Oredolitvo • opravil Ljubljena, Kopitarjeva 6. Telefon 4001- 4004 Mesečaa naročnin« 18 Ur, za Ino-»emstvo 51*50 lil. Cak. rač. t Ljubljana 10.450 xi naročnino In 10.549 u tnierate Izključna pooblaitenka za domaČ« ln Inozemske oglase: Unlone PubbllciU Italiana S. A. Miiano SLOVENEC AVGUST - 1943 28 SOBOTA umceuionana eeeluelva per U pubbllciU dl nrovenlenia lUllini ed eitcra: Unlone PubbllciU Italiana S. A-. Miiano Naša podmornica zadela dve torpedovki Sovražni parnik zadet, 11 sovražnih letal sestreljenih Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo | Sovražne letalske ikupine so napadle St. 1189: | mesto Taranto in kraje v pokrajini u . , ... ., .. N a p o 1 i: v teku je ugotavljanje žrtev Nemika bo(na etala so zmetala »te- ^ pr- uh n adfh so italijansko. T b.°«lbe " FrUt"UČ* TIIpataniii nemški lovci skupno z obrambnim topni-ter zadela srednjevelik parnik. j štvom ses,reUH devet nasprotnih letal. Neka naia podmornica |e ob sicilskih Neka naša korveta je v Tirenskem obalah s torpedom zadela dve sovražni morju sestrelila nadaljnji dve letali, torpedovki. > General Ambrosio. Veliko razdejanje v Pompejih Napoli. ti. avg. aa. Pri letalskem napadu 31. avgusta na l'ompeje je to odkopano mesto utrpelo ogromno škodo tudi v tem, da ja bilo razdejanega tudi nekaj stariu-skesa gradiva, ki v umetniške"- oziru pomeni največjo vrednost. Prva bomba jo padla pred tako imenovani »Arco di Druso« poleg Jupitrovega svetiSča ter jo podrla stabrUS«. Druga bomba ja padla mod stavbi »Tritolomo« ln »Bomolo e Romo« ter podrla krilo stebrišča, tretja bomba pa jo v polno zadela pompejskl muzej. Ta bomba je naredila največ škods, saj jo uničila velik del zbranih arheo'-"-'* stvari, ki so jih bili proučevali učenjaki vsega »veti, daljo pohlitvo v Pompejskem domu, od najdragocenejšega do najnavaduejšega. kipe lz mavca, ki so predstavljali žrtve vezir-Vega Izbruha ln uinogo drugih, jad-vso dragocenih stvari. Po vsem tem je s takšnim divjaštvom udarila sovražnikova slepa in okrutna nasilnost, ds je namenoma uničila celo tiste ciljc, ki jih je bil sovražnik prej osvetlil s številnimi l iketaml. Prof. Majurl, pod čigar varstvom so bilo pompejske Izkopanine, jo o tem razdejanju obvestil ministrstvo za ljudsko vzgojo ter je izdal vse potrebne ukrope zn ohranitev vsega, kar je razkopal anglosaški uničevalni bes. Ameriški odgovor Sovjetom r Stockholm, TI. avg. as. »Newyork Times« ga v včerajšnji številki bavl z ruskim vprašanjem in vnovič poudarja, da »o od-nokajl med Anglijo in Ameriko ter Uusfo zadovoljivi. List poudarja Izredno dejstvo, da Basi navzlic svojim uspehom na bojiščih še vedno odločno zahtevajo jjprtje drugega bojišča: Mnogo se je pisalo tem, da je treba razumeti Rniljo, toda razumevanje za sodelovanje mora vladati na obeh straneh. Rusi. piše list, imajo prav. ko trdijo, da bo vojna po TieJ verjetnosti končana, ko bodo Amerikanci in Angleži mogli vreči t boj proti osi vse svoje kopenske ■lle. Toda raakl voditelji ne morejo lu na znajo predložiti nobenega predloga za rešitev teta vprašanja, to pa zaradi tega Nemški obrambni uspeh ob Miusu Sovjetski napad pri Harkovu odbit — Sovjeti so začeli napadati tudi pri Orlu 218 sovjetskih tankov uničenih ker se ne udeležujejo medzaveznlšklh pO' svetov. Sprejeli so našo orožje, naše tanko ln naša letala, pa niso o tej pomoči Javnosti doma ali v (veto dali še nobenega potrdila. Ako pa mera Rualja danes lo-sltt glavno pezo vojne, tega nI kriva ruska politika ali politika Anglefev In AmcrU kancev, pač pa zemljepisni položaj Rusije. Zato bi bilo najbolj umestno, ako bi ruski voditelji, mesto da stalno zahtevajo drugo bojUče ob določenem času ln na dol ič^neni kraju, rajši prišli na vojaške posvete 1.1 se seznanili s velikanskimi vprašanji, ki se tičejo pomorska vojne tn pomorskih zvez, s katerimi il belijo glave zahodne velesilo. Hkrati pa naj razlote U vprašanja tudi svojemu ljudstvu. Sumner Welles odžagan StOekholm. JT. avg. a*. Švedski tisk poi»ča lz Združenih držav, da v ameriških političnih krogih razlagajo padeo Sumner-ja Welleia tako, da je to zadnji prizor stalnega osebnega naeprotstva med zunanjim ministrom Hullom in Wellesom, pri čemer je elednjl potegnil kratko. Ta dolgoletni spor je omrtvičil vaa delo zunanjega mini«tr»tva in dal povod, da sta nastala dva tabora, za ln proti NVellesu. V dobro poučenih wa«hingtonskih krogih pravijo, da je bil Roosevelt postavljen ob zid in je moral dati Hullu v roko popolno nadzorstvo nad zunanjim ministrstvom ln zunanjo politiko zato, ker