m
IZDAJA ZA 60RIŠK0 I\ BEIEČIJO
PRIMORSKI DHEVKIK
 -GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
jgo VIII. . Štev. 104 (2100)
Prvomajska številka
NAŠEGA DNEVNIKA IZIDE JUTRI NA SESTIH STRANEH S ŠTEVILNIMI ČLANKI PESTRE IN ZANIMIVE VSEBINE O OSVOBODITVI TRSTA, O POŽIGU NAŠEGA NARODNEGA DOMA, O POTREBAH IN ZAHTEVAH TRŽAŠKEGA PROLETARIATA, O DELOVANJU ZOLTIH IN KOMIN-FORMOVSKIH SINDIKATOV IN NJIHOVEM NENEHNEM IZDAJANJU DELAVSKIH INTERESOV.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sreda 30. aprila 1952
Cena 20 lir
frvi ma'i praznuje čredno	Slonele	pod
ki j;h ezkirni okoliščinami, lond0„.,“ ‘)rvi_ vrsti označuje »im oz»„°rmeS'Ctarc,l,e 2 na' trenje Km' Prav to meše-rimski it namreč znak, da je
w3Sn?fe,ki ga je
»aie .ut leh premagalo *oii0 e!tvno Vodstvo s po-e,wade navnc Jugoslovanske tted u na današnji dan po-
!° iob °aU glavo- začel ce-sme tr lStC oblike’ čeprav tar,lbljai; enutno Še javno u-Cc jm Ptuvegu fašistične-uično „lta Popolnoma faši-
Za£el je to™j
n<tše driV° iasizem- ki e« nočjo Vn jV1l° Ifadstvo s po-Cistični)? °slednejših proti-lkih _ 1 borcev jugoslovan-n°iteiiS, ■ strl° za ceno trte«. ln nojbolj krvavih
fc^i!nrV6iStUen“ razlika v !1 naihtt femu največjemu tra*niku n rv°loenemu šoto je ob delovnega ljudstva ni«fla p. PTaznovanju letoš-v°tfstvif ^tga • maia ta, do je ?f°8leš« . Purtije, ki jo
H
tot
trsko,
delavsko in proda -■	■	^
■le to vodstvo da-
“hm0t°}norna Odkrito ,,u.
nt ‘janskega imperia-la*izi)ln , strani italijanskega tr,*i ' fca* Je --
a«
Je še lani in še prikrivalo, kominformovskim Padla. dokončno z t5' ko i v marctt - 22- mor-J’ *n LV.tt?ka iredentistič-
v.	•	> PUP/tUJl,!
^8tu matična agentura v stauko ob-?e °sis^cnih škvader, ki rimska im-yijer^Cta klika 2 De Ga-
I tonik*? čel“ 20 izsiljevali koncesij p coni A, V J. ici naj bi pomenile °dločilen korak k do-Prtkijučitvi Tržaškega * )a k Italiji,
*J> ‘red>ti?.0rna imperialistu-
"j ncc r	i£no in fušistič-
y°rmovt- tržaško kom-dne ri ?. v°dstvo od tiste-
HV*njeni bodisi 2 opra' °ke , s_v°je proglasitve
'tkanje	te' bodisi 2 °'
>Sf J r9i h
lg°5lovat'?- fašističnih proti-1 so sp ,l* demonstracij 5e Priiie
Di.“U.cah. bodisi
demonstracij, Po italijanskih
°n/e;
Pisan-
rcnci'
■lem
o londonski
katero kritizira
<T(X^O
!Ioriti wVe ,ioče ?ta nj®j
lr°0)ie	k	uničenju
l/1’ ker hta°dbc’ l^mveč
Dc
za-Gasperi
nZl’eTenci od Anolo-101ce,ij tt dobil
Majbolj
premalo
<š'u *Uojp ~'”UL1 pa je poka-
l » ko,ninlTmitno llce tria'
tQPadotitT7no°sko vodstvo
Ptinfo,
b-e '0Lonriem trža^e dele°a' ll '‘‘Piiilr, °nu 2 nairtenom, da (ilacijc i.;V,e naPore te deni’’ d°slej -ni*, h°tela prepre-te Hiironn-	3 0robo kršc-
t Ce^° i»„ -• P°g°dbe, ki ga tltanfapiem% 2 londonskim l "< l! te meri naJljPudanju fn.slstl£ni °braz p .Odot) j.:	lugoslovanskih
popili’v A° Se fc0£ ^ mož
rj^^enih i rambo soečano ° fai*?ke'n ?odP™nih pra-h tt ke°a Ifadstva.
tL ^lau taJ^9a politične-in	juio tudi na-
^T^iata . šrš°škega ■c.fauznik	let°šnji borbe-
■vetarie^;e^/3^t,a
Zrto&tf c	n<iloqo in
ljud°inb°‘rhi mm de-se	obnav'
CU nhhZ nn3i:?rr» fa-
V '^m rom - m komin-for.
vpri	- -
bi-*1 usodnem Je<; £“di na
>* tdS. »odročju proti
55?° ^,raw*Tm-s
•uinJ, °Wa5tn,Jl st Hočejo »e '1l naše krn,-	2a'*
l«res^ demokracij® PrW5 in<C* ‘1 „?*. tsšaikeT' ?roii in-iehl^ ‘nteresu .de!avstna V Ur°Pe	7ntra v tem
%r,J*m ma8Uetu *PioIi.
flrne;ši	pa je
Pra ^n/or^^Mfc trša-
Shi fam-i, t voditue
H-.^Pok, kp^ fažnje nje-i	20t
Zastalo in ker še redno
bo^ej^r. "»e in
najdragocenejši zaveznik italijanskega fašizma in imperializma.
Iz vseh teh razlogov sledi, da mora Viti borba proti obnavljajočemu se italijanskemu fašizmu in imperializmu naperjena v prvi vrsti proti temu njegovemu najdragocenejšemu zavezniku. Zato je borba delovnih množic našega ozemlja in borba teptanega slovenskega življa na Tržaškem nujno povezana v eno enotno fronto vseh slovenskih in italijanskih protifašističnih sil, katere cilj je preprečiti za vsako ceno, da bi Trst še kdaj Ponovno padel v italijansko Imperialistično suženjstvo.
In ker praznujemo letošnji Prvi maj ob začetku predvolilne borbe, je jutrišnji dan za vse tržaške protifašistične sile toliko bolj važen in toliko bolj pomemben. Res je, da je ZVU s svojim protiljudskim, protidemokratskim in protislovenskim ukazom o volilnih imenikih omogočila, da so že na junijskih volitvah leta 1949 desettisoči volivcev glasovali za iredentistične stranke, ki po mirovni pogodbi ne bi smeli, imeti volilne pravice; res je, da je dala ZVU vse tozadevne urade v roke samovoljni oblasti iredentistov in fašistov; res je, da je z lanskoletnim ukazom ZVU omogočila vpis v volilne sezname novim tisočem priseljenih ita. lijanskih državljanov, ki bodo glasovali za iredentiste: res je torej, da je ZVU v svoji politiki popuščanja italijanskemu imperializmu in fašizmu odložila lanskoletni razpis oktobrskih volitev; res je, da je ta ZVU storila vse, da bi omogočila iredentistom zmago na letošnjih majskih volitvah in tudi z raztegnitvijo protidemokratičnega hi protislovenskega italijanskega volilnega zakona zajamčila v tržaški občini ohranitev iredentistične občinske uprave. Vse to je vrsta novih krivic storjenih proti življenjskim interesom tržaškega prebivalstva. Toda p .v zaradi lega mora biti naš odpor tem močnejši, prav zaradi tega morajo biti tudi vse protifašistične množice v tej predvolilni borbi tem bolj strnjene v enotni fronti!
In prav to strnjenost in po-jačeno borbenost ob začetku letošnje predvolilne kampanje bo tržaško delavstvo, bodo zatirani tržaški Slovenci, bo vse resnično demokratično in protifašistično tržaško ljudstvo pokazalo z jutrišnjo proslavo največjega delavskega praznika na stadionu sPrvega majav. Na jutrišnji proslavi bomo ponovno in še odločneje in glasneje dvignili svoj klic protesta proti vsem krivicam, proti vsem nakanam obnavljajočega se fašizma in njegovih pomočnikov v kominfor-movskem tržaškem vodstvu, proti vsem manevrom, proti mešetarjenju in barantanju v Londonu, od koder *prav danes prihajajo vesti o imenovanju nekakšnega »svetovalca)) s strani italijanske vlade, ki naj bi še bolj pogazil pravice ki jih imamo po mirovni pogodbi in ki naj bi pomenil nov korak rimskega fašističnega imperialističnega škornja na naše ozemlje.
H0V0R (IKmKRiir.il BOŠMJaKfl MA K0MGRESU RK/.ERHMIH UEICIRJEV FLRJ
Shuona iirotiingoslovanska fronta
hominlormistpv in italijanshih imperialislo«
Italijanska vlada je komaj pred dvema dnevoma sporočila, da želi obnoviti sporazum o ribolovu, ki poteče danes, in da želi spremeniti nekatera njegova določila - Jugoslovanska vlada odklanja vsako odgovornost za posledice
Zasedanje Ljudske skupščine LR Slovenije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 29. — Jutri poteče sporazum o ribolovu med Jugoslavijo in Italijo. Italijanska vlada je šele pred dvema dnevoma zaprosila jugoslovansko vlado, naj se sklene nov sporazum, ki naj bi omogočal nadaljevanje ribolova italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah. Po dosedanjem sporazumu bi morala Italija plačati za ribolov v jugoslovanskih vodah, čigar koristi cenijo na 5 milijard lir letno, 600 milijonov Si* letno, vendar doslej ni plačala ničesar.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo odklanja vsako odgovornost za morebitne incidente, ki utegnejo nastati med italijanskimi ribiči in jugoslovanskimi oblastmi po 30. aprilu. Odgovornost za morebitne incidente, poudarjajo jugoslovanski merodajni krogi, pade izključno na italijansko vlado, ki je šele pred dvema dnevoma izrazila željo, da sklene nov sporazum in predlagala spremembo nekaterih določil dosedanjega sporazuma.
Danes se je začel v Beogradu ustanovni kongres Zveze rezervnih oficirjev Jugoslavije, ki se ga udeležuje 620 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije, zastopniki Jugoslovanske ljudske armade, prezidija ljudske skupščine, zvezne vlade. Zveze vojnih invalidov, Zveze borcev in drugih množičnih organizacij.
V imenu CK KPJ in JLA je kongres pozdravil namestnik ministra za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Goš-njak, ki je poudaril, da organizacija jugoslovanskih rezervnih oficirjev ni militaristična organizacija, temveč borbena,
patriotična organizacija, ki bo
prispevala k povečanju obrambne sposobnosti rezervnega kadra JLA, kar je še posebno potrebno danes, ko izvajajo v sosednih deželah, zlasti v ko-minformističnih, aktivno propagando proti Jugoslaviji in izzivajo številne incidente na mejah. Samo v prvem četrtletju tega leta so kominformovski sosedi Jugoslavije povzročili 396 obmejnih incidentov.
Zveza rezervnih oficirjev Jugoslavije pa ni in tudi ne bo nikdar organizacija, podobna organizacijam Y inozemstvu, kot n. pr. danes v Italiji, kjer se z razvijanjem šovinizma pripravlja članstvo na zasužnje-vanje tujih narodov in dežel. Generalni polkovnik Gošnjak je za tem navedel konkretne primere, kot so govori na manifestaciji 8. aprila v Gradiški ob Soči, gogor generala Cappe 4. marca ob koncu manevrov v Asiagu, izjava podpredsednika italijanskega parlamenta 8. a-prila v Trstu, ki odkrivajo namene italijanskih imperialistov.
Megalomanija teh propadlih politikov in vojakov se ne kaže samo v zahtevah po Istri, Reki in Zadru, temveč oni kot v Mussolinijevem času zahtevajo celo Dalmacijo; toda tudi s tem se njih apetiti gotovo ne končajo. Javno se jč pripravljala revanža. Blede se jim' o veliki zmagi v preteklosti na našem Krasu, čeprav ves svet ve, da so bili na teh naših gričih tepeni v prvi in drugi svetovni vojni, da so sramotno bežali. Toda vse to jih ni spametovalo, temveč se ponovno pripravljajo na nove avanture.
»Kot vidite, je nadaljeval general Gošnjak, nas ogrožajo z Vzhoda pod vodstvom Moskve
LONDONSKA KONFERENCA BO KONČANA TA TEDEN?
Angleški tisk kritizira rezerviranost Foreign Ofticea in s poudarja njem, da rezultati Italije ne bodo zadovoljili, razburili pa bodo Jugoslavijo, posredno priznava zgrešenostlondonskega barantanja
LONDON, 29. — Angleško-ameriško-italijanska konferenca o upravi cone A STO se je nadaljevala danes popoldne s-plenarno sejo, ki je trajala tri ure. Kot poroča ANSA, so razpravljali o drugem poročilu ki ga je predložil redakcijski odbor.
Agencija AFP pravi danes o konferenci: «Ceprav so uradni krogi zelo rezervirani, vlada v londonskih političnih krogih vtis, da se bo konferenca končala ta teden. Znano je, da je bil dosežen znaten napredek v večini vprašanj, o katerih so razpravljali, tako da so 24. a-prila lahko sestavili redakcijski odbor, Ta odbor je končal svoje prvo delo. včerajšnja in današnja plenarna seja je bila posvečena proučevanju vprašanj, ki še niso bila rešena. Med temi vprašanji je predvsem imenovanje italijanskega političnega svetovalca pri ZVU».
Popolna rezerviranost, ki jo kaže Foreign Office, povzroča že nekaj časa negodovanje angleškega tiska. Diplomatski u-rednik konservativnega lista «Manchester Guardian« piše danes, da je ta rezerviranost povsem nepotrebna. «Zdi se neizbežno, da bo povečana u-
deležba Italije v upravi cone A, nezadostna, da bi zadovoljila Italijane, toda povsem zadostna. da bo razburila Jugoslovane«, pravi list.
Isto mnenje prevladuje tudi v londonskih diplomatskih krogih, ki menijo, da bo Italija «skoraj gotovo« dobila v upravo promet, pošto, zdravstvo. gospodarstvo in finance, nekatere sektorje v sodstvu in normalno upravo. Italijani pa bi hoteli predvsem »e nadzorstvo nad policijo
Obenem je daia Jugoslavija tudi v zadnjem času razumeti, da jo londonski razgovori zelo zanimajo in da ne namerava odstopiti od svojega stališča. Jugoslovansko veleposlaništvo je danes razširilo tiskano bese_ dilo govora maršala Tita v narodni skupščini 31. marca, medtem ko je londonska podružnica Tanjuga objavila obširne podatke o 2!vletni italijanski okupaciji v Trstu Ti podatki opozarjajo predvsem na gospodarsko škodo, ki je bila prizadejana tržaškim Slovencem in ki znaša 30 milijard lir v sedanji vrednosti. Tanjug poudarja nadalje, da je vse ozemlje cone A, ki obdaja tržaško mesto, popolnoma slovensko.
UNIVERZALNO
,eto«siv, ,**»krti;* za tv, tem Zn*favo i >ti ^ »»fcttfa a®
hodptr^" vod'iti rj bor-krU°V,* tistih faši-
vsem za-
nm°l) ra i- . Cem in tržaškim
SSf %
je L	nri-V® -«uucim
hh	največ-
z™*vČ 'Tp-kar
*''rMi .OTrno»Sl r, ZabeI«žii«-uajn„ vodst,'o je st,r V »sen- i ?faVleiš' so-
C,n	liud’
-- n ln pra„ zato
5
&
GE*
\
De Gasperi poskuša odvračati pozornost italijanskega ljudstva od vseh tegob, ki ga tarejo po krivdi vladne politike, z razpihovanjem iredentističnih in imperialističnih pohlepov, obenem pa izkorišča težavni položaj v Italiji za izsiljevanje novih koncesij.
kominformistične dežele, medtem ko iz Zahoda povampirjeni
italijanski imperializem steguje svoje kremphe po našem o-zemliu. Toda zaradi tega se ni treba vznemirjati. Popolnoma naravno je, da so se eni in drugi znašli skupaj na isti fronti, ker so njihovi interesi isti. Italijanski kominformisti, fašisti in tmnerialisti. skupno z Vatikanom in skupno s kom-informisti vzhodnih dežel predstavljajo le združene sile kontrarevolucije, sovražnikov izgradnje in obstoja socialistične Jugoslavije. Toda mi smo prepričani, da jih bomo premagali pomočjo enotnosti in sloge naših narodov, načelne politike naše vlade in revolucionarne doslednosti naše partije in da bomo priča zloma te protijugoslovanske v bistvu imperialistične in protirevolucionarne politike enih in drugih«.
Na koncu je general Gošnjak poudaril, da preti Jugoslaviji glavna nevarnost z Vzhoda in da je omenil italijansko propa; gando samo zato. da bi na oni strani Soče uvideli, da jugoslovanski narodi budno sledijo govorom in dogodkom v Italiji. Pozval je rezervne oficirje, naj razvijajo v svojih vrstah socialistični patriotizem in borbeno sposobnost za obrambo domovine in naj čuvajo tradicije narodnoosvobodilne borbe.
Glavni referat o smotrih in nalogah Zveze rezervnih oficirjev Juoslavije je imel rezervni generalmajor Ljubodrag Djurič.
Maršal Tiro je danes sprejel delegacijo učiteljev in profesorjev, k; se udeležujejo ustanovnega kongresa Zveze jugoslovanskih učiteljev in profesorjev v Beogradu. V razgovoru z delegati, med katerimi so bili tudi zastopniki prosvetnih delavcev iz Francije. Avstrije in STO. je Aiarša! Tito poudaril važnost socialistične vzgoje mladine.
Na obtožbo zahodnih krogov, da ,se otroci v Jugoslaviji odtegujejo od boga, je maršal Tito izjavil; «Mi ne preganjamo vere. moramo se pa boriti proti praznoverju«, in dodal, da je v Jugoslaviji vsakemu človeku prepuščeno, da sam odloča o svoji religioznosti. «Vendar ne moremo dovoliti, da bi se otroci razvijali po želji tistih, ki so na popolnoma drugačni poti, kot mi želimo. V tem pogledu Jugoslavija ne bo popustila pred nobenim pritiskom«.
Predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koliševski je izjavi) danes na seji makedonskega narodnega sobranja, da je doslej samo Jugoslavija odgovorila na poziv glavne skupščine OZN. nai se grški otroci vrnejo staršem, medtem ko so ZSSR in satelitske dežele doslej odbile vse poskuse, da sprejme-;s otroke onih staršev, ki živijo v ZSSR in satelitskih deželah, in da dovolijo 2500 otrokom, ki žive v ZSSR in kominformov-skih deželah, da se vrnejo staršem, ki živijo v Jugoslaviji.
