Klop se po pustu sprašuje o (ne)smiselnosti pitja Primorski dnevnik PETEK, 11. MARCA 2011_ Št. 59 (20.074) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Smo tudi Slovenci »tujci« na Krasu? SandorTence Zahteva kraške in primorske civilne iniciative, da bi na Krasu v Sloveniji s t.i. evropsko zaščitno klavzulo preprečili tujim državljanom nakup nepremičnin, je legitimna, po našem prepričanju pa neumestna in zgrešena. To smo napisali po nedavni sežanski skupščini in to ponavljamo po včerajšnji ljubljanski novinarski konferenci civilnih iniciativ Kras in za Primorsko. Na njej je bilo celo slišati, da bi morali zaščitne ukrepe razširiti na vso Slovenijo, kar se nam zdi popolnoma nesprejemljivo. V tem primeru bi se morali zavzeti tudi za izstop Slovenije iz Evropske unije. Prepričani smo, da je treba Kras zaščititi ne z evropskimi klavzulami, temveč s konkretnimi prostorskimi in okoljskimi ukrepi. Konkreten predlog je Kraški park, za katerega žal ni posluha ne pri nas in ne v Sloveniji. Kras je edinstvena naravna in človeška tvorba, ki je ne bomo zaščitili s tem, da bomo tujcem (beri Italijanom) onemogočili nakup hiš in stanovanj. Ko se zahteva uveljavitev zaščitne klavzule se pozablja na recipročnost, ki bi jo Italija gotovo takoj uveljavila za Slovence iz Slovenije, predvsem pa se pozablja na Slovence z italijanskim potnim listom. Kar nekaj pripadnikov naše narodne skupnosti, ki nima slovenskega državljanstva, se je že preselilo na slovenski Kras, drugi pa to načrtujejo. So morda tudi oni tujci? Osebno sem v zvezi z nepremičninami naveličan stalnega tarnanja o »tržaških lovkah«, ki hočejo svojo negativno energijo prenesti še na Kras. V Trstu, kjer seveda ni vse rožnato, če se ne motim, živimo tudi Slovenci, ki si včasih uspešno, včasih ne, prizadevamo za ohranitev slovenskega življa. ITALIJA - Ob velikem zadovoljstvu Silvia Berlusconija Ministrski svet odobril osnutek reforme pravosodja Za levo sredino je načrt v popolnem nasprotju z ustavo LIBIJA - Nato napovedal okrepitev nadzora obalnih območij Za EU zgodba Gadafija končana, a ni enotna glede priznanja opozicije TRIPOLI/BRUSELJ - Sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gada-fiju, so včeraj nadaljevale silovite napade na mesta pod nadzorom upornikov in zavzele Zavijo ter se približale Ras La-nufu (na sliki uporniki v tem naftnem središču). Obrambni ministri Nata so včeraj napovedali okrepitev nadzora na obalnih območjih Libije, a za zdaj so izključili neposredne vojaške posege. EU je zaostrila sankcije proti Ga-dafijevemu režimu. EU je enotna, da je zgodba Gadafija končana in da zanjo njegov režim ne obstaja več, ni pa enotnosti glede priznanja libijske opozicije. Pariz in London pa sta medtem kot prva priznala narodni svet upornikov. Na 13. strani RIM - Ministrski svet je včeraj odobril zakonski predlog, ki po mnenju predsednika vlade Silvia Berlusconija uvaja »epohalne« spremembe v italijanskem sodnem in pravosodnem sistemu. Ukrep, ki je ustavne narave, med drugim predvideva ločitev funkcije sodnika od funkcije javnega tožilstva. Za njegovo odobritev je potrebno dvojno parlamentarno branje, zato se obeta zelo dolg parlamentarni postopek. Levosredinska opozicija je prepričana, da to ni reforma, temveč pro-tireforma, ki je v nasprotju z ustavnimi načeli. Na 6. strani Kras: civilni iniciativi ne popuščata Na 2. strani Konsenzna skupina s slovenskimi evroposlanci Na 3. strani Izbrali finaliste Podjetne Primorske Na 4. strani DUS: odprli novo sodno leto 2011 Na 7. strani Na črpalkah natočijo, a ne plačajo Na 15. strani Goriški Raštel kaže znake oživljanja Na 16. strani DOLINA - Včeraj predstavitev letošnje pobude Odprta meja praznuje tridesetletnico TRST - Volitve Antonione dejansko kandidat TRST - Roberto Antonione je dejansko že tržaški županski kandidat stranke Ljudstva svobode in morda tudi UDC-ja in Finijeve stranke FLI. Manjka sicer še uradno potrdilo, ki bo prišlo v naslednjih urah. Antonioneja je včeraj znova podprl Silvio Berlusconi, s katerim je govoril predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Menda so prepričali tudi senatorja Giulia Camberja in njegove »štiri mušketirje« v deželnem svetu. Med njimi je tudi kandidat »in pectore« Piero Tononi. Na 7. strani Skgz SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA ZAŠČITNI ZAKON ST. 38/2001 IN SEDANJA STVARNOST Sodelujejo univ. profesor Paolo Segatti, senator Miloš Budin in prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan danes, 11. marca 2011, ob 17.30 Velika dvorana Narodnega doma v Trstu (Ul. F. Pilzi 14) 2 Četrtek, 10. marca 2011 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Stališče civilnih inciativ Kras in za Primorsko »Zaščitna klavzula na nepremičninskem trgu pomembna za prihodnost Krasa« Poziv vsem slovenskim občinam, da podprejo to pobudo, ki naj bi veljala za vso Slovenijo LJUBLJANA - Civilni iniciativi Kras in za Primorsko župane in občinske svete vseh slovenskih občin pozivata, naj podprejo njihovo pobudo za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin v Sloveniji. Državne institucije pozivajo k pripravi zaščitnih ukrepov za celotno območje Slovenije, pri tem pa obljubljajo, da ne bodo odnehali. Civilni iniciativi Kras in za Primorsko sta konec januarja na slovensko vlado naslovili pobudo, naj pri Evropski komisiji še pred iztekom roka 1. maja sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin. Vlada je nato februarja ustanovila medresorsko delovno skupino, ki preučuje možnosti za uvedbo zaščitnih ukrepov. Iniciativi opozarjata na težave, ki so se po vstopu Slovenije v EU pokazale kot resne motnje na trgu nepremičnin in so posledica povečanega povpraševanja po nepremičninah, predvsem s strani tujih državljanov. Kot pojasnjujejo, gre predvsem za območje Primorske in Krasa, čeprav se težave pojavljajo tudi na drugih obmejnih območjih v Sloveniji. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras, na problem opozarjajo že od leta 2007. Ker se doslej ni zgodilo nič, so letos sprožili bolj organizirano kampanjo. »Gremo do konca, ne bomo odnehali, dokler se v tej državi nekaj ne zgodi,« je dejal. V iniciativah opozarjajo na ekonomski in demografski vidik problema. Cene nepremičnin na Krasu so po njihovih navedbah zaradi povpraševanja predvsem italijanskih kupcev precej narasle, zato si domačini ne morejo več privoščiti nakupa zemljišč. Obenem opozarjajo tudi na nevarnost sprememb etnične sestave obmejnega območja. Iniciativi sta se po pomoč zdaj obrnili tudi na župane in občinske svete. Predlagata jim, naj čim prej sprejmejo posebno deklaracijo občin za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin, ki sta jo pripravili iniciativi, ter jo posredujejo vladi in pristojnim ministrstvom. Cene Šerbinek iz Civilne iniciative za Štajersko je ob tem opozoril na podobne težave, ki se dogajajo na štajerskem območju. Kot je dejal, gre pri njih predvsem za kupovanje kmetijskih površin. V sodelovanju z Državnim svetom (zgornji dom slovenskega parlamenta) bodo 24. marca pripravili tudi delovni posvet o Sloveniji in uvedbi zaščitne klavzule, ki se ga bodo udeležili številni strokovnjaki, je pojasnil Miha Pogačar iz Civilne iniciative za Primorsko. Podporo njihovim prizadevanjem je izrekla tudi stranka NSi, je včeraj povedal predsednik strankinega podmladka Jernej Vrtovec. Vlada je v začetku marca sprejela vmesno poročilo delovne skupine, ki preučuje možnosti za uvedbo zaščitne klavzule za prodajo nepremičnin na Krasu. Podrobnosti bo predstavila, ko bo odločila o dokončnih ugotovitvah skupine, kar se bo zgodilo pred iztekom možnosti za sprožitev postopkov uvedbe zaščitnih ukrepov, je takrat povedal slovenski pravosodni minister Aleš Zalar. (STA) Na temo Evropska unija - zaščitna klavzula na Slovenskem?! so govorili (od leve) Miha Pogačar iz Civilne iniciative za Primorsko, Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras, Barbara Jejčič iz Civilne iniciative Kras in Vinko Šerbinek iz Civilne iniciative za Štajersko sta DEŽELNI SVET - Poseg Gabrovca pri predsedniku Tondu »Slovenske ustanove večkrat prisiljene, da se na Deželo obračajo v italijanščini« Nerešen problem dvojezičnih osebnih izkaznic s ponovljenimi serijskimi številkami TRST - »Desetletnica sprejetja zaščitnega zakona naj bo vzvod, da se vsi skupaj odločno zavzemamo za spoštovanje zakonskih določil. Na okroglih mizah, debatah in v stališčih, ki se že nekaj tednov vrstijo kot na tekočem traku, prisostvujemo prej slavospevom zakonu in njegovim protagonistom kot pa neki zdravi oceni njegovih šibkosti, ki so se jasno pokazale ali potrdile v že preveč dolgem "testnem" desetletnem obdobju,« je prepričan deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je te dni na deželno upravo naslovil dve interpelaciji, ki izpostavljata primere nespoštovanja zaščitnih določil. V svojem prvem dokumentu Ga-brovec posreduje protest društev, ustanov in posameznikov, ki so prisiljeni, da se na deželne urade obračajo le v italijanskem jeziku. »Naša dežela je statutarno večjezična, kar državljanom samoumevno priznava pravico, da prošnje, pisma in dokumente vlagajo tudi v priznanih manjšinskih jezikih, se pravi v slovenščini, furlanščini in tudi nemščini,« poudarja Gabrovec. Medtem, ko je furlanščina tudi pogovorni jezik na večjem delu deželnega teritorija, se dogaja, da Slovenci lahko v svojem maternem jeziku komunicirajo v glavnem le s pristojnimi slovenskimi funkcionarji na od-borništvu za kulturo in manjšinske jezike. »Vsak drugi urad praviloma odklanja ali v najboljšem primeru toplo odsvetuje vlaganje prošenj za prispevke v neitalijanskem jeziku, češ da bi to privedlo do bistvenih zamud ali celo do zavrnitve vloge,« nadaljuje deželni svetnik Gabrovec, ki predsednika Renza Tonda sprašuje, ali ne bi bilo smiselno in učinkovito, ko bi Dežela že takoj ustanovila vsaj splošno okence, ki bi po- Igor Gabrovec sredovalo in sprejemalo vloge in vsak dokument v priznanih manjšinskih jezikih. V drugi interpelaciji deželni svetnik predsednika Tonda opozarja na naši javnosti dobro znan problem dvojezičnih osebnih izkaznic s ponovljenimi serijskimi številkami, ki so povzročile že marsikatero nevšečnost. Slovenski predstavnik izpostavlja nevarnost, da bi težave zaradi neverjetnih napak v dvojezičnih dokumentih ljudi privedle do razmišljanja, da je bolje, če ne zahtevajo dvojezičnih izkaznic. Zato Gabrovec poziva Deželo, da od rimskih oblasti zahteva takojšnjo rešitev problema. SLOVENIJA - Če pride do krize Erjavec: Izhod predčasne volitve ali prenova vlade in zamenjava premierja LJUBLJANA - Če bo Zares povzročil politično krizo, bi bile predčasne volitve edini izhod, najboljše do konca tega leta, ali pa močna rekonstrukcija vlade, vključno z zamenjavo premiera Boruta Pahorja, je v izjavi za STA ocenil prvak DeSUS Karl Erjavec. "Vsi ugotavljamo, da zadeve ne tečejo. Če se bo to stanje nadaljevalo do rednih volitev, si Erjavec "ne predstavlja, kako bomo izšli iz te krize". Zato meni, da je rešitev močna rekonstrukcija vlade, pri čemer bi poskušali najti strokovnjake in zamenjali premiera Boruta Pahorja. Če pa to ni mogoče, potem "smo obsojeni na stopicanje na mestu, zato so naslednji korak predčasne volitve. Sicer nas lahko čaka scenarij Hrvaške". Čeprav je procedura za predčasne volitve izjemno zapletena, je po Erjavčevih ocenah to mogoče z dogovorom vseh strank. "DeSUS bo konstruktiven, ker Slovenija sedaj nazaduje in ne napreduje, ter zaostaja za ostalimi članicami EU, ki smo jih včasih močno prehitevali, nekatere pa dohitevali." Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je v sredo ob seji sveta stranke dejal, da ima vlada na koalicijskem vrhu zadnjo priložnost, da "uredi razmere in izpostavi prioritete, ki bodo odpravile sistemske krivice ljudi. Če tega ne bo storila, je edini izhod zamenjava premierja in postavitev strokovne vlade". Izrecno je sicer poudaril, da je to njegovo osebno stališče, ne mnenje stranke. Erjavec ocenjuje, da gre za manever glede na javnomnenj-sko podporo Zares in še, da Zares "zagotovo ni stranka, ki bi predstavljala male ljudi". "Vemo namreč, zakaj ji ratingi padajo. Močno je vpeta v razne lobije," je dejal. BEOGRAD - Obisk v srbski skupščini Komisija za Slovence v zamejstvu o statusu Srbov v Sloveniji BEOGRAD - Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu se je v okviru obiska v Beogradu včeraj srečala s člani odbora srbske skupščine za odnose s Srbi zunaj Srbije. Člani srbskega odbora in komisije za Slovence v zamejstvu so na pogovorih v skupščini razpravljali o možnostih, da bi Srbi v Sloveniji dobili status narodne manjšine, govorili pa so tudi o zakonskih določilih, s katerimi so zagotovljene pravice narodne manjšine Slovencev v Srbiji. Predsednik odbora za odnose s Srbi zunaj Srbije Branimir Dokič je slovensko delegacijo na čelu s predsednikom komisije Mirom Petkom seznanil tudi z delom odbora, ki ga sestavlja 25 poslancev, kar po Dokičevih besedah kaže na to, da srbska skupščina veliko pozornost posveča odnosom s srbsko diasporo, so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug sporočili iz skupščine. Miro Petek je srbske kolege seznanil s tem, da ima Slovenija okoli dva milijona prebivalcev, v tujini pa živi okoli pol milijona Slovencev, od teh 6000 v Srbiji. Petek je tudi poudaril, da z narodnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji dobro sodelujejo, in ob tem izrazil upanje, da se bo v prihodnje okrepilo tudi sodelovanje med komisijo za Slovence in odborom za Srbe zunaj Srbije. Marca lani se je v Beogradu mudil državni sekretar urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, ki se je srečal s predstavniki slovenskih društev v Srbiji, govorili pa so tudi o možnosti izvolitve slovenskih predstavnikov v nacionalni svet narodnih manjšin, ki ga predvideva zakon o človekovih pravicah in narodnih manjšinah. V Srbiji živi okoli 5000 srbskih državljanov, ki so Slovenci, med 5000 in 10.000 pa je tudi slovenskih državljanov, ki iz različnih razlogov - bodisi poslovnih bodisi kakšnih drugih - živijo v Srbiji. Pobuda za priznanje srbske manjšine v Sloveniji sicer ni edina tovrstna. Pred dnevi so predstavniki Zveze hrvaških društev v Sloveniji predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju izročili pobudo za urejanje formalnopravnega položaja hrvaške manjšine v Sloveniji. Gantar je sicer ob tem menil, da trenutno ni realistično pričakovati, da bi prišlo do povečanja števila ustavno varovanih narodnih skupnosti v Sloveniji. Kot je še pojasnil, Slovenija v manjšinskih vprašanjih nikoli ni zagovarjala čistega načela reciprocitete. (STA) Ustavno sodišče odločilo glede pokojninske reforme LJUBLJANA - Ustavno sodišče je včeraj odločilo glede zahteve državnega zbora za presojo posledic referendumske pobude o pokojninski reformi, vendar pa odločitev javno še ni znana. Razglasili jo bodo ustno, in sicer v ponedeljek, so sporočili s sodišča. Po mnenju državnega zbora, ki je zahtevo za ustavno presojo na ustavno sodišče posredoval 12. januarja, zaradi neuveljavitve novega pokojninskega zakona že prihaja do neustavnega stanja. V prihodnje pa bo v primeru njegove neuveljavitve še slabše, saj brez pokojninske reforme država ne bo zmogla izpolnjevati svojih obveznosti kot socialna država, meni. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je vložila pobudo za razpis referenduma sredi decembra lani, pa ocenjuje, da zgolj domneva o ogroženem izvajanju socialne funkcije države še ne pomeni, da obstajajo razlogi za omejitev referenduma. Jutri v oddaji Brez meje o numizmatiki in društvu Janez Vajkard Valvazor KOPER - V jutrišnji oddaji Brez meje bo govor o pomožni vedi zgodovine, ki preučuje zgodovino denarja. Gosta v studiu bosta Andrej Štekar in Mitja Petaros, predsednik in knjižničar Slovenskega zamejskega numizmatičnega društva Janeza Vajkarda Valvazorja, ki deluje na Tržaškem od leta 1996. Poleg delovanja omenjenega društva, vam bosta gosta obrazložila tudi osnovne pojme in pomen numizmatike, ki na svetu združuje na tisoče zbirateljev in preučevalcev kovancev, bankovcev in ostalih plačilnih sredstev in ki hkrati velikega pomena za razumevanje in spoznavanje zgodovine. Oddja bo na sporedu TV Koper jutri ob 18. uri. Sošolci za sošolce SEŽANA - Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana in Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana prirejata jutri ob praznovanju Dneva šole dobrodelno prodajno razstavo likovnih del učencev »Sošolci za sošolce« , ki bo v prostorih OŠ Srečka Kosovela Sežana. Zbrana sredstva bodo namenili za plačilo toplega obroka socialno ogroženim otrokom, ki hkrati nujno potrebujejo učno pomoč v podaljšanem bivanju. Razstava bo odprta jutri od 9. do 13. ure in od 14. do 18. marca. (O.K.) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 10. marca 2011 3 STRASBOURG - Konsenzna skupina s Koroške v evropskem parlamentu Slovenski evroposlanci spomnili na obveznosti Avstrije do manjšine Gostitelj srečanja avstrijski evroposlanec Strasser pa je pojasnil, da sta cilj dialog in rezultati STRASBOURG - V Evropskem parlamentu v Strasbourgu so se v sredo prvič sestali predstavniki koroške konsenzne skupine ter evropski poslanci iz Avstrije in Slovenije. Gostitelj srečanja, evropski poslanec iz Avstrije Ernst Strasser je pojasnil, da želi s to pobudo pokazati, da je "Avstriji v interesu, da se ta konflikt konča z dialogom in rezultati". Srečanja v Strasbourgu sta se v okviru konsen-zne skupine udeležila predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik ter predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) na avstrijskem Koroškem Marjan Sturm. Od evropskih poslancev iz Slovenije so bili prisotni Ivo Vajgl in Jelko Kacin iz vrst evropskih liberalcev, Romana Jordan Cizelj in Milan Zver iz Evropske ljudske stranke ter Tanja Fajon iz vrst evropskih socialdemokratov. Po uri in četrt predstavitve zgodovine koroških Slovencev je Vajgl prosil za besedo, da evropski poslanci iz Slovenije na srečanju "ne bi sedeli kot kulisa". Pozdravil je "pozitivno ci-vilnodružbeno pobudo", a dodal, da je nastala, ker niso bile mogoče rešitve na institucionalni ravni. "Institucionalna pot bi bila spoštovanje Avstrijske državne pogodbe in spoštovanje odločitev avstrijskega ustavnega sodišča. Ne eno ne drugo se ni zgodilo," je dejal in predlagal, da bi evropski poslanci, združeni ob robu te pobude, nadaljevali ta dialog v Ljubljani ali Celovcu. Kacin je organizatorje spomnil na storitve tolmačenja v Evropskem parlamentu in obžaloval, da niso bile izkoriščene, saj bi bilo tako sreča- le dvojezične table, temveč gre tudi za vprašanja, kot je na primer financiranje glasbenih šol in vrtcev". Ob tem je poudarila, da lahko le poenotene manjšinske organizacije zastopajo širše želje in skrbi Slovencev na avstrijskem Koroškem. Jordan Cizljeva pa je izpostavila, da sta se veliko omenjali besedi konsenz in kompromis, a da si sama zastavlja vprašanje, kaj v tej razpravi pomeni kompromis. "Med tem, kar je zapisano z avstrijsko zakonodajo, in med nekimi skrajnimi mnenji ni kompromisa," je poudarila. "Tisto, kar mora biti uresničeno v skladu z Avstrijsko državno pogodbo, mora biti uresničeno. Tu težko govorimo o iskanju kompromisa," je še dodala Jordan Cizljeva. nje bolj učinkovito. Besede udeležencev razprave je namreč sproti tolmačil predsednik ZSO Sturm. Kacin je sicer poudaril, da je bistveno doseči konsenz znotraj manjšine. "Vključenost - to je čarobna beseda. Privabiti vse predstavnike bi pomenilo razliko in res spremenilo ozračje," je dejal in dodal, da je brez tega to srečanje "le napol dvojezičen dogodek". Zver je poudaril, da verjame v dobre namene pobude. Kot bivši minister za šolstvo je izpostavil tudi pomen tega, da dvojezične slovenske šole dobro živijo na avstrijskem Koroškem, saj je to bistveno za konkurenčnost slovenskega jezika. "Želim vam, da projekt dobro peljete naprej, da se čim manj ozirate nazaj na trpko zgodovino in da pogledate, kaj lahko storite za otroke in vnuke, ki jih je na Koroškem veliko," je še poudaril Zver. Na posnetku desno slovenski evroposlanci Fajonova Cizljeva, Vajgl, Zver in Kacin (od leve), zgoraj pa člani konsenzne skupine na srečanju v evropskem parlamentu Fajonova je poudarila, da je reševanje položaja koroških Slovencev ključno, saj je seznam obveznosti avstrijske države do slovenske narodne skupnosti dolg, ter da je bistveno najti rešitve, ki bodo koristile slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem. Izpostavila je tudi, da "problem niso V Narodnem svetu koroških Slovencev pa so v sredo pojasnili, da v konsenzni skupini ne sodelujejo, ker je bila od začetka proti temu, kar zagotavlja Avstrijska državna pogodba. Ob tem so poudarili, da je "najpomembnejši konsenz znotraj narodne skupnosti". (STA) CELOVEC Od prihodnje nedelje mednarodni sejem Gast CELOVEC - Na celovškem sejmišču bodo prihodnjo nedeljo odprli že tradicionalni mednarodni strokovni sejem za gostinstvo in hotelirstvo GAST, ki bo poleg 420 razstavljalcev predstavil tudi številne spremen prireditve. S približno 19.000 strokovnimi obiskovalci Gast Celovec ni samo največji tovrstni strokovni sejem v južni Avstriji in regiji Alpe-Jadran, temveč je tudi v celi Avstriji prvi strokovni sejem v letu. Na sporedu bo od 20. do 23. marca. Direktor celovškega sejmišča inž. Erich Hallegger je v zvezi z letošnjem sejmom povedal, da v tej panogi opažajo izredno pozitiven vzpon. Številna vodilna podjetja iz živilske in pivovarske panoge bodo zopet v večjem številu prisotna na sejmu, kjer želijo navezati stik s svojimi strankami. Posebno omembo nedvomno zasluži vinski sejem Intervino, ki vabi v svet vin in užitkov. Strokovni obiskovalci in ljubitelji vin bodo lahko pri 120 sodelujočih pridelovalcih in trgovcih vin izbirajo med belimi, rdečimi, penečimi oz. bisernimi vini in vrhunskimi ter bio vini. Društvo some-ljejev avstr. Koroške Kärntner Sommelier-verein pa vsak dan prireja pokušnjo sortnih vin, usposabljanja o vinskih kartah ter pregled vinskih kart. Sejem Intervino bo odprt od nedelje do torka, vsak dan, od 10. do 19.30 ure, ter v sredo od 10. do 17. ure. Na sporedu bo poleg številnih drugih zanimivih spremnih prireditev tudi kuharsko tekmovanje Big Master Cooking Contest, na katerem bodo mladi kuharji (do 25 let)pripravili glavno jed v 30 minutah, zmagovalec pa bo za nagrado dobil 2.000 evrov. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure (v sredo do 17. ure). Dnevna karta za odrasle stane 18 evrov. Podrobnejše informacije so na spletu www.gast-klagenfurt.info. r www.famila.it Od 10. do 19. marca 2011 l Goveji kotleti brez kosti varcno pakiranje cena za kg 6,49 podceho KQrfU C •89,90 _ P0DCENO ' PMÚE *Pod ceno označuje prodajo izdelkoy po ceni, ki je nižja od nabavne, na podlagi O.P.R. z dne 6. aprila 2001 št. 218. Število navedenih kosov za vsak izdelek se nanaša na skupno količino v prodaji v45 posameznih Famila. V vsakem prodajnem mestu so označene tam razpoložljive količine. Nabavna količina je omejena na družinsko porabo. Cene in artikli veljajo do prodaje zalog. Tekoči detergent actilift DASH plastenka, 3 l SMARTPHONE NOKIA 5250 - zaslon led 2.8'' - zaslon na dotik - fotoaparat2 Mpx - radio FM - bluetooth - reža za pomnilniško kartico 3.99 ^tlosov Pri nas si v družinskem krogu. RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Petek, 11. marca 2011 GOSPODARSTVO PODJETNIŠTVO - V organizaciji UIP s partnerjema Adriatic Slovenico in ZKB Izbranih trinajst finalistov Podjetne Primorske 2010-11 Med njimi je tudi Openc Marko Filipčič s projektom energijsko prijaznega okolja KOPER - Znani so finalisti razpisa za najboljši poslovni načrt Podjetna Primorska 2010/11, ki so jih včeraj na novinarski konferenci v Kopru predstavili predsednik strokovne komisije natečaja Jaka Vadnjal, direktor Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske (UIP) Matjaž Primc in podpredsednik Zadružne kraške banke (ZKB) Adriano Kovacic. ZKB je namreč skupaj z zavarovalnico Adriatic Slo-venica partner Podjetne Primorske, Kova-cic pa je na tiskovni konferenci posebej izpostavil pozornost banke za spodbujanje podjetništva med mladimi. V finale tekmovanja za najboljši poslovni načrt Primorske je prišlo 13 finalistov, ki jih je izbrala posebna strokovna komisija. Na razpis je v roku prispelo 60 prijav, kar za 15 odstotkov presega številke iz lanskega leta in za 76 odstotkov iz predlanskega. Poslovne ideje se nanašajo na različna področja in prihajajo iz vrst študentov, mladih podjetnikov, akademikov in brezposelnih oseb, ki želijo stopiti v svet podjetništva. Prijavitelji prihajajo iz vse Primorske in ostalih krajev, med njimi so tudi Slovenci iz Italije. Največ prijav je prispelo z obalnega območja, sledijo Goriška, Notranjska, Ljubljana z okolico in tudi z Op-čin v Italiji. Vsako leto se prijavi tudi več študentov Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici, ki se odloča za podjetniško pot. Letos se je na razpis prijavilo tudi več brezposelnih oseb, kar je seveda odraz gospodarskega stanja v državi. Področja, ki jih pokrivajo poslovne ideje, so zelo raznolika, od izobraževanja, gojenja različnih kultur, alternativne medicine, avtomobilizma do ekologije, turizma in alternativnih virov energije. Največji delež imajo mobilne in spletne tehnologije. Strokovna komisija je letos izbrala 13 finalistov, ki so izpolnili kriterije ocenjevanja (originalnost, inovativnost, uporabnost in izvedljivost). Člani strokovne komisije so na podlagi točkovanja, diskusije in argumentacije v skladu z interdisciplinarnostjo članov med finaliste uvrstili naslednje poslovne ideje: Klemen Španinger - DiaGe-nomi - genska diagnostika; Marko Likon - POSSA-naravni super absorbent - čiščenje oljnih razlitij z vodnih in trdnih površin; Mitja Maružin - EasyTip -doziranje drag(ocen)ih reagentov; Blaž Maljevac -Augmentech - IKT tehnologija (visoko tehnološki računalniški vid); Alfred Zajic -Touring Turbine - Naprave za fluidno tehniko (ozračevanje odpadnih vod in ribnikov); Peter Maričic - Animal explorer -biometrični čitalec za proučevanje živali; Tomaž Bertok - Different - Očala za realno virtualno povezovanje; Tjaša Poklar - SEJMI - Križarjenja Aries pelje v Miami osem podjetij iz FJK TRST - Posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice Aries je organiziralo udeležbo osmih podjetij iz Furlanije-Julijske krajine na enem največjih sejemskih dogodkov na področju križarjenj -Seatrade Cruise Shipping Convention, ki bo od 14. do 17. marca v Miamiju na Floridi. S svojimi 983 razstavljalci, 5500 obiskovalci in 114 tisoč kvadratnimi metri razstavnih površin je sejem križarjenja v Mia-miju svetovni dogodek v svojem sektorju. Poleg institucionalne udeležbe podjetja Aries se bo na sejmu na skupnem standu predstavilo osem podjetij iz deželnega grozda križarjenj in ladijske industrije: Holiday in F.Gurian iz Trsta, Marmi Vrech iz Červinjana, Pragotecna in R.S. Industrial & Marine Safety iz Trsta, Seanet Custon Marine Solutions iz Tržiča ter TEC-Trieste Engineering Company in Zinelli&Per-izzi Arredamento iz Trsta. Z leve Adriano Kovacic, Matjaž Primc in Jaka Vadnjal na predstavitvi finalistov Inovativna praksa poučevanja jezikov - Izkustveno učenje otrok; Ray Simonetti -Daljinsko upravljan robot - deminiranje in uničevanje neeksplodiranih teles; Patrik Pucer - Movino - promocija vinske kulture; Lovro Muženič - DJ Talenti - glasbeni talenti; Petra Kirn - Naravno oglaševanje - eko oglasi; Marko Filipčič - Ambiental consulting - Projektiranje - človeku energijsko prijazno okolje. V nadaljevanju bodo finalisti v drugem delu natečaja Podjetna Primorska izdelali poslovni načrt v sodelovanju z mentorji in ob pomoči 44-urnega podjetniškega tečaja, v maju pa bodo poslovni načrt zagovarjali pred strokovno komisijo in se potegovali za tri glavne nagrade. Prvou-vrščenega čaka nagrada v višini 6000 evrov, ki jih podarjata Adratic Slovenica in Zadružna kraška banka ter brezplačna uporaba Gonzaga pisarne v prostorih UIP za obdobje 6 mesecev. Drugouvrščeni prejme prenosni računalnik in enoletno brezplačno uporabo podjetniške spletne aplikacije MiniMax, ki jih podarja podjetje Saop. Tretjeuvrščeni pa se bo razveselil GSM aparata, ki ga poklanja podjetje Mobitel, in računovodskih storitev podjetja Fipos. Posebni dve nagradi, vsaka po 1500 evrov, bosta podeljeni še za najboljši poslovni načrt za potencialno spin off podjetje in za področje integracije mobilnih in spletnih komunikacijskih tehnologij. Nagradi sta prispevali Banka Koper (za spin off) in Mobitel (za mobilne tehnologije). PRISTANIŠČA - Pritisk Unicredita Z vlado in Deželo za pospešek projekta TRST - Projekt Unicredit za logistično ploščad v Tržiču je te dni predmet novih stikov med bančno skupino, vlado in Deželo Furlanija-Julijska krajina. Kot se je izvedelo, je Unicre-dit, ki želi pristaniški terminal zgraditi skupaj z ladjarsko skupino Maersk, poslal rimski vladi in deželni upravi rezervirano pismo, v katerem terja jamstva za projekt, v katerega naj bi zasebni investitorji vložili skoraj 750 milijonov evrov. Od vlade zato pričakujejo, da bo v najkrajšem možnem času izdala zakonodajni odlok, ki bo projektu zagotovil potrebno zanesljivost in ki bo omogočil imenovanje izrednega komisarja za realizacijo del. Z zadevo se ukvarja tudi predsednik Dežele Renzo Tondo, ki je včeraj zagotovil, da ima Furlanija-Julijska krajina »že pripravljene karte«, medtem ko »v vladi ni nobenih razhajanj«. V zvezi s stiki med bančno skupino, vlado in Deželo je Tondo poudaril, da je pomembno priti do konference država-dežela in »odpraviti vse politične probleme«, ki ovirajo sklenitev pogajanj z Unicreditom. Tondo, ki je imel včeraj vrsto srečanj v Rimu, je še povedal, da bo prihodnji teden novo srečanje med predstavniki banke in vlade. »Govoril sem z veliko ministri in nisem opazil nobenih razhajanj med njimi,« je zagotovil predsednik Furlani-je-Julijske krajine. Kot je znano, je cilj Unicredito-vega projekta pritegniti na nov terminal v Tržiču do treh milijonov TEU kontejnerjev na leto. V dobrem letu od prve predstavitve je načrt doživel že veliko pospeškov in zaviranj, še posebno v zadnjih mesecih, ko se je znašel v konkurenci s projekti drugih logističnih središč na jugu države, v Liguriji in v Benetkah. Pojavila so se tudi ugibanja, da naj bi projekt iz Tržiča preselili v Koper, vendar ima v resnici Unicredit v Kopru drugačne načrte - sodelovanje pri gradnji tretjega pomola in drugega tira na progi Koper-Divača. TRANSPORT Riccardi za nov zaris evropskih transportnih mrež TRST - Deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi je včeraj sodeloval na posvetu o baltsko-jadranskem koridorju v Bologni, kjer je poudaril, da je »treba ponovno zarisati evropsko transportno mrežo in pri tem vključiti vanjo tudi podaljšanje koridorja, ki z Baltika pelje do Dunaja, vse do Jadrana«. Ob tem pa bi morala Italija po odbornikovih besedah podpirati tudi deseti prometni koridor, ki bi prek Avstrije in Slovenije omogočil priključitev Balkana v evropsko transportno omrežje. »Z jadransko, baltsko in balkansko dimenzijo bi se ustvaril eden najpomembnejših motorjev transporta na evropski ravni, ki bi se projiciral tudi proti Ukrajini in Rusiji,« je poudaril Riccardi. Zato je po njegovem mnenju treba vzpostaviti »model integriranega železniškega sistema med Emilijo-Romagno, Venetom, Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in Avstrijo«, za kar že obstajajo projekt Adria A za železniško povezavo Trsta, Kopra, Gorice in Nove Gorice, načrt Micotra za povezavo med Vidmom in Celovcem in študija Sonora za baltsko-jadranski koridor. BANKE Banca Generali lanski dobiček povečala za 10% MILAN - Banca Generali iz istoimenske zavarovalne skupine je lani ustvarila 82,2 milijona evrov konsolidiranega dobička, kar je za 10 odstotkov več kot v letu 2009. Uprava bo delničarjem na skupščini predlagala odobritev dividende v znesku 0,55 evra za delnico, kar je za 22 odstotkov več od 0,45 evra v letu 2009. Banka je leto začela s pozitivnim trendom poslovanja, saj je v prvih dveh mesecih letos zbrala za 251 milijonov evrov neposrednih vlog, drugih 342 milijonov pa prek produktov upravljanega varčevanja. Rezultati so še toliko boljši, če upoštevamo, da so bili doseženi v lanskem za finančne trge zelo težavnem letu. Gibanje rasti, kakovost mrež in odličnost palete produktov omogočajo optimistična pričakovanja za leto 2011, in to kljub temu, da finančni trgi še naprej kažejo znake negotovosti in nestabilnosti, so zapisali v družbi. EVRO 1,3S17 $ -G,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1 G. marca 2G11 valute evro (povprečni tečaj) 1 G.3. 9.3. ameriški dolar japonski jen 1,3817 114,78 1,3928 115,14 ruski rubel 9,0845 39,4100 62,4290 39,4750 62,6830 danska krona 7,4581 0,85655 7,4580 0,85900 švedska krona 8,8115 7,7820 8,8055 7,7510 češka krona 24,362 1,2920 24,290 1,2949 estonska krona 15,6466 272,98 15,6466 272,88 poljski zlot 3,9915 3,9801 1,3481 avstralski dolar 1,3782 1,9558 1,3759 romunski lev 4,1920 3,4528 4,1902 3,4528 latvijski lats 0,7065 2,2919 0,7060 2,3039 islandska krona 290,00 290,00 2,2069 hrvaška kuna 7,3925 7,3939 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 10. marca 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25800 0,30950 0,46150 0,13833 0,17833 0,25333 0,905 1,180 1,493 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.919,95 € -428,77 TRGOVINA Upravni sodniki spet razsodili proti deželnemu zakonu TRST - Deželno upravno sodišče (TAR) Furlanije-Julijske krajine je zavrnilo deželni normativ, ki predvideva omejevanje odpiranja novih trgovskih dejavnosti na ozemlju. Z razsodbo, ki bo deponirana v naslednjih dneh, je sodišče sprejelo priziv družbe Orma Srl, ki ji je bila zavrnjena vloga za odprtje srednje velikega trgovskega obrata v Maniagu v por-denonski pokrajini. »Potrdili smo načelo konkurence, ki jo deželni zakon o trgovini na nek način omejuje,« je na včerajšnjem odprtju sodnega leta povedal predsednik upravnega sodišča Saverio Corasaniti. Dodal je, da se TAR ravna po evropski zakonodaji, ki jo je v svojo sprejela tudi Italija, zato se ji bo morala prilagoditi tudi Dežela. Deželni zakon za trgovino št. 29/2005 je sicer že nekaj časa v razpravi zaradi polemik okrog odprtja trgovin ob nedeljah, o čemer bodo po odločitvi upravnega sodišča morali odločati ustavni sodniki. Zdaj je na vrsti še določilo zakona o omejevanju odpiranja novih trgovin, kar bo gotovo pospešilo revizijo deželnega zakona o trgovini. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1 G. marca 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,88 INITEDIII IDr»DA 3 -0,54 KRKA 1 UKA KOPER 60,90 14 70 -2,37 +0,96 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 170,95 -2,00 +4,24 TELEKOM SLOVENIJE 245,00 84,50 -0,77 -0,59 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 - acdnndnh/i i HIBI I AM A i^nn DELO PRODAJA ETOL 23,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 90,00 15,98 -- ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,00 10,24 +1,29 KOMPAS MTS NIKA 5,40 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 13,00 7,55 24,29 -0,66 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 329,50 68,79 185 00 +2,97 +0,42 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 100,00 17,44 +0,01 -0,34 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1 G. marca 2G11 -1,58 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,14 101,8 1628 -1,38 -1,93 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,39 -0,61 -0,58 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,94 2,97 -0,53 -0,93 EDISON ENEL ENI 0,885 4,176 1759 -2,43 -1,46 FIAT FINMECCANICA 6,34 -1,01 -3,06 -1 83 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,095 15,82 -2,41 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,36 1193 -1,50 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,4 -0,33 +0,13 -1 66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,628 7,5 -1,57 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,35 6,065 1467 +0,51 -2,57 -3 10 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,25 -1,39 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,91 9,125 1 129 -0,86 -3,74 -1 31 TENARIS TERNA 16,22 -3,22 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,36 0,08 -0,36 +0,37 -1 87 UNICREDIT 7,095 1,79 -1,70 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 102,63 $ ^7 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1G. marca 2G11 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 828,83 +1,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.270,34 +0,54 FIRS, Banjaluka raiay 1 ^ riv\nrnrl 1.043,29 1.887,70 775 11 +0,58 +0,30 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd rify Sarai«=»\/n 319,36 +0,02 -0,04 +1 09 bifx, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.792,81 2.693,48 +0,26 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.984,61 2.284,29 -1,87 -1,65 S&P 500, New York 1.295,11 -1,89 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.339,58 7.063,09 5.845,29 -0,11 -0,96 -1,55 CAC 40, Pariz 3.963,99 -0,75 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.801,50 1.212,2 2.948,43 -0,91 -0,66 -0,70 Nikkei, Tokio 10.434,38 +0,00 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.075,44 2.958,16 -0,56 -1,47 Sensex, Mubaj 18.327,98 -0,77 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 11. marca 2011 5 ŽARIŠČE Pusti post Mirjam Bratina_ Že modri pridigar je v Svetem pismu zapisal, da ima vse svoj čas: ... je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja... Tako se zdi, da doživljamo tudi dneve, ko se pustno rajanje in čas smeha in šaljivosti prelije v postni čas. PUST in POST- dve besedi, ki sta si zvočno zelo blizu, a imata različen vsebinski pomen. Na pustni dan maska, na pepelnični dan pepel. Zdi se, kakor da ta dva dneva ne sodita skupaj, da sta si preveč različna, tako po vsebini kot po zunanjih izrazih. Vendar sta del človekovega življenja in doživljanja sveta. Tako nas pustni dan povede iz sebe, ko se vživimo v življenje druge osebe, post pa nas povede nazaj k sebi, k iskanju lastnega bistva. Zunanje veselje, ki prevladuje v pustnem času, se umakne resnejšim tonom postnega. Vendar to ne pomeni, da v postu pozabimo na veselje. Ravno nasprotno. Če se poglobimo v pristno krščansko izročilo, bomo pritrdili besedam sv. Janeza Kli-maka: »Bog ne zahteva in niti ne želi, da bi se človek žalostil; raje vidi, da se veseli in se smeji v svoji duši, zaradi svoje neizmerne ljubezni do njega.« Postni čas je čas za razmislek o sebi, o smeri, ki jo je ubralo naše življenje, o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. Žal pa je v današnji postmoderni družbi, zaznamovani z iskanjem materialnega blagostanja in užitka, izgubil svojo duhovno vrednost in se uveljavil bolj kot terapevtski ukrep za zdravljenje in očiščevanje telesa. Nasploh je beseda post največkrat razumljena kot odpoved hrani, ki ima zdravilne učinke za naše telo in pripomore k vitkejši postavi. Resnični pomen posta je za kristjana v spreobrnjenju srca, v tem, da obrnemo svoje življenje v pravo smer, v smer, ki vodi k Bogu. Gre za povabilo, da odidemo v »puščavo«, ki predstavlja kraj preizkušnje, kjer se razgali vsa naša nemoč in notranja praznina. Tako kot so se Izraelci iz egiptovske suž-nosti odpravili v obljubljeno deželo skozi puščavo in se jim je kmalu stožilo po polnih egiptovskih loncih. Ko sem lani romala v Egipt čez Rdeče morje v puščavo, sem se vživela v takratno trpljenje Izraelcev, ki so okusili vse preizkušnje in razumela njiho- vo tarnanje in nezadovoljstvo. Puščavo so doživljali kot brezsmiseln kraj. To se zgodi z vsakim, ki zapusti udobje, deželo sužnosti in se odpravi na pot iskanja drugačne smiselnosti. Prizadevanje za dobro se mu skuša prikazati kot brezsmiselno. Vendar se moramo pri prizadevanju za dobro vedno zavedati, da je to, čemur se odpovedujemo (hrana, alkohol, lenoba), manjše in manj vredno kot tisto, po čemer hrepenimo (bližanje Bogu). Čas, ki ga živimo, je čas velikih sprememb, je čas vsesplošne krize: finančne, gospodarske, moralne. Hkrati pa nam prav to omogoča, da iskreno pogledamo krizi v oči in se vprašamo, na kakšnem temelju gradimo svoje življenje. Ko se nam zamaje naša dozdevna varnost, ko izgubimo službo, zbolimo, se zavemo svoje krhkosti in začutimo potrebo po božji in človeški bližini. In tu je na preizkušnji naša so-čutnost in odprtost za bližnjega. Tonino Lasconi je v svojih razmišljanjih zapisal, da je prvi korak, da postanemo bližnji, ta, da živimo z odprtimi očmi za druge. Približati se drugemu, pomeni prebiti obroč zaverovanosti vase in odpreti vrata svojega jaza drugemu, pomeni dati drugemu čutiti, da lahko računa na našo pomoč, da smo ob njem navzoči s svojo rahločutnostjo, spoštovanjem in z obzirnostjo, da pokažemo na dobro, ki je v njem. Zato ima post smisel le, če naša ljubezen do bližnjega postane dejavna, če smo odprti za darovanje. Darovanje za drugega je zakon življenja. Če se nismo sposobni darovati za druge, ostajamo osamljeni. Zato ni naključje, da v naši družbi živi toliko osamljenih ljudi. Postna odpoved naj se tako osmisli v dobrodelnosti, čemur smo se odpovedali, darujemo tistim, ki imajo manj in tako postanemo solidarni z vsemi, ki so v stiski. Post naj ne postane pusti, prazni, resnobni čas, kakor je zapisano v Svetem pismu: ... kadar se postite, ne bodite kakor čemerni hinavci, ki si kazijo obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo.... , ampak naj postane čas, ko se iz površine spustimo v globino, ko začutimo pristno veselje ob dejstvu, da nam Bog ne postavlja nikakršnih pogojev za svojo ljubezen, temveč nas ljubi in sprejema takšne, kakršni smo. ODPRTA TRIBUNA - Pomladanske upravne volitve Nujni strnjenost levosredinskega zavezništva in enotnost na levici Včasih je potrebno, da politične cilje soočimo s konkretno stvarnostjo. Pomladi bomo volili pokrajinska sveta v Trstu in Gorici in še občinska sveta v Trstu in Miljah. Gre za pomembno preizkušnjo, ki je življenjskega pomena za naše ljudi, za vsakega izmed nas. Dovolj je, če pomislimo na propadli urbanistični načrt tržaške občine in na to, kako je bilo, ko je pokrajinsko upravo vodil skrajni desničar Scoccimarro. Desnica je sedaj razklana in jo razjedajo polemike o izbiri županskega kandidata, kar pa ne pomeni, da ne bo - kot vedno doslej -našla skupni imenovalec v svojih interesih in v zadnjem spopadu obnovila nekdanjo enotnost. Ne glede na to pa je levi sredini za zmago potrebno doseči čim več glasov med vo-lilci. Nikakor ne smemo pozabiti, da je na zadnjih volitvah Dipiazza premagal levosredin-skega kandidata Rosata z razliko par tisoč glasov, prav tako je za par tisoč glasov Bassa Po-ropat osvojila pokrajino. To pomeni, da si raz-prševanja glasov ne smemo privoščiti. Za razliko z razmerami v nekaterih drugih italijanskih mestih je leva sredina v Trstu pokazala veliko mero resnosti in odgovornosti. Pravočasno je opravila primarne volitve, ki so potrdile kandidaturo demokrata Roberta Cosolinija za župana. Primarne volitve so tudi pokazale, da je razmerje sil med demokrati in levico približno 60-40. Zdaj je čas strjevanja vrst in oblikovanja pametnega in uresničljivega delovnega programa. Cosoliniju gre priznanje, da se je tega dela lotil z vso vnemo in konkretno, kot je v njegovem značaju. Nepotrebnih polemik v levosredinskem zavezništvu tudi ni in če so bile, niso tako odmevne, da bi zaslužile večjo pozornost. V bitki za zmago je vsekakor pomembno, da ne bo izgubljen niti en sam glas. Zato sem zaskrbljen zaradi nastopa liste, ki jo navdihuje komik Beppe Grillo, saj že vnaprej napoveduje, da ne namerava vstopati v nobeno zavezništvo. To namreč pomeni, da bodo tej listi oddani protestni gla- sovi dejansko škodovali prav Cosolinijevi navezi. Morda ni odveč poziv snovalcem te liste, naj Cosolinija podprejo vsaj v balotaži, če bi do tega prišlo. Pomembno je tudi, kaj se dogaja na skrajni levici. Zeleni že napovedujejo, da bodo nastopili z nekakšnimi občanskimi listami, najbrž tudi v upanju, da jim bo uspelo pobrati nekaj glasov na pogorišču nekdanje Il-lyjeve liste. Ostajata dve levičarski sili - Zveza levice (SKP in SIK) ter SEL/LES, ki se sklicuje na apulijskega deželnega predsednika Vendolo. Poleg njiju so še tržaški socialisti, ki zagovarjajo enotnost levih sil in končno še Italija vrednot, ki jo vodi Antonio Di Pietro. Pametno in smotrno bi bilo, če bi se vse te sile povezale v skupnih listah tako za pokrajino, občini Trst in Milje ter tržaške rajonske svete. Še posebej v teh je namreč vstopni prag zelo visok, na Krasu skoraj 10%, kar pomeni, da razpršitev glasov koristi samo desnici. Skupne liste levice bi najbrž omogočile osvojitev večjega števila svetovalcev in dale več moči levim silam v okviru zavezništva z reformisti demokratske stranke. O razmerju sil med posameznimi komponentami morebitnih skupnih list in izvoljenih svetovalcih pa bi itak odločali volilci sami s preferenčnimi glasovi. Le za pokrajinski svet bi morali kandidate porazdeliti med okrožji tako, da bi imeli vsi podobne možnosti izvolitve. Za rajonske svete tržaške občine, ki bodo tokrat številčno rahlo manjši kot doslej, pa bi bilo potrebno oblikovati skupne liste vseh strank, ki delujejo levo od demokratske stranke, od Italije vrednot do komunistov. Če so se v Demokratski stranki združili spreobrnjeni bivši komunisti in demo-kristjani, zakaj bi si enotnosti ne privoščili na skrajni levici? Terjajo jo tudi družbena in ljudska gibanja, kot ženske, ki so nastopile s pomenljivim geslom - »Kdaj, če ne zdaj?« Res je, prav imajo. Stojan Spetič KULINARIČNI KOTIČEK Govedina a la Stroganov Ena najbolj pogostih jedi v tako imenovani mednarodni kuhinji je govedina a la Stroganov. Mnogi menijo, da gre za rusko ljudsko jed, kar pa sploh ni res. Jed je sicer ruska in izhaja iz konca 19. stoletja, lahko pa so si jo privoščili seveda le pripadniki visoke meščanske družbe in plemstva. Baje se je Pavel Alek-sandrovič Stroganov, morda general, udeležil kuharskega tekmovanja v St. Peterburgu in s svojo pljučno pečenko tudi zmagal. Drugje sem bral, da si je ta način priprave pljučne pečenke omislil neki drugi Stroganov, Aleksander Grigorijevič, ki pa je bil menda pripadnik plemiške družine iz Odese. Kakorkoli že, jed je zelo okusna in so si so jo prilastili kuharji od vse povsod. Po oktobrski revoluciji, ko so se ruski plemiči razgu-bili po vsem svetu in se preživljali na najrazličnejše načine, so razširili tudi ta recept, ki pa se je v raznih državah, od Kitajske do Brazilije in Japonske, prilagodil krajevnim okusom. Tako ga na primer na Japonskem pripravljajo s ketchupom namesto s kislo smetano. Recept, ki ga objavljam, je najbrž bolj podoben originalnemu ruskemu, čeprav so vse različice govedine a la Stroganov zelo okusne. Še to, marsikje namesto govedine uporabljajo piščančji file. Potrebujemo: 500-600 g pljučne pečenke, 2 čebuli, prgišče suhih gob, olje ali maslo, 2 žlici moke, 2-3 kisle kumare, žlico gorčice, bolje, če je dijonska, kozarec kisle smetane, sol, poper. Po želji še malo ostre mlete paprike ali 1 oster rdeč feferon. Meso narežemo na rezine, gobe namočimo, lahko pa jih nadomestimo tudi s svežimi. Meso pomokamo in na hitro opečemo na maščobi s sesekljano čebulo. Gobe tudi sesekljamo in jih posebej prepražimo na olju, ali na maslu, odvisno pač od vašega okusa in jih dodamo k mesu, kjer naj se pražijo še 10 minut. Dodamo še na tenke rezine narezane kisle kumare in du-šimo nekaj minut, nakar dodamo še žlico gorčice in feferon. Če je jed presuha, prilijemo nekaj žlic juhe, tudi iz kocke. Rahlo po-vremo. Ko je meso mehko, prilijemo kislo smetano, premešamo, a pazimo, da smetane ne zavre. Ponudimo po navadi s kuhanim rižem, najbolje tako, da riž oblikujemo v modelu v obliki prstana, na sredo pa zlijemo meso in omako. Ker jed pripravljajo vsepovsod, so tudi sestavine najrazličnejše: tako nekdo dodaja worchesterko omako, drugi kisle kapre, tretji še, kot smo rekli, ketchup. Tudi sojino omako sem nekje zasledil. V vseh oblikah pa je jed res slastna. