritisk narodnih organizacij dal tem v pretres in v septembru lanskega leta Je Centralni odbor narodnih žel. organizacij dal pismene, pozneje tiskane protl-predlove in stavil rok. da nai se po-gaiania v enem mesecu dogctovllo In potem naj minister Vuiovič predloži osnutek narodnemu predstavništvu kot kompromis med njim ta celokupnim železniškim osobjem, slično kakor se je to zgodilo glede enotnih plač za liudskošolsko učiteljstvo. Narodno
Rud. Badiura*
Vrbsko fezero.
(Konec.)
Košato, valovito pobočje Konja (851 m), ki se dviga nad Otokom v ozadju je zadnja večja višina od južne obali. Dalje proti zapadu spremljajo jezersko obalo manjši holmi ta brda, ki se pač še večkrat spuste proti obali In pomole v jezero, pa zopet odmaknejo ter napravljajo prostor terasam, ravnem in dolinicam. Tudi to lepo idilično pokrajino, ki jo pozdravljajo iz zapada ziljski Ojster-nik Gorjanska planina. Dobrač In pa Visoščica— še celo Kopa včasih radovedno pokuka nanjo — so vzljubili naši. pradedje in posadili so tam svoje domove in češnje. Istotako pa se je zazdelo nekaterim lotoviščnikom in tujsko-prometnim trgovcem: hic manebimus optime! To so:
Spodnje In Zgornje Dole.
Posamezne grupe hiš in vil, tri-četrt ure od Otoka zapadno, vis-ik-vis Porečam. Mikaven ta del obale Je le še zelo malo izkoriščan! Nasproti Puščavniškemu ali Kačjemu otoku se nahaja tu velika športna čplnama »Union-Yacht-Club-a«, višje zgaraj pa ladjedelnica Happe In pa: »Hotel
predstavništvo pa je med tem že pričelo sabotirati državo in ker je draginja vedno bolj rasla ln ž njo tudi beda med železničarstvom, so nev-rodne organizacije zahtevale zvišanje prejemkov takoj. To Je bilo oktobra 1919. Kad so delale med *em takozvane internacijonalne organizacije? Ščitili so na Hrvatskem in Her-cegbosni s pomočjo Korača. Bugšega Madžare, pri nas pa s pomočjo Kristana, Kopača etc. Nemce in rene-gate. Napovedale so lani v aprilu hi juliju stavke, a bile vsakokrat tepene. Videlo se je, da jhn za stvarno delo ni, ampak samo za revoltiranje hi hujskanje. Približevale so se vedno boli komunizmu in posebno Sa-vez v Zagrebu je bil že prve mesece popolnoma v komunističnih rokah. Internacijonahii politični voditelji so spoznali nevarnost, ki Jm je pretila, da jih namreč zapuste vse strokovne organizacije in en bloc vstopijo v komunizem in naredili so pakt z demokrati — dobili smo demokratsko-so-cijalistično vlado. To situacijo so ia-rabili komunistični voditelji železničarjev na taternacijonahi podlagi ta pričeli z velikim pomponi v oktobru tudi pogajanja z ministrom Draško-vičem. Kakor sem že povdarjal so stale narodne organizacije na stališču, naj se nujno sprovede nova enotna pragmatika, tačas pa naj se povišajo draginjske doklade sorazmerno z draginjo. Komunisti pa so ostali politiki. O osnutku pragmatike niso imeli pojma — torej pogajanja na posebni podlagi. Pogajanja je vodil načelnik mašinskega oddelka r ministrstvu inž. Pavlovič. Narodne organizacije so končale pogajanja v 12 dneh, komunisti so rabili 23 dni. Gospod Pavlovič je en zelo fin gospod. o železnicah se mu prav malo — sanja! Ker so narodni železničarji prišli med pogajanji večkrat v precej velik konflikt s tem gospodom, Je gospod Pavlovič bil politik — vladal je demokratsko-socijalistični režim, —• predložil je torej popreje končan ! sporazum s komunisti ministru Dra- I škoviču in ko ga je ta na pritisk so- ! drogov ministrov podpisal, dobil Je j je tudi protokol o pogajanjih z na- < rodnimi organizacijami v pogled. Pa ■ o tej stvari pozneje. Obelodanjen Je bil torej protokol sporazuma s komunisti v Službenih movinah m potem Je pričel ples, k! je našel tragičen konec pretečene dni. Komunisti so bili politiki, glavno besedo je Imel takozvani glavni tainik Saveza v Zagrebu komunist Kaurič, po poklicu uradnik bolniške zemaljske blagajne. Asistirali so mu pa tudi sami strokovnjaki. Seveda je nastal pri ravnateljstvih pravi kaos. Ena glavnih zahtev je bilo takozvano zastopstvo v železniškem odboru. Komunisti so v naglici pregledali osnutek pragmatike in tam v prvih paragrafih čitalt, da vodi direkcijo ravnatelj z načelniki posameznih oddelkov — ti tvorijo takozvani železniški odbor. V ta odbor so zahtevali tri zastopnike, ld Jih imenuje centralno vodstvo »Saveza saobračajnih in trans_Dortnib radnika in službenika za Jugoslavijo«. A osnutek pragmatike je bfi šele osnutek in v veliavi še dosedanje različne pragmatike! O zastopstvu osobja z voljenimi zaupniki seveda niso hoteli govoriti. Bilo ie še več uprav neumnih paragrafov, o katerih pa mi ni potreba nadalje nit! govoriti. Določene so bile enotne dnine za delavce in draginjske doklade, seveda tudi s politiko in so delavce razdelili na 4 kategorije, kar Je
Eh3,"~ i	i~j^g
Hugelmann« z de pen dan co (najemnik Cučfek) 25 s., 50 p., pristan., 2 kopalnici z 48 kab., vrt, park, godbeni paviljon,' 8 čolnov, 1 motorni čoln, tenis L dr.,* dalje zgoraj na oglu obale »Na Vrvici« pa »Hotel Lampel« (lastnik domačin Čeber) 15 s., 30 p., kopalnica s 40 kab., stekleni vrtni salon, pristan.; zelo lepa lega s pogledom na Karavanke!
Kdor bi se tu nastanil, naj Ja ne opusti izleta odtod na Škofiče tričetrt ure, odkoder imaš iz »Zurja« razgled na panorama Karavank, Julijskih iti Ziliskih Alp, ki mu ca ni para Izlepal Gostilne: »Pri Krfitofu« f§ »Na Muti« (Bflrger).
Log.
