Ittoja vuk daa ln praanlkoc. Usuod dailj «<*pt Saturdajr«, Sundaja aad Holidaja. ................... GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE NMN< Uradniški ln upravnlškl prostor): 266T 8. Lawndal« Av«. Offi«« of Pobi kation t 24167 South Lawndal« A v«. Tvlophon«, Rockw«ll 41)04 l ET0u-yEAB XXVIII. Cena Uata j« 16.00 Brun« m tmm4 tlmm mm«r j».u.ry i«, iiu. mi Um mnim«« at ftlai , lUinota. unOar tb. A.el ot Cwfra of March I. 1«t». CHICAOO, ILL.. PONDELJEK. 14. JANUARJA (JAN. 14), IMS. 8ub«criptlon ffl.oo Y«ariy. $TKV.—NUMBER 9 Accoptanco for B»iling at apoclal rat« of poaUf pravldod Rr la aaction U03, Act of Oct. 2, 1917. authoris«d on Juna 14, INi Ameriška javnost špekulira o Roose-I velfovem socialnem zavarovanju Načrt bo predložen kongresu že le dni in vse kaže, da bodo morali delavci sami financirati svojo socialno varnost. Brezposelnostno zavarovanje bo po državah in delodajalci bodo "prispevali" tri do pet odstotkov mezdnih izplačil. Mesečna pokojnina starcem pride šele čez dve leti Washington, D. C., 12. jan.— Predsednik Roosevelt je včeraj spet konferiral s voditelji obeh kongresnih zbornic, po konferenci je pa delavaks tajnika Fran-ces Perkins naznanila, da ao razpravljali o Rooseveltovem načrtu socialnega zavarovanja, ki bo jpedložen kongresu prve dni prihodnjega tedna. Podrobnosti načrta so Se vedno tajnost, toda iz privatnih razgovorov z voditelji kongresa #e Joznava sledeče: Načrt socialnega zavarovanja Dbsega štiri dele: zavarovanje loper brezposelnost, starostno zavarovanje, podpora za brez-Jomske, boleh ne in osirotele o-roke ter matere in zavarovanje :oper bolezni. Brezposelnostno zavarovanje >0 po državah in financirano bo I "prispevki delodajalcev in iz lržavnih fondov, toda ne iz fe-leralne blagajne. Omenjeni "pri-ipevki" še niso razumljivi, dom-leva pa se, da bodo delodajalci jlačevali tri do pet odstotkov lavka od mezdnih h plači L Maksimalni znesek podpore »rezposelnim bo prepuščen polarne/, ni m državam, toda federal-li zakon bo določal le minimalno vsoto. ki p« »i znana. Sugesii* ana je polovica redne mezde, a ie manj ko $10 tedensko za doto 25 tednov v letu. Starostno zavarovanje bo tuli po državah in v sklade tega zavarovanja bodo morali prispevati vsi delavci do 65. leta; s tem etom starosti bo vaak državljan eležen starostne pokojnine, ki e domnevana na $40 aH $60 me-lečno. Denar se bo začel nabira-i takoj, pokojnine bodo pa zače-izplačevati šele leta 1937. ZBOROVANJE MALE ANTANTE V LJUBLJANI Ljubljana, Jugoslavija, 12. j&n. — Zunanji ministri Jugoslavije, Cehoslovakije in Rumunije so se včeraj sedli tu, da se posvetujejo o novih zapletljajih, ki so nastali ■ projecirano podonavsko garancijsko pogodbo, katero sta sestavila v Rimu francoski zunanji minister Laval in italijanski premier Mussolini. Na dnevnem redu je vsekakor bilo habsburško vprašanje. Zagonet-ka je, kaj bosta Cehoslovakija in Jugoslavija storili, če podpišeta pakt avstrijske neodvisnosti in se zavežeta, da se ne bosta vmešavali v zadeve Avstrije, nato pa naj Avstrija vzpostavi Habsbur-žane. , Zunanji ministri male antante so danes odpotovali v Ženevo, kjer se v pondeljek začne seja sveta Lige narodov. JUGOSLAVIJA ARETIRALA VODJO 'RE-'OLTE9 V ALBANIJI Beigrad, Jugoslavija. — Mo-amed Bairaktar, vodja revolte ene osebe" v Albaniji, je zad-ji Četrtek prišel v Jugoslavijo jugoslovanske avtoritete so ga akoj aretirale in internirale. Z iim vred je pobegnilo iz Alba-je v Jugoslavijo 40 drugih re-Hev, katere je zasledovala po-Icijska sila kralja Zoga. Med te-i rvbeli je sedem bivših alban-kih vojaških častnikov, katere jugoslovanske oblaati pridr-ale v mestu Djakova Bairaktar, bivši pobočnik krofi Zoga, je izjavil, da ae revolu-ionarno gibanje razširja v AJ->«niji In da bo to v kratkem pri-Hilo Zoga na abdikacijo. On je pinal tudi bitko med rebeli in Jbanskim vojaštvom, v kateri bili trije vojaki in eden častil ubiti. Oficieln! albanski tisk pa na-**a, da so bili nemiri omejena en distrikt in da ne preti lr>anxkemu režimu nobena ne-" ' Kakor o prejšnjih po-rtilih glede revolucije v Alba-lj«. tako uradni albanski tlak udi mnlaj trdi. da vesti o veliki »volti prihajajo k grških vi- NeUon izvoljen v glavni odbor Farmarske unije Centuria, Wis. — George Nel-son, socialistični kandidat za go-idniffji pri tsdnjHi voHtvah.Je bil izvoljen v glavni odbor Farmarske unije. Zastopahbo državo Wisconsin. On je tudi avtor brošure: "Farmers, Where Are You Going?" ki je bila izdana zadnjo jesen. Študentje so za protivojno stavko Ožigosali so Hearstovo fašistično propagando in dregnili v sršenovo gnezdo katoliške univerze pv. 123-letni Rum umrl Moskva, 12. jaa. — V moakov-» Patofitlološkl kliniki za na-■ttljjv« bolezni Js te dni umri I-™ Mai jpjin. atar 12» let. NJe-t>va xUro«t ^ bjla p^^^ f r*'u listinami. Njegov vid, spomin je bH dober do «re Mol ni nikdar kadil \ J" '»lojnih pijač. Chleago. — Zadnje dni so se v Chicagu vršile tri konference radikalnejše mladine na srednjem zapadu. Dve sta se zaključili s prepevanjem internaciona-le, ena se je pa razbila. Ena konferenca je bila višješolske mladine, ki je organizirana v študentovaki sekciji Lige za industrijsko demokracijo, druga je bila levokrilaške proteatantov-ske mladine, tretja, ki se je razbila, je bilo pa zborovanje Kongresa ameriške mladine, ki je mavrično sestavljen. V njem ao se lansko leto združile razne mladinske organizacije vseh barv, od komunistov in socialistov do VMCA in YWCA. Cikaško zborovanje se je razbilo, ker so ga skušali dominirati komunisti. O-stale akuplne so ae jim uprle, ker so hoteli, da bi kongrea in-dorairol razne komunistične organizacij e. Najbolj značilna je bila konferenca Studentovake lige za Industrijsko demokracijo, ki se js vršila na kampusu Northwea-tern univerze. Zastopanih Js bilo nad 150 kolegijev in vseučilišč, kjer ima liga postojanke. Študentje so se na tej konferenci izrekli sa mednarodno an-tlvojno študentovsko stavko, ki je napovedana za prihodnjega S. aprila. Sprejeli so tudi ostro resolucijo proti Heamtovl fašistični propagandi. Njegovo časopisje ao označili kot "glavni agent ameriškega fašizma". In ker je Hearst "gentleman", Je (Dalj* aa L streaM HAUPTMANN ZAPLETEN V PISAVO TERJATVENIH NOT Flemington, N. J., 12. jan.— Zelo obtežllna evidenca proti Hauptmannu je pisava not ali listkov, a katerimi je ugrabitelj otroka terjal odkupnino od Lind-bergha. Državno tožilstvo je včeraj predložilo 14 takih listkov in pisem ln Albert S. Osborn, strokovnjak za pisave, je pozitivno izjavil v sodni dvorani, da vse te note je pisala ena sama roka, ki je bila Hauptmannova. Osborn je primerjal pisavo na listkih s pisavo na uradni listini prošnje za avtno licenco, katero je spisal Hauptmann; na razpolago je imel dosti Hauptmanno-vih spisov in sličnost mnogih črk in besed v črkovanju (spel-lanju) je tako očitna, da jo lahko vidi in potrdi tudi navaden človek, ki ni zvedenec v tem poslu. Najbolj značilne črke v Hauptmannovi pisavi so nemški "t", potem "", nato "n" in "IM, ki ga Hauptmann piše kakor "J". Osborn je pričal, da terja-tvene note vsebujejo 391 t-jfv in izmed vseh teh so samo trije, ki so prekrižani na način latinske pisave, vsi ostali so pa zapisani na nemški način—natan čno tako kakor v Hauptmanno-vih spisih. Druga sličnost v ter-jatvenih notah in na listinah, ki jih je Hauptmann podpisal, je krajevno ime 4,New York"; v obeh primerih js zapisano z mi-nurolfilViitKfr! "New-York'\ Zagovorništvo je skušalo orna-lovažiti te aličnoati, pa ni uspelo. Federalni uradnik Frank Wil-son, ki je upoalen v detektivskem uradu zvezne davkarije v New Yorku, je pričal, da njegov posel je bil, nadzorovati odkupnino v Lindberghovem slučaju. Notiral je vse številke bankovcev, ki so bili izplačani ugrabitelju in potem, ko so se bankovci vračali iz obtoka, jih je zasledoval, kje so bili prvič izmenjani* Prvi bankovec za 920 Je bil zmenjan v aprilu 1932. On je dognal, da je bil zmenjan na naslovu stanovanjske hiše Maje-stic v New Yorku in lani, ko je bil Hauptmann aretiran, je bilo dognano, da Je Hauptmann o-pravljal mizarsko delo nekaj dni v dotični hiši v aprilu 1932. Kljub trdovratnim trditvam zagovornika, da ao bili odkup-ninski bankovci menjam po vsej deželi in tudi v Evropi, je Wil-son vztrajal, da vsi bankovci, kolikor jih je prišlo v obtok, so bili menjanl v New Yorku In o-kolici. Hauptmannov glavni odvetnik Reilly ni zadnji četrtek, kakor 'je obljubil, povedal Imen štirih oseb, ki so odgovorne za ugrabitev in umor Lindberghovega otroka. Rekel je, da to ae lahko zgodi "prihodnji ali vaak naslednji četrtek"._ M ar hal Petain zmagal v konte »tu za diktatorja Pariz. — Maršal Petain, "rešitelj Verduna" in bivši vojni minister, Je prejel največje število glasov pri slamnatem glasovanju, ki ga Je vodil neki francoski časopis In katero naj bi odločilo. koga hoče ljudstvo imeti za diktatorja. Petain Je prejel 311,271 glasov, Pierrc Laval. zunanji minister, 31,403, bivši premier Gaston Doumergue pa 23.203 glasove. Kot dokaz, da je v Franciji še veliko ljudi, ki verujejo v republiko, Je omeniti, da Je 20,677 vodičev zapisalo na glasovnice besedo "Marian&e", Ime. a katerim ofnačujejo Prancozi svojo republiko. V popularnosti je bila torej pri tem slamnatem glasovanju za hipotetično diktaturo republika na četrtem mestu jDomačevesti -r< Novi grobovi riMlanesoti Ely, Minn. — Na Silveatrov večer Je umrl Matija Muhvič, star 76 let in doma od nekod v Beli Krajini. Pobrala ga js pljučnica, na kateri je bil bolair štiri dni. Pokojnik je bil med prvimi pionirji, ki so se naselili tukaj. Bil je član JSKJ in SHS in zapušča sina ter dve omoieni hčeri. Življenje al Jt vzel Andrej Sotlič, po rodu Poljak, star 83 let, ki je apadal k poljski katoliški jednotl. Zapušča leno, dva sinova ln omoieno hčer v Akro-nu, 0. V rudniku j« umrl Lovro Kuhar, star U let in doma is Goj-zda pri Kamnikui na Gorenj-skem. Podrobnosti o njegovi smrti še niso znane poročevalcu. Bil je član J8KJ in KSKJ in zapušča dva sinova ter dve hčeri. Trgovec čeme Spet oropan Cleveland. — Zlatarska pro-dajalnlca Franka Cerneta, ki je predsednik SDtZ, Je bila ponovno izropana zadnji četrtek ob belem dnevu. iPrišla sta dva moška in z revolverjema ustrahovala Cerneta in njegovega sina, da sta morala Iti v klet, kjer sta jima roparja zvesala roke ln noge z vrvicami in lioo, nato pa sta se roparja vrnila v prodajalnico in pobrala najdralje diamantne prstane, zlate ure ln druge dragulje v skupni vrednosti $9000 ter popihala bres sledu. V pro-dajalniei ni bilo nikogar med ropom. Prvi, ki je prišel po ropu v prostore, Je bil John Gornik, gl. tajnik SOZ, ki je aliial klic iz kleti, nakar je osvobodil zvezanega Cerneta ln sina. Cerne-tova prodajalnica je bila Is več krat isropsna, a vselej ponoči, sedanji rop, ki seje izvršil pri belem dnevu, je pa bil največji. Rojak v vodatvu Milwaukee. — John J. Zavrl-nik je bil na letni seji organizar clje Knighta of Pythias (prosto-zidarska organizacija) izvoljen za kancelarja-poveljnika, ki je najvišji uradnik te organizacije, katera šteje aamo v Milwaukee-ju 30,000 članov. Na isti seji je bil izvoljen v odbor te organizacije še eden rojak Frank Su-šek. Deklica umrla Cleveland. — Mildred Obreza, 12-Ietna hčerka Antona ln Mary Obreze, Je umrla na posledicah tretje operacije na nogi. Nova grobova v staram kraju Cleveland. — John Vato vse Js prejel žalostno vest, ds je na Mi-slicah pri Divači na Primorskem umrla njegova mati Antonija Vatovec v staroati 86 let. Weat Aliqulppa, Pa.