uživa Hull v zbornici večji ugled kakor pa kateri koli drug član vlade. Pričakujejo, da jo predsednik Roosevelt prihranil za odstopivšega podtajnika drugo mesto, ker hoče na vsak način izrabiti ,Wellesove sposobnosti. Tako pravijo, da bo verjetno poatal »leteči veleposlanik« in bo najbrž dobil nalogo, da bo »kuSal na kak način izboljšati odnošaja mod Ameriko in Rusijo. Položaj je danes precej kočljiv, kajti Welles uživa v Južni Ameriki velike simpatije in bi njegova odstranitev utegnila tam vzbuditi nevoljo. Tednik »Time« »kuša ugotoviti posledice, ki znajo nastati zaradi Wellesovcga odstopa, in piše, da «ta doslej v Združenih državah bili prav za prav dve zunanji ministrstvi: eno je kot šef »odll Hull, drugo pa je vodil \Velles, čigar sposobnosti so na splošno preveS podcenjevali. Lahko bi imenovali tudi tretje, namreč skupino ameriških stikov • tujine, za katere akrbj državni predsednik eam in so pri tem poslu-žuje raznih pomagačev. Tednik zaključuje z vprašanjem: »Kako dolgo bodo Združene države sredi trde vojBO na vseh koncih sveta še vodile tako negativno zunanjo po-litlkol Ne 1» naši vojaki, temveč tudi naši zavezniki in prijatelji bi radi vedeli za prave vojno cilja Združenih držav.« Stockholm, 27. avg. as. Angleški listi poročajo, da bo namestnik Sumnerja Wel-lesa sedanji pomožni podtajnik Breckin-ridge Long. Wellesa kot katoličana iden tificlrajo » konservativno usmerjenostjo ameriške zunanje politike, ki se je med drugim pokazala tudi pri zavezniški politiki v Severni Afriki. Amsterdam, 27. avg. »Washinglon Eve ning Star« poroča, da je Sumner Welles, podtajnik v severnoameriškem zunanjem ministrstvu, podal ostavko. List dodaja, da bo to vprašanje uredil Roosevelt po svo jem povratku v Quebeck. (»Oazzetta del Popolo della sera*) Bern, 27. avg. »Associated Press« napoveduje povečanje angleško-rusko-ame- riške napetosti in pravi, da bo poklican v Washington severnoameriški poslanik v Moskvi Standley in sicer ostentativno ne le na poročanje k svoji vladi, ampak brez dvoma zato, da bo zadan protiudarec sovjetskemu koraku zaradi odpoklica Litvi-nova. Do novih sklepov bo ostal v Moskvi le severnoameriški upravnik poslov. (»II Piccolo«.) Hitlerjev glavni stan, -1. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na bojišču ob Miusu so nemške čete dosegle nov obrambni uspeh. Močna nemška bojna skupina je udarila v bok napadajočega sovražnika ter ga vrgla s hudimi izgubami nazaj ter pripeljala ujetnike in plen. Pri I z j u m u so bili v več odsekih odbiti sovjetski napadi, sovražnikovi vdori pa v protisunkih odstranjeni. Na bojnem področju pri Harkovu so boljšcviki po močni topniški prpiravi in s podporo številnih bojnih letal prešli južno in zapadno od mesta v napad. V uspešnih obrambnih borbah so bili ti napadi zavrnjeni s hudimi izgubami za sovražnika. Pri tem so Sovjeti izgubili nad 100 oklepnih voz. Na področju jugozapadno in !»■ padno od Orla so Sovjeti znova pričeli že pričakovani napad. Kljub izdatni podpori iz zraka jim ni uspelo doseči nameravanega preboja, pri tem pa so imeli težke izgube v ljudeh in mate-rijalu. Včeraj so Sovjeti na vzhodni ironti izgubili 21S oklepnih voz. Na visokem severu so naša torped-na letala prestregla letalski napad, ki je bil izveden na nemški konvoj in uničila pri tem brez lastnih izgub 26 letal izmed 50, ki so napadla. Pri tem nastopu in pri zavarovanju dovoza v smereh Ledenega morja so se posebno uveljavili letalski oddelki pod poveljstvom generalnega majorja Rotha. Tudi enote vojne mornarice so v zaščitni službi na morju sestrelile večje število boljševiških bomb nikov. V Finskem zalivu so manjše edinice vojne mornarice pri zaičitni in strežniški službi več mesecev sestrelile 3 le tata iz skupine sovjetskih bombnikov. Nemška bojna letala so včeraj uspešno bombardirala prevoze in izkrcevalne enote sovražnika ob vzhodni obali Sicilije. V južni Italiji so nemški letalski obrambni oddelki včeraj sestrelili 6 sovražnih letal. Pri hudih belih okrog Harkova se je ovenčala i posebno slavo v napadu in obrambi SS grenadirska divizija »Das Reich«. Ta divizija je sestrelila samo v zadnjih 35 dneh bojevanja 1000 sovražnih oklepnih voz. V istem odseku se je posebno odlikoval tudi protitankovski oddelek it. 336. Berlin, 27. avg. as. Mednarodna po. ročevalska agencija je izvedela naslednje podrobnosti o poteku bojev na vzhodnem bojušču: Pri obrambni bitki na južnem delu vzhodnega bojišča so bili protinapadi nemških čet na odseku pri Miusu in v pokrajini pri Izjumu ter pri Harkovu kronani z znatnimi uspehi. Nemške skupine sovražniku niso le iztrgale znatnega dela ozemlja in važnih postojank, marveč so mu zadalo tudi občutne izgube. V krajih, ki so jih Nem-ci izpraznili, so Sovjeti takoj izvedli mobilizacijo in tuobiliziranee po zelo kratki pripravi poslali v prvo bojno vrsto. Večino mobilizirancev pa so poslali v posebne '."