HMm Mm xi?tPf!ri Konti canetf! cob la pusta u; a'ii/** irtpfr. izvzpmJI pctideljek, .VvsAV^Jan r -itraj. UredniStvo: ulica sv. P-\s 5k«pa št. 20, I. nadslrogje' Do^gs^if se pošiljaj® uredn*" v soboto 17. lanusrla 1925. Posamezna Številka 20 cent« Letnik L plsrra se ne sffejetrajo.v'roftop' Prof. F. Peric. — Lastnik tis^N ii.sfa za mese • L 7.—, 3 7a inozemstvo mesečno 5 • J/t ne vračajo. — "t^nost. Tisk tiska £0, pol leta L 32. ' uredništva b j J. — in uprave it. U-5F 1 -! - i -1 n Posamezne Stevflke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Uroke;ti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice« zahvale, poslanico in vabtta po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav Edinosti, v Trato, ulica sv. Frančiška Asiftega ttev. 20, L nadstropje. — Teleta« uredništva la igrava 11-57, MM med Nussoliniiem In opozicijami Velika bitka med načelnikom vlade in ' nasprotnimi mu skupinami je v polnem razvoju, kakor da imata obe strani zavest, da se bliža ura odločitve. Ni se tare j uresničila napoved gospoda Mussodinija v njegovem zadnjem govoru v zbornici, češ da bo v 48 urah položaj popolnoma razčiščen. Nasprotno vidimo-: bitka zadobiva r.a razmahu in intenzivnosti, se razširja in poglablja. Oglejmo si sestavo obeh vojujočih se sil! V tabonni opozicije so skupine, ki so po Mattecittijevem umoru proglasile štrajk. To so: komunisti, obe skupini socijalistovt, obe demokratski stranki, popolari in mala četa republikancev. Dalje so sedaj v opoziciji naslednje skupine, ki sodelujejo v parlamentu: zastopniki bojevnikov in prej-šnji liberalni ministrski predsedniki Giolitti, Orlando in Salandra s svojimi pristaši. V vladni večini pa so bili do najnovejših dogodkov fašisti in tisti liberalni poslanci — vštevši Orlando in Salandra — ki so bili izvoljeni na vladni listi. Sedaj pa so ti poslednji izstopili iz vladne večine. More se torej reči, da je danes liberalna stranka, ki je s svojo podporo pomagala Mussoliniju do moči in oblasti, proti njemu v zbornici in v deželi. Z drugo besedo: danes sestavljajo vladno večino edino le fašisti. Položaj je torej razčiščen le v toliko, da vidimo na eni strani le fašiste, na drugi pa vse, kar ni fašistoivsko. Bil je sicer trenutek, ko »se je zdelo, da se stvari zasučejo drugače. Tedaj namreč, ko je izvršil g. Mussolini svojo šahovsko potezo s predložitvijo nove reforme volilnega reda, prikrojenega izključno fašizmu v prilog. Ministrski predsednik je menda računal, da s predložitvijo take volilne reforme, ki bi njegovo lastna večino spravila v nevarnost, zvabi zopet opozicijo v parlament, vzpostavi redno parlamentarno delovanje in izbije s tem glavno 'Cfrožje opoziciji iz rok. In tedaj se je zdelo, da Mirsscilini -s to potezo doseže svoj namen, ker so vsaj nekatere opo»zi-cijonalne skupine že začele omahovati. V splošno; presenečenje pa je vlada začela z najstrožjimi merami: hišnimi preiskavami, razpuščanji društev in udruženj, aretacijami, preganjanjem tiska, zapiranji javnih lokalov. Pa tudi fašist ovski bojevniki so začeli zopet razvijati svoje delovanje z znanimi metodami, tako da soi se ponavljali po vsej deželi spopadi iz nedavne prošlosti. Ministrski predsednik Mussolini je napovedal v svojem govoru, da hoče vzpostaviti mir in red, ali zlepa, če bo možno, ali pa zgrda, če bo potrebno. Odločil se je za «zgrda», za «močno roko> . Predložil je ministrskemu svetu v odobritev vrsto zakonskih načrtov velike politične pomembnosti, naperjenih proti nasprotnikom. Tako na pr. zakonski načrt, ki pooblašča vlado za poostritev kazenskega postooanja in pa za preureditev «javne varnosti». Dalje so govorila vladna glasila odkrito, da se nova politika vlade povraća k prvotnemu programu radikalnih reform v ustavnem sistemu. Zlasti) ta namera vlade je 'silno razburila politične torej ta boj v ozadju dve fronti: na eni strani fašizem in vsa krogi, ki jih smatra iprosfcozidajrtstvo za svofje ^sovroičnike, na drugi pa italijanske in posredno tudi vse mednarodno prostozidarstvo. Ta borba je na vsak način velikega pomena in bo zelo ljuta in težavna. Mussoliniju bi morala le čestitati, če bi dosegel vsaj toliko, da bi prostozidarstvo stopilo iz svojih skrivališč in položilo karte na mizo, da bi mogel tudi najpreprostejši državljan vedeti, kaka organizacija je pravzaprav prost o zidarstvo in kaki soi njeni nameni. Izključeno pa je, da bi mogel doseči kale odločilen uspeh proti prostozidarstvil To bi bilo možno boj, kakor so se na pr. proti boljševizma. Tak dogovor pa je ob sedaraph razmerah izključen. Z ozirom na splošno bitko g, M^issoltrnja proti opozicijam si predstavi jamo mi podozaj v smislu, da bosta pač sprejeta novi volilni zakon in tucfi tiskovni zakon. le, če bi se vse vlade dogovorile za tak' oktobra leta 1922. Nora zveza med Jugoslavijo in zapadom BEOGRAD, 16. Belgija je napravila pri udeleženih državah in tako tudi pri jugo-•sLovenski vladi korake, naj bi se vzpostavila predvojna direktna zveza med Osten-dom in Carigradom prekat Dunaja, Budimpešte in Beograda, potom orientnega eks-Da-li pa bo g. Mussolini tisti, ki nazpiše