—John 81 vec je prejel žalostno veat, da je v Sostrenu pri Ljubljani umrla njegova mati Marija Magister, goatllničarka ln trgovka, v sta rostl 74 let. V Ameriki zapušča sina in dve hčeri, v domovini pa tri hčere. Nesrsčs ns csstl South Chicago. — Matilda Kosil, žena predsednika društva št. 8 SNPJ in aama članica tega društvs, js zsdnji petek psdls tako nssrsčno ns ledeni akorji uličnega tlaka, drsi Je izpahnila nogo v kolenu. Nahaja se v zdravniški oskrbi doma. Buttiki rudarji izdali tvoj čaeopit Rutts, Mont. — Tukaj Js pričel izhajati npv deiavski časopis, The Miner's Vole*. Izdajati ga Je pričela butteška ruda raka u-nija št. 1 !nt'l Union of Mine, Mili A Smelter Workera. Izhajal bo mesečno. Malarija pobrala 4000 ljudi na Cejlonu Colombo, CeJlon. — Na podlagi poročil, ki so Jih tukaj prejeli, domnevajo, da je mrzlica zahtevala štiri tisoč človeških ftiv-IJenJ, povečini otrok, aamo v e-n«?m diatrikta tega otoka. KANADSKI PRE Me NAPOVEDAL M) J KAPITALIZMU Ogreva, se za vladno kontrolo in reguli* ranje industrij ALI JE ZANESLJIV? Ottawa. Kanada. — (FP) — Bližajoče se volitve so menda glavni vzrok, da je postal premier R. B. Bennett fanatičen ra-dikalec. Kot tak ae vsaj kaša v svojih govorih. V zadnjem poletju se Je Bennett odločil sa obrambo kapitalizma, zdaj, ko se je otvorila volilna kampanja, pa je očlvldno revidiral svoje stališče. V svojem prvem govoru v tej kampanji se je spravil nad sveto formulo kapitalizma, nad kompetl-cijo In kontrolo tržišč. Rekel je, da je prišel čaa, ko mora vlada regulirati in kontrolirati industrije. V zadnjih petih letih Je storil vse, da bi kapitalistični sistem funkcioniral ln rešil pereče probleme depresije, ampak obstoječi položaj je dokaz, da js nekaj narobe s tem sistemom. Pričakovanj ni izpolnil ln zato ga je treba nadomeatitl. V kampanji 1. 1930 je Bennett tudi izrekel veliko blestečlh obljub, katerih pa doslej še nI izpolnil. Velebiznisu je šel na roko, odkar Je v uradu. Dovolil je mezdne redukcije, ki so znižale kupno silo kanadskih delavcev, samo da ustreže magnatom, katerim bo sedaj, če mu hoče kdo verjeti, obrnil hrbet Čeprav se nI zanašati na Ben nettovc obljube, je on laAtfl kaj, ki bo nedvomno Imelo lekosežne posledice v gospodarskem življenju Kanade. Prav gotovo Je, da bo prisilil liberalno opozicijo, da bo prišla na dan s progrsmom akcija, polsg tega pa je Bennett opozoril kanadske volilce na program Canadian Co-operative Commonwealth federacije, ki je v boju za socializacijo industrij. ZELEZfilCARSKE UNIJE V BOJU ZA S$STURNIK 1 Chicago. — Člani posebnega odseka 21 železniških unij so naznanili, da bodo konvenciji Zveze eksekutlvnih prodnikov železniških bratovščin priporočili, naj gre na delo za uveljavljanje šest-urnika na železnicah. Konvencija je bila otvorjena zadnjo soboto v hotelu Morrison. Joseph B. Eastman, federalni koordinator železnic, bo nastopil kot govornik na konvenciji, na katero je prišlo 1500 delegatov, predstavnikov organiziranih šelezničarjev. Eksekutivnl uradniki so še izjavili, da bo Eastma-nov govor vellkf važnosti s ozi-rom na njihove dlje, a pričakujejo, da bo tudi on predložil nekatere načrte, da se zniža brezposelnost med Železničarji. Vodje železničarjev ao pojasnili, da ae ne ogrevajo sa absolutni šesturnlk, temveč sa tako razdelitev dela, da ne bo noben železničar delal več ko šest ur na dan. Tisti, ki bi delali več v nekaterih tednih, naj bi delali manj pozneje, da se razlika izravna. Poleg dejstva, da bi uveljavljanje Šestumlka na železnicah ustvarilo priliko za večjo uposli-tev delavcev, bi Imelo od tega koristi tudi ljudstvo, ker bi bilo potovanje varnejše ln tudi promet bi se postil, pravijo voditelji železničarjev. T Kampanja "UUenja" v Rusiji Moskva, 12. jan. — I. Rein-gold, šef bombašnega oddelka v agrarnem komiaarlatu, je bil odstavljen is službe ln Izključen Iz komunistične stranke na ob-tožbo, da Je zat>leton v gibanje trocklstov. Očitajo mu, da Je skrival aktivna troekrste ln pomagal aabotažnikom v Uzbejki-atanu, kjer je bjlo pred kratkim 80 kmetov obsojenih na amrt za radi sabotaže. — Gabriol Mitlja kin, tudi komun ni uradnik, je b at in visok vlad-vfaraj obsojen na smrt zaradi boneverbe 150,-000 rubljev is državnega fonda. ADF izdala brošuro proti fašizmu Chicago. — Tudi. Ameriška delavaka federacija je stopila aktivno v boj proti fašizmu In v ta namen Izdala pamflet na 32 straneh. Brošura vsebuje govor VValterja M. Cltrlna, vodja angleškega delavstva na zadnji konvenciji federacije, Greenova izvajanja o fašizmu, Izčrpke govora Tharneyja Vladeka ln priporočilo konvenčnega odaeka za boj proti fašizmu. Brošura Je važen dokument že vsled tega. ker je to prvi korak po več ko 16 letih, da se je federacija pričela baviti z mednarodnimi delavskimi problemi. Posamezen izvod stane pet centov, 36 izvodov en dolar, 100 izhodov $2.60. Dobi ae jo tudi pri aociali-atičnl stranki, 649 RandolpH St., Chicago. III. Američanka preletela Pacifik Oakland, Calif. — L e t a I k a Amelia Karhart Putnam. edina ženaka, ki je že dvakrat preletela Atlantik, je v soboto popoldne dospela a svojim letalom iz Honoluluja na Havajih v Call-fornljo, torej spet prva ženska, kt je ttf-eletela Pacifik. Polet, ki je trajal 18 ur In 16 minut v daljavi 2408 milj, je Izvršila aama. 55 linčanj preprečenih v lanskem letu Atlanta, Ga, — Na konvenciji Zveze južnih žena za prepreče-nje linčanj Je bilo podano poročilo. da je Mlo preteklo leto ftra-prečenih 66 linčanj In da se Je število žrtev drhalakega nasilja v Združenih državah zmanjšalo za 50 odstotkov > Težka botba marksistov prdti nacijem - j ~ Hitlerjev režim ne bo padel hrti revolucije, pravi T«ny Settder New York. — Hitlerjevega režima ne bo prekucnila sama od sebe nobena kriza In nobena vojna. Za prevrat nemškega fašizma bo [»otrebna huda borba — revolaclja. * Tega mnenja Je Antonija ali na kratko Tony Sender, nemška socialistinja v pn-gnanatvu, ki je prišla ns govorniško turo v Ami rlko v Intereau nemškega 1-legalnega aocialiatilnega gibanja. Udejatvovala ae je v vodilnih delavskih krogih ves ^as po vojni do Hitlerjevega parlamentarnega puča kot državna poslanka In urednica glasila kovinar-ake unije za tovarniške svete. Je še mlada In govori gladko angleščino. Kljub velikim repreaijam grade nemški socisllsti močno i»al-z«*m«ko gibanje, poroča Hend^r. "O detajlih tega gibanja ne morem govoriti, razvili pa amo po polnoma nove metode, ki odgovarjajo situaHJI v Nemčiji, V naše podzemsko gibanje Je spre. jeta le ttsta oseba, na katero ae lahko popolnoma zanasemo. Od njene popolne lojalnosti je odvisna usoda oatajfh članov. Mučenje v slučaju aretacije Je tako nečloveško, da včasih upognejo tudi najmočnejše karakterje, "Noben naš član ne ve za ime. na mnogih socialistov In še ta ao lahko namišljena. To je potreb-no, da ob t ar Jem o organizacijo pred deatrukrljo v slučaju, če se dog'idi kaj Izrednega. Razmere ao 4anVSWSSB NABOOMS JSDSOTS OrgM af amd N«rWi>lM a* UruUf- CMaagal te mm m If. MM u pol M*. •«»• - fl ctTo MAS .. -to Iste. IM» - ** tou; - to •utocrtotio* r«Uil for Um Ua>u4 Stetaa In«| - S" Chi««. "S Ciaara HM P~ Iiumtm wMm (»rUte. »•-, M to » atotato. IHWf i vaa, kar UM at* ■ PBOHVBTA 2UI-H la. Lttaidf *«•. l( rWala* M „rl»*r (Uae. II. !•»«». ___ kdI, • pravtrfaaM«. 