NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki Stev. 3. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 4, 1936.—SOBOTA, 4. JANUARJA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—3878 Volume XLIV. — Letnik XLIV. PREDSEDNIK JE POJASNIL KONGRESU SVOJE NAZORE Italijansko vojaštvo v domovini se je začelo puntati PRIPRAVE ZA USMRTITEV HAUPTMANNA Za H&uptmannovo usodo se zanima cel svet. Kaznilnica bo zastražena. — Usmrtitev ne bo gledališka igra. TRENTON, N. J., 3. jan. — Medtem ko se Hauptmannovi odvetniki pripravljajo na zaslišanje pri razpravi pomilo-stilnega sodišča o Ha upt-mannovi prošnji, so kaznilni-ški uradniki pričeli pripravljati vse potrebno za usmrtitev. Pomilostilno sodišče bo razpravljalo o Hauptmannovi pro šnji v pondeljek ali torek. Ka-znilniški ravnatelj polkovnik Mark O. Kimberling je imei konferenco z zastopniki časopisov in radio postaj. Kimberling je rekel, da bo 18 časopisom dovoljeno imeti svoje za. •stopnike v «in rt ni sobi in da bodo poročevalci imeli svoj glavni stan v delavnici nasproti kaznilnice. Kimberling je dovolil, da smejo v svoj glavni stan napeljati brzojavne in telefonske žice, katerih pa se ne smejo posluževati pred nočjo usmrtitve. Ker je kaznilniški ravnatelj uverjin, ila sc bo okoli kaznilnice ono noč zbralo mnogo radovednežev, je že odredil, da bo policija z vrvmi zaprla eno r.lico okoli kaznilnice. Kimberling je tudi že izdal predpise za poročevalce. Na posestvu kaznilnice ne smejo biti priprave za pošiljanje poročil po radio in nikdo v kaznilnico ne sme prinesti fotografskega aparata. Vstopnice bodo dobili zastopniki šestih časniških agent ur, ena radio postaja in 11 listov iz New Yorka, Philadelphije, Newar-ka in Tnrrvna. Po postavi mora biti pri u-smrtitvi navzočih 12 prič, in ker vlada splošno zanimanje za Hauptmannovo usmrtitev, je ravnatelj Kimberling odločil, da bo 'ta mesta zasedlo 12 časnikarjev. "Vprizorili ne bomo gledali, ške igre," je rekel Kimberling. Znano nam pa je, da se za to ranima celi svet. Zato Jiocem sodelovati z vami do skrajne meje.11 Smrtna soba meri komaj 30 kvadratnih čevljev in ima v njej prostora kakih 30 ljudi. Poročilo, da je Hauptman-nova žena Ana za sebe in svojega 3-letnega sina Manfreda že kupila vožne listke pri neki nemški ,parobrodni družbi, -so vse tri parobrodne družbe, katerih parniki vozijo v nemška pristanišča, zanikale. Naročite se na 4'Glas Naroda" največji slovenski dnevnih v gdru&enlh državah ■ NEVAREN ZLOČINEC ARETIRAN Detektivi so prijeli Tommy Touhyja v njegovem stanovanju. — Neozdravljivo bolan na pljučih. VLADA SEVEDA ZANIKUJE VSA TOZADEVNA POROČILA CHICAGO, 111., 3. jan. — Po dolgem zasledovanju je padel v roke pravice poglavar zloglasne Touhyjeve tolpe, — Tommy Touhv, ki pa je zapisan smrti. Ne da bi oddali kak strel, je šest zveznih in krajevnih detektivov prijelo 44 let starega bivšega poglavarja zločinske tolpe v postelji v njegovem stanovanju v •severnem delu mesta. Touhy je neozdravljivo bolan ali na sušici ali na raku. Touliy je tako slab, da ni mogel niti zgrabiti revolverja, ki je ležal na mizi poleg 'postelje. Mesto tega je samo dvigni! dve suhi, tresoči se roki, ko so detektivi ukazali: ' 'Dvigni roke!" In povelju se je pokoril. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja ga bodo oblasti naglo postavile na zatožno klop in bo najbrže prepeljan v Min. neapolis, kjer je pred enim letom oropal neki poštni voz za $50,000. Tounyja so -detektivi iskali 30 mesecev. Med mnogimi zločini, ki jih ga dolže, je tudi poštni rop v znesku $105,000 leta 1933 v C-harlotte, N. C. Touhv je otrok prohibicijske dobe in ga prištevajo k najnevarnejšim zločincem. In dasi je izvršil mnogo velikih ropov, vendar je stanoval v skromnem stanovanju, za katerega j e mesečno plačeval $37.50. Skupno ž njim so bili prijeti njegova žena Jessie, dve hčeri: 21 let stara Eleanor in 24 let .stara hči, ki je poročena z Eddijem Ryan, ki je bil tudi aretiran. V prvotni Toulivjevi tolpi je bilo šest bratov, od katerih je bilo prijetih pet. Prijet ni bil samo Eddie, o katerem pa tudi domnevajo, da je že mrtev. Roger je bil zaradi odvedbe Johna Facfcorja obsojen na 99 let ječe in se nahaja v zaporu v Joiiet, 111., James je bil ubit že v pričetku svojega zločinskega življenja; Joseph in John 'sta padla v boju s Capo-nijevo tolpo. Bratje Touliy so v prohibici. ji razpečavali žganje in so bili v veduem boju z Al Caponi-jem in njegovimi tovariši. Po odpravi prohibicije pa so se o-prijeli odvajanja in ropanja. Kaj se godi v Italiji, kjer vlada nastrožja cenzura? Neki pariški časopis je včeraj objavil, da so se začeli italijanski vojaki puntati. Rimska vlada je vsa tozadevne vesti seveda takoj dementirala. Mussolini je pa ponovno prečital govor, ki ga je imel pred desetimi leti ter vsebuje sledeče besede: — Ce se dva elementa zapleteta v nespravljiv konflikt, je nasilje edin izhod. AVTOMOBILI SO ZAHTEVALI 38,000 ŽRTEV Po poročilu Nat'l Safety Council j e število n a-rastb za 1 odstotek. — Najvarnejši mesti Milwaukee in Prpvidence. PARIZ, Francija, 13. jan. Tukajšnji protifašistični časopis "L'Oeuvre" je objavil danes brzojavko, da so se italijanski vojaki, ki so imeli biti poslani v Afriko, spuntali ter usmrtili več članov fašistične milice. Tej demonstraciji proti vojni so se pridružili tudi civilisti. Vojaške oblasti so dale zapreti veliko število demonstrantov. Vstaja se je za vršil a v mestu Lugu di Romagna. V romunskem pristanišču Constanza se je spuntalo moštvo italijanskega tovornega parnika "Corona Ferrera". TUNIS, 3. januarja. — 37 vojakov-domačinov, ki so se spuntali v Tripoli, usmrtili ne. kega italijanskega častnika ter nato pobegnili v Francoski Tunis, so francoske predstraže razorožile in aretirale. PREDSEDNIKOV SIN SLIŠAL PIKRO BESEDO WASHINGTON, D. C., 2. — Ko se je nekoč peljal sin predsednika F. 1). Roosevelta, Franlin Roosevelt, iz Cam bridge v New York, je na cesti došel nekega mladega fanta in ga povabil v svoj avtomobil. Radio v avtomobilu ji' prinašal dnevne novicee, med katerimi je bila tudi omenjena brezbrižna vožnja predsednikovega sina. Tedaj pa pravi fant, ne ve-doč, s kom se pelje: "Ali ni žalostno, da ima tak človek, kot je predsednik Roosevelt, takega sina?" MANJ PIJANIH AVT0M0B1-LISTOV WASHINGTON, D. C., 2 januarja. — Nasprotniki pro hibicije so udarili po njenih zagovornikih s tem, da so ob javili svoje poročilo in s številkami dokazali, da je, odkar je zopet dovoljena opojna pijača, mnogo manj pijanih av-tomobilstov. SODNIK BO POROČAL ZASTONJ Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. KANADSKO ŽGANJE ALBANY, N. Y., 3. januarja. — V soglasju s trgovsko pogodbo med Združenimi državami in Kanado bo cena kanadskega žganja znatno padla in ravno tako bo morala pasti cena domačega in škotskega žganja. Za kanadsko žganje, ki je staro štiri leta, ne bo več treba plačati $5 pri galoni, temveč samo $2.50. V pogodbi pa je predpisana kvota in če je prekoračena, je treba plačati staro carino. LANSING, Mich., 3. jan. — Urad za državno kontrolo žganja je znižal ceno steklenice žganja vseh vrst od 10 do 85 centov. Pri tem pride v po-štev 20 vrst kanadskega žganja. Z ozirom na znižano carino na importirano žganje bodo tudi domače distilerije prisiljene postaviti svojim izdelkom nižjo ceno. WAUKEGAN, 111., 2. jan.