In sera t i so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. oo se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 čo se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štev. 9, 11. nadstropje.
Vredništvo je na mestnem trgu h. št. 9, v 11. nadstropji.
Po pošti prejemali veljtl:
Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za pol leta . . 8 „ — ..
Za četrt leta Za en mesec
40
Za pol leta Za četrt leta
Politimi list za slovenski na M.
V	administraciji velja
Za celo leto . . 18 gl. — 6 3
Za en mesec . . 1
V	Ljubljani na dom velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzerašftiji» deljo in praznike, ob l/aG popoldne.'
\ovo oznanilo.
VII.
Kaj je kapitalizem in kaj zahteva?
,,Beati possidentes!" To jo uzor liberalnemu kapitalizmu, kteremu so se njegovi privrženci dandanes tudi v življenji vže zelo približali. Kar se navadno ne godi: da bi se uzori vresničevali, se je tukaj zgodilo. Zato so se kapitalisti le malo brigali pred desetletji, ako se je tu in tam oglasil kak predrznež ter kazal svetu krivice, ki se gode trpinom, posebno delavcem pri bogatinih; za odgovor so siromake le bolj pritisnili in — dobro je bilo; zadovoljni so polnili bogatini dalje svoje zaklade. Danes je vže malo drugače, ker pritlikovec, za kterega se poprej nikdo menil ni, jol je rasti in postaja nevaren.
Toda zašel sem. Na čelu stoji vprašanje: kaj je kapitalizem in kaj zahteva? Na to mi je tudi odgovoriti. Oče liberalnemu kapitalizmu je Adam Smitli. V svoji knjigi o ljudskem blagostanji on trdi, da človeka k delu kakorš-nemukoli nagiba in sili edino osebni dobiček, sebičnost. Vsak človek je v družbi dolžan skrbeti sam za-se, edino le svoj dobiček iskati in si zavarovati. Kajti, pravi dalje, posamezni ljudje so deli družbe človeške, ako bodo ti deK zadovoljni in srečni, bo tudi človeška družba celota teh posameznih delov srečna. Toraj naj napenja vsakdo, kolikor more, svoje moči, da sebi veliko pridobi; kolikor bolj bode deloval v tem smislu, toliko več zaslug si bode tudi pridobil za družbo sploh. Gorje toraj državi, ako bi hotela posameznega ovirati pri takem delovanji, ker bi s tem ovirala, da se med podložnimi ne more razširjati občno blagostanje. Skrbi za svoj dobiček, kolikor moreš, pri tem ti ne smo nikdo ovirati! tako kliče Adam Smith človeštvu.
Toda do tedaj države niso dovoljevalo ljudem tako prostega gibanje; države so stavile določene meje, kterih nikdo ni smel prestopiti. Vse to mejo morajo odpasti, ako hoče človeštvo biti srečno! Zato liberalni kapitalizem, zvest svojemu načelu, zahteva: da se odpravijo vse stanovske zadruge, ker posameznim stavijo pogodbe in določbe pri delu; skupno premoženje, kterega ne smejo deliti, so mora razdeliti; občine nimajo pravice zabranjevati tujcem naseljevati se v njih soseski, zemljišča se smejo deliti; obresti se smejo staviti, kakoršne se posestniku ljubi, kupčiji so po carini ne smejo delati ovire, zato naj se carina odpravi.
Toraj kapitalizem najprej zahteva splošno obrtnijsko prostost. Zadruge, ki so do sedaj omenjevalo to prostost, da, ker posameznih niso v zvezo sprejemale, če so jim niso potrebni zdeli, naj se popolno odpravijo; ker vsak ima pravico pečati se z obrtnijo, ki mu najbolj ugaja in pri tem m" ne. sine nikdo staviti ovir.
Vse nerazdeljivo »kupno premoženje naj
so spremeni v privatno premoženje. Le ako je vse premoženje razdeljivo, potem si lahko vsak pridobi s svojim trudom, kar mu gre. Skupno premoženje pa, 11. pr. občinsko, državno ali cerkveno premoženje je posameznim ne-pristopen zaklad in to je krivica, ker ima vsak do vsega, kar si pridobi, popolno pravico.
Ako je vsakemu dolžnost za svoj dobiček skrbeti, mora mu biti prosto, da ga išče, kakor se 11111 zdi in kjer se mu poljubi. Toraj bodi vsakemu prosto, iti, kamor hoče: občine nimajo pri tem nič govoriti. — Tudi zemljišča so morajo deliti; lahko si namreč mislimo, koliko bi drugi, tretji sin prigospo-daril na manjem zemljišči, kakor njih stareji brat. Vsi otroci imajo enake pravice do vsega, vsakemu naj se toraj da priložnost, da poskuša svojo srečo.
Dalje smo rekli, da zahteva kapitalizem, da se odpravijo vse oderuške postave. Take postave, ki zabranjujejo jemati po 100 ali 200 odstotkov so največa krivica posameznim, kajti denar ima dandanes ves drug pomen, nego nekdaj: danes denar dela za posestnika. Toraj je denar le sredstvo med mnogimi drugimi, da si človek pridobi imetje in nikdo mu nima pravice pri rabi in izbiranji sredstev staviti omejevalnih določil in ovir.
Posebno mnogo pa primore k občuemu blagostanju kupčija; toda, čembolj prosta je kupčija, tem veči tudi dobiček, ki ga prinaša posameznemu in po posameznih tudi družbi sploh. Zato je nespametno na mejah med posameznimi državami staviti carine, ker to le ovira kupčijo. — Vse te ovire morajo pasti; potem še le se prikaže človeštvu zlata doba!