4s — *«» M* — «aU*l. "V duhu ustave" Glasovi iz naselbin < Zanimiv* beležke is raznih krajev ' Pet iet dsprssljs Oveisnd, O. — 2s več ko pet tet uživamo Hoovrovo prosperi-teto in njegove obljube, ksko bo vsakdo imel "dvs svts v gsrafi is 'čikn' ns mizi." P* ne vem Nsslednje Isto me je prosil, ds sem ft dobils k sebi ns Brough-ton. Pripeljal u je x viškom. Dvs možs sts gs prinesla v hišo. Ne morem popissti ksko mi je bil* hudo, ko sem videls mojega Zsdnji pondeljek je najvišje federalno sodišče v VVashingtonu razveljavilo deveto točko zakona NIRA, ki se tiče reguliranja oljne produkcije. Burbonski tisk je sprejel U odlok z gromovlto hozano in ne more dovolj prehvaliti vrhovnega sodišča, "trdnjave ustave in ameriških ustanov". Stvar je sama na sebi mslenkostna ln ne zs sluti nobene hozsne. Vrhovno sodišče je s osmi- c ml glssovi proti enemu razsodilo, da kongres ^ ni imel pravice poveriti predsedniku zadevo, ki v smislu ustave spada le kongresu. Slo je torej « za delegiranje nekih pravic, ki se po določbah ustave ne smejo prenašati. Kongres bo zdaj prizadeto točko spremenil, toda bistvo točke— regulacija produkcije olja—ostane nespremenjeno. Vrhovno sodišče se je ie bavilo z nekaterimi zakoni "new deala" in do danes ni še nobenega razveljavilo. To bi pomeijllo, kakor je predsednik Roosevelt zsdnjič poudsril v svoji slsnlci kongresu, ds se "new desl" lzvsjs v "duhu ustave". NI pa nobenega jamstvs, kaj stori vrhovno sodišče, ksdsr pride prej sli slsj do bistvenegs vprsšsnjs—prednosti človečkih sli lsstnlnskih prsvlc. Do tegs vprsšsnjs še d prišlo, lshko ps pride vssk čas. Znano je, da je federalno vrhovno sodišče, najvišja pravna instanca v Združenih državah, že od nekdaj konservativno in silno paragraf-sko; znano je tudi, da je v ameriški usUvi še danes zajamčeno izkoriščanje po privatnem kapitalu. Devetorlca vrhovnih sodnikov Je tradicionalno čuječa straža, ki skrbno pazi, da se ustava izpolnjuje do zadnje pike in vsak zakon, ki se ne ujema z besedami ln nameni ustave, mora iti v koš. Razumeti je pa treba, da so vrhovni sodniki tudi ljudje, ki niso izven političnega vpliva; ne morejo biti dolgo slepi in gluhi napram vladajoči stranki—in v takih slučajih ima "duh u-stave" precej široke meje. Za ameriške delavce—zlasti za one, ki še niso zavrgli vere v demokratični proces ekonomskega in soclslnegs preobrata—je važno tole vprašanje: Ali je mogoč revolucionarni preobrat v Združenih državah v amislu ustave ln z ozlrom na dejstvo, da ima vrhovno sodišče zadnjo besedo o ustavnosti vsega zakonodajstva? Brez obotavljanja lahko odgovorimo: Dal Kaj ps je ustava 7 Ustava je človeški instrument, človeško delo. Ustava je vzorec vsega javnega življenja, uatava je orodje, « katerim si ljudstvo oblikuje avoje življenje. Ustava pa nikjer ne pravi, da njen vzorec velja za vso večnost. Ustavs se lahko amondira, popravlja ln Izpremlnja. Kar večina hoče, to ima. Toda mora biti vsčlns! Ako večina, hoče, lahko ratificira amendment za socializacijo kapitala. V enem letu se lahko izvede kompletna izprememba vaega ekonom-akcga in socialnega življenja Amerike—seveda na papirju—in popolnoma ustavno in legalno in vrhovno federalno sodišče, če ga hočemo še obdržati, bo potem moralo braniti to izpre-membo. Po ustavi, kakršna je dane«, je taka kompletna ekonomaka in socialna izprememba nemogoča, ker danaAnja ustavs Ae vedno )>oatsvlja pravo privatne lastnine pred vsake splošne človeške pravice. « | Ne smemo ae pa varati. "Duh ustave" še živi I in ima moč Imš zaradi tega. ker čuva privilegije privatnih Kapitalistov. Bržko ae zgodi, da je u«tava amendirana v prid socializaciji ali še prej. ko kapitalisti zaslutijo, da bo tak amendment prodrl v zbornicah <16 držav, se kapitalisti ne bodo več brigali za tak "duh ustave" In če bodo le mogli, bodo provocirali civilno vojno. Kaj vidimo, kaj se godi danes, ko "new deal"' le plahoma tipljs in poskuša bolj na papirju kakor v resni?! z nekakim reguliranjem in ' smešnim kontroliranjem industrij. In kaj ae godi? Amerika je polna fanatičnih fašiatičnih 1 organizacij vseh mogočih kalibrov, k! strašijo a pu£i, čeprav; hew deal" pledira, da ae giblje le v "duhu ustava". Ustava je le orodje. Glavno je, v čigavih rokah J^ to orodja. Ustavs je lshko orodje v rokah delavcev, ampak ameriški delavci morajo prej vedeti, kaj imajo početi S tem orodjem. To je vae. Delavci in mali farmarji morajo vedeti! Cim bodo vedeli, ne bo več nobene nevarnosti za ustavni preobrat in demokracijo. Ameriko čaka le dvoja: socialna demokracija Sli fašizem! Taka. kakršna je danes, ne more dolgo ostati kam Je šlo vse to! Mislim, ds so br»to brez noge. Stregls sem svil zarjaveli ali se izgubili, "čik-ne" so pa ušle in potem zmrznile, kskor vse izgleda. Kajti, mesto "čikn" v dosti krsjih šs močnika ni ne krompirjs. Mssto svtov imamo strgane čevlje. Zsksj tako? Morda tovarne več ne Izdelujejo avtov, morda nI narava dala dovolj hrane za kokoši? Ne, dragi moji, vsegs je preveč — svtov in kokoši — ls cvenks nI, ker so Šli densrni mogotci ns Štrsjk in nas hočejo po-polnoma Izstrsdsti. Ker delsvci nismo bili orgsnizirsni, nismo bili pripravljeni ns ts n*skok, jim je zaenkrat domalegs uspelo. Upsmo ps, ds ne bo vedno tsko, ds ne bo dolgo trajslo, ksjti tudi delsvcem so se zsčsle oči odpirati. Dslsvske politične stranke so zi»*ele rssti in ne bo dolgo, ko bo h /Vashingtonu zapihal drugačen veter. Pa tudi nestranksrske organizacije, ki so se zsČele razvijati, delujejo, da se odpravi mi-serija, v kateri se ssdsj nahajamo. Judi Jugoslovani imamo tsko organizacijo. To je akcija za brezposelnostno zavarovanje ln starostno pokojnino. Ta pre potrebna organizacija je bila u-stsnovljena leta 1962 in danes šteje 86 društev. Ta organizacija je priključena k centralni organizaciji, ki deluje na tem, ds se upelje brezposelnostno zavarovanje In starostna pokojni- dsnjegs gnilegs sistema, ki omo-goča, ds peščica Uudl razpolaga z vsemi dobrinami sveta, msd-tem ko milijonsiie množice stradajo in živs v bedi ter pomanj-ksnju Le v socializmu js pravs Stsrostns pokojnina je blls sprejeta s splošnim glasovanjem Ako ni takšna kakor bi morala biti, naj Si dslsvci sami sebi pripišejo, ker pošljejo v postavoda-jo ljudi, ksterim . so siromski devets brigs. -Naša organizacija brezposelnih js pred psr dnsvi poslala v VVashington dvs zsstopnlks, ds zsgovsrjsts predlogo zs federalno brezposelnostno zavarovalnino. Cehi so jih poslsli 26. Tsko je bilo tudi sklenjeno, ds pošljemo pet zsstopnlkov v Columbus, kadar pride zadevna predloga na razpravo pred državno zbornico, da jo zagovarjajo. Seveda je to zvezano s stroški. Ako ne pod-vzsmemo potrebnih korakov, ne bomo mogli poslati nikogar pred Zbornico, kapitalisti pa imajo dobro namazane jezičke in odprte mošnjičke. V ta nsmsn, ds se bodo lsgje krili omenjeni stroški, bo prire jens vellks plesns vesellcs v soboto 19. jsn. v S.N.D. ns St. Clslr s ve. Pričetek ob 7:S0 zvečer. Posetlte našo prireditev! Clm močnejša bo naša blagajna, tem več dela bomo lahko Izvršili in prej bomo kaj dosegli. Morda si kdo misli, češ, da ne bo nikdar potreboval bresposelnostne podpore. Toda, bratje, nič se ne ve kaj še pride. Tudi podporne organizacije bi bolj napredovale kot sedaj, če bi bresposelnl dobl-vsH podporo. Ne possblte v soboto 19. Jan. v SND! Anton Vehar, (6), mu vedno, kajti bil je skoro brez vssk* moči. Vprsšsl me je, ksj nsj potn?, ko ozdravi. Dejala sem mu, nsj gre v stari kraj in tsm ksj zsčne. Ps je dejsl, če še pozabila ksko je bilo tsm osmi. Ko je bil brat John osem let stsr, mu je oče umri in mu zapustil dom, ker je bil starejši sin. Od prvegs očeta smo bili štirje otroci. Potem se je moja mati drugič omožila in rodila pet otrok. Štirje otroci iz prvega zakona smo morali delati ln garati in ko smo dorasli, smo morali po svetu. Ko je bil brat John stsr 10 let in je pssel živino, je ns psši teletu spodrsneta v graben, tako da si je nogo zlomilo. Očim je bratu zagrozil, da bo on boš tsko naredil z njim kot je on s teletom. To je brats tako prestrašilo, da več tednov nI mogel stopiti na noge, kakor majhen otrok je bil. Potem se je malo pozdravil, toda strah je pa še vedno ostsl. Dve leti pozneje, ko je bil brat 12 kt stsr, so nsms dali voz, ki sva gs spustila po klancu in midva na njem. -K sreči sem hitro skočila * voza, on pa je z vozom vred treščil v ograjo. Tekla sem pogledat ln videla, da se je brat hudo poškodoval. Roko je imel v dveh krajih zlomljeno, od ene noge pa je bilo meso odtrgano. Pobrala sem ga ln nesla domov. Tako ga je trpinčila ne-sreča, povrhu pa še neusmiljeni očem. Potem se ga je usmilil dobri človek In ga vzel k sebi, kjer se je štiri leta učil davljarstva. Dobro se mu je godilo, začel je rasti In postsl je močan. Se danes sem hvsležns dotlčnemu čev jarju za njegovo dobroto. Ta dobri človek je bil Blaž Potočnik, ki še živi v starem kraju. Veliko je bilo namenjeno mojemu bratu, dobil pa ni nič. Tudi njegova teta mu je zapustila svoje premoženje, a ko je umrla, so njeno oporoko ovrgli. Hudo in težko mi je bilo, ko sem videls mojegs brsta Johna Iti skozi življenje; kako je dela) in trpel, a najhujše je pa to, da sem dva moja brata izgubila v dobro složils, si bi zlahka kupila hišo zs tri do štiri tisočske in bi šivela iepdf* miru. Tako bi lahko todi oni, VI so kupili obsež-ns posestva, živeli s par akri. Ce bi kupili primerno farmo od 60 do 80 skrov, bi jo lshko pls-| in trajna rešitev! čali. Ker je pa v njih igral glavno vlogo neki skrivnostni duh, ti jih je spodbujsl, nsj kupijo ne-| Po dolgem šssu kaj kar ne bodo nikdar zmogli Tcr„ Haute, Ind^-Ker ss ni plsčsti, je prišel polom. Hišs iz I u dolgo nič ^^ n6 vem ksrt se je sesuls! kako in kje bi začeL Nsjprej Pustili so, ds so jih sgentje bom omenil ssmegs sebe: Odkar vjeli v svoje mreže. Agentje so sem se vrnil iz New Yorka pro-vedeli, da imajo njihovi klienti ilega aprila, se nahsjsm ns fsr-dobro delo z dobrim zaslužkom, mi nekega premožnega Angleža, pa so jih drli. Najprej so Jim Prošlega novembra sera se hudo prodali dvakrat preplačsno stav-1 prehladil, da nisem mogel (z po-bišče, nato so si postavili biloLtelje, potem se me je ps lotils od osmih do desetih tisoč dolsrč- ge vodenica. Roke fo noge so ml kov vredno — vse na kredit, kamele otekati bolj in bolj. Cim Nihče ni pomislil na kaj takega Mm to opazil sem zsprosil, nsj takrat je bilo vse visoko v me odprsvljo v bolnišnico. (Ce zraku, kot leteča ptica-frfotav- štetega izmed vas zadenejo t* ka. Toda. kot ptica pade iz zra- kl gimptomi, da mu ssčnejo ote-ka, ko jo lovec ustreli, tako Jf kat roke in noge, nsj se nemu-tudi vse telebnilo z vlsočine ns- doma p^ k pravniku in v bol zaj na trda tla. nazaj na Isto vodenics, če ni zs stopnjo, s kstere so se hotelipo-l ^^ je ozdravijIva.) vspeti v vlšsve še pred kratkim Pclj||li me v bolnišnico sv. časom. Isto w M zgodilo z oni- \AntonA kjer lmajo vge v roksh mi, ki so kupili dbsežna posest- nu ki M me jele nft , va. Isto se je zgodflo z drugimi | ^ ^^^ Po devct. Delavčevo življenje Rroughton, Ps. — Srečnejše in zsdovoljnejše dneve želim vsem čltsteljem tegs lista v novem letu! Cas je le. da bi kon čno vendarle enkrat prišli boljš časi za vae delavce. < Večina dopianikov opisuje delavske razmere. Tudi Jas moram sporočiti, da so naše delavske razmere bolj slabe ko dobre. Sleherni izmed nas. ko se je poslavljal od svojega rojetnegs k rs j s. s| je mislil