^eiplioske bataljone brez >ušk. Podobni primeri so se pripetili tudi pri Orlu. kjer so Sovjeti taukazali nn.ožično mobilizacijo ter izvedli dolgo vrsto smrtnih obsodb zlasti nad osebami, ki so jih osumili sodelovanja z nemško uprava pri zasedbi Orla. Nn omenjenih treh odsekih vzhodnega bojišča io sovražnik zgubil 253 tankov, nndaljnih 13 tankov pa so onesposobili nemški strinoTlavci. Tudi Sovjeti se bodo prej ali slej izčrpali Berlin, 27. avg. as. Vojaški sodelavec I Dopisnik nemške poročevalske »gen-agencije DNB poroča, da vojaški krogi cije pravi, da so boljšcviki potrebovali ■ - • <- *---_ 11 riccolo«) Orugo ali tretje bojišče V Berlinu popolnoma razumejo angleško obotavljanje pred tveganim izkrcanjem na zahodu Berlin, 27. avg. Zdaj nima pomena raz- | Churchillovo potovanje v Kanado in nje- ~...... " * gove pogovore z Rooseveltom je izrazil tisk za napoved velikih vojaških dogodkov. Zlasti so nnglašali dejstvo, da so bili sestanki med obema državnikoma tudi v preteklosti vedno povod v nove vojaške dogodke. Izkrcanje v Siciliji sc je izvršilo sedem dni po takem sestanku. No nemški strani seveda vse to zasledujejo z veliko pozornostjo in iih nasprotnik gotovo ne bo presenetil. V Nemčiji so odkrito razpravljali če bombardiranje Hamburga ali drugih pristanišč na zahodu in letališč v Franciji ter Belgiji ni morda uvod v angloameriško izkrcanje. Mnenja pa si o tem niso edina. Co Angleži o svojih pripravah tako javno govorijo, se morda za njimi kaj skriva. Ni izključeno, da skušajo s tem vplivati na nemško poveljstvo, da bi poslalo iz vzhoda nekaj divizij na zahod in bi Angleži tako zgolj z govoričenjem in brez žrtev pomagali svojemu sovjetskemu zavezniku. Vsekakor je izkrcanje na zahodni in severni evropski obali zaradi mogočnih nemških utrdb zelo tvegana zadeva, zvezana z velikanskimi nevarnostmi in izgubami in zato so razumljiva anglosaška obotavljanja pred tem negotovim in dragim korakom. Ce bodo Angloamerikanci storili ta korak, bodo Nemci grožnjo zelo resno vzeli in jo bodo pravočasno z vsemi možnimi sredstvi sprejeli. Nemci sc zato ne dajo prevarati, pa naj Anglosasi izkrcanje samo b I i n i i o ali pa ga jemljeio resno. (»Le Ultime Notizie«.) pravljanje, če je bitka v Siciliji predstavljala drugo bojišče ali ne. Anglosaški zavezniki so smatrali Sicilijo za drugo bojišče in tega, kar Moskva ponovno zahteva in kar verjetno zavezniki mrzlično pripravljajo, ne moremo imenovati drugače kakor tretje bojišče. Treba je le počakati, kdai in kje se bo začelo. »Pravda« je pred dnevi na vso moč zahtevala novo bojišče ter očitala Angležem njihovo obotavljanje. Za »Pravdo« stoji sovjetska vlada, ki je celemu svetu povedala svojo željo. V poročilu o zavzetiu Harkova je bilo pa koncu rečeno: »Rdeča armada je ustvarila pogoje za nadaljnji razvoj zavezniške ofenzive na evropski celini«. Sedaj govore že o številu divizij, ki bi morale biti odtegniene z vzhodnega bojišča v primeru novega evropskega bojišča. V Angliji letos niso več tako rezervirani kakor lani. Vse kaže, da je ofenziva do podrobnosti pripravljena in je treba le pritisniti na gumb, pa se bo začelo izkrcanje na zahodu ali severu. Kadar pride v Anglijo kak konvoj kanadskih ali avstralskih čet, listi vedno poročajo, da na angleškem otoku kar mrgoli vojaštva. Tudi ne prikrivajo gradnje novih ameriških letališč v zvezi s temi mrzličnimi pripravami. Zadnji obisk ameriškega vojnega ministra Stimpsona ter voditelja ameriške propagande Elmeria Davisa v Londonu tudi ni bil slučajen. Elmer Daviš je v Alžiru govoril *o veliki invaziji sn-gloamcriških armad« iz Anglije. Tudi Molfanconski delavci pri triestinskem prefektu Trieste, 27. avg. as. Prefekt v Trieste-ju je 6prejel zastopstvo industrijskih delavcev iz Monfalcona. Zastopstvo je izrazilo čustva disicpline in vdanosti delavcev vladi maršala Badoglia in je izrazilo svoje zanimanje za rešitev splošnih vprašanj, zlasti pa vprašanj, ki se tičejo delavstva. Prefekt je odgovoril, da je vesel izjave delavskih zastopnikov in naglasil, da je glede splošnih vprašanj treba počakati na konfederalne in vladne odloke, dočim bodo krajevna vprašanja brez nadaljnjega predmet njegovega posebnega zanimanja. Himmler prevzel posle Berlin, 27. avg. as. Novi nemški notranji minister Himmler je včeraj prevzel svoje posle od državnega podtajnika Stuckarta, ki mu je predstavil uradnike. Minister je sprejel 6voje nove sodelavce ter jim razložil njihovo odgovornost ter njihove naloge. Novi protektor Češke in Moravske dr. Frick pa je sprejel komite uradnikov notranjega odseka ter izrazil zaupanje, da bodo nadaljevali svoje delo z nezmanjšano vero v končno zmago. Napad na angleški konvoj v Biskajskem zalivu Berlin, 27. avg. as. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da so nomški bombniki napadli skupino dveh sovražnih volikih rušilcev in petih hitrih čolnov vrsto »Atmeratono« v Biskajskom zalivu. Navzlic močnemu protiletalskem ognju so Nemci en rušilee potopili, drugogn pa ponovno zadeli. Zadeli so tudi dva hitra čolna, ki sta bila težko poškodovana. Vsi nemški stroji so so vrnili. Zasedba Danske oiačena Rim, 27. avg. Današnji >11 Piccolo« poroča iz Rima: »L'Osservatore RomanO« jav- lja iz Stockholma: Listi so izvedeli iz Ko-penbagena, dn ao pretekli torek nemške oblasti zaradi zadnjih dogodkov na Danskem obvestilo dansko vlado, da je bilo treba iz varnostnih razlogov ojačitl zasedbo Danske. Včeraj zjutrnj so nemško čete zares popolnoma zasedlo Kopenhagcn. Novi japonski uspehi Neko tlhomorako oporišče, 27. avg. as. 23. avgusta zjutraj je bila zapažena pomorska skupina sedmih sovražnih križnrk. Japonska torpedna letala so prcšlu takoj v napad in so eno križarko zelo poškodovala. Vsa Japonska letala so so vrnila. Poročajo tudi, da jo bilo v letalskih bojih nad Novo Oeorgijo 23. avgusta sestreljenih 9 sovražnih lovcev, 21. avgusta pa je bilo nad Mnailo sestreljenih nadaljnjih » sovražnih lovcov. Kominterna še deluje Ženeva, 27. avg. as. iCourier de Gc-neve« piše, da se navzlic uavideznenui razpustu kominlerne nadaljuje sovjetsko podtalno delovanje po vsem svetu in navaja omembe švedskega lista »Aften-postem, da bi bila usoda evropskih držav strahotna, ako bi zmagal boljševizem. Bogataške dflSave bi bile v tem primeru le brezdelne opazovalke. Tiskovni urad Sešlce begunske vlade v Londonu je objavil, da češka vlada »ni razpravljala« o kaki preselitvi v Moskvo. To Izjavo Je vlada morala dati, ker je med češkimi begunci v tujini nastalo silovito ogorčenje zaradi bivšega predsednika Be-neša, ki se Je Javno postavil docela ,v službo Sovjetov. Sovjeti so pa na njegovo uslužnost odgovorili s tem, da so začeli v Moskvi ustanavljati svojo, to jo komunistično, češkoslovaško vlado po sigledu tako Imenovanega »nemškega osvobodilnega odbora«. V vsako hišo »Slovenca«! Nima časa za dom - mora na kopanje Med nami menda ni več človoka, ki bi zanikal potrebo telesno kulturo. Kakor jo lepo in prav, da ne človok umiva in da skrbi za svoje telo s primerno brano, tako jo tudi priporočljivo, da se utrjuje proti slabi-čarstvu in bolehnosti. Zdrav duh v zdravem telesu je vsekakor bližji človeškemu vzgojnemu idealu od čilega duhu v zanemarje-uom telesu. Neštetokrat smo v našoin listu priporočali vse tisto, kar uči telesna vzgoja: delo na vrtu, pa jutranjo tolovadbo ali sprehode, šport, sončonje, zračenje &tunovunj, utrjevanje proti mrazu in vročini, podjetnost in borbenost pri športnih igruh in podobno. Tudi smo marsikdaj opozarjali one kroge, ki jim je tcleHno kultura tuja (ker jo sami v mladih lotih niso gojili), na vzgojo k možatosti, srčnosti in vztrajnosti, ki jo je možno črpati pri tvoganih in napornih telesnih vajah. Ima pu sodobni športni slog življenja tudi svojo senčne strani. Svojo časnikarsko vzgojno dolžnost smo vršili, ko smo bodrili ndadino k udejstvovanju pod vedrim nebom in jo vršimo tudi zdaj, ko opozarjamo na napake in razvade. Le to so so pojavilo, kakor se pojavijo pri vsakem novem gibanju, ki ga oblikuje neizkušena mladina. Tu mislimo na napake v pretiravanju s součenjom in s športom, pn tudi nn prestopke glede lepega vedenja. Niso redki primeri, da je ndad fant ali dekle tako navdušen za športno vaje, da nima časa za potrebno sodelovanje in pomoč pri družinskem ognjišču. Znani so tudi primeri, da se je dekle s tolikšno zavzetostjo ogrelo za športno treninge, da jo pozabilo na svojo bolno inator, ki jo pogrešala njene nege. Taki pojavi so vredni ob-bojanja in jih tudi rekordi no opravičujejo. Ko glodamo trume kopaleov, smo jih si-oer veseli, ni pa všeč /Slovoku, ko ugotovi, da so nekateri po 6 ali 8 ur dnevno na kopanju. Zn zdravje to vsokakor nI potrebno, zakaj športni