Ob hotelu »Lampel«, ki Je »severni rtič« Vrbskega jezera »c jezero zasuka v levo prod Jugozapadnemu kancu, ki je moderno pozidan z Vrbo^ od katere ima jezero svoje lm«. Cim dalje proti koncu, tembolj pogosto je poseljena obala, a vse je lepo odeto v zelenje — krasna obrežna promenada! Ta konec je po naravi precej sličen vzhodnemu, kot da je hotela narava sama zavarovati harmonijo v podobi oballne narave. —> Tod eo vitel m posameute razdaljah:
»Hotel Ausnhof«. 3 dependance, 40 s.. 90 p.: dalie na griču na_ vzvišenem mestu moderni »Etablissement Exe!s:or« s 4 vilami, prostora za 120 oseb najmanje in pa »Etablissement Pundusch«, 3 poslopja za 100 oseb. Povsod so lepi parki, vrtovi, saloni, kulture, kopalnice, čolni, pristani, tenis itd.
Nad Logom komaj pol ure navzgor nad našo obalo je razprostrta krasna planota (550 m). Tu leži lepa narodraozavedna Loga ves ki se ponaša z divnim, razsežnrm razgledom po Karavankah, Julijskih ln Ziljskih Alpah in na severne Koroške planine! Gostilne: Schleicher, Kramer in Vrabell.
Stara reč je, da se ne vračamo radi potniki po isti poti nazaj, temveč si Izberemo za povratek druga smer. Pešec in tudi kolesar imata za enkrat že to možnost L s. čez Logo ves. Dob na Rožak ter- odhod na Pod-rožico ali Je lepše čez Baško jezero na Bače. Za vozni ln avtomobilski promet pa Je še zelo slabo poskrbljeno za povratek Iz zapadnega konca jezera, odkar so nam prestavili in poslabšali demarkacijsko linijo pri Ro-žalcu s tem. da so nam vzcii cesto čez Soprače na Vrba Pri tem as sne ostati! Ta točka to eminentna
bila direktna politična falotarfja. Za stalne nastavljenoe niso v protokolu ničesar zahtevali ta nastalo Je seveda razburjenje — katerega pa so hoteli imeti, da so hujskali naprej ln na ta način delali zmedo med železničarji ta slavili zmage, — ko so v resnici prodajali železničarske interese za politične treootne uspehe.
(Dalje prih.)
Beležke.
Oficirska odlikovanja.
Vojno ministrstvo je Izdalo seznam onih častnikov, ki so upravičeni nositi vojna in druga odlikovanja. H koncu stoji izrecna opazka, da smejo samo navedeni oficirji nositi odlikovanja m sicer tudi samo ona, ki so v seznamu našteta. V Imeniku častnikov pa ni častnikov jugoslovanskega dobicvoljskega polka hi Sibirijs, ki so »1 priborili s svojo
hraBrostJo na smrtonosnih dobruškiU poljanah ponosna ki visoka odlikovanja. Neumijivo uam je, kaj naj to Pomeni. Ali gre za zavestno intrigo gotovih krogov ali samo za neopravičljivo malomarnost?. Odgovor in pojasnilo bi bila prav na mestu.
To ta tam.
Kakor smo poročali, so priredili celovški Nemci sredi aprila protestno skupščino, da bi manifestira* proti dozdevnim, »lažem« jugoslov, časopisja o razmerah na Koroškem, Shod je bil eno samo blatenje jugoslovanstva, zlasti pa srbstva in slovenstva. Prvi ta glavni govornik j« bil sccijalni demokrat Prespiea, ki Ja nastopih da bi zagrizen nemški nad-jonalec ne mogel boljše.
Njegovi sodrugi tostran meje sq istočasno pripravljali delo, ki je ogrožalo obstoj naše države in našega naroda. Internacljonala je druga tu hi druga tam.
Jugoslavija.
Radikalni pogoji za vstop v vlado.
Beograd, 5. maja. (Izvirno poročilo). Dr. Vesnič nadaljuje pogajanja s strankami, a doslej brezuspešna Radikalci so postaviti za svoj vstop v koncentracijsko vlado sledeče zahteve: 1. Agrarna reforma naj se reši po že znanem radikalnem načrtu: 2. najostrejše naj se nastopi proti vsem protidržavnlm elementom, zlasti proti komunistom. Boj proti njim naj se vodi predvsem z najostrejšim nastopom proti izrastkom kapitalizma ta proti korupciji ter z izdatnim socijalnlm delom. 3. ustava naj bo takšna, da bo zadovoljila vsa tri plemena države. Temelji naj na decen-tralizmu. 4. v kabinet mora priti brezpogojno zopet Stojan Protič.
Ti pogoji so blH izročeni Narodnemu in Jugoslovanskemu klubu, da zavzameta stališče Ako pristaneta nanje, se bodo piedložlli kot pogoji parlamentarne zajednice demokratskemu klubu.
Novi šef dvorne pisarne,
LDU Belgrad, 4. Gospod Drago-ljub Jankovič je prevzel mesto šefa dvorne pisarne.
, Volitve za srbsko pravoslavno ob-i	čino	v	Osijeku.
LDU Osijek, 4. Tu so bile kon-| čano volitve za srbsko pravoslavno ; občino. Soglasno je bil izvoljen kan-| didat radikalne stranke dr. Kockar.,
Kobilice v Hercegovini.
LDU Sarajevo, 4. V Hercegovini, posebno v okolici Mostarja, so <=e pojavile kobilice, ki so pokrile nekoliko kvadratnih metrov površine. Boje se, da ne bi škodovale letini, ki ie letos Izredno dobro uspela.
Italijanski komisar ostre!!! našegi fanta.
LDU Bakar, 4. V Sv. Mateju ie prišlo v nedeljo do spopada med Italijanskim komisarjem in nekaterimi naših mladih ljudi, ki so peli jugoslovanske pesmi. Komisar, ki ni mogel poslušati našega petja, je zahteval da takoj nehajo. Ker tega niso hoteli, je prijel za samokres ta na mesta ubil našega mladeniča. Ostali so takoj skočili nanj s palicami, komisar .pa je s samokresom ranil še trojico, nakar so se razpršili. Drugi dan le bilo aretiranih šestnajst oseb, ki so jih pa kmalu zopet izpustili.
Razna poročila.
ANGLEŽI SE OTRESAJO POLJAKOV!
’LDU London. 4. maja. V spodnji zbornici je vprašal Wedgewoord. ali ie angleška vlada predlagala, nai bi se predložilo zvezi narodov vprašanje pollske vojaške akrile. Minister Bonar Law je ponovil svojo izja va da angleška vlada obmelnlm dr- * žavam Rušile ni nasvetovala, kako stališče nai zavzameta naoram sovjetski Rušili. In da ne more prevzeti nobene odgovornosti za katerakoli j delanja teh držav. Na podlagi predlo- ! Ženih poročil vlada ni pripravljena Iz vesti predloga poslanca Wedgcwoo-da.