in želel, ds se mu bo tuksj boljše godilo. Tods dobro se godi le Ivogstinom, ne pa delavcem, k I morajo trdo garati In malo zaslužiti, večkrat pa ni ne prvega ne drugega. Poleg vsega tegs pa Jih vedno čakajo nesreča In bolezni. • Tako sta prišla s trebuhom za kruhom aem tudi moja brata. Prišla sta v Ameriko, delala In bila nesrečna. Brat John me je proall, naj mu pomagam, da bo prišel aem. Pomagala sem mu in pr|Ae| Je v Kansas. Tti meaeceje delal v majni. V tUnsaatl so strupeni komarji. Mojemu bratu Je komarjev pik povzročil zastrupljanje krvi na nogi. nakar so mu trikrat odrezali gos noge ln končno js zgubil celo nogo. In tretjimi. To je prav tako, kakor pravi pregovor, da kdor visoko leti, nizko pade. Da, pa še kako nizko ie vse skupaj telebnilo! Vraž-j je je telebnilo, tako da se pobira že prošlih pet let, pa se nikakor ne more niti za silo spraviti na noge! Vsa mogočna ekonomska jtruktura ameriškega gospodarstva se je razbila na en sam mah. Pač slab temelj je i-mela, drugače ji no bi tako slaba predla. Sesula se je zato, ker je bila zgrajena na pesku — ne profitnem sistemu, ki velevs: če ne jaz tebe, boš ti mene. Vsakdo Je hrepenel po čim le pšl hiši, čim lepšem avtu in čim večjem zemljišču — čim večjem bogastvu. Ta divja dirka ni po-znala ne konca ne kraja — vednc naprej in naprej, čez drn in strn. Delavci so se pustili blufa ti prefrigsnim - politiksntom ir prevarantom. Verjeli so v nepre magljivo silo sedanjega sistema, ki bo vladal večno. Treba je bi dnevnem bivanju v bolnišnici sem se počutil boljše, vseeno pa sem bil še tako slab, da nisem mogel hoditi. Noge so bile težke kot železo. Na dan, predno tem imel zapustiti bolnišnico, se mi je kri odprla v nosu. Ker nisem imel vode, da si bi nos iz-oral, sem se obrisal kar v brisa-5o, kar je opazila predstavnica in ugotovila, da se mi odpira kri ns usts. Nsslednjl dsn me je obvestila, da moram zapustiti bolnišnico, rekoč, ds imsm "bad sickness." Seveda sem protestiral, ds še nisem zdrav, kar pa ni nič pomagalo. Moral sem iz bolnišnice! Moja gospodinja je telefo-nično vprašala, zakaj so me že odslovili, pa so jI rekli, da imam ietiko. Sedaj se spet počutim popolnoma zdravega. K temu ia moram dodati, kako so me v bolnišnici "očistili" mojih "kos-natih grehov," ne da bi jaz kaj vedel o tem. Koj prvi dan je prišel k meni dobro rejeni žup* trt?s rs^rcs ss i *«- malo opomogel, bode | ^ Z IW Pred nekoliko desetletji je veljslo kot ob temi umevno, ds js prostornina okrog nm neskončna. Človeški možgani si niso mogli predstavljati, ds se more vesoljnost nekje kos. čsti, čeprav je bils tudi prsdstsvs o neskoa-Čnem prostoru zs možgane neumljiva. Potem je prišla Einsteinova nebesna matematika in po njej ne dvomi najmlsjšs znanost prsv nič, da je vesoljstvo izmerljivo in ds se da stehtati Njegov premer bi znašal nekoliko tucatov mi. lijard svetlobnih let (vssko svetlobno leto okroj 10 bilijonov kilometrov),) težs vseh zvezd ia msterijc med njimi ps se ds izraziti v gra-mih, v 10 gramih na 64. potenco. Malo razo. čarani postanemo, ko se nsm predstavijo t« številke v nadomestek ca uničeno neskončnost Seveda nam pobližji premislek to razočaranj« utegne kmalu spremeniti v spoštovanje. Vesoljnost s premerom približno kvadriljoni kilometrov je vendar še vedno 100 tisoč krat večja od vesolj nosti, ki jo lahko ta čas doja. mejo naši najmočnejši teleskopi. In skromna težs 10 g ns 64. potenco zs neštete miriadi zvezd se kaj kmalu izkaže kot strahotno velik« teža. Teža naše zemlje proti tej teži je nekako v istem razmerju kakor teža delca makovegi zrna proti teži zemlje ali kakor teža našegi sonca proti teži tisočev trilijonov podobnih sonc. Celo naše predstsve se zsčenjsjo polagomi pomirjati s končno vesoljnost jo. Počasi pri. Čenjamo slutiti, ds more biti neki prostor kon. čen in obenem brez mej. Ce bi mogli na krilil svetlobnih žsrkov brzeti milijone in milijoni let skozi vesoljstvo, bi nss to potovsnje na zadnje le privedlo do izhodiščs, kakor bi se pop* I nik na poti okoli zemlja končno znašel v svoji! domovini, ne da bi dospel kje do konca zemlja Vss vesolj ns prostornins je psč zakrivljeni prostornins, ki se vračs vase kakor tista zvv jajoča se kača, ki je postala v matematiki znak za neskončno Velike vrednosti. Prostor torej ni omenjen. In čas? Tudi • tem pričenjamo polagoma slutiti, da ni neskoo-čen. Proučevanje radioaktivnosti nam je pokazalo, da je zemlja stara komaj kakšni 2 ii pol milijarde let, soncu so sstronomni računi priznali starost kakšnih 6 bilijonov let. Zve* de, ki sijejo na nebu, nastajajo In izginja kskor človek. Nikjer ni znsnost naletela m nekaj, kar bi kazalo, da je po trajanju neskot! čno. Najstarejši predmeti v nebesnem p*j noptiku, meglenlce, kažejo preteklost "kom«j" nekoliko sto bilijonletlj ln njihova bodočnoš bo tudi približno tolikšna. Cas ne pozna kaksl prostor ničesar neskončnega. In tako se vrača neskončnost iz narave v svojo pravo domo-vino, v abstraktno svetovno carstvo matematike. enem mesecu. Msry Šinkovec. Hišs U ksrt Spring Csnyon, Utsh. — Večina onih delavcev, ki so imeli v dobrih časih toliko sreče, da so dobro služili, je končno nasedla in s tem vse do zadnjega centa Izgubila. Kupovali ^so domovanja na obroke in obsežna posestva. Ker so dobro služili, so mislili, da bo šlo tako naprej vedno. V par letih bodo vse poplačali in bodo sami svoji lastniki. Nekako takole je šlo v pričet-ku: K njim je prišel dobro namazan agent stavbišč v mestu aH obsežnih posestev kje na deželi. V tem se niso agentje prav nič razlikovali, kajti povaod je šlo radi denarja. Stranka, ki je i spet drveli za profitom in spe' bodo trume kopičile ter zidale I gradove v zraku. Spet vse na ra-| Čun kredita. Ce bi večina delavcev čltalaj take napredne delavske liste kot je naš dnevnik Prosveta, se jim I v tem oziru ne bi nikdar zgodila krivica. Citali pa so le kapitalistične časopise in vse do pičlcej verjeli. Zato niso mogli misliti svojim lastnim razumom, si svojimi lastnimi možgani. Nujno potrebno je, da se se-| danji krivični sistem nadomesti z novim boljšim in pravičnejšim sistemom, ki bo skrbel, do bol dal sem mu, da delam na farmi in nimam čass, ds bi hodil v cerkev. Potem je rekel, nsj se pripravim za spoved ter odšel. Zvečer ob osmih se je vrnil. Spsl nem, pa me je stresel in pokazal belo ruto okrog vratu, nakar je r.ačel s svojim hokuspokusom, iaz pa sem spet zaspal. Koliko ?asa je to trajalo, ne vem, ker sem trdno spal. Ko me je predramil s tem, da me je z vodo poškropil, s kstero je odganjal hudobce od mene, bi mu rad rekel, naj zapusti sobo. Ampak kaj sem hotel, ko sem se pa bal, am«n»u,M, ~ u» "" -|ds me vržejo ven. Kdsj je šel vsakdo, ki opravlja ročno ali um- ' . J J® * ako delo, dobil pošteno pjačllo za\v™lM vem' ker 8em svoje delo, država pa bo skrbela1 p ' za sirote, stare ter bolne. De lavstvo mora delati na tem, da čim prej pride socialistični sistem, kl bo človeški, kl ne teme ljl na profitu in izkoriščanju, ampak je za dobrobit vsega človeštva. Da se to čim prej doseže, je treba, da so delsvci složni in da ss bolijo kot-eden zs odpravo se- mm- ■ V Slika nebotičnike .ikaškem I m>pu. teh Naslednje jutro je prišla k meni strežnica že ob 6. zjutraj, me umila ter počistila sobo. Čakal sem, da vidim, kaj bo sledilo. Saj že celih 24 let nisem bil v cerkvi, kaj šele pri spovedi! Zopet me je spanec premagal. Medtem pa mi je začel nekdo usta odpirati. Mislil sem, da je zdravnik, ki mi daje zdravila, ps mi je župnik nekaj tlačil v usta, nakar me je spet objel spanec. Pri ljudeh. k>er stanujem, je okej. Imajo otroke, ki jih pošiljajo v privatno šolo. Pogledal sem po knjigah, Id jih rabijo v šoli in sera videl, ds je v eni pripovedke o francoski deklici, ki ie pasls ovce, koze ln kozličke. Bila je pridna,, kajpak, povrhu pa še lepa, pa je kar tam ns pašniku napravila oltar, nekega dne pa se ji je "prikszaia" aama Mamka božja. Potem sts s skupnimi močmi obe tisti oitsr prenesli k nekemu potoku, sezi-| dsll kspelo ln posoejs cerkev, ki še dsnes stoji in vsajo hodijo z vsegs ivets hromi, slepi in giu-| hi, nszsj se ps vrsčsjo ozdrav-| IJenl. Otroci, ki čiUjo take knji-! ge. ne dvomijo, psč ps trdno vsr-jamejo. Dotičns zgodba se men-ds nanaša ns znani Lurd. v Oni ne vedo. da ima pariška policija haš sedaj veliko opravka Z vojnimi pohabljenci. Ce bi res kaj luršks voda pomagala, bi jih kar tja poslati, če se bi upirali, ps bi bilo vse cfcej. Starši naj pošlljsjo svoje otroka v ljudske šole. Ne vzgajajte sužnjev! Ne dopustite, da bi jim sabljali v glave stare legende, kl nič ne koristijo! Fraak Žagar. Kemija naia pomočnica Na nekem predavanju na Dunaju je znu kemik in tehnolog prof. dr. Hermann MU govoril o kemiji kot pomočnici v vsakem ti* ljenju in je poudaril, kako se to življenje spn« minja pod vplivom neutrudnega raziskovalo* ga dela neštetih glav. Iz obilice primerov, i bi jih lahko navedel v dokaz svojim trditvas je poudaril posebno dva, razvoj sodobne fot* grafije In televizije. V zadnjih dvajsetih letih je fotografsko po* ročje doživelo neverjetne izpopolnitve. Zrno* ljivost aparatov se je dvignila, prav tako obrana sigurnost, cene pa so padle. Metalurgiji je dala na razpolago lahke kovine, ki so ps trii ln trpežnejše nego vse snovi, iz katerih «o » koč izdelovali fotografske aparature, kemija ji omogočila izdelavo popolnejših leč, napravili je fotografske plasti občutljive za vse bsrveii jim silovito dvignila splošno občutljivost poK drugih dobrih lastnosti. Posrečilo se je, napfr viti te plasti občutljive celo za Infrardeče,» vidne žarke, kar je omogočilo fotografiranj«* popolnoma temnih prostorih. Vsakdanjs pr> ksa si je takoj osvojila te izume injjili t op* no koristjo uporablja na vse mogoče načiis Ker prodirajo infrardeči žarki tudi skozi mv in prašno ozračje, se nam odpirajo nedogHj možnosti. V nekoliko letih bomo n. pr. tis dsleč, ds bosta kapitan ali pilot krmarili t» z! meglo z Isto sigurnostjo kakor v jasnem v* menu, vodil ju bo pa instrument na podlagi * vidnih žarkov, ki je uspeh dela neštetih br* imnih kemikov. Prav