It 164
usi trdijo, da so vrgli ob ojepru nacije 20 milj nazaj
anška poročila zatrjujejo, da zračna sila operira pred pehoto na poti od Smolenska proti Moskvi. Finske čete so samo še 60 milj od Leningrada.
; Rusko vrhovno poveljstvo javlja, da je rdeča armada pognala jPcVz več strategičnih postojank ob reki Dnjeper v smeri od lenska in da je ruska armada na več krajih prešla čez reko.
zatrjujejo, da: se vrše vroči boji posebno na severni fronti, [prodirajo Nemci proti Leningradu in na osrednji fronti, kjer 0ijo Rusi pohod nemški armadi proti Moskvi.
-----— Nemško vrhovno poveljstvo
; da je obtožila 29 Jalistov zarote proti eriški vladi
Paul, Min. — Federalna a Porota je danes obtožila lSeb, da so krivi zarote za !rat ameriške vlade. Obtože-' vsi člani socialistične de-»p franke. To je največji P1, ki ga je napravila ameri-pada v mirnem času proti ratnemu elementu, 'tožba se glasi, da so name-1 zarotniki vprizoriti obo-i° rev°lucijo proti ameriški r kadar bi bil čas za to zrel. ^ev0iuciji naj bi se pridru-«elavci in farmarji.
, Je l)ravi obtožba, da so Jah priti člani socialistične JfSke franke na odgovorna
* v ameriški industriji, k 'portaciji, V rudnike, k les-OUstriji, paroplovbi in dru-
1» Tam naj bi ti ljudje na-rjali druge delavce, da se 'Pridružijo v revoluciji, elementi so se pripravljali fledu ruske revolucije iz le-in so dobivali svoja na-'a v Mehiki od ruskega revo-narja Leona Trockija. 'ezni okrajni pravdnik trdi, So obtoženi člani General ers unije št. 544 iz Minne-lSa> ki je pre(j enim mese-zapustila A. F. of L. in se ružila CIO.
Naglo avanziral
Križman, ki se nahaja fahomi pri ameriškem le-koru šele dva meseca, " včeraj povišan od prosta-¥ narednika. Čestitamo,
i; ' Če boš napredoval ta-iagl°. boš kmalu general.
dragoceno življenje
"astvo clevelandskega žo-etnega teama Indians je ll°valo življenje svojega |c» za $200,000. Tako viso-' 1 še noben igralec zava-
je še vedno jako kratko s poročili in samo poroča o stalnem prodiranju armade na ruski fronti. Vendar Berlin poroča, da so nemške čete že zavzele Novgorod, 100 milj južno od Leningrada in da so na tem, da zasedejo železniško progo Le-ningrad-Moskva.
Nemci trdijo, da so zvedeli od ruskih ujetnikov, da je bil ustreljen ruski poveljnik v baltiških provincah in 10 častnikov njegovega štaba, ker so baje prezgodaj prepustili te kraje nemški armadi.
Iz sevei-ne fronte se poroča, da so Finci prodrli 40 milj daleč na rusko ozemlje južno od jezera Ladoga in da so samo še 60 milj od Leningrada. Tukaj zdaj čakajo, da se nemška armada približa od zahoda in od juga, nakar bodo udarili s treh strani na Leningrad.	V
Tukaj poveljuje ruski armadi maršal Vorošilov, ki ima v skrajnem slučaju možnost za umik samo proti vzhodu. Kakor izgleda, prodira nemška kolona južno od Leningrada proti vzhodu, da bi prestrigla pot Vorošilovi armadi.
Sovjetska vlada zanika selitev iz Moskve
Moskva. — Sovjetska vlada se ne namerava seliti iz Moskve in tudi ni nasvetovala inozemskim diplomatom, naj zapuste Moskvo, zatrjuje ruska vlada. Iz Berlina se je pred par dnevi javljalo, da sta angleški in ameriški poslanik že zapustila Moskvo.
Sporazum pri White Motor
Sinoči je prišlo med zastopniki unije in zastopniki White Motor Co. do začasnega sporazuma pred narodnim posredo valnim odborom v Washingto nu. Pogoji ne bbdo dani v javnost, dokler jih lokalna unija ne odobri.
zadržuje novo pot skozi atenahl, menijo državljani
ni dodelek, da se zgane in začne graditi cesto. Izbran je bil poseben odbor, ki bo šel v Columbus do governerja, med temi sta tudi župana Blythin in Sims
Nekateri trdijo, da se državni cestni oddelek ne more odločiti ali bi gradil cesto ob NYC železnici do 140. ceste, ali bi jo gra dil ob jezeru do 152. ceste. Pre bivalci Bratenahla so večinoma za to, da se cesta zgradi ob železnici, ker bi šlo delo hitreje od rok, kot če bi zasipali jezero. Senator Wm. M. Boyd trdi, da je legislatura odobrila denar za ceste in da je zdaj ležeče na zainteresiranih skupinah, da dokažejo governerju, kje je cesta . najbolj potrebna.
Laže, laže, laže!
Večjega lažnjivca ni na svetu kot je, Hitler. Taka goflja lažnjiva! Ali veste, kakšno si je spet kar na vsem lepem izmislil? Zdaj ta nemarnež trdi, da prihaja redno vsak dan, po ena ladja iz Amerike v Alelc-sandrijo, Egipt, s potrebščinami. Da se le more tako zlagati, ko vendar vsak ve, da ne samo ena ladja, ampak dve prihajata.
NAJNOVEJŠEVESTI
LISBONA, Portugalska.—Nemški poslanik je zagrozil portugalski vladi, da če bo Anglija ali pa Amerika zasedla Azorske otoke, da bo Nemčija takoj zasedla Portugalsko.
LONDON.—Daily Express je prinesel danes vest iz Stock-holma, Švedska, da bo Nemčija v teku 48 ur prekinila diplomatske odnošaje z Zed. državami. RIM.—Italijanska vlada je obvestila National Broadcasting družbo, da se ameriški radijski poročevalci odslej ne bodo smeli več posluževati italijanskih radijskih postaj. BERLIN.—Nemška zračna sila je doslej uničila Rusom 7,182 bojnih letal. (Rusija je imela vseh letal v začetku vojne 7,000, torej so jih Nemci uničili 182 več, kot so jih Rusi imeli, kar morejo izvesti samo naciji. Op. ured.) RIM, 15. jul.—Nemški bombniki so v Sueškem prekopu potopili nek parnik in tako napravili prekop neploven. NEW YORK—Nemška diplomacija je obvestila japonsko vlado, da bo nemška armada okupirala Moskvo 20. julija.
-o--
Vlada se boji, da bo manjkalo premoga Washington. — Tajnik notranjih zadev, Ickes, naznanja, da vsa znamenja kažejo, da bo letošnjo zimo primanjkovalo premoga. Za to bojazen je več vzrokov. Prvič je narasla zahte va po premogu za 10%. Spomladi je bila radi stavke zmanj šana zaloga premoga za 58% in tretjič pa primanjkuje železniških voz, ker so zaposleni pri obrambeni produkciji. Vlada bo v kratkem izdala na narod apel, naj se preskrbi s premogom sedaj, da se bo jeseni in na zimo nekoliko olajšalo prevoz.
-o-
Bil je lep uspeh Včeraj se je vrnila iz obiska v Eveleth, Minn., Albina Novak, ki je posetila prvi Zvezin dan pod pokroviteljstvom 19 podružnic iz države Minnesote. Poroča, da je bila čudovito lepa udeležba od strani vseh podružnic iz železnega okrožja kakor tudi občinstva v splošnem ter je bil vsestranski uspeh. Za prihodnje leto se bo pa pripravila naselbina v Ely, Minn., kjer bo podružnica št. 23 gostiteljica vseh drugih podružnic v državi. Enaki tabori so velike vrednosti za članstvo in v reklamo organizaciji. To poročilo smo z veseijem vzeli na znanje v nadi, da bo vsako leto še večji uspeh.
Sinko je! Družini Mr. in Mrs. Louis Kushlan, 816 Alhambra Rd. so prinesle vile rojenice 10 funtov težkega sinkota. Mr. Kushlan bo prihodnji mesec dokončal triletno službo v armadi Strica Sama čestitamo!
Roosevelt zahteva večjo armado za Ameriko
Tako "odrešuje" Hitler Evropo
Zed. države imajo zdaj najmanjšo armado izmed vseh držav na svetu.
Ta strašna slika kaže, kako grozovito so postopali Nemci pri okupaciji v Jugoslaviji. Obešali so moške in ženske, če so se količkaj protivili "novemu redu," ki ga vsiljuje Hitler po vsem svetu. Slika je bila utihotapljena iz Jugoslavije v Jeruzalem in od tam prinesena v Ameriko. Kot vidimo, so Nemci obešali naše ljudi kar na pokopališčih, da so bile žrtve bližje groba. Na sliki vidite nemškega častnika, ki je stal na straži, da ne bi kdo obešencev rešil.
ENOLETNIKI NE SMEJO šE DOMOV
Jeklarna se hoče pobotati z unijo
Wa^hiilgtyn. -a IteipubUe Steel Co. je pripravljena, da prizna v vseh "svojih 15 podružnicah organizacijo CIO kot zastopnico delavcev, ako unija dokaže, da je večina delavcev v dotični tovarni od te unije. To se bo pro-našlo na ta način, da bo unija prinesla v tovarno imenik članov, ki ga bodo primerjali z liste delavcev v tovarni.
Za manjše vodne račune
Councilman Edward Pucel iz 10. varde je vložil v mestni zbornici predlog za spremembo mestnega čarterja v toliko, da se naprava za čiščenje odvodnih kanalov plačuje iz, mestnega stro škovnega sklada. Stvar naj bi bila predložena volivcem jeseni. Abo bodo volivci to sprejeli, bo odpadel izreden asesment na vodne račune.
Pogreb Eli Keseriča V četrtek ob 8:30 se bo vršil pogreb Eli Keseriča iz Grdino-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja na Superior in 36. St.
Anglija bo dobila vse i ladje in letala v francoski Siriji
Vichy, Francija. — Glasom mirovne pogodbe med Anglijo in Francijo, mora Francija odstopiti Angliji vse ladje, ki se nahajajo v sirskih teritorialnih vodah, vsa bojna letala in gotov vojni material.