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Poenostavitev birokracije • VI« in se kaj Kot dolgoleten šolnik se pripravljam na upokojitev. Upam, da bom pri tem uspel, saj sem videl veliko pomladi in mi poleg tega razmere v šolstvu, po uvedbi treh zaporednih in vsebinsko ne vedno povezanih reform, ne ustrezajo. Kadar se oziram na začetke svoje kariere, pa opažam, da sem bil v primerjavi s svojimi mlajšimi kolegi privilegiran: začel sem kot suplent, vendar sem kljub temu statusu imel gotov kruh. Že nekaj let pa ni več tako in zato tem kolegom, ki so v marsičem bolje pripravljeni na poučevanje, kot sem bil svoj čas sam, izražam solidarnost. Upam, da se bodo razmere na šolskem področju kljub sedanjemu težkemu trenutku izboljšale, saj je nadaljnji razvoj naše družbe odvisen prav od vlaganja v znanje. Postopka za upokojitev sem se lotil v prvi polovici decembra lani in od tedaj sem pripravil 13 ali 14 pisnih vlog. Da sem se prikopal do zadevnih obrazcev, sem se moral kar potruditi. Vsekakor pa bi rad podčrtal dejstvo, da mi je bilo treba v omenjenih vlogah marsikateri podatek ponavljati. Poleg tega sem se moral vpisati še na spletno stran www.istruzione.it in si tam priskrbeti nov naslov za elektronsko pošto, kot da oba naslova za to pošto, ki ju že leta uporabljam, ne bi bila dovolj. Po vpisu sem moral na spletu, se pravi »on-line«, ponovno napisati vlogo za upokojitev, v kateri je bilo treba skoraj do potankosti ponoviti to, kar sem izjavil v že omenjenih 13/14 dokumentih. Ni mi jasno, zakaj sem moral to storiti, to je na spletu ponavljati, kar je bilo več kot dovolj dokumentirano v papirnati obliki. V tajništvu šole, na kateri sem zaposlen, so mi med vso to proceduro pojasnili, da morajo podobno ravnati tudi sami: večkrat je treba sestaviti ali napisati dokument na papir in potem njegovo vsebino prestaviti še na splet. Seveda se na tak način izgublja ogromno časa in tudi živcev, ker ni npr. vedno nujno, da ti kljub raznoraznim »pass-wordom« uspe priti v vsebinsko jedro spletnega naslova. Zato menim, da se lah- ko upravičeno vprašam, zakaj so potrebni vsi ti dvojniki. Kljub vsemu svojemu prizadevanju ne morem razumeti, kje je pri vsem tem neka zdrava pamet, in predvsem kje je tako opevana birokratska poenostavitev, o kateri govorijo nekateri sedanji ministri kakor tudi nekateri njihovi predhodniki. Če živimo in delamo v mejah države, kjer velja sloviti rek »Carta canta«, potem pustimo na miru splet in računalnike uporabljajmo kot pisalne stroje ter sredstva za shranjevanje arhivskega gradiva. Če pa hočemo stopiti v korak s časom in obenem delovati okolju prijazno, potem naj merodajni malce pozabijo na zgoraj omenjeni rek in naj odpravijo del papirnate dokumentacije. Poskrbijo naj tudi, da bo uporaba raznih spletnih naslovov manj komplicirana. Menim, da s povedanim ne zahtevam preveč in da sem svoje pomisleke/predloge izrazil dovolj linearno. Moram pa se spet vrniti k sestavi vloge za upokojitev na spletnem naslovu www.istruzione.it, ki je, tega ne gre prezreti, uradna stran, s katero se na spletu predstavlja Ministrstvo za šolstvo Republike Italije. Pri izpolnjevanju spletnega obrazca sem namreč spoznal, da imam ogromne vrzeli v poznavanju zemljepisa, predmeta, ki sem ga poučeval več kot 30 let. Ko sem namreč tipkal svoj naslov (stanujem v Devinu), sem moral z nakazanega seznama izbrati pokrajino. Te so bile razvrščene v abecednem redu od Bocna do Trapanija tako, kot jih tudi sam poznam, in vtipkal sem Trst oz. Trieste, ker je bila vsa spletna stran seveda napisana v italijanščini. Ko sem moral potem vedno z nakazanega seznama izbrati občino stalnega bivališča, se je v odgovarjajočem meniju za Pokrajino Trst prikazalo reci in piši kar 43 občin! Doslej sem bil prepričan, da je na Tržaškem samo 6 občin in da stanujem v Občini Devin-Nabrežina, a te v omenjenem seznamu ni bilo! Našel pa sem občine (navajam njihova imena samo v italijanščini, kot so bile pač napisane na seznamu in kot jih, sodeč po nekaterih novicah in pismih bralcev v Primorskem dnevniku, še vedno radi nazivajo v dobršnem delu Primorske): Aurisina, Duino, Malchina, San Pelagio, Slivia, Sgonico, San Dorligo della Valle, Mug-gia, seveda Trieste in še Alber di Sesana, Bucuie, Divaccia Grotte del Timavo, Postumia Grotte, Sesana, Villa Slavina ter Villabassa, da omenim nekatere. Ker sem od svoje none in od nekaterih prastricev, ki so živeli za Franca Jožefa in so nato po letu 1918 menda videli tudi uveljavitev teh poimenovanj, slišal, da je bil Devin pod Avstro-Ogrsko v mejah Poknežene grofije Goriške in Gra-diščanske, sem šel iskat svojo občino v Pokrajino Gorico. Nisem je našel, vendar se je v odgovarjajočem meniju za Goriško prikazalo kakih 140 občin, o večini katerih sem res malo vedel! Tako sem npr. spoznal občine Bergogna, Biglia, Camigna, Cucco di Gracova, Pliscovizza della Madonna, Sambasso, Salona d'Isonzo, Samaria, Slappe-Zorzi in še katero. Kar srh me je spreleta-val ob vsem tem, saj sem pomislil, da sem desetletja svoje učence napak poučeval. Najbolje bo, da izrabim gostoljubje Primorskega dnevnika in da se jim tudi s tem pismom javno opravičim. Aleš Brecelj Predlog V namen spodbujanja govornih kom-petenc ter pripovedovanja v neformalnih iz-venšolskih ekomunikacijskih situacijah v slovenskem jeziku pri nižješolski ter višješolski mladini, predlagam, da se znotraj naših društev na Tržaškem ter na Goriškem organizirajo enourne tedenske module, ki naj bi nudili mladostnikom možnost aktivne participacije v ustni obliki. Glede modulov naj bi ena oseba koordinirala posege mladostnikov, predvsem upoštevajoč dejstvo, da mora biti absolutno prioritarni namen sledeči: naj izstopajo posamezni mladostniki s svojimi govornimi posegi, koordinator posegov mora ostati bistveno v ozadju. Elena Cerkvenič 6 Petek, 11. marca 2011 ITALIJA / REFORMA PRAVOSODJA - Na predlog ministra Angelina Alfana Vlada odobrila predlog ustavne pravosodne reforme Berlusconi: Če bi jo sprejeli pred 20 leti, bi sodna oblast ne preplavila zakonodajne in izvršne, kot se je zgodilo RIM - Na pobudo ministra Angelina Alfana je vlada včeraj soglasno odobrila predlog ustavnega zakona za reformo pravosodnega sistema. Kot je na vladni seji dejal premier Silvio Berlusconi, gre za reformo, za katero si sam prizadeva vse od leta 1994, ko je stopil v politično areno. »Če bi bila ta reforma odobrena pred 20 leti, bi sodna oblast ne preplavila zakonodajne in izvršne, kar je leta 1993 privedlo do izničenja celotnega vodilnega političnega razreda, pa tudi ne bi bili priče sedanjim poskusom strmoglavljenja vlade po sodni poti,« je pojasnil. Berlusconi in Alfano sta potem na tiskovni konferenci predstavila glavne značilnosti reforme. Kot je dejal pravosodni minister, je srž predlaganih sprememb vzpostavitev enakopravnega odnosa med javnim tožilcem in obtožencem pred sodnikom. V tej luči vlada predlaga ločitev služb sodnikov in javnih tožilcev ter ustrezno razdelitev Višjega sodnega sveta na dva enakopravna organa, katerima naj bi predsedoval predsednik republike. Ob tem naj bi ločeno ustanovili Visoko disciplinsko sodišče, ki bi ga sestavljali predstavniki sodnikov in javnih tožilcev ter izvoljeni predstavniki parlamenta v razmerju pol-pol. Sodniki in javni tožilci naj bi bili po novem tudi civilno odgovorni za kršenje pravic državljanov, tako kot že velja za druge javne funkcionarje. Javni tožilci naj bi bili še vedno dolžni izvajati kazenski pregon, vendar v skladu s prednostnimi kriteriji, ki bi jih določal zakon. Javni tožilci pa naj ne bi imeli več možnosti pritožiti se na prvostopenjske oprostilne razsodbe. Reforma bi v večji ali manjši meri spremenila trinajst členov sedanje ustave. Kot vse ustavne spremembe, bi moral tudi te parlament odobriti v dvojnem branju in jih potem potrditi še referendum, razen če ne bi bile v drugem branju odobrene z dvotretjinsko večino. Vlada povrh pripravlja enajst izvršilnih zakonov, kar pomeni, da se obeta dolg in zapleten postopek za izpeljavo napovedane reforme. Berlusconi je na včerajšnji predstavitvi poudaril, da gre za »zaokrožen, organski in prepričljiv reformni načrt«, ki ga vlada ponuja opoziciji v konstruktivno soočenje. Alfano pa je izpostavil, da reforma nima nič opraviti s procesi v teku, še najmanj pa s procesi v teku proti Berlusconiju. »Da ne bi bilo nesporazumov, smo to tudi jasno zapisali v zaključnih normah predloga ustavnega zakona,« je dejal. Premier Silvio Berlusconi in pravosodni minister Angelino Alfano predstavljata reformo po vladni seji ansa REFORMA PRAVOSODJA - Ostre kritike levosredinske opozicije »Desna sredina hoče podrediti sodnike izvršni in torej aktualni politični oblasti« RIM - Predlog pravosodne reforme, ki ga je včeraj odobril ministrski svet, je po pričakovanju doživel ostre kritike v levosredinski opoziciji. Najbolj kritični so v stranki Italija vrednot Antonia Di Pietra, Demokratska stranka pa je prepričana, da si hoče izvršna oblast podrediti sodnike, kar je v kričečem nasprotju s temeljnimi ustavnimi načeli. Di Pietro napoveduje zelo oster parlamentarni boj, če bo reforma kdaj sploh zagledala luč pa napoveduje zbiranje podpisov za referendum. »Silvio Berlusconi hoče s tem ukrepom na nek način zaokrožiti svoj vstop v politično areno leta 1994. Že tedaj je obljubil obračun s sodniki, sedaj pa hoče to grožnjo dejansko uresničiti,« pravi nekdanji milanski tožilec. Zelo kritični do vladnih predlogov so tudi demokrati, čeprav ne v tako ostrih tonih, ki jih uporablja Di Pietro. Pier Luigi Bersani je prepričan, da gre za poskus rušenja ustavne ureditve, ki temelji na neodvisnosti Pier Luigi Bersani ansa parlamentarne, izvršilne in sodne oblasti. Ustavodajna skupščina je hotela s takim sistemom zajamčiti popolno neodvisnost sodstva, ki jo Ber-lusconijeva vlada sedaj postavlja pod vprašaj. Po mnenju Demokratske stranke sploh niso zalegla opozorila predsednika republike Giorgia Napolitana vladi, naj bo zmerna in naj se izogne frontalnemu spopadu s sodniki, ki so vsi proti tako zasnovani reforma. »To vsekakor ni reforma, temveč prava protireforma,« ugotavljajo sodniška združenja. Demokratska stranka dobro ve, da pravosodna reforma ne bo povzročila padca vlade in da letos skoraj gotovo ne bo predčasnih parlamentarnih volitev. Zaradi tega si bodo Bersani in somišljeniki vsaj v tej prvi fazi prizadevali, da bodo vladni ukrepi »padli« že v prvi parlamentarni obravnavi, ki je zelo zapletena in dolga, saj gre za ustavni zakon. V senatu in v poslanski zbornici bo odločilno zadržanje parlamentarcev UDC, sredinskih strank in Finijeve FLI, ki so formalno v opoziciji. Pier Ferdinando Casini bo zakonski predlog ocenil, ko bo v celoti objavljen, že sedaj pa se mu zdi, da je ukrep v nekaterih aspektih zanj sprejemljiv, v drugih ne. Podobno razmišljajo pristaši predsednika poslanske zbornice, ki je politično gledano v vse bolj šibkem položaju. Tudi Gianfrancu Finiju in njegovim pride še kako prav, da letos ne bo predčasnih volitev. Denar za ponaredbo rojstnega datuma Ruby RIM - Letošnjega 7. februarja sta se neznana italijanska državljana z maroškim tolmačem pojavila v kraju Fkih v Maroku, rojstni vasi Karime El Mahroug, bolje znane kot Ruby Rubacuori, in skušala podkupiti uradnico matičnega urada, da bi za dve leti »postarala« maroško prostitutko, ki je v središču najnovejšega spolnega škandala premierja Silvia Berlusconija. Tako piše rimski dnevnik Il Fatto Quotidiano, ki vest objavlja z velikim poudarkom na prvi strani svoje včerajšnje izdaje. Kot so ugotovili posebni dopisniki dnevnika, sta se omenjena italijanska državljana najprej pozanimala, kdaj je rojena Ruby, potem sta matičarko skušala prepričati, da se Ruby v resnici ni rodila 1. novembra 1992, kot je zabeleženo v rojstni knjigi, ampak 1. novembra 1990, naposled pa so ji ponudili večjo vsoto denarja za ponaredbo. Toda občinska funkcionarka tega ni sprejela iz bojazni, da bi se spravila v hude težave. Novica je seveda takoj močno odjeknila v Italiji. Kot je znano, so tezo, da je Ruby za dve leti starejša, kot izhaja iz uradnega rojstnega lista, pred nekaj tedni zagovarjali nekateri odvetniki, ki Berlusconija branijo na procesu, na katerem je premier obtožen favoriziranja mladoletne prostitucije. A ti odvetniki so včeraj odločno zavrnili vsako vpletenost v zadevo. Predstavniki Italije vrednot in Demokratske stranke pa so medtem že vložili parlamentarno vprašanje, v katerem vlado sprašujejo, naj zadevo razčisti v parlamentu. Naftni šok bi lahko ustavil zagon gospodarstva RIM - V zadnjih časih je mogoče tudi v Italiji beležiti spodbudne znake oživljanja gospodarstva po hudi krizi, v katero je zabredlo leta 2008. Res je, da so v drugih državah Zahoda, kot sta zlasti Nemčija in ZDA, ti znaki veliko močnejši, a tudi v Italiji se marsikaj premika, posebej v predelovalni industriji. Tako je povedal generalni direktor Confindustrie Giampaolo Galli, ko ga je včeraj zaslišala gospodarska komisija poslanske zbornice. A Galli je opozoril, da bi podražitev nafte in drugih ener-gentov zaradi revolucionarnega vala, ki je zajel severno Afriko in Bližnji vzhod, lahko ustavila novi gospodarski zagon. Sicer pa je generalni direktor Confindustrije označil kot »premalo ambiciozne« načrte, ki jih je italijanska vlada predstavila v Bruslju za izhod iz gospodarske krize do leta 2010. AFERA RUBY - Corriere della Sera Berlusconi lani zapravil 34 milijonov za darila RIM - Premier Silvio Berlusconi je lani za lastno garderobo in darila svojim »papi girls«, mladim dekletom, ki se gibljejo v njegovem krogu, zapravil 34 milijonov evrov, je v teh dneh razkril milanski dnevnik Il Corriere della Sera. Leta 2010 je Berlusconi 120.000 evrov zapravil samo za kravate, šale in druge modne dodatke, 65.000 evrov pa je porabil za nakit. Te številke razkriva pregled njegovih računov, sestavljen v okviru sodne preiskave v zvezi z Ber-lusconijevimi domnevnimi spolnimi odnosi z mladoletno prostitutko. Materi Noemi Letizie, dekleta, ki Berlusconija ljubkovalno imenuje »pa-pi« in je domnevno pred svojim 18. letom z njim imela spolne odnose, je premier podaril 20.000 evrov. Berlus-conijeva žena je zaradi moževe afere z Noemi Letizio zahtevala ločitev. Računi, objavljeni v časniku, razkrivajo, da je premier štirinajstim dekletom, rednim udeležen- kam zabav v njegovi vili Arcore blizu Milana, poklonil 562.000 evrov. Angela Sozio, ki jo je javnost ob njem videla na Sardiniji leta 2007, je v enkratnem znesku prejela 100.000 evrov. 40.000 evrov pa je radodarni Berlusconi pod krinko poročnega darila poklonil eni od svojih tajnic. Medijski magnat je za 675.000 evrov najel grad blizu letovišča Portofino in odštel 900.000 evrov za plin in elektriko v svoji vili v davčni oazi Antigua, 650.000 evrov pa so na njegov račun lani zaslužili antikvariati in umetnostne galerije. Berlusconijev odvetnik in član njegove stranke Ljudstvo svobode Niccolo Ghedini se zgraža nad objavo teh številk, saj gre po njegovem mnenju za jasno kršitev pravice do zasebnosti. Prav tako zanika, da je od Berlusconija za odvetniške usluge prejel honorar v višini 441.000 evrov. KULTURA - Od l. 2012 Müller naj bi vodil filmski festival v Rimu RIM - Filmskemu festivalu v Rimu se obetajo spremembe. Direktorja festivala Gianluigija Rondija naj bi leta 2012 zamenjal direktor beneškega filmskega festivala Marco Müller. Müller (58) je v svoji karieri vodil tudi filmska festivala v Locarnu in Rotterdamu. Müller je v pogovoru z rimskim županom Giannijem Alemannom že nakazal, da je pripravljen po zaključku mandata v Benetkah leta 2012 prevzeti vodenje festivala v Rimu. Müller je direktor filmskega festivala v Benetkah od leta 2004. Po izobrazbi antropolog se je posvetil tudi karieri filmskega kritika in zgodovinarja. Je tudi avtor več dokumentarcev o zgodovini kina, ki jih je naredil za državno televizijo RAI in za švicarsko televizijo. Sodeloval je pri organizaciji več evropskih festivalov. Filmski festival v Rimu je prvič potekal leta 2005. Filmski kritiki upajo, da se bo razvil v festival, ki bo predstavljal konkurenco beneškemu filmskemu festivalu. LIGURIJA - Sklep vlade Občinski svet Bordighere razpuščen zaradi mafije RIM - Na predlog notranjega ministra Roberta Maronija je ministrski svet včeraj zaradi infiltracij organiziranega kriminala razpustil občinski svet v Bordigheri v pokrajini Imperia. To je prvič, da vlada sprejme takšen ukrep za občino v Liguriji. Afera je izbruhnila lansko poletje, ko je policija aretirala osem podjetnikov. Vsi izhajajo iz Kalabrije in so po oceni preiskovalcev povezani s tamkajšnjo mafijsko organizacijo 'ndrangheto. Preiskovalci so med dru- gim ugotovili, da je osmerica na razne načine pritiskala na desnosredinsko občinsko upravo, ki jo je vodil župan Giovanni Bosio iz vrst Ljudstva svobode. Na tak način naj bi pridobila dovoljenje za odprtje igralnice in druge podobne usluge. Župan Bosio je vedno trdil, da je nedolžen. Zaradi preiskav je že odstopil celoten občinski odbor, ki ga je Bo-sio medtem zamenjal z novim. Sicer pa je bil župan osumljen, da je bil celo izvoljen s pomočjo mafijskih glasov. »Sem razočarana in zagrenjena, saj konec koncev gre za ugled mojega mesta, vendar ta ukrep je bilo treba sprejeti. Upati je, da bo to ustavilo prodiranje organiziranega kriminala v naših krajih,« je komentirala občinska svetnica Demokratske stranke Donatella Albano. Občina Bordighera šteje 10 tisoč prebivalcev in velja za prestižno kopališko središče na Obali palm nedaleč od francoske meje. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Petek, 11. marca 2011 J ¿Primorski ~ dnevnik OBČINA DOLINA - Predstavitev pobud ob 30-letnici Odprte meje »Naj živi duh odprtosti, spoštovanja in sodelovanja« Prireditve od petka, 18. marca, do torka, 22. marca - Žeja po širitvi pobude na malo hrvaško Občino Lanišče Udeleženci včerajšnjega srečanja na dolinskem županstvu kroma Pred tridesetimi leti si takratna župana občin Dolina in Sežana Edvin Švab oziroma Boris Bernetič še predstavljala nista, da bo njuna Odprta meja s časom postala tradicija in da bo celo zgled sodelovanja, prijateljstva med sosedi in integracije, ki jih je nekoč ločevala meja. Pobuda praznuje letos častitljivi jubilej, 30. obletnico, ki jo bosta občini Dolina in Hrpelje-Kozina obeležili z bogatim sporedom prazničnih dogodkov, o katerih je tekla beseda včeraj na dolinskem županstvu. Dolinska županja Fulvia Premolin je opozorila na velik pomen pobude, katere ideja se je porodila v časih železne zavese, ko sta bila odpiranje in integracija le utopija. »Danes pa je premikanje med Botačem in Beko prosto. Zato je pomembno, da se dogodka udeležujejo predvsem mladi in otroci, ki niso doživeli meje. Prav je, da vedo, kako je nekoč bilo tu pri nas.« V imenu sosednje Občine Hrpelje-Kozina je novinarje nagovoril župan Zvonko Benčic Midre, ki je poudaril predvsem dejstvo, da smo danes vsi ena velika družina evropskih narodov. Kdo bi si mislil, da bo ta ideja zadobila take razsežnosti in da bo zametek nečesa velikega, ki se še danes uspešno obnavlja, je dejal. »Vsi smo sosedi, vsi smo isti narod in skupaj živimo v širši evropski skupnosti.« Da je pobuda vključevala zaščito narave in človeka v njej, je opozoril eden od takratnih pobudnikov Odprte meje Edvin Švab. Spomnil se je tistega lepega sončnega dne pred tridesetimi leti - brez meje in brez vojske ob njej. Pohoda se je udeležilo nad 5 tisoč ljudi, med katerimi je Deželo FJK (ki je pobudo podprla) za- stopal pokojni deželni svetnik Sergio Coloni, svojo podporo pa je s svojo prisotnostjo podprl tudi pokojni prefekt Mario Marrosu. »To je bil izraz prodora demokracije in sodelovanja med inštituci-jami.« Prav je, da se pobudo goji še naprej, s pogledom v prihodnost in ne več v preteklost, je dejal Švab. »Občutek imam, da se stvari končno pomikajo v pravo smer. Naj živi duh odprtosti, tolerance, sodelovanja in spoštovanja.« Plemenita ideja Odprte meje pa želi prodreti še dlje, se pravi do tja, kjer še stojijo meje - najprej torej do Hrvaške. Pobudo bodo namreč razširili še na malo hrvaško Občino Lanišce, s katero bodo podpisali pismo o dobrih namenih. Praznovanja se bodo začela v petek, 18. marca, ko bodo stezo prijateljstva preplavili otroci vseh starosti. Malčki iz vrtcev v dolinski občini se bodo zbrali ob 9.30 pri gledališču Prešeren v Boljuncu, uživali ob trenutku animacije in se sprehodili do Gornjega konca; otroci osnovnih in srednjih šol pa se bodo podali v Botač (iz Boršta oz. z Beke), kjer bo ob 11. uri bo krajši program, ki ga bodo oblikovale sodelujoče šole, osrednja proslava pa bo ob 14. uri v občinskem gledališču v Bo-ljuncu, ko bodo nagrajeni tudi najboljši likovni in literarni izdelki natečaja Pot prijateljstva skozi mavrico odprte meje. V nedeljo, 20. marca, pa si bodo na stezi prijateljstva med Botačem in Beko v roke segli sosedje in si izmenjali najlepše misli. Start na italijanski strani je predviden ob 10. uri izpred Sprejemnega centra naravnega rezervata Doline Glinšči-ce (pri gledališču) v Boljuncu, na slovenski strani pa ob 10. uri izpred karavle na Beki. Okrog 11. ure se bosta župana Občine Hrpelje-Kozina in Občine Dolina srečala na mostičku v Botaču, kjer bo krajši priložnostni program z nastopom godbe na pihala Breg. Zaključek pohoda je predviden ob 13. uri na Beki, kjer bo poskrbljeno za slastno joto. V šotoru bo zaživel kulturni program, kjer bo slavnostna govornica slovenska evropska poslanka Tanja Fajon, kulturni program pa bo oblikovala pesem Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Srečanja se bosta udeležili tudi predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Po-ropat in evropska poslanka DS Debora Serracchiani. V torek, 22. marca, pa bo ob 18. uri slavnostna akademija v kulturnem domu v Hrpeljah. Slavnostni govornik bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Ob tej priložnosti bodo izročili priznanja pobudnikoma Odprte meje, takratnima županoma Borisu Ber-netiču in Edvinu Švabu. (sas) SODSTVO - Odprtje novega sodnega leta Deželnega upravnega sodišča Kronično pomanjkanje osebja Predsednik sodišča Saverio Corasaniti včeraj podal podrobno poročilo o stanju in delovanju sodišča - Produktivnost oz. učinkovitost izjemno dobra Novo sodno leto se je uradno začelo tudi za Deželno upravno sodišče, ki je leto 2010 zaključilo s precej dobro bilanco. To je na včerajšnjem uradnem odprtju novega sodnega leta sporočil predsednik sodišča Saverio Corasaniti, ki je pred zelo številnim občinstvom podal podrobno poročilo o stanju in delovanju tega sodišča. Kljub dejstvu, da sodišče že kar nekaj časa opozarja na svojo preobremenjenost oz. kronično pomanjkanje strokovnega osebja, je njegova produktivnost oz. učinkovitost izjemno dobra, smo slišali včeraj. Predsednik Corasaniti se je v svojem nagovoru najprej zahvalil vsem javnim ustanovam, eminentnim gostom in drugim, ki so se udeležili odprtja novega sodnega leta. V nadaljevanju je poudaril, da si po najboljših močeh prizadevajo zagotavljati varstvo v upravnih zadevah, ob tem pa je še dodal, da se bo osredotočil predvsem na poročilo, v katerem so zbrani statistični podatki o sodnih sporih in zaostalih zadevah. Izvedeli smo, da leta 2010 v številu tožb niso zabeležili večjih sprememb. Delež teh je tudi lansko leto ostal razmeroma nizek v primerjavi z drugimi sodnimi okrožji. Ta delež se vrti okrog 0,05 odstotka, kar je veliko nižje v primerjavi z deležem v srednji Italiji, kjer beležijo 0,13 odstotni delež tožb. V letu 2010 so prejeli 698 prizivov, kar je sicer nekoliko več kot leto poprej, ko je Deželno upravno sodišče prejelo 642 prizivov. Kljub večjemu številu prizivov pa so sodniki svoje delo opravili