To jo liberalni kapitalizem, to so poglavitno njegove zahtevo! Res grozen, ako le premišljujemo njegove zahteve, ki jih stavi v svoji teoriji, kaj še le, ako ga gledamo v njegovi nagoti v praktičnem življenji. Ali ni to boj proti vsemu obstoječemu redu, proti vsem, tisočletja veljavnim zakonom in pravicam? In vendar! Ali ni vže mnogo njegovih zahtev izpolnjenih? — Nasledek je, da nravni zakoni vodno bolj izginjajo, le sila gospodari. Vsem pa vlada, vse vodi grda sebičnost, podli egoizem; i 11 kar je najhuje: to 11 i več napačno, ni več pregrešno, marveč slehernemu sveta dolžnost!
Pastirski list dunajskega nadškofa.
Njih vzvišenost knez in nadškof dunajski Celestin Jožef Ganglbauer izdali so dne 18. avgusta pastirski list, ki so tičo praznovanja dvestoletnico, odkar je bil Dunaj rešen turške sile. Nadškof kličejo najpred vernim v spomin tiste strašne dneve oblege, ki je trajala vso skupaj 70 dni, in da je le milost Božja obvarovala Dunaj in ž njim ves krščanski zapad
strašne šibe, turške oblasti, zmagal jo sv. križ nad polomesocem, a tudi omika jo bila rešena propada. Zgodovina nam kaže junaške kneze, ki so prišli Dunaj rešiti, hrabrega poljskega kralja Ivana Sobieskega, previdnega in skuše-nega vojvoda Lotarinskega, volitvena kneza Bavarskega in Saškega in njih hrabro vojno, kaže nam junaške branitolje Dunaja njim na čelu Starhomberga, ki so odbijali napade, da je prišla pomoč, a kaže nam pa tudi slavo-iilepnega iu ošabnega Karo Mustafo, ki v tistih dnevih ni dovolil Dunaja naskočiti, nadejajo se, da se mu bo mesto prodalo, in v svoji ošabnosti brezskrbno čakal, da se je zbrala armada, rešiteljica, ki ga je pobila.
Zgodovina nam pred oči stavi dvoje blagih mož, ki sta vse na tihem pripravila, da je bilo mogočo vojni stopiti k razsodilni bitvi. To in še mnogo drugih stvari kliče vernim v spomin ta velevažen pastirski list dunajskega nadškofa, in poslednjič veleva, da ima biti po vseh farnih cerkvah na Dunaji in po školiji 9. septembra, imendan presladkega imena Marije slovesna velika maša z zahvalno pesmijo in primernim govorom. — Da se pa verni še bolj pripravijo, bodo na Dunaji v cerkvi sv. Štefana 8., 0. in 10. septembra tridnevnica, 7. septembra ob 3 se bode zvonilo po vseh cerkvah, ob 5 bodo litanije pri sv. Štefanu in potem slavnosten vvodni govor. Vsaki dan te tridnevnico bode ob 0 slovesna pontilikalna maša in ob 11 pridige. Sicer bode pa te tri dni vselej ob 5 sveta maša in potem vsako pol ure, opoldne bode sv. maša z blagoslovoma. Popoludne ob 5 so pa, kakor prvi dan litanije in pridiga. V torek 10. septembra se bode tridnevnica končala s zahvalno pesmijo. — Po vseli farnih cerkvah na Dunaji in po vsi škofiji bodo slovesnost obhajala so dva dni 8. in 9. septembra. Ta dvednevnica se ima 7.1.111. naznaniti ob primerni urni z zvonenjem in začeti z litanijami, a 9. skleniti z zahvalno pesmijo. Sv. Oče Leon XIII. so z pismom dno 14. avgusta vernim, ki bodo praznovali to tridnevnico pri sv. Štefanu ali dvednevnico po farnih cerkvah iu zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega telesa vredno prejmejo in za sv. Cerkev molijo, dodelili popolnoma odpustek. Ob enem pa nadškof vabijo verne, da bi z darovi pomagali sv. Očetu v sedanjih stiskah, in obetajo, da bodo te darove sv. Očetu v jesen izročili in za verno blagoslova prosili.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. sept.
Avstrijske dežele.
Svitli cesar so šli s posebnim vlakom državne železnico v Poiun 30. t. 111. ob <5. uri zjutraj, kjer so pijonirji vadili so mostove narejati. Naredili so v eni uri most na čolnih preko Donave. Cesar so šli prvi preko in nazaj, in so izrekli zadovoljnost nad tem delom.
Vojaštvo je bilo postavljeno pod poveljništvom nadvojvodo Friderika. Ko je jednajst odbila so se cesar zopet vrnili na Dunaj.
Solnograd, 30. avgusta. Knez Bismark prišel je ob 2 popoludne z monakovskim na-gličem s svojo gospo in sinom grofom Her-bert Bisiuarkom semkaj. Ob 3. uri pripeljal se je minister grof Kalnoky. Grof Bismark ga je čakal na kolodvoru, ter sta šla v Hotel „ Evropo", kjer knez Bismark stanuje. 31. avgusta sta imela posvetovanje več ur.
„Deutscbe Ztg." prerokuje, da se bo Avstrija za prav malo časa v veliko vojsko zapletla — s kom — tega ne pove, ker sama ne ve! „Politik" pa vzroke, ki bi tu pa tam na vojsko kazali, pobija in pravi da ne bo nič. Kdo ve! Eno že imamo — časnikarsko, ki traja med Nemško in Francosko že mnogo časa; ali ta ni krvava; če je nevarna in pogubna, se ravno zdaj še ne ve. Spomina in premisleka vredno je, da je Laška avstrijsko-nemški zvezi pristopila. Ali si morda na ta način naše Primorje — njeno „neodrešeno" zemljo prislužiti meni, ali pa jo misli Bismark proti Francoski ob svojem času porabiti; razmere med Laško in Francosko pa niso nič kaj posebne. Potovanje kraljev iz .lutrovega n;i Dunaj in v Berolin svedoči, da diplomatična struna med Dunajem in Petrogradom sedaj še ni toliko napeta, da bi počila. Ali kdo se bo na to zanašal, kdo bo diplomatom vrjel? Črnogorski knez je potoval v Carigrad takoj, ko je poročil hči se srbskim princem, ki od ruskega cara na leto po 200.000 rubeljev za doto vleče. Delajte si prijatelje s krivičnim namenom, to Rusija dobro ume.