Francoskim vojakom, ki so se borili pet tednov proti angleški okupaciji, je bilo dano na prosto voljo, ali se .pridružijo svobodnim francoskim četam pod generalom de Gaulle, ali pa se jih pošlje domov v Francijo. Angleško poveljstvo je pustilo orožje francoskim častnikom in podčastnikom. Francoska af-mada je smela tudi obdržati vse prenosljivo orožje, kot topove, strojne puške, in tanke.
V torek je angleška armada vkorakala v Beirut, drugo največje mesto v francoskem Leba-nonu.
Vabilo na sejo
Društvo Cerniško jezero št. 59 SDZ ima sejo v četrtek zvečer v navadnih prostorih.
Kanadčani bodo dobili manj gazolina
OTTAWA.—Kanadska vlada je odredila, da se tekom tedna od 7 zvečer pa do 7 zjutraj ne sme prodajati, prevažati ali dajati avtomobilistom gazolina ali olje. Ob nedeljah bodo pa zaprte gazolinske postaje ves dan. Poleg tega se je podražil gazolin za 1. cent in nihče ga ne more kupiti na kredit.
-o-
Listnica uredništva F. Z. — Sedanje meje v Sloveniji nam niso znane. Enkrat se poroča tako, potem pa zopet drugače. Najnovejše poročilo pravi ,da sta Nemčija in Italija določili svoje meje, ki so v Sloveniji iste, kot so bile med Jugoslavijo in Italijo, ičie je to res, potem je vsa Slovenija pod Nemčijo, a Primorska je ostala še nadalje pod Italijo. Drugega nam ni znanega. Pozdrav!
nemci ne marajo sedeti pri isti mizi z italijani na ladji
New York, 15. jul. — Danes ob 5:30 je odplula iz newyorske-ga pristanišča ameriška ladja West Point, ponos ameriške trgovske mornarice. Zarezala je morsko gladino proti Lisboni, Portugalska, kamor vozi nemške in italijanske konzularne uradnike, ki jih je ameriška vlada izgnala iz dežele kot nezaželjene tujce.
Parnik bi bil moral odpluti ob treh popoldne, toda so ga zadržali, ker je bilo na potu z letali iz San Francisca 16 nemških konzularnih uradnikov, ki so za. mudili japonsko ladjo. Med temi je znani Fritz Wiedemann, ki se je zadnji trenutek odločil, da bo potoval na Portugalsko, ker ni mogel na Japonsko.
Toda ker niso dospeli do 5:30 je parnik odplul brez njih. Ko
so kmalu nato prišli v New York, jih je, ameriški rušilec naglo odpeljal za ladjo.
Kot se poroča nemški uradniki popolnoma prezirajo italijan. ske, s katerimi potujejo. Noben Nemec se ne mara vsesti k tisti mizi, kjer sedi kak Italijan.
Da ti izgnanci dobro vedo, da gredo domov v deželo pomanjkanja, priča dejstvo, da je eden izmed njih nakupil blaga za 16 oblek in kupil zraven vse potrebno, kot gumbe, šivanke, sukanec, podlogo in drugo.
-o-
Zelo važna seja V petek večer ob osmih bo seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. Vsi člani in članice, brez fzjeme, so pozvani na to sejo, ki se bo vršila v Tur-kovi dvorani.
Ljudje ubogajo
Policija, ki je začela včeraj dajati tikete neubogljivim pešcem pravi, da je videti sodelovanje od strani ljudi. Policija je bila razpostavljena po najbolj prometnih cestah v mestu, pa je do petih popoldne dala samo 50 tiketov. Prvi dolar je plačal na policiji neki William Saunway, ki je šel preko Euclid avenije med 6. in 9. cesto.
Požar na Igu Mrs. John Sušnik. Močilnikar. jeva iz Iga, je dobila od doma žalostno novico, da je 15. maja pogorelo petim posestnikom sko-ro vse. Prizadeti so Platnarjevi, šlosarjevi, Struklevi, Levčevi (sedaj Močilnikarjevi) in Resni-kovi.
Prehitro vozijo
Promet na cesti ob jezeru je vse prenagel, trdi councilman Edward Pucel iz 10. varde, ki je naročil prometnemu komisarju, naj dene po eno signalno luč na 40. in 55. cesto.
Dospel na počitnice Iz Washingtona, D. C. je dospel k svojim staršem na Gid-dings Rd. na 14 dnevne počitnice William Gornik. V prestolici je zaposlen pri trgovski komisiji.
Washington, 15. jul. — Predsednik Roosevelt je danes izjavil, da je nevarnost, da se razbije komaj začeta porast ameriške armade, zato mora kongres storiti potrebne korake, da se obdrži enoletnike in narodno gardo še nadalje v vojaški službi.
Dalje je prišla od predsednika zahteva, da Kongres odpravi določbo, ki določa najvišje število ameriške armade na 900,000 mož naenkrat. Predsednik je izjavil, da je v postavi za obvezno vojaško službo točka, po kateri se enoletnike lahko obdrži v armadi, če kongres razglasi to za potrebno radi nevarnih časov, ali pa če spremeni tozadevno postavo. Pod to določbo so prišli novinci v armado in če kongres te novince obdrži še nadalje v armadi, ne bo s tem prelomil svoje besede, je rekel Roosevelt.
Na kongresu je ležeče, je rekel predsednik, če naj se armada v takih časih zmanjša, ko imamo še vedno najmanjšo armado izmed vseh držav na svetu.
Tozadevno je pisal na kongres pomožni vojni tajnik Patterson, ki je poudarjal, da je uspeh nemške armade vse od Avstrije pa do Rusije prisojati le dejstvu, ker se zdaj podjarmljene dežele niso pripravile za napad. V vsakem slučaju so vrgli Nemci ogromno vojaško silo proti nepripravljeni armadi. Zato se mi ne smemo igrati z varnostjo našega naroda.
Načelnik generalnega štaba, general Marshall je izjavil pred senatnim vojaškim odsekom, da je potrebno obdržati enoletnike in narodno gardo še nadalje v armadi, toda svetuje pa, da se pošlje take, ki so stari 28 let ali več domov potem, ko odslužijo eno leto, ali pa še prej.
-o-
IZ NAŠIH NASELBIN
Rock Springs, Wyo. — Pred dnevi je tu umrla Katarina Lu-žar, stara 66 let in rojena v Šut-ni pri škofji Loki na Gorenj-kem. V Ameriki je bila 31 let in tu zapušča moža, sina in dve hčeri. .
-o-
Obisk iz Chicaga
Mrs. Antonija Blatnik iz Chi-caga, po domače Muharjeva iz Prevalja pri Hinjah, je dospela s svojim sinom Edwardom na obisk k sorodnikom v Cleveland. Ustavila se je pri družini Mrs. Mary Skufca, 3708 E. 77. St. ter pri družini Mr. in Mrs. Martin Zupančič.
Tudi napredek
Slovenski kontraktor, Mr. John Vrh, 22676 Ivan Ave. je včeraj dobil nov traktor za kopanje kleti pri novih hišah. Mr. Vrh ima kompletno opremo za take vrste delo, traktor, konje, truke in vse drugo, kar spada zraven. Podjetje rojakom prav toplo priporočamo.
Zadušnica
V četrtek ob pol sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojno Jennie Skerl ob priliki šeste obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
AMERIŠKA If "DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
164	CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JULY 16, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV,
!L maJu lanskega leta smol J °Vali ^ $4,500,000, s ka-
led iarjem naj bi se zgradL druglmi tudi novo pot
fsila8100 Bratenahl- Pa kak" de!dJe takrat za tiste
^va °VOr^i so nam, da ima od J^Pravljenih $10,000,-' 11 kar K kega davka za ce" domo h porabila	če
C se u iaS0Vali za bonde. Pa
je Od t U in nagl° volili
■sna m- at pa vsa ^var
i ^naw je tak, da zju-P Poldne, ali ob nedeljah ™ ni mogoče skozi
£JB?*e odločili državljani |7 Bratenahl, da bodo šli na > m pritisnili na drža^?^
r t
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
<4a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 7a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year (J. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
BESEDA IZ NARODA j
I ' — » • » « » » » «■» «	■-■ *	m m m m .	«--«-«,
83
No. 164 Wed., July 16, 1941
Ali bodo boljševiki plačali za umor ruske carske obitelji?
V četrtek bo minilo 23 let, kar so ruski boljševiki zločinsko pomorili rusko carsko obitelj. Vsi oni, ki so bili direktno v zvezi s tem negnusnim činom, so storili žalosten' konec. Ali je zdaj usoda za petami tudi boljševiški vladi v Moskvi, ki ima na vesti sto tisoče umorov ruskih intelektualcev, vojaških činovnikov, delavcev in kmetov?
Prav te dni se odigrava na ruski zemlji krvava drama, o katere izidu danes ne more nihče prerokovati. Toda ker bo te dni minilo ravno 23 let žalostnega konca ruske carske rodbine, naj seznanimo naše bralce s to tragedijo od vsega njenega početka, pa do samega konca, ki se je odigral v kleti neke hiše v Ekaterinburgu v Sibiriji o polnoči med 16. in 17. julijem 1918.
Nikolaj Romanov, zadnji ruski car, je bil rojen 18. maja 1869 kot potomec ruske carske dinastije, ki je vladala Rusiji od 1613. Vse njegovo življenje mu je svetila neprijazna zvezda. Že po naravi je bil omahljiv in nezanesljiv, k čemer so mnogo pripomogli razni žalostni dogodki tekom njegovega življenja, največ pa ga je potrla in odtujila javnosti neozdravljiva bolezen njegovega edinega sina, carjeviča Aleksija.
Ko je bil še mlad mož, je obiskal japonsko, kjer ga je ranil s sabljo nek japonski patriot. Poročil se je leta 1894 in sicer ob smrtni postelji svojega očeta, carja Aleksandri lil. Kronanje se je vršilo istega leta in ob tisti priliki je bilo do smrti pogaženih v gneči kakih 3,000 gledalcev, ker ni policija skrbela za red, ko so delili med ljudstvo bogata carska darila. To je bilo slabo znamenje za mladega carja, še bolj pa ga je oplašilo, ko se mu je pri kronanju odpela carska verižica na prsih in padla na tla.