— Sodnik Henrv F. Wallenwein je naznanil, da bo poročil v letošnjem prestopnem letu vsak par, ki more dokazati, da je nevesta na pravi način } nastopnega leta zasnubila svojega ženina. Ko je sodnik Wallenwein leta 1932 stavil isto ponudbo, je zastonj poročil 29 parov. VSTOPNICE ZA KONGRES IZDANE WASHINGTON, D'. C., .3 januarja. — Kongresni uradniki pravijo, da je bilo izpraševanje po vstopnicah za večerno sejo kongresa tako veliko, kot še nikdar. Vratar je rekel, da bi mogel v nekaj minutah razdati 10,000 vstopnic. ELLSWORTHA ŠE NISO NAŠLI DUNEDIN, Nova Zelandija, 3. januarja. — Angleška in avstralska vlada ste poslali parnik Discovery II. proti ant. arktiku, da išče ameriškega polarnega raziskovalca Lin-colna Ellswortlia, ki je pred več kot enim mesecem poletel proti južnemu tečaju in od tega o njem ni bilo nikakega gla_ su. Rešilna ladja ima na krovu dva aeroplana, živež in zdravila. CHICAGO, 111., 3. jan. — Kot naznanja National Safety Council, so lansko leto nesreče z avtomobili dosegle nov rekord. Lansko leto je bilo pri avtomobilskih nesrečah ubitih 36,400 oseb, v primeri s prejšnjim številom 36,101. Število smrtnih slučajev je tedaj na-rastlo za 1 odstotek. Z ozirom na to, da je prebivalstvo Združenih držav na-rastlo, pride na smrtne slučaje isti odstotek kot lausko leto, namreč 28 in pol odstotka na 100,000 ljudi. Z ozirom na to, da je število avtomobilov na-rastlo za 4 odstotke in je bilo 6 odstotkov več bencina porabljenega kot lansko leto, so smrtni slučaji narastli za 1 od. stotek. Ako bi avtomobilske nezgode rastle v istem razmerju s številom avtomobilov in množino porabljenega bencina, bi znašali -smrtni slučaji okoli 38 tisoč. Vzhodne države so znižale smrtne nesreče za 3 odstotke, osrednji zapad pa jih je zvišal za pol odstotka, južne države pa za 3 odstotke. Toda jug je porabil 8 odstotkov več bencina od lanskega leta. Mesto Milwaukee ima čast kot najvarnejše mesto glede avtomobilskih nesreč, Providence, R. I., pa zavzema drugo mesto. V Greater New Yorku je pri avtomobilskih nesrečah izgubilo življenje 954 oseb, 1. 1934 pa 1026. LINDBERGH ODPOTOVAL IZ LIVERPOOLA LIVERPOOL, Anglija, 3. januarja. — Charles A. Lindbergh se je s svojo družino odpeljal iz Liverpoola neznano kam. Najbrže je šel k svaku svoje žene J. Lewellyn Mor-ganu v Landaff v Walesi". Svojega triletnega -sina Jona, zaradi katerega je pobegnil iz Amerike, Lindbergh ne izro_ či v oskrbo nikomur, kot samo svoji ženi. VENIZELOS ZA KRALJA ATENE, Grška, 3. jan. — Bivši ministrski predsednik E. Venizelos je z odprtim pismom pozval svoje republikanske pristaše, da podpirajo kralja Jurija II. v njegovi politiki. "Ako bo kralj Jurij dosegel narodno edinost/' pravi Venizelos, "mu moramo dati vse priznanje in republikanci morajo pokopati zadevo napačnega plebiscita. Ako se z našimi republikanskimi ideali kralj strinja in >s tem postavi kronano republiko, ki je živela pod njegovim starim očetom, kraljem Jurijem I. in če se izogne pogrešku svojega očeta Konstantina, tedaj ga moremo podpirati. '' Venizelos v svojem pismu tudi prosi liberalno stranko, da izposluje, da bodo volitve, ki so razpisane za 26. januarja, preložene. PROTI AVTOKRACIJI IN VSE ZA NAPREDEK!" - JE NJEGOVO GESLO NOVI DAVKI NISO POTREBNI Predsednik,je ožigosal negativni program nasprotnikov. — Pozval jih je naj zahtevajo od kongresa odpravo ''New Deal a". —'Zvezni proračun bo kmalu uravnovešen. — Njegov govor Ije poslušalo na milijone ameriških državljanov. WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — Predsednik Franklin D. Roosevelt je na izredni večerni seji obeh zbornic kongresa prečital svojo letno poslanico ter se pri tem posluževal nenavadno ostrih besed. Napadel je avtokrate v inozemstvu in v tej deželi ter pozval kongres, naj obračuna s kritiki "New Deala", naj skrbi za najstrožjo nevtralnost in za izdatno obrambo dežele. Govor, ki je bil tudi kampanjski dokument prvega reda, je po radio poslušalo na milijone ameriških državljanov v vseh delih dežele. Gotovim elementom trgovskega sveta je očital, da so se združili v boju proti svobodi, hoteč se znova polastiti moči, nato pa ugotovil, da vzdržuje svetovni mir komaj deset do petnajst odstotkov svetovnega prebivalstva. Najodločneje je obsodil diktatorje starega sveta. Cikal na Stalina, Hitlerja in Mussolinija, po imenu jih pa seveda ni imenoval. • Z oziroma na notranje zadeve je izjavil, da bo zvezni proračun kmalu uravnovešen, ker izdatki zvezne zakladnice naraščajo in ker bo treba trositi vedno manj denarja v reliefne svrhe. Omenil je, da sedanjih davkov ne bo treba zvišati. Onim, ki nasprotujejo "New Dealu" je dejal: — Ce vam ni "New Deal" povseči, ga lahko v kongresu ovržete. Rečem vam, da je v rokah ljudske vlade sila zdrava in na mestu. V rokah politične avto-kracije bi pa pomenila sila okove za svoboščine naroda. Avtokratom v inozemstvu je Roosevelt očital, da ne streme po miru, pač pa po vojni, kar je v oči-tem nasprotju z željami narodov, ki jim vladajo. Ti narodi nimajo nikake možnosti, da bi spremenili svojo vlado. Pohvalno je omenil Kanado, ki je sklenila z Zdr, državami važno trgovsko pogodbo. Predno se je pojavil predsednik v spremstvu svojega sina Jamesa v Kapitolu, je imela poslanska zbornica kratko sejo, pri kateri je demokratski voditelj Bankhead predlagal, naj se zbornica takoj, ko bo prečital predšednik svojo poslanico, odgodi do torka. Predsednik je govoril z mirnim glasom ter le sempatam napravil kratek odmor, da bi dal svojim besedam poudarka. Ko je stopil v dvorano, je nastalo tako silno ploskanje, da več kot dve -minuti ni mogel spregovoriti nobene besede. Značilne so izjave, ki so jih podali o predsednikovem govoru nekateri znani politiki. Polkovnik Frank Knox, ki bi rad nadomestil Roosevelta