Hrvaška napovedala je hud boj ma-djarskim napisom po državnih grbovih. V Vu-kovaru zbrali so se Hrvatje in Srbi (prvikrat da so jedini!) ter madjarske grbe raz davkar-skega nadzorništva potrgali. V Sisku prišla je kopica ošemljenih mož na kolodvor, vrad-nika zaprla in madjarske napise s črno barvo prevlekla, ter zopet odšla, kakor je došla. V K os tajnici so tudi madjarske napise s črno barvo premazali. V Zagrebu izrazil se jo mestni odbor se županom na čelu, da rajši odstopi, nego da bi se svojo navzočnostjo zo-petno razobešenje madjarskih grbov počastil. „Agramer Zeitung" pravi, da je ban pri mi-nisterskem svetu na Dunaji zastopal stališče narodne stranke, in je izpeljavo sklepov prevzel le s tem pogojem, ako se bode to dalo vzršiti mirnim potom. Vendar iz poročil se je ban moral prepričati, da je hrvaško ljudstvo pripravljeno pretrpeti raje vse posledice kljubovanja, kakor pa trpeti nepostavnost, ktera se je pokazala s tem, da so se postavili grbi z madjarskim napisom.
Kakor reka v svojem toku ustavljena in se silo zadržana tu in tam iz struge vhaja, polje in travnike spodkopava, a tu zajezena drugej vdari in bregove prestopi, tako se godi sedaj na Ogerskem, ko ljudstvo dolgo časa zanemarjeno in brezsrčnemu oderuštvo izročeno, vstaja in deželo pokončuje. Zastonj je govoriti, ti in ti so ljudstvo hujskali, kedar je netiva dovolj, majhna iskra velik požar napravi. Tisza-Eszlarska pravda je ljudstvo razvnela, nezadovoljno s svojim stanom, vzdignilo se je in pod imenom boj zoper jude, prestopa pa vse meje postavnega življenja; — plamen vstaje švigne sedaj tu sedaj tam, in gasilci od kraja do kraja. — Pri vsem tem je pa vendar treba v čislu imeti, da poročevalci teh vstaj so judje, vesti se razširjajo po judovskih listih, ti pa vpijejo toliko huje, da bi jim prej prišli pomagat, in se potem slava pela energičnemu postopanju ogerske vlade. Tako tedaj slepar-stvo povsod, tudi pri poročilih o javni nesreči, kajti vstaja je najhuja nesreča, ktera moro priti nad deželo.
\Na Ogerskem nemiri niso prenehali. Iz Salaške župnije se pripoveduje o novih izgredih. Več judovskih hiš in štacun so spraznili, kar niso s sabo odnesli, so razbili. Hudo so razsajali v Csojtor, rojstvenem kraju Deako-vem. Tu, v Szepteku in Bezeru je gorelo. Državno pravdništvo v Sala-Egersegu je prosilo, naj ostanejo dragonci, ki bi imeli iti v Bruk.
Tudi namestni župan Somodjiske županije je prosil vojakov za Nagy-Atad in Marczali, ker tudi tam nevarnost žuga. Včeraj so jih mnogo priprli. Pravijo, da so dobili voč kolovodij! — (No, madjarska vlada naj najprej potegno bruno iz svojega očesa.) V Sent-Petru pri Kaniži so v hišo trgovca Mdllorja pridrli, zažgali jo in Miillerja v ogenj vrgli. (Komaj verjetno.)
Vnanje države.
„VaterIand" kaže na slabo soglasje, ktero na nemškem dvora glede Francije vlada. Ko je bil cesar Napoleon III. umrl, jo nemški cesar izraževanje vsakojakega sočutja do cesarske družine opustil zato, da ne bi republikanske vlade dražil. Ob priliki smrti grofa Chambordskega izrazil je pak cesar Viljem svoje globoko sočutje grofinji-vdovi, da je glava bourbonske rodovino odmrla. Odnošaji med Nemško in Francosko postali so ravno taki, da se cesarju nepotrebno zdi na republikansko vlado poseben ozir imeti.
Franco»i bili so in so še prvi narod, kadar velja lastno čast v očeh sosedov svojih bodi-si ohraniti, bodi-si poveličati. „La grande nation" se nikdar ne zataji! Tako so minole dni napravili v Parizu javno veselico v korist ponesrečenim na otoku Ischija in dobilo se je čistega dohodka 200.000 frankov.