Te nezgode so tako vplivale na carja, da je postal molčeč in popolnoma brezbrižen za državne posle. To je znala pa spretno izrabiti njegova žena, Aleksandra Fedorovna, bivša nemška princeza, ki se je začela vtikati v državne zadeve in ki je nasprotovala celo v zadnjem trenutku, ko se je že majal carski prestol, da bi dala ljudstvu kake ugodne olajšave. Nekateri trdijo, da je bila prav carica kriva tragičnega konca ruske carske obitelji.
Pred svojo poroko je bila carica zelo dobro vzgojeno dekle. Po materini strani je bila vnukinja angleške kraljice Viktorije. Tudi v prvih letih zakona, ko je dala življenje štirim dekletom, je bila še dosti vesele narave. Ko je pa leta 1904 rodila prestolonaslednika, carjeviča Aleksija, se je značaj carice popolnoma spremenil. Carjevič je bil namrfeč neozdravljivo bolan na krvavljenju. Za vsako najmanjšo rano bi bil izkrvavel do smrti.
Carica je zdaj začela skrbeti samo za tega slabega otroka. Postala je kot obsedena v ideji, da mora ohraniti prestol in oblast zanj. Zato je nasprotovala vsaki koncesiji ruskemu narodu, ker je mislila, da bo s tem imel njen sin kot bodoči car manj oblasti. Ubila si je v glavo, da mora postati njen sin tako slaven, kot je bil njegov prednik car Peter Veliki.
Car Nikolaj je postal popolnoma orodje v rokah svoje žene tako, da so celo zmernejši elementi uvideli, da bo treba tega slabiča odstraniti s prestola.
Ker vsa zdravniška veda ni mogla pomagati carjeviču, se je vražjeverna mati obrnila do sleparjev, ki so ji govorili, da bo mogoče carjeviča ozdraveti edino z nadnaravno močjo. Med temi je bil najznamenitejši sibirski menih Razputin, ki je kmalu zadobil pri carici popolno zaupanje. Njegova beseda je bila postava in Razputin je bil, ki je v tistih letih vladal Rusijo potom carične volje. Trdi se, da je Razputin izvedel separaten mir z Nemčijo in da so nemški vohuni v Petrogradu na carskem dvoru zvedeli, da se vozi angleški admiral Kitchener na gotovi ladji v Severnem morju, katero so Nemci potopili z vso posadko in admiralom vred.
Med ruskim narodom je začelo vreti. Na 16. novembra 1916 je vodja liberalcev, Miljukov, javno ožigosal carico. Na 30. decembra je ruska aristokracija vprizor.ila zaroto, da se odstavi carja Nikolaja. Princ Jusupov je ustrelil Razputi-na, toda ostala zarota se je izjalovila.
Leta 1917 je bilo čutiti nezadovoljstvo po vsej Rusiji. V Petrogradu so bile protivladne demonstracije na dnevnem redu. Car se je nahajal takrat pri armadi v Mohilevu, a carska družina v carskojem selu, 15 milj južno od Petrograda.
Na 9. marca je bila razglašena v Petrogradu generalna stavka. Poklicano je bilo vojaštvo, ki pa ni hotelo streljati na ljudsko maso. Drugi dan so se raznesle vesti; da so vojaki zaprli več svbjih častnikov. Predsednik dume (državnega zbora), Rodzianko, je brzojavil carju, da se ne bo vzpostavil red v deželi, ako ne dobi narod ustave.
Car Nikolaj se je posvetoval s carico ter na 12. marca odgovoril Rodzianku, da se ne da narodu nobenih koncesij. Ukazal je rabiti silo, da se zatre upornike.
Na 13. marca je car odpotoval proti carskemu selu k svoji družini, toda revolucionarji so mu to zabranili in moral je v Pskov.
Glede slikovne predstave
Za nocoj bodo slike zopet v Mr. Knausovi dvorani za hišo, kakor smo imeli že dve prvi predstavi, to pot je zopet zaposlena kapela za rajnega Elija Keserich in bomo pri Knausovih mesto na domačem vrtu. V četrtek pa zopet na Waterloo Rd., kakor že dvakrat. Poznejše predstave v Collinwoodu bodo opuščene, dokler ne postane vreme hladnejše, nakar bomo rajši najeli dvorano v Delavskem domu, ker je preveč dela s pre-peljavanjem stolov sem in tja. Toliko v naznanje občinstvu, ki se je zadnje predstave udeležilo v velikem številu, za to bomo tudi v Collinwoodu nadaljevali s slikami s to spremembo, da bo mesto na prostem pa v dvoranah : na Waterloo Rd. in na Holmes Ave., začetkom jeseni.
Kar se pa tiče slik na E. 62. cesti bomo imeli na razpolago dva večera in sicer: Ako nam za v sredo kaj dež pokvari, bomo nadaljevali pa v četrtek, da tako predstava za teden ne zaostane. Tako bo v sredo (nocoj) v Mr. Knausovem dvorišču, v četrtek pa na Waterloo Rd. za prodajalno pohištva, potem pa kakor je zgoraj omenjeno. Program slik je bil javljen v pon-deljek.
Anton Grdina.
Hrvatje vas vabijo
Bratje Hrvatje vas prijazno vabijo na svoj piknik, katerega priredi društvo št. 403 Hrvatske bratske zajednice in omla-dinski oddelek št. 191 HBZ v Newburghu in sicer v nedeljo, 20. julija na Zelasko Grove farmi, na 14300 Turney Road v Maple Heights. Ta prostor je ravno nasproti Basta Grove.
Na ta piknik ste prav prijazno vabljeni vsi rojaki Hrvatje, Slovenci in Srbi, da se bomo na tem pikniku bratsko razveselili in prijateljsko porazgovorili. Odbor bo že preskrbel vsega dovolj za prazne želodce in suha grla.
Po našem hrvatskem običaju bo pripravljenih na ražnju pečenih prašičkov in pa janjetine in na razpolago pa bo tudi hladne kapljice, s katero boste gasili žejo.
Za plesalce pa bodo igrale hrvatske tamburice "Hrvatski si-•
novi," katere vodi Emil Grbav-čič. Za vse one, ki nimate svojih avtomobilov, bo pripravljen bus, ki bo vozil iz Broadway in Har-ward Ave. (ob Pennsylvania železnici) na Turney Rd. Vozil bo vsake pol ure cel dan.
Z bratskim pozdravom in na svidenje! Za odbor,
Andy Tumbri, tajnik.
V prosto nar&vo
V	nedeljo, 20. julija, priredi društvo Mir št. 142 SNPJ izlet oziroma piknik na SNPJ izletniških prostorih.
V	tej neznosni vročini si prav gotovo vsak želi malo ven v prosto naravo, kjer se navžije svežega zraka v senci košatih dreves. In ravno na teh prostorih dobite tega v obilici. To je naj-pripravnejši kraj v tej okolici za piknike ali izlete.
Zato pa pričakujemo omenjeni dan velike udeležbe od strani članstva kakor tudi od sosednjih društev in splošnega občinstva.
Veselični odbor je prav pridno na delu, da pripravi vse potrebno, da ne bo noben ne lačen ali žejen, ker bo vsega dovolj za vse. Naročili pa smo tudi že najlepše vreme in tudi malo sapice, da bo bolj prijetno in da se bo lažje plesalo, kajti igrala bo prvovrstna godba pod vodstvom Frankie Jankovicha.
Za prevoz na piknik pa bo pri-
pravljen najboljši bus, katerega se lahko poslužite proti mali odškodnini. Na busu je zelo prijetna vožnja in tudi petja in humorja ne bo manjkalo. Bus bo odpeljal izpred Slovenskega doma na Holmes Ave. ob eni uri popoldne in potem pa zopet ob treh. Ustavil pa se bo tudi pred Slovenskim domom na Waterloo Rd. Torej na veselo svidenje v nedeljo,
Frances Susel, zapisnikarica.
Rainbow Hunting klub
Predzadnjo nedeljo so naši fantje kaj pridno zbijali golobe. Tako je padalo, da jih je bilo kar veselje gledati. Prav nič se jim ni poznalo, čeprav smo bili še vsi kolikor toliko pod vplivom praznovanja 4. julija.
Fortune je tudi razkazoval tirolsko narodno nošo in je pri sestanku, ki smo ga imeli priporočal, da bi si za prihodnje leto tudi mi ostali naročili obleko po istem vzorcu (kot jo je imel on). Poudarjal je, da je to potrebno, ker potem nas bo j a vsak pogledal.
Da pa ne bo kateri pozabil in da ne bo potfem nepotrebnih izgovorov, naj vam še enkrat povem, da se zbiramo za v Barber -ton pri Frank Sirku. Od tukaj odrinemo skupno in sicer točno opoldne.' Zato vas prosim ,da ste vsi o pravem času na omen je nem prostoru. Vabljeni pa niso samo lovci, ampak tudi vsi prijatelji in ljubitelji lovskega športa, da se nam pridružite in poveselite z nami pri prijaznih in postrežljivih Barbertončanih. Iz skušnje že vem, da ne bo ničesar manjkalo in pravijo, da kjer se zberejo lovci, da tam je že pol nebes skupaj. Torej odločite se in pojdite v nedeljo z nami v prijazni Barberton.
Sedaj pa še poglejmo malo kaj pravi naš "skor" zadnjega streljanja:
J. Fortuna........21 25
F.	Sirk ..........18 22
A. Zrimšek........ 19 23
J. Rangus ........21 23
J. Zaje............ 19 24
S. Krapaj ........ 19 21
J. Glavic .......... 20 24
L. Barle .......... 17 21
A. Zabukovec...... 22 25
A. Krapaj ........21 24
J. Kic .. .......... 18 20
J. Rus............ 19 23
J. Mirtcl............ 18 20
G.	Schulz.......... 22 25
A. Zrimšek, ml..... 21 24
F. Legan .......... 18 22
F. Debelak........ 10 13
J. Miklich........ 9 14
L. Erlach.......... 16 19
A. Sepetauc........ 12 17
Z lovskim pozdravom in na svidenje,
Tajnik.
—-o—-
Zamorke s kitami
Zamorski lasje so, kakor znano, kratki in volnati. Navzlic temu lahko opazi potovalec pc deželi Ovambi mlade zamorke, ki tekajo z dolgimi, debelimi kitami naokrog. Te kite, ki segajo skoraj do tal, pa niso pristne, temveč si mlade zamorke dopolnjujejo svoje lasovje s kitami, ki jih spletajo iz sizalo-vih in palmovih vlaken. To jim še ne zadostuje. Kot amulet proti zlim duhovom si pritrjujejo v lase majhne kroglice iz kravjega blata in ilovice.