v Beli hiši, je rekel: — To je bil skozin-skoz političen govor, s katerim je otvoril kampanjo za ponovno izvolitev. — To ni bila otvoritev kongresa, — je rekel senator Vandenberg, — pač pa otvoritev kampanje, ki bo podžgala ljudske mase. • Predsednik republikanskega narodnega odbora, Henry P. Fletcher, je dejal: — To je bilo čisto navadno politično žlobudranje, j ® £ 2 a V ZBV DA " New York, Saturday, January 4, 1936 THE LA fr GEST SLOVENE DAILY IN V. 8. A. OWMd and Pnbllafcad fcy blotknic Publishing company (A Corporation) Vnuk flakier, President L BeaeCtX Treat. tn w. iatfc etowL Um corpora do« and a Bf—th al Manhattan, of a bore officers: New Torb City, N. I. SLAB NARODI (▼alee of the People) Day Except Sondam and Holiday •ft pol lota MMMUM„ Aft Četrt leta Za New York aa celo leto $7.00 trn. pol leta ....................9&50 Za Inoaematro aa celo leto C7.00 Za pol leta....................98JK) Bnbeerlptfon Yearly «0.00 AOr t ob Agreement "Olaa Naroda" labaja wmki dan l«v»emiM nedelj la pragplfcoT. brea podpisa In osebnosti se ne priobtajejo. Denar naj se blagovoli poJOjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss nam tod! prejinje bi»allSčc oaspanl. da hitreje najdemo naslovnika. -GLAB NARODA", 21« W. 18lh Street. New Tevftu R CHelsm S—M7i STARA KRAMARICA ANGLIJA SMRTNA NESREČA VERD, 13. dec. — Danes popoldne se je mudil v gozdu s svojim hlapcem mladi gospodar Ignacij Furlan z Verda. Pri sekanju drevja ga je udarila močna veja s tako silo po glavi, da mu je popolnoma razbila lobanjo in je bil Furlan na mestu mrtev. Klobuk mu je veja presekala na dva kosa. Zdravnik dr. Marolt, ki stanuje v bližini, je mogel ugotoviti samo smrt. GROZNA SMRT V PLAMENIH MARIBOR, 16. dec. — Grozna nesreča se je te dni pripetila v vasi Lipi v Prekmurju, katere žrtev je postala stara 63-letna shižinkja Magda Lipot-rova. Stara ženica se je zvečer napotila v klet po krompir in si je pri tem svetila s prižgano svečo. Nesreča pa je hotela, da NA SLEDU PONARE-JALNICI dinarskih kovancev. — PTUJ, It. dec. — Veliko senzacijo je zbudila včeraj v Ptuju aretacija dveh kočaric, Taš-nerjeve Marije in njene sorod- Ko je postalo znano, da je vojna med Italijo in Abesim-jo neizogibna, ko ni bilo več mogoče odvrniti Italije od njenega sklepa, je bila Anglija prva, ki je z vso odločnostjo skušala prekrižati Mussoliniju načrte. Angleži so se zbali za svoje interese v Afriki. Ako bi Italijani zmagali ter podjarmili Abesinijo, bi bil [je Lipotrovi na stopnici spo angleški Sudan v nevarnosti, pa tudi v Egiptu bi se Angleži »drsniiio in je padla. Zaradi moč nič kaj varno ne počutili. - Pet mesecev je Anglija zagovarjala pravice Abesinije in s*1 zgražala nad italijanskimi zahtevami. V Sredozemskem morju je koncentrirala vse svoje o-gromno brodovje ter je v imenu svetosti mednarodnega pakta pripravila petdeset držav do tega, da so v svojo veliko gospodarsko škodo vzele nase breme gospodarskih sankcij proti Italiji. Po petih mesecih sta se pa kar iznenada sestala angleški vnanji minister Hoare in francoski ministrski predsednik Laval ter — nihče ne bo rekel, da ne brez vednosti angleške in francoske vlade — sestavila mirovni predlog, ki razkosava Abesinijo na tri dele, od katerih naj bi Italija dobila cela dva kot nagrado za to, da je Abesinijo brez vzroka in povoda napadla, kakor je to slovesno ugotovila Liga narodov. Če sta zastopnika Anglije in Francije prisodila Italiji nagrado 2«i napad, kaj morejo pričakovati druge male države, če bi jih jutri napadla kakšna' velesila v pričakovanju, da bo tudi ona poplačana od velesil na enak način, kakor sta hoteli poplačati Anglija in Francija Italijo za kršitev najsevernejšega mednarodnega pakta 1 Vzrok angleškega nenadnega preobrata je iskati v nastopu Japonske, ki je vojaško zasedla mongolsko provinco 0a-har, oziroma je od kitajskih avtonomistov v tej provinci dosegla, da bo vojaško obrambo tako te province kakortudi pro vince Hopej prevzela nase mandžurska, to je v resnici japonska armada. Anglija se zdaj boji, da ne bi Japonska pogoltnila vse Kitajske, ako bi bili Angleži v Evropi zapleteni v resen konflikt. Nadalje straši Anglijo zahteva Japonske, da se ji mora dovoliti enako močno brodovje, kakor je angleško oziroma ameriško. Anglijo pa skrbi tu
  • em, da je odnesel s seboj najboljše vtise in da jo bil njegov uspeh tudi v finančnem oziru zadovoljiv, kar dandanašnji precej šteje. V teli treh mesecih se je nekoliko seznanil z razmerami, v katerih žive naši ljudje, videl je dosti sveta in slišal toliko govorov kot jiii ni prej v vsem svojem življenju. Poslušati govornike ni prav prijetna stvar. Posebno take govornike, ki imajo čudovit talent, da lahko ure in ure govore, po ničesar ne povedo. Takih je pa v našem javnem življenju kot listja in trave. V newyorski naselbini je doletela nadškofa posebno velika čast. Imel je priliko seznaniti so / gospodom, ki skrbi za usodo pol milijona ameriških Jugoslovanov (tako je sam zatrdil), in pa z gospodom, kateri mu je prinesel pozdrav naravnost iz nebeškega kraljestva. Govornik jo namreč tajnik slovenskega društva, ki ima svetnika za svojega patrona. In je pozdravil nadškofa z besedami: — Prezvišeni viadika, prinašam Vam pozdrave od sv. Petra.. . Cena s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. T. MASARYKOVI AKADEMSKI NASLOVI Olomouški 4» bili v provizorično sestavljenem pevskem zboru nekateri profesijonalci, ki jim je petje vsakdanji kruh in zaslužek. Ti so hotel preupiti vse druge, pevovodja pa ni imel korajže, da bi jih ukrotil. Zato ni bilo petje kot so spodobi. 4 * Domovi na" ali 4'Slovan" naj bi zapela po radio, pa bi bilo petja slovensko srce zares veselo. ★ Mladi mož. ki ni bil vajen ženske družbe, je sedel pri o-bedu ob strani gospodične, katero bi moral zabavati. Pa je že skoro minil ves obed in si mladi mož še vedno ni mogel domisliti, kako bi začel z gospodično govorifi. Ko so prinesli nazadnje na mizo sir, je plaho spregovoril: 44Ali vaš brat tudi rad jo >ir?" 44 Saj nimam nobenega brata," je odgovorila gospodična, nakar je mladi mož jeclja je spregovoril: 44Ampak, če bi i-meli brata, ali mislite, da bi rad jedel sir?" ★ Letos je prestopno leto, torej leto, v katerem dekleta snu. bijo moške. Ker pa marsikateri moški no ve, kako naj se v takem slučaju obnaša, bom v ponedeljek objavil par navodil. ★ Governor države New York hoče pokriti primanjkljaj v državni blagajni z zvišanjem davka na opojne pijače. Vsi taki načrti in predlogi so but-legerjem in munšajnerjem voda na mlin. Na galono žganja naj nabijejo še par dolarjev davka, pa bo kotliček zopet zavzel častno mesto na domačem ognjišču. Silvestrovo je bilo v New Yorku precej veselo. Slovenski Dom v Brooklvnu je bil poln, slovenska dvorana na Osmi je bila polna in poln je bil marsikateri dragi rojak. Tudi poljubovanja je bilo dovolj, pol iz Ijnbezni, pol iz hi-navščine. " G L A 3 NARODA" York, Saturday, January 4, 1936 THE LARGEST 8WVENE VAILT IN U. '8. 