Glava šjianjskih republikancev — Zorilla zapustil je Francosko in se na Švico podal, kakor francoski listi pišejo.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 31. avgusta. (Javno vprašanje do dotičnih železniških vradov.) Zakaj se po slovenskih, osobito po manjših železniških postajah, kjer po večem le prosti narod, ptujega jezika nezmožen, izstopa in vstopa, ne kličejo imena postaj tudi v slovenskem narodu razumljivem jeziku. Kdor se je vozil kdaj po čehah, ali po Moravi, čul je poleg nemških tudi dotična češka imena, po Galiciji kličejo poljska imena, po Madjarskem se po odločno madjarskih krajih edino le madjarska imena čujejo, po Hrvaškem se kliče tudi zraven madjarščine v hrvaškem jeziku, zakaj pri nas kondukterji ne kličejo slovenskih imen? Ljudi tega posla, ki so slovenščine zmožni, imate obe železnici na ostajanje. Ali mar denar ki ga slovenski kmet položi na blagajnikovo linico ne velja toliko, kakor ravno tista cesarjeva podoba Nemca ali Italijana? Mislimo da! in čo je temu tako, zakaj nam odtegujete, kar drugim privoščite. Mari mislite, da je slovenski kmet jezikoslovec, da bo takoj vedel: no, postaja Franzdorf je Borovnica, in tukaj imamo venkaj iti. Kako morete zahtevati, da Vas razume naš kmet, ki se do Postojne pelje, ako mu tudi celo uro na uho trobite „Adclsberg". Ako se popotnik z Dolenjske pelje v Jesenice, bo on popred v Tre-bižu začudeno okoli se oziral, preden bo kon-dukterja v Jesenih razumel, da je „Assling" Jesenice. Popotnik je s tem prvič zgubil in potrati! najmanj pol dneva časa; drugič mora on naplačati vso vožnjo od „Asslinga" do Tre-biža in je šo srečen, če mu ne diktirajo v Trebiži kazni, ki znaša dvojnato vožnjo, najmanj pa tri goldinarje, in tretjič mora si zopet, ako ne izvoli Trebiža, kamor je bil po kon-dukterjevi krivdi zapeljan, ki ni slovenskih imen klical, peš na Jesenice hoditi, nov listek iz Trebiža do tje kupiti.
Slavno vodstvo železnic pa vljudno prosimo, naj se v ti stvari ozira na opravičene želje slovenskega občinstva, temveč ker zarad tega služba na železnicah ne bode oškodovana niti obtežena.
Iz kamniške okolice, 30. avg. (Nesreča.) Danes je obiskal prečast. gosp. dekan Janez Oblak tujniško cerkev. Grede iz Tunjic se mu je pod cerkvijo v strmem klancu prevrnil voz s hlapcem vred. Prečast. gosp. dekan, videč svojega hlapca pod vozom, mu hiti peš na polnoč in pade. Hvala Bogu, da se ni, razuu nekoliko na levi roki, veliko poškodoval. Hlapec rešen smrtno nevarnosti, je na eni roki in nogi precej hudo ranjen. Konja sta ostala, kakor je videti, zdrava, voz pa se je čez sredo prelomil in sploh zelo poškodoval.
Iz Maribora, 30. avgusta. (Sklep I. škofijske si/node.) O slovesnem otvorjenji in o prvi javni seji, kakor še o nekterih predloženih predmetih razgovora ste svojim č. bralcem že poročali. Naj Vam danes ob kratkem naznanim daljni pretek obravnav in poslednjič o slovesnem sklepu tega I. cerkvenega zbora Lavantinske škofije. Predloženih vprašanj se je vseh 17 točno rešilo, vrh tega se je še o mnogih predlogih, ktere so zbrani duhovniki po svojem p. n. gosp. prokuratorji predložili, prav temeljito razpravljalo. Milost, g. knezo-škof imeli so sami vse synodalne nagovore, v kterili so povdarjali imenitnost duhovske službe, pa tudi sloge, ktere je dandanes duhovnikom posebno potreba. Sklepni govor imeli so tudi mil. g. knezoškof, ter so izrazili svoje posebno veselje, da jim je bilo dano obhajati I. sy-nodo Lavantinske škofije, in tako spolniti željo sv. Očeta papeža Leona XIII. ki takšne sy-node silno želijo, vstreči pa tudi duhovščini Lavantinske škofije, ki je že večkrat za synodo prosila. Tako rekoč v vedni spomin te prve škofijske synode, ki se je po posebni želji sv. Očeta rimskega papeža sklicala, naročilo se je za vse čase, da se ima obletnica izvoljenja sv. Očeta rimskega papeža po vsi škofiji obhajati vsako leto enako slovesno, kakor rojstni dan svitlega cesarja. Ker bodo vsi sklepi te prve Lavantinske synode tiskani izšli, naj tukaj le še kratko omenim »dekreta o natanjčnem spol-novanji synodalnih naročb", ki se je tako Iju-beznjivo glasil, da je gotovo vsakega nagnil, se vestno držati vsega, kar je synoda naravnala. Preden se je pa synoda zaključila ali sklenila, prečitala so se imena vseh duhovnikov, ki so bili k synodi pozvani ali povabljeni. Mislim, da dve tretjini bili ste navzoči. Po cerkvenih določbah, ktere so so skozi iu skozi strogo spolnovale, prečital se je tudi dekret, ki napoveduje prihodnjo synodo za 1. 1884 ali 1885. Vsi navzoči synodalisti, so pa pritrdili, da ktero koli leto ne bo moč obhajati synode, naj se nadaljujejo vse hvale vredni pastirski shodi Lavantinske škofije.
Poslednjič zapela se je zahvalna pesem: „Te Deum" — mil. knezoškof podelili so slovesen škofov blagoslov — vsa zbrana synoda opravila je še skupne molitve za papeža, za škofa, za cesarja, za vse cerkvene stanove in za vse verno žive in mrtve. Ko so zapisnike o teh treh javnih sejah I. škofijske synodo v Mariboru podpisali no le mil. knezoškof in či-novniki synode, ampak tudi vsi zbrani udje te častitljive synode, poslovili smo se okoli 10. ure dopoludne od semeniško cerkve sv. Alojzija v Mariboru s to željo, da bi se k letu in še večkrat k tako prijetnemu, tako poduč-ljivemu, in kakor upamo tudi blagonosnemu shodu zamogli zbrati. Vivat seijuens!