--o-
Amerika je silno poostrila radijsko kontrolo na področju Panamskega prekopa.
O nalogah moderne medicine
Zdravstvo je v vseh dobah zavzemalo eno najvažnejših postojank v življenju narodov, zlasti pa je važno danes. Pri narodih na nižji stopnji civilizacije so higijenske predpise posredovale verske zapovedi in zdravstveno službo so opravr ljali duhovniki, ki so poskrbeli za to, da je ostalo njihovo znanje vezano na lasten sloj. Zdravstvo je imelo tedaj precej značaja "črnih ved," bilo je privilegij posamezne kaste in se je neredko družilo z magijo. Ostanki te zveze so se ohranili med ljudstvom vse do danes. Najvišje ,se je povzpelo zdravstvo na zapadu pri Grkih in Egipčanih, ki so secirali mrliče in postavili zdravstvo z eksakt-nimi metodami na znanstveno osnovo. Ves srednji vek in še daleč v novega, se je zdravstvo izvijalo vezem čarovnije. Posamezniki so mu utirali pot, dokler ni doseglo svoje sedanje višine. Moderna psihologija, zlasti eksperimentalna, čedalje globlje prodiranje človeka v mikrokozem, biologija, kemija, elektrika, moderna industrija ki je omogočila najpreciznejši instrumentarij in aparate, eksperimente v laboratorjih in na živalih, organizacija znanstvenega sodelovanja v publikacijah, združenjih, posameznih ustanovah, prinaša zdravstvu vedno nov polet.
Z razvojem industrije, velikih mest in obratov so se naloge zdravstva podesetorile. Ct je spadalo poprej v delokrog zdravstva predvsem zdravlje nje bolezni in poškodb, si je moderna medicina zastavila še težjo nalogo: poiskati vzroke bolezni in jih odstraniti. Zato ločimo danes, če izvzamemo znanstveno medicino, dvoje obsežnih področij: področje kurativne medicine in področje socialne medicine. Njima in njunim ciljem služijo zdravstvene ustanove, organizacije in uradi.
Bolnice, klinike, instituti za zdravljenje posameznih bolezni, na pr. jetike, raka, rahitide, živčnih bolezni itd., sanatoriji, okrevališča in podobne ustanove, služijo ciljem kurativne medicine. Vanje se zatekajo ljudje, ki so že oboleli, bolniki, k: bi radi ozdraveli,
Naloge, ki si jih stavi socialna medicina, so osnovane mnogo širše. Zajemajo vsakega posameznika posebej in sicer že takrat, ko še ni rojen. Sodobno zdravstvo ve, kako važna je za zdravje človeka že doba nosečnosti. Zato skrbi za mater. Ne nudi ji samo pouka, kake naj se hrani, neguje in kako naj živi, marveč skrbi tudi praktično zanjo. Ustanavlja materinske posvetovalnice in ambulatorije, zlasti pa materinske domove, ki so dostopni vsakomur in kjer najdejo matere v času pred nosečnostjo (navadno osem tednov pred porodom) in za vso dobo dojenja ali vsaj dotlej, dokler spet ne gredo na delo (vsaj osem tednov po porodu) vso oskrbo in zatočišče zase in za otroka. Take materinske domove poznajo v vseh modernih državah, sistematično pa so razpredeni in zelo lepo in udobno urejeni zlasti v Sovjetski zvezi. Tu posega zdravstvo zelo globoko v socialno skrbstvo pa tudi v zakonodajo. Od rojstva dalje spremlja skrb modernega zdravnika slehernega človeka. Nad vsakim bi rad izvajal nadzorstvo. Skrbi za zdravo prehrano, pravilno nego in zdravo okolico. Tem namenom služijo dečji domovi in dispanzerji, higijenska služba na domu, jasli, otroške kuhinje, igrišča, parki, športni prostori, dnevni domovi, poliklinike, ambulatoriji, zdravstveni domovi, posebni uradi, ki jim je naložena skrb za zdravstveno nadzorstvo stanovanj, prehrane, vode, uradoV, delavnic, šol, fca statistiko, naci'te
itd. Stalni zdravniški pregledi prebivalstva naj izločijo in čimbolj zmanjšajo mc^žnost okuženja. Počitniške kolonije, zdravilišča in hoteli, ki so družbena last in so torej vsakomur dostopni, skrbijo za okrepitev posameznikov in za ojačenje organizma na njegovih najbolj šibkih mestih. Obvezen pouk higiene naj spravi izsledke vede v zavest širokih množic. Tudi telesno kulturo in njena številna področja obvladujejo načela novega zdravstva. V glavnem jih lahko strnemo v sledeče iztočnice; okrepitev in utrditev telesa, da bo kos vsem bodočim naporom in bo dovolj močno ter se bo ubranilo vsem naskokom bolezenskih klic na njegovo zdravje: odstranitev vsega, kar bi lahko kvarno vplivalo na telo iz njegove okolice; dognanje šibkih točk telesa, ki so najbolj izpostavljene in sprejemljive za obolenje in njih izboljšanje z vsemi sredstvi, ki so zdravstvu na razpolago. Temu namenu so posvečene v modernih državah številne ustanove. Tako, na pr. nočna in dnevna okrevališča, kamor prihajajo ljudje med delom, kjer jih obsevajo, masirajo, kjer opravljajo razne vitaminske, hormonske in druge kure, kjer posvečajo posebno skrb poškodbam in okvaram, ki nastajajo pri delu. Sem spadajo dalje tudi razna kopališča, zobni ambulatoriji, dietične kuhinje, zdravstveno nadzorstvo nad restavracijami in menza-mi, nad živilsko industrijo i. dr. Tudi tu posega zdravstveni vidik globoko v zakonodajo. Tako je n. pr. prepovedano uporabljati za živila kakršne koli nadomestke, barvila in podobno, kar je skoraj vse zdravju škodljivo. Skrajno mejo predstavlja tu država, ki sama vodi in nadzira vso živilsko industrijo.
Tako posega skrb socialne medicine globoko v vsa področja družbenega življenja in modernemu zdravniku raste delokrog iz dneva v dan.. Nove zahteve civiliziranega življenja niso prinesle samo potrebe po najožjem sodelovanju zdravnika in zakonodajalca, zdravnika in pedagoga, marveč tudi potrebo po sodelovanju z organizator jem, arhitektom, gospodarstvenikom., skratka s slehernim de lom državne uprave. Tu se odpirajo zdravniku in zdravstvu neslutena obzorja. Ustvarljivo pa je vse to edinole tam kjer lahko zdravnik praktično poseže tudi v državni proračun.
Od kdaj poznamo rokavice?
Rokavice so ljudje uporabljali že v davnem starem veku. Stari Perzijci so si s kožuhovi-nastimi rokavicami varovali roke mraza. Grki so imeli rokavice iz grobega usnja zlasti pri vrtnih delih, da si niso poškodovali rok. V ostalem so imeli Grki in Rimljani pri mizi tenke oprstpike, da si pri jedi niso opekli rok, ki so tedaj nadomestovale vilice. V osmem in devetem stoletju so uporabljali zlasti napestnice.
Rokavice kraljev in plemehi-tašev so bile bogato okrašene z vezenjem in vložki. Rokavice so bile za viteze znak podelitve fevda, pri škofih pa neobhodno potreben sestavni del ornata pri umestitvi. Rokavice iz pur-purne svile, ^obložene z zlatom in biseri so spadale h kronan-skemu ornatu kraljev in cesarjev. S podelitvijo rokavice so vladarji podeljevali pravico za ustanovitev novega mesta, dalje pravico za kovanje denarja in tržne pravice. Ženske so si rokavice pozneje omislile nego moški. Šele od 13. stoletja dalje so nosile platnene rokavice, ki so segale do komolca, kot okras. V 16. in 17. stol. so nosili ljudje zelo razkošne rokavice. Ko je 1615. Rubens napravil pogodbo iza svoje "Snemanje s križa," si je za ženo izgovoril
par rokavic v vrednosti goldinarjev. 1629. je » Richelieu daroval kralj; riji Medice j ski pol tucak vic, da bi jo pridobil » svoj načrt.
-o--
Nenavadna kafl1,
*	v 6
Adam Popp iz Asa
škem je moral na <*
posestvu težko delati, (
temu mu je uspelo kot11
nistu maturirati in d^
.j-
zneje na nemškem vseu' Pragi celo profesuro ^ ščino in češčino. Ko oče umrl, je prevzel !' in je pri vsem delu na t. bil še čas, da je dalje; in dosegel doktorski na* tem se je posvetil poki'", nješolskega profesorja^
V tem času si je na/ vrsto kazni zavoljo Žf| lesne poškodbe, pošk^ stvari, sleparstva poi"| listin in krive prisege^ so mu akademski nasW prepovedali poučevani. časa je bil nato novina^ nih sudetsko nemških tem mu je uspelo, da jf znova dovoljenje za r nje. Nikjer pa ni ost morali so ga odp*' služb. Na zadnje si F kruh kot prevajalec f. upravitelj v Moravski Zdaj je prišel spet prfi ke.
Kot hišni upravitelj^ spraviti iz hiše n®^ uradnika s štirimi otrf z odpovedjo ničesar ni je tajni državni polici), nimnem pismu opisal ^ kot sovražnika državer na in mu je podtaknil takov ter drugega obr^ ga materiala. Preiska1. kmalu dognala, da podla laž, dognali so % anonimnega pisma in| dili na poldrugo leto h
Opazke Antona
Pametni se rajši U&, pa rad uči.	j
Lažje je prositi ub<% kaj nego bogate. |<
Kjer z dobroto ničeS' sežemo, ne dosežen10 n strogostjo.	n
Dokler se človek ve*>: nja ščuke, je pesnik. I] razume več, kakšen imata to zasledovanje čevanje, postane spet1 kakor v svoji otroški več ve in čim bolj pi^c tem neumne j ši posta j!1j
Smrt je strašna. A! nejša bi bila zavest, rali živeti vso večnost j li ne umreti.	)
Ljubiti samo čedn<>'p ske je sebičnost. Isk^i ski nekaj, kar nam m ljubezen, temveč ob« kajti ljubiti moremo t enako vrstnega.
Ljubezen, prijatelji spoštovanje ne zdru^ koli tako kakor skup,,! štvo.