učinkovito, kar priča o dobrem delovnem vzdušju, je poudaril govornik. Naj še povemo, da je sodišče lani izdalo 919 odločb, kar pomeni 43 odločb več kot leta 2009 in kar 225 več kot leta 2008. To pa pomeni tudi, da se je zmanjšalo število zaostalih postopkov; teh je ob koncu leta 2010 bilo 2131 - skoraj 200 manj kot leto prej. Te podatke o obsegu dela in rešenih zadevah na upravnem sodišču pa lepo dopolnjuje tudi odločitev, da se posebna pozornost nameni večdesetletnim pri- Utrinek z včerajšnjega odprtja sodnega leta zivom oz. rešitvi starih sodnih sporov, katerim grozi zastarelost. Corasaniti pa je v isti sapi dodal, da ti dobri rezultati za leto 2010 še ne pomenijo, da so problemi v zvezi z zaostalimi zadevami rešeni; za ustrezno rešitev tega problema je nujno potreben organizacijski in strukturalni ustroj, ki pa je, kot je dejal govornik, še zelo daleč. Iz podatkov, ki jih je navedel predsednik sodišča, smo tudi izvedeli, da se v sodnih sporih na prvem mestu nahajajo zadeve, ki so povezane z vstopom in bivanjem oseb, ki prihajajo iz držav izven EU, v Italijo (186 pritožb). Do pritožb je prišlo predvsem zaradi zavrnjene prošnje za izdajo ali obnovitev dovoljenja za bivanje. Na drugo mesto se uvrščajo sodni spori v zvezi z zakupi za javna dela (96 pri- kroma tožb), tretje mesto pa zasedajo prizivi, vezani na gradbeniške in urbanistične zadeve (90 pritožb). Podatki torej o obsegu dela in rešenih zadevah dajejo realnejšo podobo za oceno stanja, ki je po mnenju predsednika dotičnega sodišča Saveria Corasa-nitija relativno dobro, še posebej če upoštevamo kronično pomanjkanje upravnega osebja. Predsednik je opozoril na problem, ki je zaskrbljujoč; v upravnih sodiščih so lani predčasno upokojili 15 odstotkov osebja, ki ga nihče ni nadomestil, kar pomeni, da je v službi upravnih sodišč le 300 sodnikov, previdenih pa naj bi bilo 373 sodnikov. Vse to pa negativno vpliva na učinkovitost naše ustanove, je še potarnal predsednik Corasaniti. (sč) VOLITVE Antonione dejansko že županski kandidat Roberto Antonione bo v prihodnji urah tudi uradno tržaški županski kandidat stranke Ljudstva svobode in najbrž tudi UDC-ja in stranke FLI Gian-franca Finija in pri nas Roberta Menie. Neznanko predstavlja še volilno zadržanje Severne lige. Umberto Bossi je svojim iz Milana »ukazal« naj ne sklepajo volilnih zavezništev s Pier Ferdinandom Casinijem in Finijem, deželni tajnik ligašev Pietro Fon-tanini pa je včeraj uradno zaprosil Bossija, naj ta »prepoved« ne velja za Trst in Furlanijo. To odpira pot Antonionejevi kandidaturi. Slednjo - kot je spet potrdil predsednik deželnega odbora Renzo Tondo - podpira tudi ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Prav Tondo, ki se je ravnokar vrnil s krajšega dopusta v Indiji, se je v teh urah še bolj pospešeno angažiral za Antonio-neja. Ne samo v Rimu (predsi-nočnjim so o tem govorili na srečanju v Berlusconijevi rimski rezidenci Palači Grazioli), temveč tudi na deželni in tržaški ravni. V Furlaniji-Julijski krajini je treba prepričati ligaše (ne Fon-taninija, ki je od vedno Anto-nionejev pristaš), na Tržaškem pa senatorja Giulia Camberja in njegove štiri »mušketirje«, ki so deželni svetniki Piero Camber, Piero Tononi, Bruno Marini in Maurizio Bucci. Problem v problemu je Tononi, županski kandidat »in pectore«, ki ga bodo na koncu najbrž »žrtvovali na oltarju višjih interesov«. V tem trenutku je zelo malo možnosti, da bi Tononi vztrajal pri kandidaturi, če se bodo v Rimu, deželi in v Trstu odločili za Antonioneja. Zanj se je zelo močno angažiral tudi župan Roberto Di-piazza, ki je bil včeraj slišati zelo zadovoljen. »V Rimu se stvari premikajo počasi, a v pravo smer,« je sinoči dejal Dipiazza, ki se bo maja poslovil od županskega mesta. Nekateri mu napovedujejo podžupanski stolček v primeru Antonionejeve zmage. »V teh urah so mi ponudili marsikaj, celo župansko kandidaturo v Tržiču in Gradežu,« se je pošalil Dipiazza. Bolj kot morebitno podžupansko mesto ga vsekakor zanima senatorski ali poslanski mandat, čeprav letos skoraj gotovo ne bo parlamentarnih volitev. Če bo Antonione maja izvoljen za župana, se bo v Rimu izpraznil njegov tržaški poslanski mandat. Dipiazza čaka najbrž na to priložnost, kdo ve. S.T. 8 Petek, 11. marca 2011 TRST / POKRAJINA - Drugi del pešpoti Gemina Iz Trnovce v Zgonik po gozdovih in vinogradih Uradno odprtje steze v znaku športa s štirimi tekmovanji v teku in kolesarstvu Včeraj so na Pokrajini v sklopu pobude Gemina: poti podeželskega Krasa predstavili drugi del pešpoti, ki vodi po gozdovih iz Trnovce do Zgo-nika. Stezo bodo uradno odprli v nedeljo v zgoniški telovadnici s tekmovanji, ki se bodo odvijala ravno po tej poti. Projekt Gemina je nastal na pobudo tržaške pokrajine in Fundacije CRTrieste že leta 2001 ter želi promovirati območje tržaškega Krasa in njegov gospodarski razvoj preko ponovnega odkritja starih stez. Pobuda nosi ime po nekdanji poti Gemina, ki je v rimskem času peljala iz Ogleja po kraški planoti do hrvaške Tarsatice, današnje Reke. Preuredili so steze, ki preko njiv, gozdov, travnikov, jam, dolin, vinogradov in oljčnih nasadov, povezujejo kraška naselja. Predsednica Pokrajine Bassa Poropat je dejala, da je eden glavnih ciljev pobude spoznanje kraškega teritorija, proizvodov, tradicij in kulture. Po poti, ki pelje iz Trnovce mimo Saleža in Samatorce do Zgonika, so postavili table, na katerih je mogoče razbrati značilnosti tamkajšnjega rastlinstva in živalstva ter posebnosti kmečkih turizmov, ki jih Gemina povezuje. Ljudje lahko po 8 kilometerski stezi gredo peš, s kolesom ali s konji. Prvi del steze, ki je enako dolg, pelje pa iz Mavhinj, mimo Prečnika, Šempolaja in Praprota do pečine na Leskovcu (Grotta Az-zurra) in pokrajinske ceste št. 6. Ob uradnem odprtju pešpoti, ki bo v nedeljo ob 11.30 v športnem centru v Zgoniku, sta deželni odbor FJK in pokrajinski odbor FIDAL (Italijanska zveza atletike) organizirala štiri tekmovanja. Ob 9.30 bo iz Mavhinj štartala Gemina Bike, 17 km dolga pot za ljubitelje gorskega kolesarstva. Ob 10. uri bo na vrsti Gemina Run, konkurenčno tekmovanje v teku namenjeno atletom včlanjenim v FIDAL, ki bo štartalo v Trnovci. Tri minute kasneje se bo po isti poti odvijal sprehod za vse Gemina Walk, iz Saleža pa bo štartala Gemina Baby Walk za najmlajše. Vsa tekmovanja se bodo zaključila na trgu pri cerkvi v Zgoniku. Gemina Run velja kot preizkušnja za društva za 11. pokal Pokrajine Trst ter kot prva preizkušnja pokala Sport & Beauty Run Challenge. Najboljše bodo nagradili s kraški- Pot (na zgornji sliki) so predstavili včeraj kroma mi specialitetami, za vse udeležence pa bo na voljo degustacija tipičnih kraških pridelkov. Projekt Gemina je spojina kulture, zgodovine, tradicije in športa. V prihodnosti pa ga želijo še dodatno razširiti, da bodo pešpoti pripeljale do Doline. Upati pa je samo še treba v nedeljski sončen dan. Andreja Farneti www.primorski.eu\ BUBNIČEV DOM - Pričevanje partizana Ivana Guliča - št.141451 Spomini na vojna leta Gost članskega večera repentabrske sekcije VZPI-ANPI je spregovoril o partizanskem delovanju in internaciji v Dachauu V sredo, 23. februarja, je v v prostorih Bub-ničevega doma v Repnu v organizaciji repentabrske sekcije VZPI-ANPI potekal članski večer. Ob tej priložnosti smo predstavili novi odbor, ki je bil izvoljen lanskega novembra na občnem zboru, in ga sestavljajo: Dario Škabar - predsednik in blagajnik, Valter Milič - podpredsednik, Martina Soban - tajnica, odborniki so Nives Guštin, Silvana Blažina in Majda Guštin, častni predsednik pa je Alojz Milič. Naša sekcija trenutno šteje 43 članov, od katerih je 5 pristopilo ob priliki članskega večera. Sekcija seveda upa v pridobitev še dodatnih novih članov, predvsem mladih, ki se prepoznavajo v vrednotah NOB in se smatrajo za antifašiste. Osrednji dogodek večera je bilo pričevanje bivšega partizana Ivana Guliča - Kovačevega s Cola. Rodil se je 29. maja 1920 na Repentabru, otroštvo pa je preživel v Dolu pod Tabrom v družini s šestimi otroki. Obdobje njegovega otroštva je tudi obdobje, ko se je fašizem začel širiti in krepiti. Prvi dokaz o tem predstavlja psovka »slavi di Trieste«, s katero so imenovali slovenske fante, ki so bili vpoklicani v vojsko v Padovo. Njegovo vojaško življenje v Padovi se je zaključilo, ko so ga prepeljali v taborišče v Monigo na začetku leta 1943. Tam so mu podelili delo v pisarni. Moral je prebrati vso korespondenco in- ternirancev in podčrati vse, kar je bilo političnega ali antifašističnega v njej. Tako je izvedel celo o smrti svojega očeta, ki ga je doletela na predvečer kapitulacije Italije, 7. septembra 1943. Vsi v taborišču so se takrat vrnili domov. Ivanu Gu-liču je uspelo priti na Repentabor, kljub nemškim patruljam, ki so lovile ostanke italijanske vojske in ubežnike iz koncentracijskih taborišč. Ob domačem ognjišču pa je preživel le nekaj dni, saj se je kmalu pridružil partizanom. Na božično noč so ga aretirali skupaj z ostalimi partizani in ga prepeljali v koronejski zapor, kjer so ga zasliševali in pretepali. Januarja 1944 so ga odvedli v neko taborišče blizu Beljaka, kjer je delal kot krojač. Uspelo mu je zbežati z dvema sovaš-čanoma. Po enem dnevu hoje po gozdu in v hudem mrazu so prišli do Svetih Višarij, kjer so pomoč našli pri nekem inženirju s Trsta. Od tam so se vrnili v Trst in nazaj domov. Takoj po prihodu se je spet pridružil partizanom. Nemci so ga napadli in aretirali, ko je z dvema tovarišema iz repentabrske občine nosil tajno sporočilo v Pliskovico. Njegova tovariša sta bila ranjena - Nemci so ju postavili na voz in od takrat jih Ivan Gulič ni več videl. Sam je bil prepeljan v koronejski zapor. Po več dnevih zasliševanj so njega in vse ostale, ki so bili takrat v zaporu, postavili na vlak, ki je peljal v neznano. Po enem dnevu vožnje so vlak bombardirali, tako da je Ivanu Guliču uspelo zbežati. Po gozdu je prišel do Dresdna, od koder se je z vlakom odpeljal naprej v Salzburg. Tam so ga aretirali nacisti in ga poslali v koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer je postal številka 141451. Pri tej točki se je pripovedovanje gospoda Guliča ustavilo. Spomini na grozote, ki jih je doživel v tistem taborišču, so mu preprečili nadaljevati pripovedi. Solze v njegovih očeh so pričale o neznosnih bolečinah in o nečloveškem ravnanju do taboriščnikov. Zadnje dni aprila 1945 je Ivan Gulič zbolel za tifusom. Ko je bil hudo bolan v bolnišnici, ga je nekdo udaril v glavo s palico, da se je Ivan onesvestil. Prepričani, da je mrtev, so ga položili na kup trupel, ki se je grmadil pred krematorijskimi pečmi. Tam so ga našli zavezniki, ko so osvobodili taborišče Dachau, 29. aprila 1945. Po okrevanju v Bocnu, se je maja 1945 vrnil domov na Repenta-bor, šibek in shujšan. Ivan Gulič sedaj živi na Opčinah in sodeluje z raznimi društvi. Svoje spomine, ki jih je tiskalo društvo Tabor, je napisal za svoje sinove in vnuke ter seveda za nove generacije, da ne bo nihče pozabil, kaj se je dogajalo v teh krajih in našim ljudem. Martina Soban V bran ustavi Tržaški krožek gibanja Liberta e Giustizia (Svoboda in pravica), gibanje Vijoličastega ljudstva za Furlanijo-Julijsko krajino in pro-timafijsko združenje Libera prirejajo jutri na Velikem trgu ob 11. uri manifestacijo v bran italijanski ustavi oz., kot piše v sporočilu za javnost, prevečkrat nekaznovano kršenim vrednotam republikanske zakonitosti in ustavnega dostojanstva, poleg tega pa želijo tudi poudariti potrebo po pravni gotovosti, ki je neobhodno potrebna vsakemu državljanu, zato ne želijo, da bi se na manifestaciji pojavljali strankarski ali sindikalni simboli. Med manifestacijo bodo delili izvode italijanske ustave ter brali in komentirali njene najpomembnejše člene. Za informacije sta na voljo spletni strani www.adifesadellacosti-tuzione.it in www.libertaegiusti-zia.it ter spletna skupnost www.facebook.com/event.php7eid =206680906013135. Dan grškega pija V okviru projekta Matematika in statistika, ki ga v okviru vsedržav-nega načrta za znanstvene diplome izvaja Univerza v Trstu, bo v ponedeljek v gledališču Verdi v Miljah praznik matematikov, t.i. Dan grškega pija (po grški črki »pi«, ki v matematiki simbolizira konstantno število 3,14). Ob 10. uri si bo mogoče ogledati delavnice dijakov licejev Pujati iz Sacileja in Galilei iz Trsta, sledila bo gledališka predstava Il segreto della matematica v izvedbi skupine La Contrada. Ob 12.15 bodo dijaki licejev Pujati in Galilei podrobneje predstavili svoje delo, na koncu pa bo prof. Emilia Mezzetti z oddelka za matematiko in informatiko Univerze v Trstu predavala o filmu Simona Singha L'ultimo Teorema di Fermat. Pirh za prijatelja! Pirh za prijatelja! Tako bi lahko prosto prevedli naslov velikonočne pobude Cerco un uovo amico!, ki jo že sedemnajstič prireja Italijansko združenje za boj proti nevro-blastomu, obliki raka, ki se zlasti v otroštvu pojavlja v živčnem sistemu. Pokrovitelji pobude so predsednik republike, državna radiote-levizija RAI ter oborožene sile oz. sile javnega reda. Tako bo mogoče do ponedeljka tudi v uradu za stike z javnostjo tržaške kvesture (z urnikom od 9. do 12. ure od ponedeljka do sobote - telefon 0403790502) naročiti čokoladne pirhe in dati prostovoljni prispevek (najmanj deset evrov za posamezno jajce). Izkupiček bo namenjen financiranju znanstvenih raziskav o nevroblastomu in drugih trdnih tumorjih v otroštvu. Agenti tržaške kvesture so prejšnji večer v Devinu aretirali mladi slovenski državljanki, 20-letno A.S. in 18-letno E.S., ki sta z avtomobilom znamke mercedes s slovensko registracijo peljali turška državljana, 37-letno S.Y. in 20-letnega M.G., ki pri sebi nista imela potrebnih dokumentov za vstop v Italijo, v katero je četverica vstopila pri bivšem mejnem prehodu pri Fernetičih. Turka so policisti ovadili na prostosti zaradi kršenja določil o priseljevanju, nato pa so ju na podlagi bilateralnih dogovorov vrnili v Slovenijo. Slovenski tihotapki pa so aretirali pod obtožbo pomoči pri vstopanju nezakonitih priseljencev v Italijo: pospremili so ju v koro-nejski zapor, avto pa zasegli. V sredo pa so policisti pri Ferne-tičih ustavili avto s slovensko registracijo, v katerem so se peljali trije pakistanski in en maroški državljan, stari med 22. in 28. letom. Moški so pri sebi imeli slovensko izkaznico političnega pri-bežnika, policija pa jih je vrnila v Slovenijo. TRST / ZAVOD JOŽEFA STEFANA - Obisk sejma Motorbike-Expo v Veroni Poučna ekskurzija med jeklenimi konjički Dijaki mehanskega in elektronskega oddelka so sejem obiskali 21. januarja V petek, 21. januarja, smo se dijaki mehanskega oddelka in 1.E Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana zbrali ob 6:45 na trgu Oberdan. Ob 7. uri je avtobus odpeljal. Nekateri dijaki so vstopili v avtobus v Sesljanu. Spremljali so nas profesorji mehanskega oddelka. Do Verone smo vozili približno tri ure. Ob prihodu v Verono smo pred vhodom na sejem videli dva ferrarija in lamborghinija. Zagledal sem se v te avtomobile in jih neprestano fotografiral, saj so to moja najljubša vozila. Ko so nam razdelili vstopnice, smo vstopili na sejem Motorbike-Expo. Sejem je bil nameščen v več stav- bah. Na ogromnem dvorišču pa so bile majhne dirkalne proge; na koncu so tam delali akrobacije s »quodi«. Za ogled sejma smo imeli na razpolago celih šest ur. Motorbike-Expo je ena najpomembnejših prireditev za oboževalce motorjev. Videl sem kakih petsto ali več motorjev in »bikerjev«, med katerimi so izstopali Harley Davidson, Ducati, Kawasaki in KTM. Na ogled je bil tudi motor Valentina Rossija. Poleg razstave motorjev je bilo tudi ogromno stojnic, kjer so prodajali najrazličnejše stvari o motorjih, od oblačil do samih motorjev. Kupil sem si samo ruto, na kateri je ameriška za- Dijaki zavoda Stefan so si na sejmu v Veroni ogledali predvsem motorje, a tudi avtomobile stava z orlom. Poleg motorjev so bili razstavljeni tudi zelo stari avtomobili. Bilo pa je tudi veliko športnih avtomobilov, med temi dva chevroleta, vsak je veljal približno 250.000 evrov. Svoje mesto je imela tudi reševalna služba, ki je dala na ogled jahto in helikopter, ki je med najnovejšimi, velik pa je bil kot avtomobil. Ob 16. uri smo zapustili Verono in ob 20. uri smo izstopili iz avtobusa na Trgu Oberdan.Ta ekskurzija mi je bila zelo všeč, sejem je bil prekrasen in zelo dobro organiziran. Upam da bom šel ponovno v Verono tudi prihodnje šolsko leto. Matej Coretti (1.E) LICEJ FRANCETA PREŠERNA - Projekt medkulturne vzgoje Prostovoljno v Indijo O svoji izkušnji prostovoljke je dijakom višjih razredov liceja predavala Slavica Radinja Leto 2011 je Svet Evrope razglasil za evropsko leto prostovoljstva. V duhu prostovoljnega dela načrtujemo na Liceju Franceta Prešerna v letošnjem šolskem letu različne pobude. Med temi je v soboto, 5. februarja, v okviru projekta medkulturne vzgoje Z majhnimi koraki do velikih obzorij potekalo predavanje z naslovom Prostovoljno v Indijo, ki je bilo namenjeno višjim razredom različnih smeri na li-ceju. Predavateljica Slavica Radinja, ki po diplomi iz slovenskega jezika in književnosti zaključuje študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se je lani odločila za prostovoljno delo v Indiji, kjer je preživela obdobje poletnega monsuna od maja do oktobra. Za Indijo se je navdušila že na višji srednji šoli, ko je prebirala pesmi indijskega Nobelovega nagrajenca Tagoreja. Med svojim izvajanjem nam je predavateljica predstavila svojo izkušnjo v mestu Pune nedaleč od Mumbaja, kjer je opravljala prostovoljno delo v skavtskem centru San-gam. Slavica, ki je tudi načelnica SZSO Gorica, je po prihodu v center najprej sledila izobraževalnemu tečaju skupaj z drugimi prostovoljkami iz Anglije, Mehike in Japonske. Nato je izvajala program sprejemanja skavtinj, ki so v ta center prihajale zvečine iz Anglije. V njenem pripovedovanju smo zasledili tudi kanček razočaranja, saj je pri tej izkušnji pogrešala predvsem stik in delo z domačini. Slavica se je za srečanje z nami oblekla v moder sari in naše dijakinje povabila, naj si pomerijo tako sari kot pandžabi, ob tem pa je pripovedovala o pravilih oblačenja, komunikaciji med spoloma, vlogi žensk, prehrambenih Predavateljica Slavica Radinja (na desni) z dijakinjama Tjašo Oblak in Katerino Pertot v tipičnih indijskih oblačilih navadah, kaotičnem prometu, veri in jezikih ter k vsemu temu dodala še marsikatero osebno anekdoto. Iz njenega izvajanja smo lahko spoznali, da prostovoljstvo ob delu za bližnjega nudi tudi možnost, da spoznaš drugo kulturo, izboljšaš svoje znanje drugega jezika, v tem primeru angleščine, razviješ medkulturno kom-petenco tudi v odnosu do drugih kultur, s katerimi prideš v stik ob sodelo- vanju z drugimi prostovoljkami in prostovoljci. Še posebno pa si lahko ponosen na človeške stike in nova prijateljstva. Predavanje je Slavica sklenila z vi-deoposnetkom, ki ga je pripravila v Indiji ter nam z izvirno indijsko glasbo in fotografijami zelo nazorno prikazala ključne trenutke svojega bivanja kot prostovoljka in popotnica v Indiji. Prof. Melita Valič ŠKEDENJ Morda kmalu nov dogovor o čistilni napravi Morda bo v kratkem prišlo do novega programskega dogovora o posodobitvi in okrepitvi škedenjske čistilne naprave, ki bi izboljšal že obstoječi primarni dogovor, ki je bil sklenjen leta 2009. O tem je tekla beseda na včerajšnji servisni konferenci v Trstu ob prisotnosti deželne od-bornice za programiranje Sandre Savino ter predstavnikov tržaške občine in pokrajine, Pristaniške oblasti in drugih. Ške-denjska čistilna naprava služi 180.000 občanom (na 220.000 upravičencev), za nov programski dogovor o njeni posodobitvi pa bo zdaj po prepričanju od-bornice Savinove v prvi vrsti potrebno prilagoditi sedanja urbanistična kontrolna sredstva, tako da bi bila namembnost območja v skladu s predvidenimi deli, da se v kratkem odobrita tako načrt kot zakup del. GLASBA - NSŠ SV. Cirila in Metoda Glasbena revija za soliste in skupine Spomladi bo ponovno zacvetela pobuda, ki se je rodila na Državni nižji srednji šoli sv. Cirila in Metoda. Edina slovenska šola z glasbeno usmeritvijo je osmislila in dopolnila delovanje svojega glasbenega laboratorija z revijo, ki bo že enajstič zapored privabila veliko število slovenskih in italijanskih učencev osnovnih in nižjih šol tržaške pokrajine, pa tudi komorne skupine iz sosednjih krajev. Rok za vpisovanje zapade 21.marca, pravila, ki jih je umetniška komisija zapisala, ostajajo nespremenjena in vabijo k sodelovanju tako posameznike kot komorne skupine (v skupinah lahko izjemoma sodelujejo tudi dijakii višjih srednjih šol). Organizatorji računajo tudi letos na visoko udeležbo in so že določili potek selekcij, katerim bo prisluhnila mešana italijansko-slovenska strokovna komisija: predsedoval ji bo Marko Vatovec, člana bosta glasbena terapevtka Antonella Grusovin in oboist Maurizio Codrich. Mladi glasbeniki se bodo na šoli sv.Cirila in Metoda preizkusili v torek, 5., četrtek, 7. in petek, 8. aprila od 16. ure dalje. Prof.Silvia di Marino, ki ima največ zaslug pri uspehu projekta, je s svojimi kolegi pripravila razpis, ki udeležencem priporoča tudi izbiro domačih skladateljev-tako tržaških kot slovenskih-, zaželjeni pa so tudi avtorski prispevki in na prejšnjih revijah je marsikateri učenec predstavil lastne skladbe. Tudi letos računa šola na zveste pokrovitelje, ki bodo omogočili izpeljavo revije; sodeloval bo tudi deželni sedež RAI, ki bo zaključni nastop posnel tako za slovenski radijski kot tudi za televizijski program. Vpisnina je brezplačna, prijave sprejema šola na spletnem naslovu glasbe-na.revija@libero.it, obrazci so na razpolago na spletni strani www.guardiella.it, naslov šole je Ul.Caravaggio,4 34128 TRST fax 040 567500 Zaključni nastop bo v gledališču Franco in Franca Basaglia pri Sv.Ivanu 20. aprila ob 16. uri. Katja Kralj Petek, 11. marca 2011 9 Obvestilo izletnikom Vse, ki so se prijavili na letošnja potovanja našega dnevnika v organizaciji potovalne agencije Aurora, in sicer v Provanso, ZDA in na Škotsko, naprošamo, da poravnajo drugi obrok v torek, 15. marca, med 9. in 13. uro v prostorih našega uredništva. SKD Igo Gruden: v nedeljo pohod v Volčji grad Ste že pomislili, kako preživeti sončne spomladanske nedelje, ko je še prezgodaj za urejanje vrtov in dvorišč, po drugi strani pa jasno nebo in sončni žarki mamljivo vabijo na svež zrak?? Ne še?? Torej je za vas naša pobuda kot naročena! Pridružite se odbornikom in članom SKD Igo Gruden iz Nabrežine, ki v nedeljo, 13. marca, vabijo v Volčji grad na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče bo na nabrežin-skem placu ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili do Volčjega grada pa ob 9.40. Od tod bomo pohodniki krenili, v spremstvu predstavnikov društva Debela griža, po 4 km urejeni učni poti in spoznali značilnosti kraške krajine, kraških naselij ter posebnosti vasi z izredno bogato kamnoseško dediščino in enim največjih ohranjenih prazgodovinskih gradišč pri nas. Pohod se bo zaključil po približno dveh urah, nakar se bomo -utrujeno in seveda lačni - dobro kraško okrepčali. Potrebna je primerna obutev, pohodna palica in nahrbtnik dobre volje. Pobuda spada v projekt Spoznaj Kras, preko katerega želi SKD Igo Gruden sodelovati z društvi s ko-menskega in štanjelskega Krasa v medsebojnem boljšem spoznavanju, navezovanju prijateljskih stikov in pletenju kulturnih in kraško-ljubnih vezi. (Z.P.) Poulični TV dnevnik Krožek Ercole Miani prireja jutri med 16. uro in 19.30 na vogalu med ulicama San Lazzaro in Ponchielli dvanajsto izvedbo t.i. Pouličnega televizijskega dnevnika. Občane bo informiral novinar Maurizio Fogar, brezplačno pa bodo delili izvode tiskanega gradiva. Bojkot izraelskega blaga Tudi v Trstu bo stekla kampanja za bojkot, deinvesticije in sankcije proti Izraelu, ki jo njeni pobudniki prirejajo s ciljem zaustaviti, kot piše v sporočilu za javnost, genocid palestinskega ljudstva v Gazi. Pobudniki kampanje namreč menijo, da je palestinski narod že od leta 1948 podvržen »barbarstvu izraelske okupacije« in opozarjajo, da je bilo štiri milijone in tristo tisoč Palestincev prisiljenih v begunstvo, od leta 2007 pa je v Gazi, kot posledica izraelskega embarga ob podpori ZDA, Evropske unije in Egipta, umrlo že petsto oseb. V okviru kampanje bo jutri pred veleblagovnico Coop na Trgu stare mitnice od 16. do 20. ure potekala informativna manifestacija. Vozilu sindikata USB preluknjali pnevmatike V noči na sredo so neznanci preluknjali pnevmatike na vozilu, ki ga je bazni sindikat USB najel za priložnost današnje splošne stavke, ki jo je sindikat oklical v podporo plačam in za zagotovitev dohodkov. Vozilo se je tisto noč nahajalo blizu vhoda v avtobusno remizo v Brolettu, vandalsko akcijo pa je sindikat USB označil za ustrahovanje sindikata, ki je tako na krajevni kot vsedržavni ravni vedno opozarjal na poslabšanje položaja delavcev tako na ekonomskem kot normativnem področju. 