Na Dunaju, 31. avgusta. Vaše čitatelje bodo znabiti zanimalo izvediti, da kdor na Dunaj pride najlepšo priliko ima mesto kakor tudi celo bližnjo in daljšo okolico "i oglodati
iz velikanskega stolpa pri sv. Štefanu; še bolj pa jih bodo zanimal pri zakristiji na tablo narisan napis, ki vabi obiskovalce na razgled v sledečih petih jezikih: v nemškem, v francoskem, v angleškem, v laškem in v — slove n s k o m!
Slovenski napis je sicer poln gramatikalnih napak, vendar Slovenca veseli, na Dunaji najti na očitnem kraju, za ljudstvo namenjen napis v domačem jeziku. — Glasi se od besede do besedo tako-le:
„Listje (karte) za Štefanskiga turna nahod se dobijo ino se tudi plačajo v cerkveni kancliji (Kirchenmeisteramt) po 40 Krajcarjev (franc) list. Vsem brez izjeme, kteri hočijo stolp pohoditi je prepovedano za ta čas tobaka ali cigarjev kaditi. Obisbo in nahod turna je pri-pušeno vsaki dan razvun nedelj ino praznikih od osmih zjutraj do petih popoldnev."
Iz Celovca, 20. avg. Zadnjič sem Vam pisal od potrebe znižanja žganjarij. Čeravno pa je zajezenje žganjarstva silno imenitna stvar, vendar so še veliko bolj važni napori nemških katolikov za rešitev kmečkega stanu pred grozečim propadom. Nemški konservativci so res spoštovanja vredni možje. Oni ne pitajo ljudstva s frazami o »nem-štvu" in „svobodi", ampak skušajo ljudem pomagati s stvarnimi predlogi. Obrtnijska postava bila je le začetek tega velikega soci-jalnega rešilnega dela. Za njo pridejo še druge postave. Pred vsem mislijo ti možje tudi na kmeta. Nedavno so imeli shod v Haidu, zdaj spet v Solnogradu, ter se posvetovali, kako bi se dalo kmetu postavno pomagati. Njihovi nasveti so Vam tako znani iz „Vaterlanda" in ,,Tribune" , toraj bi Vam no povedal nič novega, ko bi jih v slovenščino prestavil. Brez dvoma bodo tudi naši gospodarski listi, kakor „Novice", „S1. Gospodar" itd. obširneje spregovorili o tej stvari. Jaz se teh predlogov, ki pridejo gotovo pred državni zbor in se bodo tudi sprejeli, veselim tudi iz narodno-političnih ozirov. Kajti če bo naš kmet bolj trdno stal, da ga ne bodo smeli koj za majhen dolg zarubiti in od hiše pregnati, če ga bo postava branila pred čezmernimi dotami in drugimi dolgovi, potom postane še močnejši steber naše narodnosti, kajti ne bo se plašil vsake nemškutarske veše, ki mu šviga okoli ušes in nosa, ter ga straši z rubežnijo in tožbami ali pa ga privezuje z zagotovljanjem svoje »naklonjenosti", ampak ponosno se bo odrezal: „Kaj boš ti govoril, pritepenec, jaz sem tukaj posestnik in nihče me ne more pregnati, ti si pa danes tukaj, jutri spet drugje". Boljši kmetje postali bodo nekaki „mali žlahtiči", oni bodo odločevali po občinskih uradih, ne pa kaki bradati nemšku-tarski pisači, uradniki ali ponemčurjeni učitelji.
Ne dvomim, da bodo vsi slovenski poslanci z veseljem pomagali izdelati tako postavo v korist kmetom. V to pomozi Bog!
Hrvatska, 9. avgusta. (Dan v Njiredž-lidzi.) Madjarska se ponaša, da je pravna država. Njiredžhazka pravda je pokazala, da svest pravice nikjer ni tako vdušena, in pojem poštenja omikanih državah ni nikjer tako temen, kakor pri naših sosedih Madjarih. Za mnogo takih blagodarov imamo se zahvaliti naši tako imenovani narodni stranki, ki se z Madjarji vodi za roko, uklanjaje so jim do prostkinese in narodni blagor jim žrtvovaje. Narodna ali vladna stranka zatrjuje, da je v najboljem sporazumljenju z ogersko vlado, da
je večina hrvatskega sabora popolno skladna z večino ogerskega zbora, da tako mora biti, ako hočemo od Madjarjev dobiti moralnih in materijalnih koristi. A v nekem nevarovanem trenotku je glasilo vladne stranke, »Narodne Novine", samo pripoznalo, da med obema vladama je največja nezaupnost vkljub dobremu službenemu zaupanju. Iz nadaljnega razjasnje-vanja »Narodnih Novin" jo videti, da niti ta službena zaupnost ne obstoji, kjer pa te ni, tam ni niti sloge niti sporazumljenja; pisatelj vladne stranke je celo tako odkritosrčen, da reče: »Mi v Hrvatski pri vsakem koraku, pri vsaki osnovi, pri vsakem podjetju v našem javnem življenju čutimo nasledke nezaup-nosti. Kar neodvisna stranka leta in leta zastonj dokazuje, da Madjarji Hrvatsko le škodijo, to glasilo vladne stranke zdaj samo pripoznava. Vladno glasilo tudi s hvale vredno odkritostjo pravi, da ogerska vlada in ogerski zbor materijalnim, narodnogospodarskim, trgovskim in prometnim koristim Hrvatske ne naklanja tiste pozornosti in skrbi, s ktero do-tične koristi napredujejo v Ogerski. Niso li po takem zastopniki hrvatski drvene vesti, kader očitno spoznavajo, da madjarski zavezniki delajo na škodo Hrvatske, in vendar v taisti sapi zatrjavajo, da so ž njimi v najboljšem sporazumljenju? Narod je politično jpremalo dozorel, zato je mogoče, da pošilja v Zagreb na sabor take zastopnike, ki so vsaki hip pripravljeni moliti madjarski tako-le: »Bratje Madjarji ! Naredite nam lo eno samo železnico v Hrvatski, ako tudi le ped dolgo, pa bodemo vsi vam zvesti hlapci in vdani služabniki. Vsi bodemo prileteli k Dravi, ter se vam bodemo uklanjali do črne zemlje, potem pa se bodemo vračali skesani in prezadovoljni domu. Vzemite si, viteški naši bratje Slavonijo, vaše je Primorje, vaša je Reka, Modmorje je že vaše, nihče ne bo zinil."