--—o-
Pozabljiv dvoŽ^
Ko se je žena nek0-' ma Zuppirolija iz Tuf; la te dni za podporo t ker je nje mož pri v°'s uvedli običajna poz^'j Žena je imela dva otr zakon je bil videti pov: malen. Poizvedovanj8 dognala, da je bil A , prej poročen in da J? tem prvem zakonu f1.* To je bilo hudo presek drugo ženo.
Nemara še bolj pr6! pa so bile oblasti, ki f\ Zuppirolija zgrabiti k gamije, ko se je P0'^ obtoženec presenečene^ je namreč, da ne ve 0 J vi ženi in treh otrocih česar. Da je mož nezgodo s težkimi pos', priznavajo vsi izvede! dar mu ne morejo je njegov spomin pri tei di tako opešal. Navzlic 1 doslej še niso obsodi'11 vega.
Na 15. marca sta se car in prestolonaslednik odpovedala prestolu. Car je odpotoval nazaj v glavni stan armade, v Mohilev, kjer je čakala nanj carica. Na 21. marca je prišel sem pooblaščenec revolucionarjev, Aleksander Kerensky, ki je odvedel carja in carico v carsko selo, kjer sta bila razgla lena kot jetnika. — Nadaljevanje sledi jutri.
rednost:
Soba v najem
, Odda se moblirana soba in - kuhinja za novoporočenca ali , samca. Odda se tudi sama so-i ba. Vpraša naj se na 16003 Huntmere Ave. (Jul. 16,18,19)
Delo dobi
Sprejme se v službo slovensko dekle, ki stanuje v Collinwoodu, da bi delala v zobo-zdravniškem uradu. Predznanje ni potrebno. Dr. A. A. Urankar, 15335 Waterloo Rd.
-(166)
Hiša naprodaj Poceni je naprodaj hiša za 2 družini, 12 sob, 2 garaži, najemnina $80. Cena je $6,900. Nahaja se blizu Euclid Beach parka. Za podrobnosti vprašajte na 16609 Waterloo Rd., telefon IVanhoe 9682. (166)
če trpite!
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj moreni storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Dr. Paul Welsh HYDROPATHIC CLINIC Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens lildg.
850 Euclid Are.
(Wed. -x) j
Pouk v glasbi
Naučite se popularne glasbe \ 20 lahkih poukih. Prvi pouk
zastonj.
The Millikin School of Music
5826 Superior Ave.
Gostilna naprodaj
Proda se gostilna, ki ima novo D-l in D-2 licenco. Vprašajte na 1188 Norwood Rd.
(July 16, 17, 19)
j	DEKLETA IN ŽENE!
[Ali veste, da si boste prištedili precej denarja, če si naročite jza bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR-COAT j naravnost iz tovarne?
Sedaj na Will-Call
j STERLING SUKNJE so od.......$14.50 naprej
FUR-COATS so od........!......$69.00 naprej
Ne odlašajte, samo me pokličite
BENNO B LEUSTIG
ENdicolt 8506 1034 Addison Rd. ENdicott 3426
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st Si. 6122 St. Clair Ave. HE 2730.

NAZNANILO IN ZAHVALA
S tuffo In žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja našemu predragemu soprogu in ljubljenemu očetu
Anton Kausek
Pokojni je umrl dne 13. junija po dolgotrajni mučni bolezni. Dcma je bil iz vasi Škrjanča, fara Stična na Dolenjskem, po domače Španov, odkoder je prišel v Ameriko pred 43. leti.
Za časa dolge bolezni in ob uri žalosti, ko je hlagopokojntk ležal na mrtvaškemu odru, so nam bili v veliko tolažbi* in pomoč sorodniki 111 prijatelji. Imen vseli nam je nemogoče navesti, zatorej se tem potom želimo najiskrcneje zahvaliti vsem, ki so količkaj pomagali. Iskrena hvala sosedom iz Edna Ave. za pripomočke v bolezni in telažbo ter pomoč ob bridki uri.
Iz srca šrno hvaležni vsem, ki so darovali prekrasne vence, ki sc krasili njegov nutvaški oder, koti tudi vsem, ki ste darovali za svete maše, katere se bodo brale v pokoj duše blagopokojnlka. Najlepša hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Najlepša hvala naj bo izrečena častitim gospodom od fare sv. Frančiška za tolažilne besede in opravljene cerkvene obrede pri pogrebu, kot tudi pegrebniku A. Grdi na in Sinovi za vzorno urejen pogreb.
The village was plundered and the victorious war party hastened northward through the forests with their booty.
In quick succession fresh action took place. A youthful surveyor, George Washington, was sent by the Virginia governor to demand that the French cease building forts on the Allegheny River. Following Washington's suggestion, the English started a fort at what is now Pittsburgh, which was seized by the French before it could be completed. Braddock's army was disastrously defeated when an attempt was made to recapture the fort which was finally taken by Forbes and named Fort Pitt.
For seven years the war that started over the control of Ohio, raged. In far-off India, on the European Continent, in Canada, the Seven Years War was carried to its bloody conclusion.
Next Week—The story of Fort Laurens, its sieges and massacres.
Dalje izrekamo najlepšo zahvalo članom društva Dosluženccv In društva Fresvetega Srca Jezusovega, ki so mu izkazali zadnjo Čast, ter onim, ki so nosili krsto pokojnika na njegovi zadnji zemeljski peti. Hvala vsem, ki ste prišli pokojnega kropit in ga spit mili k večnemu počitku!
Vsem skupaj še enkrat izrazimo našo zahvalo!
Tebi, dragi soprog in ljubljeni oče in brat, kličemo spavaj mirno v ameriški grudi. Po trttdapolnim delom in težki bolezni si zatisnil svoje mile oči in nas zapustil žalostne in potrte. Spomin na Tvoje dobro srce bomo ohranili med nami za vedno, dokler se skupne ne snidemo nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
LOUISE KAUSEK, soproga. ANTHONY in LOUIS, sinova. JOSEPHINE LUDWIG, ALICE KECK in KOSE, hčere IVANA PERET, sestra.
V Clevclandu, O., IG. julija, 1941.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16, 1941 " ZTIflS';
iri
SATAN IN IŠ K A R10 T
Po nemškem izvirnika K. Mays
.n —w uaiec ste v ooce pri-
- .Magdeburga sem se priori'-"
šaon Bog —! Pa niste of11 —? In na vsem dol-ti,!0tu vas niti enkrat niso c0tir°žniki —?" dotzvito sem se jim izognil. eučn° sem sklenil, da me ne Z!dobiti. Ce sem slutil ne-jjjt. sem se skril." I fberačili ste —? Ste na-tfe ]Judi, ki so vam daja-e»> pa vas niso naznanili ,a;držali?"
cli;sel sem jih. Šel sem le a"1* ljudem. Tudi potu-tp^odelski pomočniki so se al:terikrat usmilili, smejale mi sicer, izdali pa me dobrimi nauki so me pi-s,	so mi dajali,
fci^ljub temu je bilo od S «ne huje,
pešal sem, h u Je šlo z menoj. Za Mag-lij°m sem obležal na cesti, je« utrujenost sta me pre-)a- Zlezel sem v snežni za- ]
sklenil, da bom tam iifn zmrznil. Sem tudi koj
j
?em se prebudil, so pod , i skripala kolesa, nad se- , t1 sem videl razpeto po-
111 ležal sem na mehki ( i zavit v konjske odeje, ijo sem v polsnu in onemo-■ollekaj časa ležal, je po- s Ipod ponjavo debel, od J f zardel mogki obraz in tglas me je vprašal: rs> lant? odkod pa si?' 1
i Saksonskega," sem od- [
P Pa si namenjen?' Ameriko;- ,sem dejal pro_ t
,-mitno! vQ •	. i"
|e?,	pa pravi
1 Nimam očeta " mati?'
f Vsak dan je pi-	11
t-	r
i Pa Si prav za prav?>	»
HJarski vajenec."	k
— ? In kako ti je	"
""nrad."
JišlJ'al je pa dejal: ' F°! Pomni, (kaj ti po-eJ] ramle poleg tebe visi ko-j sirom in kruhom, jej in t jfepčaj! pa ziezi spet v : Se ne prikaži prej, da
.« o košari s kruhom in si-J nisem dal reči dvakrat. M Je Zginil, poiskal sem 9t?/ Pol hleba kruha je bi-m velik hleb sira. Vse pojedel, in nato sem se jod odeje in v slamo, ka-flj!1 ,Je mož naročil, jj,,- .-le bila, ko me je zbudil. ,-|^P£j_meni pod ponjavo,
rWKj
,3^lag spomin
IA!c!Sf™lCE SMRTI NAŠE-r POKOJNEGA SOPROGA J IN OČETA
J°hn Sodja
f ,>rCmi"il dne 16. j„nja, 1939.
V( cj
l5?p0l*iinu0 naSa očesa rosna v bla" Oče. "A Tebe'
dragi soprog in (Nem 8r ?b tužni obletnici kleči i'ko kostni izjokana soproga in *Kočnemu otroci ter kličejo k bivanju ' Ti bodi v večne-
uaci zvezdami!
UjOči;
1;,
[ SOPROGA in OTROCI |*and, o i« < „.
I	16. julija, i941
- voz je stal sredi ceste pred vasjo, ki je nisem poznal. Dobrovoljno je dejal: 'Fant, ampak gladen si bil! In spal si ko ubit —! Nisi nič opazil, da sva se dvakrat ustavila?' "Ne."
Spet je pomišljal. 'Hm' —! Torej v Ameriko potuješ —? Najboljšo priliko si našel —. Tudi jaz sem namenjen v Ameriko. Pojdeš z menoj ?'
"Da!" sem vesel odgovoril. "Ste mu verjeli?" sem se 0-glasil.
"Zakaj ne? Za mene je bila Amerika onstran domačih hribov."
"Nič poštenega ni nameraval z vami! Grdo vas je pre-varil!"
"Na to nisem mislil. In še me je vprašal:
'Najbrž nimaš potnega lista? Ušel si svojim ljudem?'
"Ničesar nimam razen obleke."
'Čuj, to pa ni mnogo!' je dejal. 'Toda smiliš se mi. Potegnil sem te iz snega in skrbel bom za tebe, če mi dvoje oblju- ; biš. Predvsem me moraš ubogati in drugič pa ne smeš živi duši povedati, kdo si, odkod si ; in kam si namenjen!'