Agencija «Jugopres» poroča, da bo lutri prispela v Jugoslavijo skupina 9 generalstabmh oficirjev Sirije, ki bodo gosti jugoslovanskega generalštaba. Ostali bodo V Jugoslaviji dva tedna.	g	B.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 29. *— Danes se je sestala v Ljubljani ljudska skupščina Slovenije na drugo redno zasedanje. Skupščina razpravlja o republiškem družbenem planu, v republiškem proračunu za leto 1952 in v- zaključnem računu za leto
imenu vlade je obrazložil družbeni plan podpredsednik vlade Ivan Maček, minister za finance Zoran Eolič pa je obrazložil predlog proračuna. Re. publiški proračun za leto 1952 predvideva 7.265,000.000 din dohodkov in 6.886,000.000 izdatkov. Razlika 379.000.000 dinarjev je določena za subvencije onim okrajem, ki predvidevajo v svojih proračunih primanjkljaj. Te subvencije bodo dodeljene v glavnem okrajem v Slovenskem Primorju, ki so gospodarsko zaostali in nimajo še razvite industrije.
Minister za industrijo France Leskošek je govoril o predlogu družbenega plana in poudaril. da odpade od planiranih kosmatih dohodkov na industrijo in rudarstvo 96 milijard ali 60 odst.. Predlog družbenega plana predvideva za kapitalno graditev 16.375.000.000 din. od česar odpade na industrijo in rudarstvo več kot 13 milijonov.
Na proizvodnjo in razdeljevanje električne energije odpade 7.700.000.000 din. V tej vsoti so vključeni izdatki za gradnjo velikih hidrocentral, ki jih sedaj gradijo v Sloveniji. To so hidrocentrale Vuzenica, Mariborski otok, Medvode, Moste in Vuhred ter kalorična centrala Šoštanj. Letos bodo
Izgrajene hidrocentrale Moste, Medvode in Vuzenica, medtem
ko so v Vuhredu že začeli s pripravljalnimi deli. Gradnja
kalorične centrale v Šoštanju pa je v začetni fazi.
Električno gospodarstvo Slo. venije lahko sedaj proizvaja skupno z industrijskimi elektrarnami 175.000 kilovatov električne energije. Leta 1954, ko bo pričel obratovati največji industrijski objekt, ki je sedaj' v gradnji, t. j. tovarna aluminija v Strnišču, ki bo sam potreboval 210.000 kilovatov, bo proizvodna zmogljivost skupno z industrijskimi elektrarna, mi znašala 235.000 KW.
Mnogo sredstev je namenjenih za tovarno aluminija v Strnišču, in sicer 3,250.000.000 din, t. j. prav toliko, kot za kapitalno graditev v železarnah Jesenice, Guštanj in Store skupaj.
Minister Leskošek je zatem govoril o novih proizvodih, ki so jih osvojile slovenske železarne, predvsem v izdelovanju specialnih vrst jekla, ki že krije približno 40 odst. jugoslovanskih potreb.
C. S.
JUTRI ob 14. uri vsi na stadion,,Prvi ma|“ na prvomaisko proslavo
IPORED
6 do 10 let 10 do 14 let
1. Mimohod vseh telovadcev
2. Telovadni nastop pionirjev od
3. Telovadni nastop pionirjev od
4. Telovadni nastop mladink
5. Telovadni nastop mladincev
6. Razne igre, ki jih bodo izvajali pionirji
7. Govori in pozdravi - govorita tov. B. Babic in B. Petronio, tržaška delegata v Londonu
8. Posebna telovadna točka
9. Telovadni nastop gojencev Pomorskega instituta iz Pirana
10. Posebna telovadna točka
11. Nastop združenih pevskih zborov
12. Folklorni plesi
13. Akrobacije z motornimi kolesi 14 Džimkana motornih koles
15. Zaključni mimohod.
Razveljavljen Trumanov ukaz o zasegi jeklarske industrije
Predsednik sindikata kovinarjev Philip Mnrrai/ izdal ukaz o razglasitvi splošne stavke 650 tisoč delavcev - Vlada bo verjetno napravila priziv proti razsodbi zveznega sodnika Trumanovo prizadevanje, da prepreči dokončni sklep o znižanju nakazil za pomoč tujini
WASHINGT0N. _29. — Ameriško zvezno sodišče je sprejelo zahtevo jeklarskih družb in je razglasilo vladno zasego jeklarn za nezakonito.
Zvezni sodnik Pine je danes popoldne sporočil, da bo izdal sodno odredbo proti Truma.rjo-vemu sklepu, ki ga je bil spre. jel v noči od 7. do 8. aprila, zato da prepreči stavko 650 tisoč delavcev, ki so v sporu z lastniki jeklarn zaradi svojih mezdnih zahtev.
Sodnijski ukaz bo ministru za trgovino Charlesu Sawye-ru zabranil izvedbo Trumanovega ukaza.
Sodnik Pine ugotavlja v svoji razsodbi, da, čejirav bi sodnijski ukrep povzročil stav. ko z vsemi neugodnimi posledicami, bi to mnogo manj škodilo ameriškemu ljudstvu kakor položaj, v katerem bi sod-nijska oblast odobrila tezo neomejene izvršilne oblasti.
«Ce lastnikov
nilo, da je predsednikova oblast neomejena«, je dodal sodnik, ki je pripomnil, da bi priznanje tega dejstva spodkopalo zaupanje ljudstva v samo strukturo vlade, kakršno določa ustava.
Sodnijski sklep pomeni praktično tudi prepoved vladi, da kovinarskim delavcem, včlanjenim v CIO, zviša mezde, kakor je to priporočal odbor za stabilizacijo mezd. To pomeni, da delavci niso več vezani na položaj državnih nameščencev, v kakršnem so se znašli po Trumanovem ukrepu. Sodnik je tudi izrazil mnenje, da bi jeklarske družbe utrpele »nepopravljivo škodo«, če bi bilo njihovo premoženje zaplenjeno med dolgo sodno proceduro
Vladi ne preostane sedaj dru. gega nego da napravi priziv na washingtonsko prizivno so. dišče. Skoraj gotovo je. da bo
ne bi sprejeli zahteve j zadeva prišla pred najvišje so >v jeklarn, bi to pome-1 dišče, ki je ameriško vrhovno
sodišče.
Takoj po objavi razsodbe je predsednik sindikata kovinarjev Philip Murray izjavil, da zaradi odločitve zveznega sodnika v korist jekiarn, »n imajo delavci druge izbire, nego da takoj prenehajo z delom«.
Zaradi tega so vsi sindikati kovinarskih delavcev v ZDA dobili ukaz, naj razglasijo splošno stavko. Delali bodo samo delavci, ki bodo nadzorovali visoke peči.
V nekaterih tovarnah v Chi. kagu so delavci že postavili svoje straže.
Bela hiša pa je nocoj -s svoje strani javila, da vsaj danes ni pričakovati nobenega komentarja o sklepu zveznega sodnika.
Kakor poročajo nekatere a-gencije. ni do sedaj v zgodovini ZDA še nikoli noben zvezni sodnik proglasil kak predsednikov pravni ukrep za neustavnega.
Truman ima težave Uidi v
zvezi z odobritvijo programa za pomoč tujini.
Izvedelo se je, da si bo njegova vlada prizadevala da prepreči dokončni sprejem sklepa zunanjepolitičnega odbora senata, da se nakazilo za pomoč tujini zniža za eno milijardo dolarjev. Upajo namreč, da bo ta sklep bistveno spremenjen med razpravo v senatu.
Vlada pa bo imela pri tem težko nalogo zaradi bližnjih volitev. Davčne obremenitve predstavljajo v ZDA namreč vazen argument v volilni borbi. Ni izključeno zaradi tega.
PRIPRAVE ZA OBČINSKE VOLITVE V ITALIJI
Magnani in Andreoni
o listi neodvisnih socialistov
Številne stavke grafičnih delavcev bodo ovirale tiskanje volilnega propagandnega materiala * Atentat na Magnanija v Cataniji - Odpor proti podrejanju PSI Togliattiju in zahteve po sklicanju izrednega kongresa
(Od našega dopisnika)
RIM. 29. — Poslanca Valdo Magnani, član vodstva MLI, in Carlo Andreoni, ki je nedavno izstopil iz PSDL sta imela danes tiskovno konferenco o volilni kampanji liste »Neodvisni socailizem«, ki združuje MLI, disidente ESDI, skupino bivših borcev in nekaj levih neodvisnih.
Valdo Magnanj je izjavil, da pomeni vložitev kandidatne liste neodvisnih socialistov »prispevek: k rešitvi krize socializma«, ki je nastala «zaradj napak, odvisnosti in oportunizma aparata KPI»- Poudaril je, s kakšno brezobzirno zagrizenost, jo nastopajo kominformisti proti MLI in podrobneje opisal atentat na sedež MLI v Cata-niji. Do atentata je prišlo prejš. njo nedeljo, ko je imel Magnani tam zborovanje.
Dr. Carlo Andreoni pa je prikazal politično deklaracijo devetnajstih desidentov PSDI, ki so se pridružili listi poslancev Magnanija in Cucchija. Poudaril je, da bi moralo tajništvo socialdemokratične stranke «u-poštevati sklepe kongresa v Bologni, ki je potrdil popolno samostojnost krajevnih organizacij v sklepanju o volilnih povezavah«. Kot znano, je nastal razcep v PSDI, ker je vodstvo proti voljj rimske organizacije PSDI sklenilo povezavo social-demokratične liste z demokrist jani v Rimu. .	.
Na vprašanja novinarjev sta Magnani in Andreoni pojasnila, da se akcija socialdemokrat skih desidentov izvaja v sporazumu z avtonomističnimi skupinami v PSI, ki so v Mi-
lanu zahtevale celo sklicanje izrednega kongresa stranke, ker menijo, da je sporazum o skupni akciji med PSI in KPi dejansko podrejanje ESI Togliattiju, to pa je spet eden izmed vzrokov za krizo socializma v Italiji.
Rastoče nezadovoljstvo zaradi vazalske politike KPI v odnosu do Moskve in PSI v odnosu do KPI se torej vedno bolj izraža v konkretnih političnih akcijah in v širjenju vrst onih, ki se zavzemajo za resnično socialistično politiko. V te vrste dotekajo tudi one sile iz socialdemokratskih vrst, ki se ne strinjajo z oportunistično politiko vodstva PSDI.
Glavni tajnik PSDI, Romita, pa se je danes zvečer na Mon-tecitoriu sestal s Saragatom, Simoninijem in Vigorellijem. Poročajo, da so «pregledali položaj v PSDI« in sklenili, da se bodo držali ((maksimalnega notranjega sodelovanja« pred bližnjimi upravnimi volitvami. Zdi se torej, da išče Romita, od katerega se je odtrgalo levo krilo PSDI, spet možnosti za sporazum z desnico, ki jo predstavljata Saragat in »kolaboracionist« Simonini.
Tiskovno konferenco je imel danes tudi Di Vittorio, ki so mu predvčerajšnjim na meji policijski organi odvzeli potni list. Odvzem potnega lista je odredil notranji minister Scel-ba zaradi članka, ki ga je Di Vittorio objavil v moskovski »Pravdi« in ki ga imajo v Rimu za ((obrekovanje Italije«. Di Vittorio je bil v Moskvi na znani gospodarski konferenci.
Opozarjamo naše čitatelje. da bo vsak ponedeljek med volilno kampanjo naš dnevnik izbaJal v POSEBNI PONE-DELJSKI IZDAJI na dveh straneh z najnovejšlml lokalnimi. mednarodnimi in športnimi novicami.
UREDNIŠTVO
Na tiskovni konferenci je med drugim tudi naštel, kaj vse bi lahko ZSSR kupovala v Italiji in kaj bi lahko nudila v za meno. Na pripombo nekega mr vinarja, da so sovjetske cene zelo visoke, je Di Vittorio dejal, da «se o cenah da pogajati«.
V časopisih se «e nadaljuje pc.emika o jezuijiskem patru Tondiju, profesorju gregorijar,. ske univerzo, ki je sklenil izstopiti iz reda in. se pridružiti KPI. Medtem ko poskuša katoliško časopisrje govoriti o blaznosti, te tudi «Unita» noče neposredno angažirati, temveč se omejuje na prepisovanje poro. čil in Tondijevih izjav iz kriptokominformšstičnega lista
»Paese« (iz istega, k; je objavil znane Vidalijeve izjave v Bariju o »pokopališču Italijanov« v Trstu).
Medtem ko s-e je volilna kam. panja že dodobra razmahnila, grozijo tiskarski delavci, da jo bodo znatno ovirali. Sindikati tiskarske stroke vseh treh sirv dikainih organizacij s0 napove, dali 24-urne stavke za 7., 17., 24. in 28. irtaj. Ce lastniki tiskarn rte bodo ugodili zahtevam delavcev (ki so izbrali res najugodnejši trenutek za pritisk na delodajalce), na sam dan volitev listi ne bodo izšli. Sc več stavk napovedujejo delavci v ostalih tiskarnah, tako da utegne biti tudi tiskanje volilne propagande precej ovirano, zlasti še, ker grafični delavci od 8. maja dalje nočejo več delati iiadur.
A. P.
da bodo nekatere parlamentarne skupine zahtevale celo še večje znižanje pomoči tujini, in pripominja se, da tudi številni demokrati poudarjajo potrebo znižanja. V senatnem zunanjepolitičnem odboru so namreč med tistimi, ki so zahtevali znižanje, trije demokra. ti z juga. Značilno je tudi, da omenjeni odbor ni sklenil samo znižanje nekaterih nakazil, pač pa je priporočal, naj še vsa predvidevana nakazila, bodisi za vojaško pomoč kakor tudi ■za tehnično in gospodarsko, e-nakomerno znižajo za 12,66 odstotkov. Nekateri diplomati spravljajo to v zvezo s težnjo, ki se pojavlja v kongresu, da se vojaški proračun, ki ga je predlagal Truman, zniža, ter se sprašujejo, ali stališče ameriških parlamentarcev ne kaže na morebitno spremembo ameriške zunanje politike, ki bi sledila zaradi znižanja fondov, ki jih ima na razpolago izvr. šilna oblast.
Grško-turški razgovori
ATENE, 29. — Danes so se v Atenah nadaljevali razgovori med grško vlado in turško delegacijo, ki so se začeli preteklo soboto. Danes zjutraj sta turški ministrski predsednik Menderes in zunanji minister Kuprulu obiskala grškega ministrskega predsednika Plastirasa, ki je še prej govoril z grškim zunanjim ministrom Venizelosom. Venizelos je izjavil, da vlada soglasnost o vseh vprašanjih, ki so jih proučili. Menderes pa je izrazil zadovoljstvo nad razumeva, njem, ki ga je pokazal general Plastiras.
Danes zjutraj je bil tudi na zunanjem ministrstvu sestanek. ki so se ga udeležili številni funkcionarji obeh strani.
LONDON. 29. — Del labu-ristične parlamentarne skupine podpira v stranki tezo, da bi bilo treba odobritev pogodbe o evrposki obrambni skupnosti odložiti, dokler ne bo štiristranska konferenca ugotovila ali so sovjetski predlogi za združitev Nemčije iskreni.
Tozadevni predlog bo predložen jutri zunanjepolitičnemu odboru parlamentarne skupine ter na plenarnem sestanku skupine, ki bo prihodnji teden.
enotnost slovenskih in italijanskih antifašističnih množic v borbi proti italijanskemu imperializmu!
':A
Danes, sreda 3». april*
Katarina, Samorad Some vzide ob 4.54, J*®?®?-,., 19.10. Dolžina dneva 14.1f>. vzide ob 9.07. zatone od Jutri, četrtek 1. maja Praznik dela
SEDEM LET PO KONČANI VOJNI
Proslavljanje obešenjaka
v goriški kapelici «Brezmadežne»
Na sedežu MSI so razobesili italijansko zastavo z žalnim trakom. Kominformisti in demokristjani se za taka fašistična početja ne zmenijo. «Uspehi> vladnega zakona za «pobijanje fašizma*
GORICA, 29. — Včeraj je poteklo sedem let, odkar so italijanski partizani ustrelili fašističnega poglavarja Mussolinija in ga dan kasneje za pete obesili na Trgu Loreto v Milanu. Vsako leto so se stari fašisti v MSI ta dan zbrali in molili hvalnice svojemu za pe. te obešenemu poglavarju. Tudi v letu Gospodovem 1952, v katerem je De Gasperijeva kle. rofašistična vlada sprejela zakon «o pobijanju fašizma«, so fašisti proslavili obletnico Mussolinijeve smrti.
Londonski «Daily Express» je v zvezi 2 letošnjo obletnico pisal, da bodo Mussolinijevo truplo izkopali in ga z vsemi častmi pokopali v Predappio. Prisoten naj bi bil Mussolinijev sin Vittorio, ki naj bi v ta namen prišel iz Argentine in prejšnji dučejev general Graziani, ki je bil svojčas ra habilitiran. Vedno po pisanju londonskega dnevnika naj bi bilo v načrtu metanje cvetlic z letal, ki bi jih pilotirali bivši fašistični letalci pod vodstvom Bruna Mussolinija.
Nimamo še poročil, ki bi potrdila pisanje tega uglednega in dobro informiranega angleškega dnevnika; vendar pa moramo v dokaz velike verjetnosti takih namenov, predvsem pa v dokaz, da je žalova. nje za obešencem v Italiji skoraj uradni in svečan vsako, letni obred, dodati nekaj o letošnji proslavi sedemletnice Mussolinijeve smrti v Gorici, ki je šla tako kominformlstič-nemu kakor tudi klerofašistič-nemu tisku neopaženo mimo in v brk vsem vladnim zakonom o preganjanju fašizma.
V Garibaldijevi ulici je kapelica »Brezmadežne«, v kateri se poročajo samo zakonci iz tako imenovane »višje plasti«, se je v ponedeljek 28. t. m. zbralo pri maši ob 7.30 toliko ljudi, da je bila sicer po obsegu skromna kapelica nabita do zadnjega kotička. Po pripovedovanju očividcev so morali molivci stati tudi na cesti.
Maševal je Don Tuniutti, ki je profesor verouka na italijanskih srednjih šolah in orga. nist v stolnici, na orgle pa je igral Cosmaro (Kozman).
Slednji je tudi dirigiral otroški zbor. ki je zapel «Prošnjo legionarjev«.