1 G Petek, 11. marca 2G11 TRST PROSEK - Prejšnji petek pobuda OŠ Avgusta Černigoja Pustna zabava s čarodejem V sodelovanju z Združenjem staršev - Zabave so se udeležili učenci osnovnih šol Černigoj in Gradnik V petek dopoldne je bilo v Kulturnem domu na Proseku prav imenitno. Osnovna šola Avgusta Černigoja in Združenje staršev sta organizirala pustno zabavo s čarodejem Jožetom (na sliki). Zabave so se udeležili tudi otroci Otroškega vrtca Marjana Štoke s Proseka in učenci osnovnih šol Alojza Gradnika z Repentabra in Alberta Sirka iz Križa. Čarodej Jože je s svojimi vragolijami očaral vse prisotne in zabave je bilo prehitro konec. Ob tej priliki bi se radi zahvalili Združenju staršev s Pro-seka, ki že vrsto let tesno sodeluje z učitelji pri organizaciji iz-venšolskih in pošolskih dejavnosti ter delno ali v celoti krije nekatere stroške. Vsako leto dodeli tudi nekaj denarja za nakup potrošnega materiala in slovenskih knjig za šolsko knjižnico. Staršem, ki delujejo v okviru Združenja, se zahvaljujemo za izkazano naklonjenost in požrtvovalnost in si želimo, da bi se tovrstno sodelovanje nadaljeva- PROSEK - 161. srečanje Slovenskega zdravniškega društva Vsaka rana je lahko nevarna O splošnih ukrepih pri oskrbi rane je predavala dr. Tjaša Bogatec iz bolnišnice v Palmanovi Slovensko zdravniško društvo je v petek, 11. februarja, ob 20.uri priredilo v prostorih Društvene gostilne na Proseku, ki jo sedaj upravlja Aleksij Križman, strokovno-druža-bno srečanje, ki je doživelo že svojo 161 izvedbo. Članica dr. Tjaša Boga-tec, specialist interne medicine in strokovni direktor na oddelku za prvo pomoč bolnišnice v Palmanovi, je predavala na temo Splošni ukrepi pri oskrbi rane. Predavateljica je najprej opisala razne vrste poškodb in načine, kako ona ukrepa, če so te bolj ali manj hude tudi z ozirom na pacienta. Predvsem pazljivo obravnava recimo diabetike. Sicer pa je vsaka rana, tudi najmanjša, lahko vir hude okužbe, je dejala dr. Bogatčeva in svojo trditev podprla z izkušnjami, pri čemer je povedala, da se je srečala s kar nekaj primeri okužbe s tetanusom, zato vsekakor priporoča cepljenje. Razgovor se je nadaljeval ob zelo okusni ribji večerji in prijetnem vzdušju, ki ga je ustvarila gotovo prisotnost mladih kolegov, ki so z zanimanjem prisluhnili mladi predavateljici. Na sliki: dr. Tjaša Bogatec opozarja, da je vsaka rana, tudi najmanjša, lahko vir hude okužbe, zato vsekakor priporoča cepljenje. Včeraj danes Danes, PETEK, 11. marca 2011 KRIŠTOF Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 11.39 - Luna vzide ob 9.04 in zatone ob 0.04 Jutri, SOBOTA, 12. marca 2011 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,1 stopinje C, zračni tlak 1023,6 mb raste, veter 6 km na uro severo-zahodnik, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje C. CI3 Lekarne hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Od ponedeljka, 7. februarja, do sobote, 12. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 400928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s pred- Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rango«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »I ra-gazzi stanno bene«. CINECITY - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Rango«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Il rito«; 16.20, 18.50, 21.20 »The fighter«; 15.40, 17.50, 20.00 »La vita facile«; 22.15 »Piranha 3D«; 16.15, 18.45, 21.15 »Manuale d'amore 3«; 16.00, 18.30, 21.00 »Unknown - Senza identité«; 22.10 »Il cigno nero«; 15.30, 17.45, 20.00 »Il discorso del Re«. FELLINI - 16.30, 20.25 »Un gelido inver-no«; 18.15, 22.10 »Manuale d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il gioiellino«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.00, 19.20, 21.10, 21.30, 23.20, 23.40 »Jutranje veselje«; 18.50, 21.00, 23.10 »Divja vožnja 3D«; 16.50 »Zlatolaska 3D«; 17.00 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 16.10 »Zlatolaska 3D«; 15.50, 18.10, 20.30, 22.50 »Jutranje veselje«; 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 »Moja neprava žena«; 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 »Rango - sinh.«; 18.20, 20.40, 23.00 »Divja vožnja 3D«; 16.05, 18.35, 21.00, 23.20 »Pravi pogum«; 16.20, 18.40, 21.05, 23.25 »Usodni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 22.10 »The fighter«; 16.30, 20.20 »Tutti al mare«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il rito«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La vita facile«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Il Grinta«; 18.30, 22.15 »Piranha 2D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.10, 18.10, 20.15, 22.20 »Rango«; Dvorana 2: 17.45, 20.00 »La vita facile«; 22.15 »Piranha 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »127 ore«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Il cigno nero«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Il gioiellino«; 22.15 »Manuale d'amore 3«. Lokostrelec ali nogometaš? Samo da bo vesel, zdrav in "naš"! Mamici Katji in tatku Fabiotu čestitamo ob rojstvu malega Manuela ŠD Zarja Naša Barbara in Matija sta starša postala, saj bosta odslej malega Kevina pestovala. ''Da bi zdrav in vesel dolgo let na svet živel!" mu kličemo vsi domači lo tudi v prihodnosti, v korist naših učencev in njihovih družin. Učitelji Ob lepem življenjskem jubileju iskreno čestita Miroslavu Košuti SDD Jaka Štoka Prosek-Kontovel ;J Čestitke M Izleti SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griža, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodovin-ske dediščine v nedeljo, 13. marca, v Volčji grad na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Nabreži-ni ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrepčilo. Za info 040-200924 (Zu-lejka). SPDT prireja v nedeljo, 13. marca, geološki izlet po kraškem robu, Draškem krasu in Griži. Izlet bo vodil gospod Paolo Sossi. Zbirališče ob 9. uri pri cerkvi na Jezeru. VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v Baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki vas privlači čar se- / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Arthur Schnitzler M Rondo (Vrtiljak) Režija: Dino Mustafič premiera: 11. marca ob 20.30 - prvi petek 13. marca ob 16.00 18. marca ob 20.30 20. marca ob 16.00 -31. marca ob 19.30 1. aprila ob 20.30 9. aprila ob 20.30 - 14. aprila ob 19.30 -16. aprila ob 20.30 - prva nedelja ■ drugi petek druga nedelja ■ prvi četrtek tretji petek prva sobota drugi četrtek druga sobota In še mali SAŠA k nam je p'ršu, da ovčarsku bi držinu zvj'ču, zdej n's je za celu čredu, še en klarin za na-šupotrebu! Čestitke mamici Tanji in očku Igorju! Kraški ovčarji Danes na Proseku DIANA 40. rojstni dan slavi. Vse najboljše, zdravja, sreče in zadovoljstva ji želijo vsi, ki jo imajo radi. Hip, hip, hura, MARČELA jih danes 82 ima in mi vsi ji voščimo iz srca. NPITATOD Naš učitelj in kolega Peter je vnovič očka postal, hura! Srečni dru-žinici čestitamo, malemu MARKU pa želimo, da bi zrastel v pridnega in krepkega fantka. Černigojevci. Pred kratkim je DEVAN BIBER slavil svojo okroglo obletnico. SKD Barkovlje mu iskreno čestita in mu kliče še na mnoga zdrava leta v krogu vseh, ki ga imajo radi. Hip, hip, hurra!Na Padričah se je štorklja mudila in nama nečaka KEVINA podelila. Pridno ga bova pestovali in z njim igrali. Teti Damijana in Katarina. H Šolske vesti 11. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 5., 7. in 8. aprila. Vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine, ki nastopajo kot solisti ali v skupinah. Poslušala jih bo komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program posameznikov in skupin za zaključni nastop, ki bo 20. aprila v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio, tel. in fax 040-567500), na www.guar-diella.it ali glasbena.revija@libero.it. Prijave morajo biti oddane do 21. marca. Zaradi velikega povpraševanja po vstopnicah, prosimo cenjene abonente, da najavijo morebitno odsotnost na premieri 11. marca. Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št.800214302 ali 040 362542. vernih dežel, obveščamo, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest. Informacije in vpis na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 8. maja, na izlet v Istro z vodenim ogledom Pazina, Moščeniške Drage in Opatije. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, pri g. Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Boletu, tel. 040-417025 [H Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klaric. Toplo vabljeni!. Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan Antonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 - 299800. Vljudno vabljeni! V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. Loterija 1G. marca 2G11 Bari 84 15 4G 34 16 Cagliari 77 83 41 86 1 Firence 83 57 36 52 49 Genova 24 5 49 3 43 Milan 82 22 4G 4 55 Neapelj 5 66 45 36 31 Palermo 37 27 74 17 82 Rim 64 73 16 55 41 Turin 56 7 34 38 32 Benetke 7 12 45 75 89 Nazionale 13 87 9G 6G 14 Super Enalotto Št. 30 7 14 21 47 58 71 jolly 43 Nagradni sklad 3.092.069,46 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.656.596,03 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 15 dobitnikov s 5 točkami 30.920,70 € 2.136 dobitnikov s 4 točkami 217,13 € 64.452 dobitnikov s 3 točkami 14,39 € Superstar 61 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 4 dobitniki s 4 točkami 21.713,GG C 338 dobitnikov s 3 točkami 1.439,GG£ 4.003 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 23.873 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG C 51.348 dobitnikov z 0 točkami 5,GG C / Slavistično društvo in Tržaška knjigarna vabita na predstavitev knjige SILVO FATUR OKRUŠKI Ob prisotnosti avtorja bo knjigo predstavila prof. Vera Tuta Ban danes, 11. marca 2011, ob 18. uri v Tržaški knjigarni v Trstu Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst Zveza pevskih zborov Primorske • Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica • Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo wa tamcevt irewje Primorska poje 2011 DANES, 11. marca 2011, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu -«fr-«k- Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, MePZ Župnije Marezige, MePZ Podgora, MePZ Coro tre valli/Tri doline - Šent Lenart, MePZ Obalca - Koper Obvestila ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem AUSER začetniški tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows), enkrat tedensko ob četrtkih od 17. do 19. ure na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur (od polovice marca do konca maja). Za predvpis in informacije pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231 (Urad za kulturo) ali pa od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30, 040-3478208 (tajništvo Auser). KMEČKA ZVEZA vabi zainteresirane člane, da se udeležijo prikaza rezi sadnega drevja, ki bo danes, 11. marca, ob 10. uri na vrtu gospoda Branka Kjudra v Dutovljah št. 171. Prikaz bo vodil specialist za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica univ. dipl. inž. agr. Ivan Kodrič. Udeleženci se bodo zbrali ob 9.45 pred Osnovno šolo Dutovlje. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bodo v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra med 16. in 18. uro delavnica: danes, 11. marca: »Deževna cev«, » Rokice mešejo«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. RAZSTAVA DOMAČIH USTVARJALCEV ob Majenci - SKD V. Vodnik iz Doline prireja danes, 11. marca, ob 19. uri v društveni dvorani, prvi pripravljalni sestanek za skupinsko razstavo ob letošnji Majenci. Vabljeni! SKD TABOR ZA OTROKE danes, 11. marca, ob 16.00 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, »Ura pravljic« za otroke iz vrtca in 1. razreda OŠ. Pripoveduje Jasmina Smotlak. Pridružite se! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na srečanje »Zaščitni zakon št. 38/2001 in sedanja stvarnost«, ki bo danes, 11. marca, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi 14). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo danes, 11. marca, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu izročilo tradicionalne Nagrade Mihael Flajban za slovenske univerzitetne študentke in študente iz Fur-lanije Julijske krajine. Začetek ob 18. uri. SPDT sklicuje 57. občni zbor danes, 11. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.45 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Vabljeni! DOLINČANKE bomo s pestrim programom praznovale mednarodni Dan žena v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik. Vabljene! DRUŠTVO ZVEZDA vabi v nedeljo, 13. marca, v Ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio 24) ob 19. uri na tradicio- SLOVENSKO SKIICUIB 57. OBČNI ZBOR danos - Delen. 11. marca 2011. ob 19.00 v prvem sklicanju ob 19.45 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20 v Trstu Vabljeni! nalni kulturni večer in družabnost z večerjo ob mednarodnem dnevu žena - 8. marcu (rezervacije na tel. št. 040-572114). RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 13. marca, na sporedu Gledališkega vrtiljaka zadnja predstava Čebelica debelica v izvedbi Potujočega gledališča Ku-kuc. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD VESNA, VZPI-ANPI EVALD AN-TONČIČ STOJAN vabijo na praznovanje »Dneva žena«: družabnost, ples in smeh z Vesno Hrovatin in znanimi zamejskimi lepotci. V nedeljo, 13. marca, ob 18.30 v gostilni Bita - Ljudski dom v Križu. Rezervacije in informacije Sara tel. 340-7235369. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah v nedeljo, 13. marca, ob 15. uri skupna vaja z ženskim zborom Kombinat. V torek, 15. marca, ob 20.45 pa redna pevska vaja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na pogovor na temo »Libija v plamenih«. Pogovor z Brunom Križ-manom bo uvedel in vodil Sergij Pahor. Pred tem bosta Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn odprli letošnjo razstavo Umetniki za Karitas. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM obvešča, da bo redni občni zbor z volitvami v torek, 15. marca, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29). KRUT vabi v torek, 15. marca, ob 18. uri na predavanje s prehransko strokovnjakinjo Janjo Strašek z naslovom »Krepimo zdravje z zdravim življenjskim slogom - zdravo prehrano«. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »23. Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra in tržaškega prvenstva 2011, ki bo v nedeljo, 20. marca, v Trbižu. Za obe tekmi je vpisovanje možno do srede, 16. marca, na tel. 348-8012454 (Sabina). OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici - Afriške ljudske pravljice, pripoveduje Biserka Cesar: sreda, 16. marca, ob 17.00 zadnja otroška urica letošnjega ciklusa: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 17. marca, ob 20.30 v društveni dvorani predavanje Sonje Gregori »Libija: od Tri-polija do peščenega morja Sahare«. Vabljeni. OBČINA DOLINA - do petka, 18. marca (vključno), izjemoma bo sprejemala prošnje za vpis v oddelek »malčkov« otroških jasli Colibri (Ul. Curiel 2 -Naselje Sv. Sergija) z italijanskim pogovornim jezikom za kritje z mesecem aprilom tega š.l. (2010/11) enega mesta, ki se je sprostilo. Mesto je TRST namenjeno otroku s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki se je rodil med 2.9.2009 in 31.5.2010. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it ali na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281. SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z Leo Pisani, avtorico knjige Obleka -kaj, kdaj, kako, ki bo v petek, 18. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Z njo se bo pogovarjala Marta Košuta. TPK SIRENA priredi v petek, 18. marca, ob 16. uri družabnost za svoje člane. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek. ASD CHEERDANCE MILLENIUM išče prostovoljce za pomoč in spremstvo ob priliki mednarodne tekme cheer-leadinga Millenium cup, ki bo v soboto, 19. marca, v Palatrieste v Trstu. Info in prijave na: info@cheerdance-millenium.com ali na 349-7597763 (Nastja). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR z Opčin prireja slaščičarski tečaj. Priznani francoski slaščičar Naser Gashi nas bo naučil pripravljati francoske rogliče, mignon pecivo in torte. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, 26. marca, od 9.00 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! 0 Prireditve SLAVISTIČNO DRUŠTVO IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita na predstavitev zadnje knjige Silva Faturja »O kruški« danes, 11. marca, ob 18. uri v prostorih tržaške knjigarne v Trstu. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV -Trst vabi na koncert revije »Primorska poje 2011« danes, 11. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, MePZ Župnije Ma-rezige, MePZ Podgora, MePZ Coro tre valli/ Tri doline - Šent Lenart, MePZ Obalca - Koper. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica vabi na koncerte v sklopu 42. revije Primorska poje danes, 11. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Izoli (nastopata MoPZ Tabor iz Opčin in MoPZ Vesna iz Križa) in ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu (nastopa MePZ Tri doline) ter v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v Gračiš-ču (nastopata ŽeVS Danica iz Vrha in ŽePS Stu ledi). RICMANJSKI TEDEN v Babni hiši v Ri-cmanjih: Sobota, 12. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša odprtje razstave »Hode u Ricmanje« slovenskega umetnika Simona Kastelica, predstavitev Mairim Cheber, sodeluje Tomaž Ne-doh; Nedelja, 13. marca, ob 18.00 v prireditveni dvorani nastop Pihalnega orkestra Ricmanje, vodi Aljoša Tavčar; Torek, 15. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani Dramska skupina Proposte teatrali z veseloigro v tržaškem narečju Delitto al castello, avtor Aldo Curri, prevod in režija Chino Turco. SKD LONJER KATINARA vabi na praznik mednarodnega dneva žensk, ki bo v soboto, 12. marca, ob 19.30 v ŠKC v Lonjerju. V kulturnem programu se bodo predstavili člani MlPZ Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja. SOMPD VESELA POMLAD vabi na koncert otroške in mladinske ustvar- jalnosti Naj pesem zadoni v soboto, 12. marca, ob 20. uri v dvorani Finžgar-jevega doma na Opčinah. Večer bodo oblikovali: Otroški pevski zbor Glasbene šole Izola (vodi Kristina Babič), Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper (vodi Maja Cilenšek) in Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin). ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC vabi vse žene in dekleta na praznovanje 8. marca v soboto, 12. marca, ob 19.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, Sv. Ane in s Kolon-kovca vabi na proslavo ob 10. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v nedeljo, 13. marca, ob 10.30 ob spomeniku na Istrski ul. št. 192. SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled komedije Harvey (avtor Mary Chase, režija Franko Zerjal) v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej, ki bo v nedeljo, 13. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 13. marca, v Bazovski dom ob 18. uri na srečanje ob dnevu žena s prikazom moške ustvarjalnosti. Razstavljata Janko in Walter Kovačič: fotografije in slike vžgane v lesu. Glasbeni utrinek bo izoblikoval moški pevski zbor Sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Mirka Ferlana. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 14. marca, ob 20. uri v Štalco v Šempola-ju na kulturni večer ob mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo: Društvo žena iz Prvačine z uprizoritvijo o Aleksan-drinkah »Moda iz baula«, Tatjana Malalan, Irene Pahor in Jasmina Smotlak z veselim prizorom »X factor« in pevka Laura Budal ob spremljavi Janka Zore. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na srečanje ob 10. letnici zaščitnega zakona. Profesor Samo Pahor nam bo posredoval svoje gledanje o tem. Srečanje bo v torek, 15. marca, ob 20. uri. Lepo vabljeni. ŽUPNIJA SV. JERNEGA AP., MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej - Opčine v sodelovanju z ZCPZ - Trst vabijo na Koncert sakralnih pesmi v izvedbi Pevskega zbora Tomaža Tozona & Viribus Uni-tis, ki bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Toplo vabljeni! 42. REVIJA PRIMORSKA POJE - Zveza slovenskih kulturnih društev, SKD Valentin Vodnik in MoPz Valentin Vodnik vabijo na koncert v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini. Predstavili se bodo z ljudskim programom Ljudske pevke FS Skala iz Kubeda, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač iz Kopra, MoVs Kantadore iz Gračišča, ZePz Ivan Grbec iz Šked-nja, Oktet Pr'farci iz Spodnje Idrije, ZeVs Bistriške škuorke iz Ilirske Bistrice, MoVs Hrušiški fanti iz Hrušice ter Gruppo vocale Farra. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žena in svetovnem dnevu poezije, v nedeljo, 20. marca, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na glasbeno- gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa avtorica poezij Saša Pavček ob triu Aljoša Rijavec - klavir, Šemsudin-Dino Džopa - kitara, Jan Oršič - bas kitara. Ne zamudite temperamentnega večera ljubezenskih pesmi in čutne glasbe! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju s SSG vabi na ogled enode-janke »Poročilo«. Nastopata Lara Komar in Tatjana Turco, režija Franco Pero v sredo, 23. marca, ob 20.30. Vstopnice bodo na voljo na sedežu predstave. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DARUJEM opremo stanovanja, od pomivalnega stroja do kavča. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 3384288100. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št. 335-5387249. GOSPA SREDNJIH LET išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica in pomaga tudi pri likanju. Tel. št.: 3279969360 (v večernih urah). IZG UBILI SMO zelen otroški voziček znamke peg perego, v soboto 5. marca po končani pustni povorki pred vojaško kasarno na Opčinah. Najditelja prosimo, naj pokliče na tel. št. 3201537730. Nedelja, 13. marca 2011 11 S Poslovni oglasi BITA-LJUDSKI DOM, SKD VESNA IN VZPI IZ KRIŽA vabijo na praznovanje DNEVA ŽENA v NEDELJO, 13.3. ob 18.30: večerja, ples z glasbo v živo in družabnost z Vesno Hrovatin in zamejskimi lepotci. Info 040-2209058(Bita) 3407235369(Sara) KMETIJA KRALJIČ V PREBENE-GU PRODAJA mlade kokoši. Urnik: 16.00-17.00 335-6322701 STORITVENO PODJETJE V TRSTU IŠČE uslužbenca/ko z večletno izkušnjo na področju davčnih prijav, posebej v izpolnjevanju obrazcev 730. Obvezno je znanje slovenščine in italijanščine. Zaposlitev je za določen čas. CV poslati na 730trst@gmail.com ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM HERMADA V CEROVLJAH j e odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.347-7838110 IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot gospodinjska pomočnica, pomaga tudi pri oskrbi starejših in bolnih. Tel. št. 346-5838459. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi otrok in starejših ljudi išče delo. Tel. 335-6445419. KUPIM HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE na Opčinah ali Proseku-Kon-tovelu. Tel. št. 040-213385. NA PROSEKU ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 3201509155. NA REPENTABRU - na slovenski strani, prodam 655 kv. m. zazidljivega zemljišča. Tel. 339-5042252. PRODAJAMO tipično kraško hišo v Repnu s pogledom na vaški trg. Hiša je v zelo dobrem stanju, možnost ogleda, kličite na tel. št. 3463385460 večernih urah (med 19.30 in 21. uro). V SOBOTO je v šotoru pri Briščikih izginil moški črn jopič. Če ga je nekdo pomotoma odnesel, naj se javi na tel. št.: 338-7318445. V TREBČAH PRODAJAMO zemljišče 2.349 km. m. s kletjo (24 kv. m.) in skladiščem za orodje. Odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel št. 3393666700. Prispevki V spomin na Ladija Jazbeca darujeta Vida in Dario 30,00 evrov za ŠD Bor. V spomin na Radotovega očeta Albina Racmana daruje Livio 25,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. V spomin na Radotovega očeta Albina Racmana darujeta Massimo in Dunja 25,00 evrov za Kapelico v Gročani. V spomin na Ladja Jazbeca daruje Dana Možina 50,00 evrov za ŠD Sloga. V spomin na dragega Srečka Tretjaka daruje Nevenka 20,00 evrov za SKD Vigred. Za SKD Primorec darujeta: Pierina Dragoni 10,00 evrov in Livio Collerig 10,00 evrov. Za dragim svakom ATTILIEM MAVERJEM žalujemo družine Carli, Grgič in Škabar Dragemu EDIJU ŠELHAUSU, prijatelju in sodelavcu našega Egona, se klanjamo v zadnji pozdrav. Družina Kraus 12 Petek, 11. marca 2011 KULTURA / IN MEMORIAM - Fotoreporter Edi Šelhaus (1919-2011) Poglavitna stvar mi je bila akcija. Za zgodovino • •• ■ ^ rt J C _ V Trstu sem preživel svoja otroška leta, v Trst sem prve dni maja 1945 prišel kot partizan in v Trst sem naposled prišel kot filmski snemalec. Naj tu slednjič dočakam svoj konec?, je v uvodu v izjemno knjigo Fotoreporter pred štiridesetimi leti zapisal Edi Šelhaus. Konec je legendarni fotograf dočakal v domu za starejše občane v Medvodah. Stran od 'svojega' Trsta? Odmaknjen od dogajanj? Ne! Nelagoden občutek minljivosti, neizbežne pozablje-nosti, ki nam ga ponavadi povzročajo domovi za ostarele, se je razblinil tisti hip, ko smo vstopili v njegovo sobo. Obdan s knjigami, časopisi, revijami nas Edi Šelhaus takoj potegnil v svoj svet. Vedno nas je pričakal z natančnim seznamom tem, o katerih naj bi se pogovarjali. Ni se hotel prepustiti naključnemu besedičenju, za to enostavno ni imel časa. Govoril je o idejah za nove razstave, za nove knjige ... Ponavadi je imel na zalogi tudi novo zgodbo, ki jo je največkrat pripravil za Primorski dnevnik, večno vezjo s Trstom. »Še vedno se mi dogajajo stvari, ki mi pomagajo živeti«, je dejal, kot da bi se zagovarjal za neverjetno energijo, s katero nas je obdal v ustanovi namenjeni počitku. »Rad sem delal v tem poklicu. Nikoli se nisem imel za umetnika. Poglavitna stvar mi je bila akcija, action. Za zgodovino ...«, je nekoč dejal. Mislim, da Mala Marica, ki se je rodila v taborišču na Rabu, je na ruševinah njenega doma v Papežih na Kočevskem leta 1945 pričakal pes in prizor iz prvih antifašističnih demonstracij v Trstu 12.6.1945 edi šelhaus (negative hrani muzej novejše zgodovine slovenije) prav zaradi teh besed lahko razumemo njegovo ljubezen do Trsta, mesta, kjer mu ni umanjkalo prijetnih akcij, a tudi neprijetnih doživetij. Njegova mama je bila iz Podkraja nad Vipavsko dolino. Ker je bilo v družini 12 otrok, je šla služit kruh v Trst. »Bila je lepa ženska,« je velikokrat s ponosom dejal Edi. »Na železniški postaji v Ajdovščini je spoznala brkatega železničarja in posledica tega poznanstva sem jaz.« Mladoporočenca sta se ustalila v Trstu. Zaradi fašizma je oče izgubil službo in oprijel se je fotografiranja, ki je bil do takrat zgolj njegov konjiček. Ko so začeli ukinjati slovenske šole, so starši poslali Edija in njegovega brata v Zavetišče svetega Jožefa v Šentvid pri Ljubljani. Že pri osmih letih je božične počitnice končal v tržaškem zaporu, kjer je kasneje preživel še marsikatero urico, kot je sam dejal. Drugo svetovno vojno sta z mamo pričakala v Škofji Loki, kjer je mama imela fotografski studio, Edi pa je bil njen vajenec. V studio so nosili filme tako Nemci kot partizani; prve Titove slike na Gorenjskem so razvili prav pri njih. Sliko Tita v Drvarju je njegova mama preslikala na ploščo in potem izdelala več sto fotografij. Zato so jo zaprli, Edi pa je odšel v partizane. Postal je član fotosekcije za agitacijo in propagando pri izvršnem odboru Osvobodilne fronte. V Muzeju novejše zgodovine, kjer hranijo njegov arhiv, je približno 1100 njegovih fotografij iz tega časa. Po osvoboditvi je končal v njegovem tako ljubem Trstu, tokrat še s filmsko kamero. Za jugoslovanske Filmske novosti in slovenski Filmski obzornik je zapisoval razburljivi povojni čas v coni A. V tem času se je večkrat znašel v zaporu. Na tržaški policiji so imeli človeka, katerega skrb je bila le to, da je gledal za njim. Dove se quel jugoslavo, so spraševali ob demonstracijah. »Ni bilo dneva, da se v Trstu ne bi zgodilo kaj pomembnega, kar je bilo treba posneti na filmski trak,« se je spominjal Edi Šelhaus, in s tem izzival usodo, lahko dodamo. Policaji, ki se jim je izmuznil plen (kamero, je imel v mislih), zaradi katerega so me tudi tako grobo aretirali, so me razjarjenimi s pestmi in brcami pobili v džipu na tla. Obležal sem z glavo navzdol, ukleščen med dva sedeža, in v tem položaju so me odpeljali na osrednji sedež svojega poveljstva v mestnem središču. Pri tem niso izbrali najkrajše poti, samo da so se lahko dalj časa ukvarjali z mano. Pošteno zdelanega so me končno pripeljali v ulico Trideseti oktober na sedež policije, je zapisal v knjigo Fotoreporter. Službo je izgubil, ker je bil informbirojevec. Ostal je v Trstu, saj bi ga v Jugoslaviji zaprli. Nekaj je delal za časopise, kot so: Unita, Il Lavorato-re, Vie nuove ... Predvsem pa je tekmoval s tržaškimi fotografi pri birmah, porokah, pogrebih. Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlil pri Slovenskem poročevalcu, objavljal v Delu, Tovarišu, TT-ju in drugih časopisih ter revijah. Ko se je upokojil, je v nemirnih sedemdesetih letih spremljal boj Slovencev na avstrijskem Koroškem za ohranitev naroda in kulture. Lotil se je pisanja in v več knjigah opisal razburljivo reševanje zavezniških vojnih ujetnikov in sestreljenih letalcev med drugo svetovno vojno. Napisal je tudi dve knjigi iz živalskega sveta. Edi Šelhaus je dal zadnji knjigi, ki je izšla lansko leto pri založbi Sanje, naslov Fotoreporterjev obračun. Ni bila mišljena kot končni obračun. Še veliko je imel za povedati. V svojem prislovičnem optimizmu je pri enaindevetdesetih letih zapisal Morda kdaj kasneje. Meta Krese STALNO GLEDALIŠČE FJK - Alternativna scena Triptih o izrinjencih na obrobje družbe Predstava s tremi kratkimi dramami Antonia Tarantina - V predstavi nastopajo avtor in igralca Gilda Postiglione in Oreste Valente Antonio Tarantino, bivši slikar samouk, ki se je rodil leta 1936 v Bocnu, a je večino življenja preživel v Turinu, je na italijanski gledališki sceni izredno zanimiva osebnost, bodisi zaradi tematike, ki zadeva zelo različne plati sodobne stvarnosti, tako splošno politične kot iz življenja ljudi z roba družbe, bodisi zaradi svojskega jezika, mešanega in barbarskega, kot so ga označili nekateri kritiki: to je umeten jezik, poln narečnih namigov, čeprav se ne izrecno ne veže na nobeno določeno okolje, in je obenem odraz velemest. Tarantinov jezik tako nazorno izraža razpetost v obrobju, v katerem živi večina njegovih junakov. Ta izredno živi in vitalni jezik je v ospredju tudi v predstavi Trittico, v kateri so združena tri Tarantinova kratka besedila in ki je ta teden na sporedu v mali Barto-lijevi dvorani v Trstu v okviru abonmajskega niza alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Predstava, ki jo je režirala Cristina Pez-zoli, je za ljubitelje gledališča še posebej zanimiva, ker v njej prvič v življenju igra sam avtor; poleg njega nastopata igralca Gilda Postiglione in Oreste Valente. Protagonisti treh zgodb iz Triptiha so izrinjenci iz roba družbe; v prvm delu, ki ima naslov Torino-Bacau-Roma, je Tarantino opisal dan v življe- Gilda Postiglione in Antonio Tarantino nju bivšega turinskega delavca, ki je postal klošar in berač, ter noseče nezakonite romunske priseljenke: srečata se na rimski železniški postaji, kjer si brezdomci ponoči iščejo zavetišče. Dogajanje drugega dela z naslovom Cara Medea je postavljeno v dobo takoj po drugi svetovni vojni; protagonistka je ma- f. rossetti ti, ki je umorila svoja otroka in je nato dolga leta preživela v zaporih in v koncentracijskih taboriščih. Zgodba se glavni junaki izvije v dolgem monologu, ko po dolgem iskanju spet najde moža, ki na procesu ni prevzel nase svojega dela krivde in ki je vojno preživel kot čuvaj skladišča v Pulju. Tretji del, z naslovom Una casa razzista, prikazuje nastop siromašnega upokojenca v televizijski oddaji Telesogni, med katero pripoveduje o svojem podstrešnem stanovanju v stavbi, kjer prebivajo večinoma tuji priseljenci. Tri drobne drame je režiserka vključila v okvir s klovnom, ki na začetku, seveda v klovnskem slogu, predstavi pisatelja in njegova dela, denimo Gramsci a Turi o zadnjih dneh, ki jih je ustanovitelj KPI preživel v zaporu, Materiali per una storia tedesca o skupini Baader-Meinhoff, in La casa di Ra-malla o terorizmu na Srednjem vzhodu, ki ga je pred kratkim postavilo Stalno gledališče FJK. Antonio Tarantino nastopa kot turinski klošar, kot nemi Medejin mož in kot siromašni upokojenec. Gilda Posti-glione je naivna in proseča priseljenka iz Bacaua, zagrenjena bivša jetnica in seksi nemo dekle iz televizijske oddaje. Oreste Valente je klovn in šarlatanski voditelj televizijske oddaje. Na praznem prizorišču so sugestivni rekviziti le tri velika stojala s podobami na traku, ki ga med raznimi prizori vrtijo nastopajoči. Predstavo so sooblikovali kostumo-grafki in scenografki Elena Bianchini in Federica Francolini ter mojster luči Francesco dell'Erba. (bov) JUBILEJ - Danes Prešernov nagrajenec slavi 75. rojstni dan TT ~T Miroslav Košuta, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, praznuje danes 75. rojstni dan. Kot smo že poročali, je ob tej priložnosti pri tržaški založbi Mladika izšla zbirka Drevo življenja. V delu je objavljenih 120 pesmi, ki predstavljajo izbor celotne Košutove pesniške produkcije, nekaj pa je tudi doslej neobjavljenih. Izbor je opravil pesnik sam in pesmi razdelil v devet sklopov: Prežim na vsak tvoj gib, Tam za turškim gričem, Na starem zemljevidu štirje kraji, Nekoč je dež sijal z lučjo, Hlad v školjke zakletih usod, Vulgo Trieste oder Terst, V krvi praznično zvoni, Z granatnim jabolkom spomina, November je zeleni volk. Spremno besedo je napisala Tatjana Rojc, grafično podobo pa je prispeval Marjan Kravos. Miroslav Košuta se je rodil v Križu 11. marca 1936. Leta 1962je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil novinar na RTV Ljubljana, nato dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, urednik pri Založništvu tržaškega tiska, ravnatelj in umetniški vodja SSG. Košuta je pesniško pot začel v Ljubljani, večji del opusa pa ustvaril na Tržaškem. Avtor številnih pesniških zbirk je velik delež pesmi iz svoje zakladnice posvetil otrokom. Kot je Košuta povedal za STA, je ne glede na to, ali piše za odrasle ali za otroke, doživljanje ob pisanju podobno, gre le za različno osvetljevanje tematike. Med njegova najbolj znana dela za otroke sodijo zbirke Kje stanuješ, mala miška (1975), Ptička smejalka (1984), Abecerime (1979), Na Krasu je krasno (1982) in Kavka s kavkaza (1992). Njegova lirika, ki izvira iz obmorskega in kraškega sveta, je impresionistična, mediteransko razgibana, intimistično erotična in trpko razmišljujoča o slovenstvu v zbirkah Morje brez obale (1963) in Pričevanje (1976). Smrt in nostalgijo je te-matiziral v zbirkah Odseljeni čas (1990) in Pomol v severno morje (2001). Posebno mesto zaseda knjiga Kriško kraške, neke vrste avtobiogra-fija v verzih in prozi, ki jo je založba Galeb-Novi Matajur izdala pred petimi leti, ob pesnikovi sedemdesetletnici. Z živobarvnimi ilustracijami jo je obogatil Klavdij Palčič. D lil VO Z [V LJ liNjA / SVET Petek, 11. marca 2011 1 3 LIBIJA - Medtem ko so Gadafijeve sile zavzele Zavijo in se približale Ras Lanufu Evropska unija okrepila sankcije proti Tripoliju Nato napovedal okrepitev nadzora, Pariz in London kot prva priznala narodni svet upornikov TRIPOLI/BRUSELJ - Sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gada-fiju, so nadaljevale silovite napade na mesta pod nadzorom upornikov in zavzele Zavijo. EU je zaostrila sankcije proti Gadafijevemu režimu, obrambni ministri Nata pa so napovedali okrepitev nadzora na obalnih območjih Libije. Pariz in London sta kot prva priznala narodni svet upornikov. Sile, zveste Gadafiju, so po silovitih napadih s topništvom in letalstvom znova zavzele mesto Zavija, dosegle pa so tudi, da so se uporniki umaknili vzhodno od strateško pomembnega mesta Ras Lanuf, kar naj bi pomenilo, da ga zavzemajo. Pri tem so z letali obstreljevali tudi stanovanjsko četrt mesta in ubili najmanj štiri ljudi, ranili pa 35. Napadi na Ras Lanuf so bili siloviti tudi v sredo, ko so bili ubiti štirje ljudje, 24 pa ranjenih. EU je medtem zaostrila sankcije proti libijskemu režimu. Odločila se je za zamrznitev premoženja petim institucijam oziroma podjetjem, vključno s centralno banko in libijskim državnim investicijskim skladom LIA, ki je sicer napovedal vlaganja v športni park Stožice. Več zunanjih ministrov je na izrednem neformalnem zasedanju v Bruslju, ki se ga je iz Slovenije udeležila državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina, ob tem poudarilo, da mora Gadafi oditi. Po besedah Benčine je EU enotna, da je zgodba Gadafija končana in da zanjo njegov režim ne obstaja več, ni pa enotnosti glede priznanja libijske opozicije. Obrambni ministri Nata so se na zasedanju v Bruslju dogovorili, da bodo ladje zveze Nato - ki že izvaja stalni nadzor libijskega zračnega prostora z izvidniškimi letali awacs - okrepile še nadzor na obalnih območjih Libije. V ta namen bodo iz zahodnega v osrednje Sredozemlje premestili vojaške ladje, ne bodo pa jih uporabili za izvedbo vojaških akcij, je po koncu prvega dne dvodnevnega zasedanja povedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. Niso pa se dogovorili o morebitni uvedbi prepovedi letenja nad Libijo, a bodo nadaljevali "načrtovanje za vsak primer", je poudaril Rasmussen. Dodal je, da bi takšen ukrep nujno zahteval pravno podlago v obliki mandata Združenih narodov in močno podporo držav v regiji. V skladu z zaostritvijo sankcij EU je Nemčija že zaprla račune libijske centralne banke in libijskih državnih skladov pri nemških posojilnih institucijah. Rusija pa je ustavila izvoz in prodajo orožja Libiji. Evropski parlament pa je na zasedanju v Strasbourgu pozval visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton, naj prizna narodni svet, v katerem so združeni libijski uporniki. V skupni resoluciji vseh političnih skupin so tudi pozvali članice EU, naj bodo pripravljene na morebitno uvedbo območja prepovedi letenja, ki pa mora imeti mandat VS ZN in biti sprejeta v sodelovanju z Arabsko ligo in Afriško unijo. Poslanci so ob tem še pozvali voditelje EU, ki se bodo v petek sestali na vrhu, naj zamrznejo vse libijsko državno premoženje in zaslužke od nafte in plina, ne le premoženje Gadafijevega režima. Menijo tudi, da bi bilo treba razviti ambicioznejšo in učinkovitejšo evropsko sosedsko politiko. Francija in Velika Britanija sta medtem kot prvi državi priznali libijski narodni svet kot edinega predstavnika libijskega ljudstva. Francija je še sporočila, da bo v Bengazi kmalu napotila veleposlanika. Srečanje s predstavniki libijske opozicije je napovedala tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki bo prihodnji teden obiskala Egipt in Tunizijo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je prvič dejal, da je Rusija pripravljena prisluhniti predlogom za uvedbo območja prepovedi letov. Ali bo Rusija s tem soglašala, pa bo odvisno od tega, kako naj bi sistem deloval, je dejal. Iz Libije so še poročali, da so Gadafijeve sile zajele in mučile ter s smrtjo grozile trem novinarjem britanske medijske hiše BBC, ki so se v ponedeljek skušali prebiti do Zavije. Sedaj so že na varnem, v četrtek pa so iz Libije sporočili, da pogrešajo še dva tuja novinarja. Eden je dopisnik britanskega časnika Guardian, drugi pa novinar brazilskega časnika O Estado de S. Paulo, oba pa sta bila nazadnje v bližini Zavije. Nek visoki predstavnik libijske vlade se je že opravičil BBC za dogodke, ki so jih preživeli njihovi novinarji. BBC je mučenje svojih novinarjev ostro obsodili, a hkrati napovedal, da se ne bodo umaknili iz Libije. (STA) Uporniki v Ras Lanufu ansa TIBET - Ostati pa hoče duhovni voditelj svojega naroda Dalajlama napoveduje umik iz tibetanske politike NEW DELHI/PEKING - Tibetanski duhovni in politični vodja da-lajlama Tenzin Gyatso je včeraj napovedal, da se namerava umakniti iz tibetanske politike. Ob obletnici tibetanskega upora kitajski nadvladi leta 1959 je v Dharamshali v Indiji dejal, da je prišel čas, da Tibetanci sami "svobodno izberejo" svojega voditelja. V Pekingu pa so napoved da-lajlame že označili za "igrice". Kot je dejal, bo zaprosil tibetanski parlament, da ga razreši s položaja vodje vlade, ki ima sedež v izgnanstvu v Indiji. Tibetanski parlament se bo sicer sestal prihodnji teden. "Moja želja za zmanjšanje pristojnosti nima nič z željo po zmanjšanju odgovornosti. To bo dolgoročno koristilo Tibetancem. Ne gre za to, da bi obupal," je dejal v nagovoru. Dalajlama je "voditelj države" že vse od 15. leta. Ko so Kitajci v 50. letih 20. stoletja zasedli Tibet, je leta 1959 vodil upor proti kitajski vladi, a Tibetan- Dalajlama Tenzin Gyatso ansa cem ni uspelo in dalajlama se je bil prisiljen umakniti v izgnanstvo, od koder še zdaj vodi tibetansko predstavništvo. Njegova vloga voditelja države je sicer predvsem simbolična in danes 75-letni Nobelovec za mir je že dolgo napovedoval umik s tega položaja. "Ze od 60. let sem vseskozi govoril, da Tibetanci potrebujejo voditelja, ki bi ga tibetanski narod svobodno izbral in ki bi mu lahko predal pooblastila. Zdaj je prišel čas, da to uresničim," je dejal. Vseeno pa namerava ostati duhovni voditelj Tibetancev in se tudi ne namerava umakniti iz političnega boja za "svobodni Tibet", je zagotovil. "Še naprej sem predan svoji vlogi v pravičnem boju za Tibet". Do koliko sprememb bo dejansko prišlo, je težko napovedovati. Vloga dalajlame kot voditelja vlade je bolj ali manj ceremonialna, medtem ko je najpomembnejša njegova vloga duhovnega voditelja. A dalaj-lame so bili tradicionalno tako politični kot duhovni voditelji Tibeta. Na napoved dalajlame se je medtem že odzval uradni Peking. Kot je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu, gre za "igrice" dalajlame, s katerimi želi "prelisičiti mednarodno skupnost". "Tibetanska vlada v izgnanstvu je nelegalna politična organizacija in nobena država na svetu je ne priznava," je še dejala. (STA) Maroški kralj Mohamed VI. je napovedal reforme RABAT - Maroški kralj Mohamed VI. je v sredo v nagovoru, prvem po začetku vstaj v arabskem svetu, obljubil ustavne reforme v državi. Naštel je sedem glavnih ukrepov, med drugim, da premiera ne bi več imenoval kralj, temveč bi ga volili, dobil pa bi tudi resnične pristojnosti. Kralj ne bo več imenoval premiera, temveč bo ta izbran "v politični stranki, ki bo zmagala na volitvah", je dejal Mohamed VI. ter napovedal, da bo imel predsednik vlade poslej realno moč in bo "polno odgovoren za delovanje vlade, javne uprave ter za izvajanje vladnega programa". Kralj je poleg tega obljubil reformo pravosodja z okrepitvijo spoštovanja človekovih pravic ter širitvijo individualnih in kolektivnih pravic. Ustavne reforme bo pripravila posebna komisija, ki bo kralju predloge predstavila do junija. Nato bo, je napovedal Mohamed VI., sledil referendum. Jemenski predsednik za ustavne spremembe SANA - Jemenski predsednik Ali Ab-dulah Saleh je pred več tisoč privrženci v prestolnici Sana včeraj obljubil obsežne ustavne reforme. Nova ustava predvideva učinkovito delitev oblasti, ljudje pa naj bi o njej glasovali še letos. Saleh je še dejal, da bo kmalu oblikovana nova vlada. Kot je pred zbranimi privrženci na nekem nogometnem stadionu v Sani napovedal Saleh, bo nova ustava zagotavljala ločitev zakonodajne in izvršne oblasti in bo omogočila pripravo novih splošnih volitev, ki bodo zagotovile učinkovito vladavino parlamenta. Kitajska februarja •• • «i • z zunanjim primanjkljajem PEKING - Kitajska je februarja prvič po marcu lani in šele drugič v zadnjih sedmih letih zabeležila primanjkljaj v blagovni menjavi z ostalim svetom. Razlog za to so predvsem višje cene nafte in drugih surovin, ki so povečali vrednost izvoza. Vrednost kitajskega izvoza je bila februarja s 96,74 milijarde dolarjev (okoli 70 milijard evrov) le za 2,4 odstotka višja kot februarja lani, kar analitiki po pisanju tujih tiskovnih agencij v veliki meri pripisujejo dejstvu, da je teden dni dolgo praznovanje kitajskega novega leta padlo ravno na začetek meseca, zaradi dela prostih dni pa se je proizvodnja zmanjšala. Uvoz pa se je v med-letni primerjavi v drugem letošnjem mesecu povečal za 19,4 odstotka na 104,4 milijarde dolarjev, primanjkljaj v blagovni menjavi pa je dosegel 7,3 milijarde dolarjev. Analitiki so medtem pričakovali presežek v višini 3,9 milijarde dolarjev. JAVNE FINANCE - Bonitetna hiša Moody's nenadejano znižal oceno Španiji RUSIJA - Podpredsednik ZDA na obisku Putin predlagal Bidenu ukinitev vstopnih vizumov MADRID - Ena vodilnih svetovnih bonitetnih hiš Moody's je včeraj znižala bonitetno oceno Španiji, med drugim zaradi načrtovanih stroškov sanacije bančnega sistema, ob tem pa opozorila, da bi lahko v prihodnje sledilo dodatno znižanje ocene. Španska finančna ministrica Elena Salgado je že sporočila, da se z oceno agencije v Madridu ne strinjajo. Moody's je dolgoročno oceno na španski državni dolg znižal za eno stopnjo na Aa2, kar predstavlja velik udarec prizadevanjem vlade španskega premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera, ki želi s strogimi varčevalnimi ukrepi finančne trge prepričati, da Španije ne bo doletel grški scenarij. Strokovnjaki pri Moody's dvomijo, da bo vladi v Madridu uspelo sanirati bančni sistem in očistiti bilance v regionalnih hranilnicah. "Končni stroški prestrukturiranja bančnega sistema bodo presegli trenutne ocene španske vlade, kar bo še dodatno povečalo javni dolg," ocenjujejo pri Moody's. Ob tem so izrazili zaskrbljenost, ali bo špan- ski vladi resnično uspelo ustvariti vzdržne javne finance, glede na to, da lahko vlada v Madridu le v določenem delu nadzoruje porabo regionalnih vlad. Španska ministrica za gospodarstvo in finance Elena Salgado je že sporočila, da se z odločitvijo agencije ne strinja. Glede ocene o stroških sanacije bančnega sistema je dejala, naj Moody's preprosto počaka na sporočilo španske centralne banke o potrebnih sredstvih za sanacijo. Ta je popoldne že sporočila, da osem hranilnic in štiri banke potrebujejo skupaj 15,2 milijarde evrov, da bi izpolnile minimalne zahteve o kapitalski ustreznosti. Salgadova je doslej omenjala številko 20 milijard evrov, bonitetne agencije pa so omenjale celo številko 50 milijard dolarjev. Po navedbah centralne banke potrebuje največ denarja skupina hranilnice Caja Madrid, in sicer 5,8 milijarde evrov. Sledi banka Nova Caixa Galicia z 2,6 milijarde evrov potrebnih sredstev. Ministrica se je ob tem sicer strinjala, da bi morali storiti več za nadzor porabe