presnega vlaka, s čemer bi bila pot precej volitve, ne da bi vzpostavil tiskovno svo- ( skrajšana. Danes traja vožnja iz Ostenda bodo, pravico združevanja in svobodno |v Beograd s simp tonskim orientnim eks-delovanje društev — to je pa drugo vpra- presnim vlakom preko Milana in Trsta šanje, ko ima sedaj fašizem proti sebi vse — « • * 1 •• • 1 • druge stranke, posebno pa veliko liberalno stranko, ki je imela vlado v svojih rekah neprestano od leta 1848 pa do konca Burna sejd poslanske zbornice Volilna reforma načelno sprejeta Orlando in GioSitfi proti volilni reformi in volitvam RIM, 16. Predsednik on. Casertano je Govornik ugotavlja nadalje, da že dej-otvoril sejo ob 15. uri. K besedi se je javil stvo samo, da se razpravlja o volilni refetr-on. Manaresi, ki je v imenu vsega itali- mi in da se ta reforma potem odobri, vzbu-janskega naroda protestiral proti finančnim di misel na možnost volitev. Saj je bilo namenom proti italijanski valiuti, katerih tudi v neki poluradni noti rečeno, da se se udeležujejo poleg inozemcev tudi itali- bodo po odobritvi volilne reforme morda janski emisarji. On. Savelli, bojevnik, je vršile volitve. Kako naj «e všijo pri danih z ozirom na včerajšnji govor poslanca ra-zmerah volitve? Take volitve bi pome-Pala izjavil, da se ne more nikomur čudno nile pravo pcitvoritev ljudske volje. Saj zdeti, ako je tudi on podpisal resolucijo dogodki v Pisi dovolj jasno kažejo o raz-treh bivtših ministrskih predsednikov (Gior merah v državi. (Ministrski predsednik: lit/ti, Orlando, Salandra). Nekdaj se v Treba je pomisliti tudi na 12 fašistov, resnici ni strinjal z idejami kakega izmed umorjenih v zadnjih dneh!) bivših predsednikov, a danes ga druži z Nadalje je on. Orlando analiziral zadnja njimi ista politična misel. On je podpisal govora ministrskega predsednika. Go- njihovo resolucijo v imenu le onih bojev- vor ocJ 22. novembra je vseboval proigrani nikov, ki hočejo v »smislu zborovanja v normalizacije, zadnji govor v zbornici pa Assisi -ohraniti tradicije risorgimenta je jzliv jeze in napovted boja do skrajnosti (hrup). preti opotziciji. Zadnji dnevi žalibog do- Med odgovorom ^državnega podtajnika kazuje jo, da ni ostalo samo pri grožnjah, za notranje zadeve poslancu Giovanniniju Da bi vlada ubila opozicijo, se je odpove*-radi zaplenitve lista «Liberta» v Tridentu, dala svojemu normalizacijskemu programu, ker je priobčil neki članek, ki te cubjavil (Mussolini: Vi pozabljate tretji element: že «Echi e Commenti*, je nastal v dvo- Državo!) Orlando zaključi v upanju, da ni rani silen hrup; In to še poseona tedaj, ko še popolnoma kompromitirano edino zdra-je on. Giovannini zavrnii izjave državnega vilno sredstvo proti (sedanjim, nadiogam, podtajnika. Državni podtajnik je trdil, da t. j. normalno izvajanje vseh pravic, ki je bil s člankom žaljen tudi kralj- («Živijo tvorijo civilno in politično premoženje ita-kralj!», ministri vtstaja/jo). On. Giovannini Hjanskega naroda. (Pritrjevanje na levici, izjavi, da ga ni treba učiti patrijotizma. pripombe.) Predsedniku se komaj posreči vzpostaviti Nato je finančni minister om De Štefani red z grožnjo, da bo prekinil sejo, ako se poročal o medzavezniški konferenci v ne bodo poslanci spodobno obnašali. j Parizu. Med veliko pozornostjo vstane bivši Pri nadaljevanju razprave o volilni re-ministrski predsednik on. Orlando in raz- formi je govoril še on. Farinacci, ki je vija naslednjo resolucijo: Ker smatra razvijal naslednjo resolucijo: Zbornica zbornica, da je za vsako vprašanje, kii se odobrava reformna načela zakonskega tiče volitev kot predpogoj potrebno polno načrta za volilno reformo in prehaja k in popolno zaupanje, da se more ljudska razpravi o posameznih členila Predsednik volja izraziti v razmerah svobode in sicer on. Casertano naznani, da je predložila v vseh njenih oblikah: individualna, hišna, -skupina Sarrocchi, Viale, Sandrini iitd (li-tiskovna in ^svoboda zbiranja in druženja; beralci) resolucijo, v kateri prrstaja na ker smatra zbornica dalje,.da ti pogoji niso volilno eformo; želi pa da bi se volitve dani in tudi ne bodo doseženi z metodami vršile v redu. sedanje vlade, preide k dnevnemu redu.* On, Federzoni, notranji minister izjavi, To resolucijo so podpisali naslednji po- da vlada sprejema Farinaccijev predlog, slanci: Orlando, Giolitti, Salandra, Savelli, Nadalje je povzel besedo on. Giolitti, ki Bavaro, Eeneduce, Boeri, Bianchi Vin- je poudarjal, da je bil vedno« in je tudi cenzo, Barboni, Codacci, Pisar.elli, De sedaj za enoimenski sistem; da pa prot- 52 ur. V smislu konvencije iz leta 1921. mtora iti zveza z brzimi vlaki samo po tej progi. V Jugoslaviji je ta predlog iz Belgije sprejet simpatično, ker dobi Beograd na ta način dve direktni zvezi z zapadom. Trgovinski minister, v čigar področje spada to vprašanje, bo na eni prihodnjih sej ponotčal o tem ministrskemu svetu. Kralj Aleksander zopet v Beogradu BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes ob 13. uri sta prispela v Beograd z Bleda kralj Aleksander in kraljica Marija. S prihodom kralja je politično življenje nekolika