PLEBISCIT V TESINU ODGODEN.
LDU Pariz, 4. maja. Agence Ha-vas poroča, da le konferenca poslanikov sklenila odgoditi liudsko glasovanje v Tešinu do 12 maja.
ta
Stavke v ItalljL
LDU Rim, 5. Iz poluradnega poročila »Messaggera« c dogodkih v
važnosti, ne sicer za Nemce, pač pa za nas. Naj bi se jo vpoštevalo, kadar se bo končno prerešetovala naša meja z Nemško Avstrijo! —
Gradi se sicer že tudi neka druga cesta i. s. Iz St. IUa na Škofiče za zvezo: Ribnica-Skofiče-Št. Ilj-Sv. Jakot>-Podrožica. Toda pri Izberi te trase so prevladali edino le domači gospodarski razlogi. Interesi tujskega prometa, te važne panoge bodočega našega narodnega gospodarstva pa zahtevalo ty. in ra to si dovohulemo že danes opozoriti kroge, ki jim je poverila država nalog, da čuvata nad interesi ln razvojem tujskega prometa — gladko zvezo: iz zapadnega dela Vrbskega jezera čez Rožak na bližnje Baško jezero — »biser Zgornjega Roža«, lz vzhodnega konca Vrbskega jezera pa zvezo z Kloptaj-skim Jezerom!
Proga: Ljubljana—Savinjske Alpe železna Kaplja—Kloplnjsko—Vrbsko Baško—Blejsko jezero—Gor. Sav. dolina... tQ bi bfl najznamenitejši tujsko-prometni kolobar ta sigurno naš nataolj zaželjeni Izletni potni Ust (Rundreisebillet) po Jugoslovanski Švici 1 — Ali ga bomo učakali ? BivS »frontarji« žalibog najbrže ne žele*-ui&c«a *****	ra	lahka*
Viareggiu je sklepati, da Je odkorakalo tja 200 karabinjerjev. Splošna stavka se nadaljuje. V Livornu j« proglašena splošna stavka, katere se udeležujejo železničarji.
Pred konferenco v Spal.
LDU Berita, 5. »Berlmer Tage-blat« javlja iz Basla: KakoT poroča »Petlt Parisien«, se v francoskih vladnih krogih marljivo bavilo z do-ločitviio programa v SpaL Ena Izmed točk se peča z vprašanjem, ah se boda izmed zavezniških držav udeležile konference samo Francija, Angtila ta Italita, ali pa tudi Belgija, Poljska ta Cehoslovaška, nemara celo Danska, ker so te države tudi vsled zemljepisne lege interesiran« glede razoroži: ve Nemčije.
Ostanki prctlboljševlšklii armad ba pltullrali.
LDU Moskva, 5. Vojno poročita od < t m.: Na kavkaški fronti južno od Sodši so se ostanki Denlikinove in kubanske armade, ki so bdi odrezani od vsega sveta, brezpogojno udali rdeči armadi. Ujetniki štejejo kakih 60.000 mož z dvema generaloma. V Baku so našli neizmerne množin* bencina, petroleja, strojnega olja la nafte. Pridobivanje petroleja se bo nadaljevalo nemoteno.
Madžarska tatvina avstrijskih strojnic.
LDl i Dunaj, 4. Kakor poroča Kor-respondenz llnzog iz St. Pčltna, je dobilo ‘amcšrje skladišče za stvarno demobihzacljo ukiadenih 26 strojnic nazaj. Preiskava je dognala, da so bili udeleženi pri tatvini madžarski stotnik Hebatzpy, madžarski poročnik Berenvi, madžarski narednik Edmer, nadorežar Kotland ln topniški nareanlk,Sicehr. Ukradene strojnice so hoteli spraviti s pomočlo železniškega uradnika na Madžarska. Storilce sc. pozaprli. Poročnik Be-renyi Je bH odšel v Budimpešta dn poskrbi vse potrebno za prevoz ta prodajo strojnic.
BORZA,
LDU Zagreb. 5. maja. Valute. Ameriški dolarji 13.400 - 13700, avstrijske krone 0-68, čehoslovaške krone 238-245, francoski franki 0* 1000, napoleoni 0-570, nemške mar-, ke 278-280. romunski leji 265-270, švicarski franki 3000-0. italijanska Ura 0-700. turške Ure v zlatu 0-610.
Dnevne vesti.
— Razglas. Da se dobi pravočasno pregled pomožnih učnih mod za prihodnje šolsko teto, poživljajo
se vsi oni kandidatje srednješolskega učiteljstva, bodisi da so že na kakem učilišču zaposleni, bodisi da so šele dovršili filozofske študije, ki žele kakega suplentskega mesta na srednjih šolah ali učiteljiščih v Sloveniji. da se prijavijo potom svojega ravnateljstva, oziroma naravnost pismeno višjemu šolskemu svetu vsaj do 30. junija t. 1. V teh direktnih prt-glasih je navesti kraj In leto rojstva, sedanje bivališče, znanstveno stroko, za katero so usposobljeni (z navedbo Izpričevala), ali za katero se šele pripravljajc v tem slučaju s potrebnimi potrdili. Predsednik višjega šolskega sveta: prof. Franc Vadnjat.
— Narodni kolek ima »Družba sv. Cirila in Metoda« vedno v zalogi. Ravnokar je dala ponatisniti večjo množino koleka »Narod sebi«. Ker se je papir in tisk tako podražil, stane sedaj en narodni kolek 10 vin. Kolek so začeli po nekaterih krajih zopet prav pridno uporabljati, drugod pa vlada Še zaspanost, zato pa prosimo P. t. rodoljube, da vsepovsod narodni kolek zahtevajo, da se »Družbi« odpro stari viri dohodkov. Tudi računske listke ima C. M. družba Še vedno v zalogi. Cena računskim listkom je 4 v; morali smo )o zvišati iz istega vzroka, kakor pri narodnem kolku. V nobeni narodni gostilni, restavraciji bi kavarni ne smejo biti brez družbenih računskih listkov. P. t. gostje, zahtevajte jih!
— Inženir Gustinčič se zagovarja v tržaški »Edinosti« glede vesti ljubljanskih listov, da ie pobegnil iz Jugoslavije, in sicer trdi, da se je preselil v T rst že 21. aprila in sicer ob polni vednosti ljubljanske policije, k! niu j© v to svrho izdala potni list za sest mesecev.
~ ^“dl v Karlovcu so razveljavljeni komunistični občinski mandati Hrvaiska pokrajinska vlada je razveljavila vse komunistične mandate v karlovškem občinskem zastopa kakor tudi Izvolitev komunističnega župana Majderia.