5P. ED. S1EBRKCHT: razjokal ko takrat ob slovesu na letališču. Toda oblasti niso nič razumele te ljubezni in so izročile tihotapce z mamili sodišču. STRAHOTNA POTNICA Na letališču nekega mehiškega mesta se je javil neki tujec. Pilot je osuplo vrtel posetnico v loki: Don AJfonso Alfarero. Tvorni čar. — "Kaj bi pa rad? Naj pride!" Majhen, zavaljen Mehikanec je prisopihal v pisarno. Temne oči so obupno zrle okrog sebe. 44Gospod.** je začel kar na lepem tožiti, ko da bi govoril kakemu dobremu znancu, "bogat človek sem, a tudi jako nesrečen. Glejte, moja uboga žena, moja uboga žena bo morala umreti, če nama vi ne priskočite na pomoč!" "Oprostite, jaz sem pilot, nisem pa zdravnik!" je odgovoril pilot. "Saj prav za to sem prišel k vara," j" spet začel mož ja-dikovati. ''Letalca potrebujem. Dobrega, zanesljivega letalca — in to ste vi. Stanujem v mestu Santa Rosalia. A on-dotni zdravniki so obupali nad mojo ženo. Pa je še mlada, tako lopa ... Saj jo boste sami videl) . , . kako je res lepa. Pa mi je neki prijatelj pisal, da je v Združenih državah, blizu mehiške meje, majhno zdravilišče, ga na tori j. Prav srodi tihe pokra j i n<» stoji, kraj lepega jezeri Vrhovni zdravnik, dr. Franklin, pa jo strokovnjak prav za bolezen, kakršno ima raoia žena. Z vlakom pa se moja /ena ne more peljati, je preslabotna. Tudi v spalnem vagonu ne, niti s posebnim vlakom. Tisto tresenje in butanje bi jo umorilo. Zato vas prav lopo, iskreno prosim, napravite vi bolniški prevoz po zraku!" "Ali je prt sanatoriju kako letalsko pristanišče " "Obrežje jezera je ondi tri sto metrov široko in nekaj kilometrov per nezgode z letali." Pilot in monter sta se presenečeno spogledala. Čudna previdnost je nasprotovala brezpogojnemu zaupanju v pilota, kar ;je Alfarero zatrjeval. Toda Bobby, ki se je zmeraj rad pošali!, je menil: "Kr ima svojo ženo tako neznansko rad, zato jo je p atudi tako izredno vi«oko zavaroval. Če bi umrla, se vendar z majhno vsoto ne bi mogel potolažiti. Velika ljubezen — velika zavarovalnina!" Pilot se je odpeljal k donu Alfonsu, ki ga je sprejel z vzhi-Čeno zgovornostjo in pretirano hvaležnostjo. Nato je odvedel svojega gosta v sobo k bolnici. Tu je ležala lepa, črnolasa gospa in je milo proseče zrla pilota s svojimi žalostnimi očmi. Podala mu je izhujsano roko, ki je bila tijena koža ko perga-ment. Ko je hotela nekaj, reči, je mož skrbno odpravil gosta iz sobe. "Zdaj vidite, kako je bolna ta moja ubpga golobica. Morate mi oomaerati, senisor.'* Naglo je bil pilot pri letalu, kjer je bil Bobby že narod. Čez nekaj minut se je pripeljal bolniški avto, dva moška sta na nosilnici dvignila ženo iz avta, jo odnesla k letalu in jo potisnila skozi ozka vratica v oddelek za potnike. Bolnica je bila do vratu zavita v odeje, obraz ji je bil gosto zastrt, le črni lasje in temne oči so bile videti skozi pajčolan. "Vsakega potnika je treba privezati," je dejal pilot. "To bom pa že jaz," je hitel soprog ves v skrbeh, 4tz ubo-žieo je treba prav previdno ravnati." Potegnil je jermene čez bolnico in je pritrdil oba konca nosilnice na sedeže. Potem se je poslovi! od svoje žene, sc la na zemljo," se je liudoval monter, "ali pa naju bo razstrelilo. Ta mehikanski zliko-vec je bržčas skril kako bombo v to lutko, ki se bo ob svojem času vnela. Letalo se bo raztreščilo, on bo dvignil visoko zavarovalnino in s svojo živo ženo bo kam pobegnil." Tudi jjilot je prebledel, vendar je ostal miren. "Brž vse preiskati!" je zapovedal monterju, "tla najdeva prižigalno vrvico." A vse iskanje je bilo zaman. "Ali kakšen tepec sem!" je zakričal v hrumenje motorja pilot, "saj .je jasno: lutka sama je peklenski stroj!" Naglo jc bilo treba pristati. A kako, ko so bili spodaj še sklonil čez njo m dvignil zasol- t?nilli -oztlovi in Škrbaste pe- ozrl v I čine gora! Slednjič se je. pri- žene oči. Pilot se je stran, a Mehikanec se je pošlo- [ ,.a , 4 , , t . . vil: "Še enkrat, iskreno zaJ> kdi ,]e frčalo letalo v globino in hvaljeni, dragi gospod! Ne bom It1'10 Pnstal° na travnata tla. pozabil tega, obilno vam bom Lotal?a .sta J) a,n1!1 vc'n' 5 povrnil '' za ne^aJ korakov V strmih za v in- KRVNIK MORILEC V Korneuburgu v Avstriji so obsodili na 10-letno ječo neko Marijo Fuerstovo, ženo Alojzija Fuersta, ki je bil za svetovne vojne avstrijski vojaški krvnik. Fuerst je pred nedavnem zvabil dva otroka, med njima svojega lastnega, k sebi, ju istočasno z vsako roko prijel za vrat in dvignil v zrak. Tako ju je držal in stiskal za grlo, dokler se nista zadušila. Potem je trupli odnesel v podstrešje in zapovedal svoji ženi, naj zakuri ogenj. Njegova žena je gledala ves prizor od začetka do konca, preiskava pa je še dognala, da je bilo v obeh malih žrtvah bržkone šo neka sled življenja, ko ju je poživinjeni mož vrgel v ogenj. Fuerst se je kazni odtegnil s tem, da se je v preiskovalnem zaporu obesil. Pri razpravi je skušala njegova žena tajiti, da bi bila prisostvovala in sodelovala pri strašnem zločinu, pa se je morala pod težo dokazov končno vdati. Vzlet. Spočetka je šlo vse gladko. V vrh gorskega grebena je pritisnil vihar in toča se je usula na letalo in vihra ga je strahovito premetavala sem in tja. Pilot je zamenjal svoj sedež z monter je vi m, da bi pogledal, kako je spotnico, ki je imela bržkone že morsko bolezen. Na spodnjem koncu nosilnice se je bila odeja premek-nila. Tedaj je zagledal, da je tičala v majhnem čeveljčku iz irhovine — lesena noga! Reva je imela torej protezo, brez dvoma se je kdai močno ponesrečila. Seveda je bilo zdaj še bolj razumljivo, da je bil njen mož tako v skrbeh zanjo in mu je bilo tako hudo. Odel jo jo, ni se z gonila, zdelo se je. da je pač zaspala. so ni zgenilo. Indijancev k čakali, čakali Slednjič j<» pi- tekla daleč od letala, saj sta bila prepričana, da so bo peklenski stroj zdaj zdaj izprožil. Toda ničesar Prišlo je nekaj njima in vsi so dv? uri, tri uro. lota prešlo potrpljenje s tovarišem se jo splazil v kabino in previdno dvignil leseno ]>otni-eo. V notrini jo zapreketalo. Smodnik? Ali dinamit v praških? Z nosilnieo sta so vrnila k Indijancem. Ti so zalučali svojo dolge nože v lutko, ki je ležala na travi. Skozi reže so je usul iz blaga bol prašek na travo. Morda celo nitroglicerin ? Bobby so je olirabril: vteknil jo prst v prašek, ga podulial. obliznil in dognal, rekoč: "No-jben dinamit. Pač pa kokain. t-w i • , nen dinamit. rac pa KOKain leteli so napre.j. Da bi prole- T „ . , . '' . , . fr.i; r^,- i • i i Lop, sneznobel. pristen kokam teli prav oster gorski greben. >e, - , , . n ■ i,(.,i - Zdaj so naglo razdejali bla je moralo letalo močno nagniti.