oživelo. Kralj je pozval vi avdijenco že več ministrov. špijonaške afere BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes je bila zopet aretirana Anica Ambrožić, znana rada špijonaške afere. Anica je bila zopet aretirana ker je kasacijsko sodišče razveljavilo sklep prvostopnega sodišča. Razprodaja «Hrvata* in «Večera* prepovedana ZAGREB, 16. (Izv.) Policijsko ravnateljstvo je s posebnim odlokom zabranilo razprodajo na ulici listov «Hrvat» in «Večer» raui nespodobnega pisanja proti državi Ln ogrožanja javnega miru. izjave Rykava no učiteljskem kongresu ZSSft. Trocki in ruska komunistična stranka Monopol na žganje MOSKVA, 16. Na prvem generalnem kongresu učiteljev ZSSR je rekel predsednik sveta ljudskih komisarjev Rykov, da se zdravstveno stanje Trockega ni zbolj-šalo. Venda-r pa bolnik čita in mnogo piše v postelji. Zdravniki pravijo, da bo Trocki Grecšs, Lucos, Fazzio, Fontana, Giovanni- kroge, ker vzbuja bojazen, da hoče Mussor I ni, Lanza di Trabia, Motta, Mussrctto, lini zadati udarec ustavnosti in parlamen- j Orefici. Paoiletti, Paratore, Pellando, Pitat izmu samemu. Posledica je bila, da se vana, Conti, Pasqua!ino Vassallo, Ponzi je opozicija, v kateri so se že kazali znaki r zkrajanja zopet trdno strni'a. Zadnje dni pa je prišel v ta vrvež še en element. Vlada je napovedala odločen bej prostozidarstvu, masoneriji, ki ga tudi prišteva tajnim organi za c h am, ki jih hoće di San Scbastiano, Pezzulli. Palma, Porz^o. Pogli, Pennhi, Rossini, Riccia, Rudilli, So'eri, Viola, Valenti Uvodoma pravi on. Orlando, da bo govoril zelo zmerno, ker ne mara še poslabšati sedanje napetosti duhoiv; njegov govor vlada odločno pobijati. V političnih krogih bo umerjen, ker je prepričan, da ni nasilje znamenje prave moči, ampak znak bistvene šibkosti. AltiC! bi bilo mogoče ločiti vse- testira proti ukrepam vlade, s katerimi se omejuje politično delovanje opozicije. Volitve, glede katerih ni mogoče misliti, da bi se vršile v kratkem času, se danes absolutno ne morejo vršiti. '(Mussolini: Pojdem se k Vam učit, kako se delajo volitve!) Giolitti zaključuje, da zaradi tež znala te zahteve kot upravičene, se diplomatski odnošaji med Ameriko in ZSSRf tako| vzpostavijo. Francosko in an$le$Ko nnzlranje v vprašanju medzavezn šklh dolgov Dopisovanja med Churchillom in Clementelcm PARIZ, 16. Sinoči so listi objavili pisma, ki sta si jih izmenjala Clementel in Churchill za časa zadnje pariške konference. Clementelovo pismo, ki je bilo poslana angleškemu finančnemu ministru 10. t. m., »se glasi tako le: «Sedanja konferenca zavezniških ministrov bo določila način izvrševanja Dawe-sovega načrta in bo gotovo zaznamovala nadaljnji korak na poti do ureditve vprašanja vdjnih odškodnin. «Francoska vlada želi, da bi se ravno-tako uspešno razpravljalo tudi o vseh drugih zadevah, ki se tičejo likvidacije vojne odškodnine. Prepričana o prisrčnem prijateljstvu angleške vlade upa na njeno pomoč pri iskanju in proučevanju praktičnih rešitev, ki naj spravijo v sklad nasprotujoče si interese. Med temi vprašanji ki nujno čakajo rešitve, je v prvi vrsti problem medzaveznUkih dolgov. «Razne note, ki jih je Anglija cdpos'ala v tem ozira, temeljijo" vse na istih načelih, načelnih, ki jih hoče francoska vlada proučiti s topl.'ot željo po pravični in prijateljski ureditvi. V svrho nadaljnjega prouxe-vanja pa želi francoska vlada vedeti, da li vztra'ja angleška vlada na že proglašenih načelih, posebno na enih, ki jih vsebuje lorda Curzona nota od II. avgusta 1923.» Angleški odgovor Winston Churchill je odgovoril Clem-en-telu 13. januarja 1925 tako-Ie: « Za časa mofjega bivanja v Parizu ste govorili z menoj o francoskih dolgovih Angliji. Izrazili ste željo francoske vlade po nadaljnjih razgovorih o tem vprašanju. Angleška vlada je bila skoraj prepričana, da se bo na finančni konferenci govorilo tudi o tem vprašanju in je bilo pač najprimernejše, da je prišla inicijativa s strani Francije. Vendar pa nisem mogel predvidevati, da se bo tekom mojega tukajšnjega bivanja govorilo tudi o vprašanjih načina, ozdravil, vendar pa bo- bolezen še dolgo ( a _____ _ ^___________r trajala. Kakor hitro se bo^ Tr-^ki teliko o pogojih glede poravnanja do-lgov; - radi tega nimam še pri rokah nikakih navodil vzpostavil, da bo lahko vzdržal pot'or>ortje po železnici, se bo podal na jug v nek^ toplice. Glede sporotv med komunVično stranko in Trockijem je izjavil Rykov, da vztraja komunistična stranka na polju taktike pri vseh tradicijah boljševizma, medtem ko hoče Trocki vnesti v stranko nekatere spremembe, ki niso združljive z Leninovim duhom Razpravljajoč o gospodarskih vprašanjih je rekel Rykov, da namerava vlada preskrbeti 350.000 tor^ži-veža iz inozemstva, da tako uredi vprašanje žitnih cen in opremi poljedelce nekaterih pokrajin s potrebnimi semeni. Nadalje je Rykov pojasnil, zakaj je sor vjetska vlada prepovedala izdelovanje alkoholnih ptjač s 30 stopinjami. Rekel je, da nrski kmetje še vedno pijejo v velikih množinah žganje, za čigar izdelovanje se uporablja veliko žita. Ker hoče vlada onemogočiti tajno izdelovanje žganja, je