X                  Stano Kosovel:  Trudna pesem. — Refren iz mladosti.                  X
Stano Kosovel:
' Trudna pesem.
Črni bori, stražniki življenja, bele breze, sestre hrepenenja, kje je čarna noč mladostnih zvezd? Kje je moč in kje so čvrsta krila, ki so se za cilj z viharji bila sredi težkih teh življenskih cest?
Kje so časi, kje so tista leta,
ki jih z rožami spomin prepleta,
da v dišečem šopku sam izgine trn?
Kaj vse to je bilo? Ali sanje, •
ki mladost prevaro kupi zanje,
preden z lic izgine smeh srebrn?
. Gluha noč spustila izza gore
svoje neprozorne je zastore
in zaprla me v osamljen svet.
In v tem svetu zdaj nevzdržno plakam
in v tem svetu zadnje ure čakam,
ko da sem umrl, od vseh preklet.
Refren iz mladosti.    r   /~'
Rad sem imel te kot ljubi mož deklico z rožo med kitami rož.
Zaupno so vprašale moje oči: Zakaj li te v gaje ljubezni ni?
Saj grm cvete in poje ptič,
kaj s tvojim življenjem ne bo nič?
In ti si pogledala v črna tla, in s solzo v očesu si dalje šla,
a jaz sem ostal na tem bregu sam ... Od tistih dob lastnih stopinj ne poznam.
—   621    —