tako nismo več daleč od rešitve tek* z'jskega vprašanja. Danes gre samo še zs «* tllnl zaslon, ki bi se ob visoki občutljivosti« skončno hitro zabkščaval, a se ne bi svetil • Ije, nego je potrebno. Ta zaslon je že izdelan. Mnogi uspehi v področju kirurg izboljšave v prometnem področju in premij drugi pojavi V vsakdanjem življenju, ki tm ne zbujajo danes nobene posebne pozorn** voč, so samo rezultati nspredujočegs nbvisj nja inovi, zmagoslavja sistematskegs rali najprej opravljati vse mo-v liturgičnem jeziku — lanskem in v laškem". Spoznal je, da bo skušal ka-' »n še bolj izkoriščavatl položaj " njega oblatiti pred predstoj-1 H in oblastmi. Odpovedal mu * gostoljubnost v svoji hiši. Ka->l«'< se je takoj pritožil pri ško- js brzdiavfio. takoj k sebi na »Jgovor. Župnik st mu Je odzval r. prišel Me čez teden dnL Ko ' *iw>f vprašal zakaj ni ta-" prišel, mu j« mimo odgovo-1 Js* ne. čutim naprav \sm dolžnosti, kot jih vi proti *nj \ Vprašal ga j« le, zakaj ni V8LUt- obdržal pri sebi kaplana Mocelli-na. župnik mu je odgovoril, da predvsem to ni njegova dolžnost, drugič, da mu je poslal kaplana, ne da bi ga prej kot župnika obvestil o tem, dočim so za to vedele politične oblasti he mesec pred prihodom. Končno je Ae rekel, da ne more razumeti, kako je to mogoče, da mu pošlje na tako odgovorno mesto tega mladeniča, ki mu prav nič ne more pomagati, zlasti ker ne sna jezika ljudstva in ima tako ozko obzorje, da se upa trditi, da Slovenci niso narod. Skof Santin potrjuje: "Slovenci res niso narod" Skof Santin je sprva zanikal, da bi politične oblasti že preje vedele o imenovanju kaplana, a končno je moral le na Tabacky-jeve dokaze pristati, da so vedele oblasti že 14 dni pred prihodom. S tem je spravil župnik škofa na laž in ko je še Santin pred župnikom Tabackyjem potrdil, da Slovenci res niso narod, je župnika ogorčilo. Ločil se je od svojega škofa, ne več kot od cerkvenega poslanca in predstojnika, ampak kot od osebe, v kateri je videl zagriženega sovražnika Slovencev in velikega služabnika fašizma. Vedno pretfrznejfte postopanje Mocellina Ko je škof Santin poslal v ^Trnovo kaplana Mocellina, mu je dal vso oblast. Rekel mu je, da lahko dela vse kar hoče, ker bo Itak prej šel iz Trnovega župnik kot on. ^ Novi kaplan je postajal vsak dan bolj predrzen. Ob nedeljah je čakal na cesti otroke, ki so šli k maši v Trnovo kot običajno in jih s silo odpeljal v bistriško cerkev, kjer so morali čakati na mašo z italijansko pridigo. Na praznik 8. decembra pa so že morali vsi šolski otroci priti v šolo in od tam so odšli skupno v bistriško cerkev. Starši so se vsled tega postopanja pritožili župniku Tabackyju, ki jim je » prižnice odgovoril, da materam prepušča svobodno odločitev, a kljub temu smatra, da kakor on tudi kaplan ne friore siliti niti o-trok, niti ljudi v svojo cerkev. Drugega dne, t. j. v nedeljo 9. decembra, je italijanski kaplan pridigal in zabavljal čez Slovence. To je prisotne zelo razburilo in v cerkvi je prišlo, kot smo slišali, do protestiranja, da se je moral kaplan rfkriti za oltar. Ni čuda, če se je to v resnici dogodilo, kajti ljudstvo Je bilo radi njegovih predrznosti silno razburjeno. Tako je n. pr., ko ga je nekdo vprašal ali ga ne peče vest, ko podučuje v šoli verouk v italijanščini, ko se zaveda, da ga otroci ne razumejo, odgovoril, da dela tako, ker mu je pode-stat tako ukazal! Župnik Tabacky izgnan čez Brenner Po vseh teh dogodkih so prišli v pondeljek v župnišče k Ta-backyju reški policijski organi in ga aretirali. Odpeljali so ga z avtomobilom na policijsko upravo na Reko, kjer so ga zasliševali. Čez čas so ga pripeljali nazaj v Bistrico, kjer so mu dali četrt ure časa, da uredi svoje de ve. Nato je moral iti v spremstvu policijskih agentov na vlak in dalje do Bretinerja, kjer so ga poslali preko meje očividno »ato, da bi se izognili Jugoslaviji. 0» meniti moramo namrsč, da je bil Tabacky kot nemški državljan poljske narodnosti, itgnan is Nemčije. V vasi sumi in okolici je vladalo vsled tega dogodka velikansko razburjenje in oblasti so vse močno zastražile. Omeniti moramo, da je to tretji slučaj, ko je moral duhovnik zapustiti trnovsko župnijo na pritisk oblasti. Prvi slučaj se je dogodil z dekanom dr. Kržišni-kom, ki pa je istega dne, ko je dobil dekret umrl, drugi pa je bil slučaj duhovnika Dolenca, ki je moral s policijskim spremstvom preko jugoslovanske meje. Župnik Tabacky je šel z zavestjo, da je častno vršil svojo dolžnost in sedaj bo lahko govoril doma — o pravičnem Rimu. Tavčar in Bizjak obsojena Rim, 22. novembra. — Koncem preteklega leta je bilo v Postojni aretiranih 9 Slovencev, med njimi tudi jugoslovanski železničar Henrik Mekinda. Fašistična policija jih je osumi-a proti italijanske propagande. Skoraj vsi so bili odvedeni v Koper v preiskovalne zapore, kjer 90 ostali po več mesecev, nato pa so veČino izmed njih izpustili, med njimi tudi jugoslovanakega železničarja Mekindo. Le dva. *rkostavec Karel Tavčar in čevljar Vlado Bizjak sta bila po-stavljena pred posebno sodišče za zaščito države. Včeraj dopoldne se je proti njima vršil proces. Konkretno sta bila obtožena antinacionalne propagande, ki naj bi jo bila vršila v prejšnjih letih vse do oktobra, ko sta bila aretirana. Obtoženca sta pred sodniki s poudarkom izjavila, ia nista kriva. Državni tožilec ie zahteval za vsakega po dve leti ječe. Sodišče je obsodilo Tavčarja na 2, Bizjaka na pol-trugo leto ječe, Na podlagi poslednje amnestije jima je bila sedaj kazen odpuščena. Prebila ;ta celih 18 mesecev v preiskovalnem zaporu. "Dopolavoro" pridno deluje Motovun, novembra 1984.— V Karojbi so letos v juniju otvo-rili "dopolavoh>". Svoje prostore ima v novi hiši, ki je last nekega Tržačana. Poleg društvene dvorane imajo tudi prostore za bufet, kjer skoraj tedensko prirejajo plesne in druge zabave. Domačine silijo, da bi se včlanili, zlasti pa silijo mladino. Kljgb vsemu nasilstvu in priganjanju pa se jih je do danes vpisalo v "dopolavoro" le neznatno število. Seveda so to v prvi vrsti le oni, ki so na kakršenkoli način odvisni od oblasti. Forsirano utrjevanje meje Lož, novembra 1934. V snežniških revirjih, na italijanski strani, še vedno gradijo utrje-valne naprave, kljub temu, da je že zapadel sneg. Druga leta so navadno ob tem času prene-hali z delom. Kot zgleda, letos' na to še ne mislijo. Na dan Vseh svetih pa tudi druge praznične dneve sO nepretrgoma delali. Dnevno slišimo od 30—40 izstrelkov min. Zakaj neki se jim ravno letos tako mudi? PR08VKTA Žival in človek Kako moraaso ravnati a živalmi ▼ ujetništvu Eden najznamenitejših nemških soologov in gojiteljev živali, prof. Lu4wig Heck, piše v svoji zadnji knjigi "Živali, kakšne so v resnici" v zvezi z rano smrtjo mladih goril, ki so jih pred vojno*pripeljali v Nemčijo: "Bili so kandidati smrti. Is duševnih razlogov! Do tega prepričanja sem prišel kmalu, ko sem jih videl, kako so se obračali s obrazom proti ateni, sključeni sami vase in nedostopni za vse. Tedaj se je v meni spet utrdilo temeljno naziranje, kako je treba z mladimi Človeškimi opicami ravnati v ujetništvu, in sicer takoj po ujetju: Kakor otroci ! Čutiti *e morajo zaščitene in varne, kakor hočejo to vsi otroci in kakor je treba z njimi tudi ravnati, če naj prospevajo". V teh besedah je obseina rešitev vse uganje, kako naj pomagamo ujetim živalim vstraja-ti v tem položaju. Živali reagirajo naj prvo na telesne dražljaje, ki nastopajo v določenih Časih z vso silo v njih: na lakoto, utrujenost, potovalni nagon (ptice selivke), gradnjo gnezda, parjenje. A to ni vse. V živalih opazujemo lahko tudi materinsko ljubesen v njenih najlepših oblikah, prav tako se ne da utajiti, da vlada med njimi tudi nagon vzajemne pomoči in skupne igre. Višje razvite živali imajo, kakor pravi znan nemški strokovnjak, Paul Eipper, pravo hrepenenje po notranji toplini Življenja. O-krog sebe potrebujejo ozračje, v katerem se lahko čutijo tudi duševno ugodno. In k temu jim lahko pomore Človek prav tako kakor svoboda, ki ju za ujete živali tolikokrat zahtevajo. • Ljudje pa imajo napako, da sodijo živali vedno znova s svojega stališča. Ni res, da bi tiger, ki stopa nemirno po kletki sem in tja, imel domotožje po džungli, v kateri se je rodil. Dajte mu dovolj sončnega prostora in senčno otlino, hranite ga pravilno in ga vzgajajte skupaj z drugimi Živalmi njegove vrste, pa bodo vsa njegova koprnenja ute-šena. Mladiču, ki koprni po materi, bo tovariš kmalu pomagal preko koprnenja. Saj se tudi v naravi kmalu sam odvadi matere. Tovariš živali pa je lahko druga žival in celo žival druge vrste (saj poznamo nešteto primerov ganljivega tovarištva med zvermi in psi, mačkami in lisicami, roparicami in golobi!) ali pa—često še bolje—človek. Ta človek pa mora vedeti, kaj naj ravna z živaljo. Ne s palico In kričanjem (razen v prav izrednih primerih, n. pr. ko ae je treba pred živaljo braniti), temveč s pijaznim govorjenjem, enakomernim obnašanjem, čestim božanjem, posebnimi slaščicami, s krmljenjem itd. Živali znajo biti napram takšnim svojim člove-škim goji tel jem hvaležne in zveste, tudi sahrbtnosti ne poznajo do njega, paziti pa mora na njih posebnosti. e Petnajat ljudi Je UgubUo življenje, ko eta trčila skupaj potniška vleka v bližini Dundaaa, Kd*- Kupoji ao bili leseni in salo je neareta zahtevala tako veliko število življenj. Socialistično gibanje v Španiji Francoski socialistični poslar !