uvedla monopol na žganje ter storila več gospodarskih in kulturnih ukrepov, da odvrne kmečki razred od alkoholizma. •^voje vilade glede teh vprašanj. »Pisali m o mj ter me naprosili, da bi angleška vlada ozi«vA;ia svoje stališče napram Balfourjevi noti in C liraftnoiri cd 11. avgusta 1923. Poslal sem va e pismo svojemu tovarišu in vas morem zagotoviti, da bomo takoj po mojem povratku v London proučevali to zadevo ter skušali sestaviti odgovor, ki bo omogočil francoski vladi, da bo lahko prišla na dan s konkretnimi predb.gi. Razpravljali bomo ureditev francoskih dolgov napram Angliji z istim duhom lojalnega tovarištva, ki nam je pcima.gal v urah nevarnosti in bolesti vojne in ki edini nam bo pomagal odvrniti težkače, ki nam so še na poti po vojaški zmagi.» Angleška nota že rrlpracller^ Štiri temeljne točke LONDON, 16. Po razgovoru med ministrskim predsednikom Churchillom in Chamberlainom se je sinoči sestal ministrski svet, na katerem je finančni minister podal poročilo o svojem delu na pari ki Poljski ukrepi proti Gdanskemu VARŠAVA, 16. Včeraj se je sestal pri predsedniku republike politični odbor mi-j konferenci, v pivi vrsti pa o razgovorih, kih posledic, ki jŽh bo imela predlaga vo-jnistrov. Ministnski predsednik Grabski je ki jih je imel tekom konference s Herrio-lilne reforme za italijanski narod, nikakor i preči tal poročilo poljskega visokega ko- tom in Clementelom o vprašanju medza- noče prevzemati odgovornosti zanjo in bo radi tega glasoval proti niej. Ob zaključku se je vršilo glasovanje o Farinaccijevi resoluciji. V poimenskem g]a- se je razvneliCi živo prerekanje, ali je prestozidorstvo tajno udruženje. Eni trdijo. da je drugi pa a ni. Ti poslednji argumentirajo tako-le: k^ko udruženje je tajno političnega položaja, bi se govornik lahko le tčd\j, če ni znan njegov sedež in če omejil samo na ugotovitev, da je bil on «1139 poznani ne njega vqčj2~ ns me^aji^tied t^jknE .^crceV £a fcnfl- funkcijomarji ne njega člani. O presto-i imenski sistem, še posebno, ker so ga po-zidarstvu pa da je znano, kje so njegov j skusi v 1. 1919 in 1923 še bolj potrdili v sedež, njegovi voditelji in mnogi člani, ki tem naziranju. Mora pa takoj «otmeniti, da ne skrivajo svojega pripadništva. Pa tudi je proti večkratnemu glasu, ki je že za-njega tiskovine in okrožnice -in. se tiskajo ' starel in ki deli voli'lce po isocijalnih raz-!nem. ^ nc mx>re več. podpirati vlade po v javnih tiskarnah, so torej znane javnosti, merah. Natančno je tudi, da se z re£ormo! napadalnem govoru, ki ga je ime! on. Mus- odpravljajo ožje voAitve. ?°lim X zbornici. V ostalem se izjava v Naj ima kdo tako ali tako mnenje še o drugih določbah reforme, gre tu za poU-tično vprašanje, ki nastaja za govornika in njegove tovariše kot pomislek in ki je Ni treVa menda nanašati, da so nam ideje nameni in cilji prostozfdarstva povsem tuji in da jih odklanjamo, ker so v polnem navzkrižju s čustvovanjem našega ljudstva. Ce pa vendar nagiašamo, da •je napoved boja proti pr oteto zidarstvu izzvala v političnih krofih veliko razburje bino volilne reforme od vsega sedanjega sovanju je glasovalo 340 poslancev; 307 ----u: — -------i1' za, 33 proti. Jzjave on. Salanđr? RIM, 16. On. Salandra je poslal agenciji Štefani dolgo izjavo, ki jo je nameraval prečita ti v zbornici, a ni mogel tega st ori ti, ker je zbolel. On. Salandra pravi v glav- bistvu krije z govori on. Giolittija in Or-landa. misarja v G danskem ter je predložil načrt za postopanje proti svobodnemu gdanskemu mestu, ki je kršilo poljske pravice na gdanskih. tleh in prestiž poljskega naroda. Odfeor je odobril načrt. P oljski ministrski predsednik je obvestil o gdanskih incidentih zastopnika pri poslaniški konferenci v Parizu, Poljska zanika obmejni incident med pbip skimi in sovjetskimi stražarji VARŠAVA, 16. Poljska brzojavna agencija zanika vesti sovjetske agencije Rosla o vpadu peliskih vojaških oddelkov na sovjetska ozemlje v bližini Fanpola v noči od 5. na 6. januarja. Pač pa so iste noči poljske straže odbile na meji napad sovjetskih tolp, ki so hoftele prekoračiti poljsko mejo. Ta incident ni 'osamljen, Italijanska trgovinska bilanca in nieiiuive tovariše puiiu^ie-H. ui y~ dtm 1t tr m H . , , »^"»"i. vsebovano v globokem in neozdravljivem , J^' ^ WJT"? tL^JT oln^1 ka>U dnevno se odigravajo na meji majhni , protislovju med današnjo razpravo in po-1 ^ d™e*el 'tah^riski uvoz 16;839.9 b^. ker skušaio soviet^i stražarii nleniti ■nje, je to zato, ker,neram. računati z litičnim položajem v državi (Medk&l^r^^T l^^HJ2?