Vzporedno s cerkvenim obredom v počastitev obešenca je tudi goriška sekcija MSI napravila potrebne korake, da bi ne šel v pozabo spomin na fašistične čase. Najprej so na sedežu sekcije na Travniku razobesili italijansko zastavo z žalnim trakom na «dan osvo-bojenja« kot v znak protesta proti praznovanju tega dneva, ki je v Severni Italiji pomenil hud udarec za fašizem in zadnje dneve Mussolinijevega življenja. Ker so oblasti proti takemu protidržavnemu ravnanju MSI-jevcev protestirale, so se le-ti omejili na to, da so obesili žalni trak samo na napis nad svojim sedežem.
28. aprila, to je v ponedeljek, pa so bili goriški fašisti pogu-mnejši. Izobesili so zastavo z žalnim trakom na drog, drugo pa so pritrdili okoli balkona, ki je bila prav tako opremljena s črnim trakom.
Oblasti so ta dan poslale pod sedež MSI še dva orožnika, vendar niso prepovedale izobešanja zastave z žalnim trakom, čeprav so prav dobro vedele, da gre za proslavljanje fašističnega morilca.
Takšna so dejstva, ki jih ne more nihče izpodbiti. Klerofa-
šistično in kominformistično časopisje pa zaman molči o takih dogodkih in upa, da bo odvrnilo pečat sramote od povojne Italije. Poudariti je treba, da pada tako na ene kakor tudi na druge polna odgovornost za tako stanje, ker se tako eni kakor drugi dobrikajo novim fašistom in jih skušajo pridobiti za svoje politične cilje.
Zato ni čudno, da v takem okolju Slovencem vztrajno odklanjajo narodno enakopravnost, sodelovanje v upravi itd..
Pogled z soriškega gradu na Travnik.
KRATKE TESTI
Iz beneških vasi
Splošna stavka na Goriškem
proti nepopustljivosti industrijcev
Rezija
Videmski prefekt je z nekim svojim ukazom določil, da se mora- cepiti proti slinavki vse govedo, ovce in koze. Ta ukrep pa ne velja za one živali, ki so že prebolele bolezni, ali ki so že bile cepljene najkasneje pred tremi meseci.
To cepljenje stane vsakega kmeta za vsako govedo, ki tehta več kakor 100 kg, 300 lir, za vsako govedo pod enim stotom 200 lir, za vsako ovco ali kozo po 150 lir. V ta strošek sta všteta živinozdravnikovo delo in cena cepiva.
Stara gora
Četrtega maja bodo obnovili nedeljsko avtobusno poletno zvezo med Vidmom. Čedadom in Staro goro. Ta zveza je lansko leto dobro delovala in se je je posluževalo veliko število potnikov. Gre za turistično prometno zvezo, ki So jo ustanovili zato, da omogočijo Furlanom ob nedeljah izlete v te kraje, ki so zelo zanimivi. Preden so vzpostavili to zvezo, so številni prebivalci iz Čedada in Stare gore zaprosili, da hi jim ob nedeljah omogočili dobro in ceneno zvezo z Vidmom, podobno željo so izrazili tudi Videmča-ni, ki gredo radi vsako nedeljo praznik praznovat v naravo. Avtobusna proga je vsekakor zadovoljila vse in okrepila turistični razvoj teh krajev. Vozni red te avtobusne zveze bo naslednji: odhod iz Vidma (Trg Venerio) ob 8.05 in ob 8.10, odhod s Stare gore pb 7.05 in ob 12.05.
sin. Hkrati pa sta prihiteli tudi mati in sestra Pascola, ki sta tudi zlili svojo jezo nad ubogo žensko, ki je padla po tleh zaradi udarcev in se ni mogla braniti. Ko so dokončali svoje divjanje, ki izvira iz starih sporov med obema družinama, so se člani družine Pascolo vrnili domov.
Lipa
Naša cerkvica nima posebnega umetniškega pomena, je pa ena izmed najstarejših cerkva v Furlaniji, zato jo tudi vsi poznajo. Manjkali pa so zvonovi. Sedaj so končno poskrbeli zanje in jih pretekli petek obesili na pravo mesto, v nedeljo
pa so jih posvetili. Talko bodo lahko zvonovi, kakor že svoj čas stari zvonovi, spremljali prebivalstvo naših dolin pri vsem njegovem delu in življenju.
Jutri vse trqovine zaprte
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo jutri 1. maja vse trgovine ves dar. zaprte. Zato bodo danes lahko vsi trgovci zaprli pol ure pozneje kot po navadi.
V pekarnah bodo nocoj prodajali kruh tudi za jutri.
Pospešitev prašičereje v Benečiji nujen pogoj za oživljanje gospodarstva
Viskorša
Pred nekaj dnevi je ob hudi nevihti voda zalila dvorišče Marije Noacco. Da bi odprla vodi pot, je žena napravila z lopato luknjo. To je razburilo njenega soseda, 34-Ietnega Virgilija Pascolo, ki je zagrabil ženo za rame in jo začel tolči s pestmi. Zena je klicala na pomoč, na-
Pujske morajo kmetje vedno preplačevati -S sirotko bi lahko redili mnogo več prašičev
Prišel je čas, ko beneški kmetje začenjajo misliti na nakup pujskov. Prašičereja pa je bila nekog bolj razširjena kakor je Sedaj. Razlogi zato so različni. Pri nas redijo prašiče prav tako, kakor so jih redili pred sto leti.
Ljudje redijo mlečne prašičke. ki jih kupijo na trgu od mešetarjev, tako da ne vedo niti. od kod prihajajo in kakšne vrste so. Na vsak način pa jih vedno preplačajo, t. j. za pujske slabše vrste morajo plačati trikrat ve«, kakor je njihova cena na raznih tržiščih v Lombardiji in Emiliji,
Prašičke splošno redijo v svinjakih, ki jih začasno zbijejo iz nekaj desk in ki trajajo po navadi samo eno leto. Jasno je, da ni pri tem dovolj preskrbljeno za higieno in zdravje teh pujskov. Tudi krma niti zdaleč ne ustreza
kar je prihitel njen 15-letni j kakovosti, ki bi bila za pujske
IZPRED SODIŠČA
Obsodba vročekrvnega starčka
V hiralnici je udaril s polenom • po glavi svojega sotrpina, ker ni mogel pojesti juhe
GORICA. 29. — V krminski hiralnici je oktobra 195Q leta 74-letni Mattiazzi Anton udaril s polenom po glavi 72-let-nega Munina Jožefa, ker se je pri obedu potožil nuni, ki je stregla gostom hiralnice, da ne more jesti juhe. Mattiazzi je Munina najprej oštel, češ, da tolče boga po glavi in ga nato počakal pri vhodu v spalnice ter ga s silo treščil s polenom po glavi.
Mattiazzija so po tem dogod. ku takoj aretirali in ga prijavili sodnim oblastem. Obtožni, ca mu je očitala, da je udaril Munina po glavi zaradi česar je Muninu opešal vid na desnem očesu. Sodišče je razpravo že enkrat odgodilo in odredilo ponovni zdravniški pregled Munina ki naj bi ugotovil, če mu je vid res opešal zaradi udarca in ne zaradi sta. rosti. Zdravniki so zmanjšanje vida pripisali udarcu in na tej podlagi je sodišče na današnji razpravi spoznalo Mattiazzija za krivega in ga obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora pogojno.
Ujeli so jih
z rokami v vreči
GORICA, 29. — Preteklega marca je orožniški maršal, naletel pozno ponoči na dva mladeniča, ki sta po Ul. Trento vlekla težko vrečo. Maršal je takoj zasumil, da ob tisti uri mladeniča ne opravljata poštenega dela tn Je zato stopil k njima. Z nogo je brcnil ob vrečo in ugotovil, da je v njej železnina. Fanta je takoj pospremil na orožniško povelj, stvo, kjer sta 20-letni D. P. iz
Ul. Rabatta 3 in 18-letni O. A. iz Ul. Pola priznala, da sta železnino s pomočjo 18-letnega C. G. s Trga Cavour 10 ukradla v skladišču Lucchini v Ul. Donizetti.
Tako so prišli vsi trije v ječo in danes pred sodišče. Pri zasliševanju so brez obotavljanja povedali, da so ponoči preskočili zid Lucchinijevega skladišča in nato s silo odprli vhodna vrata na dvorišču. Povedali so tudi, da so nameravali železnino skriti na svojih domovih in jo nato prodati. Sodnik dr. Suich je D. P., ki je bil zaradi tatvine že kaznovan. obsodil na 5 mesecev zapora in plačilo 7000 lir globe ter mu preklical pogojnost za prejšnjo kazen; D. A, je obsodil na 4 mesece zapora in plačilo 6220 lir globe pogojno ter C. G. na 3 mesece in 17 dni zapora in plačilo 5334 lir globe. Vsi trije bodo morali skupno poravnati sodne stroške.
Obsodba pijančka
GORICA, 29. — Stirinšestde. setletni natakar Bon Jožef iz Gradeža je že več mesecev odsedel v zaporu, ker se ga čestokrat naleze in postane pod vplivom vina silno občutljiv in prepirljiv.
Minilo je komaj nekaj dni. odkar je zapustil ječo. ko je letošnjega februarja že zopet kršil zakon. Na pustni večer je namreč prišel vinjen v plesno dvorano «Excelsior» in se tam ustavil pri baru. Lastnica lokala, ki ga je poznala kot razgrajača, je takoj prijela za telefon in prosila policijo, naj spravi Bona iz
njenega lokala. Ko so ga agenti prijeli pod pazduho in ga hoteli odvesti, si jim je Bon uprl in pri tem nekega policista celo popraskal po obrazu. Branil se je tudi, ko so agenti zahtevali izkaznico in je nikakor ni hotel pokazati. Zaradi obtožbe vinjenosti in u-pora so ga na tukajšnjem sodišču danes obsodili na 4 mesece in 15 dni zapora ter plačilo 4000 lir globe. Poravnati bo moral tudi sodne stroške.
Med vožnjo izgubil
kolo in se prevrnil
GORICA, 29.	-	V bolnici
Brigata Pavia so danes zjutraj sprejeli 38-letnega Piusso Marcela iz Tržiča Ul. Duca d’Ao-sta 21. Piussa se je prevrnil s tovornim motornim kolesom, kateremu je med potjo nenadoma odletelo zadnje kolo. Pri nesreči se je Piussa ranil v desno roko. Ozdravel bo v desetih dneh.
Spotaknila se je v teku
GORICA, 29. — Sestnajstlet na dijakinja Magrini Ana Marija iz Tržiča, Ul. Mazzini 21 je danes zjutraj hotela dobro izkoristiti šolski odmor in se pošteno navžiti spomladanskega zraka. Na dvorišču zavoda pri uršulinkah je Magrinijeva iovila svoje sovrstnice in se je v teku spotaknila. Pri padcu se je ranila v desno nogo. Pripeljali so jo v mestno bolnico. Ozdravela bo v dvajsetih dneh.
redilna. Pri nas dajejo prašičem travo in sirotko, in če te ni, celo vodo. Kmetje ne dajejo prašičem bolj redilnih snovi. saj jih niti nimajo, poleg tega pa niti ne Vedo, s čim bi prašiče bolj odebelili.
Pri nas večina , ljudi misli, da se najbolj splača rediti prašiče za meso, ker pitanje prašičev za mast mnogo več stane, ker zahteva bolj redilne snovi. Poleg tega pa je na tržišču slanina bolj poceni kakor meso in se zato reja prašičev za mast ne splača.
Pri nas zakoljejo prašiče sko-ra; vedno doma. zato pa je delo mnogokrat slabo opravljeno, ker ga mnogi niso vešči. Pri nas v mnogih primerih ne pripravljajo gnjati, ki je precej draga. Prav tako ne pripravljajo napolnjenih svinjskih tac, ki se na trgu tudi dobro prodajo. Zato imamo pri nas samo dobro salamo, po kateri je mnogo povpraševanja. Toda tudi Izdelava salame ni lahka, ker je treba pravilno mešati meso in mast. Pri nas tudi ne znajo pripravljati prekajene slanine (pancete).
V teh pogojih je svinjereja precej nazadovala. Pomisliti moramo, da v gospodinjstvih marsikaj ostane in bi kmetje lahko koristno uporabili pomije. in zlasti sirotko, ki gre sedaj v zgubo, ker jo mečejo proč. Kar se sirotke tiče, bi lahko redili prašiče tudi pri mlekarnah, ki imajo mnogo sirotke, katera ostane od predelave mleka. Prašičerejo bi lahko v tem primeru poverili kakemu človeku, ki se nanjo razume. Poleg tega bi lahko kmetje redili v vsaki družini vsaj po dva prašiča, tako da bi lahko uporabili vse kuhinjske ostanke. Seveda bi morali zgraditi zidane svinjake, ne pa začasne iz lesa. To je le nekaj priporočil glede naše prašičereje. Podjetni kmetovalci pa bi lahko z moderniziranjem te panoge živinoreje izboljšali svoj gospodarski položaj in s tem položaj v vsej naši deželi.
Seja občinskega
upravnega odbora
GORICA, 29. — Nocoj ob 18. se bo v beli dvorani županstva zopet sestal občinski u-pravni odbor. Na tej seji bodo odborniki proučili načrt za razširitev občinske palače ter načrt za gradnjo dveh bencinskih črpalk, in sicer v Ul. Donizetti in Ul. Rossini. Nadalje bodo razpravljali o prejemkih občinskega zdravnika v Pod-gori in pregledali prizive, ki so jih vložili reveži, ki niso bili vključeni v seznam občinskih revežev. Pregledali bodo tudi priziv treh tovarn slaščic proti odmeri potrošniškega davka
Nadalje bodo razpravljali o izdatkih: za nabavo platnenih zaves za pokriti trg, za nočno poslovanje telefona v Ločniku ter načrt za kinematograf šolskega patronata.
V Gorici je bilo le malo trgovcev in obrtnikov solidarnih z delavci, s čimer so pokazali svoje reakcionarno lice
GORICA, 29. — Zaradi stalnega delodajalskega nerazumevanja so se tri sindikalne organizacije sporazumele, da bodo organizirale od 11. do 12. ure protestno stavko, fcj bo zajela vs0 pokrajino. V zvezi z njo so organizacije naslovile na prebivalstvo proglas, v katerem navajajo vzroke, ki so jih prislili do tega koraka. Med glavnimi vzroki, je delodajalska nepopustljivost do upravičenih zahtev tržiških ladjedel-niških delavcev po zvišanju gmotnega položaja, dalje odklonitev zahteve električarjev po izplačilu enkratne denarne nagrade, odklonitev zahteve po vzpostavitvi,, normalnega delovnega urnika v Združenih jadranskih ladjedelnicah, SA-FOG ter goriški jn ronski predilnici. Dalje delodajalci nasprotujejo sprejemu novega števila vajencev v CRDA in SOLVAY.
Stavka je v Gorici saino delno uspela, kajti sindikalnemu pozivu, naj trgovci in obtrniki ■'aprejo tried H- in 12. uro svoje lokale, so se odzvali le redki posamezniki. Bdie je stavka uspela v Tržiču, kjer je bila najavljena v opoldanskih urah manifestacija v znak solidarnosti s stavkajočimi.
Zveza industrijcev je glede stavke zavzela odklonilno stališče in je izdala svoj proglas, v katerem skuša prepričati delavce, da bi se odpovedali stavki in se zadovoljili s stanjem. v kateram ?o. Proglas pravi, da bo stavka ustvarila nezadovoljstvo in nerede in da je v takem ozračju nemogoče reševati sleherni spor. Seveda se je Zveza industrijcev s tem svojim proglasom ponovno razkrinkala v očeh delovnega ljudstva kot klika protiljud-skih oseb, ki se ne ozira na resnične potrebe delavcev, ampak ima pred seboj same svoje ozke interese.
Zato izražam0 svojo solidarnost s stavkajočimi, ker je njihova borba upravičena in potrebna. Delodajlci so se skrbno zabarikadirali pred delavskimi zahtevami. Vendar jih bodo delavci g svojo odločno voljo in borbenostjo prisilili, da bodo odprtih ušes rade v°lie poslušali njihove zahteve in jih izpolnili.
na 19. Pri oranju se je Klanjšček s plugom ranil v levo mečo. Plug se mu je zarezal v meso precej globoko. Domači so ranjenca spravili domov in nato obvestili Zeleni križ, katerega rešilni avto je Klanjščka odpeljal v mestno bolnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč. Ozdravel bo v dvajsetih dneh.
tJhite in cMajto
fhimob&hi dnevnik!
kobak
GORICA, 29. Zvedeli »mo, da bo novi goriški nadškof Ambra. si imel 3. maja v neki
P mestni cerkvi mašo za «deportirance,, ki so v Jugoslaviji»■ To- vest naj si predvsem- zabeležijo tisti goriški Slovenci, ki so naivno verjeli vestem o nadškofovem razumevanju za pcr trebe slove,nske manjšine.
'Zanima, nas, ali bo novi nadškof v doglednem času bral mašo tudi za vse tiste Slovence, ki so padli kot žrtve fašizma?
Razstava tržaškega slikarja
LOJZETA SPACALA
Prvi maj
bomo slovesno praznovali
GORICA, 29. — Letošnja proslava prvega maja bo na dvorišču konsumne gostilne v Standrežu. Pričetek bo ob 16.30 z govorom o prvem maju. Sledil bo pevski koncert vaških zborov in zbora Glasbene šole v Gorici. Zvečer bo ples na dvorišču pri Lutmanu.
Z vokalnim koncertom bodo podeželski pevski zbori pokazali, kaj vse so se naučili na svojih vajah v zimskih mesecih. V kratkem bo pregled kulturnega dela naših vasi. Zato naj se nanj pošteno pripravijo. Ce bo slabo vreme, bo proslava v nedeljo 4, maja ob napovedani uri.
Goriški Slovenci! Prvi maj je praznik delovnega in zatiranega ljudstva. Na ta dan dokažimo, da smo čeprav majhen narod, zrel za sodobno življenje in da kot visoko razviti ljudje sodobne družbe obsojamo srednjeveške metode, ki jih italijanske oblasti s svojim zapostavljanjem izvajajo nad nami. Prvi maj naj bo slovenska obsodba italijanskega šovinizma,
2ivel prvi maj!
GORICA, 29. — Po več uspelih razstavah v Trstu je slikar Lojze Spacal končno obiskal tudi Gorico. Obiskal nas je s približno dvajsetimi deli, večinoma čmo-belimi ali večbarvnimi grafikami irt monotipija-mi.