— Klub zdravnikov v Osijeku je sklenil s 1. majem zvišati pristofatae: za ordinacijo na stanovanju zdravnika na 40 K, za obisk pri bolniku pa na 50 K. Te pristojbine se ne bodo uporabljale pri državnih uradnikih In drugih revnejših slojih.
— Spomenik slavnemu taborit-skemu vojskovodji. Janu Žižki, nameravajo odkriti Cehi 14. julija t I. ob 500letnici njegove zmage nad vojsko nemškega cesarja Sigmundu na Vltkovu.
—Rusko zastopstvo v Ljubljani. V Ljubljani se osnuje pod vodstvom gospoda Lopuhina, ki dospe v kratkem v Ljubljano, poseben urad, če-gar naloga bo, da skrbi za ruske begunce. ki so Iskali zatočišče v naših lih krajih.
— Profesorski Izpit so položiti na zagrebški univerzi gimnazijski prot. suplenti Fran Alič, Srečko Brodar jn Silvij Kranjec.
— Izenačenje učiteljstva z držav-nradnlki so izvedli v Avstriji s 1. majem t. L
— Prve črešnle po 100 K Mo-
gram. Kakor poročalo iz Sarajeva, so se tamkaj že začele prodajati zgodnje črešnje in sicer po sto kron en kilogram. To je tako neverjetno, da se človeku zdi kot bi živel v sanjah. čudno je pa tudi da oblasti tako pretiranih cen ne zabranijo.
— Ob demarkacijski črti na Koroškem. Koncem marca letos je pri Ledenicah ob demarkacijski črti pristopil k jugoslovanski straži 60letni čevljar Stefan Rogačnik iz šmišvavft (avstrijska Koroška) ter nahrulil redova Ivana Vidmarja in cartnarja Verbasa z besedami: »Zakaj ste Vi tukaj? Vsi skupaj ste jugoslovanske svinje, ker ljudi domov ne pustite!« Bil je aretiran. Ljubljansko deželno sodišče ga je obsodilo na štiri tedne Strogega zapora.
Ponarejale! denarja v Subotici Subotiškt policffi se je posrečilo izslediti veliko družbo, k) ee je pečala s ponarejevanjem krtkov za bankovce. Shajališče te družbe je bilo pri nekem Paliču. pri katerem so našli 49.000 bankovcev po 50 K krivimi' kolki tn F000 ponarejenih kolkov. Prlicija je zaplenila tudi dvo štampiM z napisi »'Jjvideki Taka-tekpenztar« in »Jadianska Banka«.
— Rafiniran poskus žepne tatvine. Ljubljančan gosrpod I. L se je vozil v vlaku iz Celja v Ljubljanp. V modernem vozu Je stal pri Sncv kem oknu ter opazoval spomladno naravo. Pridružila sta se mu dva elegantna mlada Hrvata. Vedno sta pri oknu silili vanj. Eden, zelo «a»)or«iL mn Ja na nat tafcnujaa*
varil o lepoti pokrajne, o politiki O krasoti in bodočnosti Jugoslavije. Drugi pa Je bfl zelo tih, skoro sentimentalen, toda vedno je krepko vanj tiščal. Gospod je ta pritisk čutil ki je s komolcem precej robato odganjal vsiljivega potnika. Kako dobro se mu je to izplačalo, je videl šele doma, ko je opazil, da je žep, kjer je imel denarnico že napol prerezan In da je le s svojo nevljudnostjo preprečil nakane spretnih lopovov.
— Opozarjamo na oghN tvrdk« Djordje Grujič v Beogradu, ter jo, kot pristno jugoslovansko podjetje, toplo priporočamo vsem trgovcem.
Ljubljana.
k Beograjski podžupan dospel
I juh:,ano. V Ljubljano je dospel
Celje.
beograjski podžupan g. Danilo Živa-IJevič, da prouči tukajšnje občinske naprave in uredb*. Gospod 2ivalje-vjč os’ane v Ljubljani več dni
= Sprememba posesti. Seeman-novo milarno Ir veščamo na Viču Je te dni kupila »Gospodarska zveza«, ki bo to staro podjetje nadaljevala.
Osebne vesti iz pošto« služb«. Poštna asrbantka Anica Semetova je premeščena od poštnega urada v Velikovcu k poštnemu in brzojavnemu uradu v Ljubljani.
— Težka poškodba gasilca Maksa Levca. Gasilca Maksa Levca je zadel kos pločevine zadal na glavo. Ker Levec ni bil pokrit s čelado, Je kos s vso sile udaril na črepinjo ter ga vsega raztrgal Nezavestnega so prepeljali v deželno bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Do snočl je še ved-on ležal v popolni nezavesti.
= Pogreb ponesrečenega gasilca Zargija. Danes ob 5. popoldne priredi Prostovoljno in gasilno društvo slovesen pogreb gasilca A. Zargija, ki je postal žrtev svojega človekoljubnega poklica. Pogreb se vrši Iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu. — Na tako tragičen način ponesrečenega Zargija Je s velikim pritiskom zadel razbeljen težak obroč ob levo trebušno in prsno stran. Razmesaril ga je zelo. Dvakrat mu Je bila zlomljena leva roka. prste mu je pa povsem zmečkala Leva noga mu Je tudi odbita. Kako silno Je obroč zadel nesrečnega gasilca. je razvidno iz okolnosti, da mu j« zmečkal žepno uro la cigaretno dozo. 2argl je bil takoj mrtev. 2argl zapušča ženo in tri nedorasle otroke.
— Sokol I. Naš član brat 2arg! je pri izvrševanju svojega prostovoljnega požrtvovalnega, Človekoljubnega poklica ponesrečil hn preml-nuL Pogreba, v četrtek 6, t. m., ob 17. uri popoldne, se udeležimo korporativno v kroju. Zbirališče pri cerkvi sv. Krištofa. — Odbor.
= K požarni katastrofi na kolodvoru. Na vozu je bilo natovorjenih 31 pločevinastih sodov, napolnjenih s nafta po vrhu pa 32 praznih sodov. Nafta je došla iz Bohumma za deželno vlado in je bila določena za skladišče južne železnice v Mariboru. Voz se je nahajal priklopljen med številnimi petrolejskimi rezervoar! Ce bi se bila že med njimi pripetila eksplozija, bi bila katastrofa še večjja.
«= Prodala suhega sadja in ruma.