^! neoporjcmmi dejstvi. * aka dejstva so, da'poslanca Bottai.) Da ni bil današnji čas je masonerija ogromna mednarodna organizacija. da ji pripadajo malone vsa svetovna visoka financa. industrijah« krogi, kapitalisti, znanstveniki. Organizacija torej, ki mere mogočno vplivati na politiko in tudi na valutne razmere v državi. Po- primeren za oredlolžitev volilne reforme, bi dovolj pokazal način, kako je bil zakonski načrt predložen, in s kako ravno-dušnostjo ga je -sprejel narod. Ali misli ministrski predsednik, da je ravno danes napočil oni normalni čas za katerega je sebnrj je 5a organizacija razširjena na An-! napovedal v L 1923. novo volilno reformo? gleškem in v Ameriki. Je to torej organizacija, ki ji je skoraj nemožno priti do živega. Neke vr-srti poročajo sicer, da je italijanski «Ve!iki Orijent», čim je doznal o predložitvi zakona proti tajnim društvom sklenil, da se italijanska masonerija razpusti že prej. negot bo rečeni zakon spre:et. Pač pa da ostane na svojem mestu «vel'ki mojster» Domizio Torrigiani, da bo vzdrževal stike z inozemskimi organizacijami in si obdrži svoje mesto kof predstavnik italijanske masonerije v medna-icić'em prostozidarskem zl>oru v Parizu. Po vseh oblikah, ki jih zavzemlje sedanji boj med Mussolinijem in opozicijo, ima k redu). Danes so raizmere takšne, da bi uvedba enoimenskega volilnega okrožja le škodovala. Na izzivanje poslanca Balbo preide on. Orlanr*-- k (obrambi -svoje -nolitCke za časa mirovnih podajanj. Odobrava zasedbo Reke od strani D'Annunzija, ker so prejšnje italijanske vlade dovolile, da so morali italijanski grenadirji zapustiti Reko kakor otroci šolo. Ko se je vršila medza-vezniška preiskava na Reki, je on brzojavil italijanskemu delegatu, naj ne podpiše protokola. Nastali so mednarotdni zaplet-Ijaji in Italija je zapustila Reko (pritrjevanje na levici, medklici, predsednik zvoni 18334.5 mtišjonov, t>rebilek ^znašaj tedaj 4,355.4 milijonov naipraon 5,924.8 milijonom prebitka v iisti dobi leta 1923. Odložitev beneške konference BEOGRAD, 16. (Izvu) Prvotno je lil dor ločen 15. januarja za pričetek nadaljnih pogajanj med Italija m Jugoslavijo v Benetkah. Nadaljevanje konference v Benetkah pa je preneseno na 1. februarja. Ta odlog notivirata italijanska m jugosloven-ska vlada s tem, da nimata delegaciji še pripravljenega vsega materijala za konferenco. Med vladama so se že vršili razgovori zai rešitev nekaterih železniških vprašanj. _ Čičerin in Rakovsld pri francoskem poslaniku MOSKVA, 16. Čičerin m Rakovski sta obiskala danes francoskega poslanika Jean Herbette-a ter ata imela ž njim daljši pogovor. ' ---,—------------—t —-----——g"--- lxyji, ker skušajo soviefc?ki stražarji pleniti obmejne poljske kmete ter Ofdpejlati živino. AmerliRi pogoji za prlzosnle ZSSR Vzrok Hughesove ostavke WASHINGTON, 16. Tu prevladuje splošno mnenje, da je dala povod za Hughesovo ostavko poslednja plenarna kabinetna seja, katere se je udeležil tudi senator Borah na povabilo predsednika Coolidge-a. Forah se je tekom debate o sovjetski Rusiji odločno postavil za priznanje sov je tov. Pravijo, da se je Hughes vezniških dolgov. Ministrski svet je pooblastil Churchilla in Chamberlaina, da sestavita noto, ki bo še nocoj ali jutri zjutraj odposlana francoski vladi. Na sestanku, ki je trajal ena uro in pol, se je vzeLa v poštev tudi misel na mednarodno konferenco za do'gove, ki naj bi se vršila marca meseca, •ai-vl * Nola zaenkrat ne bo objavljena; v gotovih krogih pa š£ Vf-J? yčdcti, da potrjuje nota sledeče temeljne točke: 1. angleška vlada pristaja na politiko in na načela Balfourjeve note; 2. angleška vlada hoče priznati, da se more skupna vsota angleških dolgov napram Združenim državam smatrati kot največ, kar sme Anglija zahtevati od svojih zaveznikov; 3. angleška vlada 9e ne smatra v vseh podrobnostih vezano na predloge prejšnjih vlad; 4. angleška vlada čuti potrebo varotvati svoje interese v slučaju, da bi Nemčija ne izvrševala svojih obvez; radi tega se bode maralo zadostiti obvezam napram Angliji, četudi bi Nemčija ne mogla izpolniti svojih dolžnCiSLi. Nameravan atentat na ^presni v!aK na Eolgnrkem Neznanci skušali pognati v zrak železniški most. SOFIJA. 16. Neznani individui so skušali učevanje ruskega problema. Točke, s ka- škodbe. tako da ni bil prekinjen redni želez terimi se bo barvil imenovani odbor, so Promet. Govori sc, da jc bil atentat na- sledeče: Priznanje dolgoiv Kerenskrjeve vlade, ki znašajo približno 250 milijonom dolarjev, od strani sojvetov, priznanje zasebnih ameriških terjatev v znesku 800 milijonov in obveza sovjetov, da se bodo vzdržali -sleherne politične propagande v Zedinjenih državah. Ako bo Rusija pri- perjen na ekspresni vlak, ki pa je k sreči vozil po mostu deset minut pred eksplozijo. Atentat v Soli ji SOFIJA. 16. Načelnik kazenskega odseka v oddelku za javna varnost, Štefanov je bil ustreljen na ulici. Morilci, ki so doslej neznani, so pobegnili. Lutber jestavll novo d nnko vlado Desničarska vlada t Nemčiji BERLIN, 16. Državni kancelar Luther je se- stavil novo vlado. Ministrstvo za zunanje zadeve prevzame dr. Stresemann, pristaš nemške ljudske stranke; javna dela dr. Branus, ristaš zemljepisne leg«, vsled sprememb radi voine in naporov, ki jili je morala storiti v svrho prilagoditve novim razmeram, upati na pomoč reparacijske komisije in Društva narodov. C Francoska zbornica dala vladi zaupnico centruma. Neuhaus, nemški nacijona- ^^^ *6' ,N* P***?