Marsikomu se je mogoče na prvi pogled zdelo kakšno delo nerazumljivo, marsikdo si je dela površno ogledal, ne da bi se poglobil v slikarjev svet, ki ni vedno lahko dostopen. Toda po obširni razlagi prof. Jožeta Kosovela smo gotovo vsi občutili, kako so nam ta dela postala neskončno bližja, kako se nam je odprl vse globlji pogled v skrito lepoto barv in črt.
Med črno-belimi grafikami je najbolj fino izdelan rBala-dur v Istriv; vsaka črta je tu dobro premišljena vse je skrajno preprosto, pa vendar resnično in skladno: stopnišče, kolo pod njim, podoba nad vrati — in že imamo tu pristno kmečko dvorišče.
Momtipije so slike, ki sc lahko samo enkrat odtisnejo. Slikane so namreč z oljnatimi bar-vami na steklo. Prav zato je mogoče doseči izredno čiste tone, kar lahko vidimo pri obeh vazah z rožami. Tudi slika z belo-modrimi čolni in sidrom na peščeni obali te prijazno popelje na morski breg in ti da čutiti vso svežino jutra ob morju. Pri «Vaških svetnikih» preseneča neka zaokroženost črt in skoraj plastično izdelane figure, kar pri Spacalu ni običajno.
Zanimivi sta še dve črno-beli grafiki, ki spadata med starej. ša dela: eOtokn in cNotturnou. Na. obeh je viden vpliv abstraktne umetnosti, ki je slikarja najbolje spočetka prevzela: v starejših delih namreč upodablja predvsem neki poetičen svet sanjskih predstav, ki ga izraža s preoblikovanjem■ resničnosti. V nadalj-
njem razvoju pa se vedno -približuje stvarnosti. Veli«®" godki, ki so pretresli svet, z-htevajo vedno močneje um niškcga oblikovanja. Te,daJ stanejo dela kakor aPje r partizanom», «Pokopaltece», ■ krat zaživi v njegovih naša kraška vas.	,	...
Vendar ostane Spacdlo metnost vedno predvsem rativna; vsa lepota njeft slik je v ritmu črt Jn barvn tonov; tudi človeške 7*9* kadar jih upodablja, Pos . le del te dekorativne cel Nikjer ne najdemo iskani v
stičnosti ali reševanja sv nih problemov: Spacal s ploskovito risbo za svo tranji svet najbolj p"**' izraz.
Spacal je
izredno
samost0! umetnik: kdor ga hoče res zumeti, si ne sme njegov* _
le površno ogledati,
del st
poglobiti vanje — tedaj ® ^ di v njem zaživel bogat s ^ pote, ki nam ga je um svojih delih pričaral- g
SPD
GORICA, 29. planinsko društvo v
GlinšSco
_ Slovel
Gorici P*'
redi v nedeljo 4. m»j» prvl mlatanski izlet v Glin«*0 Boljuncu.
Odhod z avtobusom <*
13*
VAIIIVRJ C *>	pjp
s Travnika. Vpisovanje p,'TrJ<. ku Šuligoju - urarju
maj*-
niicu do četrtka I.
K I N
VERDI. 16.30: »Poveljn^ 1 ny», G. Cooper. . ttf' CENTRALE. 17:	«Crtu
tan«, M. Berti.	!>
VITTORIA. 17: «Kon
. jot°'
»Lovci glav«. MODERNO. 17: «Nev«‘;U H. Granger in S. Wi»'
MARČNI RAZGRAJAČI PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM
NA ZLOGLASNEM MOTORJU
so bili ^reprezentanti44- podivjane drhali...
Razprava je trajala le tričetrt ure, obtoženci so seveda - nedolžni in
nakar je bila preložena na 9. maja. Vsi so le »slučajno" prisostvovali razgrajanju
Včerajšnja razprava prot; 49 marčnim razgrajačem je trajala le tričetrt ure, kajti odvetnik obrambe je bil zaposlen na civilnem sodišču in so jo njemu na ljubo prekinili. Ker je tožilec končal z obtežilnimi pri-
Kolesarska tekma na 1. maj
GORICA. 29. — Mednarodno društvo Cral v Gorici je organiziralo kolesarsko tekmo pod geslom «V, eoppa tre industrie«. katere se bodo lahko udeležili kolesarji vrste «Amatori» ENAL. FACE, ki so poravnali članarino za leto 1952. Tekma je veljavna kot prvi poskus prvenstva' za Julijsko Benečijo in Furlanijo ih pokrajinsko prvenstvo.
Tekmovalci bodo vozili cd Ul. Leopardi, po W. Škodnik, Ul. Or zoni, Ul. Don Bosco. pevmsketn mostu, Fodgori, mostu IX. avgusta, ob Soči in Ul. Leoni. Po tej progi bodo vozili 10-krat. Osmič bodo krenili po Grojni, Steverjanu, Oslavju. Pevmi in se vračali po pevm-skem mostu do Ul. Coiomnbo in skupno prevozili 95 km.
Dne 1. maja ob 8. uri se bodo tekmovalci zbrali na sedežu društva CRAL v Ul- Brigata Pavia 114.
Vpisnina je 100 -I-	100 lir.
Prijave sprejemajo najkasneje do 9. ure.
Odhod točno ob 9.30.
Občinstvo vljudno naprošamo, da bi tekmovalce, ki bodo privozili pn mestnih in stranskih ulicah, navduševali in spodbujali.
Zmagovalcem bodo razdelili bogate darove do 15.000 lir.
Pozivamo vaščane, kjer bodo kolesarji vozili, naj jih navdušujejo pri tej tako lepi tekmi.
Nesreča pri oranju
9TEVEHJAN, 29. - Pri de lu na polju se je danes popoldne ponesrečil 58-letni kmet Klanjšček Franc iz Steverja-
KNJTGA JE IZPRIČEVALO KULTURE
Slovensko branje posreduje Ljudska knjižnica, Tr»t Ul. Gbega »-IV, ki Je odprta v ponedeljkih in petkih od IS. od 1*. ure in v torkih in četrtkih od 1(. do II. ure.
čarni, je predsednik sodišča, sporazumno z obrambo, sklenil odložiti razpr?-- na 9. maja.
Včeraj so pričali trije policijski podčastniki, ki so sestavili zapisnik Po zasliševanju obtožencev. Potrdili so. de so vsi obtoženci prostovoljno izjavili kar je zapisano in so ga tudi brez obljub ali groženj podpisali.
V Mionijevj izjavi stoji napisano, da je mož 22. marca stopil na sedež Lege Nazicoale, kjer ima v odboru svoje prijatelje. Nagovoril je, tako izjavlja Mioni, predsednika Lege in ga naprosil, da bi stopil na ulico in pomiril množico.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
„Attom-sKi" napadalec okrvavljen v bolnici
Pretep je izzval pijanec, ki se je izdajal za člana tajne „sovjetske organizacije"
4. marca tega leta točno ob 23. uri in 40 minut so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico nekega Giovannija D’Attomo, katerega so morali pridržati na II. kirurškem oddelku. Mož je bil ves preboden ter je imel dve precej globoki rani na ?a-tilniku oziroma na ramenu ter manjšo na ušesu. Ob prihodu v bolnico je D’Attoma izjavil policiji, da ga je neki Ba-racco napadel z nožem in ga seveda ranil. Policija je spravila v tek svoj aparat in nekaj časa kasneje je 25-letoj Ni-colo Baracco, stanujoč v Ul. Orlandini, že sedel pred policijo, ki ga je zaslišala.
Iz nadaljnje preiskave je policija ugotovila, da se je Baracco tistega večera pogovarjal s prijatelji pri prodajni mizi gostilne «A1 Moro«, ko je v lokal stopil neki Zotti, ki je bil precej pijan. Pijani došlec je Baracco nagovoril in ga začel žaliti, češ. da je «tubo» (policaj) in da bo kmalu prišel čas računov. Pijanec je dal razumeti, da je član neke tajne sovjetske organizacije in da bo Ba-racco prvi izginil. Naveličan sitnarjenja je Baracco naprosil pijanca naj ga pusti pri miru, vendar se je tz tega vnel PrcPh v katerega se je vmešal tudi D Attoma, ki je povabil Baracco naj stopi na cesto, kjer bi poravnala račune. Gostilničar pa je s pomočjo drugih gostov preprečil pretep in je vsiljivca spravil iz gostilne. Jezen kot .ie bil, s« je D'Attoma vrnil v lokal in v rokah je imel stol. ki ga je pobral na vrtu. S tem se je zazgnal proti Baracci, to. da prisotni sp ga takoj razorožili. Vsiljivi D’Attoma pa ni hotel prenehati, temveč se je ponovno zagnai proti mirnemu Baracci. Da bi se slednji obvaroval napada, je najprej pobral prazno steklenico in nato tudi 26 cm dolg nož ter se pognal proti razgrajaču, ki je
medtem že pobegnil na cesto in možu grozil. Med njima se je vnel prepir in moža sta padla na tla, kjer sta se valjala vse dotlej, dokler ju ni gostilničar s pomočjo gostov razdvojil in takoj nudil ranjenemu D’Attomi pomoč.
Tudi sodišče je dognalo, da je D’Attoma iskal prepir in Baracco ie šele. ko je izgubil potrpljenje. sprejel borbo. Na vsak način pa je mož odločno zanikal, da bi ga hote zabodel z nožem. Dejstvo je, de sta se valjala Po tleh in med borbo se je D’Attoma sam ranil na nožu, ki ga je Baracco držal v svojih rokah.
Na podlagi policijskega zapisnika kakor tudi pričevanja očividcev, je sodišče obsodilo Baracco na 8 mesecev zapora.
Predsednik Fabrio, tožilec Pascoli, zapisnikar Pivk, o-bramba od v. Presti.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. aprila 1952 se je v Trstu rodilo 17 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 10 oseb.
POROČILI SO SE:	podoficir
am. vojske Lawrence K. Brovvn In gospodinja Rinetta Vian, delavec Emillo Marcato in Šivilja FHonvena Romeo, tehnični uradnik Angelo Mentmmi tn pletilja Vincenza Cocolo, trgovec Mario Vldali in gospodinja Renata Cos-setto, industrije Ercole Z umi n in uradnica Allce Angeli.
UMRLI SO: 79-letni Antonio Valdemarin, 42-letnf Giuseppe Pe-cenco, 75-ietni Ottavto Davolich, 44-letni Cario Cudvot, 74-Ietna Giuseppina (TAgostino por. Bea-co, Glovarmi Bassanella star 1 dan, 65-Ietni Andrea Stocca, 68-letnl Cesar e Galo, 70-letna Gio-vami a Gonla vd. Coreni, 90-letn1 Icilio Turri,
Toda ta je odklonil in možu predlagal, da bi sam odšel s podobno prošnjo k Palutanu.
Mioni je stopil na ulico, izbral jz množice 7 fantpv in hotel t njimi, kot reprezentanti demonstrantov, k Palutanu. V ta namen so stopili na motorno trpkolo, ki je stal© v bližini in zavozili po Korzu. Seveda so jih ustavili in tako je njihova akcija padla v vodo.
To so pač njegove izjave, vendar mož v zapisniku ne pove, zakaj je najmanj 2 alj 3 krat vozil gor in dol po cesti ter zakaj so se ustavili pred konjenico. Seveda ni Mioni pozabil ob koncu izjaviti, da ni prisostvoval demonstraciji in da ni ščuval ljudi k neredu.
Tudi drugi obtoženci so v svojih izjavah povedali isto in vsi so prisotnost na Korzu pripisovali golemu slučaju ali kvečjemu z radovednostjo. Samo eden — Feresin — je priznal, da je sodeloval pri razgrajanju. Čeprav zanikajo sodelovanje, pa marsikdo priznava, da so imeli na vozilu dve zastavi. Vsi pa nadalje zanikajo, da bi imeli na tovorniku železne matice in dleto.
Po končanem zasliševanju prič je bila razprava odgodena. včeraj zjutraj se je moral pred! istim sodiščem zagovarjati neki mladoletnik, vendar nam ni znano, časa ga obtožujejo.
Beneški konkurent
izkorišča tržaške težave
V tržaškem tisku se zelo mnogo piše o velik nevarnosti severnih konkurentov, o tem, da vdirajo velika severna pristanišča v prirodno tržaško zaledje ter odjemljejo del tranzitnega prometa, ki bi moral biti usmerjen na Trst. Nikakega dvoma ni, da je strah pred severnimi konkurenti upravičen. Resne posledice so že opazne, saj je v zadnjem času močno upadel promet nekaterih vrst blaga. Tako je padel izvoz lesa, ker so ta promet privlekla severna pristanišča na sebe. O tem vprašanju- je postala zaskrbljena celo ZVU. k.i je v zadnjem poročilu napisala, da so potrebni posebni ukrepi za pobijanje konkurence nemških in drugih severnih pristanišč.
Posebno poglavje v borbi s konkurenco predstavlja železniško vprašanje; tarife, razdalje, razni popusti itd. Nemčija je sedaj že sposobna dajati posebne popuste in uporabljati izredno nizke tarife na svojih železniških progah zato. da privabi čim več tranzitnega prometa v svoja pristanišča. Poleg tega Nemčija še nadalje razvija svoj kanalsko-reč-no-železniški sistem, to je' z železnico in rečnimi ladjami kombiniran sistem prevozov. Tak način prevoza je izredno cenen in je pritegnil blago s področij, ki bi drugače morala gravitirati k Trstu.
Železniške tarife, ki so sedaj v, veljavi niso za Trst. ravno najbolj ugodne. Nove izpre-
membe pa bodo slabšale položaj. Maja8°““ji)to strijci uvedli novo že‘* n>' tarifo. Podrobnosti sice:' ^ so znane, ni dvoma g3/.., itd
.
nova tarifa mnogo »-,-,e stara. To bo zopet 0 neka.i blaga iz onih Pr, .f
■ ica tj*
fci 5 01 te(*
od katerih se bolj sP*a'ne)®' važati dalj časa po c . »' nemških progah kot P strijskih.
Italijanska tarifa, revidirali v začetku "»"j it t.a, je sicer prinesla ne jsjo boljšanj, toda ta se na jr samo na formalno str • tr boljšali so tarifni S1S Je to so pa podražili	Tf!
kratke razdalje (PrIIf.,e sta) in pocenili PreV srednje razdalje.
Tu se pa že dotikai«®t‘crij’ ga konkurenta, na , »po*a tržaški tisk tako rad lja« - Benetke
Nova italijanska t,e
tarifa je Benetkam	pr
pripomogla, da so la vlekle nase del	tdeI’
vieKie nase aei i*r. ujd prometa, ki je drugac jen proti Trstu.
Benetke sicer Š®
so dosegle predvojnihL‘sj]i saj so 1938. leta razložili na beneških P bi8f» 4,175.615 ton razne*« j# 1948. leta 2,747.876 je j leta 3.209.322 ton. ugi. le’ 3.704.641 ton, in 4,136.792 ton.	K.
Benetke imajo svO) ^v5tr' cionalno — zaledje t e fi, ja in Srednja vitirata k beneški lu -j, p k Trstu. Vendar ben ^ t stanišče izkorišča ,.tzl,
pomanjkanje ladJ* \er nih ladijskih pr0,Iieten',,..i» tega s pomočjo zaP cU5nie rifnih kombinacij P
lijanska vlada. ^ina tr«1?^ nega r---------
proge, od koder *“g'enej
lažje preusmeriti
kronično
in
,1 ti
a prometa P^ho ^ g
ge. od koder g
e preusmeriti
a m fr
France	g00	&'At\o
Si U	Zbrati^	jiri
m. « 8
platno/p0i s{0'„
Vidma’;.
ob šah£££’<$£* 2.100 hr, "Tur; r/
polplatno ^gočasna, Križanič: Kra^o W o tematika. Popraviji^u
Vida Brent. ^i
Marjetici
i.n pomladi	Sl#,	»
DOBITE J^gaRNAH
“VVu ^ ^
jSv’’ 4
—TV..
“' " \jA*0
LJuBJ'g
0&
Sei
vero
5 b
Živela enotnost slovanskih in itaUjanskih protifa-sističnih sil v borbi proti ponovno oživelemu ekspanzionizmu italijanskega imperializma, v borbi za to, da bi Trst pripadal tržaškemu ljudstvu!
UST ZA USTOM PADA
NAPISANO
& PRIMORSKI
dnevnik
^Nadaljevanje in konec)
'ie pad	2
Cett. Ar«!! ■ -in? vladnim rušil-!f biln l8.mi Pripoveduje, da »eljniira i	poleg	po-
lkov olconr ttreh’ ®tirih aast' Sonarjev L k-i morn.ariev. Le' viadn’mMi, j a Pescica. med
[dajalcev p1”1 ,pa samo nekaj ka2ai & Pove'tnik se je iz-Preči Pravi strahopetec, štolo safno legionarsko pito «eh,Ztame?el 1 on 1 njego-sltuša.	a nekaj mestih
<0^ ublaži« ^ nji-
Tm a ,t0da brez
^Ptongi-ni katerega ime-5tiere? «il famoso filibu-Še 1910 '!Aa nekaj zaslug. On ferenc; d -na rmrovni kon-Jansk; dl- anau ukradel štali-sb^^egaci.u važen- spis. Ta ‘*°eumeri*« op;sana v črtici «11
o s‘h,-rUbatD>>'	80-
(Tat tič, iadro iui io!» h Pornsg^ laz!>- Pri kraji mu taCa£nfu?am admiral Umber-fuii L: Sl ie našim ljudem v cije 1918 , 8Z časa oiarpa-
V- kaferfh 2i,Veaih fil’-bnstler-8‘>	OpiSU}€ v knji-
Phčutek ifUsčena. Bralec ima ^baist;’ * a .se pisatelj sramuje V j, .. lmena.
'epijoriol^ naletimo tudi na vl°m v hi V • kateri je opisan Atestu y a?aino v italijanskem točin, a.'' na tak »policijski« JČeva u.,sc na prvi pogled do-
? nek4a ua bi bila vzeta P romJt, sJaoega krimmalne-*a	8 pa ne bi madež
si re;>o aa podviga padel j!S!* vin in “Pnrissime«, jim je SlrrinesJ nekega, seveda ano-j?r ie i i, Pa,?0čnika. ki je, ka-t ovojih2y!dno iz knjige, zara-‘Udi v J, vlomov zelo zaslovel v^!i	V-• v blagajni so
"t. kar‘ •nrlijdn šest sto tisoč I« w?a,.ie bilo za D’Ailnun-k v morje. .Vseka-
Vptišt Je-pia!o kot pič' v re;iij ^Jlan. ko so tudi ne-"tje'v' hlibustierji dokončali io2rt' Vladni organi So V v .Ifir jih stlačili v za-sf. .knjigi se v odstavku ' v? u^ab Casanove« pove--'.rfrov beg. Mimogrede ’M,-ian}’ ‘ da - je bil slavni
TOM ANTONGINI:
1 ]
u
puriroppo in mano straniera...« danes, žal. v tujih rokah. In to je tisto, kar opravičuje vse...