"Obljubim!" sem dejal. Ve- ( sel sem bil, da me bo vzel s se- ' boj v Ameriko.
'Dobro! Ostal boš pri meni, 1 potovala bova v Ameriko. Stric 1 mi boš rekel. Tvoj ded je bil j brat mojemu očetu in v Hal-berstadtu si doma. Vzel sem te k sebi, ker so ti pomrli so- ,
J
rodniki, že četrt leta si pri meni.
Boš tako povedal?' "Bom!" sem dejal. 'Velja! Dobro ti bo pri me- ^ ni. In koj ti dokažem, da bom . res skrbel za tebe. Ko si spal, jj sva se spotoma ustavila v ne- e kem mestu, kupil sem ti pri h starinarju škornje in obleko. r Preobleči se!'	£
Odgrnil je ponjavo, preoble- v Kel sem se in vrgel staro obleko in cunje v sneg.
Nato sem moral sesti k njemu na kozla, konji so potegnili in odpeljala sva se v vas ter prenočila v gostilni."
"Vaš človekoljubni rešitelj je bil najbrž voznik," sem prekinil pripovedovanje, "poklicni /oznik?" "Da! Iz Harza je bil doma." "Poznam tiste ljudi. Vozili so avojčas, ko še ni bilo železnic, iz mesta v mesto s svojimi težkimi vozovi, prevzemali tovore in se vrnili včasi šele črez leta domov. Pošteni so bili, celo premoženje so jim lahko zaupali trgovci.
Vaš človek pa, se zdi, ni bil pošten, vsaj z vami ne, ker je pravil, da potuje v Ameriko. Kar seveda ni bilo res —. Najbrž vas je mislil izrabiti?"
"Tako je bilo. Pa zaupal sem mu izpočetka, celo vzljubil sem ga. Za Konrada me je klical, sam pa sem mu pravil stric. Konje sem mu krmil in jih snažil, v hlevu sem spal in delal sem mesto njega. Za plačilo pa sem dobival jesti in tu pa tam obnošeno obleko, druga nič.
Meseci so minevali, v Ameriko pa le nisva pripotovala—. Oči so se mi odprle, spoznal sem, da me je prevaril. Toda svobodno življenje mi je bilo všeč, tepel me ni, ostal sem pri njem.
Dokler nisva nekoč prišla v Oterndorf. Kraj leži blizu morja, hrepenenje po Ameriki se mi je iznova vzbudilo z vso silo, čakal sem na ugodno priliko, ušel stricu in zbežal v Bremer-haven."
"Brez denarja —?" (Dalje prihodnjič)
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS
-rur DATTi . The French Burn Pickawillany
11
THE BATTLE OF PICKAWILLANY—1752
The shot that started a war that spread around the world and lost France her Canadian Empire, was fired in the Indian village of Pickawillany, nestled in the dense forests of Ohio.
The story begins in 1749, nearly two centuries ago, when the French governor at Quebec commissioned Pierre-Joseph Celeron to renew France's claim to Ohio by burying lead plates at the mouth of the rivers and fastening tin plates to trees on the principal trails, both asserting the sovereignty of France over the Ohio territory.
Celeron penetrated the wilderness with a train of uniformed soldiers, with Canadians and Indians, holding counsels with principal Indian chiefs. His last meeting before returning to Quebec was with "Old Britain," a Miami chief, and an ally ol the English, i
At Pickawillany, north of Piqua and near the present village of Lockmgton, Celeron spent purposeless days trying to win "Old Britain" to the French cause and so strengthen his country's hold on the rich and important Ohio country.
Celeron's peaceful efforts to win Ohio for the French having failed war broke out in Ohio.
It was a quiet, beautiful June day in 1752. Most of the warriors at Pickawillany were away hunt-« ing. Squaws were working in the gardens and a few English traders lounged around the cabins.
Suddenly shots rang out as Charles Langlade, French Canadian, descended on the village with 240 French and Indians, sent by the French to destroy the village and kill the inhabitants, especially the English traders. Resistance was useless. Swiftly the killing came to an end, with "Old Britain," friend of the English and enemy of the French, among the dead.
i Vojak 9. oktobra 1934
I Deževen, pust dan je bil, ko I smo krenili iz vojašnice na boj'-l no streljanje v Poljansko doli-
-	no. Ves dan smo bili zunaj. Vračajoči se skozi mesto okrog šeste ure zvečer smo hoteli za-
! peti kakšno udarno slovensko, i pa nam nikakor ni šlo, kakor
-	da bi nekaj slutili. Videli smo ljudi, ki so v skupinah stali po-ulicah in pritajeno govorili med seboj. Nihče od nas si te-
■ ga ni znal razlagati. Kdo naj bi vedel, kaj se je zgodilo v času, ko smo bili na vežbališču!
Po večerji smo šli k počitku ne vedoč, da leži ta čas naš vrhovni komandant mrtev v mar-sejski prefekturi. Osem je bila ura. Nekateri so že spali, drugi dremali. Utrujeni smo bili, zato ni bilo med nami tiste živahnosti kakor sicer pred počitkom. Na hodniku smo začuli odločne korake naših oficirjev, v spalnico sta stopila komandir in vodnik — solznih' oči — Šu-madinec in Črnogorec. Nekaj trenutkov sta molče_ stala .pri vratih in gledala po spečih vojakih. Nato je padlo: "Vstani- : te, oblecite se in vzemite orožje!" Nismo še vedeli, kaj se je ; zgodilo, vendar se nam je zdelo, da resno povelje brez vsake- • ga prizvoka pomeni nekaj več, 1 nekaj drugega kakor običajna ( "uzbuna." V najkrajšem času smo bili vsi nared. Komandir je pregledal četo in dejal: "Bo-' d;te pripravljeni, pojdite poči-1 vat, imejte orožje pri sebi." I : Vrnili smo se na svoja mesta s J puško ob vzglavju. Tedaj šele ; nam je dežurni podčastnik za- 1 upno povedal: "Kralj je mr- '' tev! V Marše ju so ga ubili rj atentatorji."
Takrat sem videl, kolika je |1 bila ljubezen naših vojakov do 1 Viteškega kralja. Jokali smo f vsi brez razlike. Črnogorci, 1 Šumadinci, Banatčani in Slo- k venci. Divja želja je bila v nas r vseh, da takoj pograbimo orož- s je in maščujemo smrt njega, r ki je bil deleŽčn 'Največjega t spoištovana in ljubezni vsega r naroda od zasneženih naših pla- e nin do Kosova ravna. Ni nam s bil na misli tedaj ne dom ne v življenje. Kakor pošasti bi se zagnali vsi kakor eden proti ti- 1 stim, ki so z njim hoteli poruši-
ti zgradbo naše lepe domovine. 3 V nas vseh je bila ena misel, . ena želja: Kri za kri! Prazno-. to smo začutili v naših srcih, . kakor da smo nasilno izgubili rodnega očeta.
Sneg je pobelil tisti dan pla-, ninske vrhove, v dolini pa je • padal leden dež. Podvojene straže so stale na svojih mestih . in vršile službo bolj vestno kakor bi čuvale zaklade vsega sveta. Stal sem pred vhodom v vojašnico na straži. Dolga črna zastava je visela raz balkon, prepojena je bila z dežjem in veter jo je zaganjal v ena ko-komernih presledkih ob zid, da je voda škropila po stražarjih. Zamolklo enakomerno je udarjalo težko sukno kakor da daje takt veličastni žalni koračnici. Na oni strani Sore so bila samostanska okenca razsvetljena. V črni noči so se odražala kakor biserni rožni venec. V : Vojašnici pa so vojaki vsi kot eden nemo čakali na povelje: i "Maščujte kralja mučenika; i pripravljeni za pohod!"
V	isti noči smo prisegli nove- ' mu mlademu kralju in sklenili: . "Čuvali bomo Jugoslavijo, bra- < nili Tebe, Peter!"	I
V	naslednjih dneh so se vojaki prostovoljno vračali z dopustov z besedami; "Hočemo da se borimo, da se osvetimo!" :
Golf
Turki pripadajo beli rasi
Turška vlada je že pred časom odredila, naj se pripadnost Turkov preišče z rasnega vidika. Zdaj je ta študij končan in učenjaki, objavljajo rezultate, po katerih ni dvoma, da pripadajo Turki belemu plemenu.
Antropološke k a r a k teristke Turkov so: povprečna višina pri moškem 165, pri ženski 152 cm, pravilen nos, plave oči' in kostanjevi lasje. Povprečna turška lobanja je brahiocefalna. Turška raziskovanja so bila izvršena na strogo znanstveni podlagi, tudi na podlagi izsledkov v starih grobovih. Po zaključkih Učenjakov ne žive Turki v Anatolijj šele od enajstega stoletja dalje, kakor se je doslej mislilo, marveč že več tisoč let.
---o-—
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENUL1SH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena rfS f%
in stane samo:	4) £a(JU
Naročila sprejema	*
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
jtJbjgSmgjL,	G«rak zrak, para, vroča voda, plin,
olje, air conditioning:. — Poprav- Cftk SS^ imJIilisKpIr	Uamo vse vrste furneze in boiler je. ffSL, j^flft
irals	nobene gotovine takoj. § it^m
1 > 'rp ^wtrtblb	plačate v treh letih i nsn
CJrad in razstava vseh predmetov I»fv9p|
|l	715 E. 103rd St. I SBi
GLenvile 9218
Vprašajte za našega, zastopnika Štefan Robash nič predplačila do oktobra
"Škoda! To vam je poseben rod, pdosebljena ličnost. Du-najčanko bi spoznal med celim krdelom drugih žensk, po hoji, po frizuri, po kroju in barvi obleke, po stoterih malenkostih, po katerih §e razlikuje in odlikuje od pokrajinskih tova-rišic. Irma je pristna Dunaj-čanka. Med nama rečeno, gospod baron, meni prav ugaja."
Barona ni veselila ta razprava. Gubančil je čelo, ščetinil obrvi in gledal srepo predse.
"Bog živi vse, kar ljubimo!" je dejal Lovro in trčil z njim. "Pijte, gospod baron! Zakaj ne pijete? A Irme vi ne cenite po vrednosti. To vam je pravi biser. — No, bamo videli."
"Kaj bomo videli?" je godrnjal paron in ga grdo pogledal.