* P™}™**** vzame narodno ćosnodarstvn drevni ,e hiranji minister potrdil svoje namere, da boi usi TeSS3 Vi'- b° °bčmsivo ^ ! društvo v Gorici uprizori v soboto dne 17. t. ae volje od^alo vabilu. . i m. jn v nedeijo dne 18. t. m. vele; J« . Jr P,®"-DtDef °b navadn.1 m ko »Nebesa na zemlji*. Predstava prične odborova se,a. Radi važnih ukrepov ,e potreb- j soboto ob 9 2 v netJeljo ob 4 P . m. in v nedeijo dne 18. t. m. velezabavno bur- Kongres iašistovske stranke se bo vršil v Vid-; mu v nedeljo dne 25. t. m., ako ne bo med te** na prisotnost celega odbora. — Predsednik — D. K. N. Tommaseo — Trst. Danes ob 16.15 sestanek. — Odbor. — Ob 15 odborova seja. — Predsednik Kdor hoče za par uric, pozabiti na -pekel na zemlji«, temu svetujemo, da se poda bodisi časom zasedala rimska zbornica. Vesti 32 istre — V^, ^ ouoorova seia — rredsedniK T S£b°t° zvečer,..ali P? v nede*jo P°P°ldne v j — S. K Jadran Herpelie-Kozina. V nedeljo, - Pevski zb^r «GlSene MatS:^ Nocoi ^f™ aa kfte™ mu,b° sk°z tri ure ^e 18. t. m. točno ob 19 se bo vršil v prosto^ ► 7. uri p^ska vafa zj^ženski zbor ob 8 url lfll° u ^ Vrl° dramatično društvo in rih gostilne Siškovič važen sestanek. Vabljeni Da za moški Anr t-ilJVhr?* „T k,)cr se bo prav do srca nasmc al- Da bo nebc- so v polnem številu člani in članice ustanov«, S^ASt tSZS. nU,n° odseka bazene. - Odbor. ob Velikanski požar i/ japonsKi bolnici Več bolnikov zgorelo LONDON, 16. Iz Tekija javljajo, da je ________________požar popolnoma uničil bolnišnico Sti Luz. vor ter naglasa! veliko važnost odobritve, za Tristo bolnikolv, med temi mnogo inozem- l/ «1 t rk f { I n P rM i n 1 lelago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 STANOVANJE s prodajalno sadja, zelenjave itd., se proda radi nesporazumljenja lastnikov, po ugodni ceni. Via S. Michele 16. 7« Iz življenja nnšsga Ijudsfon l^^^ft^r^irt- W olfi, star 27 let, stanujoč v ulici Gatteri št. gori, Mirnu, Kanalu, Ajdovščini, Vipavi Št. 50 se je včeraj popoldne v prosti luki V. E. ' Mavru. Kromber^u in v Rubijah. Veliko raz- „„„ , , , lil. spri z nekim tovarišem. Pri pretepu, ki je burienje so vzbudile hišne preiskave v Volčah PET mizarsk;h strojev se proda radi smrti go-sledil prerekanju, je Wolff zadobil par krepkih I -n nato sledeča aretacija gg Majnika in Man- spodarja. Mari-,a Dugar, Ročinj št. 107. (73) moč'zdravn^k ^IVLZ^ ^^ ^ P°" ! ^ V. Cerovem^ je došlo do pretepa med VELIKA izbera ženskih klobukov, po nizkih braLranci Nikolavčič, ki je nastal v pijanosti cenah Rojan Barbarigr 2-IV Pred mesecem dni so vaščani v Koštaboni Realnega stremljenja, bila je vičlet zvešt^čla- j k ~ Y svojem ; iz docela osebnih razlogov. Temu pretepu so _ v_______i L- n m ž^niiaL^kek,, ___ _________ kamnolomu 72 (na Koprščini) vložili prošnjo, da bi se njih nica šentjakobske a.-. , . , aamuuiuiiiu v Velikem Repnu se je včeraj po- »Čitalnice« ter neumorno poIdne ponesrečU 55-letni kamnosek ~ boni, Da-si je bila njihova prošnja v polnem skladu z zakonom, je oblasiva vendar niso uvaževala. roda, je bila vedno prva med prvimi Veselila 'S l 1 at? ffasn.°,* ™ tcm ^e, da pomagaio orožnikom vzdrževati mir se je vsakega uspeha in napredka zavedne fkabar"<}^1 hud« poškodbe po levi roki; in red. katerega dosedaj nihče ni kalil. Po na-šentjakobsku mladine na prosvetnem ooliu f,3111^11 ?robc' So Dmu °dh-gab tudi zadnia §era mnenju pomeni ta ukrep ogrožanje javne-pri tem si je štela kot skromno plačilo zavest ^ ?TSt°V' P?nesrec^D^ ^ ^ podal | miru in reda ired n^šim prebivalstvom. Z hoteli nekateri italijanski listi pridati političen DEKLICO pridno in zdravo, za domača dela in kuhanje išče mejhna družina. Lepo rav-predstaviti se brez dobrih pri upravništvu. 67 geslovenfiz^a propagandista in nasprotnica Italije! (To so razmere: če prosiš na podlagi zakona in zakonitim potom, si — izdajica države!) Prišlo pa je še nekaj hujšega. V sredo, dn? 14. januarja 1925 je šel Zadnik S-R^ijTrvozom v Koper, da bi pripeljal doniov nekaj umetnega gnoja. V času gegove odsotnosti pa so pri- nje.. Bridko pr.i'Sueti družini naše iskreno soža-»Šentjakobska Čitalnica». ' — Odstop tržaškega občinskega odbornika odv. Dompteri-Ja. Občinski odbornik tržaške občine odv. Dompieri je poslal dne 13. t. m. županu sen. Pittaco pismo, v katerem mu je 5tl DĆ šli v njegovo hišo fašisti in orožniki {M po naznanil, da podaja ostavko na mesto občint številu) ter izvršili preiskavo. Našli so en star skega odbornika. Ta ostavka je vzbudila ve- Sinoči okoli 21. mestno bolnišnico stanujoč v Škor-! kiji št. 800; imel je precej veliko rano na gornjem delu desne roke, na kateri je bila presekana tudi ena žila. Mladenič je povedal, da je hotel kaznovati 16-letno sestro, ki se je vrnila prepozno domov. Prisoliti ji je hotel klofuto, toda mesto deklice, ki se je umaknila, je zadel in zdrobil šipo pri vratih. — Dva gozdna požara. Včeraj popoldne okoli 15. ure se je najbrž radi isker kake loko- , - . - , , . . . ... , . l i , , , -v .