strokovnjak! trdijo, da je tudi za tekmovalce dovolj, če se urijo po dve url nn dan. In glede sončenja pravijo zdravniki, da pretiravanje slabi voljo in jo tudi sicer škodljivo, čo jo prevoč dolgotrajno. Vrh tega bi morali prijatelji sončenja vedeti, da za to ni vsak prostor primeren. Kakor je razumljivo, da so no moremo sončiti v smuški obleki, temveč v kopalni, tako bi moruli tudi razumeti, dn se le-to lahko vrši samo na primernih prostorih. Ni v skladu z lopim vedenjem, če so kdo pojavi v kopalni oblek) nn ccBtl ali nn mostu, pn naj bo šo tnko malo obljudon. Cujetno tudi pritožilo, da bi radi bili nekateri dojna samo v kopalnih hlačkah. No bomo trdili, da jo kaj ta-kega nemorulao, dostojno pa ni. V skrbi za telesno čilost in prikupnost športniki radi prekoračijo meje potrebnega in primornega ter prehajajo v nočimornost. Odtujujejo so od naravnosti in se pridružujejo onoiuu novšečnemu delu družbo, ki skuša opozarjati naso z rdočimi nohti, žefrana-stiini ustnicumi in z obritimi obrvmi. Pri tem pa pozabljajo, da gre pri pravšni telesni vzgoji Bamo za most k naravnosti. Ta pa no pozna pretiravanja in tudi no umetnega lo-potičenja. Od pravega športnika pričukuje-mo, da so bo odlikoval po zdravju, odpornosti ter sposobnosti za delo, na drugi strani pu po prikupni telesnosti, ki ne pozna umetnih lepotil. To se nam je zdelo potrebno povedati zaradi toga, da v bodoče no bodo pri-zudoti športniki, kadar bo govora o dostojnosti, lopom vedenju in nečiraernosti. Koledar Sobota, 28. velikega srpana: Zdravjo bolnikov; Avguštin, škof iu mučenec; Hor-met, mučeneo. Nedelja, !J. velikega srpana: Janez Krst-nik obglavljen; Sebus, kralj. Zgodovinski paberki 28. velikega srpana: L 1851. se je rodil v Toljanah nad Škofjo Loko Ivan Tavčar. Šolal se je v Novem mestu in v Ljubljani; na Dunaju je študiral pravo in postni odvetnik v Ljubljani. Tlil je državni in deželni poslanec in ljubljanski župan. Umrl jo 1. 1923 tor je pokopan na Visokem. Tavčar je 1. 1872 pričel ■/. romantično čustveno novelo (Gospa Amalija, Dona Klara, Antonio Gledevič, Bolna ljubezen), objavljal jih je v Zori. Nato jo prišel pod Levstikov in Jurčičev vpliv ter pričel pisati vaško in zgodovinsko povest iz domače Poljanske doline (Tiberius 1'anonicus, Vita vitne mcae, Grajski pisar, Cvetje v jeseni, Visoškn kronika, Med gorami). Na Jurčičevo povest Ilčei mestnoga sodnika nas spominju zgodovinska povest Janez Sonce«. V »Mrtvih srcih« je napisal sodoben družaben roman, v satirični utopiji »4000« pa je smešil Maliničn. Življenje v kongresni Ljubljani opisuje v romanu Izza kongresa«, graščinsko romantiko pa jo upodobil v povesti »Otok in Struga«. Tavčar je rad posegal v zgodovino in v njej iskal IEL KINO SI.OGA 17-10 Ljubezen, lepota, eleganca v veseli burki »Idila v Budimpešti« V glavnih vlogali: Germaino Aussey, Osvaldo Valenti, Sergio Tofano. PREDSTAVE ob 14, 16 in 18 IEL 12-21 KINO UNION Ljubosumnost vidi vse narobe! »Planinci« V glavnih vlogah : Amedeo Nazzari ln Marlella Lottl. PREDSTAVI? ob 17.30 ln 19.30. ,Et KINO MATICA Vesela družabna komedija z lepo Hilde KrahI v glavni vlogi. Petje in ples. Film ljubezni, zabave ln veselja. . »Ljubim te« Ostali igralci: Paul Hubschmidt, Flta Benkoff, Wilfrled Selfert PREDSTAVE ob 16.30 ln 19. V nedeljo ob 10.30, 15, 17 in 19. močnih, razgibanih dogodkov in dob ter nevsakdanjih in strastnih ljudi. Najmlajša njegova zgodovinska povest jo »Visoška kronika«. »Mod gorami« jo zbirka najlepših slovenskih vaških povesti, nastale bo lz veliko pisateljeve ljubezni do rodne dolino. Tavčar jo realističen romantik. Po svojem značaju jo romantik, od tod njegova ljubezen do preteklosti, za nenavadno dogodko in strastno, nepovprečne ljudi, ljubezen za sijaj viteštva in katoliškega bogoslužja. Romantično pripovedno umetnost pu mu jo doba, v kutori jo živel, realistično pobarvala. * — Konkurznl razpis. Z okrožuico škofijskega ordinariulo v Ljubljani z dne 25.. avgusta št. 28C0 je bila razpisana župnija Trebnje z rokom do 30. septembra 1943. — Večerni naliv. Čotrtek je hil prav soparen dan. Temperaturni maksimum +27.4, v Trnovem colo +27.9 Btopinj Celzija. Proti poznemu popoldnevu so pridrveli od zapada črni oblaki in nad mestom se je okoli 18 spustil 30 minut trajajoč naliv, ki je bil v Trnovem močnejši kot v mestu. Dežomer na univerzi je nameril samo 0.7 mm, oni pri trnovski vremenski opazovalnici pa 2-1 mm dežja. Vrtnarji so bili zadovoljni z dežjom, ker jim ni bilo treba namakati grodie in njivic. To dežju so je ozračje močno ohladilo. Proti