• *. ... BEDNI KONEC KRALJEVEGA SVETOVALCA V bolnišnici v Jassvju je umrl pred kratkim Juon Igiro-seanu v največjem >omanjka-liju in siromaštvu. Pokojnik jo bil nekoč zelo ugleden mož in eden prvih svetovalcev pokojnega rumunskega kralja Karola I. Imel je tedaj v okolici Bukarešte krasne gradove in palače ter jo bil večkrat izvoljen za poslanca in senatorja. Ob izbruhu svetovno vojne se jo umaknil na svoja posestva, utrpel pa kmalu tako veliko izgube, da jo njegovo na deset milijonov le jo v cenjeno premoženje skopnelo v nič. Ko jo obubožal, se je podal na ulico^ prosit miloščine. Nedavno so j ga zaradi popolno izčrpanosti j pobrali in oddali v bolnišnico,j k jer ji1 zdaj sklenil svojo nekoč j ugledno življenje. j dobili so veliko množino. navpično i' , , , , , , I petdeset kilogramov kokaina. Obe krili sta leteli med nebom in zemljo. Vkabi-u. . , , ni je strašno počilo: bolnica ^^vc.Jiotol, vtiho- bržkone padla na tla. BobbvI t.1. z <'°Z TJ» se jo splazil nazaj, da bi zado- j vofh ! "10J"S ™ vo nre i skal Našel je - dvoje!,k,i,pl1 (it golih lesenih nog, ki sta navpič-j . _ ___ no štrleli kvišku. V jermen ju j mr »p »p _ je visela — z blagom ovita —I™*' JIL lesena lutka! Glava jo bila iz! voska, a tako pristno ponarejena, da bi bila vsakemu panopti-kumu v čast. Na lobanjo so bili prilepljeni pristni lasje, tudi roke so bile lepo ponarejene iz voska. S< le zdaj se je obema blisl covito pojasnilo, zaka'^ jo biia zavarovalnina tako visoka. 44Brez dvoma bova strmoglavi- FRANK PAL('I(.\ doma od Loža. Pred M1. leti sva skupaj potovala iz starega kraja ; on je potoval prvič, jaz pa že tret jič in bi rad izvedel za njegov naslov. Zato prosim. Če kdo ve, da mi javi, ali naj se mi pa sam o-glasi. — John Košak, Box 42, Aurora. Minn. (2x) RAZTRESENI BERAČEV MANAGER Vneki hotelski sobi v norveškem mestecu Arendalu, je odkrila strežnica pri pospravljanju pod blazino zavitek s 4.000 norveškimi kronami. Denar je izročila policiji. Kmalu potem je pritekel ves razburjen pozabljivi gost. V splošno presenečenje se je mož predstavil kot "manager" nekega slepega berača, ki s svojo lajno že dve loti roma okrog. Trdil je, da izvira ta vsota iz neke dediščine. NAJNOVEJŠE BOMBN O LETALO Vojna mornarica Združenih držav si je nabavila več bombnih letal, kakoršno vidite na sliki Letala so -jCartisso vega izdelka. KNJIGARNA " 216 WEST 18th STREET )t NEW YORK, N. Y. in Poudrii AITVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 270 strani. Cena ..............1.40 l*čna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. GOS strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in drture narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena .80 RONTON. 280 strani. Cena .............. Knjiga o lepem vedenju, govorjeniu in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena .................. MALA KNJIŽICA Z VPRAŠANJI. Cena BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ .90 .60 .50 .25 .50 .15 .35 .75 .80 BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM- Spisal dr. Jos. Tičar. 155 strani. Cena .................. Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nogo bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. 236 strani. Cena ..................... Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatcij, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo: navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 210 str. Trda vez. Cena ......1-50 Brof. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DO ORHIDA DO BITOMA. 100 strani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 20G strani. Cena .................... Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ...... Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena ---- Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvn. NAJVEČJI SPISOVNIK. 130 strani. Cena.... .*!5 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnih pisem. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 30S strani. Cenu ..........................L50 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik„mi. 25G. strani. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. T. 1.50 0B »O-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 04 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti tbl stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA.TAR. Trije deli: 1G2, 141. 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povost ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 107 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nastn najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji notrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOHJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena • Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSnilČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 183 Jtrani. Cena Strokovnjaška razprava o poslerJb-ah preobi-lega zauživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 V kajitri so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75 Kdor so zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 20C strani. Vezano. Cena ........ S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.50 1._ V tej knjiri obuja naš znani potopisec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. .50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- 30 .60 M .75 .65 .7« .75 .70 1.50 1.20 .60 .75 .50 IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. Cena breš. ...90 ve«. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in dru- gi del obsegata 321^0, ^ „ ^ ^ Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. kratka srbska gramatika. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trd* vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. M6 str. .30 .30 1.25 .50 .75 Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena SLOVAR. 14S strani. Cena ...............90 •9« SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... .30 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ .25 Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. 