-----— ,motive vnela suha trava na ozemlju ob želez- samokres -n eno pištolo, ki mu jo je pustil neki liko pozornost, ker je m odv. Dompieri uteme- niški progi pri čedasu. Na lice mesta poklicani ctri^ r\rtxroHrtm p^mnrin /\/HhnHo -mr A m or. L- rt Mil rr Tli U ; trt t rOTlnrfi f\' ^ ____ » - * stric povodom svojega odhoda v Ameriko. i Ijil z nikakimi razlogi. Na seji občinskega sve- * dasnci vršili j ta, ki se je vršila pretekli četrtek, je bila 15C0 m2 ozcmljat po enournem delu popolnoma Do tu ne bi oporekali. Recimo, da so svojo službo. Ko pa so fašisti vršili preiskavo, j ostaja odv. Dompierl-ja sprejeta. so ogenj, ki se je razširil na okrog j dekletu bič m ,e velel, na, ona vozi gno, Chersich so poslali pulskemu prefektu pismo, domov, ker da mora on kam pobegniti. De- s katerim mu naznanjajCt da podaja«, ostavko kletce je vzelo bic m gonilo žival dalje proti na svoja m€s|a ćlanQV OTnenjcncga odbora, domu. Ko pa ,e dosla blizu Koštabone so jo Ostavko utemeljujejo s tem, da je bilo s kr. srečali fasisti tn io ustavili. Kje je Zadnik? — odl0kom od 11. januarja 1923., št. 9. določeno, so jo vprašali. Pretraženo dekletce ,e začelo da se bodo vršf]e vol;tve pokra in^kih odborov jokati in je povedalo, da je Zadnik nekam cd- Y teku treh mcsecev po objavi omenjenega šel; ker se je bal, da bc tej>en. Na to pa so fa-Šasti zagrabili dekletce za roke in ga začeli tolčill Ko so jo pretepli so jo pustili domov. Naslednjega dne je maralo dekletce ostati v postelji. Zadnik pa se nahaia v zaporih Misli se, da se je sam pj!iavtl oblasti v Kopru, samo da sc rzogne morda ponovnega prefepa- čajo, vel1« strah. Ali ne priča tudi ta do^edek v Koštaboni. da se bližamo v Istri .... normalizaciji, miru, redu in zakonitosti?! Vprašanje ^si^m^in Sirijo se glasovi, da hočejo hišni posestniki zopet povišati najerun ne za leto 1925—1926. Razumljivo je, da ti glasovi vznemirjajo družine zlasti širokih slojev, ki itak žc komaj zmagujejo t- 'daujo najeron no in si morajo v pravem poi-;t.nu besede odtrgavati od ust v ta namen. Lahko se reče, da si morejo privoŠČati le nezadostno hrano in dri se moraio odrekati irarsiknk^ nune potrebščine, posebno tud ^ glede obleke. Njihov položaj je res žalosten. Izpod strehe jia cesto ne morejo, plačevati povišane odloka. To pa se ni zgodilo, temveč se predvideva, da so pokrajinske* volitve tudi sedaj po enem letu še zelo oddaljene. Istrski izredni deželni odbor je bil ustanovljen s kr. odlokom-zakonom od 31. avgusta 192!, s katerim je bil obenem ustanovljen tudi izredni goriški deželni odbor. Medtem ko je bil ta poslednji razpuščen že takoj ob izbruhu fašistovske revolucije v oktobru 1. 1922, je istrski izredni deželni odbor nadaljeval svoie življenje do pred par dnevi. Na mesto izcednih deželnih odborov za tržaško in videmsko pokrajino sta bili imenovani zredni kr. komisiji za začasno upravo teh pokrajin. Ser^aj se bo morala imenovat? taka komiki a tudi za Istro. — Eksekvator čebeslovaškemu generalnemu kcoc.uiu. Tukajinja kr. prefektura av!ja: Gospodu Edvardu Machat'v je bil z dnem 23 decembra 1924. podeljen eksekvatur za izvrševanje poslov generalnega konzula Čehoslova-ške republike v Trstu s podroc:em, ki obsega Beneč iji, Julijsko Krajmo in Kvarner. — Maske tudi v letošnje in pustu prerrTe do 21 fiT»; Španija od 340 - do -SO.— ; Šrica od 472.— do 4/S. ; Aten«i od 41.- do 44 —; Berlin od 5»*.- do ;>95 — ; Bukarest od Ki,— do !->M>; Pra^i od 73. — do 74/0; Odrska od 0 0340 do 0MH.V>; Dnnaj od do 0.0355; Za^eb od 39.30 do H9.7«>. VALUTE: Avstrijske krone od r..np4Sđo0.o»S5; dinarji od 20 do H9 6 >; dolarji od J4 <>; do LJ4 f>0; rovri po 20 frankov od »3,— do 94— funt šter-lintf od 117.!«* do 117.70. Benečijske obvoz —. K t* » BUDA URAR^A- T«t — Corso Garibaldi 35 (Pocfružnlca Via Scatinata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, hriljante in plačuje po najvičjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseii ziatiii predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov. dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) % G1% tf % tf * G % ^ &*^ * » ^ &* * ** Zlato, srebro, krerae, i ptatii%v zobovle kupuje Zlntarao ALBERT PCIMI Trst, t; i a Ka zini 45 56 ,5, * m Potrti neizmerne žalosti Javljamo vsam sorodnikom in znanccm da je nr.p« preljtrbljena hči oz sestra Himi Zakotn!?i včeraj, dne 16. jann rja, v prvih jntranj'h urah, v cvetoči ohi 23 let, po dolgem trpljenju, previđena s svelotajstvi izdihnila svojo blago duša. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil jutri, 18. t. m b 10. uri predp. iz hiSe žalosti v ui. Induslria 4. TRST, dne 17. jaDoarja 1925. Andrej in MarSjs, starfij. Kri;ta, Alojzija, sestre. Atlll , bmt. m „Šentjakobska Čitalnica" naznanja tužno vest, da je njena večletna zaslužna članica ALOJZU PO V H uc^r »n Klaiar PIozzg GsriSalal 2, L n. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Predaja, kupuje, popravlja ^sakovrs« ie pre mete. — Korist vsakega je, da so prepriča o cjnz Sprejemajo se posiljatve po pošt,- Najemninsko vprašanje je v našem mestu | drugega planinskega polka v Dronero. PoŠt! a-pereče. Jeza in prerekanje radi tega vomšanja m° vs*m: starišem. bratom, sestram, doma-razburja javnost že par let Toda vse doseda-j čim aekletom, nosebno pa letniku 1905, obilo nje odredbe in vsi ukrepi s0 se izkazali doslej , pozdravov. Pozdravimo potom Vašega vrlega za nezadostne za vsaj kol kor toliko ugodno JIsta slovarski narod v Ital n. VolaHi in pravično ureditev razrada med hišnim po- j Ttfnac pr? K^haridu\ Matelič Fran rKo- •esinikom in najemnikom. In vendar je to vprašanje ogromne važnosti v gospodarskem, sociialnem in tudi zdravstvenem pogledu. Ta treba namreč ugotoviti, da so med hišnimi posestniki tudi taki, ki nočejo kar nič slišati o kakih popravah v stanovanjih, tudi če so nunejše iz zdravstvenih ozirov. Dolžnost v^eh poklicanih činiteljev, posebno tudi avtonomnih in državnih rfclastev je, da s primernimi in zares energičnimi ukrepi privedejo to vprašanje do vsaj približno povoljne rešitve. Naj ne pozabljajo tistega reka: javna blaginja je prvi zakon! _ — Smrtna kosa. Po dolgem hiranju ie včeraj v prvih jutranjih urah umrla Mimi Zakotnik. Globoko ?« presunila ta žalostna vest vso zavedno šentjakobsko mladino, med katero je bila tiha in skromna Mimi znana kat marljiva •barid), Rosic Benedikt (Logje pri Bregin»ul, I.u^nik Alojz (F;hemberk), Simčič Albert (K^j-sVil, Durček Karel (Temnica), Rehar Jožef (Vipava). _ Društvena vesti — Planinsko društvo priredi, kakor že javljeno, svoj prvi zimski izlet v nedeljo 18. t. m, in sicer na Čaven. Odhod ob 6.10 z dri. kolo-dvora z vlakom do Kamnja. Od tu peš do gozdarske koče na Čavnu. Pn <4%ljšem odmoru mimo Kuclja v dolino — v Batuje — ter v Prvačno, od koder z vlakom v Trst (9.20 zv.) Ker je to po daljšem času prvi izlet, in ker nudi Čaven (posebno če je s snežno odejo o-jdet) res pravi planinski užitek, se pričakuj« velike udeležbe. - M. IX P. Športni «4tk V nedeljo vaje za hazeno in nogomet. PODLISTEK • Doktor Merrick,» je rekla gospodinja in in pri svojem zveličanju ne bora se h /.al W. Coiiina: BREZ IMENA Roman. <21 P) privedla v sobo tujca. •Samu gospod Merrick,» je rekel z mirnim sinehija.em ter se vsedel na ponujeno stolico. •Nisem zdravnik, samo rano"celnik.» Zdravnik ali ranccelnik, nekaj je bilo na njem, kar je vzbujalo zaupanje. Po kratkem uvodu je poslal žensko v spal- Ali poznate kakšnega zanesljivega zdrav- da pogleda, če bolnica spi ali bdi nika tu v bližini 7» -Da, pol ure od tu.» • Vzemite voz in poiščite ga. Recite mu, da 2e Ne eno, nt drugo,« je bil odgovor zopet ji glava gori.s Ranocclnik je iel z gospodinjo v sobo in ko gre za resen clučaj in da čakam nanj. Pla- se je po daljšem času vrnil, se mu je na obrazu čam ga dobro kakor tudi vas. Toda hitite.» 1 bral odgovor. Ženska je odšla in Kirke se je zopet vsedel, skril obraz z rokami in premišljeval o nenavadnem položaju, v katerega je prišel po naključju. Žensko, ki mu je pokazala nov svet, ki ga je zbudila k novemu življenju, je našel skrito v ubožnem oddelku Londona pod tujim ime nevrednega tega zaupanja.« • Verujem vam«, je odgovoril zdravnik toplo; . • verujem v vašo poštenost. Tudi n;sem vprašal iz navadne radovednosti- Nekaj nenavad-1 nega je vrgio mojo pacientko v to bolezen, njena duša je morala prej dolgo časa trpeti, predno se je zrušila. Koristno bi bilo, če zvedel za vzrok njenega trpljenja in pa koliko j časa je trpela. Samo v tem .-.mislil sem vprašal.* "Ko ste bolezen označili za nevarno, ali ste mislili pri tem na duh ali na telo?& «Na obo-c», je odgovoril Merrick. «Ves njen živčni sestav je uničen, običajne funkcije »nož- nom, zapuščeno, brez pomoči, izročeno tujcem riti na zdravnikova vprašan a, ko ga je ta iz- na milost in nemilost ter težko bolno na duhu praševal o prejšnji in bližnji Magdalenini pre- in telesu. Kakšna strašna nesreča jo je tako teklosti ter po njenih sorodnikih in prijateljih. globoko ponižala, kakšna'čudovita usoda ga * » ---M—-1- c— — je pripeljala semkaj v treaotku največje sile in potrebe? •Kaj tiho. «Nak]jučje Korakanje bližajočih's milo iz sanj. me je privedlo acmkaj?* je vprašal jučje? Ne. previdnost božja.» ^•mb ga je vsdra- 'AL je bolezen nevarna?* je vprašal Kirke i ganov so prizadete. Mrzlica je samo posledica tiho, uprši svoj ostri pogled v moža. I tega stanja. Tako vam lahko tu leži še cele ^Nevarna bolezen?-, je rekel gospod Mer- tedne med delirijem in spanjem, ne da bi pri-rick z resnim poudarkom. «Ali vam smem šla k zavesti. Ne bojte se, če bi nenavadno staviti nekatera vprašanja?* je vprašal in dolgo spala, to je najboljše zdravilo. Naša po-—:—■ mo£ &e more omejiti le na to, da jo čuvamo pri njej in da pomagamo naravi.« «AJi mora tu ostati? Ali ni upanja, da bi prišla toliko k sebi, da bi jo mogli prenesti v dTU-go stanovanje?« je vprašal Kirke. • Za sedaj ne. Tudi če bi se ji obrnilo na bolje in bi se zavedla, bi ji utegnilo postati najmanr- primaknil stolico bliže. Kirke je prikimal. Toda ni znal nič odgovo- *čudno,a je pomislil Merrick. «Sam je tu, da zanjo skrbi, pa ne bi vedel nič povedati?* Kirke je bral na n;cgovem obrazu dvom in , še razburjenje usodno. Morate skušati, da ji lo rekel brez ovinkov: «Vidim, da se čudite stanovanje kolikor mogoče udobno napravite, mojemu položaju tu. Smatrajte me za njenega j Gospodinja je že slišala moja navodila, in po-sorodnika ■— očeta ali brata —, dokler ne I slal bom dobro strežnico semkaj. Za sedaj se najdemo njenih ljudi. Sprejel sem to dolinostne da nič boljšega napraviti \