15. t m. ob 10. uri se na javni dražbi proda v Stalnem provijant-slaga-Iištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani 1008 kg suhega sadja, 663 litrov ruma. Prevzema in plača se na licu mesta. -- Uprava Stalnog prov. slagaiišta Dravske div. oblasti v Ljubljani
— Pozor! V soboto dopoldne 1. maja je bU odpeljan pes ovčje pasmi z lepim košathn repom, svitllm vratnikom z znamko 272. Sliši na ime »Ukaz«. Kdor bi kai vedel o njem, nal mi blagovoli naznaniti proti dobri nagradi Rudoli Fajdiga, Sv. Petra nasip 21.
Maribor.
Pevsko društvo »Smetana« iz Plena v Mariboru. Pred nekal dnevi jo dospelo v Maribor 31 članov Češkega pevskega društva »Smetana« !z Plzna. V Narodnem domu so jim priredili Slovenci prijeten spreiem. Društvo le včeraj koncertriralo v Gčtzovi dyoranl Iz Maribora odidejo gostovat v Ljubljano, Zagreb la Beograd,
Krvavi spopad! s tihotapci. Ob demarkacijski črti pri Radgoni se Je vršil pred neka} dnevi hud bol med stražami ki tihotapci, ki so šteli okp-U 15 mož. Tihotapci so začeli stre-Dati na stražo, nakar Je tudi straža odgovorila z ogniem. Ubit je eden tihotapec.
>»*»
Imenovanje. Višje deželno sottt-
Ke v Ljubljani Je imenovalo pravnega praktikanta Ivana Tratnika za avskultanta v Celju.
Iz službe so odouščenl komunistični agitatorji: Martinčič, pisar v dižavni cinkarni ter Divjak. Ger-maunik in Murko, vsi trije delavci.
Posledic« štrajka. Pišejo nami Urad zoper verižnike, naviialce cen itd. vprašamo, če ve, koliko se le med stavko uvozilo v naše roeato-Vsak otrok ve, da ničesar. Navzlic temu pa so cene skoro vsem predmetom poskočile. Zakaj neki? Kako bodo sedal gg. navilald cen upravičevali svol« postopanje, smo res ra dovedml Dejstvo le. da se le podražilo med tem blago, ki Je bilo ž« v zalogi, in se nikdo n« more opravičevati, da le dobil biago vsled slabe valute itd oo takšnih in takšnih cenah iz inozemstva. Iz te stavke so sl skovali dobiček samo špekulanti, uredništvo ki delavstvo pa trpi le večio bedo kot prej. Urad zoper na-vtlalce cen. pogiei mak) za kulise teh parasitov 1
Radi prekoračenja naredbe o to-čeniu alkoholnih oUač le oblast zaprla gostilne Lesiak, Lebič ta Bizjak v Geberjlh In Sp. Hudinji, Superger na Lopati in Velenšek na Ostrožnem.
Aprovizacija.
Zadnia prodala cenejše mok« za člane mestne aorovlzaclie. Ker so
druge gospodarske zadruge, kakor tudi konzumi im železnice razdelile svoiim članom že po 9 kg cenejše moke. dočim so io dobili člani mestne aurovlzacije šele 6 kg, bo dobila mestna aprovizacija svoiim strankam še po 3 kg cenelše moke za osebo na Poljanski cesti št. 15 (Kranjčeva hiša. druga vrata). Kilogram moke stane 7 K 50 vin. Stranke, ki dobe več kakor 6 kg moke. naj prinesejo vre&> seboj. Papirnate vrečice se zaračunavalo posebej. Novih strank mestna aprovizacija ne more več sprejemati. ker le število članov že kompletno. Sicer je pa bil Čas za spreje-raaiiie članov meseca ianuaria, februarja in do 15. marca 1920. Zadnja razdelitev moke se vrši le radi te tega šele sedai, ker aprovizacija ni dobila prele moke za februarsko razdelitev. Določi se sledeči red: Dne 6. mala 1920: od št. 1 do 60 od 9 do ure. od št. 60 do 120 od 10 do 11 ure, od št. 120 do 180 od 11 do 12 ure, od št. 180 do 240 od 2 do 3 ure, od št. 240 do 300 od 3 do 4 ure, od št 300 do 360 od 4 do 5 ure, od št 360 do 420 od 5 do 6 ure. Dne 7. maja 1920: od št. 420 do 490 od 9 do 10 ure, od št. 490 do 560 od 10 doli ure, od št. 560 do 630 od 11 do 12 ure. od št. 630 do 700 od 2 do 3 ure, od št 700 do 770 od 3 do 4 ure. od št. 770 do 840 od 4 do 5 ure od št. 840 do 910 od 5 do 6 ure. Dne 8. ma|a 1920: od 910 do 990 od 9 do 10 ure, od 990 do 1080 od 10 do 11 ure. od 1080 do 1160 od 11 do 12 ure, od 1160 do 1240 od 2 do 3 ure. od 12 40 do 1320 od 3 do 4 ure. od 1320 do 1400 od 4 do 5 ure, od 1400 do 1480 od 5 do b ure. Stranke nai se ravnajo strogo do določenem redu. da ne bo nepotrebnega postajanja. N a d a I j n I vrstni r«d se objavi pravočasno v listih.
Telečie meso od telet »Vnovče-valnice za živino in mast« bodo pro-datali lutri v četrtek L |. 6. maja ! 1.
sledeči mesarji: Ocvirk, Anžič, Janež, Rihtar ml. Rihtar starejša. Preseli. Zupančič, Prepeluh. Žganjar Anton. Žganjar Jože. Makovec, BiziU, Ham Marija, Novak, Škerjanc, Kočar. Primc. Černivec, Zajc Ivan. Ahlin, Kastelic. Kocilan. Seian, Petrič. Leben. Cuzak. Žabjek. Dolničar Franc, Dolničar Jožefa. Ham Malija. Javornik. Novlian, Janežič. Zajc Franc ter Breceljnik v Spodnji Šiški. Vsak mesar le dobil tri teleta le Janežič ie dobil 6 telet. Kg sprednjega mesa veha K 19 ter kg zadnjega mesa K 20 Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa.
1 maja, petek: »Vsiftenka 8fr-Joma«. Abonement D.
8. maja, sobota: »Sneg«. Abonement B.
9. maja, nedelja popoldne! »Tr-njulčica«. Abonement izven.
10. maja, nedelja zvečer: »Vsi-ijenka Saloma«. Abonement izven.
Repertoar mariborskega gledališča. V četrtek 6.: »Mam’zelle Nitou-che«. ab. B-40. — V soboto 8.: »Školjka«, ab. A-40. — V nedeljo 9. popoldne ljudska predstava »Divji lovec«. Zvečer »Španska muha«. Iz ven ab.
Književnost in umetnost.
PEVCI!