>ec Auriol Vincent je proučeval položaj v Španiji po revoluciji. O svojih vtisih poroča v "Internationale Information" v glavnem naslednje: Dočim je naša stranka velika in močna, se cepijo meščanske stranke in razpade v kratkem parlamentarna večina. Lerrou-xova stranka (bivša monarhisti-čna), ki pa obsega tudi republikance, razpada. Pravi radikale! so preplašeni pred načrti vplivnega voditelja Gll Roblesa, katerega avtoriteta narašča ter bi se utegnil nasilno polaatiti oblasti. Lerroux ve, da pada njegova moč ter da ao v Španiji današnje socialne in politične sile na strani socialistične stranke kot neobhodno potrebna premoč napram monarhističnim organizacijam In napram preplavljajoči akciji jezuitov. Na drugi strani postajajo v vrstah CEDA monarhistov bolj in bolj samozavestni in izlivajoči ter pritiskajo na Gil Roblesa. Končno pa splošno mnenje trdi, da ob resni nevarnosti o-stane zvest republiki Zamora, ki bi z radikale!, vojsko in policijo, ki sta tudi republikanska, z delom lojalnih visokih častnikov Ščitil republiko. Vojska, ki Je se-daj rascepljens, ni sposobna za kako iniciativo. To cepljenje In republikanska zvestoba predsednika Zamore,; bo odpad prebivalstva od desnice jako olajšala. Naš prijatelj Fernando de los Rios Je rekel: "Španija s«' zaveda, kakšen nemir in nevarnost tiči v zadržanju in ravnanju desnice In bo to bolj ln bolj a|H*na-vaja. (Preobrat bo še močnejši in popolnejši, Čim bo pojssnje-na vsa resnica o dogodkih v A-sturiji. Ne smemo |>osabltl, kako občutljiv je fpanskl narod, kako viteško in velikodušno misli; to povzroča tudi nagli preokret, ki ga v Španiji tako pogosto opaža-mo v politiki. Clm naš narod pregleda vse to, se zave, kakšna nevarno* preti po CfcDA, naf>ad monarhije, namene In dejanja cerkve, ter čim izve na^drtfgi atrani o Junaštvu socialistov kn delavcev v Asturiji pri obrambi pred to nevarnostjo In nje preprečitvi, potem bodo Žrtve naših v bakiških pok raj ms h padlih tovarišev Imele svoj vpliv. Roj sorislietov bo simbol in to, kar se Kgndi jutri bo imelo od ločevalen pomen." Is vseh teh dejstev in ugotovitev sledi, ds ostane socialistična strekovns zveča nsjbplje organizirana socialna sila dežele. da predstavljs naš ideal in junaštvo naših sodrugov brezfirl-moralno silo.—Dal. Pol Študentje j to oti protivojno stavko (Nadaljevale a 1. strani.) to resolucijo pHobČii v celoti, nato pa pred zadnjo soboto zvečer šel pred ameriško radijsko avdi-enco s svojim ''rdečim" strahom. Ta konferenca je tudi pozvala odgovorne faktorje, naj oži. ve organizacijo kontinentalnega kongresa ter napravila načrt sa še bolj intenzivno radikalno propagandp med ameriškimi študenti. Takoj po tem zborovanju Je pa Hearstu priskočila na pomoč katoliška univerza Loyola, ki je očividno klerofašistično gnssdo. Vodstvo tega katoliškega ssme-nišča je sklicalo protestni shod proti "širjenju radikalisma In neamerikanlzma na vssučiU« ščih". Na tem shodu je Hearst dobil "vso moralno oporo" pri pobijanju radikalisma. Kot glavni govornik Je nastopil člkaškl župan Kelly, ki Je pa katoliške *lsmenatarJeM razočaral. Na tem shodu se namreč nI mogel navdušiti za antirdečkar-sko propagando in je odprto rekel, da "Chicagu ne grosl nobena komunistična nevarnoet", ksr so Cikašanl "dobri Američani". Da se Kelly n) mogel navdu šiti za to antjrdečkarsko propa gando, bo pojasnilo mogoče \ tem, ker je njegova administracija že od začetka predmet večjih napadov s strani tukajšnjih dveh Hearstovlh listov. Najbolj Je grmel proti "rdeči nevarnosti" 4*father" Burns, re-gent pravniške fakultete Ix>yo-love univerze. Poslušalcem so se kar laitje Ježill, ko Je grmel proti Ateistom Ih rdečkarjem. Po njegovi isjavl Je 60% ameriške ga prebivalstva ateistov ali toll ko kot Je zngšala demokratska večina pri zadnjih volitvah. Priporoča ustanovitev kolonij za brezposelne New York.-~Wlllam P. Mon-tague, profesor na univerzi Co-lumbia, Je v svojem govoru priporočal ustanovitev posebnih občin za brezposelne, "kar bi vzelo is rok Industrijskih mag natov bič. kadar bi skušali < stradanjem prisiliti delavce na sprejetje njihovih pogojev." Načrt sliči Mlnclalrjevemu "e-pičnemu" programu, ki Je Igral veliko vlogo v CsllforniJI v zadnji volilni kampanji. Profesor Montague hoče, ds bi brezposelni v občinah, ki Jih Ims v mislih, delali drug za drugega, na pa grmadlli profilov kakemu magnatu. Blago, ki bi ga brezposelni producirsli, naj bi tudi sami porabili. Distribucija naj bi bi Is tabo urejena, da hi vsak dobil stvari, ki Jih potrebuje. mamo Kanadska vlada določila minimalno mezdo Ottaws, Kanada. — Kanadska vlada js odredila minimalno rrw*zdo v tovarnah obuval, obleke In vseh drugI h. ki prejemajo vladna naročila. Minimalna pla- Cestna ieleznica u nagrabila stavkokaze Angele*. Csl — \jt* An* K«te« Htreet Railway Oo. Je izplačala bonu* atavkokasom. ki •n ostali na d«lu, ko so lastav-keli vozniki, sprevodniki in šoferji avtobusov, Vaak stavko-kaz je prejel 3CL odstotkov me aačrte mezde kot nagrado. Htavka Je ,Mls okllrana. ko se je uprava družbe uprla odloku odbora, s katerim PORAST BREZPO-SELNOSTI MED ŽELEZNIČARJI Waahington, D. C. — (FP) — Preliminarno poročilo meddržavne trgovinske komisiji, ki je bilo pravkar objavljeno, kaše povečanje brezposelnosti med delavci na ameriških ftelesntCAh. V letih 1983-1996 je bilo n* železnicah uposlsnih nad dva milijona delaveev, v novembru preteklega leta pa Je število padlo pod milijon, na najnižjo točko. Brezposelnost med ftelesničar-jI se je od srede oktobra do kon-oa novembra povečala aa 8.17%, kar pomeni, da je število uposlsnih šeleanlčarjev v tem času padlo od 1,011,888 na 878,187. Te številke pomenijo tudi padec sa 1.84% v primeri s novembrom I. 1983. V zadnjem letu je brezpoeelnost med šeleinl-čarjl stalno naraščala in nlka-kegu izgleda ni, da ae bo položaj Izboljšal, Težka borba marksistov proti nacijem (Nadaljevanje ■ 1. itrant.) nusnosne kakor pa so blis pod Infamno Blsmarkovo represijo; tskrst smo prišli vsaj pred javna sodišča, danes Je pa vsak "šturmar" poosebljen zakon". Za sdruženje nemških komunistov in socialistov miss Ren-der ne vidi dosti upsnjs. Glavni vzrok temu Je, "ker Je v vrstah komunističnih delaveev radi o-hlapne organizacija mnogo policijskih šplonov in vladnih agentov, kar pojasnjuje, zakaj Je bilo toliko komunističnih voditeljev prijetih in zaprtih. "Kljub trmu, da so mnogi socialisti, ki žive v pregnanstvu v Prsgl in Parltu, za enotno fronto, so naši delavci, ki so aktivni v podzemskem gibanju, boja tega koraka, ker bi bilo njihovo življenje ispostavljeno še večji nevarnosti. Nekaj socialistov se Je sicer pridružilo Hitlerjevim četam z namenom, da dobe Informacije, velika večina Je pa aktivnih z reorganlzlranjem bivših članov strokovnih organizacij v tovarniška skupine." • O il<*galf>«'mi komunističnem gibanju je Tony Sender rekla, da ni tako močno kakor ga prikazuje Hitlerjev režim,!ki še vedifo strsši s Rusijo kakrtr je strašil prod puč«m H lem strašilom na-ciji prikrivajo pravi snačaj sva-jega režima. "Vsakdo, ki se ne strinja s vlado, je ožigosan sa ruskega boijševika." "Kadar so socialisti aretirani, čaaoplsje vasi«j zakriči. da ao bi-II prijeti boljS«*vlSkl agentjs. Kadar saplenljo "Hociallstlčfto akcijo", glasilo podzemskega gibati je, so v očeh Hitlerjevega časopisja to komunistični doku-mm ti. Ker |e Nemčija blizu He-sije, to boljševlško strašilo še veliko U»lj deluje kakor pa na (»rimer v Ameriki, kjer Je Rusi-js le sbetrskcijs." Kolfko je podremsklh gibanj v Nemčiji, nI nikomur točno sna-no Tudi aoriallstl «0 rsideljenl#. na več skupin, m«d katerimi akuplna "novega začetka" naj-)ut ja M to Nkupino sodeluje ta- . d! mlaa Kendrr, "Rnrlallstlčne akcije" je bilo lansko leto raade-Ijene nad dvs milijona Izvodov. ča sa delavce Je določrna na 80 f»4*ralr>#?e na uro, sa delavke pe 80 )« potrdil prsvllnosi volitev, pri , centov. Odredlis dalje nagiaša. katerih so se delavci Izrekli za Je to časopis majhnega fortnata \ da mora biti minimalna mrsda j Aaanriatfon of H!rr#t k Fleetrlc In tUkan ns tako finem papirju, Kapitan Relnertaen (aa aredl) hvalefao stiska roko tanlniku Wie«ei>«. k^sudsHu pemlfca višja v Ustih dlstriktlh. Mer Railway Kmployes kot svojo za-jds ga človek v stiski Ishko stla-New Vork. ki je prišel ne pomul, Iu* ee je ReiaerUeno* pernik HWo potapljal aa »Ibarnem a»orju druge industrije plačujejo višje Lf*pnico pri kolektivnih ob obali Nevefundlaadije. < * »»sede. I jan jih. poga-1 čl v uata In po8rs. Dokler se to ne zgodi, pe roma Is rok v PROSVETA mwwrm Bila je viaoka, nekoliko upognjena in njeno stisnjeno, od dolgega dela in moževih udarcev zdelano telo se je premikalo potihoma, vstran nagnjeno, kot v strahu, da zadene ob kaj. Širok, ovalen obraz, ves zgrbačen in zabuhel, so razsvetljevale — kakor pri večini ženskih iz predmestja — temne, nemirno tožne oči. Nad desno obrvjo je bila zasekana globoka brazda, ki je obrv pomaknila nekoliko kvižku in dozdevalo se je, kakor da bi tudi desno uho bilo višje; vse to se je v njenem obličju izražalo, kakor da bi zmerom plaino poslužala ... Iz njenih gostih temnih las so se bliščali aivi štraklji kakor spomenik težkih udarcev . . . Nekaj mehkega, otožnega in pokornega je bik) v njej ., • In preko lic ao ji lezle solze. — Počakaj, ne plakaj! — jo je tiho prosil sin. Daj ml vode. — Prinesem ti vode z ledom In ko se je vrnila, je bil že zadremal. Obetala je nekaj časa poleg njega in zadrževala dihanje. Vrč se ji je v roki tresel in led se je tiho zadeval ob kositar. Posadivži vrč na mizo je pokleknila pred sveto podobo in se zatopile v tiho molitev. Na okna so udarjali zvoki temnega, pijanega življenja. V temi in vlagi jesenskega večera je ječala harmonika, eden je glasno pel, drug Je robantil in kvantal, vmes pa so nemirno zveneli prepirljivi, utrujeni ženski glasovi .... Življenje pri Vlasovih je potekalo enolično, ampak mirnejie in bolj tiho kakor prej ln nekoliko drugače kot drugod v predmestju. Njih mali dom je atal koncem predmestja ob močvirju. Tretjino hiše je zavzemala kuhinja in mala čumnata, ki Je bila s tenko, ne prav do stropa segajočo steno oddeljena od kuhinje; mati je spila v njej. Ostali dve tretjini sta tvorili itirivoglato izbo z dvema oknoma; v enem kotu je stala Pavlova postelj, v drugem — miza in dve klopi, nekaj stolov, omara za perilo, na njej malo zrcalo, omara za obleko, ura na steni in dve sveti podobi v kotu — to je bilo vse. Pavel je v svojem življenju posnemal druge. Delal je, kakor gre mlademu fantu: kupil 41 je harmoniko, trdo srajco, svetlo ovratnico, galofte, palico in je bil na zunaj do pičiee enak drugim mladim fantom teh let. Zahajal je na zabavne večere, naučil se je četvorko In polko ln o praznikih je prihajal pijan domov; Žganje