Bo mojem mnenju ta knjiga ne bi smela ostati osamljena. Dodati bi ji morali še dve. V prvi bi morali opisati krivice, šikaniranja, • vsa nasilja ter posilstva mladoletnih, ki so jih
ginijeva knjiga dovolj živa slika, iz katere je razvidno, v kaki »idealni atmosferi« se je razvijala slavna D’Amnunzieva reška pustolovščina. Ta slika nam je tudi najlepši dokaz, s kako resnostjo so pisali o Reki pred tridesetimi leti in koliko verodostojnosti je v onem, kar da-
§ VIKTOR CAR EMIN 8
(o^ooooooocoocooooooc!
izvršili v «mučeniškem» mestu; v drugi pa bi morali opisati v Antonginijevem stilu — modo militaresco — vse grdobije, vse neumnosti, ki so se dogajale na drugi strani, na strani vladnih čet, ki so obkoljevale mesto. Nekaj teh sramotnih dejanj je opisanih v obširni daktilografi-rani beležki, ki jo je v času druge svetovne posojala za nekaj lir neka mestna knjižnica.
Kratko povedano, ti D’Annun-zievi veseli filibustierji niso v čast niti državi, ki jih je dala, še manj pa njeni vojski. In tudi taka. kakršna je. je Anton-
nes pišejo v Italiji o tem našem starem mestu.
O Antonginijevi knjigi sami bi lahko dodali še to: Danes ni več nikaka tajnost, da v Italiji kar mrgoli raznih petih in šestih kolon, katerim bodo ti «D’Annunzievi veseli filibustie-ri» prišli kot naročen priročnik, iz katerega se bodo. predvsem še njihovi mlajši učili tako v »disciplini« kakor načinu, kako se lastne, domovinske sile lahko varajo, sabotirajo, demoralizirajo ter zastrupljajo.
Kar se pa tiče nas, Jugoslovanov, mi. bi na vse 'to filibu-
stiersko pisunstvo pripomnili le eno: Ze v svojem uvodu pripominja pisec, da je D’Annunzio vse te tolovaje, tatove in «fili-bustierje« imenoval svoje usko-•ke: miei uscocchi! No, caro! O reških legionarjih se je pisalo s studom že v sami Italiji. V svoji knjigi »Goliath, Marcia su Roma« poudarja pisec G. A. Borgese, da je bilo med njimi mnogo takih, ki so komaj zlezli iz zapora. Bilo je tudi takih, ki so celo po priznanju samega Antongini ja izvrševali razne vlome :n druge zločine tudi v daljni Franciji. Ali se sme taka sodrga sploh primerjati z našimi slavnimi uskoki, neustrašnimi junaki, ki so se umaknili raje na morje, da so od tod branili svoje- brate pred Turki. Benečani ter samimi Nemci? Njihovim podvigom se je čudil ves svet, pred njihovimi krhkimi, toda junaškimi čolni so trepetali vsi uzuiipa-torji naše obale, kar se je ponovno pokazalo tudi v narodnoosvobodilni vojni, v slavnih dneh, ko je Titovo geslo «Tu-jega nočemo — svojega ne damo« spremljal odmev davne jadranske pretnje: Čuvaj se senj-ske roke!
VIKTOR CAR EMIN
X v v
Trzaca-
Spominu šestih zavednih nov, ki so umrli v zadnjih letih
V malo letih smo tržaški Slo venci izgubili kar šest izmed najboljših borcev za narodne pravice starejše generacije. Ko smo dne 22. t. m. spremljali na zadnji poti pok. Vekoslava Plesničarja, sem se z bolečim srcem spomnil preminulih: Ivana Preloga, Gregorja Babi. ča, Jakoba Stanka Godina, Frana Kravosa in Antona Miklavca. Ti možje so bili med tisti, mi, ki so postavili temelje za nadaljnji naprede^ narodnih pravic tržaških Slovencev. Kdo izmed zavednih tržaških Slovencev izpred prve svetovne vojne in po njej ni poznal teh mož?
Bili so povsod in vedno pri. pravljeni — kadar jih je narod klical. Borba tržaških Slovencev je bila zmeraj trda, a oni se je niso ustrašili, borili so se, kakor se borijo pomorščaki ob neurju s svojo ladjo na odprtem morju. Politično dru. štvo »Edinost« je imelo v njih šest izmed najboljših delavcev.
Ce bi bili vsi tržaški Sloven-
TO SEHE BO KLILO
O naših Kraševcih, ki ih kamnita Ha v odporne in borbene ljudi
klešejo
DI1 »lovili
intgaft» mnogo & bra!rJ5 dalje nudi pi-j^Urno« r nekak ((dunajski
fe* •majo pFodobDa naum-ldi<Ma?inf vni
W*Ja Pisat.!- svop. knjigi
podvid V-tudl znani od'
krtnnu0zifv	-ie izPelial
aj*Ler' Neke°a a !Cnec> pilot
PletelS? ^ne ie 13 g°‘ s sevL- ,Reke kar proti J^erite ^ Unesel — ne
v •	- nam'’ J>	—	ne
irJ^j nekai ,n?čnr) Posodo in ^ 1- kakor jih pisec K0 j. ^toboličnih kore-k ntestr, e er dospel nad h..‘Pnarsk. : 3.e spustil simbol kulture na straho-
'itorio , JOll’1:
2 nam lrnb*Ue — ivionte-kj al Kittj;1en°.rn- da bi se ™a'
Monte-
ka;
■tlju
in vsem onim,
S’ 'V^ir.!!. Odvratna 'sn*e končiitf0tovo’ toda ktji* ®Sitba m' F- s fraz«: «-'’ita-crtta di Fiume. oggi
„,p --»1 Do igral
Kohn"n>niievi violini
Tiost°inihn°■Uvedeli iz ve-' t‘!’0sl°va»sl.V,rov’ b° znani i,8«IoS - viol'nist Zlat-p eua „;V°rot na violini Niko1^
r naj,-- °‘"ia se trenut-,etlrive ,,v muzeju mesta zfj*? ™ je Paganini t,!’*1 do ssrc!,? Balok°viC je' rjr P° v*etn mn9Q0 koncer-Vd**^jvetn ter s tem „ re “ u0led jugoslo-W ^eturfj iune umei-./i^Oounn' Se ie njegovo
°- je vul ?em ™ Ame-ieUrn^tni^ih krogih - rte <lv
S4- s*LT»elike°°
!Cu se nudi s
**
spomin na
j#*. !dln*trena
«iB' slavno ^.°Žnost ll n del r. ’tollno «G .Ge*to>. ki je
V" ,d«t
da «G?iar-
jht, ‘a roganmijeva n 4 m°žnost k; t
W n°-k nn\ •'. ic WtO-
’ 5(1 m o ei,knie sl“ve, se enkr*t na leto
Da se znebim mestnega vzdušja in svinčene more izža zadnjih dogodkov, sem jo ubral n« Kras. Naj krene noga kamorkoli, prbtr. tej aTi oni visi, samo da nte pomiri kraška svežina!	...
H **	** fr. *	tf ?•	f *
ičnašel sem se med gmajnami, ogradami in njivami — na zemlji, kjer je -vsaka' rast spojena s toliko muko, a je dih novega klitja, prepojen s, toliko bolj omamnim vonjem. Korak je bil lahak in misel razigrana. Zbral sem one njene utrinke, ki so se mi že tolikokrat pojavili, in jih prečiščene nizal kot bi pletel kraški venec iz rdečih rož, nabranih med ostrim trnjem.
»Kdor kreše kruh iz teh ok;a-menelih prsi — je govorila nii-sel — ni žrtev, vredna pomilovanja, temveč je umetnik v sa-mozatajevanju, umetnik v kljubovanju stoterim zaprekam, borec-umetnik s tako skopo prirodo in zato vreden najvišje nagrade in priznanja.
A ta umetnik uživa namesto odlikovanja prezir, ponižanje, sovraštvo, vse naperjene pro-t‘ njegovi neugasli veri v pravico, resnico, vstajenje. Ze stokrat je bil ta umetnik bičan na telesu in duši, a namesto eta bi bil onemogel, je postal bolj trdoživ, že nešteto zank s satansko nakano mu je sovražnik nastavil, a jim ni nasedel. Bilo je pretenj in zasramovanj, krikov strašnega trpljenja In strelov in krvi ... In solz. vidnih in še več potajenih, da bi napolnile jezero ... To je bilo takrat, ko je padal po njem bič človeka-živali, žejnega krvi prav tega in takega človeka — umetnika. Od tam je priseli, kjer si že skoro dva tisoč let lastijo izključno pravico ljubezni do bližnjega, a v svoji neu-tešenl zlati lakoti, v svojem od laži in farizejstva, spačenem obrazu in še bolj spačenem samoljubju in samoobože-vanju ne slišijo krika lačnih in nagih pred svojim pragom..
Rim... Fašizem ...!
A ta človek-umetnik je naše] v tej zemlji svojo podobo.
Kraška vaa.
Zarto je krvavel, a ni izkrvavel,- padal in se spet dvigal. In ko se je poslednjič dvignil, mu je privrela iz razbičanih prsi strašna želja: Maščevanje!
Maščevanje za vse strašne dneve in noči, maščevanje za otroke, ki jim je črna zver pačila srce in dušo in jih nameravala čim prej pozveriti! Maščevanje za matere in očete, hčere in sinove! Maščevanje za okrvavljeno zemljo naših oče tov!
Takšen je bil ukaz iz oporoke črne preteklosti, takšen iz njegove pravice za svoje lastno življenje po nepisanih, a vedno veljavnih zakonih resnice, pravice, človečanstva.
Kako velik je ta človek v svojih plemenitih težnjah! In kako neznatne nasproti njemu so trume spačenih obrazov a vampirskimi željami in večnim strahom, da ta žrtev ne pobegne njihovim skritim, a toliko bolj ostrim krempljem!
Da! Se mora ta kremeniti človek nositi na jeziku usodne besede Rim ... Fažizem ...
Se- mora ponavljati tisti borbeni pozdrav, ki ga je v najtežjih urah vseljudskega upora ponavljal val milijonskih množic: smrt fašizmu — svoboda narodu!
Farizeji, spletkarji in raču narji z rimljanskim suhim razumom! Vašo bilanco križa bo še bolj križala borba za starr pravdo, borba, ki je vi in vam podobni ne razumete niti ne morete razumeti, ker nosite spačen razum, srce in dušo Vaša sreča je v armadah lačnih sužnjev, vaše iskreno nasmejano zadovoljstvo v polni skledi.
Zato trohnite in razpadate. In boste razpadli. A na tej, po vaših rokah oropani zemlji dehti novo življenje, a s toliko večjo silo se pomlajajo srca in duše našega človeka. Nič manjši ni on v svoji veličini, če v kletvi nad usodo in tistimi, ki mu jo krojijo, včasih zažene bat in kramp daleč od sebe. Saj se nato s toliko večjo ljubeznijo zarije v vsako prgišče zemlje, ker sta vraščena drug v drugega. Tako vidi bolj jasni; pot, ki naj jo hodi in bolj določno vse one, ki bi ga radi na tej zemlji onemogočili in ga z zvijačami pripravili, da bi si sam skopal svoj grob ...»
. Tako sem odvijal svoj mlsel-n klopčič in se približal gostilni, kamor sem vstopil, da se malo okrepčam. Omizje s četvo-rico domačih gostov mi je ponudilo prostor, -kot da bi si bili stari znanci. Kmalu se je med nami razvil razgovor.
«Saj radi vidimo, da pridete mestni ljudje do nas«, je reko! nekdo izmed njih, «da izvemo kaj več novosti, mi pa vam pokažemo svoje žulje. Saj veste, da je tako zapisano v tej zemlji. Žato pa je toliko bolj naša ...» —- in pokazal je »vo.ie podplataste dlani. «Ce smo jo branili do sedaj, jo bomo se bolj v bodoče.« »Naša zemlja je v svoji rodovitnosti nedosegljiva, je dodal njegov sosed, ker rpdi seme, ki bi ga lačni te zemlje radi uničili:	lju-
di rodi, ljudi, ki čutijo čudež-
no moč pravice in satanske krivice.«
«Ne hvali se preveč,« se je oglasil tretji, «ker nismo angeli!«
«Ne, to nismo, ker teh ni. Pač pa znamo, kaj pritiče vsakemu č’oyeku in narodu«, je rekel prejšnji.
«Ne trdim, da ni tako, a kar se tiče nas, imamo v zadnjih letih slabe dokaze. Saj smo si med sabo kot pes in mačka.«
»Vem, kaj misliš. A zakaj smo si tako? Kdo je tega kriv? Ali je to iz nas, je zi-astlo iz naših tal? Ne!« je udaril besednik po -mizi. «To je seme fašizma«, sem dodal jaz.
«... in kominformizma«, je dodal nekdo od četverice.
Povzel je besedo gost, ki me je bil povabil k mizi, rekoč: »Ker smo že pri tem, vam povem tole, ne da bi čakal vaše sodbe. Obsodili me ne boste, ker se že sam. Štiri leta me je mučila ta mora in mi kradla nočni mir. To laž sem nosil kot svetinjo. Tukaj pred vsemi preklicujem svojo zmoto in preklinjam komlnformistično kačo. V teh dneh sem jo iztrgal iz svoje duše.«
Natočil je kozarec in dvignil svojega: «Na naše zdravje in srečo Jugoslavije, ki nam nudi bratsko pomoč in se tako iskreno zavzema za nas!« Izpraznili smo čaše. nakar sem se poslovil in krenil dalje. Malo pod vasjo je kos navijal svoi prvi pomladni spev.
Vstajenje!
Kp sem stopal skozi naslednjo vas, sem slišal za seboj: »Ej, prosim!«
Okrenil sem se.
«Nekaj bi rad govoril z vami. Prosim, pridite malo k meni!« me je vabil rrtlad mož. Stopil sem v hišo in ga vpr.ašal, odkod me pozna. Nasmehnil se js rekoč: »Poznam vas iz časa, ko smo še bili vsi eno in je bilo tako lepo. Zato bi rad slišal vaše mnenje o zadnjih dogodkih.«
«Sodim, da se ne razlikuje od vašega«, sem odgovoril.
»Kako to veste?« je vprašal.
«Računam z vašim poštenjem«.
«Naj je kakor koli, a meni je te preklete igre zadosti. Vi ste vedno trdili, da so komin-formov3ki voditelji plačani kramarji. ki varajo poštene delovne ljudi. Jaz nisem tega verjel, in šele zdaj razumem, da je to res in pomeni kominformi-zem izdajstvo nad nami — delavci in narodov, izdajstvo nad demokracijo. O, danes dobro razumem kominformistične zapovedi: Ne druži se s t-itovci! Ne fii-taj njihovega časopisja! Ne veruj jim, ker lažejo! In ta ko naprej. Ta zapora je morala in mora bitj evangelij vsakega njihovega vernika. Njihova ostudna laž se trese pred resnico... Zdaj sem se oprostil slepe pokorščine, discipline, slepe vere in večne zahteve, da ne sme njihov pristaš misliti s svojo glavo. Sram me je tega, kar je bilo ... Zdaj sem prost ... To sem vam hotel povedati.#
»Ce ste spoznali kominfor-
mistično nevarnost, bodite na to ponosni!« sem rekel med o-stalim zelo prijetnim razgovorom, ki pa sem ga moral zaradi skopega časa prekiniti in se posloviti.
Malo pred majhno železniško postajo sem dohitel staro ženo in mladenko, očitno njeno hčerko. Zelo zgovorna žena, radovedna za to in ono, mi je, pre-
či tako zavedni kot oni, bi bi. la naša sedanja borba lažja Vekoslav Plesničar, prej trgovec in pozneje industrijalec, ;ie bil predsednik Trgovskega iz-obraževalnega društva ter več. letni predsednik «Trgovsko-obrtne zadruge«. Poleg tega je bil član raznih slovenskih društev.
Ivan Prelog, trgovec, Je bil odbornik Trgovsko-obrtne zadruge ter član raznih sloven. skih društev, Gregor Babič, blagajnik »Tržaške posojilnice in hranilnice«, ustanovitelj in predsednik pevskega društva «Ilirija» ter član raznih slovenskih 'društev. Njegova soproga je kumovala razvitju zastave «Ilirije».
Jakob Stanko Godina, Vrdel. čan, je bil trgovec, posestnik, industrijalec. Tudi ta mož je bil član raznih slovenskih dru. štev Zal, da je v zadnjih letih postal žrtev svoje dobrote. Bil je izredno dober. Vsakemu potrebnemu je pomagal. Kadar, koli se je "nabiralo v narodne namene, je dal drage volje svoj bogati delež. Bij je od zavednih najzavednejši: po uradih, v trgovinah, povsod je govoril svoj materin jezik. Ce trgovec ni znal slovenski, je poklical tolmača, če pa tolmača niso mogli dobiti, se je vrnil, ne da bi kupil.
Fran Kravos je bil blagajnik »Trgovsko-obrtne zadruge«, član in pevec društva »Kolo«, član raznih društev in sotrudnik »Edinosti«. Tudi ta mož je živel samo za svojo družino in za svoj narod. Ko je bil upokojen, se je preselil v Ljubljano, kjer je nadalje služil-•svojemu narodu do svoje smrti.
Anton Miklavec, bivši trgovec, odbornik in cenilec ((Tržaške posojilnice in hranilnice«, bivši kandidat za občinskega svetovalca, je bil ustanovitelj pevskega zbora «SIava». Pokojni Miklavec ima še posebne vrline v delovanju za slovenski narod. Po njegovi iniciati-
Zakaj nočemo več
Italije?
9
V
li
Ker je moralo na stotine in tisoče naših ljudi - samo zato, ker so bili Slovenci -v ječe, taborišča, internacijo in konfina-cijo. Gnali so jih uklenjene kot zločince.,.
Slovenski narod je prežet s strpnostjo in miroljubnostjo, vendar odreka 100.000 Italijanom, ki so se po prvi in drugi svetovni vojni priselili iz notranjosti Italije v novo osvojeni Irst, pravico, da odločajo o usodi Irsta in tržaških Slovencev.