Za morje, za luke se vojske vodijo, naši zavezniki pa so dobili luko in morje brez puške v roki. Iz tega sledi, da Hrvatska je nasproti Ogerski v popolni podložnosti, da Hrvatska bo propadala materijalno in moralno, dokler bo v takem stanju podvrženosti, ter bo gotovo dospela v tak, še gorši položaj, v ka-koršnem so cislajtanske pokrajine bile, ko misli še niso bile eolnine proste.
Kakoršen je narod, tako ima pravosodje, taki so pojmi družbinskega življenja. S takimi sosedi in zavezniki, kakor so Madjari in njihovi pojmi o pravici, njih načelo močnejšega, ne pridemo nikdar do sporazumljenja. Dan v Njiredžhazi je to razsvetlil, ter pred celim svetom odkril stan izobraženja ogerskih sodnikov. Pred sodnijstvom moralo bi se bilo konstatirati, ali so judje Solimoško umorili ali je niso, ter vse otežavajoče in okrivljajoče momente odstraniti ali saj razjasniti; to se ni zgodilo. Dolžnost sodstva jo bila prenajti, kam je prešla Estera Solimosi, sama živa ni šla v zemljo. Da pa oni mrlič, ki so ga nalašč iz vodo potegnili, ni bilo Esterino truplo, je jasnejše od belega dne; prav v ti zadevi bilo bi prašati, čemu so ga Judje naročili.
Kadar se bo Madjarska spet ponašala se s svojim kulturnim poslanjom in s svojo hegemonijo nad ogerskimi nemadjarskimi narodi, pokazati bo zadostovalo na tisa-eslar-sko zadevo, pa bo morala osrainočenja grez-niti v zemljo.	(Daljo prih.)
(Na dveh krajih se bodo jutro zbrali Slovenci), in sicer v Postojni na Notranjskem bodo obhajali spomin na šeststoletno združenje Kranjske s proslavno Habsburško rodovino. Program obsega govore, petje in godba in poslednjič loterijo na korist »Narodnemu domu". Razen državnega poslanca F. Obreze, bosta govorila tudi gg. dr. J. Sterbenec in J. Resman. — V Ljutomeru na Stajarskem bodo pa praznoval sedemdesetletnico slovanski učenjak ud gosposke zbornice, dvorni svetovalec in profesor na vseučilišči dunajskem vitez Miklošič, ki je porojen blizo Ljutomera. Mesto Ljutomer ga je imenovalo častnega meščana. Pričakujejo tje mnogo gostov iz Dunaja, Gradca, Maribora, Ptuja, Zagreba, Varaždina in Ljubljane. Kratko malo iz vseh slovenskih dežel. Narod, ki preslavlja take može, spoštuje samega sebe!
(Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji.) Službo nastopijo: g. Anton Berce, novomašnik, v Križih pri Tržiču; g. Ivan Bolta, novomašnik, v fari pri Kostelu; g. Julij Čuk, novomašnik, v Vipavi; g. Ig. Frtin, novomašnik, v Prečini pri Novem mestu; g. J. Porenta, novomašnik, v Stari cerkvi; g. Ivan Vavpetič, novomašnik, na Kočevski Reki; g. Matej Pintar v Čatežu; g. J. Sašelj v sv. Petru pri Novem mestu; g. Skofič, novomašnik, v Begunjah; g. Janez Ne-manič, sem. duhovnik, v Cerklje na Dolenjskem : g. Šiška Jožef, ostane v knezoškolijski pisarni.
(Deželni zbor Kranjski) se snide 17. septembra.
(Iz zadnje seje mestnega odbora.) Resolucija o zadevah mestnih šol glede poduka v slovenskem jeziku glasi se:
Sklep ljubljanskega mestnega odbora, sprejet v seji 81. avgusta 1882: naj se z dovoljenjem preslavnega deželnega šolskega sveta po vseh javnih ljudskih šolali Ljubljanskega mesta slovenščina upelje kot učni jezik, našel je svojo rešitev z odlokom 9. junija 1883 št. 447. Ker se navedeni odlok vis. deželnega šolskega sveta po svojej vsebini da deliti na dve glavni točki, bode mestni odbor zaporedoma ob jednem meritoričuo odgovarjal.
a)	Visoki deželni šolski svet javlja začetkom svojega dopisa, da se dovoli upoljava slovenskega učnega jezika po vseh ljubljanskih javnih ljudskih šolah, začenši s šolskim letom 1883/4. Mestni odbor jemlje to radostno na znanje ter izreka visokemu svetu za ugodno rešitev tega prevažnega vprašanja svojo zahvalo.
b)	V drugem delu odbija visoki deželni šolski svet prošnjo ljubljanskega mestnega odbora, naj se poduk nemščine kot obli-gatnega predmeta začenja še le od III. razreda naprej. Utemeljuje to, sklicevaje se na ukaz z dne 8. oktobra I. 1870, št. 316, §. 7, dalje na ukaz z dne 19. sept. 1874 št. 2764 in na učni načrt, kterega jo visoki deželni šolski svet prijavil z ukazom z dne 19. marca 1879 št. 119. Nasprotje med tema določbama je načelno, tedaj je mestni odbor primoran prositi slavni deželni šolski svet: naj blagovoli to zadevo še j e d o n k r a t v pretres vzeti ter potom mestnemu odboru svoje mnenje bolj razločno in koncizno prijaviti.