1,0 UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslos ca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. .50 Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. 275 strani. Cena ........................1«— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- melj. S slikami. .190 strani. Cena..........L25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................1.— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. niegove šege in navade. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel JTlere. 60 strani. Trda vez. Cena ....... ............75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorca ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- nica in slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................1.25 Zbirka pisem, listin in vlag za zasebnike, trgovce in obrtnike. m VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................* VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govemika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 Btr. Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajt^ia pomena. 4 VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Ceu\ Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike za po reških gosakov. M M .30 J!5 ..50 .60 .35 M aJ BZnUDZ* New York, Saturday, January 4, 1936 TOT L2RGE8T BlXJVmfk 0J1L7 W V. 9. 2P. PRODANE DUSE ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: X. H, • Rozi postane srce težko. Ni je mučilo malo, da je teti Heleni sedela nasproti s tajnostmi in mislimi na beg. Njen out se je zgražal nad tem, toda rekla si je, da mora tako biti. Zato stisne zobe in molči. Ako jo je kdaj hotela objeti bo-Jaze?.» s tujimi ljudmi v širni svet, tedaj se je vedno tolažila z mislijo, da ima v Argentini sorodnico. Iz Buenos Aires ji bo pisala in ji tudi odkrito povedala, zakaj je odpotovala iz domovine in potem ji bo mogoče še prišla nasproti kot prijazna sorodnica. Saj mora sama najboljše vedeti, da se ni smela pustiti prodati. Skratka, navzlic zaničevaleinu govorjenju tete Helene o teti Josipini je Boži ostalo tiho upanje, da bo pri njej našla naklonjenost sorodnice. Tako zelo trdosrčna ne bo, ker ji Boža ni nikdar prizadela nič slabega. In njen oče jo je vedno imenoval kot ljubeznivo, junaško bitje in svojemu očetu je Boža mnogo bolj verjela kot stricu Herbortu in teti Heleni. In tako je poteklo osem dni mnogo prenaglo. Boža se je morala pripraviti. Xa dan, predno je, hotela skrivaj oditi iz hiše, je Boža na Petrijev nasvet prenesla svoje stvari na postajo in jih je izročila v garderobo. Ves čas se je Boža tresla v bojazni, da bo stric opazil, da so njene listine izginile. Toda to se ni zgodilo. Nič ni stopilo Bozini nameri na pot. Zadnji večer Boža š<> napiše pismo na strica in teto. To pismo se je glasilo: 44Dragi stric, ljuba teta! Odpustite mi, da Vajine želje, da bi postala žena gospoda Burgerja, nisem mogla izpolniti. Povedala sem Vama, da bi mnogo rajši umrla kot pa bi bila njegova iu to sem rekla resno. Nemogoče mi je. In ker sta me hotela k temu prisiliti, mi ne preostane nobena druga izbi ni, kot da vaju skrivaj zapustim. Tudi Vama ne maram biti več v breme in sem si poiskala službo. Kakor hitro izpolnim svoje enoindvajseto leto, bosta slišala o meni, kje se nahajam. Ni Vama treba imeti nikakili skrbi zaradi mene, kajti dobila sem zelo lepo službo kot strežnica neke stare dame in upam, da se bom prebila skozi življenje in va-ma ne bom več v nadlego. Ako sem Vama ie kaj dolina, tedaj Vaju prosim, da vse, kar je še ostalo od zapuščine mojih starišev, smatrata za svojo lastnino. S tem upam, da sem poravnala svoj dolg. Ne hudujta se na mene ter prosita tudi gospoda Burgerja, da mi oprosti, da njegove ponudbe ne morem sprejeti. Zahvaljujem se Vama za ves trud in vse skrbi, ki sta jih imela zaradi mene ter ypju v jivaležnosti pozdravlja Vajina nečakinja Boža." Ko skonča pismo, se globoko oddahne in se nekoliko sramuje, da je hotela skrivaj pobegniti od hiše. Toda drugače je ne bi pustili, to je vedela. Mnogo ni spala to noč v hiši, v kateri je nekdaj s svojimi stariši živela kot srečen otrok. Zjutraj je zgodaj vstala, je po vseh sobah nekoliko pospravila ter je »medtem vedno kot v slovo gladila ta ali oni predmet, na katerega jo je vezal kak spomin. S pisalne mize Je skrivaj vzela pečatni prstan svojga očeta. Iz mize za šivanje je vzela zlati naprstnik, katerega je vedno rabila njena mati in katerega si je prilastila teta Helena, kakor marsikaj dragega, ker je bila last njene pokojne matere. Naenkrat je bilo pol devetih — čas, ko je vsak dan šla iz hiše, da je nakupila za obed. Strese se, ko pomisli, da bi ji mogla ravno danes teta Helena zabraniti, da ne bi mogla iz hiše. S svojimi mislimi povsem drugod sa razgovarja s teto, kaj naj skupi in slednjič je bilo tudi to prestano. Naglo hiti Boža v svojo sobo in si obleče najboljšo obleko, ki jo je hotela nositi na potu. Vedno je bila v strahu, da ji bo prišla teta na pot in bi jo vprašala, zakaj ima na sebi najboljšo obleko, ko gre na trg. Pa vse to se ni zgodilo. Teta Helena je sedela v svoji sobi in brala časopis. Naglo potisne Boža lepi klobuček na svojo plave lase. Zelo lepa je bila, kajti Boža je bila med onimi redkimi ženami, ki je bila lepa tudi v priprosti obleki. In zapusti hišo, v kateri je preživela svoja solnčna otroška leta in žalostno mla dost. S tresočimi koleni gre po stopnicah in zdi se ji, kot bi tudi sedaj morala biti pri njej oče in mati. Prosi ju za blagoslov za svoje dejanje in naglo gre dalje. Pismo na strica in teto je pustila sredi mize v svoji sobi. Vedno v strahu, da bi jo mogel kdo še zadržati, naglo hiti do podulične železnice ter kupi vozni listek. Zadnje dni je prodala materino brošo, da bi imela pri rokah kaj denarja. O stali nakit svoje matere je z denarjem, ki ga je dobila za brošo, skrila v rnošnjiček pod obleko, samo malo denarja je imela v svoji mali denarnici. Upala je, da se ji od preostalega nakita ne bo treba ločiti, razun v največji sili. S podulično železnico naglo pride v hotel, v katerem sta jo Petrijeva pričakovala. Prav prijazno jo pozdravita, in kmalu nato pride tudi Marta Prelerjeva. Obe dekleti morate s Petrijem zajtrke« Tati in pri tem jima Petri izroči potne in vozne listke do Hamburga. 44Z mojo ženo morete takoj odpotovati s prvim vlakom do Hamburga ter greste takoj na parnik, jaz pa sem zaradi trgovskih poslov še do večera tukaj zadržan ter se bom odpeljal z večernim vlakom. Mislim, gospiča Bihar, da vam je prav, ako čim prej zapustite Berlin." Boža hvaležno prikloni glavo. 