ga je zmerom hudo zdelalo — zjutraj ga Je bolela glava in zgaga ga je pekla; obraz pa je bil bled in prepaden. Nekoč ga je vpraiala mati: — Ali je včeraj bilo prijetno? Jezno in čemerno Je odgovoril: — Zelena bedal ... Vel so kot maline . . . Raje pojdem ribe lovit ... ali pa si kupim pu-Ako. Delal je pridno, brez zamud in brez kazni; molčeč je bil In njegove velike modre oči — kakor materine — so gledale nezadovoljno . . . Puško stnl kupil in tudi rib ni šel lovit, ampak čisto očitno je zapustil široko cesto, ki so po njej stopali drugi: vse redkejše je posečal zabavne večere, In četudi je o praznikih kam šel, ae Je vračal vselej trezen domov. Skrivaj, ampak ostro ga je mati opasovsls ln vldels, ds postajs njegov rjavi obras vse drobnejši, da gledajo njegove oči vse resnejše in da ae mu strogo stiskajo ustnice. Kakor da bi se neprenehoma hudovsl nad čem ali pa da bi ga bolezen morila! Prej so ga obiskovali tovariši, sedaj jih ni bilo več, ker ga ni bilo nikoli doma. mmšmmmm Mati je rada videla, da njen sin ni bil ostali fabrfški mladini enak; ko pa je opazila, da se krčevito in trdovrstno oddaljuje od enoličnega življenja — se je zbudilo v njeni duši čuvstvo plahega strahu. Seboj je prinašal knjige in izpočetka jih je akrivaj bral in prebravši jih je skril, (asi si je izpisal kaj iz knjige na list pafl08a in ga tudi skril ... — Ali si bolan, Pavluša? — ga je pogosto {spraševala. — Ne, zdrav sem I — jI je odvrnil. — Ampsk močno si shujšali — je dejala mati in vsdihnila, On je molčal. Malo sta govorila in le malo sta se vldels. Z jut rs j je molče popil čsj in odšel na delo, opoldne je prihaja) h kosilu in sta se pogovarjala le o brezpomembnih rečeh in potem je izginil do večerje. Zvečer se je skrbno umil, ju-iinal in potem dolgo bral svoje knjige. O praznikih je na vse zgodaj odhajal in se vračal pozno po noči domov. Znala je, da hodi v mesto, v gledišče, k njemu ni prihajal nihče iz mesta. Zdelo se jI je, kakor da bi sin zmerom msnj govoril, in hkrati pa je opazila, da js zmerom pogostejše upotrebljevsl novs, njej nerazumljive besede, s grobe in rezke izraze, ki jih je bila iz njegovih ust vsjena, je opuščal. V njegovem vedenju ss js pojavilo vse polno novih in zanimivih potez: gizdavoat je opustil in je bolj gledsl ns telesno snažnost In na čistost perila; prostejšs, spretnejše ln preprostejše se je gibal. Tako Je v materi zbujal nemirno zsnimanje. Tudi njegovo razmerje do matere se je izpremenilo: časi je sam po-s metel izbo, o praznikih si je sam postiljal in sploino ji je lajial delo. Nihče v celem pred-medatju nI Imel takih navad. Nekoč je pjrinesel podobo seboj in jo je pritrdil na steno: trije možje korakajo, v pogovor zatopljeni, lahko in bodro. — Kristus gre po svojem vstajenju v E-mavst — ji js razložil Pavel. Materi Je bila podoba vleč, ampak mislila si je: — Kristuss častiš, smpak v cerkev ne hodiš ... ------ ---- ♦ V Potem se je na stenah pojavilo še nekaj podob, in čez dalje več knjig je bilo na polici, ki mu jo je krasno izdelal tovariš mizar. Izba je postala prijazna. Vikal jo je in klical jo je "mama", ampak časih se je s kratkimi besedami obrnil do nje: — Prosim te, mati, ne delaj si skrbi, dsnes pridem pozno domov . . . To ji je ugajalo; nekaj resnega in krepkega je čutila v teh besedsh. Ampak njen nemir je rastel od dne do dne. Kič jasnejši ni postal sčssoms, smpsk zmerom ostrejše je zbadal srce a alutnjo neobičajnega. Od čaaa do časa se js v msteri zbudila lahna nezadovoljnost nad sinom in ai je mislila: — Drugi ljudje žive kot ljudje, on pa živi — kot menih . . . prestrogo . . . avojim letom neprimerno . . . čaaih Je miallla: .— Morda Ima dekleta? Ampak pohajanje z dekleti stane denar, on pa ji je dajal akoro vea avoj zaslužek. Tako so potekali tedni, meseci in neopaženo sta minuli dve leti tega čudnega, tihega so- še isto število milijsrd držsvnih dolgov (102) in ps — en milijon in sto tisoč priznanih brezposelnih. V tej sliki ne manjka ničesar, kar bi moglo povečati dvom v korist fašističnega gospodar-stva, ker je razumljivo, da pri teh brezposelnih siromašnost ljudstva od L 1323. ni manjša, in ker je razumljivo, da se s pomočjo fašizma'ohranjeni veleposestniški in industrijski kapitalizem nists utrdila v korist delavnega ljudstva, marveč le tako, da sta ga še bolj upregla in izkoriščala. Vendar pa tudi podrobni po-datki o uspehih in zaslugah fašističnega gospodarstva ne morejo mnogo izpremenitl temne njegove podobe. Tako je fašistična doba kazala nekaj časa ugodne denarne posle in dvignila na pr. hranilne vloge na dvakratno višino, od 24,684 milijonov v 1. 1922. na 50 mili/srd v L 1962. V to vsoto pa je bil že takrat vštet industrijski kapital. Podobno se precej izpremeni uspeh notranjih posojil, ako upoštevamo, kako so se vpisovsla ln to, da so jih podpisali kljub nasprotnim uradnim trditvam maloštevilni zavodi in zasebniki, interesenti za gospodarsko delavnost vlade. Drugače si nikskor ne moremo tolmačiti dejstvs, da je bilo 1. 1922. v Italiji sami samo 262,402 podpisnikov posojila, pri 40 milijonih prebivalcev. In v kolonijah celo samo 298 podpisnikov, a na samem Rhodosu 246. Ti podatki — niti v propagandni obliki za inozemstvo —■ ne govore o ugodni imovinski členovitosti litja, polnega nejasnih misli ln rastoče bojazni'. (Dalja prihodnji!.) Kezijaner: Fašizem in gospodarstvo i. * V preteklih letih, so se vrstila razprave o bistvu in izvoru fašizma. Pogled vaega meščanskega razreda Je bil obrnjen v faŠU z*m kot edino pot kapitalizma. !*ravo, reanično kritiko tega ab-aolutiatičnega barbarskega režima je podpiral dejanako Milno e-migrantski tisk. a še temu ae Je le prepogosto p<»znal vpliv fašl-atičm* miselnosti; poznala ae mu je vera v fažiz«*m kot državni si. stem. čeprav n« vera v Italijanskega ampak avoj, laatni — nacionalni fašizem. Ne v najmanj, ši meri je bila že zaradi tega vplita tudi organizirana sila emigracije — nemške in alovanake — v evropski politiki brez poma na. Izgubita je svojo udarno moč in svoj pomen že s tem. da s* je dsls speljati ns socialno isto stališče, kakršno zavzema fašizem. Tako t tdl siceršnja njt*na kritika in obUStha italijan. skega fašizma ninta imeli ponrr-na in pravega vpliva Oatali . vropaki meščanski tisk je vno to dobo koketiral s italijanskimi po. litičnimi ideali. Da fašia*m ni uporaben kot svetovni družabni sistem, tega si prav do zadnjih dni povprečni človek i)i znal pre-dočlti. Tako je ostala vaa emigracija na mrtvi točki ducela»o- samljena. Morala je počakati, da se pokažejo posamezni vidnejši sadovi fašizma, vidnejši nego je usoda naših narodnih manjšin, a katerimi je fašistična Italija poatopala sicer tsko vzorno barbarsko, da bi Že samo to postopanje moralo Evropi ln poštenim ljudem zadoščati za pravilno oceno in obsodbo vsega aiatema. Zadnji dve leti sta pa prinesli tr sadove fašizma, In sicer so se Izkazali us)M»hi fašizma na dveh vidnih poljih: kot fašizem nastopajoča politična gibanja ao se razširila v vseh državah ter prenesla njegove metode v vse dežele, da so se celo ponosni kulturni narodi seznanili a njimi neposredno; doma v Italiji pa se je |ki dolgih letih propagande fs-Aisem začutil prvič prisiljenega, da oda avojo g«>apodarsko bilanco. Fašizem po dvanajstih letih svojega obstoja že ne more več govorit i o svojem pomenu za bo-dočnost. ker tej nikoli ni bil vdan In namenjen. Nikjer nI več Ide-akiv. s katerimi je opravičeval svoje prve |>o!itične napake in zahteve. Pa tudi te aedanje bilance ne daje proatotoljno, marveč prisiljen. Predvsem je italijanski fašitem prisiljen odkriti svo. jo gtMpodarako državno bilanco, ki je bila v čaau svetovne goepo-darske krize še dvakrat vaina; še zaradi tega dvakrat važna, ker Je sedanja gospodarska politika večine evrupakih držav avtarki-stična in bi v tako neenotnem svetovnem gospodarstvu Italija lahko uspevsla tudi če bi bila socialistična in je že s tem glavni prvotni adut za patriotičnost (domoljubno* t) fašizma fclocela propadel. V tem smislu je razumljivo, da vsa sedanja italijan ska javnost zahteva od fašizma da poda svojo goa|KKlarsko bilan co ln da se je g. Mussollni odločil za to dejanje, čeprav nI videti, da bi bil jasno spoznal pomen te odločitve, ki utegne imeti dokaj težje posledice, nego ob-java navadnih državnih bilanc Objavljene številke o letošnjem državnem proračunu Italije s 4 milijardami dcflcita ie same govore jasno o gospodar skem neuspehu fašističnega si stema. Se razločneje pa pričajo U številke o težkih križih Itali je, če jih primerjamo onim številkam. ki jih je navajal proračun dotlej kot proiiagandno u-godne. . . . - Leta 1922 je znašal Italijanski drž. deficit 16.163 milijone lir. naslednje leto pa ga Je prva fa* šlstlčna vlada zmanjšala že na amo S,409 milijonov, v I. 19CM na aamih 825 milijonov, dočim prebivalstva, niti ne~o kakšnem zaupanju v fašizem. Nasprotno sledi iz teh številk dokaz, da je fašizem le Še povečal privilegije, ki jih je užival velekapital — na splošno škodo srednjih in delavskih slojev. In če ne bi imeli za dokaz tukaj navedenih številk, bi zadoščale za ta sklep že sama Mussollnljeva izjava, ki jo je prinesel letošnjo pomlad angleški časopis "Economist". Duce je v svojem govoru pojasnil naslednje: — V industrijskih in finančnih krogih nastaja od časa do časa nemiren občutek, da bi utegnil Mussollni postati socialist. On pa je v poslednjem govoru razdrl te bojazni. Zagotavljal je, da se ne bliža niti državnemu kapitalizmu niti državnemu socializmu. In sicer kljub temu <— pravi M — da so italijanski bankirji, finančniki, kapitalisti, industrijci in veleposestnki storili vse kar so mogli, da paženo njega in državo v državni.socializem. Vodili so slabo svoje posle in čim so težko prisluženi denar svojih vlagateljev zapravili, so zahtevali državne pomoči. Gotovo je s tem stanjem italijanskega velekapitala v zvezi vsa gospodarska delavnost dežele in tudi njena brezposelnost. Bahanje fašističnega propagandnega tiska, da je fašizem odpravil stavke delavstva, ko jih je bilo že v 1. 