(Katoliška družba), ima kakor smo že včeraj poročali, v torek ob 6. uri zjutraj za svoje ude sv. mašo na Rožniku.
(V nedeljo), 2. septembra, popoludne prične se na dvorišči tukajšnje c. k. vojaško bolnišnice prvo vežbanje v postrežni službi za vojsko s tistimi veterani, ki so pristopili li koloni „ru-dežega križa". Kakor čujemo število na-brancev od dne do dno raste, in jih je sedaj vže mnogo nad 00, kteri so bili takoj od začetka potrjeni.
(Služba davkarskega kontrolorja) v X. dietnem redu oziroma začasna služba pristava v XI. redu je umestiti. Prošnje do 10. oktobra pri c. kr. denarstvenem ravnateljstvu v Ljubljani.
(Posebni vlak) ki bo grof Chainbordovo truplo vozil, dospe v Ljubljano v ponedeljek zjutraj, t. j. 3. t. m. ob 2. uri 15 minutah in se bo 3 minute pomudil.
(V Ameriko in nazaj v 6 dneh.) To ni šala, ampak gola resnica, tudi ni bil to telegram, marveč človek z dušo in telesom in zgodilo se je ta teden. Mlad rokodelec dobi namreč od prijatelja iz Amerike vso pot plačano od Ljubljane do 31. v Ameriki. Napravi se, vzame slovo od svojih dragih „za zmiraj" — veliko solza, tuge, objemanja itd. in se odpelje težkega srca ter s provijantom previden vsaj do morja. Denar je imel in tudi popotni list za Nemčijo in Rusijo. Ostali rodovinci gredo v duhu za njim in računijo, kje že bo, in ko pravijo: ..zdaj je že na ladiji" — odpro se vrata in — ne, to ni duh, to je on sam. Splošno strmenje. ..Kako pa je to, da si že nazaj iz Amerike?" — „1. čez mejo me niso pustili. Samo do Pasave sem prišel." pHra, no, prav je, saj je še bolje tako." —Vsi so zdaj veseli, da se je mladeneč tako naglo vrnil iz Amerike nazaj, najbolj zadovoljen pa je on. — Ali ni to druga povest o „Jurčku, ki je šel na tuje?
Razne reči.
—	Narodna čitalnica v S k o f j i Loki priredi dne 2. septembra 1883 v svojih prostorih veselico. Program: l.Iv. pl. Zaje: „U boj". 2. Jos. Fabian: ,.Prošnja". v 3. J. Hajdrich: ..Petelinčkova ženitev". 4. „Zenski jok", veseloigra. 5. „Gluli mora biti", burka. Vstopnina: za ude 20 kr., z rodbino 40 kr., za neude 40 kr., z rodbino 80 kr. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. V obilno udeleži-tev najuljudneje vabi	Odbor.
—	Za 2001etnico oslobodenja Dunaja ali Beča, kterega so Turki 1. 1683 oblegali, izdali so lavantinski knezoškof poseben pastirski list.
—	Dunajsko električno razstavo je obiskalo do 20. avgusta 7003 plačujočih oseb.
—	O pogrebu grofa Chambord a se čuje to-le: Jutro v nedeljo ob 1 uri bodo truplo blagoslovili in potem prenesli na postajo Klein-\Volkersdorf in po železnici peljali v Gorico. Spremljala ga bode le obitelj in nekaj plemicev. Tudi orleanski princi bodo spremili truplo v (iorico, tje pride vlak v ponedeljek med 7. in 8. uro zjutraj. Ob 9. uri bodo truplo prenesli v stolno cerkev. Od 9. do pol 5. ure ostane truplo v stolni cerkvi. Ob pol 5. uri bodo truplo prenesli v kapelico, kjer bode počivalo. — Jutro bodo ob 9. uri bilje v grajski kapeli Frohsdorf.
—	P res v. cesarica je bila te dni v veliki nevarnosti. Jezdila je v nedeljo na Zgornjem Štajerskem v Miirzstegu čez most, kjer je bila mostnica vdrta, kar pa nihče ni popred zapazil, kakor še le tedaj, ko je konj z eno nogo že v votlini tičal, ter se spotaknil in padel. Cesarici se ni zgodilo nič žalega. Drvarji, ki so blizo mosta delali, so ji raz sedla pomagali in konja oprostili. Trem teh drvarjev ,jo podarila cesarica po 110 gld., šestini drugim pa po 30 gld.
—	V Ktilnu vežbal so jo 24. t. m. peš-polk 65 v plavanji. Nekaj moštva, sami pla-vači, oglasilo so je prostovoljno, da preplavajo luko popolnoma«; oblečeni. Ko so tudi žo zadosti čolnov pripravili, kteri pojdejo za plavači, spuste se v vou6 stotnik, oficir, devet podčastnikov in mnogo moštva, takoj za njimi pa čolni, bogato oskrbljeni z vrvicami, drogovi in drugo enako pri plavanji potrebno robo. V luki mora pa Ren menda jako silen tok imeti, kajti kmalo so opešale moči jednemu podčastniku iu več možem tako, da so se jeli potapljati. Druge so rešili, podčastnik so štirimi možuii jo pa zginil v temno valovje globocega Rena in vtonil.