"Oh," se je zasmeja Lovro, "jaz kar bebečem tjavdan, kar mi pride na misel Irmo bomo videli. Pojdite z menoj nocoj na Mlako!"
"S starim sem se spri."
"Tem več povoda. Jaz vaju spravim. In vidite! če grem sam, moram zabavati gospoda papa, zabavati gospo mama in
Edvarda in z Irmo ne morem
•
govoriti skoraj nič. Če greva pa oba, boste vzeli one tri vi nase."
"Jako ljubeznivo," je godrnjal baron in se ugriznil v ustnico. Zabava mu ni ugajala.
Pred gradom je zaropotal voziček.
"Dovolite, da odidem," je porabil baron priliko; "moje reči so pripeljali."
Na dvorišče je zapeljal Majer-jev hlapec novega oskrbnika pritljago, poleg dveh kovčegov škatlo za klobuke, palico, dve puški, dežnik, jatagan, turško pipo in zajca za škornje.
Lovro je ostal sam; začel je pušiti in se dolgočasiti. Da bi bile le kake novine pri rokah! Sklenil je, da si naroči najprej velik dunajski dnevnik, potem nekaj ilustriranih nemških listov in vse slovenske novine in liste. Tako bi se spravil čas v hitrejši tek in zadostilo bi se narodnim dolžnostim. A propos, narodna dolžnost; k Majerjevim na malico bo treba vsekakor iti.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
RaymondMivsek
ki je za) večna zatisnil svoje dobre oči dne 16. julija, 1941
Sinko ljubi, dragi bratec, ' več ne ču.ie Tvoj se glas, v raju uživaš zdaj veselje, prosi tam Boga za nas.
Žalujoči:
STARŠI, BRATJE in SESTRE.
Cleveland. O.. 16. julija, 1941.
Janez naj cez pol ure napre-že," je velel in se šel oblačit. Potem pa je poiskal barona oskrbnika.
Dobil ga je v lopici na vrtu poleg Edvarda. Ta mu je bil prinesel celo knjižnico "umnih kmetovalcev, sadje, vino in živinorejcev," katere je baron od strani pisano gledal. Nekak posnetek teh strokovnjaških ved bi mu bil mnogo ljubši, nekak katekizem umnega gospodarstva; najljubše pa vse,tako zgoščeno kakor modrost tistega razborite-ga perzijskega šaha, ki je imel vse znanstvo zbrano v enem samem izreku, katerega se je bil potem naučil na pamet.
"Kaj hočem s to šaro!" je ustavil gostobesednega mentorja. "Teh budalosti ne preberem v desetih letih."
"In jaz sem vse to proučil, baron, natanko proučil in izkušnjo naredil, moj dragi, iz vse te tva-rine in imam izpričevalo. Odpri katero teh knjig in vprašaj me!" "Preneumno."
V tem važnem pogovoru ju je premotil Lovro, ki se je razveselil Edvarda, in povabil oba s seboj na Mlako.
"Zefa, te knjige v mojo sobo!" je veleval baron in nakladal oskrbnici umne kmetovalce, vino- in živinorejce.
Kmalu so se veselo peljali vsi trije, vsi mladi, vsi fantje, na vsaki strani voza je tekel pes, na desni baronov Foks, na levi Edvardov Fiks, in kadar sta za-renčala 'drug na drugega, je vzdignil bič ali baron ali Edvard in Foks in Fiks je odsko-čil, pogledal grdo po strani, se obliznil in miroval.
Na Mlaki pa gospoda ni bilo doma, ker je imel opraviti pri županu; preljubeznivo sta sprejeli goste gospa in gospodična. Irma je pohvalila Lovra, da je mož beseda, na katerega se lahko zanese. Zdela se mu je še lepša ko prejšnji dan.
"Na prostem je prevroče," je dejala gospa, "potrudite se, gospoda, v salon!" — Tu jih je objel prijeten hlad; blagodejen somrak za zaprtimi vetrnicami je ugajal zaupljivemu, domačemu pomenku. Lovro se je čudil sam svoji zgovornosti in je zadovoljen zaznaval, da zanima Irmo, kar koli ji pove. čiim bolje pa zabavamo druge, tem bolje se zabavamo sami. Baron je zaman čakal, da ga Irma pogreši, zato se je dolgočasil. Toda sreča se obrača. Edvard je odprl in začel spretno igrati poskočno polko, da je šinila mlademu svetu v noge. Medtem ko je preudarjal Lovro, ali bi se spodobilo plesati ali ne, je vstal baron, se lahko priklonil gospici Irmi in urno zavrtil spretno plesalko.
"Baron je breztakten," se je na tihem jezil Lovro nase. Edvard je igral brez konca in baron plesal z Irmo brez konca; Lovra pa je zabavala milostiva gospa.
A kmalu je prišel Lovrov za veznik. Vstopil je gospod Majer in tako grdo pogledal izmed vrat, da je takoj utihnila godba, Irma pa pustila plesalca in se trudna vrgla v naslanjač. Lovro je pozdravljal gospoda Majerja in se opravičeval, da je pripeljal barona s seboj.
"Vi ste mi tako ljub gost," se je klanjal gospod Majer, "da sprejmem, če pridete vi, še barona po vrhu."
oGspa je vabila na malico in gospod je mignil Irmi, naj pelje Lovra v verando. Sam se jima je pridružil in govoril o svoji kupčiji in premnogih opravkih. "Prevzel sem dobavo železni-
ških pragov. Veliko ni; a izgube ne bo. In to moram sedaj porazdeliti na kmete. A če se pogajam z njimi sam, ne opravim nič; ljudje so tako nezaupni in sumljivi, da mi obrnejo vsako besedo trikrat in jo ogledujejo od vseh strani v večnem strahu da jih osleparim. Zato moram imeti Bendeža na svoji strani, da mi zganja divjačino. Njemu zaupajo vsi, kar pokazati mu je treba kmeta pa ga p,rižene pred cev. Mož je zabit in ošaben; a ker ga človek potrebuje, mora biti dober z njim. Danes sem ga moral tolažiti zaradi sinočnje šale. On hudo zameri, a je kmalu dober. Za kupčijo pa je tod pravi kraj, ker je še dosti blaga. Poglejte te šume! Koliko lesa in kak les!"
"Toda kmetje so trdi." "Polenovko je treba namočiti, da postane voljna. Pri vinu se dogovori človek hitro. Jaz dam aro, si izgovorim kazen, če bi se ne držala pogodba, in skrb je pri kraju, če ni blaga o pravem času, plačaj kazen, vrni dvojno aro in zopet sva prijatelja. česar ni izpolnil ta, prevzame drugi. Če tudi ti nisi kos, plačaj; za tem tretji, dokler ni blaga. Tako se dobi blago in denar ali pa tudi kaka njivica ali gozdič, ki se zloži s posestvom. Brez kletvine in tožba stvar seveda ne gre od rpk; toda brez nič ni nič. — Kako pa, ,1a ste vzeli barončka za oskrbnika? Saj ne razume ničesar."
Lovro se je izgovarjal, češ da se ga je samo usmilil.
"Smešno! Ta fant ne zasluži nobenega usmiljenja. Jaz sem vam mislil ustreči ter sem vam poslal Edvarda, ki je izučen ekonom."
"Jako obžalujem, da je prišel prepozno," je dejal Lovro. Gospoda Majerja kupčija se mu je začela dozdevati čudna; a pomirila ga je pri mizi zopet Irmina ljubeznivost, da je vabil z živo besedo vso obitelj v svoj grad in Dbžaolval, da nima še vsega tako v redu, kakor bi bilo želeti. Naročal je baronu, naj ga opomni, da pojdeta v Ljubljano in si omislita pohišja za sprejemnico, obednico, spalnico in pisarno.
"V staronemškem slogu, ne li, gospod Bojanec?" je žvrgole-!a Irma. "To se razume." "Meni pa ni kar nič všeč,' 'je modroval gospod Majer, "po starih gradovih to novošegno po-hišje. človek, ki ima kaj čuta za slog, pričakuje, da dobi v starinskem poslopju tudi opravo iste dobe in istega sloga, da najde ondi starino."
"Bendeževo," je dodal Edvard.
"Neslana opazka," ga je zavrnil oče, ki je bil sploh ta dan na-taknjen zaradi barona. "Ampak sloga se je treba držati; ne pa staviti v stare gradove Matja-novih garnitur in Thonetovih stolov; to je Tezejev kip v fraku in s cilindrom."
"Ravno narobe, papa," je pripomnila Irma; "trdno, mofino staronemško pohišje se v slogu popolnoma zlaga s starim zido-vjem; okroglasta renesansa in zafrkani rokoko pa sta brezoku-sen anahronizem."
"Matjan bi moral; garniture prevleči s patino," je opomnil Daron.
"Ta pa ni slaba, papa!" je občudovanje vsikliknijf Edvard. "Patina po garniturah."
"To je neumna opazka, da, prav neumna opazka in popolnoma neumestna."
"Gospod Bojanec, kje pa bo sobica bodoče gospe?" je vprašala Irma in s porednim pogledom razveselila Lovra in razjezila barona.
"Bodeče gospe, hahaha, gospod Bojanec, bodeče," se je za-krohotal duhoviti Edvard, da ga je morala zavrniti gospa.
"Edvard, kako govoriš! Saj gospod Bojanec ne vzame kake šivankarice."
"Stojanovi dve prekosita vsako šivankarico. Na Pristavi se vedno šiva in pere."	I
NAZNANILO IN ZAHVALA
SA ŽaloStn.in? ™ globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridl
reS„Y,f nam J6"?1.1 Pf,zadet h«d "darec, ko je izdihnil svojo blago dušo in nas za vedno zapustil naš preljubi m nikdar pozabljeni soprog in oce	J
ki je »previden s svetimi zakramenti po tri'mesečni bolezni zatisnil svoje drage oči in mirno v Gospodu zasp dne 14. Junija 1S41 v starost. 54 let. Doma je bil iz Hojče vasi, fara Sv. Gregor in je bil rojen 10. avgusta 18« Po opravljeni sveti masi zadusmci v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku dne 18. junija 1941 ' Calvary pokopališče.