V družbi, na Izletih bi rad! zapeli leno pesem. Starih, velikih pesmaric ne morete nositi seboj, zato praktični potrebi zelc ustreza Mala Pesmaric«. ki na lepem papirju tiskana in v žepni obliki prireiena. oblavlla naše nallepše in najpopularnejše moške zbore, kvartete. Cena posameznim zvezkom je za današnje razme-
■ re izredno nizka, izvod stane le 1 K.
! Naj bi ne bOo pe.vca, ki bi sl ne omi-slM »Male Pesmarice«! Naroča se V! Zvezni knjigami. Marijin trg, Uob-llana.
Narodna Oalerija razpošilja te dal
svoflm članom poročilo o društva* nem delovanju v letih 1918-1919. Poročilo vsebnle poleg informativnega zgodovinskega referata »Slovenska upodabllaioča umetnost« izpod pere« sa g. dr. J. R„ zvleček iz odborov«-ga poročila na I. društvenem občne«! zboru dne 19. februarja t L Iz tega posnemamo, da ie Imelo društvo 30 ustanovnikov in nekaj nad 100 rednih članov. Nakupila le »Narodna Galerila« v tem času 25 umetnin za svoio zbirko v skupnem znesku K 47.430. Doslej ni imela ta važna kulturna narodna institucila nobene državne podpore in je bila navezana zsoli na idealnost slovenskega naroda, ki je znova pokazat, da im* smisla za razvoi naše upodabllaioč« umetnosti. — Poročilo se ie poslal« tudi velikemu številu kulturnih in za kulturo vnetih ljudi — nečlanov, da vstopilo v krog »Narodne Galerij*« In pomagajo pri njeni zgradbi
Pokrajinske vesti.
Kanmik. Tukal so zaprli pretekli teden nekega bivšega ruskega ujetnika, ki se ni maral vrniti v domovino, temveč je raišl tu ostaL Možakar le širil med liudstvom boMševiške ideje Jesenice. Vabilo k rednemu občnemu zboru »Gledališkega društva na Jesenicah«, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. ob 9 uri dopoldne v predsobi društva »Sokol« (nemška šola.) — Dnevni red običajen. Odbor.	K
Ptoj. (ZaostaH ptič.) Pri južni železnici službuje še vedno Nemec Iz »Rajha«, revirent g. K. Da bi se bil ta gospod vsal potrudil priučiti državnega jezika! Ali to mu ni dišalo, le jugoslovanski kruh mu diši. Z uslužbenci in delavd na progi občuje le v nemščini kar ni samo nepravilno. temveč tudi slabo upHva na narodnostni čut že Itak ne prezaved-nega delavstva. Sedai le premeščen iz Ptula v Daruvar na Hrvaškem, za načelnika progovne sekcije železnice Barč-Pakrac. Kai bo tam počel, ker ne razume nihče razun židov-nemščine. Germanizirati bo poskušal tudi tam celo progo! Ravnateljstvu lužne železnice svetujemo, nal take
gospode pošlje v Avstrijo! Inozetnag nul bi se sprejemalo te takrat v staž*
bo. kadar resnično ni dobiti domač®
moči.
Šoštanj. Organizacija vojnih ta* validov. podružnica v šoštaniu izlav« ba. da Je potekla njena priredtevu meseca aprila v najlepšem redu te t splošno zadovoljnost. Zagotavlja, dl se na prireditvi ni nemškutarilo, M manj pa razgrajalo, kakor se je to pisalo v časopisju. Da bi se pelo »vali« tarico«, je izmišljeno.
Gorenja Radgona. Ob demarkacijski črti pri Lemovšku se je dne 28. aprila l l ob 2. ponoči vnel boj med Jugoslovan, patrullo ta tbotapsko družba ki J« žtela okoli 15 mož. Prvi so streljati tihotapci, nakar je patru* ija odgovorila z ognjem. Na Ilcu me* sta je obležal mrtev neki tihotapec^ katerega niso mogli agnoscirati. Po* kopali so ga na gomjeradgonskeai pokopališča. Pri njem niso našH nš* kakih dokumentov, sam® 93 jajc.
Marbreg. Tukaj so aretirali tt* govca Perkuscha, ki je osumljen tak munistične propagande. Več hujska? čev. ki niso pristolni v našo držovek bodo pognati preko meje v Avstrijo*
Drobiž.
• Nov poklic za večkratne mltio-n*r]c. Neki angleški večkratni milijonar le odprl v Londonu krojaško delavnico in začel prodajati obleke za polovico cenejše nego ostali kro-lačl Londonski dopisnik »Journata«. poroča o tem sledeče: Angleški par-lamletitarcc. 50 kratni rmhjonaT Mr. Mallady Delly, je sklenil doprinesti svol delež k znižanju cen. V ta namen Je otvoril veliko krojaško delavnico. pokupil za tri leta naorei vse sukno treh glavnih tekstilnih tvornic in namestil v delavnicah toliko število krojačev, da morejo narediti mesečno celih 25.000 oblek. Vsak dan čaka velika množica ljudi pred niegovo trgovino, tako da so morali tla postaviti posebno stražo za vzdržavanle reda. Mr. Dellv prodala obleke za 50 do 70 odstotkov cenelše kot drugi krojači, kole misli na ta način prisiliti, da začnejo ce nejše delati. Mr. Dellv ima pri tem podletlu seveda izgubo. Sam se le izrazil sledeče: »Rad bi napravil tudi nekal dobrega* Ker se mi zdi, da kroiači pretiravajo s cenami, sem Oklenil, prisiliti lih na ta način, da zmanjšalo svoio dobičkaželtaost.« — $knda da nimamo tudi v Jugoslaviji kakšnega podobnega dobrotnika.
Gledališče.
REPERTOAR SLOVENSKEOA GLEDALIŠČA Opera.
& maja, četrtek: »Rusalica. Abonement B.
7. maja, petek: »Trovatore«. Abonement E.
8. majat »Žongler«. Abonem. C.
9. maja, nedelja: »Poljska kri«. Abonement izven.
10. maja: zaprtd,
Drama*
BL mste, četrtek: farna«, Akamneoi &
Izdajatelj in odg. urednik A. Pesek.
Tisk »Učit. tiskarne« v Uubllanl
Poslano,*)
Razsodnemu občinstvo, v
*	Sodražici
Ker koruze oe prodajam, »poslana« so pa sedal rclo siaina. mora biti odgovor na »poslano« gosp. Fajdige v štv. 93 »Slov. Naroda« prav kratek. Toreit
L Trditev gospoda Fajdige, da sem od njega zahteve! za »dobro posredovanje« 200 kg moke, le neresnična.