4'Seveda rada, toda ne maram biti kriva, če se morate zaradi tega ločiti od svoje gospe soproge.'' '4Zaradi tega si ne delajte nikakih skrbi, tudi namtt je popolnoma prav, ker svoje žene pri svojih zadnjih posli! ne morem potrebovati." In tako se pelje gospa Petrijeva z obema dekletoma na železniško postajo, kjer so najprej oddale prtljago. Brez slutnje, v kake roke ste prišle, stopite obe dekleti z gospo Petrijevo v vlak. Boži bi prav gotovo bilo zelo tesno pri srcu, ako ne bi Marta Perlerjeva s svojim humorjem skrbela za to, da ji je včasih smeh pregnal žalostne misli. Vožnja poteče popolnoma prijetno. Vlak ni bil natlačen. Marta je bila vedno vesela, četudi so jo kot siroto i>ehali po sveta. (Dalje prihodnjič.). ZDRAVNICA ¥ STAREM VEKU O marsikateri značilni stvari socialnega javnega življenja v starem Bimu še vedno nismo dovolj poučeni. Sem spada brezdvomno javno delovanje poklicno izobraženih žena, pred vsem zdravnic v rimski državi. Študij napisov na rimskih nagrobnih kamnih kakor tudi znamenito delo Corpus inserip-tionuni latinarum nas zlasti pouči o tem plodnem delovanju ženskih zdravnikov v starem Rimu. Corpus inseriptionum nam odkriva marsikatero poglavje iz javnega in zasebnega življenja v starem Rimu ter nam kaže to življenje v čisto drugačni luči, kakršni pa smo bili doslej navajeni gledati življenje starega Bima. Delo žensk v rimski državi za javni blagor in kulturo je bilo intenzivno. Zlasti uvaževanc so bile zdravnice. Naletimo na cele vrste nagrobnih spomenikov, ki imajo vklesano ime pokojne ter njen poklic: medica (zdravnica). Ne sinemo pa misliti, da je označeval ta poklic "medica" morda babico, latinsko obstetrix, kajti tudi s tem poklicem obstetrix (babica) najdemo napise na kamenitih nagrobnih spomenikih tedanjega Bima. Zdravnice (medicae) so bile libertae, svobodne žene, in večinoma grškega pokolenja, kakor se glasi n. pr. napis na nekem nagrobnem spomeniku: 44Melitene medica Appulei." to je "Meli-tene zdravnica v hiši Appule-ja", ali 44Venuleia lib. Sosis medica", po naše 44Venuleja, svobodna po poklicu zdravnica v hiši Sosa," ali dalje 44Julia Pye, medica lib. Asste," slovensko 44 Julija Pye, zdravnica, svobodna, v hiši Asste," i. dr. napisi. Niipjs kakor 44 Terentia Niceni, Terentiae primae medicae liberta" nas pouči, da je bila Terentia asi=tentka neke druge zdravnice istega imena. Na mnogih drugih nagrobnih kamnih je vklesan na prvem mestu poklic pokojne, n. pr. zdravnica, nato sledi njeno ime, katero naj bi pozni rodovi častili, na dragem mestu stoji šele nična družinska pripadnost ter hiša njenega plodonosnega strokovnega udejstvovanja. Delovanje ženske-zdravnice se je raztezalo, ako je zdravnica bila spretna, ne samo na hišo, ampak tudi na daljšo okolico. Kot hiša, v kateri je delovala zdravnica, ne smemo smatrati ozek družinski krog v da- hugp.........iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiim , našnjem pomenu besede, tem-■ več je bil to širok krog hišne pripadnosti, ki je vključeval I vse hišno osebje, sužnje, sorodstvo, vso gospodarjevo rodovi-no. Največja čast in odlika za vsakega moškega ali ženskega zdravnika je bila, ako je bil sprejet (ta) v tako hišo, kjer je potem plodonosno deloval, kajti le visoki stanovi, bogati pat-riciji so imeli svoje domače telesne zdravnike (zdravnice), medtem ko je bil zdravnik nižjega ljudstva (vulgus) brez u-gleda in spoštovanja. V starem Bimu sta bili dve vrsti zdravnikov in zdravnic: domačini in tujci. Domači zdravniki so komajda prišli v poster in še to pri nižjem ljudstvu (vulgus), ugledne patri-[cijske rodbine pa so sprejemale v svojo hišo za stalne telesne zdravnike tujce, ki so se šolali v Grčiji in ondi obiskovali znamenite šole za medicinsko vedo. Domačin, ki se je hotel uveljaviti na rimskih tleh, je moral iti v grške medicinske šole, da je potem bil sprejet v hišo kakega premožnega rimskega patricija. Napis na nekem nagrobnem kamnu iz Capue nam priča, da so bile v Bimu ženske tudi profesorice medicinske vede, da so ustanavljale šole za medicinsko znanost in ondi poučevale v tej stroki mladi naraščaj. Napis se glasi: "Scantia Bedempta, antistes disciplinae in medica", slovensko: 44Scantia Bedempta, visoka, učiteljica (sedaj bi jih nazivali profesorje-ice) medic, stroke." Pa ne samo v bogatih in velikih hišali rimskih patri-cijev so bili nameščeni ženski zdravniki, temveč celo na cesarskem dvora, o čemer nam sporoča napis- "Secunda Livillaes medica''. Li villa je bila sestra cesarja Caligule. Neki dragi nagrobni napis govori naravnost o cesarjevi telesni zdravnici, caesaris medica, še drugi napis pa priča celo o pobožan-stvenju pokojne zdravnice, ki je bila svojemu možu ljubljena žena: 44Deae sanetae meae Primillae medicae," t. j. 44moji sveti boginji Pri in i li. zdravnici." Spričo velikanskega ugleda, ki so ga uživale ženske-zdrav-nice, ni bilo nič čudno, ako so mnoge zdravnice v svojem poklicu jako obogatele.. Neki napis nam poroča o zdravnici Me-tiliji Donati v Lvonu, ki je o-gromno premoženje poklonila m Za petdeset centov mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vas prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WIST lttti STREET NIW YORK, N. I. mm NAM ZA CEN* VOZNIH LIEfOV, RE-ERR VACUO KABIN, IN POJASNILA EA POTOVANJE .................................................... neki ustanovi. Da so delovale zdravnice tudi izven Rima in prave Italije, je umljivo saj so jih spričo velikanskega slovesa v medicinski stroki klicale razne province rimskega imperija. Nešteti nagrobni spomeniki glasno govore, da so sr ravno ženske zdravnice v svoji stroki sijajno obnesle, da so jih vabile bogate province rimskega imperija medse, pa tudi, da so žene-zdravnice v teli pro- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za f t a r i kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez...............90 v fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejSe usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez...............90 v fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 RAJSKI GLASOVI ▼ platno vez.......%., v usnje vez .......... v fino usnje vez...... v najfinejše usnje vez KVIŠKU SRCA v imltirano usnje vez .. v usnje vez .......... v fino usnje vez..... v najfinejše usnje vez v najflnejSe usnje trda ▼ bel celluloid vez., NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............1.— v najfinejše usnje vez.....1.50 v najflnejSe ureje trda vem. 1.60 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez. ....1.