jutru v petek je nad Barjem zavalovila visoka in gosta megla. Bilo je hladno. V petek zjutraj najnižja temperatura v mestu +15, v Trnovem +13 stopinj Celzija. Barometer šo pada ln jc v petek zjutraj dosegel stanje 700.6 mm. — Nesreče na deželi. V Ribnici na Dolenjskem je padla z gugalnico in si zlomila levo roko 5 letna hčerka kuharice Cilka Knozova. Otroci, kakor jo to na kmetih navada, so privezali dvojno vrv k voji visokega drevesa in so nato veselo gugall. — V Novih Jaršah je s strehe padel in dobil hude notranjo poškodbo 12 letni zidarjev sin Milan Knez. — V Ambrusu na Dolenjskem se je usokal v densico 15 letni posestnikov sin Jože Turk. — 11 letnemu kočar-jevemu sinu Janezku Grdadolniku je sla-morezntca pbrezala prste desne roke. — Matija Vorbič, 72 Ieton posestnik na Rudniku pri Ljubljani, jc padel z voza in si zlomil levo nogo. — Ponavljalni tečaj! iz vseh srednješolskih predmetov za zamudnike. Poučujejo gimnazijski profesorji. — Vpis dnevno od 9 do 11. Učnina nizka. Vodstvo tečajev — Llchtcnturnov zavod — Ambrožev trg. nanj. Da moremo glasbo prav uživati je neobhodno potrebno, du so v njej Izobrazu-jemo že v mladih letih. Najtomeljitejšo izobrazbo v vBeh panoguh glusbo nam nudi šolu Glasbeno Matico. Vpisovanje za novo šolsko loto, ki bo začelo z rednim poukom žo 7. soptombrn, so bo vršilo od 1.—4. septembra dnevno od 9—12 iu od 15—17 v pisarni Glasbene Matioe, Vegovu ulica 7. Vse podrobne informacije dajo ravnateljstvo šolo in osobje pisurne. Starši, pohitite z vpisom. da omogočite z rednim začetkom pouka. — Na javni produkciji počitniškega tečaja šole Glasbene Matice, ki bo v torek, 31. t. m., ob 19 v muli filharmonlčnl dvorani, bo nastopilo 17 gojencev iz oddelka zu klavir, katere poučujejo strokovne učne moči: Bradač Zorka, Corniveo Boža, Kolarič Olga iu Lipovšek Pia. Iz violinskega oddelka nastopijo 4 gojenci iz šole Juriju Gregorea in Karla Sanoina ter iz oddoika za vajo v ansamblu, godalni kvartet, ki ga poučuje Karel Sancin. Spored prinaša dola domače in tujih literatur; dobi so v knjigarni Glasbene Matice in velja obenem kot vstopnica k produkciji. Na produkcijo vabimo starše in prijateljo našo mladine. — Pouk v deklamaeljl jo posebna panoga šole Glasbeao Matico, ki jo vodi ln poučuje prof. Oslp Šest. Ta oddelek imn vrsto zelo ambicioznih In nadarjenih gojencev, ki so mod šolskim letom na nekntorlh produkcijah pokazali Budovo pouku. Samostojno produkcijo pa bo napravil ta oddelok v čotrtek, 2. septembra v frančiškanski dvorani tor izvajal poleg nekaterih deklamn-cij tudi posamezne prizore iz pomembnih dramskih dol. Podrohno-ti bomo še javili, danes žo opozarjumo prijntelje dramske igre na to produkcijo, za katero se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. — Ponesrečenci v Ljubljani. V levico se je usokal 30 letni šofer Ivan Hudeček, v desnico pa so jo urezal 24 letni mesar Milan Dolonc. — 50 letna Viktorija Estova jo pudla iu si hudo poškodovala desnico. — Hud pes je ugriznil v desno nogo 19 letnega Milana Mruvljeta. Lastnik psu je bil ovaden sodišču. — Na Bleiwei«ovi cesti je padla s tramvaja in dobila hude uotrnnjo poškodbe 23 letna delavka Angela Kopitarjeva. — 55 letna zasebnica Alojzija Venetova je padla z lestve. Dobila jo poškodbo po ilesni roki in desni nogi. — V levico so jo usekni 15 letni dijak Dušan Prebil v desnico pa 18 leten dijak Stojon Kozarura. — Jarc Marija roj. Vrenc, stanujoča v Ljubljani, naj pride v upravo »Slovenca« po dokument, ki ga je pozabila v anagrof-skom uradu. — Plus, Tebi na pot, nova vzgojna knji-ga za delavsko doraščajočo mladino je izšla. Naroča so v Mladinski založbi, Ljubljana. Stari trg 30. — llčlte ae atrojeplajal Novi eno-, dvo-' pl............... 28. Po temnem mahu je iztezal tolmun srebrne prste in kresnice so svetile v grmovju, ki ga je oklepalo. Mičca je nežno razgrnila veje, da jih ne bi zabolelo in pokleknila v razmočen mah. Z Egiptom, deželo, življenjem prebivalstva, rastlinstvom ln živalstvom vas ho v dveh liogato Ilustriranih knjigah seznanil dr. V. Bohlnec. Knjigi bosta Izredno zanimivi. Izšli bosta v »Svetovi« knjižni zbirki. — Naročite se na »Svet« v Ljudski knjigarni. Prva knjiga »Denar« bo Izšla 1. septembra. Naročnina le 20 lir._ ■—.MIH. ......................................■ — Glasba Je ona umetnost, ki je najbližja človeku in tudi najblažilneje vpliva In trimesečni strojepisni toča jI (dnevni in vočorni) prično 2. in 3. septembra. 