Iz spomenice odbora za slovensko šolstvo Varnostnemu svetu Združenih narodov.
den smo se razšli, vsa vzhičena rekla: «Jei. jej! Kar ste povedali, je veselo, kot je vesel ta čas. Kako sem vesela, ko vidim, da nas palica končno združuje. Stara sem, a tudi jaZ in ta moja hči in vsi bomo v tem pomagali ... Ker veste: jaz strašno ljubim to ubogo zemljo.«
»Srečno pot!« sta mi Želeli obe, ko smo sa pozdravili.
Med vožnjo proti Trstu sem bil tako razigrane volje, da bi se bil najrajši vrnil med to ljudstvo. Vedno se mi. je vračala ista misel:
»To kleno seme bo klilo prečiščeno in pomlajeno.«
— ki n.
vi sta vsako leto prirejali pevski društvi «Slava» in ((Velesila« v . Skednju in pri Sv. M. M. sp. v pustni sezoni tekme slovenskih narodnih pesmi. Te tekme so imele tak uspeh, da so fantje in dekleta opustili italijanske kanconete in peli po gostilnah in v dvoranah na plesih narodne.
Tržaški Slovenci moramo biti tem narodnim delavcem za njihovo delo na narodnem in kulturnem področju hvaležni. Ce bo naša mladina tako zavedna, kakor so bili ti možje, potem se nam ni treba bati, da bomo postali tujci na svoji lastni zemlji
ILIRSKI
Literarne in kulturno prosvetne oddaje Radia Ljubljane
Ce pogledamo prograrne raznih radio-oddajnih postaj po svetu, bomo lahko ugotovili. da je program urejen tako, da imajo v sklopu organizacije večjih postaj ene pretežno lažji, zabavni program, druge zo. pet resnejšega, ene oddajajo samo glasbo, tretje zopet samo poročila. V tčm smislu je urejena radijska služba angleškega BBC. tako ima od začetka letošnjega leta urejen program svojih postaj Italija, tako je v Švici in še drugod po svetu.. V Jugoslaviji taka delitev programa ni možna, ker so radijske postaje po posameznih republikah-in ima zato skoro vsaka svdj nacionalni program. Zato je še toliko bolj zanimivo, kako je urejen program jugoslovanskih postaj in kako skušajo te ustreči svojim poslušalcem, od katerih žele nekateri samo glasbo, drugi več predavanj, tretji samo jazz m zabavno glasbo, eni več resnejše glasbe, drugi znanstvenih predavanj, tretji zopet drugo itd. Poglejmo zato program slovenske radijske postaje.
Radio Ljubljana ima danes približno 80.000 naročnikov. Ce upoštevamo, da poslušajo vsak radijski aparat najmanj štiri odrasle osebe, potem je v Sloveniji najmanj 320.000 poslušalcev. Res je da ne poslušajo vsi samo Ljubljane toda lanskolet. na anketa, ki jo je priredil Radio Ljubljana, je pokazala, da posluša program približno toliko poslušalcev. Ce prištejemo še poslušalce iz drugih predelov Jugoslavije, iz Koroške in Goriške, Trsta in iz tujine, — kjer precej poslušajo program Ljubljane prav zaradi njenega odličnega glasbenega programa, vidimo, da posluša oddaje Radia Ljubljane kar precejšnje število ljudi. Ustreči vsem ta-ko, da bi	bili zadovoljni, je
seveda nemogoče-
Razmerje	med govornim m
glasbenim	sporedom Radia
Ljubljane	znaša povprečno
3021, : 70%. V zimskem času je govora morda nekaj več, v poletnem času pa nekaj manj. Povprečno	pa odpadata na
glasbeni spored dve tretjini celotnega -sporeda. Govorni spo. red je pri Radiu Ljubljani razdeljen na več redakcij: redakcija poročil skrbi za poročila, notranjepolitična redakcija ob. ravnava probleme notranje po. litike. zunanjepolitična redakcija skrbi za oddaje zunanjepolitične vsebine, pionirska re. dakcija za oddaje namenjene pionirjem, gospodarska rubri.
ka obravnava gospodarska vprašanja itd. Poseben oddelek je kultumo-umetniški oddelek, ki ima dvoje rubrik in ki skrbi za ves spored kulturno-pro-svetnega in umetniškega značaja. Poglejmo, katere oddaje pripravlja ta oddelek.
Številni poslušalci, zlasti na podeželju so ob lanskoletni anketi izjavili, da najraje poslušajo gledališče, misleč s tem na slušne oz. radijske igre. Seveda si prebivalci na podeželju, obrtniki, pa tudi nekateri prebivalci mest žele predvsem domačih. ljudskih iger, izobraženci pa zahtevnejših del svetov, ne literature. Ljubljanski radio skuša temu ustreči s tem, da izpopolnjuje svoj program z dramatiziranimi'teksti' iz domačega slovstva Taka, za radio prirejena domača dela, kf so bila na sporedu v zadnjem času. so na pr! Jurčičeva «Hči mestnega sodnika«. • Tavčarjeva ((Visoško kronika«, Jurčičev »Sosedov sin« (v pripravi), Franceta Bevka «Hiša v strugi«. Kersnikova «Jara gospoda« (v pripravi), Vlada Habjana «Zemlja». Radijske igre ima Radio Ljubljana na sporedu ob sredah zvečer in ob nedeljah popoldne. Program pa je iz. bran tako. da pridejo zvečer in popoldne na svo.i račun tisti, ki imajo rajši domače igre kakor tudi tisti, ki. si žele slišati v radijski igri dela svetovnega slovesa. Omeniti je, da se je v zadnjem času močno dvignila kvaliteta slušnih iger, saj nastopajo poleg članov radijske igralske družine redno tudi člani ljubljanske Drame.
Sorodne radijskim igram so literarne oddaje, v katerih sb na sporedu krajša literarna de. la domačih in tujih pisateljev ali pa odlomki iz daljših tekstov. Te oddaje so na sporedu skoraj vsak dan. Ena taka literarna oddaja je v ponedeljkih popoldne, vsak drugi torek je na sporedu oddaja z naslovom «Svet v satiri in humorju«, katere značaj pove že naslov sam. Ob nedeljah dopoldne je glasbeno literarna oddaja. v kateri je navadno na sporedu branje pesmi, presled. ki med njimi pa so izpopolnje. ni z ustrezno glasbo. Priponi-niti je, da so vse literarne oddaje opremljene s kratkim u-vodom. v katerem je predstav. Ijen pisec ter karakterizirano delo. iz katerega je odlomek izbran.
Nič manj niso od teh oddaj pomembni kulturni pregledi, v katerih Radio Ljubljana
spremlja slovensko, kuifctauro življenje, poroča pa tudi o dogajanjih v kulturnem življenju drugih jugoslovanskih narodov ter o kulturnem življenju po svetu. V domačih kulturnih pregledih je govor o likovnih razstavah, o gledaliških uprizoritvah. o ljudsko-prosvetnem življenju na podeželju, o delu posameznih kulturnih in znanstvenih ustanov, o pisateljih, o jubilejih domačih in tujih kulturnih delavcev, skratka ' o vsfem dogajanju na kulturnem področju. Manjši kulturni dogodki pa najdejo svoj odmev tudi v vsakodnevnih poročilih. Kulturni pregledi so na spore-! du dvakrat na teden, v četrtkih popoldne in v sobotah po kosilu. Razen tega pa je posebna oddaja še.«Pregled knjižnega trga«, v kateri se obravnavajo ndvo iziŠle knjige domačega khjižhega trga. Med oddajami tako imenovanega '((kulturnega Sporeda« je posebej omeniti še jezikovne pogovore, za katere vlada že vsa leta izredno veliko zanimanje. Veliko pozornost pri profesorjih in študentih, pa tudi pri drugih izobražencih in ljubitelji!) domačega slovstva uživajo pre-davanje iz slovenske literarne zgodovine. To so predavanja, ki obravnavajo v kronološkem redu slovensko literarno zgodovino in pri katerih sodeluje-jo poleg univerzitetnih profesorjev najboljši slovenski literarni zgodovinarji. S predava, nji o Ivanu Cankarju, ki jih je imel univ. profesor Anton Ocvirk v aprilu, je ciklus literarne zgodovine prekinjen, nadaljeval pa se bo jeseni Cisto poseben značaj imajo seveda predavanja radijske univerze, v katerih predavatelji, med njimi strokovnjaki vseh panog in strok, obravnavajo zanimive teme s področja gospodarstva, tehnike, medicine. prirodoslovja, biologije, družbenih ved in drugih znanosti. Za ta predavanja radijske univerze vlada med poslušalci radia veliko zanimanje, ker so predavanja zanimiva, aktualna, obenem pa jih prispevajo najboljši domači stro. kovnjaki. Omeniti je še oddajo Zanimivosti iz znanosti in tehnike. v kateri posreduje Radio Ljubljana svojim poslušalcem v lahki, prijetni obliki najnovejša dogajanja iz znanstvenega in tehničnega sveta. Kulturnih oddaj ima Radio Ljubljana kar precej in odpade nanje precejšen delež radijskega govornega sporeda.
Stare slovanske naselbine v Apeninih
«Dide, si ‘R« zva?»
In potem ko je stekla na ulico ter se vmešala v igro z otroki iz sosedstva, sem se spet lahko prepričal, da je ta otrok tolažljiv simbol domače govorice tega ljudstva, s katerim se je usoda tako čudno poigrala. Med igro z otroki je mala Ni na Mastrostefano izživljala svoje detinstvo v jeziku svojega deda in ne v jeziku svoje matere.
# -• *
V Apeninih živi približno pet tisoč »Sčavunov«, ki tudi danes po vseh življenjskih in zgodovinskih preobratih govorijo (cpo našu«. Aquaviva ima 2500, San Felice 1600, Monte-mitro pa nekaj manj kot 1000 prebivalcev. Vsak od teh treh krajev ima svojo samostojno občino, pošto in brzojavni u-rad ter osnovno šolo. Prebivalci so po ogromni večini kmetje, ki na svojem majhnem delu ne ravno rodovitne zemlje sejejo ječmen, koruzo in pšenico. Bavijo se tudi z vinogradništvom, pa jesen pa jim bogato obrodijo oljke kot v vsej južni Italiji. Razen teh revnih kmetov je v Aquavivi in San Felice tudi nekaj posestniških družin. — Vetta, Giorgetti, Gra-ziani, De Zara, ki že desetletja
šolajo svoje otroke in naletimo danes po vsej Italiji na intelektualce iz Kruča ali iz Stlfiliča. Eden od Grazianijev je bil dolga leta v italijanski diplomatski službi, zdaj pa živi kot u-pokojenec v Florenci ter se posveča študiju svojega materinega slovanskega jezika.
Čeprav je o Slovanih v pokrajini Molise marsikaj napisanega, .te še nihče ni ukvarjal s sociološko analizo teh ‘treh naselbin in nihče ni skušal razložiti položaja in nazorov, ki so se znotraj tega jezikoslovnega otoka pojavljali v dobi zgodovinskih dogodkov ter so v svoji dobi, kakor tudi danes, pretresali vso Italijo. Med pri-pravimi in uresničenjem zmage mfeščanske demokratske re-volucije v južni Italiji v drugi polovici 19. stoletja so apeninski Slovani strnjeno stali na strani takratnih naprednih družbenih sil. Nasprotno od velike večine zapeljanih ali malomarnih prebivalcev P° zaostalih južnoitalijanskih naseljih so bili odločni nasprotniki nazadnjaške fevdalne politike, ki so jo vodili Burbonci in papež. Potem ko so Garibaldijeva vojaška prizadevanja omogočila zedinjenje juga s severom, je potolčena reakcija gmotno in
moralno podpirala oborožene pesnikoval, v italijanščino pa
tolpe, tako imenovane brigan-te, ki so vzdolž in povprek vse južne Italije bojevali zoper novo oblast in nov red. Nobena slovanska kolonija ni sodelovala v tej nazadnjaški oboroženi aktivnosti. Nasprotno, ko je 15. julija 1861 nad 300 oboroženih burbonskih brigantov iz Mon-galfona pod poveljstvom nekega Francema Farano hotelo s silo priti v Aquavivo. so se prebivalci tega slovanskega kraja junaško uprli. O tem je v Aqua-vivi med drugim ostalo zapisano:
... U petnast do misaca Julj mille ottocento sessant uno Farano, skupo s njegovimi bri-ganti. ti-ješe ulist na vi grad Aquav,iva Collecroce, ma se-koliko do voga grad misu ni čil ulist: is Hiži j s kampanare do črikve su hi potežal kana vuc, su hi ubil tri io njihi. E nako ona mura briganti ni mogla ulis na vi grad ...
Važen je poudarek, da so d-peninski 'Slovani, ko so se bojevali za enotnost Italije, doživljali tudi svo.i narodni preporod. Prav v tem času je delal eden od največjih sinov tega »ščavunskega« ljudstva, prof. Giovanni de Rubertis, ki ie v slovanskem jeziku tega kraja
pievajal Pucičevo izbrano poezijo.
Enainšestdeset let prej, preden so Kručani pobili Farana in njegove brigante, to je leta 1799, je bil v Neaplju obesen najznamenitejši sin Aquavive -r Nicolo Neri (Nikola Crni), profesor filozofije na neapeljskem vseučilišču. Ko so revolucionarne sile zrušile fevdalno oblast burbonske dinastije, žal samo za kratko dobo, in razglasile ideje francoske revolucije, je bil Neri med prvimi vo, ditelji nove aartenopejske republike. Ko je reakcija spet prišla do oblasti, so Burbonci med drugimi neapeljskimi jakobinci poslali na vislice tudi filozofa iz Aquavive, čigar ime pozna še danes vsak apeninski «Sča-vun«,
»Kadar je Nikola Neri prišel v Aquavivo», so mi pravili kmetje na trgu pred cerkvijo ter mi kazali ploščo, v kateri je vklesano : Piazza Nicolo Neri, vedno je našemu ljudstvu govoril: Nikar ne pozabite svojega jezika!«
Stališče apeninskih Slovanov v dobi italijanskega zadinjenja in svetli lik Ničole Nerija: so pridobili nekim kolonijam v
Italiji časten naslov »patrioti«, a ta naslov so dajali v južni Italiji samo tistim, ki so še aktivno bojevali, za italijansko enotnost ter zoper fevdalno in cerkveno reakcijo. Nihče pa ni vprašal, zakaj so imeli apeninski Slovanj tako stališče in taka načela. Odnos družbenih sil pri njih je bij prav tak. kakršen je v stotinah južnoitalijanskih krajev. Razvitega meščanskega razreda, k: bi bil nosilec novih družbenih in političnih idealov, ni bilo. pač pa so na eni strani stali mali posestniki — galantuomini, na drugi strani pa množica zaostalih in revnih kmetov. Zakaj med njimi samimi ni prišlo do razlikovanja razrednih sil in zakaj so bili vsi »Sčavuni«, reveži in posestniki, za Garibaldija in za zedinjenje?
Kakor vse kaže, so stališče tega zapuščenega slovanskega otoka določile njegove posebna zgodovinske in življenjske okoliščine. To je bila samoobramba pred okolico, ki jim je bila tuja po jeziku in po tradiciji, prav posebno pa po krajevnih interesih.
BRANIMIR GABRICEV1C
(Nadaljevanje sledi)
1/nrUC	Vremenska napoved za danes:
Vlil AAI	rahla pooblačitev. — Tem-
* I VLItI L	peratura se bo nekoliko dvig-
nila. — Včerajšnja najvišja
temperatura v Trstu je dosegla 21.6 stopinj; najtežja 14.2 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
30. APRILA 1952
ag
HI JI
ii'	Hi	.■	HHitt-a	|
.::diiiggiaiijtii«m;1HIB1^«Bgaag«L;iaaaiglBiSifeiilKiiifflli!^aE!!yg!glii!^aBi.ateigil
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cone Trsta.: 14.00:
la glasbene zakladnice Chopina
in Liszta. 21.00: Slavnostna Aka-
demija na predvečer 1. maja. — 1 ra* II. 1 '
lo: Španska simfonija za v*o!“°- ^ari-Vrenos iz sohn: Simfonija št. o. — Trst I.: 18.00. Fre
Avditorija. 21.00: A. Chistie: /(Skodelica kave*.?, dej. — siovenija: 16.00: Odlomke m arije K
Mimi SOVJETSKIH MJUCEl/ NA FRANCOSKO POTNIŠKO LETALO
1 zračnem prehuda Ern n ki url-Berlin .sta sovjetska reakcijska lovca «Mig 15» obstreljevala potniško letalu «DC 4» in ranila tri osebe
BERLIN, 29, — Podpoveljnik glavnega. stana sovjetskih okupacijskih tet je poslal podpoveljniku, glavnega stana francoskih. okupacijskih čet protestno pismo, v katerem trdi, da je letalo francoske družbe «Air Francev davi kršilo pravila o zračnem prometu nad sovjetskim področjem severno od Gothe.
BERLIN. 29. — Francosko potniško letalo, «DC 4», ki vozi na redni progi Frankfurt-Berlin in obratno, sta danes dopoldne ob 10, med poletom napadla dva sovjetska lovca vrste «Mig 15» s strojnicami. Dva izmed potnikov in natakar. uslužben na letalu, so bili ranjeni
V trenutku napada je potniško letalo letelo po obveznem zračnem koridorju, ki veže za-padni Berlin z ameriškim pod. ročjem Nemčije in je bilo 7.000 čevljev visoko, kakor zahtevajo sovjetske oblasti Dopustni zračni prehod je širok 30 km in gre preko mesta Koern-nern, nad katerim je ravno prišlo do incidenta. Posadki potniškega letala se je dozdevalo, da sovjetska lovca nimata namena sestreliti «DC 4», ker so streli zadeli v glavnem trup in ne krila, kjer so rezervoarji tekočega goriva. Stre. žaj na letalu je izjavil, da je napad trajal okrog 10 minut m da so potniki ohranili šc do. kaj mirno kri. On se je prvi zavedel nevarnosti in pozval potnike, naj se vležejo na pod. Po mnenju radiotelegrafista pa bi bilo letalo prav gotovo sestreljeno, ako se ne bi zateklo med oblake. Na površju letala so sešteli okrog 100 znamenj izstrelkov strojnice in 6 izstrel, kov topičev.
Do napada je prišlo v bližini sovjetskega vojaškega letali, šča pri Dessauu. Cim so prvi izstrelki zadeli letalo, je posadka obvestila osebje varnostnega zračnega centra v Berlinu in držala z njim ves čas zvezo, Pristanek na letališču v Tempelhofu je potekel brez neprilik, akoravno je bil
zadet en propeler in en rezervoar tekočega goriva.