— Slava Bogu, a mir ljudem fina vez.................1.50 .....80 ....1.20 ----1.50 ....1.60 .... .60 ____.80 ....L— ....1.S0 vez 1.50 .... 1.20 najfinejša vez.............1.60 Zvončec nebeški, v platno ...'... .80 fina vez. .................1.— Vienac, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........L10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano............ .70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejSa vez. . .1.50 V fino usnje vezano.......L50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano......1.30 Ave Marls: v fino usnje vezano......1.46 KNJIGARNA "GLAS NARODA' JOHN L. LEWIS, drsanju: z drsanjem po rokah. Mladi mož si je omislil lia rokah močne lesene rokavice, ki so opremljene z jeklenimi dr-vincah ustanavljale šole, kjer s;,lkami. Z nogami navzgor in se je izbra/.eval medicinski na- z „javo navzdol izvaja mož na raščaj. Tako imamo tudi po- |tH,u liajt«>žje drsalne figure, datke o neki jako sloveči zdrav- \ niči iz Pesaro in Madrida v —_^^^___—__, Španiji. Zdravnice so bile deležne ne samo največjega spoštovanja tedanjega sveta, temveč so biie med njimi ženske, ki so dosegle tudi najvišjo stopnjo človeške sreče na zemlji. V Veroni je neki nagrobni spomenik, ki nosi sledeči napis: "Cornelius Meliboeus si bi et Sentiae Til id i medicae contubernali."- Ta spomenik je zanimiv zaradi napisa v starolatinskem dialektu ter nam govori o srečnem konskem paru, ki se je združil ne samo na zemlji, ampak hoče biti združen tudi po smrti. Razen teh epigrafičnih dokumentov o eksistenci in delovanju ženskih zdravnic v starem Rimu najdemo še globlji dokaz posebnega poveličevanja žene kot svečenice zdravniške vede v kultu ženskega duhovništva. Omenjam n. pr. kult boginje Bona Dea (Dobra boginja). Naj omenim še boginjo Dami jo (Damia), katero so često istovetili z boginjo zdravja Hvgea (od tod ime higijena). Hvgea je bila obenem boginja vsega zdravilstva. Njen simbol je bila kača. Duhovnice boginje Damiae so bile obenem zdravnice in so imenovale damiatrix, t. j. zdravnica boginje Damiae. Najbolj slavna svetišča te boginje so bila v Epidauru, Troi-zenu, Aigini in Tarentu, kjer so bile duhovnice teh svetiš? sloveče zdravnice. Iz Tarenta se je razširil kult te boginje v drugi polovici 3. stol. pred Kr.. tudi v Rim. Zanimivo je, da je bila v Rimu, v svetišču to boginje Damiae tudi lekarna,K-prva lekarna v Rimu sploh, v kateri so zdravnice-duhovnice prirejale zdravila. V kolegijih Dobre boginje (Collegiae Bonae Deae) so poučevale profesorice tudi farmacijo ter so se nazivale ma-gistrae. Kult Dobre boginje (Bonae Deae), ki so v njenih i svetiščih delovale sloveče zdrav nice, se je kmalu raztegnil iz Rima na Aquilejo in druge kraje; ta kult "Dobre boginje" je bil prvo ljudsko zdravilišče, nekak sa na torij, kjer so zdravile bolnike vešče zdravnice. S tem je dokazano, da so bile ženske zdravnice v starem Rimu v visokih čislih, da so si s svojo zdravniško umetnostjo pridobile veliko zaupanje ljudstva ter so ?e v svojem poklicu tudi gmotno zelo opomogle, bližnjim pokolenjem pa so o-stale v najlepšem, hvaležnem spominu. 8. januarja: Aquitania 10. januarja: Europa v v Chebucrg B remen 11. jauuarja: lie de France v Havre Vult-anina v Trst 15. januarja : Washington v Havre 18. januarja: I*afayette v Havre Itcx v (>cnua 1TJ. januarja : Alaj^stic v Cherbourg 24. januarja : Bremen v Bremen 23. januarja : Chaniplain v Havre '-.i. januarja : He de France v Havre 31. januarja : 2. februarja: Conte ui Savoia v Genoa 5. februarja: Majesdc v Cherbourg 8. februarja: Res v Genoa 12. februarja : Washington v Havre Bremen v Bremen predsednik United Min" Work, ers of America, je nedavno odstopil kot podpredsednik Ameriške Delavske Federacije. Rekel je, da se bo boril za industrijski unijoni-zem, kateremu bi se priključilo do 40 milijonov ameriških delavcev, ki danes še ni so organizirani. 14. februarja: Berengaria v Cherbourg 15. februarja: Champlain v Havre 1!>. februarja : Europa v Bremen 10. februarja : Europa v Bremen JO. februarja : Majestic v Cherbourg 21. februarja: lie ilc France v Havre -6. februarja: Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg 20. februarja: Conte di Savoia v Genoa DRSANJE PO ROKAH V A 2 N O ZA i NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, dru-ga dan m tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpo slali za Novo leto tn ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, ea to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jt pa plačajte našemu zastopnika t; Vašem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojth, imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na^ ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Ijwith COLORADO: Pqeblo, Peter Cnllg, A. Safttf Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčie, J. Lukanicb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer. tn Illinois Jollet, Mary Bambich. Joseph vat La SaUe, J. Spellcb Mascoutah, Frank Angustln North Chicago, Jaie Zelen« He | V nekem londonskem varite-tu nastopa mlad artist z umetnijo, s katero se ne more pona- Michigan : sati noben oficialni mojster vi KANSAS: Qirard, Agnea MoCnlk Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmlller, Fr. Vodopivec Steyer, d. (erne (za Petina. W. Va. in Md.) MLVNESOTA: Chisholm, Vran k Gonle Ely, Jos. j. Pesbel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibblng. John Pov8e Virginia, Frank Hrvatic* Montana: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck FEW YORK: Gowanda, Karl Strnisba Little FaUs, Frank fiCasia OHIO: Barberton, Frank Trohc Cleveland, Anton Bobek, Chas. Mas* linger, Jacob Result. John Slape'Ji Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, John UTnrr1 to Warren, Mrs. I. Rachai Youngstown. Anton K^-'Ji. OREGON: Oregon City, Ore., J. Koolar PENNSYLVANIA: ' Bronghton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerina Conemaugh. J. Brexovec Exbort. Lonis Supuiii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaaln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John'Polants Krayn, Ant. Tauielj -Luzerne, Frank BaUoch Manor. Frank Demshar Midway, John Ž ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer , West Newton, Joaeoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West All I* Frank &ke» Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Leaf« Tanefear DiamondviUe, Joe Boiicb Taak zastopnik fxAa potrdila aa te, katera Je »vejel. Taitin** Detroit. Frank Stolar UPRAVA "GLAS NABORA"