JOSEPH PRIJATEL
Tem potom se želimo globoko hvaležni prisrčno lepo zahvaliti Rev. Max Sodji za podeljene svete zakramente, za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Jos. Žele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so ga obiskovali' v bolezni in vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
Prisrčno zahvalo želimo izreči kvartetu: Mr. John Lube jr., Mr. Frank Bradach, Mr. Edward Bradach in Mr. John Samsa in spremljevalki na klavir Miss Eleanor Karlinger za krasno petje ob krsti večer pred pogrebom.
V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem onim, ki so v blag spomin pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Anton Prijatel in družina, Mr. Louis Pri-jatel in družina, Mr. in Mrs. Matt Skerbec sr. in družina, Mr. in Mrs. Leopold Furlan in družina, Mr. Martin Tekaucic družina, Mr. in Mrsi. Frank Steklasa sr. in družina, Mr. in Mrs. John Prijatel jr., Mr. in Mrs. Frank Steklasa jr., Mr. in Mrs. Michael Skerbec jr., Mr. in Mrs. Louis Zagorc, Miss Emma Steklasa in Mr. Adolph Simoncic, Mr. in Mrs. Ignatius Tekaucic jr. in družina, Mrs. Tekaucic in družina, Mr. in Mrs. Joseph Tekaucic, Mr. in Mr«. William Steklasa, Mr. in Mrs. Willard Leblang, Leblang and Groff Families, družina Popotnik, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Mr. in Mrs. Rudolph Tekaucic, Mr. in Mrs. Andrew Kerzis-nik in družina, Mr. John Gruden in družina, družina Adam Klein, dužina Mr. in Mrs. Anton Zupančič, društvo Presvetega Srca Jezusovega samostojno, društvo Naprej št. 5 SNPJ, Boys from Dept. 413 White Motor Co., International Union of United' Automobile Workers of America Local 32.
Iskreno se želimo zahvaliti zvestim prijateljem in sosedom iz E. 66th St. in Bliss Ave., ki so darovali za skupni krasen venec in za svete maše in sicer: Mr. in Mrs. F. Zobec, Mr. in Mrs. M. Smigel, Mr. in, Mrs. M. Merhar, Mr. in Mrs. J. Merhar, Mr. in Mrs. R. Oto-nicar, Mr. in Mrs. A^ Replan, družina Perme, Mrs. M. Benigar, Mrs. J. Shepec, Mr. in Mrs. J. Prince, Mr. in Mrs. J. Skuk, Mr. in Mrs. Femec, Mr. in Mrs. L. Hro-vatin, Mr, in Mrs. Paynich, Mr. in Mrs. Benic, Mr. in Mrs. Zagar, Mr. in Mrs. F. Primožič, Mr. in Mrs. J. Gradisar, Mrs. M. Ahlin družina, Mr. in Mrs. J. Repar, Mr. in Mrs. A. Bavec, Mr. in Mrs. J. Dolenc, Mr. in Mrs. J. Brown, Mr. in Mrs. R. Koehn, Mr. in Mrs. R. Tekaucic, Mr. in Mrs. S. Peterlin, Mr. in Mrs. J. Adamič, Mrs. Julia Yarmush, Mr. in Mrs. Perusek, Mr. in Mrs. V. Kaucic, Mr. in Mrs. J. Primožič, Mr. in Mrs. J, Selan, Mrs. Karolina Penca družina, Mr. in Mrs. Zust, Mr. in Mrs. Lapp, Mr. in Mrs. Cebul, Mr. in Mrs. Znidarsic, Mrs. R. Vovk družina, Mr. in Mrs. Starin, Mr. F. Turk družina, Mr. in Mrs. J. Petic, Mr, in Mrs. L. Laushin, Mrs. C. Koch, Mr. in Mrs. J. Delgadio, Mr. in Mrs. J. Paynich, Mrs. Stodler družina, Mr. in Mrs,. E. Merhar. Tako tudi najlepša zahvala nabiralcem Mr. Marko Merhar in Mr. Frank Zobec za njih trud.
Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki sp darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše in sicer sledeči: Mr. in Mrs. Anton Prijatel in družina, Mr. Louis Prijatel sr. in družina, Mr. in Mrs. Matthew Skerbec sr. in družina, Mr. in Mrs. Leopold Fulan sr.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in skrben, dober oče, ljubil si svoj dom in svojo družino in žalosti so sedaj nasa srca ker Tebe drag. več med nami ni, ker Te je prezgodaj odpoklical Bog. Tolaži nas le misel, * se je dokončalo Tvoje mučno trpljenje m utrujen si legel k zasluženemu večnemu počitku. Ohranili Te bo^ za vedno v sladkem spominu in v globoki žalosti nad Tvojo veliko izgubo pošiljamo želje k Bogu, da Ti sedai Pff deli večni mir in nebeška luč naj Ti sveti.	'	J
Žalujoči ostali:
MARY PRIJATEL, soproga
JOSEPH, EDWARD in FRANK, sinovi
MARY por. Leblang, FRANCES por. Leblang, hčeri
ANNA in FRANCES, sinahi — JOSEPH in JOHN, zeta _ vv , .	,	SHIRLEY ANN LEBLANG, vnukinja
Zapušča tukaj tudi žalujoče brate Anton, John in Louis Prijatel in sestre Cecilija Skerbec in Anna Furlan in
in številno drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, 16. julija 1941.
TROJ K A
DR. FRANC DETELA
i^mm >AjHHHBSH
^■rsb t-
in družina, Mr. in Mrs. F. Steklasa sr. in družina, D«-* Mrs. Anton Prijatel, Mr. Louis Prijatel jr., Mr. in Adolph Furlan, Mr. in Mrs. John Skerbec, Mr. SW ley Prijatel, Miss Jane Plut, Mr. in Mrs. Carl V^«, ters, Mr. in Mrs. Frank Leblang, Mr. in Mrs. Vinc^ Tekavcic, Mr. in Mrs. Louis Tekavctc, Mr. in Mrs. ? nejc, Mr. in Mrs. James Macerol, Dept. 413-P of WJ| Motor Co., Mr. in Mrs. John Adamič družina, Mr.* Mrs. Frank Zobec, Mr. in Mrs. Louis Oblak, Mr. J Mrs. Tony Bajok, Mr. Frank Koscak, Mr^ in Mrs. \ Merhar, Mr. in Mrs. Fr. Kuhar, Mr. in Mrs. Josef Levstig, Mrs. Vidmar, E. 74 St., B. B. Leustig, M' Alice Popotnik, Mrs. Milavec, E. 61 St., Mr. in Bf Jim Kuhel, Mr. in Mrs. Rudolph Otonicar sr., Wf' Mahnic, E. 71 St., Miss Sophie Jersan, Mrs. Shepfi Mrs. Knafelc, Mr. in Mrs. Tom Raplan, Mr. in M John Fabian, Mr. in Mrs. John Lube sr., Addison W Mr. Anton Pilik, Mr. in Mrs. Fr. Udovich, Mr. in Mi-Marge Perme, Mr. in Mrs. Joe Prince, Mrs. M. W car, Mr. in Mrs. Louis Radina, Mr. in Mrs. J. Delg"!( dio, Mr. in Mrs. Tony Pustotnik in družina, Anto"1 Nemec, Mr. Carl Blatnik, Euclid, O., Mr.
in Mrs.
Hrovatin družina, Mr. in Mrs. Fr. Krajnc, Mr. in Matt Skufca, Utopia Ave., Mr. in Mrs. Charles H of var, Mrs. Mismas, E. 76 St., Mr. in Mrs. Anton Vai^ Mr. in Mrs. Andy Kotnik, Mr. in Mrs. Emil Vidic ft Mr. in Mrs. John Intihar, Mr. Paul Sever, Mr. in TO Joseph Perusek, Mr. in Mrs. Charles Karlinger, fjj, in Mrs. Frank Skuly, Mr. in Mrs. Zabukovec, Mrs. W rolt, Mr. Emil Vidic sr., Mr. in Mrs. Victor Marko*1 Mr. in Mrs. John Gornik, Giddings Rd., Mrs. Kn»"? Edna Ave., Mr. in Mrs. Louis Spehek, Mrs. Doro^I Orazem, Mrs. Mary Tcaiman, Parma, Mrs, TereZ'jl Bavec, družina Tomsic, Mrs. Mary Levstek, Mr. j: Mrs. Joe Prijatel, Newburgh, Mrs. Blatnik, Newburtf Mr. Thomas Tekaucic, Mr. in Mrs. Jamnick, Mrs. lin, Mrs. Mary Blatnik, E. 74 St., Mr.
in Mrs. Vidifl?
Mr. in Mrs. Anton Lovse, Mr. in Mrs. R. Kozan, P in Mrs. Primosic, Mrs. Bavec in družina, E. 66 'l Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. John Pajk, Mr. in Mjj Ljubi, Bliss Ave., Mrs. M. Kuhar, Mr. in' Mrs. Vic'®] Skimans, Mr. John Spehek, Mr. in Mrs. Jos. Cent? Mrs. Mary Luznar in hči, Mr. in Mrs. John Gradi«?.® Mrs. Mary Actman, Frank Debelak, Frank iaxOfih Matty Nousak, Frank Ljubi, Frank Razborsek, ward Korošec, Johnny Pavlik.	1
v. Nadalje naj velja naša iskrena zahvala vsem A dečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na polago ob priliki pogreba za prevoz spremljevalk na pokopališče: Mr. Louis Prijatel, Mr. Edward
P''
jatel, Mr. Anton Prijatel, Mr. John Merhar, Mr. V/f Leblang, Mr. Victor Schimens, Mr. Frank Kerzisn''; Mr. Wm. Steklasa, Mr. Frank Steklasa, Mr. John K blang, Mr. John Perme, Mr. Jim Kuhel, Mr. Frank W kaucic, Mr. Emil Vidic, Mr. F. P. Leblang, Mr. J"1' Zele, Mr. Louis Zele.	|
Naša prisrčna zahvala naj velja tudi članom štva Presvetega Srca Jezusovega samostojno in dr«J, va Naprej št. 5 SNPJ za lepo udeležbo pri pogreb posebna zahvala pa nosilcem krste, ki so ga sprei"1 iti položili k večnemu počitku.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so izrazili sožalj* * karti ali pismi.	•
Prav prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu vodu Joseph Zele in Sinovi za vso vsestransko prij8<) no naklonjenost in za izvrstno vodstvo pogreba. ji
Slučajno, če se je katero ime pomotoma izpusti'* prosimo, da nam oprostite, ker se želimo vsem najp1"'1 srčneje zahvaliti.