10-prstnn učna metoda. — Največja moderna stroje-pisnica. raznovrstni pisalni atrojl. — Učnina Pouk dopoldne, popoldne ali »večer io- ln dvomesečni dljakomlnjam. — iuiuuouo ............In sprejema prijave dnevno: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učul zavod«. Domobranska 15. — Opozorilo! Sporočamo vsem cenjenim interesentom, da od danes naprej izposojamo tudi nove moderne gramofonske plošče proti ugodni odškodnini. EVERLST. Prešernova 44. Naznanila . RADIO. Sobota, 28. avgusta: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved času, poročila v italijanščini - 11-50 Pol ure za vojaka - 12-20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Italijanska glasba v narečju — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini - 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino — 14 Poročila v Italijanščini - 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Si-janec sodelujeta sopranistka Draga Sokova iri tenorist Andrej Jarc, operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.1» Koncert tria Slnjs-Burger-Lipovšek: Corolli: Trio sonata v n-molu: preludlj, allemanclo, corrente gavotta, Baoh: Koncert zn dve violini in klavir v C-molu: allegro, adogio, allegro, Krieku: Mala suita..v starem slogu: preludlj orletta. fuga — 17-50 Pisana glasba — 18 Gospodinjsko prednvanje v slo venščini - 19.30 Poročila v slovenščini -19.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Puc cini: Lnstnvka. I. dej. - 20.30 Napoved časa. poročila v italijanščini - 20.50 Lirična prireditev družbe EIAR: Puccim: Lastovka. II. dejanje - 21.20 Pisana glaBha -.21.30 Orkester vodi dirigentZome - 22 Bespighi-jova glasha - 22.30 Koračnice - 22.45 Pi-šnnn glasba; v odmoru (23) poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo lma'n lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanj-šček. Cesta Ariolle Rea In nir. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31. Poizvedovanja Najdena je hiln osebna izkaznica na ime Orel Nada. Dohi se v upravi Slovenca. Zgubil sem za Božigradom 2 legitimaciji in propustnico nn ime Kozlovčar Anton. — Poštonega najditelja naprošam, da najdeno proti nagradi odda v upravi »Slovenca«. Z Gorenjskega Vmrl je v Kranju Simon Nsnut, v Dragi pa Marjetica Kniflo. Poročili so so v Kranju: Albin Svetel! in Ljudmila Letnar, oba iz Šenčurja, Jožef Pipan tn Alojzija Dermastia, oba iz Smlednika, Jakob Rebernak in Angela Borle, oba iz Naklesa. Lovrenc Likozai in Ana Rozman, oba iz Hotemaž, občina Šenčur. Dalje se je poročil stavbeni risar Hojkur Franc iz Poštnin pri škofji Loki z Bernikovo hčerko iz Stare Loke. Nove živinorejske zadruge. Ta mesec je bilo na Gorenjskem in sicer v radovljiškem okraju ustanovljenih pet živinorejskih zadrug. Živinorejska zndrugn v Bohinju oh sega Bohinjsko Bistrico in Bohinjsko Srednjo vas. Načeluje ji Rezman Martin, njegov namestnik pa je Jožef Sodja. Živinorejska zadruga Gorjo obsega občini Gorje in Bled; načelnik Jamar Martin iz Koroške Bele. Živinorejska zadruga Radovljica obsega občino Radovljico, Kropo, Kamno gor. Begunjo, Žirovnico, Brezje: načelnik je Avsenek Anton iz Vrbe. Živinorejska zadrugu Podkorenska dolina obsega občine Dovje-Mojstrano, Kranjsko goro, Untoče-Planie.o in Jesenice: načelnik Andrej Cerne v Kranjski gori. Živinorejska zadruga Tržič obsega občine Tržič, Sv. Kntnrino, Sv. Ano pod Ljubeljem in Kovor; načelnik je Ivan Aljančič iz Kovorja. V Zgornjem Tuhinju je nn tragičen način umrl tamkajšnji župan Burkeljc, ki je hil znan in spoštovan daleč na okrog. Oli grobu mu jo govoril deželni svetnik dr. Dou-jak iz Kamnika. Na zadnji poti ,ic rajnega župana spremila ogromna množica ljudt iz vso Tuhinjsko doliue. S Spod. Štajerskega V Mariboru so umrli: 61 letcu šolski sluga v pokoju Anton Grmck, 48 letni bivši trgoveo in posestnik Alojzij Leno in fl letni mizarjev sin Franc Jurgec. V Mozirju jo umrla vdova po goneralnem konzulu Eleono-ra pl. Haas roj. pl. Pcrtazzi. Trboveljska mladina v Leobnu. 