2. Od gospoda Kovača ti Starega trga sem dobil 300 kg koruze v Novo
•) Z* •Po&aao* ve prevzetno »edn&tvn nobeno odgovornosti.
vas po 3 K BO v. Plačati moram tu® prevozne stroške. Vse drugo Je izmišljeno.
3. Ce je gospod Fajdiga tak junak, da se hoče sedal skriti za krilo svoje žene. je to njegova stvar. Koruzo te kupil oa. pismo le pisal on. kaj dru* zega na trdil nisem.
Plačana gostoliubnost. in te taki-no mi je gosp. Fajdiga izkazoval, ie po obrtnem redu dolžnost vsaceg* gostilničarja.
5. Vsi mott vojaški in privatni ko* nH so bili pošteno kupljeni ta pofito* no prodani. Pismena dokazila, všteti* ši potrdila vol. cen. komisije so v vath ji pisarni vsakomur na vpogled.
6. Do pasiih ocvirkov, s katerimi je gospod Paldiga svoje »poslano* zabelil, nimam skomin. Dober tefc* gospod Fajdiga!
7. Teorija o > apnenčarizmu« te prav tako zagonetna, kakor Fajdigovi računi o trušeniski graščini nad katerimi si 3 sodniki 3 odvetniki ul več bančnih izvedencev že tret]* leto belilo etave. (Akt Cg 122-17 de*, sod. Llubiiana.)
8. Moi brat le bii vsted mahinacij svojih osebnta ta političnih nasprotnikov res obsden radi tihotapstva, ke« je prodaial konle »v smeri proti markacijski črti«, toda razsodba še o' pravotnočna. ta če le še kaj pravic« na svetu, tudi nikdar ne bo. Sicer xm kar odkrito novem, da hnam v svojem rodu re6e tihotapca, kakor pa a« pr. — krivoprisežnika ati kaj podob« nega.
LjubHana. dne 1. mala 1920.
Dr. Ivan LovrenOB, s
Podpirajte Jugoslovansko Matieol
Gadje gnezdo
Jo najbolj Čvrsto slovensko leposlovno delo Izza sadnjih let NaroCtts ga lahko
na malenkostno svoto 14 Uren j*l
ješ mar i
Proda se:
Proda se po selo n It. ki tani skoro nerabljen drobtini stroj Cchrottmflhle). Ponudb« na upravništvo ,Jugo«l«vl]e* pod 4>robilnl stroj'.
Prodam dobro ohranjen planini n troj ,Rcmlngton‘. Naslov V upravi.	 645
Proda ho t Mariboru ob obir.ejni cesti lepa enonadstropna hl£a z velikim vrtom, hlevom za svinje la konje za 250 000 K. Pojasnila dajo
gostilničar v Mariboru, Vetrinjska pl. 4.
IHitn »leteli blir.n Ljubljane se proda. V hiši se nahaja gostilna ter Je pripravna za vsako trgovino. Natančnejši podatki se poizvedo v nprav-mštvu .Jugoslavije* pod It. 3892.	648
Kupujem In prodajam
vse vrste starine (antikvitete) kakor: narodne noše, umetnine, preproge, starinska (tekla ln porcelan itd., kakor [ tudi umetno, nerabno zobovje. Konc«- j sijoniran posredovalec pri prodaji ln j nakupa posestev In nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, I Ljubljana, Frančiškanska ul. 10.	86
Slavnemu občinstvu se priporoča
= KAVARNA C1MTHAL =
polna Zmajevega (jubilejnega) mostu.
600	Lastnik	Stevo	MIholId.
Sode
iz mehkega lesa
v vseh velikostih rabimo takoj. — Cenjene ponudbe na upravništvo .Jugoslavije* pod „štev. 619*.	619	I
» čctljarska ilreja ter 1 pnniftfon z 8 ploščami prodam. — hTANOL. Št. Janž pri Dravogradu. 642
Uorusu sta m lov In zn krmo M dobi pri tvrdki Jo«. Zldnr, IJab.
Uann, Dunajska cesta 31.	646
Kupi se:
Vila n« kupi v Ljubljani (n sicer najraje v bližini deželne vlade ob Bleitvelsovi ali Erjavčevi cesti, ev en tatico tudi drugje. Ponudbe ns upravo Usta pod šifro .Vila IL 6S9*.	639
Službe:
Prodajalka za trgovino z me. ianirn blagom, mlada, inteligentna ter dobro Izurjena želi mesta za takoj ali pozneje. — Blagohotne ponudbe pod: t-Prodajalka** na upravo. 621
Orlaek lesne Industrije pri Zvezi industrijcev v Ljuoijani razpisuje Slnt.bo lajuika, stiokovno naobra-ienega, za takojšnji nartop. — Ponudbe saj sc vpoiljejo ^Odseku lesne Industrije* v Ljubljani, Selenburgova ul. 7/H.
Vcrzlrnn graAolnski eakrb-
■lit, ki je dovriit vsa kmetijske srednje iole in je popolnoma vežč sadjarstva, vinarstva In hmeljarstva so Uče za veleposestvo na Spodnjem Štajerskem. — Pismene ponndbe s prepisi izpričeval o dosedanlem službovanj«, pod naslovom „Oakrbnlk, Kamo.tojua mač'-na upravo lista.	626
Uradnik veM taakcgu pl-earnlčkegat dela, stenografi)« in atrojep »ja išče postranskega zaslužka v, kaki pisarni za par ur na dan. Ponudbe na npravo lista pod iffro .Uradnik4,
Razne:	!
Z zlato medila premirana urarska delavnica A. Lečnik, Ro-' rovlje nprejeasn in lavriaje
vso v to stroko spadajoča dela. — Za urarje znaten nopuat	598
Iiče ne v hribovitem kraja 1
na Slovenskem z zdravim gotskim zrakom mala sobica a postrežbo. — Hleko neobhodno potrebno. Cenjene ponudbe prosim takoj na n nrav-nHtvo .Jugoslavija* pod ..Zdravjr4.
Bleblovano mesečno sobo
• hrano iiče gospod za tako). Plača dobro. Ponudbe na upravništvo .Jugo-slavi je' pod „TrgoYec“.	647
i m. usu! mi
flblMtTCBj poni stavbni Mm
izvmije vsakovrstna poslopja lz apnenega betona.
501« prihranka.
8olidno, auho In sdravo stanovanje.
: z
[
SOTO
S
auho ta izolacijo, steljo in kurivo oddaja na vagone.
F. 1L n £XS LJ1IM
z večletno prakso. — Cenjene ponudbe naj upravništvo * Jugoslavije* pod „štev. 620“,
Mlinske kamne
nove ter malo rabljene, kU&SlTtC takoj. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije* pod „štev. 621“.