V letalu je potovalo 11 potnikov, med temi dva Švicarja. Nevarno je bila ranjena Irm-gard Nebel iz Frankfurta, ki sta jo zadela dva strela v tre-imh in tretji v prsi. Drugi ranjenec je nemški invalid Wal-ter Kurt. tretji pa francoski natakar, uslužben na. letalu. Francoska policija in " oblasti letališča Tempelhof v Berlinu so uvedle preiskavo. Zavezniška oblast je najavila, da pripravljajo zapadni poveljniki Berlina protest, ki ga bodo po. slali sovjetskim oblastem zaradi zračnega incidenta.
Zavezniški osrednji urad za zračno varnost v Tempelhofu javlja, da so imeli Sovjeti danes dopoldne v zračnem prostoru. kjer je prišlo do napada na francosko potniško letalo, letalske vaje in da je bilo v tem času opaziti veliko aktivnost sovjetskih letal vseh vrst. Letela so v vseh višinah in v vseh smereh.
Po zadnjih vesteh iz Berlina so zapadni poveljniki naslovili na sovjetske oblasti protestno noto v zvezi z napadom na francosko potniško letalo. Vsebina note bo verjetno objavljena danes zvečer. Poročilo, objavljeno po tem sestanku pravi, da je pilot «DC 4» nekaj trenutkov pred napadom sprejel in registriral navodila, ki dokazujejo, da je letalo potovalo v zračnem koridorju.
Direkcija francoske letalske družbe v Berlinu javlja, da bo zračni promet med Frankfurtom in Berlinom ponovno vzpostavljen danes zvečer ob 19. uri. Informacijska agencija
«ADN» in radio Berlin, ki sta pod sovjetskim nadzorstvom, do 19. zvečer nista še omenili napada sovjetskih reakcijskih lovcev na francosko potniško letalo. Novica o zračnem incidentu v Berlinu je povzročila dokajšnje razburjenje v Londonu. Londonski listi javljajo o dogodku z velikimi naslovi na prvih straneh. V urad. nih krogih pa ne dajejo nika-kih komentarjev.
Po prvih informacijah1, zbranih v zvezi z napadom, na francosko potniško letalo kaže, da gre za neodgovorno početje posameznikov. Tako je izjavil An. dre Francois Foncet, visoki komisar francoske republike v Nemčiji dopisniku AFP. Visoki komisar je nadalje dejal, da je francoski komandant v. Berlinu dobil od sovjetskega predstavništva pri štiričlanskem, uradu za zračno varnost zagotovilo, da bodo zračni koridorji kakor normalno odprti zavezniškim letalom. Komisar je dodal, da je že kakih osem letal preletelo danes zvečer to pot, ne oa bi jih nadlegovali. Vsekakor pa se mu zdi nezaslišano, da nekdo strelja na transportno letalo, potem ko bi ga lahko na miren način prisilil k pristanku. ako bi kar koli ne bilo v redu.
V
liptovskih pogaj
Demantirane vesti o atentatu na kralja Faruka
LONDON, 29. — Londonski diplomatski krogi menijo, da se an, gleška in Severnoameriška vlada trenutno posvetuje^ glede neprijetnega zastoja V angleško.egiptovskih	pogajanjih.
To naj bi dokazovali razvlečeni razgovori med Edenom in njegovimi svetovalci, ki skušajo najtj nove predlogo glede -Sudana, sprejemljive tudi za Egipt. Včeraj je imel Eden pori overii sestan-ek z angleškim, po. slanikom y Kairu Stevensonom in guvernerjem Sudana Hovve. jem, vendar se zdi. da niso bili ooseženi posebni uspehi v oblikovanju novih sprejemljivih predlogov glede Sudana. Medtem pa kaže, da sta Anglija in Egipt dosegla popoln sporazum glede obrambe Srednjega vzhoda, pod pogojeni seveda, da bo rešeno sudansko vprašanje.
' Na zborovanju konservativne stranke je minister S;lwyn Lloyd izjavil v zvezi z angle-škoegiptovskini sporom, da sicer ne more pojasniti poteka pogajanja med obema državama, da pa položaj nikakor ni slab kakor v pretekle m oktobru, ko je konservativna vlada prišla na oblast.
Iraški ministrski predsednik N uri Eo Said paša bo imel danes na lastno željo razgovor z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Es Said paša, ki je prišel v London pretekli teden, je že razpravljal z egiptovskim poslanikom Amr pašo. z namenom. da bi se našl.a možnost re. š tve sudanskega problema.
Glasnik egiptovskega poslaništva v Londonu je danea z vso odločnostjo demantiral vesti, na podlagi katerih naj bi v preteklem mesecu prišlo v Kairu do atentata na kralja Faruka.
Po zadnjih poročilih iz Londona je egiptovski poslanik Amr paša obiskal danes angle škega obrambnega ministra lorda Alexandra. O njunem razgovoru, ki je trajal okrog pol ure, ni bilo izdano uradno poročilo. Opazovalci vidijo v tem skrajni poskus za rešitev težav v zvezi s sudanskim vprašanjem.
čunajoč £ tem dejstvom, bi obramba velikih mesit bila. dokaj olajšana. Spričo tega je zelo verjetno, da bo to orožje uporabljeno bolj kot neke vrste mogočnega topništva, nego kot orožje protj obljudenim, mestom.
Nov atomski poskus
LAS VEGAS, 29. — Ak0 se bodo vremenske priliki; izbolj-šale, bodo jutri zjutraj razstre. lili v Yucca Fiatu še eno atomsko bombo. Rrj poskusu bo sodelovalo okrog 2000 «marine-sov» Cete bodo zasedle polo-zaje’ pet do šest kilometrov od središča eksplozije. Kakor prejšnja, bo tudi ta bomba vr. žena iz letala in bo eksplodirala 600 m od tal.
Ameriški tednik «U. S. NeW3 And Worlcl Report« komentira v zadnji številki poslednjo a-
Francoska vlada
varčuje
PARIZ. 29.	— Francoski
uradni list je objavil danes zakon o znižanju državnih izdat, kov za 100 milijard frankov in o zapori kreditov za 95 milijard frankov. Te ukrepe je prejšnjo soboto odobrila francoska vlada.
Izdatki za civilno obnovo so bili zmanjšani za 13 odst. Gre za zmanjšanje izdatkov za 13.800,000.000 frankov in za zaporo nad 9 milijardami frankov kreditov. Izdatki za šolstvo so bili znižani za 4 milijarde frankov, krediti pa so bili zmanjšani za 3.600.000.000 frankov, znižani so bili tudi izdatki za prekomorska ozemlja, za izplačevanje vojne škode, za obnovo, za promet in za javna dela.
Predsednik francoske vlade P;nay je govoril danes na banketu, ki mu ga je priredila francoska družba za gospodarski zemljepis. Pinay je dejal, da francoski notranji položaj slabi vpliv Francije v zunanji politiki. Dejal je nato, da si je vlada postavila cilj, da ozdravi državne finance in regulira cene. Poudaril je, da se je položaj že izboljšal in da javno mnenje ni več podvrženo psihozi stalnega višanja ccn. »Svet bo nehal dvomiti v Francijo, je dejal Pinay, ko bo Francija nehala dvomiti v sa mo sebe«.
Prvi sestanek poveljnika zračnih sil Atlantskega pakta Nor-stada z novima sodelavcema v Fcuntainebleau (v Franciji). Na levi poveljnik glavnega stana druge zavezniške zračne flote Marshai Sir Robert M. Foster, na desni generalni major Dean C. Strothet, poveljnik severnoameriških zračnih sil v Atlantskem paktu.
Stavke v Tuniziji
TUNIS. 29. ■ — Pristaniški delavci po vsej Tuniziji so da-nes stavkali eno uro v znak protesta proti odločbi franco-steih vojaških oblasti, ki so prepovedale politične manifestacije J. maja. Poleg ostrih kritik splošnega združenja tuniških delavcev so se tudi arabski listi odločili, da s prvim, majem, prenehajo z izhajanjem, dbkler ne bo ukinjena cenzura.
ALZIR, 29. — Močni oddelki policiji- patruljirajo po »rab. skeni. delu mesta, da bi preprečili obnovitev izgredov, nacionalističnih elementov, ki so včeraj napadi; policijo in pri čemmer je bilo ranjenih 60 oseb, 30 pa aretiranih. Včeraj je namreč prišlo do manifestacij pred apelacijskim sodiščem, kjer so razpravljali o 56 pripadnikih separatistične ljudske stranke. Pozno ponoči je prišlo do številnih spopadov r mestu. Nad 20 avtomobilov je bilo po. škodovanih.
Do izgredov je prišlo tudi v Tuniziji. V. Suzi. so nekega filo-francckega funkcionarja s strojnico skoraj prerezali na dvoje. Nekaj minut za tem je bil hudo ranjen neki Arabec. Policija se je spopadla s skupino mladih študentov, ki so defilirali bo mestu in vzklikali proti Franciji. V Kefu je eksplodirala bomba na sedežu tamkajšnjega orožništva. Žrtev ni bilo.
MEXlCO CITY. 29. — Eksplo. zija v pirotehnični tovarni je povzročila ogromno škodo in ranila 35 oseb. Poleg tovarne so poškodovane tudi bližnje hiše, koder je zračni pritisk potrl vsa okna V razdalji do treh kilometrov.
MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU
NOV KOMPROMISNI predlog zaveznikov
General Van Fleetvabi Ridgwaya, naj pred odhodom še zadnjič obišče čete na Koreji
W A SH ING TON. 29. — Poveljstvo Združenih narodov je po svoji delegaciji v Pan Mun Jo. mu postavilo Severnokorejcem nov kompromisni predlog v zvezi z izmenjavo vojnih ujetnikov. Cikaški list «Sun Times« piše, da je ta predlog formuliran takole:	Ako	komuni-
stična Kitajska in Severna Ko-reja pristaneta na vrnitev dveh petin ujetnikov v zavezniških rokah, bo poveljstvo Združenih narodov pristalo na to, da Severnokorejci gradijo letališča na Severni Koreji po premirju. Dopisnik «Sun Timesa« izjavlja potem, da je zavezniška delegacija stavila to ponudbo po dolgih razpravljanjih v ameriškem zunanjem in obrambnem ministrstvu in vse kaže. pravi nadalje dopisnik, da sta na ta predlog pristala tudi predsednik Truman in Svet za narodno varnost.
Po vesteh iz Washingtona, so zavezniki pripravljeni na vse potrebne koncesije, da bi rešili položaj, v nobenem primeru pa nimajo namena, pristati na vključitev sz v nevtralne nadzorne skupine.
Iz Tokia poročajo, da je poveljnik osme armade gen. Van Fleet povabil danes gen. Ridg.
---it;'
■	"“-a.1
m
5,.	.	•	fl
' : :  ...................................................................
..ni.:	.
..
1 mm
■ase-V
Z vseh vetrov
O Na Zelenici pri Tržiču je bilo v nedeljo , ■mednarodno smučarsko tekmovanje v veleslalomu, na katerem so sodelovali vsi najboljši slovenski alpski smučarji. Razen teh so tekmovali tudi nekateri Avstrijci. Proga za moške je bila. dcflga 1500 m. (za ženske 750 m) s 37 vraticomi.
Rezultati: člani 1. Seiler (Avstrija) 1:33,0; 2. Mulej (Tržič) 1:34,1; 3. Huber (Avstrija) 1:34,4; 4. Hohleitner (Avstrija) 1:35,4; 5. Pravda; članice:	Urbar (Enotnost)
42,02; 2, Lukane (Tržič) 51,03; 3. Magušar (Enotnost) 54,03. O V nedeljo, 4. maja bo p Ljubljani ena največjih športnih prireditev:	prva
kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo v rokometu med reprezentancama Jugoslavije in Saara. V borbo za naslov svetovnega prvaka bodo Po dosedanjih prijavah Posegle Belgija, Danska. Nemčija, Framcija, Nizozemska, Italija, Luksemburg, Norveška,
Po izločilnih tekmah, ki morajo biti končane do 11-maja, bo nastopilo v Švici 9 najboljših moštev, tako da: bo na sporedu IS zaključnih srečanj v 13 švicarskih mestih. V finalno tekmovanje so se avtomatično uveljavili dosedanji svetovni prvak Švedska, drugoplastramn država na zadnjem svetovnem prvenstvu Danska in organizator letošnjega prvenstva Švica.
Zvezni kapetan Ivan Snoj je določil igralce, ki pridejo v poštev za državno rokometno reprezentanco. Mošfuo bo sestavljeno iz naslednjih rokometašev: Vrebac, Zelič, Dernikovič, Baralič, Tomlje-novic, Dasovič, Djesi, Gornik, Margan, Djodan, Jakli-novič, Kampi?, Korban, Pa-tič, Čirič, in Djulepa.
Angleški nogometaši | B0BLETTI V JUGOSLAVIJI
iz vlaka na igrišče
Iz neznanih razlogov nimajo na programu za bližajoče se mednarodne tekme nikakega aklimatizaoijskega treninga
LONDON, 29. — V nogometnih tekmah proti Italiji. Avstriji in Švici bo britanska nogometna reprezentanca ubrala novo pot. Moštvo bo odpotovalo v kraj tekme šele en dan pred nastopom in bo igralo brez vsakega treninga. Doslej je bila navada, da je enajsto-rica prišla že nekaj dni prej in preizkusila igrišče. Za tekmo proti Italiji, ki bo 18. maja Florenci, bodo Angleži odpotovali iz Londona šele 16.. dan pozneje se bodo odpočili, nato pa v nedeljo brez vsake preizkušnje odigrali mednarodno tekmo. Stvar je še bolj
Avtomobilski šport
in motorizem dobivata pristaše
LONDON, 29. — Letos je na uradnem britanskem seznamu skoro 800 avtomobilskih in motornih športnih prireditev, vštevši dirke, poskusne vožnje, rallyeje in klubske vožnje.
Se pred petimi leti je ta seznam obsegal komaj 20o takih prireditev na leto. Nadaljnji znafc rastoče priljubljenosti motornih športov v Veliki Britaniji je tudi povečanje rubrik v časopisju in sporedih BBC.
Po vojni se je zanimanje občinstva za motorne športne prireditve zelo povečalo. Na dirkališču v Silverstonu se zbere na eni prireditvi tudi do 100 tisoč gledalcev, medtem ko jih je bilo pred vojno največ 20 tišoč.
Najpriljubljenejši britanski športnik v letu 1952 je motoristični prvak Geoff Duke.
čudna, ker večina igralcev, izbranih za ta dvoboj, še ni igrala v Evropi. Od enajsterice, ki je nastopila leta 1948. proti Italiji v Turinu, bosta verjetno igrala le Wright in Finney.
Football Association in FlGC, sta se sporazumela za sodnika tekme Anglija-Italija. Dvoboj bo vodil Avstrijec Beranek, stranska sodnika pa bosta dva Švicarja, ki ju bodo določili kasneje. .
Angleški igralci, ki so bili določeni za te tri tekme so se medtem že zbrali na trening. Njihova imena:
Vratarji:	Merrick (Birmin-
gham). Williams (Wolverhamp-ton), branilci: • Ramsey- (Tot-tenham), Eckersley (Black-burn), Garrett (Blackpool). haifi:	Wright (VVolverhamp-
ten), Froggat (Portsmouth), Nicholson (Tottenham), napadalci: Finney (Preston), Broa-di.i (Manchester City), i>ewell (Scheffield), Lofthouse (Bol-ton), Allen (West Bromvvich), Baily (Tottenham). Pearson (Manchester United), Elliot (Burnley).
Rentgenski žarki
po telefonu
FILADELFIJA. 29. — Tudi v manjših krajih, kjer ni zdrav, nikov specialistov, bodo lahko v najkrajšem času imeli radio-grafske diagnoze. Podobno, kot. prenašajo slike bodo lahko prenašali rentgenske posnetke po telefonu v proučevanje najbližnjemu radiologu, ki bo nato po telefonu lahko sporočil točno diagnozo. Nova metoda, ki jo imenujejo «telegno-za». se že v veliki meri z u-
V začetku lahkoatletske sezone povprečni rezultati
V sofcoto in nedeljo so jugo- | 7.01, Radovanovič 6.61, Ffušec slovanski lahkoatleti začeli svo I 6.59; troskok: Serčič l4.27f Mi-
i.	CA	..aS	InUanzMii-! 1 ‘i Tiilrmani 1 'A *).*)'
»v.	v	vcum	juen £ u-
Tr »P«hom uporablja v Združenih
prihaja do zaključka, d« se iz dneva v dan veča možnost » brambe.
Zadnja poskusna bomba, piše revija, je bila vržem in bombnika, ki je v veliki višini kakor v vojnem času. Potrebo, vala je 42 sekund', da je dosegla točko, kjer je bila določena eksplozija. V tem času bi mečemo pirotiletalsitvo z radiovo-denima izstrelki lahko zadelo bombo, preden bi dosegla točko. določeno za eksplozijo. Ra.
državah.
Preiskava o polopilvi Hopsona
NORFOLK. 29. — Glavni po.
veljmk atlantskega ladjevja admiral Mc Cormick je javil danes, da bo posebna komisija proučila okoliščine in vzroke, ki so dovedli do trčenja med rušilcom «Hopsonom» in letalonosilko «Wa?p».	.
jo sezono, imeli so več tekmovanj, cd katerih je prinesel najvidnejše rezultate miting v Beogradu, kjer so nastopili čla. ni vseh beograjskih društev. Zmagovalci so v skoraj vseh disciplinah dosegli zelo zadovoljive uspehe, dočim so dru-goplasirani tekmovalci precej zaostajali- Jovančič je tekel 100 metrov v 10.8, Brnad je skočil v daljino 7.01, Serčič' pa je dosegel v troskoku 14.27 m. Prav tako sta dobro začela sezono tudi Krnjajič v disku (45.92) ter Gubian v kladivu (54.44). Tehnični rezultati:
10Q m: Jovančič 10.8, Račič', Binad 11.5; 400 m: Račič 32.8, Miladinovič 53.7; 800 m: Hoče. var 1:59,5, Kereševič 2:00.0; 1500 m: Otenheimcr 4:00.2, Štritof 4:00.6, Krstič 4:02.8; 3000 m: Segedin 8:46.0, Jovanovič 8:54,8; 110 m zapreke: Rebula 16.3, Račič 17.4; 400 m zapreke: Ra. dulovič 58.4, Cipčič 1:00.7; vis: Nikolič 1.75, Vukovič 1.75, Marinkovič 1-7.0; daljina: Brnad
lovanovič 13.83, Lukmani 13.22; krogla; Krupalija 13.03. Jefto-vič 12.99; disk: Krnjaič' 45.92, Slijepčevič 38.20; kopje: Pavlovič 55.76; kladivo: Gubian 54.44.