1920. nad 190 ln so obsegle nsd en milijon stavkujo-čih, je pričo sedanjega števila brezposelnih prsvs farsa. Hvala z modernizacijo in racionalizacij jo podjetij pa Je več ko nepotrebna, ker sta se ta dva procesa izvršila v vseh državah, nekod le še neprimerno bolje ko v Italiji Podobno je s kmetijsko delavnostjo dežele. Žitni pridelek je pod fašizmom s tako zvano "žitno bitko" napredoval od 46 milijonov stotov is prvih let po vojni na 71 milijonov v letu 1929 Izboljševalna dela so obsegla doslej 1.600,000 hektarov zemlje stroški sedem milijard lir. od ka terih Je krila država S milijarde Desettisoči rodbin so dobili tem svoja zemljišča. Novega go zda je oskrbel fašizem 88 tisoč ha. očistil 25 tisoč ha. To so glavne zasluge sa kmetijstvo. Fašizem je uporabil skupno za javna dela v letih 1925 do 1902 že 28 milijard lir. Zgradil Je dokaj novih cest, železnic, vodovodov itd. Toda vse to bi morsls v Italiji storiti katerakoli moderna vlada in bi to tudi zelo verjetno lahko storila, posebno ako bi izvedla znani načrt pregnanega gospodarskega strokovnjaka Je ! ljudske stranke. Migliolija. Fa-iz-1 šistični način teh del ima razen le nepopravljivo napako, nekaj let primanjkljaj sploh glnll In ga Je šele svetovna kriza I tega pognala znova v 504 miljone In j da imajo od njega trajno korist končno izenačila i onim iz pred- večinoma "signori" veleposest fašizma, letos pa celo vrgla v še nlki Itd., ne pa delavni sloji, ki hujše težave, ako upoštevamo.' so.U dela a svojimi žulji izved-da je fašisem med tem umetno 1 H. Posebno vsa za turiste na-dvignil liro na dvakratno vred-1 men jena nova gradbena dela In nost K temu je pripomniti le ie razkošna zdravilišča imajo za dejstvo, da ima letos Italija tudi 'ljudstvo le posredni pomen za služIta in ne uživanja ostslih koristi. Se bolj pa moremo to dej-stvo preceniti, če upoštevsmo, da so delali pri teh načrtih de-avci, ki so postali nato spet brezposelni, a so prejemali podporo le šest tednov, na kar jih država prepušča njih rodbinam i opravičilom, češ, da so v Ita-iji rodbinske vezi za to še dovolj rdne, trdnejše kot v drugih državah. Razmere italijanskega ljudstva pa postajajo od leta do leta slabše tudi še zaradi naraščaja prebivalstva, ki nima zaradi svetovne gospodarske krize več pravega odtoka, dočim so padle pošiljke denarja prejšnjih izselni-cov. Poskusi novih izseljevsnj se fašizmu niso obnesli. Razočarala je tudi selitev v nove kolonije. Kolonije so bile prav za prav neuporabne za nove naselbine in je bilo za najmanjši uspeh potrebno le mnogo dela in investicij*' pa tudi mnogo kazenskih ekspedicij proti domačemu prebivalstvu (Arabcem), ki jih u-radna Italija imenuje najraje roparje in upornike. Ko bodo ta dela izvriena pridobi država o-zemlje za 500 tisoč novih nase ljencev. Gotovo je bila zanemarjenosti kolonij kriva stara Italija in je falistična vlada prevzela tu težko nalogo. Toda, ali moremo reči, da je fašizem res zagotovil državi vse to ozemlje gospodarsko korist? Doslej je resnica baš nasprotno — Italija je imela s kolonijami ogromnih stroškov, koristi pa neprimerno malo. Govoriti more o koristi za bodočnost, ki pa je prav daljna bodočnost in ni zelo gotovo, da ostanejo dotlej te kolonije Italiji. Dejansko se je fašizem učil gospodarsko glede kolonij od Francije. Toda ta ima v Maroku vse drugačno politiko, omogoča kulturni razvoj dežele v me ščansko-demokratičnem smislu, pridobiva domačine z mirnejšo penetracijo. Zato so uspehi Francije večji. Italijanom je ugodnejša izselitev tja nego v italijanske kolonije. Zunanje politično pa so seveda vse te posesti malo varne in sedanje gmotne žrtve zanje prevelike. Sam fašizem je dokaj zmanjšal svoj prvotni načrt. Ostane tudi to njegovo delo le skromen u speh, ki bi ga lahko opravila katerakoli parlamentarna vlada, tembolj, ker je pretirana zavo-jevalna politika fašizma zavedla Italijo v zaostritev kolonialnih sporov in je s temi cilji v zvezi pretežno povečavala vojaške naprave. 'Primer te zavojevalne politike je laška avantura s pro-tektoratom nad Albanijo. Pri vseh velikih gospodarskih podvigih je fašizem pokazal, da je veliko prevelik strateg in milita-rist, imperialist, da bi mogel gospodariti racionalno. Inozemstvo je kljub gospodar skim trikom, s katerimi se je popravljala italijanska bilanca, dobro poučeno o teh neuspehih. Velik pomen pripisujejo dejstvu, da je fašizem zmanjšal obtok denarja, in sicer z deflacijo od 21 milijard lir v letu 1926 na 12.7 milijard v letu 1934. Kajt deflacija se je izvedla ne da b se bil zmanjšal zaklad zlate pod lage. Dvigal se je s tem trajno padajoči tečaj lire, posledica pa so bili bankroti. Ti so se pomnožili od števila 1700 iz leta 1921 na 21,300 v preteklem letu. Padle so delavske mezde, ki so bile še 1. 1928 povprečno 2 liri ns u-ro. znašalo je to povprečje še leta 1932 dnevno v industriji 17 lir ter padlo doslej na dnevno povprečno mezdo 12 lir. V istem času pa je število uradno brezposelnih poskočilo z vsote 439,-200 na 1,108.550 ter skupno pol zaposlenimi na 1,800,000 Zaradi deflacije se je zmanjšala proizvodnja skoraj veeh strok Napredovale so industrija umetne svile, svtomobilsks in hidro-električna. Tudi te industrije pa so vidno že dosegle višek in si velekapital ne obeta od njih dobička. Zato se je pokasai znovn v I. 1934 beg kapitala Is Italije. FašistiČns vlada Je morala načeti tudi zlato rezervo, Itf je padla i 81* milijonov na 6 pičlih milijard lir. . Kakor poroča Anglež Kitli, je padla trgovinska bilanca od 44 milijard leU 1925 na 15.5 mili-jard v letu 1988. Vzroki ao valorizacija lire in padec cen. Vojni deficit državne bilance se je mogel snižati v teh letih samo na 14 s 17 milijard. Dolgovi države PONDELJEK, 14. JANUARJA —Padaratad P i« tur« " Nad 90,000,000 delavcev se je udeležilo zadnjih volitev v Sov. jetskl uniji, pri katerih so izbrali svoje zastopnike v krajevnih sovjetih. pa so se celo povečali od 85 milijard v letu 1928 na 93 v letu 1984, leteči dolg od 1.6 na 10, notranji dolgovi na 16, pri narodni banki na 9. Narodni skupni letni dohodek se je v zadnjih petih letih znižal od 100 na 60 milijard, sami davki so vzeli ljudstvu od tega 34 milijard. Brez javnih del v prav astronomskih ismerah bi ta sistem Že davno propadel. Splošno je italijanska industrija Um, kjer leta 1923. Se slabše so razmere v kmetijstvu, kjer so zaradi nizkih cen mezde skrajno znižane, Znane so italijanske kupčije z Avstrijo, kamor prihaja laško žito za golo kritje prevoznih stroškov, dočim v Italiji ljudstvo gladu je. Vse to gospodarjenje se sklada samo s principom: močni naj žive, slabi potonejo. Število brezposelnih kmetijskih delavcev znaša 338 tisoč. Vjema se s tem načelom tudi državno kreditiranje denarnih zavodov in subvencija 300 milijonov lir za trgovinsko mornarico. Pota italijanskega gospodarstva pod fašizmom so torej bila doslej deflacija, eta-tizacija, eksploatacija v zvezi države z velekapitalom, kar pomeni za ljudstvo toliko, ko avtarkijo z nižjim življenskim standardom. V deželi, kjer vlada neomejeno birokratična hierarhija, tudi ne more iti razvoj drugo pot, ko pot poslabšanja razmer za ljudstvo. Siromašna dežela postaja še bolj siromašna. Fraze o novem državljanskem redu—kor-porativnem — je fašizem že davno zavrgel. Ljudstvo še danes nima besede. Tako je naprimer v sindikatih vpisana doslej komaj ena četrtina vseh zasebnih nameščen/cev in polovica vseh delavcev. Njtm določuje mezde hierarhija. Plače so padle v letih 1929 do 1932 za 35%, cene živil v istem času le za 22%. Da se poslej ob pritisku brezposelne armade razmere niso izboljšale, je več ko razumljivo, Vse te težko-če povzročajo leto za letom rastočo notranjo krizo fašizma samega. V poletni sezoni je padlo število brezposelnih samo za 200,000. Videti je, da se je fašizem trudil samo dopolniti in preobraziti kapitalizem — piše bivši minister dr. M. Grol. Enotnega pojmovanja problemov fašizem nima. 2ivi od idej, ki jih je podedoval od parlamentarizma. Nastopi kot režim gospodarske ob- nove, končuje S£ pa z utesnitvi, jo gospodarskega življenja. Brezglava fašistična politika v vprašanjih narodnih manjšin, notranje politike in zunanje polil tike je potrebovala za svoj polom samo še pečat svoje gospodarske neupravičenosti. V svetovnem merilu pa je Italija pri-mer, poučen šolaki primer, za narodno - in mednarodno škodljivost fašističnih metod in sistemov. S fašizmom je tudi hkratu obsojena vsaka reakcfja, ki hoče v našem času s terorjem in lažmi preprečiti kulturni razvoj drui-be. Za vso emigracjio in narod: ne manjšine postaja gospodar-ski polom fašizma zaključni nauk, da po fašistični poti ne more Evropa rešiti našega problema, kajti sistem, ki leze nujno navzdol, ne more postati socialno in nacionalno pravičnejši. —Iz Jadranskega koledarja. V\\\v> lk\T/\, 1 OFFICE ŽE 14 LET v SREDIŠČU mesta. Nsia pssrtsut: ZSnji, zlati krtu n mr CENE ZELO ZMEENE. Uradno ur«t 8:10 do t:>0 -- SM. RmtIimi mt 32 6 S STAT » S T I Opposlts Pavls Stara. Žd rlosr | Ako nameravate iti v Jugoslavijo MbJ Mtalti ■ wa Him • »rJalklH Franck LI akapraaalai pinlk.B "ILE DE FRANCE" 19. januar ja^—9. februarja 2. marca "PARI S" 9. marca—30. marca Hitra niajt. Iivratna K rama kabina trntjafa rurWi m to ali i tiri mk*. Svatavaa-anana fraa-Maka kaklaja. Vina m aarrlra prarfa prt raakt )a*<. Vata prtlja«. palaj« ■ Vami da cilja. Za aaSalJaa pajaaalla ia vama llatto pilita nai . LEO ZAKRAJSEK General Travel Barvica, I se »02 Eaat 72ad Strast New York Cltjr SLOVENIC PUBUSHIN6 CO. Travel Bo res u 216 Weet 18th Street New York Citjr SrenetiaOns na ■ a a ■ n)n ■ a a a ■ a aa s.U i TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt »padajoča dela Tiska vabila za vesclice in shode, vizitnice, časnika knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatske* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugi* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanlla daje vodstvo tiskarne Cene smerne, aaijsko delo prva vrste Pilita po informacije na analov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENV1 Telefon Kockwell 4*04 CHICAGO, IUa Tam se dobe aa 3