—	V indijskem morji ob otoku Javi napravil je silen potres mnogo škode. Razdejal je mesta Tjeringen, Telokbetong in Anjcr podsul mnogo ljudi, nezmerno premoženja. Število Evropejcev, ki so življenje zgubili, je veliko. Svetilniki (Leuchtthiirmo na otocih Sund-skih so vsled silnega potresa tako rapadli, da niti poznati ni, kje so stali, in je zarad tega vožnja v morsko ožino Sundsko jako nevarna.
Telegrami „Sloveiicu".
septembra. Cesar so spre-
grofa Bari-ja. Iz
Pariza so prišli
Dunaj,
jeli
vojvodje Ckartres, Nemours, Alencon. Aumale in princ Join Ville. — „Wiener Zeitung" razglaša ministerski ukaz, kar se tiče kupčije z žganimi, vpijanljivimi pijačami, ukazuje pravila morskim ladi-jam s potovalci in kako so ima zvrše-vati ribarenje ob bregovih.
Solnograd, L septembra. Bismarka in obitelj sta spremila Kalnokv in namestnik Thun, šli so peš iz hotela na kolodvor, kjer so se kratek čas mudili: v dvornem salonu potuje naprej, ko se je prijazno poslovil pri Kalnokv-u in namestniku, ob 10 pride v Gastein. Kalnokv se poda opoldne na Dunaj nazaj.
Carigrad, 1. septembra. Knez iz Ornogore je sprejel nove mejne črte med Turčijo in Cmogoro. Knez odpotuje zvečer.
London, 1. sept. ,.Standard" ima članek o priliki spomina na Sedanov dan, povdarja miroljubnost Bismarkovo, imenuje Francosko in Rusko kalilca miru, Nemško in Avstro-Ogrsko pa imenuje miroljubna, konservativna življa.
Umrli no:
28. avgusta. Jana/. Bajer, sodar in hišni posestnik, 40 let, Purgstalsko ulice, otrpnjenje črova.
20. avgusta. Ferdinand Šuštoršič, 22'/j leta, Cesta na Grad štev. 12, pljuč, tuberkuloza. — Filipa Smue, častnika žena, 28 let, Sv. Petra cesta št. 15, pljuč, tuberkuloza.
30. avgusta. Frančiška Luks, postrežčekova hči, 4 mesece, Sv. Petra cesta št. 4, griža.
30.	avgusta. France Škrl, klepar, 28 let, Opekarske ulico št. 12. tuberkuloza.
31.	avgusta. Jožefa Pust, hišnika hči, 4'/a leta, Hradeokijevo predmestje št. 19, sušica.
V bolnišnici:
25. avgusta. Jože Reieh, delavčev sin, 9 mesesev.
29. avgusta. Helena lvastnor, 72 let, starost.
£ksckutiviie dražbe.
3.	sept. 3. e. ožb. pos. Julij Valmagini, grajščina Rajtenburg, 32.875 gl. Ljubljana. — 1. e. džb. Fran-čiškka Zapotnik iz Podzid, 2290 gl. Ilrdo. — 1. e. džb. pos. Matija Hribar iz št. 0. Radovljica.
4.	sept. 2. e. džb. pos. Terezija Klančnik iz Koroške bele, 1000 gl. Kranjska gora.
DuiiajNka borza.
31. avgusta.
Papirna renta po 100 gld.	78	gl	35	kr
Srebcrna „ „ „ „ . .	79		—	
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	99		45	n
Papirna renta, davka prosta	93		35	„
Ogerska zlata renta G % .	119		35	
11 „ „ 4 %	87		55	1»
,, papirna renta 5%	80		15	
Kreditne akcije . . 100 gld.	293	m	10	n
Akcije anglo-avstr. banko 120 gld.	108		50	n
„ avstr.-ogcrske banke	830		—	
„ Liinderbanke	107		70	
„ avst.-oger. Llojda v Trstu	64G	n	—	
„ državne železnico .	319		75	
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	231		—	
Prior. oblig. Klizabetinc zap. železnice	107		35	'l
., „ Ferdinandove sev. „	104		75	
4% državno srečko iz 1. 1854 250 gl.	120		—	
4 "/„ „ „ ,. „ 1800 500 „	133	„	20	n
Državne srečko iz I. 1804 , „ 1804 Kreditne srečke Ljubljansko srečko . Rudolfove srečke 5»jo štajerske zemljišč London Srebro Ces. cekini Francoski napoleond. Nemške marke .
100 ., 50 „ 100 „ 20 „ 10 „
odvez, obligac
23 20 103 119
5 9 58
50 70
85
05 49 40
Dva majhna učenca
od 9—14 let stara, se vzameta na stanovanje in hrano; na željo starišev jih podučuje gospodar, ki je skušen učitelj tudi v predmetih za ljudsko šolo. Kaj več se zve v katoliški bukvami.	(3)

Naznanilo in priporočilo.
Visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu sploh s tem naznanujem, da sem po smrti iu oporoki svoje nepozabljive stave matere, gospe Frančiške Snjtevčeve, prevzel njeno
dobro znano, čez 50 let obstoječo svečarijo,
ktero bodem vodil pod dosedanjo firmo:
1'V. Šnpevee.
Zahvaljevaje so za vse ranjki v obilni meri skazano zaupanje, s< vljudno priporočam prečastiti duhovščini 111 slavnemu občinstvu, naj 1 volijo počastiti z mnogimi naročili, ter obetam in zagotavljam, da v pos
se ob enem me blago-poslovanji in nizki ceni ne bode nobenega spremena.
Pri dosedanji firmi ostanejo dosedanji zvedeni in vestni delavci, dosedanja točna postrežba, in dosedanje zanesljivo pošteno in nepokvarjeno blago, kakoršnega tirjajo cerkvene postave.
V Ljubljani, 10. avgusta 1883.	(5)
Z najodličnišim spoštovanjem
Josip Bernard, mlajši.
- izt.-> .~rrrr—n • irrmrmv £