Na atletskem mitingu v Mariboru je treba omeniti Lorger jev rezultat na 110 metrov zaprekami: 13.4. Djuraškovič je tekel 3000 metrov v 8:36.6, Ceraj pa 1200 metrov v 3:05.4.
V Zagrebu doseženi rezultati so zelo povprečni.
NEVV YORK, 29. — International Boxing Club je ponudil francoskemu boksarju Robertu Villemainu, da bi nastopil 23. maja v Madison Square Gar-denu v New Yorku proti Rayu Robinsonu. Match »i bil veljaven za naslov svetovnega pr-vaka. Francozov menažer je pokazal za predlog veliko zanimanje ter dejal, da bo dokončno odgovoril danes zvečer po razgovorih finančnega značaja z Robinsonovimi mena-žerji.
Italijanski košarkarski prvak bo nastopil danes v Ljubljani, potem pa v Beogradu proti Crveni zvezdi in Partizanu
TRST, 29. — Danes je poto- jni proti ASK, 1. in 2.'maja pa
valo skozi Trst košarkarsko moštva Bc-rlettija iz Milana, ki
se odpravlja na gostovanje v Jugoslavijo. Italijanski prvaki bodp nastopili jutri v Ljubija-
PO OSMEM KOLU MEDNARODNEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA
Na vodstvu Pilnik
in Janoševič
BEOGRAD, 29. — Rezultati osmega kola mednarodnega šahovskega turnirja v Beogradu; Janoševič : Puc prekinjeno v boljši poziciji za Jano-ševiča; Stolz : Udovčič 0:1; Milič : Matanovič remi: Fude-rer : O’ Kelly remi; Bogoljubov : Andrič 1:Q; Pilnik: : Ka-raklajič 1:0; Nedeljkovič : Gruenfeld 1:0; Porecca : Lob 1:0, Golombek : Germek remi; Pirc ; Alexander 1:0.
Stanje po osmem kolu: Pil-r.ik. Nedeljkovič 6,5, Bogoljubov 6, Milič 5,5, Fuderer 5, Janoševič 4,5 (1), O’ Kelly, Udovčič 4,5, Puc 4 (1), Stolz, Matanovič, Pirc 4, Alexander, Gruenfeld. Porecca 3, Andrič, Karaklajič, Golombek, Germek 2,5, Lob 1.
v Beogradu proti Partizanu in Crveni zvezdi.
Jugoslovanska moštva bodo imela -pt> tej priliki možnost, da se maščujejo za neuspeh v Milanu na tekmovanju za Maira-nov pokal. Borletti pomeni-za italijanskega ljubitelja košarke namreč skoraj ravno toliko kot državna reprezentanca.
Jugoslovansko občinstvo bo lahko občudovalo izvrstni tandem Stefanini - Romanutti, ki mu ga zlepa ni para v Evropi. Njima ob strani tudi Sforza in Rubini navadno ne zatajita.
Ljubljanski igralci ASK verjetno proti nasprotniku takega kalibra ne bodo uspeli. Tesen poraz bi pomenil za njih že precejšen uspeh. Nekaj več u-panja imata Partizan in Crve-na zvezda vendar moramo poudariti, da je šel Borletti na turnejo ravno v času svoje najboljše forme.
waya, naj pred svojim odhodom v Evropo še zadnjič obišče zavezniške čete na Koreji, Admiral Turner Joy, vodja zavezniške delegacije na mirovnih pogajanjih, je izjavil, da bodo zavezniki na Koreji zelo pogrešali «osebno zanimanje, vodstvo in nasvete generala Ridgwaya.» Generalni taj. nik Združenih narodov Trygve Lie je čestital gen. Ridgwayju na «odličnem prispevku pri ko. lektivni varnosti Združenih narodov« in pozdravil imenovanje gen. Clarca za vrhovnega poveljnika zavezniških sil na Daljnjem vzhodu.
Severnokorejska pehota je včeraj kljub nalivom napadla na srednjem bojišču in prodrla nekaj desetin metrov proti zavezniškim jarkom, toda po enourni divji borbi se je mora. la umakniti pod silovitim ognjem zavezniških strojnic in možnarjev. Na drugih odsekih bojišča je bila zabeležena le majhna delavnost patrul. Zavezniške vojne ladje so obstre. ljevale obalne položaje na sprotnika, medtem ko so druge enote brez pretrganja stre. ljale na železniške proge in topniške položaje v zaledju.
Težki ameriški bombniki' so zmetali sto ton bomb na železniške mostove v Sončonu in v drugih krajih Severne Koreje.
Po uveljavljenju
mirovne pogodbe z Japonsko
TOKIO, 29.	— Zavezniško
vrhovno poveljstvo je včeraj prenehalo s svojim delom na Japonskem in. poverilo ameri
škim častnikom skrb za razvoj in okrepitev japonske rezervne policije, ki bo morala v tem letu številčno porasti od 70 tisoč na 110 tisoč mož. Japonska bo razvila tudi svoje pomorske sile, za kar ji bodo ZDA posodile določeno število vojnih ladij. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo ministrski predsednik Jošida najavil jutri imenovanje ministra Kak-sua Okazakia za zunanjega mi. nistra. Doslej je posle zunanjel ga ministrstva opravljal Jo-sida.
V zvezi z uveljavljenjem mi. rovne pogodbe z Japonsko je agencija «Nova Kitajska« razširila komentar, v katerem je rečeno, da je Japonska z 28. aprilom 1952 postala kolonija ZDA in napadalna baza. Agencija nadalje zatrjuje, da pogodba z Japonsko ne predstavlja pogodbe miru, marveč ravno nsaprotno, t. j. pogodbo napadalnosti, ki ima namen, pripraviti novo vojno, «Ne ta pogodba«, zaključuje agencija, «ne varnostni pakt ne postavljata omejitve japon. skim oboroženim silam in ponovnemu dvigu japonskega militarizma«.
ZUERICH, 29. — Švicarska skupina igralcev za Davisov pokal je z letalom odpotovala v Turčijo, kjer se bo pomerila s tamkajšnjo državno reprezentanco. Zmagovalec v tej tekmi se bo prihodnji mesec srečal z argentinsko ekipo.
ZLO, KI JE STARO KOT ČLOVEŠTVO
Sovjetsko tajno orožje
pri fenomenalnih rezultatih
(Naše poročilo)
Odkar obstaja človeštvo ljudje. vedo, da se lahko vztrajnost spodbuja z uživanjem drog. Samojedi so jedli mušja jajčeca, ki vsebujejo mriskarin, da so povečali svojo borbeno moč; v Južni Ameriki so sl staro-ravni rodovi lajšali trrli boj za svoi obstoj z. žvečenjem listja kakavovca. Vedno so. obstajala dražilna sredstva in t.ndl v našem času niso izumrla saj so zlasti v zadnji vojni uporabljali dražilna sredstva za povečanje budnosti in vztrajnosti človeškega telesa.
Ni se torej čuditi, da je. u-metno draženje človeškega telesa našlo pot tudi « športni snet. Kaj je bol) preprostega, kot vzeti kako tableto, ali pa uporabiti injekcijo, če to lahko prepreči upad telesnih in duševnih sposobnosti in poma, ga k zmagi v športni tekmi Tako je prišlo V športni svet nizkotno zlo, ki ga je treba iztrebiti, kar pa je po našem bolj stvar zakonitih ukrepov kot odborov športnih klubov. Ker je izredno težko zalotiti krivca pri dejanju samem, bo vsakdo, ki pozna razmere in vse nezadostne poskuse za odpravo tega zla priznal, da so športni klubi v tem pogledu nemočni. Tem bolj, ker obstaja spor o tem, kaj je in kaj ni dražilno sredstvo. Trenutno prevladuje mnenje, da je tako dražilno sredstvo vse tisto, kar povzroča hipno izboljšanje te-
lesne sposobnosti med treningom ali v tekmi. Drugi pa trdijo, da je že masiranje ali podobno drugo nedolžno sredstvo «dražiloy>; spet drugi gredo celo tako daleč, da imajo za duhovno dražilo tudi bodrilne vzklike občinstva med tekmo.
Težava problema je v tem, da lahko določena vrsta stvari ali sredstev, ki so sama na sebi nedolžna, odstrani občutek utrujenosti, pri tem pa prekomerno škoduje zdravju posameznika.
Nedavna poročila časopisja Sovjetske zveze so nam lahko primer tega, kako zelo zamotano je to vprašanje. To časopisje namreč omenja stojno orožjert, ki ga bodo uporabljali sovjetski tekmovalci na olimpijskih igrah. Zdi se, da je ta čudodelni lek znanstveno pri-pruvljena mešanica, ki umetno povečuje in spodbada navdušenje in tekmovalnega duha sovjetskih tekmovalcev. Preparat je odkril ruski zdravnik Tieplov, kateremu je naročil institut za telesno vzgojo, da najde tako drogo. Poročajo, da je to adrenalinov preparat. So. vjetski tisk piše o tem odkritju kot o neki čudoviti stvari, čeprav je učinek adrenalina v zdravniškem svetu že dolgo znan, tako da so mogoče pisci člankov sami spoznali njegov učinek, da so lahko pisali tako navdušeno o njem.
Ostane dejstvo," da pišejo Članki o uporabljanju prepara-
tov, katerih namen je draženje živcev. V športnem svetu uporabljajo danes — odkrito in tajno — razne preparate, o ka. terih lahko rečemo, da je njihov glavni namen prav isti. Ni težko dokazati, da so nekateri teh preparatov človeškemu or ganizmu izredno škodljivi. To so sredstva, ki za daljše obdobje postavijo izven akcije varnostni ventil — znake utr u, jenosti. Uživanje teh preparatov dovede do tega, da se rezerve moči v telesu atleta izčrpavajo brez vsakega svarila, dokler se tekmovalec ne zruši. Menda skoraj ni treba poudarjati, da je uporabljanje teh sredstev za športni	svet
nesreča. V to skupino spadajo vsi preparati, ki z razširjanjem žil pospešujejo krvni ob. tok ali dražijo centralni živčni sistem, tako coramin in cardia. zol ter sedanji novi sovjetski preparat. To velja tudi če bi dokazali, da ta sredstva	niso
škodljiva.
Vprašanje umetnega draženja telesa športnika je	tako
važno, da bi ga moral vzeti športni svet resno v pretres. Zadnje poročilo o tem problemu je podal Danec Ovc Boje leta 1939 v higienski komisiji Društva narodov. Od takrat se je bo) za športno prvenstvo in nadvlado tako zaostril, da upoz raba dražilnih sredstev stalno narašča. Prišel je zato čas, da bi bilo o tem treba' izreči konč. no sodbo,
JAN BLANKERS
Uporaba televizije
v gospodarstvu
LONDON, 29. — V Londonu so uporabili televizijo prvič zasebne trgovinske namene, ko se je r.eka londonska banka po televiziji povezala s svoj»m uradom, oddaljenim kakih 20 km odi sedeža. Ta televizijska povezava je bila rezultat dveletnih poskusov. Pri tem prenosu so funkcionarji banke po. televiziji pregledali razne li. stine, katere banka hrani v predmestjih. S kontrolo iz daljave, pri kateri so uporabili poštni kabel tudi za razgovor med obema uradoma, je mogoče televizijsko kamero premikati nad listino; za natančnejši pregiled posameznih važnih listin pa lahko povečamo vsak tudi najmanjši del listine. Slike. katere so sprejemali na sedežu banke, so bilP po zagotovilu televizij sikih strokovnjakov zelo dobre. -Ne glede na to, da obeta postati televizija zelo koristen pripomoček za pregled listin na daljavo, bodo tvrdke lahko hranile svoje listin; predmestjih tudi predvsem za-to, ker so tam najemnine mno-go nižje, kot v središču mesta, in bodo tako prihranile znatne vsote.
Karabinjer
zaradi umora
BOLOGNA. 29. —	^
zenskim sodiščem v	,
jo končal proces proti Kar“t njerju Francescu GalathN S. An dr e a Jonio, ki je tožen nenamernega umora o ralkfe riža Marije
lek se jc pripetil '•Jgj 1949 v Marmor« Pn med manifestacijami kil s0 stavkali.
Na procesu je bilo d* -da je izstrelek, ki je gottijevo, prišel iz G« j, brzostrelke. Javni .
poudaril karabinjerjevo
vendar je zahteve! i™01 kazen. Sodišče je Gal3™**! znalo za krivega, obsodil« rj ga je samo na 6 mesecev dni zapora pogojno 'A vrh še dovolilo, da se k vpiše v kazenski list.
KINO
V X#Slt
Rossetti. 16.0: "Najboljša!*’ šega življenja*- F- M H Excelsior, 16.30: "Sedem »' grehov«.	.	pi>.
Nazionaie. 16.30: «RenegaMV®
menje«, R. Montalban. Fenice. 16.30:	"Velik? C*
M. Lanza.	mddk'
itodrammatico. lS-30: *Sr<-denar«, J. Russell ib V, Fon** Arcobaleno. 15.30: «B€5», u^j-Astra Rojan. 16.30: nje«, R. Hayworth.	ge-
Alabarda, 16.00; «Leged® novefi«, Arine Vernom jr Armonia. 15.15: "Mašče**0 nega orla«. R. Brazzi. Ariston. 16.00; «Sanvba C, Miranda.
Aurora. 16.00: «Kim», ‘‘ .fr Garibaldi. 15.00: «.Mandril godivščine«, R.
Ideale. 16.00:	«12 S» ^
oče«.	jetii1'
Impero. 16.30:	«Rojena
J. Holliday.	-tgf''
Italija. 15.30: "Karolin* w M. Carol.
Kino ob morju.
banditi!«
Moderno. 16.00; «Pepelri,,ft*ei'' Savona. 15.00: «Princ ib Errol Flynn.	mj#'
Viale. 15.30: «Paperinov* ) dela«.	[jiIH*
Vittorio Veneto. 16.00: te ne da bi se zavedaj Azzurro. 16.00: «Mašč«v* ^js*' Belvedere. 16.00: «KaP«WP nova«, A. De Cordova- ,,jc1 Marconi. 16.00: «Madalb*
J. Jones.	.	.	&
Massimo. 15.30:	«Ksr‘>11’1	,
rie«, M. Carol.	fj.
Novo cine. 16.30: «PohO“ Odeon. 13.15: «Romantvnu Nazzari.
Radio. 16.00: «Oko za <*<»• Carlo.	M
Venezia. 16.00: Macario.
«A4»m
d‘-
Vittoria. 16.00: «Vojna loma«, F. Mac Murraf'
RADI<?
.H«0«li0VASS(j
CONE
254,6 m ali 1178 k ^
SREDA 30. april* ^
6.45 Jutranja glasba. ■ IJ3 čila. 7.15 Jutranja «‘aSJ$ p V pomladi življenja, ,4.00 * la. 13.45 Lahka Slasb?L*i«** glasbene zakladnice V\jo Liszta. 14.30 Od včeraj pCF 14.35 Slovenske narod™ Danica Filipčič in Fr*2 18.00 Veseli ritmi, revija. 19.00 Radijski r^rod^ svobodnim soncem.
praznit r.
 ret
in 7asT*22.00 Nočni spdre^,r«1 -m ni zadnja >7
not-
i liri T "
Poročila, tiska. 17.30
Egiptu grozijo kobilice
KAIRO, 29.	—	Poljedelsko
ministrstvo je javilo snoči, da se je velikanski oblak kobilic spustil v bližini Birelaba v Sinajski puščavi vzdolž egiptovsko - palestinske železnice. Doslej kobilice niso povzročile škode, ker še niso dosegle obdelana področja. Ministrstvo javlja nadalje, da so bile proti nadlogi odposlane posebne skupine strokovnjakov.
Tignes jzainjavurnelneni jezeru
TIGNES, 29. — Zadnji prebi. valci alpske vasice Tignesa, ki so se tako krčevito branili zapustiti domove in rodno dolino, so včeraj odpotovali iz vasi. Vas se počasi potaplja v umetnem jezeru, ki bo verjetno do konca tedna popolnoma zalilo dolino
MADRID, 29. — Danes se je vrnil v Madrid španski zunanji minister Artajo, ki je potoval po arabskih deželah Sredozemlja. Obiskal je šest arabskih dežel.
Sancinove. tet v
23 23.15 glasba.
21.00 Slavnostna predvečer 1. maja, P^‘V<gi 21.30 Glasbeni [*>rtre" rec!
■	-	-	-	-ločni	sP°r	porot*1
glasbe. 23.05 23.10 Glasba za latlK
306,1 m ali 980 kC’^j
7.15 Poročila. 7.30 J«, l2.00 . -
ba. 7l.30 Lahki °rK»“‘a
nekaj. 12.45 Porofi*1*- -ni pevci. 13.30 Kultur^, 1U 13.40 Pestr^ritmičn^^prrfjj
Plesna _	$$
Glas Amerike. 18-1
15 b»l°' ,8.4' violi*10, iM ska simfonija	aann0nlKO-
Skladbe za	11	u9i5 i-č’,
Zdravniški vedez.	j-uierisP ,(1
Strauss: Burke	rodeča \
19.30 Plesi raznih j zlK^V Poročila. 20.00
dueti. 20.30 S0'* ‘"vokalbjr^ Vesela glasb*-J*^ R,
tet. 21.20 Bartok;	VLd
violino in or ,0fesorice
i
Simfonija št. 5.-■ti5Ztovib ^ 23 00 Odlomki iz l135Z32 Poročila.
7.18 7.45 J
ska oddaja. »*£r ^et- ‘fjT, t‘L cert. 12.15 Novi ^ dcrnl ritim. *3;3raS»m»l.!JU
atrni nun*« * Cas3UI K* ha. 14.00 PiPP° S1Glrf/lfpr^
va skupina. mka. 15.30 Ca
iz Avditorija- Lortne Ckrij) 19.50 Kratke 5P Ag»ta . j3. Aktualnosti.	v	3
«Skodelica ka gKUP111’ Orkester. 23-30	,	j	>
ri IiO v 2l2'4 r,|H>
203,1 ork<V 1200 u*
ssr
lodije. ^ ,51!	- Pf lf
15 00 Pjgl,*el*U. «rl,>
327,1 ir/,
Sloveb
glasba.
šajtel
oper,
Odlomki
in
i6.oo pester 'V*5*
“P«31 afoo'
Glavni
ln 94-638
73-38
Ljubljana
T.vrseva
Tiska Tiskarski
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — z» Jugoslavijo: Agencija demokratičnega
2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90.332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega
10,meS's4k«*1’
'nolŠ%>K
7>0d>
tiska