90 trboveljskih otrok se je odzvalo povabilu ženskega društva v Leobnu in prišlo v Leobeu za 14 dni nn letovanje. Otroci so bili prisrčno sprejeti in so prav lepo obnašujo. Nesreča na klancu. Ko je voz. v katerega sta bila vprežena dva konja, pelini na cesti proti Sv. Vidu po nekem klnucu. je voznik Rudolf Krasnicar tako hitro zavrl voz, da jo z glavo naprej padci pod voz in prišel pod kolesa. Dobli je tnko hudo poškodbe, da jo bil na mestu mrtev. !z gospodarstva Nova določila o prodaji tipiziranih tek-stlllj. Ministrstvo za industrijo, trgovino in delo jo izdalo nova določila o dobavah tipiziranih tekstilnih izdelkov, s katerimi je ukinjeno izvajanje določb ministrskih dekretov z dne 12. aprila 1943 iu 21. juniju 1943. ki mimogrede povedano 'p nista bila razširjena na Ljubljansko pokrajino. Ti proizvodi se lahko prodajajo kakor poprej, preden jo stopila v veljavo nova disciplina. torej v okvirju veljavnih določb o ra-cioniranju. V ostalem določajo novi ukrepi, da morajo tvorničarji šo naprej javljati svojo proizvodnjo mesečno, 20 % proizvodnje so' rezervira zn izredno in nujno potrebe, nadalje so blago svobodno pošilja grosistom. ostanejo v veljavi prejšnje določbo o konfokciouistih Itd. Koncert vojaške godbe Vojaška godba ho priredila v nedeljo, 29. t. m. ob 18.30 v Tivoli koncert z naslednjim programom: 1. Bellini: Norma (simfonija; 2. Bellini: Norma (simfonija); 3. Boito: Mofistofel (preludlj in končna psal-modija) ter 4. Preite: Casaruno (slavnostna koračnica). Prodaja mesa na odrezek 712 Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 28. avgusta t. 1., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »713« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnoga poglavarstvo v Ljubljani za mesec avgust, 100 g r govejega mesa. Delitev 6e bo pričela ob 7 zjutraj. Vremenska napoved. 18. avg. (sobota): vreme se ho izholjšuto; večinoma jasno, kljub temu so možne kratkotrajno krajevne motnje vremena. 29. avgusta (nedelja): večinoma jasno, napoved negotova. MALI OGLASI KUHARICO perfektno, iščem za gostilno Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 5886. SLUŽKINJO pridno in pošteno sprejme tričlanska družina. Predjam-ska 28, Rožna dolina. (b SLUŽBO dobi takoj služkinja ali postrežnlca. — Javornlk, Domobranska cesta 7 FANTA močnega, poštenega ln vestnega, zu trl-clkelj in pomoč v žel. trgovini, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5903. (b OPOZORILO! Sporočamo vsem cenjenim Interesentom. da od danes naprej Izposojamo tudi nove moderne gramofonsko plošče proti ugodili odškodnini. »EVE-REST, Prešernovn ulica 44. (1 NAPRODAJ: 1 obednlca, 1 kuhinja, 2 omari, 1 ura, 2 mizice, sliko ln druge hišne potrebščine, ftkrob čeva ulica 4-1, od 3—6 popoldne. M 11 HI3E), PARCELE v centru ln na periferiji, prodam. -Parcele od 35 000 lir naprej Reall-totna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva 10, telefon 34—65

Jan.ko, zakaj mi nič no porečeš?« Čakala je, da ji pove kaj nežnega in toplega, a on ni odprl ust. | Prebudila se je v čisto novem,! strašnem, skrbipolnem življenju ko roža, ki Jo je opalila slana, on pa grize bilko in molči! Žvečil je bilko in se komaj upal ozreti v Mojco. Čutil je svojo krivdo pred njo, osramočenost ga je potisnila nekam globoko. Bil je ponižan, hkrati z njim pa je bila ponižana tudi ona. Njuna vrnitev v mesto je bila kakor pot za krsto, ki jo pogrebci neso na pokopališče. Res — nekaj je preminilo, nekaj je umrlo. V njunih srcih je bilo bolestno prazno in tiho ko v oropani kapeli. Vsem ljubim prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano v 74. letu svojega življenja zapustil nepozabni ■ soprog požrtvovalni očka, brat, svak, utric in stari stric, gospod FRAN.TO ARKO podlnspcktor finančne kontrole v pokoju Poslovili se bomo od njegovih zemskih ostankov v soboto, 28. avg. 1943 ob 5 popoldne v kapelici sv. Jožefa na Žalah odkoder ga spremimo k Sv. Križu. Sv. maša zadušnlea bo v petek, 3. sept. 1943, ob pol 8 zjutraj v župnijski cerkvi Sv. Cirila in Metoda. V LJubljani, 27. avgusta 1943. LINA, soproga, prof. CIRIL, sin; rodbine: Turšič, Kocjan, Plank, dr. Arko, Puntar »QUO VADIŠ« roman v slikah nova Izdaja Je v tlaku. Naročila zanjo sprejema uredništvo »Slov. doma« v Ljubljani, Ljudska tiskarna do 15. septembra 1943! Cena mehko vezani knjigi 32 Ur, za naročnike »Slovenskega doma« 25 lir. V pol platno vozana Ur. v celo platno na najboljšem papirju 85 lir. Ce ste zamudili prvo izdajo, pohl-tito z naročilom za novo, da si zagotovite to prelepo knjigo, ki je zbudila v naši Javnosti edinstveno zanimanje I Umrla nam jo po večletnem trpljenju naša srčno ljubljena mama ln stara mama, sestra, tašča, teta ln svakinja, gospa Marija Milost roj. Stesu vdova po višjem revtdentu bivše Južne želcznlce ko je dopolnila 89 let. — Blagopokojna leži na svojem domu v Je-senkovl ulici 9 (šlška); pogreb bo v nedeljo, dne 29. avgusta. 1943, ob 4 pop. lz kapelice Sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - MI s sil t z, dno 27. avgusta 1943. Globoko žalujoči: Janko, mag. uradnik, Mirko, Inšpektor drž. železnic, sinova — z rodbinama in sorodniki.