Bridka usoda Je posegla v vrste ljubljanskega
prostovoljnega gasilnega in reševalnega drnStva. Eden
najzvestejših članov, tovariš
ALBERT ŽARGI
je pri ognju na glavnem kolodvoru postal žrtev svojega Človekoljubnega poklica.
Truplo rajnika prenesemo v četrtek, dne 6. maja 1920 ob 17. uri lz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
Gasilci, ki se udeleže pogreba, se zbero ob 16. uri v .Mestnem domu".
Ljnbljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo,
dne K. maj« 1920.
Vina
)R) Velo pšer ično m »ko j |jj{ (Nullmehl) ter koruznega grisa in koruzne moke
Djordje Grmič
imokii, Bvozoitka h kenisijona raitski
mm KiKmDi
a 11.
Telofon 160.
Telefon 171.
različne vrste leta 1919 približno 120 hi	se	bodo dne J6. maja
ob 10. uri zjutraj potom javne dražbe	v	Turskem	vrhu	(od
Ptuja 18 km oddaljeno in sicer čez Zaverče) prodajala.
Plača se takoj pri kupu, polovico	v	gotovini,	ostalo	pri
prevzetju vina. — Posoda se ne dostavi.
Optilcljitra {tajniki Milu
620	t	Podlehniku	pri	Ptuju.
KJ __ _ B	po najvizi cenama
81 U P S IdI m na vzgon« x
jelove (laske, gradjn, late i vapno.
Posrednike nag:adju;em.	_	.	,
»dimlr lvk«f, Sztipar (V.|jpj[|]j| jj|| tElGUl MjBllIl
Kava, čaj
Čokolada
Kakao
Bonbon«
Kavni pridat«!
Konjak
Ram
liker)«
Sarausn)««
Namizna vina ltandrln«
Rosine
Ollave
Paradižnik
Ril
SIJv«
Kupi se
markn ..Zaurer44. — Natančna po-ni la diije: Anončnl zavod, DRAGO “IJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5
BAKRENIH KOTI OV
večia množina, vaeh vrst za pranje, kulio žganja, kuho polente, maMi In večjih, ter raznih drugih pride v kratkem iz največje prvovrstne evropske tvornlce, od katere glavno zastopstvo imamo mi sa celo Jugoslavijo.
Radnlke ^
i to tesare, zidare i stolare trazi „D0M“ d. d. za tli vene gradnje, Zagreb, tvornica Černonierec. — Plača: tesan K 8 30, zidari K 8-30» stolari K 9 50, težaki K 5 25 na sat. Stan dobivaju badava, menažu K 16— (šesnajst) na dan i to: fruštuk, objed i večeru i '/* kg kruha dnevno.
Tovarna	vsakovrstno	-	•
v	• t ^ —- hlag°-
Jos. Reich ^noii^
Ljiljaia, PeljaDiki nasip llm. 4. ===================
PoMnlta: Siltimpa tlita 3. Pere šlje ponje na dom).
cenah.
Naročila aprejemamo v predzabeležbo po najuižjib dnevnih i. Matoiljal zajamčeno prve rstni. Naročila prosimo poslati na
»METALLUM*
prolsvcdov.
Telefon 21-01
d. d. ta promet želez«, kovin In tehničnih —•	;dov.	ZAGREB,	lile«	It*.
21-09. Brzojavi: .METALLUM*.
Podružnica v Mariboru QvftIo ‘ikzi Vi'ahdke, 7.ape» Gosposka u-ica štev. 38.	-	S^SJ^JS5j£&
===== PODRUŽNICE =.....................
Maribor Novomesto Kočevje
Gosposka ni. 88.	Glavni	trg	štev.	39.
Um nota B. 54.
Pokučtvo
Delo solidno I
za spalne sobe imam
na prodaju.
U zmjerne djenel
Tvornica pokučtva
Pavla Nikolajeviča, Ljubljana 7,
Sp. Šiška, Kamniška centa fitev. 166.
Le savon frangais Francosko milo
565'
vant de l*or
en vente partout
kakor iz zlata
se prodaja povsod
lnfle (olge. Orion Mo Driar voda
en flacons de ISO grumrnes.
Vente en greš.
v steklenkah po 120 gramov.
Prodaja na debelo.
Ljubljana, DR1AY, Pred Škofijo 21.
Tiskovine vseh vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
„Zvezna tiskarna”
v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
Naročila sprejema tudi upravništvo ^Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica.
ST	w	kak	naikulaitieje.
Brzojavni naslov i mUKOMPTNA**.
Baane nimfi. — iiakup ii prodaja: Uektov, tali, nbt - iskospt menic akmUlivi — bora
Interurb. telefonska itev. 148j
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Avtogaraža Popravila vseh strojev Bušteršič & drug.	Modni salon damskih klobukov Stuchly-Maschke, Židovska uL g.	Restavracija Krvarič, Prešernova ulica.	Zajutrkovalnica Tinka Grošelj, Poljanska cesta 7.	s pisalnimi streti The Rez & Co„ Selenburgova ulica itev. 0.	s železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. z.
Elektrotehništvo »Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg 35.	Optik Jurman Karl, Selenburgova ulica.	Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33.	Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37	• čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8.	s delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg ig.
	Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaj« In popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 3.	Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telet 366).	Trgovina a Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.	s IpeocriJsklm tat kolonialnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. zo.	Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Kleparstvo /akob Fliegl, Prešernova ulica. Teodor Kom, krovaki in kleparski mojster, vpelj e valeč vodovodov Poljanska cesta itev. 8.					
		Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon SL 117.		■ vsemi pisarniškimi potrebščinami in fine galanterijo Tičar A., Selenburgova ulica 1.	
	Puškar F. K. Kaiser, Selenburgova ulica.		s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št 4.		V Ptuju: Gostilne Dostal »pri Zamorcu«
		Slikarstvo, pleskarstvo Josip Jug, Rimska cesta 16. Stare P. Franc, Florjanska ulica.	a papirjem Uranus, Mestni trg zt.	■ železnino in poljedelskimi stroji ZaltaftŽOič, Gosposvetska e. zo.	
Krojači J. Gestrin, Poljanski nasip 8, Fran Malis, diplomirani krojač, v Rebri It, xz (vbod iz Starega trga),	Urar Ivan Škerle, Jeranova ulica S.				
			a pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.	s gramofoni la godbenimi intttomonti Rasberger, Sodna ulica.	
		Specialna trgovina s Juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3.			Trgovina S usnjem, stroj orna kol Josip Plrich.
	Sedlarska obrt Josip KShler, Dunajska cesta zg.		Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 0.	klvolnih ta pisalnih strojev la kolos Ivan Jaz & sin, Dunajska e. 15.