regionalnih vlad. (STA) MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je ameriškemu podpredsedniku Josephu Bidenu v Moskvi včeraj predlagal, da državi storita "zgodovinski korak" in ukineta vizume za državljane obeh držav. Biden se je srečal tudi s predstavniki ruskih nevladnih organizacij, ki so bili kritični do omejevanja svobode opozicije pred volitvami v Rusiji letos in prihodnje leto. "Če se ZDA in Rusija strinjata, da uvedeta brezvizni režim, preden to storita Rusija in Evropska unija, bi bil to zgodovinski korak v naših odnosih," je na srečanju z Bidenom dejal Putin. "To bi odpravilo vse stare stereotipe med Rusijo in ZDA," je izjavil Putin. Biden, ki se je mudil na dvodnevnem obisku v Moskvi, je Putino-vo pobudo pozdravil kot "dobro idejo", poznavalci pa menijo, da takšen predlog še nekaj let ne bo uresničljiv. Rusija se že več let pogaja z Evropsko unijo o odpravi vizumov med stranema, vendar pa pogovori za zdaj niso prinesli večjega napredka. EU od Moskve med drugim zahteva, da Rusija bolje ščiti predvsem svoje meje z azijskimi državami. To je sicer prvič, da je Putin predlagal odpravo vizumov z ZDA, sicer nekdanjim največjim sovražnikom iz časa hladne vojne. Pred srečanjem s Putinom se je Biden srečal z 19 predstavniki ruskih skupin za zaščito človekovih pravic in nevladnih organizacij, med njimi z vodjo Helsinškega odbora Ljudmilo Aleksejevo in direktorjem nevladne organizacije Memorial Ole-gom Orlovom. Zagovorniki človekovih pravic so v pogovoru z Bidenom omenili omejevanje svobode opozicije pred parlamentarnimi volitvami leta 2011 in predsedniškimi leta 2012 v Rusiji. Do Kremlja kritične stranke imajo težave z registriranjem, prav tako pa imajo praktično zaprt dostop do državnih medijev, je bila kritična Alek-sejeva. (STA) 1 4 Petek, 11. marca 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Občina bo v kratkem objavila razpis za izbiro izvajalca del Obnova nižje srednje šole takoj po zaključku pouka Prva faza del bo končana septembra - Knjižnico bodo začasno zaprli in preselili v Jamlje Takoj po zaključku letošnjega šolskega leta se bodo na stavbi nižje srednje šole v Doberdobu začela gradbena dela, s katerimi bodo učnemu in neu-čnemu osebju šole ter predvsem učencem, katerih število je v zadnjih letih krepko naraslo, zagotovili lepše in udobnejše prostore. Doberdobska občinska uprava je v prejšnjih tednih že sprejela izvršni načrt, v kratkem pa naj bi po navajanju podžupanje in pristojne odbor-nice Luise Gergolet tudi objavila razpis za izbiro izvajalca del. Gradbeno podjetje naj bi poseg zaključilo najkasneje v devetih mesecih, to se pravi marca 2012, prva faza del pa bo nared že do začetka prihodnjega šolskega leta. »Prvi del posega, ki bo potekal med junijem in septembrom, bo zadeval obstoječe poslopje nižje srednje šole. Tu bodo delavci takole preuredili prostore, da bomo pridobili večjo učilnico, ob tem pa bodo obnovili pod, prepleskali stene, obnovili fasado in še marsikaj. Ta faza del se bo morala nujno zaključiti pred začetkom pouka,« je povedala Gergoletova in nadaljevala: »Nato bo na vrsti druga faza del, in sicer izgradnja dodatnega nadstropja nad slačilnicami, kjer bomo pridobili tri nove učilnice. Ta faza naj bi se zaključila že januarja ali najkasneje marca. Nad stavbo bomo namestili tudi solarno termično napravo, ki bo služila za ogrevanje vode v šoli in v telovadnici. Hkrati bodo potekala dela v pritličnih prostorih glavne stavbe nižje srednje šole, kjer deluje knjižnica. Slednja bo po novem bolj funkcionalno urejena, dobila pa bo tudi nova stranišča. Sedanji vhod v knjižnico, ki gleda neposredno na cesto, bomo zaprli, uredili pa bomo varnejšega za spomenikom.« Občinska uprava računa na to, da se bo podjetje lotilo del takoj po zaključku pouka, kar pomeni okrog 13. junija. »Ker bomo morali prostore izprazniti, bodo učenci tretjega razreda imeli malo maturo v sosednji stavbi osnovne šole,« je povedala Gergoletova in nadaljevala: »Še pred tem, verjetno že aprila, bomo začasno zaprli knjižnico. Gradivo bomo maja prenesli na sedež društva Kremenjak v Jamlje. Do zaključka gradbenih del in ponovnega odprtja knjižnice v obnovljenih prostorih si bodo občani lahko izposojali gradivo iz pokrajinskega knjižničnega sistema in iz goriške Feiglove knjižnice, in sicer tako, da si bodo knjige najprej naročili, nato pa dvignili na tajništvu občine.« Projekt, v katerega bo občina vložila 600.000 evrov, bo ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjš-ček v kratkem pregledala skupaj z učnim in neučnim osebjem, s katerim bo dolo- čila, kako bo šola uporabljala nove prostore. »Naknadno bomo tudi ocenili, ali je možno, da se razred nižje srednje šole, ki je letos imel pouk v stavbi osnovne šole Prežihov Voranc, že s septembrom ponovno preseli v stavbo nižje srednje šole,« je povedala ravnateljica Sonja Klanjšček. (Ale) GORICA - Sindikati Zahtevajo več storitev na teritoriju Okrepitev mreže zdravstvenih storitev na teritoriju, ki je na Goriškem šibkejša kot v ostalih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine, je glavna zahteva, ki so jo predstavniki sindikatov upokojencev SPI CGIL, FNP CISL in PER UIL v prejšnjih dneh predstavili direktorju goriškega zdravstvenega podjetja Gian-niju Cortiuli. Srečanje je bilo za sindikalne predstavnike priložnost, da so Cortiuli izročili pet tisoč podpisov, ki so jih zbrali v podporo svojim zahtevam po potenciranju in izboljšanju zdravstvenih storitev v goriški pokrajini. Po mnenju sindikatov je treba 51 odstotkov finančnih sredstev nameniti teritorialnim storitvam, 44 odstotkov bolnišnicam, pet odstotkov pa prevenciji. »To pomeni, da je treba okrepiti dva zdravstvena okraja in jima nameniti več osebja, denarja in avtonomije pri upravljanju, kar bo lahko privedlo do boljše bolničarske in rehabilitacijske oskrbe na domu,« menijo sindikati. Glede nepokretnih sindikati zahtevajo, naj se spoštuje določila sporazuma, ki so ga podpisali splošni zdravniki, zdravniki bolnišnic, zdravstveni okraji in sindikati, poskrbeti pa je treba tudi za ponovno pridobitev dvajsetih mest v oddelku RSA, ki so jih ukinili z zaprtjem zavoda Ospizio marino v Gra-dežu. Za poenostavitev postopkov za specialistične preglede in izvide bi bilo treba bolje uporabljati nove tehnologije, obenem pa je treba tudi okrepiti organik goriške in tržiške družinske posvetovalnice. Cortiula je povedal, da soglaša s predlogi, in da so le-ti popolnoma v sozvočju s strateškim načrtom reorganizacije, ki ga je goriško zdravstveno podjetje že začelo izvajati. Nižja srednja šola v Doberdobu bo po po obnovi udobnejša za učence bumbaca GORICA - Čezmejni elektrovod Adrialink gre po svoje, KB 1909 na bojni nogi V ponedeljek bo Forum Agenda 21 razpravljal o načrtu tržaške naveze V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo Forum Agenda 21 v ponedeljek, 14. marca, razpravljal o elek-trovodih. V središču pozornosti bo projekt čezmejnega podzemnega elek-trovoda, ki ga načrtuje družba Adrialink. »Le-ta bi povezal Vrtojbo in Re-dipuljo skozi občino Gradišče, kjer bi potekal vzdolž brega Soče vzporedno z Ulicama Isonzo in Pamanova, nato pa bi po železnem mostu stare železniške proge ponovno prečkal reko,« so sporočili z goriške pokrajine. Srečanje Foruma Agenda 21, kjer bodo predstavili projekt podzemne infrastrukture, se bo začelo ob 17. uri. Kot smo že večkrat poročali, je načrt čezmejnega elektrovoda Vrtojba-Redipulja družbe Adrialink kasnejši od tistega, ki ga je izdelala slovensko-ita-lijanska naveza pod vodstvom finančne družbe KB 1909. Slednja bi morala že pred leti dobiti dokončno dovoljenje dežele Furlanije-julijske krajine za gradnjo elektrovoda, v resnici pa do te- ga ni še prišlo. Konzorcij pod vodstvom KB1909 je po storitveni konferenci na zahtevo občin tudi spremenil traso elektrovoda, kljub temu pa je postopek ostal na mrtvi točki, kar je omogočilo konkurentom oz. navezi družb Acegas, Tei in Enel, da so nadoknadile zamudo. Zato je pred časom družba KB 1909 stopila na pot pogajanja z navezo Adrialink. Prizadevali so si, da bi skupaj namestili podzemni kabel, skupnega jezika pa niso našli. »Do dogovora s konkurenti nismo prišli, zato smo zdaj pred dvema možnostma: realizacijo našega prvega projekta čez-mejnega elektrovoda, za katerega smo svoj čas dobili avtorizacijo, oz. vložitvijo pravne tožbe zoper javne uprave, ki so dejansko blokirale naš projekt. S tem, da niso izpolnile svojih zakonskih obvez, so omogočile našim konkurentom, da so nadoknadili zamudo, nam pa so povzročile finančno škodo,« pojasnjuje predsednik družbe KB1909 Boris Peric. GORICA - Zagotovilo pokrajinske odbornice Odpadki bodo še naprej romali v Trst TRŽIČ - Fiom-CGIL »Delo ne sme ogrožati življenja« Maurizio Landini altran »Boriti se moramo za državno delovno pogodbo, za takšno pogodbo, ki postavlja na prvo mesto delavce in ne birokracij, pogodbo, ki upošteva ustavne prioritete ter sloni na dostojanstvu dela in oseb. Naš boj bo uspešen le, če bo zaobjel vse delavce, mladino, ženske in sodnike.« Tako lahko povzamemo vsebino včerajšnjega zasedanja deželnega vodstva sindikata kovinarjev Fiom-CGIL, ki se je sestalo v tržiškem Kinemaxu in ki se ga je v nabito polni dvorani udeležil tudi generalni tajnik sindikata, Maurizio Landini. Ta je poudaril, da je stavka 6. maja letos edini pravi odgovor na vse bolj pogosto prakso sklepanja ločenih delovnih pogodb, na kršitve delavskih pravic, na ravnanje zveze indu-strialcev in na nesprejemljivo vladno politiko. »Državna vlada nima resne industrijske politike in povzroča veliko škodo ... Brisanje pravic - tako Landini - je morda v interesu nekaterih podjetij, gotovo pa ni v interesu ne delavcev ne države. Z majsko stavko bomo zahtevali novo industrijsko politiko in preobrat v usmeritvah zveze in-dustrialcev, zato pa moramo primerno pripraviti mobilizacijo, k njej pritegniti vse delavce in prirediti zborovanja na vseh delovnih mestih.« Poseben poudarek je bil namenjen včlanjevanju v sindikat, o čemer je Landini dejal, da »je treba z včlanjevanjem dokazati, da Fiom ni v manjšini«. Deželni tajnik CGIL Franco Belci je dodal, da »bomo večina, če bomo znali ustvarjati konsenz. V ta namen se je treba pogovarjati z ljudmi in se stvarno spopadati s problemi.« Tržiško zasedanje vodstva Fiom-CGIL se je začelo z enominutnim molkom v spomin na mladega delavca Ismaila Mio, ki se je 21. februarja smrtno ponesrečil med delom v tržiški ladjedelnici. Zato sta bila varnost na delu in z njo povezani proizvodni sistem v Fincantieriju dve izmed osrednjih tem včerajšnjega zasedanja. »Nedopustno je, da sta v petnajstih dneh tragično umrla kar dva delavca, v Tržiču in v Margheri. Delo ne sme ogrožati življenja, če pa se to dogaja, to pomeni, da proizvodni sistem ne deluje, poleg tega je premalo konkurenčen. Na ministrstvu za gospodarski razvoj je treba zato sklicati delovno omizje za obravnavo problemov ladjedelništva,« je še izjavil Maurizio Landini. »Za ravnanje z odpadki na Goriškem ne bo težav.« Tako zagotavlja pokrajinska odbornica za okolje Mara Čer-nic, potem ko smo ob koncu minulega tedna objavili vest, da je ministrski svet v Rimu zavrnil določilo finančnega zakona dežele Furlanije-Julijske krajine, ki omogoča prevažanje odpadkov iz ene pokrajine v drugo. »Na državni ravni zahtevajo, da bi bila vsaka pokrajina avtonomna, kar zadeva odvažanje odpadkov. Zato so v Rimu zavrnili določilo deželnega finančnega zakona. Po drugi strani je dežela FJK svojčas lasten teritorij razdelila v štiri okoliše ATO, na tej podlagi pa smo v Gorici lahko pripravili konvencijo skupaj s Trstom, ki zadeva odvažanje goriških nediferenciranih odpadkov v tržaško sežigalnico,« pojasnjuje pokrajinska odbornica in dodaja, da dogovor s Trstom nikakor ni pod vprašajem, zato bodo kljub zavrnitvi določila deželnega finančnega zakona lahko še naprej prevažali nediferencirane odpadke iz Goriške v tržaško sežigalnico. MARINA NOVA - Nasilni izpad Za Stefana Garofala enoletni hišni pripor Udaril je občinskega geometra in skušal ustreliti redarko s podvodno puško Enoletni hišni pripor. To je kazen, ki čaka 45-letnega lastnika lokala La capan-nina v kraju Marina Nova pri Tržiču, ki je v sredo udaril uslužbenca tržiške občine in skušal ustreliti s podvodno puško mestno redarko. Stefanu Garofalu iz Terra-cine, ki so ga takoj po dogodku aretirali, so včeraj sodili po hitrem postopku. Sodnik Eugenio Pergola je moškega, ki je pristal na dogovorno kazen, zaradi povzročitve telesnih poškodb, nezakonitega posedovanja orožja in upiranja silam javnega reda kaznoval z enoletnim hišnim priporom brez pogojne odložitve izvršitve kazni, 45-letnikov odvetnik pa je na sodnika naslovil prošnjo, naj Garofalu omogo- či vsakodnevno zahajati v službo. Do nasilnega izpada na plaži v Marini Novi je prišlo v sredo zjutraj, ko so geometer tržiške občine Guido Iaiza, redarka Lorella Schia-von in predstavniki tržiške luške kapeta-nije pripravljali inventar predmetov, ki so se nahajali v notranjosti bivšega lokala La capannina. Le-ta namreč nima dovoljenja za obratovanje, zato ga nameravajo porušiti. Ko je 45-letnik vstopil v lokal, je izgubil živce in proti prisotnim naperil podvodno puško. Za las ni zadel Schiavono-ve, pred aretacijo pa mu je uspelo udariti geometra Iaizo v obraz. Redarki in geo-metru je včeraj izrazil solidarnost tudi župan Gianfranco Pizzolitto. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 11. marca 2011 15 NOVA GORICA - Na obmejnih bencinskih črpalkah »Italijanska razvada«: natočijo, a ne plačajo V zadnjih dneh že trije primeri - Večino pobeglih voznikov odkrijejo Na enem od obmejnih bencinskih servisov se je v sredo ponovno zgodilo, da je voznik osebnega avtomobila z italijanskimi registracijami natočil gorivo in se odpeljal v Italijo, ne da bi poravnal račun. To je že tretji takšen primer v zadnjih dneh. Na no-vogoriški policiji pojasnjujejo, da takšna dejanja največkrat zakrivijo italijanski državljani, v večini primerov pa storilce odkrijejo. V zadnjem primeru je voznik avtomobila tipa Alfa Romeo 165 bencin natočil v Rožni Dolini in odpeljal, ne da bi plačal račun, ki je znašal 50 evrov. »Policisti bodo na podlagi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev podali ustrezen ukrep,« so v zvezi s tem primerom sporočili s policije. Ker o takšnih primerih v zadnjem času poročamo malodane vsak dan, smo se na novogoriški policijski upravi pozanimali, kako je s preiskanostjo takšnih primerov. Na policiji potrjujejo, da so v zadnjem obdobju obravnavali več takšnih primerov. »Tovrstna kazniva dejanja so se zgodila predvsem na bencinskih servisih v bližini državne meje z Italijo na območju Nove Gorice in širše okolice. Med osumljenimi prevladujejo italijanski državljani, med njimi pa je tudi nekaj slovenskih državljanov in manjši del drugih tujih državljanov,« pojasnjujejo na policiji. Policija voznike osebnih vozil največkrat izsledi s pomočjo posnetkov videonadzornih sistemov na bencinskih servisih. Če je torej registrska številka storilcev znana, novogori-ški policisti s pomočjo italijanskih kolegov pridobijo podatke o pobeglem vozniku, italijanski policisti pa nato z vozniki opravijo razgovor. »V več primerih so taki vozniki po razgovoru z italijansko policijo prišli na bencinski servis in poravnali račun,« pojasnjujejo na novogoriški policiji. Če je račun poravnan, bencinski servisi v večini primerov odstopijo od pregona. »V nasprotnem primeru pa je s strani policije v nadaljnjih postopkih zoper takšne voznike podana kazenska ovadba na pristojno Okrožno državno tožilstvo,« še dodajajo na policiji. Ker gre za kazniva dejanja po določbah drugega odstavka 204. člena kazenskega zakonika, čaka prekrškarje najmanj denarna kazen in zapor do enega leta, če je vrednost ukradene stvari manjša, sicer pa jih lahko doleti tudi zapor do treh let. (km) Bencinska črpalka v Rožni dolini bumbaca ŠTANDREŽ Sama je našla ukradeni avto Bil je na novogoriškem parkirišču Avtomobil znamke Smart, ki ga je minuli teden neznanec ukradel v Štan-drežu, je v središču Nove Gorice našla njegova lastnica. Po navajanju novogoriške policije je italijanska državljanka v sredo popoldne na parkirišču v Ulici Gradniko-vih brigad opazila avtomobil, ki je bil podoben njenemu. Ko se mu je približala, se je 27-letnica nemudoma prepričala, da gre res za Smart, ki so ji ga le nekaj dni prej ukradli izpred stanovanjske hiše v Ulici San Michele v Štandrežu. Ženska je zaprosila mimoidočega Novogoričana, če lahko pokliče policijo, kar je ta tudi storil. Na parkirišču so policisti najprej pregledali avtomobil, nato pa so ga vrnili lastnici. Avtomobil je bil ukraden v soboto z dvorišča hiše v Ulici San Michele, v katero so neznanci tudi vlomili. Do tatvine, ki so v zadnjih časih v Gorici in bližnjih vaseh izredno pogoste, je prišlo v popoldanskih urah, ko stanovalcev ni bilo doma. Neznanci so tokrat vlomili kar skozi vhodna vrata: preščipnili so ključavnico in vstopili v notranje prostore, kjer so pre-metali vse predale, police in omare. Pregledali so vse sobe, gotovine, nakita in drugih dragocenih predmetov pa niso našli. Ukradli pa so dva mobilna telefona in se nato še odpeljali z avtomobilom Smart, ki je bil parkiran na dvorišču. Ključe so našli na mizici v stanovanju. Ko so se stanovalci vrnili domov, ni bilo o tatovih več ne duha ne sluha. Ko so vstopili v hišo in videli, kaj se je zgodilo, so takoj poklicali goriško policijo. Sile javnega reda preiskujejo tudi številne druge primere tatvin in poskusov vlomov v stanovanjih, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih v Mošu, Pierisu, Krminu, Gorici, Štandrežu in v Sovodnjah. (Ale, km) GORICA - Nagradili zmagovalce idejnega natečaja za preureditev območja nekdanje bolnišnice Na vrsti je konkretizacija načrta Romoli: »Območje je javno in javno mora ostati, služiti mora trem obmejnim občinam«- Vuga: »Ob meji so še druga območja, ki bi jih lahko na podoben način preuredili, kar bi nas še močneje povezalo« Med odprtjem včerajšnje razstave bumbaca Lega nekdanje bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto je zaradi bližine meje strateška, zato mora biti nova namembnost območja v interesu Gorice, Nove Gorice in Šempetra, je izjavil župan Ettore Romoli ob včerajšnjem nagrajevanju zmagovalcev idejnega natečaja za preureditev bolnišni-škega območja in odprtju razstave nagrajenih načrtov. Pritrdil mu je Tomaž Vuga, ki je v galeriji Dora Bassi, v prostorih deželnega avditorija, kjer sta nagrajevanje in odprtje potekala, zastopal novogoriško mestno občino in njenega župana. »Natečaj je izredno zanimiv, ker na obeh straneh meje potrebujemo energijo mladih. Zanimiv je tudi zato, ker so ob goriški meji še druga območja, ki bi jih lahko na podoben način preuredili, kar bi nas še močneje povezalo,« je opozoril Vuga in navedel trg pred novogoriško železniško postajo, Ška-brijelovo-Erjavčevo, Rdečo hišo in območje med Vrtojbo in Štandrežem. Za pobudo je goriški mestni upravi čestital tudi Zdenko Šibav v imenu šempetrske občine, ki je v neposredni soseščini nekdanje bolnišnice. »Opravljen je prvi korak, zaključena je prva faza,« je uvodoma dejal Stefano Ce-retta, goriški odbornik, ki stoji za projektom »Mladinski prostor ob meji«, plod katerega sta tako idejni natečaj in razstava v galeriji avditorija. Prihodnje leto nameravajo s sodelovanjem goriškega Informesta predstaviti načrt na evropski ravni, zato da bi priklicali morebitne investitorje, saj denarja danes še ni. »Kvaliteta načrtov nam vliva upanje, da bomo uspešni,« je poudarila podpredsednica Informesta, Silvia Acerbi, in opozorila, da je v prijavljenih načrtih zaznati mladinski zagon, ki edini lahko popelje mesto v prihodnost. »Idejni natečaj in naš namen, da bomo poiskali pot za uresničitev načrta, sta najboljši odgovor vsem tistim, ki so po selitvi splošne bolnišnice namigovali, da gre za gradbeno špekulacijo in zasebne interese,« je pred polno galerijsko dvorano -številna je bila zlasti mladina - dejal župan Romoli. »Območje nekdanje bolnišnice je javno in javno mora tudi ostati. Zaradi svoje lege mora služiti sosednjim občinam. Kriminalno bi vsekakor bilo, ko ne bi ga izrabili. Sedaj računamo na to, da bo načrt konkretiziran. Če ne bo jutri, bo pojutrišnjem,« je prepričan. Na razstavi je na ogled maketa, ki so jo izdelali na podlagi prvouvrščenega načrta in je bila včeraj deležna velika zanimanja. Gre za delo arhitekturnega studia Mod.Land.; arhitektinja Moira Morsut je načrt pripravila z arhitekti Giovannijem Vragnezem, Enricom Smareglio, Ramo-nom Pascolatom in Isabello Moreale ter s študentoma arhitekture Marcom Lutma-nom in Katjo Hojs, Slovenko, ki študira v Gradcu. Na mestu opuščene bolnišnice, ki bi jo porušili, bi zgradili nekaj novih poslopij ter obnovili nekatere že obstoječe, poleg tega bi uredili park, pod njim podzemno parkirišče, ob robu parka pa še univerzitetni kampus in druge prostore za socializacijo mladih. »Zmagal je najbolj pragmatičen načrt s koristnimi odgovori na potrebe mesta, ki se lahko spremenijo v razvojne strategije,« je prvo nagrado včeraj utemeljil Giovanni Fraziano, dekan arhitekturne fakultete iz Trsta in hkrati predsednik komisije, ki je odločala o zmagovalcih idejnega natečaja. GORICA - Javni sektor Zaradi današnje stavke motena zdravstvo in promet Zaradi današnje celodnevne stavke, ki so jo sklicali bazni in avtonomni sindikati, utegne biti moteno redno delovanje javnih služb. Iz goriškega zdravstvenega podjetja sporočajo, da so se na stavko pripravili in se organizirali tako, da uporabniki zdravstvenih storitev ne bi bili prizadeti. Čeprav predvidevajo, da protestna mobilizacija ne bo množična, se lahko zgodi, da bodo posledice najbolj zaznavne v laboratoriju za analize, kot se je že zgodilo v preteklosti. Moten bo tudi javni promet, obveščajo iz pokrajinskega podjetja za javne prevoze APT, in sicer v času med 9. uro in 11.59 ter med 15. uro in 23.59, jutri pa še med polnočjo in 1.59. Ves dan utegne biti zaprta osrednja blagajna za prodajo vozovnic na goriški železniški postaji. Cilj vsedržavne stavke je povzročiti temeljit preobrat v italijanski gospodarski politiki, ki bi na prvo mesto postavil družine in delavce. TRŽIČ - Kotalkarsko društvo Po osmih letih spet na svojem Sekcija umetniškega kotalkanja pri rekreativnem društvu Fincantieri v Tržiču se je po osmih letih vrnila domov. Ves ta čas ni imela svojega kotal-kališča, zato pa so morali atleti za treniranje iskati gostoljubnost drugih krajev, celo Trsta. Sedaj so spet na svojem, saj so včeraj predali namenu novo pokrito kotalkališče v okviru športnega objekta Cosulich, ki bo z novim baliniščem in atletsko progo postal večnamenski športni center. »Med vsemi deli, ki smo jih opravili v zadnjem desetletju, smo za to kotalkališče največ pretrpeli zaradi obilice problemov, ki pa so danes za nami,« je izjavil župan Gianfranco Pizzolitto. »Ker nismo imeli svojega kotalkališča, smo izgubili nekaj atletov, a smo ohranili kvaliteto, saj smo dosegali zmage na italijanski, evropski in svetovni ravni,« je poudaril predsednik društva, Carlo Fucile. Kotalkališče - njegova obnova je stala 2.660.000 evrov - je opremljeno s 156 sedeži ter z dvema mestoma za osebi na vozičku, zaseda pa 1.709 kv. metrov pokrite površine. Poudarek zasluži, da je s pomočjo fotovoltaike energetsko samostojen in okolju prijazen. Dela so se začela junija 2009, dokončana pa so bila v 400 dneh. Kotalkarice društva Fincantieri v obnovljenem objektu altran 16 Nedelja, 13. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Prvi zahtevnejši preizkus za novi mestni svet in župana Plaz kritičnih pripomb na predlog proračuna Župan: Razvojno bo naravnan, ko se bomo začeli pogovarjati o občinskem načrtu razvojnih programov GORICA - Razstavljavci tudi iz sosednjih držav V mestnem središču sejmi in tržnice vsaka dva tedna Matej Arčon foto k. m. »Predlog proračuna vsebinsko ni razvojno naravnan. Namesto, da bi bilo iz njega čutiti nov veter in ambiciozen pristop, gre za kopijo prejšnjih proračunov. Premalo denarja je namenjenega spodbudam za razvoj gospodarstva in podjetništva v občini. Ne predvideva novih investicij, temveč vsebuje le tiste, ki so bile začete že lani,« Takšne so bile najpogostejše med sicer številnimi pripombami svetnic in svetnikov na včerajšnji seji mestnega sveta novogoriške občine o prvi obravnavi predloga odloka o proračunu mestne občine. Nekaj očitkov je letelo tudi na to, da se za občino tako pomemben dokument sprejema šele marca, na splošno pa so se kritično oglašali svetniki iz vseh svetniških skupin, tako tisti, ki naj bi pripadali neformalni oziroma »tihi« koaliciji, kot tisti iz prav tako neformalne opozicije. Slednji pravzaprav niti niso bili tako kritični, kot je bilo pričakovati. Letošnji proračun predvideva dobrih 37 milijonov evrov na prihodkovni ravni, kar je 3 odstotke pod lanskim proračunom, na odhodkovni pa dobrih 39 milijonov evrov, medtem ko je načrtovana zadolžitev 1,3 milijona evrov na račun investicije v vrtec Ciciban in delno v vrtec Prva-čina. Občina načrtuje v letošnjem letu -med drugim - 6,3 milijonov evrov prihodkov od koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo. Da je prvo branje predloga proračuna uvrščeno šele na dnevni red mar-čevske seje, je župan Matej Arčon svetnikom upravičil z dejstvom, da je nova direktorica občinske uprave Vesna Mikuž funkcijo nastopila šele pred enim mesecem, tedaj pa je začel realno nastajati tudi omenjeni predlog proračuna. »Proračun bo razvojno naravnan, ko se bomo začeli pogovarjati o občinskem načrtu razvojnih programov. Dajem vam zavezo, da bosta dvoletna proračuna 2012 in 2013 že sledila tem načrtom. Čaka nas pa še veliko dela,« je svetnikom zagotovil župan. Primarna naloga proračuna za 2011 je dokončanje začetih investicij. V skladu z veljavno zakonodajo v volilnem letu sicer ni dopustno, da bi v volilnem letu proračun občine za naslednje leto sprejel občinski svet, ki se mu izteka mandat, ampak je to prepuščeno novoizvoljenemu županu in občinskemu svetu. Svetniki so natresli še cel kup pripomb, od tega, da ne vidijo razloga, zakaj bi občina namenjala več kot 700.000 evrov za subvencije javnim podjetjem, saj bi le-ta morala sama poskrbeti zase, moti jih, ker je premalo postavk predvidenih za najnujnejše posege na vaseh, očitali so, da proračun ne predvideva koriščenja ko-hezijskih sredstev, da je premalo sredstev namenjenih za gospodarski razvoj in razvoj podjetništva. Svetniki so na včerajšnji seji potrdili tudi sklep o začasnem financiranju proračuna občine za obdobje med 1. aprilom in 30. junijem. To je nujno ravno zato, ker proračun ni bil sprejet pred začetkom leta. V kolikor namreč proračun ni pravočasno sprejet, da bi lahko začel veljati s 1.aprilom tekočega leta, se začasno financiranje na predlog župana lahko podaljša s sklepom občinskega sveta. Prvo branje predloga proračuna za letošnje leto je bilo po zadnjih treh sejah, ki so bile predvsem proceduralnega značaja, prvi večji vsebinski preizkus za novi mestni svet in novega župana. Zaenkrat je bil sprejet z večino glasov, seveda z vsemi pripombami in predlogi, ki jih bodo v občinski upravi, tako župan, do drugega branja skrbno preučili. Katja Munih Gorica želi postati mesto sejmov in tržnic. Občinski odbor je na včerajšnjem zasedanju sprejel sklep, po katerem bodo v mestnem središču vsakih petnajst dni in ob posebnih priložnostih, kot so večji dogodki, potekali sejmi v organizaciji društva Bazar Mediterraneo in združenja Nuovo Lavoro. Prvo bo tržnico starin prirejalo v ljudskem vrtu, drugo pa v Raštelu. Sejem Goriške grofije v organizaciji društva Bazar Mediterraneo bo potekal vsako drugo nedeljo v mesecu, razen decembra. Na sejmu bodo ob krajevnih sodelovali tudi razstavljavci iz Slovenije, Hrvaške, Poljske, Veneta, Avstrije in Fur-lanije, ki bodo prodajali stare bankovce in kovance, starinsko pohištvo, stare izdelke in obrtniško orodje, keramiko, zavese, knjige in plošče. Društvo Nuovo Lavoro bo vsako četrto soboto v mesecu, razen avgusta, v Raštelu (in eventualno tudi na Travniku) organiziralo bolšji sejem, na katerem bodo prodajali stare bankovce in kovance, zgodovinske dokumente iz tega prostora, znamke, fotografske aparate, tipkarske stroje in slike. Društvo Nuovo Lavoro bo v mestnem središču organiziralo sejme tudi ob posebnih priložnostih in praznikih, in sicer v okviru sejma Zelenih prstov, prvega maja, 2. junija, v okviru prireditve Okusi ob meji in med Andrejevim sejmom. V okviru praznovanja goriških zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana bosta v nedeljo, 13. marca, tržnici izjemoma potekali hkrati. Sejem Goriške grofije bo v ljudskem vrtu mogoče obiskati od zore do mraka. Pričakujejo med 80 in 100 udeležencev, med katerimi bodo tudi trgovci iz bližnjih držav. Bolšji trg v Raštelu pa bo potekal od 7. ure zjutraj do približno 20. ure zvečer. Kramarjev bo približno 40, prodajali pa bodo najrazličnejše predmete. Občinski odbornik Antonio Devetag, ki je včeraj predstavil pobudo s predsednikoma društev Bazar Mediterraneo in Nuovo Lavoro Paolom Mocchiutom in Francescom Mastroian-nijem, je povedal, da bo istega dne stolna župnija ob 11.45 priredila srednjeveški sprevod v organizaciji društev Amici di Borgo Castello in Arma Antica, ki se bo vil po Trgu sv. Hilarija, Ulici Marconi, Ulici Monache, Raštelu, Trgu Cavour, Trgu Sv. Antona in Ulici Rabatta. GORICA - Nuovo Lavoro »motor« dogajanja Raštel še živi Na sedežu združenja razstava fotografij Giovannija Viole Goriški Raštel je danes le senca tega, kar je nekoč bil, saj je v zadnjih desetletjih večina nekdanjih trgovin in gostinskih lokalov zaprla svoja vrata. K temu so seveda prispevala tudi dolgotrajna obnovitvena dela. Danes pa smo priče oživljanju ene izmed najstarejših mestnih ulic, ki sta ji trgovanje in druženje ljudi pisana na kožo. Poživitev prihaja tudi iz kulturnih krogov, ki v ozki »gasi« pod gradom vidijo priložnost za drugačno, sicer netrgovsko, a kljub temu dobrodošlo ponudbo, ki naj bi v ulico priklicala obiskovalce in z njimi življenje. V zgornjem delu Raštela, kjer je bila pred leti priznana slovenska trgovina s čevlji, kasneje pa še trgovina z oblačili, deluje razstavna galerija, ki jo upravlja združenje Nuovo Lavoro. V sodelovanju s klubom Circolo fotografico Isontino iz Gorice so v nedeljo tam odprli razstavo priznanega goriškega mojstra fotografije Giovannija Viole. Viola je predsednik krajevne zveze FIAF (državna zveza fotografov) in ima veliko zaslug, da umetniška fotografija odmeva na krajevni, pa tudi na državni in mednarodni ravni. Obenem je velik prijatelj fotoklu-ba Skupina 75 in redno prisoten na njegovih pobudah. Ob udeležbi lepega števila ljubiteljev fotografije so razstavo odprli ob prisotnosti občinskega odbornika za kulturo Antonia Devetaga in prefektinje Marie Auguste Marrosu. Obiskovalce je uvodoma pozdravil predsednik združenja Nuovo La-voro, Franco Mastroianni, odbornik De-vetag pa je izrazil zadovoljstvo, da se v Raštelu končno nekaj dogaja in da je to dogajanje znak oživljanja najlepšega predela mesta. Fotografije Giovannija Viole se povsem skladajo z značilnostmi Gorice, saj upodabljajo mestne kotičke in utrinke. O fotografu in njegovem delu je podrobno spregovorila Lorella Klun, umetnostna kritičarka iz Trsta in hkrati članica Skupine 75. Poudarila je, da pri Violi gre za ne- Viola in Devetag nuovo lavoro koliko neobičajen način fotografiranja in tiskanja posnetkov. Viola uporablja star in preprost fotoaparat, poslužuje pa se tudi filmov z že zdavnaj zapadlim rokom trajanja. Razvijanje filma in uporaba papirja za tisk sta staromodna praksa, ki pa posnetkom Gorice dajejo pravljičen in čaroben videz. Razstava z naslovom »Gorizia in my mind« bo na ogled do 28. marca, in sicer vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. (vip) GORICA - Deja Vu pod oboki v zgornjem delu Raštela Po zaslugi podjetnih deklet ulica bogatejša za nov lokal Prefektinja, kvestor, župan in podžupan z upraviteljicama bara bumbaca Raštel je z včerajšnjim dnem dobil nov lokal - Deja Vu - po zaslugi dveh deklet z izrazito podjetniško žilico. To sta Elisabeth Miklus iz Števerjana in Valentina Franch iz Gorice. Odprli sta ga praznično in obetavno, če upoštevamo, da je bil lokal že takoj nabito poln. Prišli so njuni znanci in prijatelji, prišli so sosedje, prišli pa so tudi predstavniki mestnih oblasti -prefektinja Maria Augusta Marrosu, kve-stor Pier Riccardo Piovesana, župan Et-tore Romoli, podžupan Fabio Gentile, odbornik Dario Baresi, občinski svetnik Aleš Waltritsch in drugi -, kar je dokaz, da mesto ceni vsako podjetniško pobudo še zlasti v obnovljenih ulicah zgodovinskega jedra, ki čakajo, da se vanje vrne življenje. Dekleti sta bar Deja Vu sodobno in do preteklosti spoštljivo uredili v prostorih, kjer je nekoč delovala trgovina z otroškimi oblačili, pod oboki v zgornjem delu Raštela. Za javnost bo odprt z jutrišnjim dnem od zgodnjih jutranjih do večernih ur, ob napitkih pa bo ponujal tudi aperitive in prigrizke. Obvestilo izletnikom Vse, ki so se prijavili na letošnja potovanja našega dnevnika v organizaciji potovalne agencije Aurora, in sicer v Provanso, ZDA in na Škotsko, naprošamo, da poravnajo drugi obrok v torek, 15. marca, med 9. in 13. uro v goriškem uredništvu. Ranjen hrvaški voznik Hrvaški državljan je bil lažje ranjen v nesreči, ki se je zgodila včeraj popoldne v Gradišču. Na semaforiziranem križišču med deželno cesto 305 in Ulico Roma je malo po 16. uri prišlo do trčenja med dvema avtomobiloma, lažje poškodovan pa je bil le hrvaški voznik. Rešilna služba 118 ga je prepeljala na pregled v goriško bolnišnico. Novembra sojenje Crisciju Prihodnja obravnava zoper bivšega predsednika goriške pokrajine in direktorja združenja pokrajin FJK Gianfranca Crisci-ja, ki je obtožen poneverbe davčnega obrazca, bo 24. novembra. Tako je včeraj določil sodnik Eugenio Pergola, ki bo po novem vodil proces. Crisci, ki ga brani odvetnik Carlo Carruba, je obtožen, da je po-neveril dokument in ni plačal 60.000 evrov, ki jih je bil dolžan državni blagajni za obdobje med leti 1997-2000. Izgubil se je pes Jim V Ronkah intenzivno iščejo psa. Gospodarju je pobegnil 2. marca zaradi poka petarde v ronškem parku. Gre za psa pasme Border Collie srednje velikosti, z belo, črno in rjavo dlako, okrog vratu ima zelen trak, ime pa mu je Jim. Gospodar zagotavlja, da je pes krotek in dober, sicer sestradan zaradi tavanja. Nekajkrat so ga opazili - zadnjič v torek - na območju Redipulje, Ronk in kraja San Pier d'Isonzo, a vsakič, ko je bil gospodar obveščen in je prišel na kraj, psa ni bilo več; kdor bi ga ugledal ali celo zvabil k sebi, naj pokliče na tel. 348-0087649 (Maurizio Danise) ali 340-4645149. Proti bonom za dojenčke Goriški radikalci nasprotujejo pobudi občine, ki je za spodbujanje rojstev v goriški porodnišnici sklenila, da bo družinam vsakega novorojenčka izročila plačilni bon v vrednosti 200 evrov za nakup farmacevtskih artiklov za otroka in porodnico. »Gre za demagoško potezo,« so prepričani radikalci, ki menijo, da bi bilo treba denar raje nameniti univerzi. Boncinelli in Darwin Kaj so geni in kako je bil razbran človeški genom? Na taka in drugačna vprašanja bo drevi ob 18. uri odgovarjal Edoardo Bon-cinelli, ki bo ob razstavi o evoluciji in Dar-winu predaval v palači Attems-Petzenstein. Alex Bellini drevi v Gorici Tržaški veslač-samotar Alex Bellini bo drevi ob 20.30 gost združenja Canoa-Kayak Friuli v dvorani zavoda Galilei v Ulici Puccini v Gorici. GORICA - Komigo Trijezična in sarkastična koroška Zala V nedeljo, 20. marca, ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem domu, v okviru festivala Komigo 2011, poseben dogodek. Teater Trotamora iz Celovca bo uprizoril trijezično predstavo »Zala« v režiji Marjana Štikarja. Poleg slovenščine in nemščine bodo dialogi tudi v turščini. Mit o Miklovi Zali je v prvi polovici 20. stoletja na Koroškem veljal za bilko upanja v hudih časih morije in državnega terorja. Danes, ko se Slovencem ni treba več bati zunanjega agresorja, se nam prelevi v naivno, pon-ižnostno zgodbo, polne starinskih nazorov. Na pobudo teatra Trotamora sta se mlada, nemškogovoreča avtorja iz neposredne šentjakobske bližine, neobremenjeno in sproščeno lotila te povesti in iz nje naredila novo gledališko besedilo, ki se le še posredno navezuje na Mi-klovo Zalo, a se hkrati sarkastično in hudomušno loteva sodobnih koroških mitov, zlaganosti in laži. Predstava bo opremljena s podnaslovi. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 11. marca 2011 17 GORICA - V KB centru delavnica v organizaciji ZSKD Družinske postavitve oziroma delo v smeri sprave V Tumovi dvorani KB centra na goriškem Korzu bo jutri, 12. marca, ob 15. uri delavnica družinskih postavitev v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD), društva 1001 in v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice. Omenjena metoda dela je namenjana reševanju problemov v družini, v partnerskih odnosih, težav z otroki, ob boleznih in na drugih področjih življenja. »Vsi mi smo v brezpogojni ljubezni povezani s starši, sestrami, brati in z vsemi, ki pripadajo naši družini. Pogosto je ta ljubezen skrita ter prekrita s prepiri in odtujitvami. Naše korenine ležijo v naši rodbini, zato imajo konflikti v njej daljnosežne posledice za naše življenje. V naši duši ostane tako nekaj nerešenega in ločenega in to deluje kot veliko breme na vse naše odnose. Zato nam je postavitev družine v pomoč takrat, ko se počutimo nesrečni, če imamo težave, ki se vedno znova ponavljajo, če nam manjka moči ali če želimo na družino gledati iz drugega zornega kota. To je delo v smeri sprave, kar pomeni, da ponovno združimo to, kar je bilo ločeno, ali ponovno povežemo to, kar je bilo izključeno,« pravijo organizatorji in v vabilu na delavnico dodajajo: »V sebi nosimo notranjo sliko svoje družine, ki s postavitvijo postane vidna. Skoznjo človek spozna, kako so člani družine v ljubezni in zvestobi pripravljeni za druge žrtvovati svoje zdravje, srečo in celo življenje. Postane nam jasno, kako se na podlagi ne- zavedne potrebe po izravnavi v sistemu usoda članov prejšnje generacije pri kasnejših neizogibno ponavlja. Prav takrat, ko gre za osebne težave, ki se kljub vztrajnim poskusom razreševanja vedno znova vračajo, in se človek počuti kot ujet, lahko sumimo, da gre za nevidno prepletenost z drugimi člani družine.« Način dela temelji na spoznanjih Berta Hellingerja. Pred obiskom seminarja je priporočljivo raziskati pomembne dogodke v lastni družini oz. pripraviti družinsko drevo. »Prav zgodnja smrt, nenadni udarci usode ali celo zamolčani člani družine preprečujejo razpletanje vpletenosti. Do rešitve pridemo z ljubeznijo. Ta omogoča povezanost in spoštovanje načel, tako da vsak član družine dobi dobro mesto. Prastare napetosti se ne morejo več prenašati na naslednjo ali še naslednjo generacijo.« Delavnico, ki bo potekala v italijanščini, bo vodila Silvia Miclavez. Za informacije in vpisovanje je na razpolago ZSKD (tel. 0481-531495, 327-034677, gorica@zskd.org). CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Kromberk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri. V KAVARNI »Trieste« na Trgu Oberdan 1, v Ronkah bodo v nedeljo, 13. marca, ob 11. uri odprli fotografsko razstavo Mirana Vižintina. Razstava bo na ogled vse do 9. aprila. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo ponovitev koncerta vokalne skupine Perpetuum jazzile v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. Q Kino ¿j Čestitke ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 12. marca, ob 20.30 »L'ulti-mo degli amanti focosi« Neila Simona, nastopa gledališka skupina Com-pagnia delle muse iz Cremone; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 11. marca, ob 21. uri »Tutto quello che le donne (non) di-cono« napisala in igra Francesca Reg-giani; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 11. marca, ob 20.45 v sklopu niza »contrAZIONI« dramaturgi-ja Gabrieleja Di Luce »Sul confine«. V torek, 15. marca, ob 20.45 koncert pianista Denesa Varjona; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA danes, 11. marca, ob 20. uri (Desa Muck) »Končno srečna«, gostovanje gledališča Dese Muck in GO Partner. V soboto, 12. marca, ob 10.30 in 16. uri (Svet-lana Makarovič) »Sapramiška 2 - Sa-pramišja sreča«, gostovanje Mini teatra Ljubljana; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.10 - 18.10 -20.15 - 22.20 »Rango«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »The Fighter«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.10 - 18.10 -20.15 - 22.20 »Rango«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 La vita faci-le«; 22.15 »Piranha« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »127 ore«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il ci-gno nero«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Il gioielli-no«; 22.15 »Manuale d'amore 3«. Koncerti fí Razstave DRUŠTVO RETE DPI - NODO DI TRIESTE prireja v sodelovanju z občinama Zagraj in Sovodnje odprtje fotograf-sko-literarne razstave »Ženske kot jih vidimo mi« v nedeljo, 13. marca, ob 12. uri v večnamenski dvorani v Ul. Dante Alighieri, 19 v Zagraju; na ogled bo do 25. marca ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure, ob torkih in petkih od 10. do 13. ure. Informacije na info@retedpitrieste.it in www.retedpitrieste.it. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bo 1. razstava z naslovom »Grafike in kipi« iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca na gradu Kromberk na ogled do vključno nedelje, 13. marca. Novo, 2. razstavo iz VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: danes, 11. marca, ob 20.45 koncert skupine Nino Rota Ensemble z naslovom »Cinema & musica«; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 14. marca, ob 20.15 nastopil Orkester Slovenske filharmonije. Kot solist se bo predstavil francoski violončelist Marc Coppey, vodil bo hrvaški dirigent Ivan Repušic; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. PRIMORSKA POJE 2011: v petek, 18. marca, ob 20.30 v cerkvi v Štandrežu nastopajo MPZ Janez Svetokriški, Vipavski križ, župnijski mešani pevski zbor Šempeter, dekliški zbor Kraški slavček, Nabrežina, MePZ F.B. Sedej , Števerjan, komorni zbor Ipavska, Vipava. Soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež. V nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratužv Gorici nastopajo pevska skupina Društva kmečkih žena, Ilirska Bistrica, MPZ Vinograd, Vrtovin, MePZ Igo Gruden, Nabrežina, MePZ Enci-jan, Pulj, moška vokalna skupina Lipa, Bazovica, dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna, MePZ Obala, Koper. Soprireditelj moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Malemu Alenu se je pridružil bratec SAŠA... Kulturni dom v Gorici, kulturna zadruga Maja, klapa »Across the border« in številni goriški prijatelji iskreno čestitamo mami Tanji Gaeta in tatku Igorju Pericu ob prihodu drugorojenčka. Malemu Saši pa zaželimo: srečno in zdravo! H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v četrtek, 7. aprila, ob 18. uri bo v Dijaškem domu v Gorici predavanje na temo »Ločitev v družini« v sodelovanju z Družinsko posvetovalnico v Gorici; zaželjena je predhodna najava v Dijaškem domu (tel. 0481533495). S Izleti VZPI-ANPI, sekcije Škocjan, Ronke, Turjak in San Pier organizirajo potovanje spomina v Auschwitz-Birkenau med 23. in 28. majem; informacije in rezervacije po tel. 338-5090906 (Sergio Cosolo), tel. 340-3378843 (Enrico Bullian), tel. 338-6108527 (Ilario Reggio), tel. 0481-774794 (VZPI-ANPI Ronke). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Koper, da bo 12. marca odpeljal prvi avtobus iz Gorice s trga Medaglie d'oro ob 7.50, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri bankah blizu telovadnice. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 8. uri iz Štandreža izpred Čedajske banke blizu telovadnice, nato s postanki v Sovodnjah, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Priporoča se točnost! SPDG prireja v soboto, 12. marca, izlet na Kredarico (Triglav) z zbirališčem ob 6. uri na parkirišču pri Kulturnem domu v Ul. Brass v Gorici, sledilo bo ob 7. uri srečanje z beneškimi planinci v Sarženti. Izlet je zahteven, obvezna je zimska oprema vključno s cepinom, derezami in čelado. Iz doline Krme do planinskega doma na Kredarici, kjer bodo ponudili topli obrok in prenočišče, bo približno 56 ur hoje. Ob primernih vremenskih pogojih bo na lastno odgovornost možen vzpoh na vrh (obvezen varovalni pas). Ob povratku bo postanek v gostilni pri Psnaku. Udeleženci naj čimprej uredijo planinske izkaznice; informacije po tel. 339-7047196 ali na naslov boris@kinoatelje.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike za enodnevni izlet v soboto, 12. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah pred spomenikom, ob 8. uri v Doberdobu pri cerkvi in ob 8.15 v Ronkah pri piceriji Al Gambero; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 18. do 22. maja izlet z avtobusom v Beograd ob 100-letnici smrti prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana. V programu je ogled zanimivih krajev, kot so Djakovo, Vukovar, Novi Sad, Beograd, Oplenac, Jesenovac. Vpisovanje bo le v Gorici na sedežu na korzu Verdi 51 samo v sredo, 16. marca, in v četrtek, 17. marca, od 10. do 12. ure. Potreben je veljavni dokument, na račun 150 evrov. UH Osmice Ü3 Obvestila 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040365473, e-mail: mohorjeva@gmail.com. KRUT vabi na cvetlični sejem Euroflora, ki bo v Genovi od 25. do 26. aprila; informacije na sedežu Kruta, Ul.Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040360072. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte Sant'Angelo (prvi dan), Monte SantAngelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobel-lo - Matera - Bari (tretji dan), Bar -Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje -Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 3479748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel.0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v Baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki vas privlači čar severnih dežel, obveščamo, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest. Informacije in vpis na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. K.D. SKALA-Gabrje v sodelovanju s K.Š.D. VIPAVA s Peči in S.D. KARNIVAL vabi na praznovanje DNEVA SLOVENSKE KULTURE BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it, info@mediateca.go.it). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan so odprli informativno okence v župnijski dvorani v Podgori, ki bo delovalo vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Izvedenci bodo nudili bodo informacije o socialnih ustanovah, zakonodaji nezgod na delu, navodila za izpopolnitev raznih obrazcev za davčno prijavo, nasvete o zakonodaji za dedovanje, o zaščiti potrošnika in podobno. Okence je na razpolago vsem, tudi nevčlanjenim, in je brezplačno. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v nedeljo, 13. marca, čistilno akcijo. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.45 pred ribiškim sedežem v Sovodnjah, od koder se bodo podali na čiščenje bregov Soče in Vipave. FOTOVOLTAIČNI SISTEMI ZA PODJETJA - sovodenjska občinska uprava in Las Kras vabita na informativno srečanje v ponedeljek, 14. marca, ob 18. uri v prostorih domače zadružne banke. V ospredju bodo možnosti pridobitve lastne naprave po ugodnejši ceni na podlagi dogovora z inštalaterji in bankami. danes, 11. marca, ob 20.30 v GABRJE na društveni sedež v dvorani Antonje Pavletič Nastopajo: - Marta, Nataša in Breda z veseloigro "TllI (»RAČJE" -domači MPZ SKALA - Katarina Citter z recitacijami TOPLO VABLJENI! OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo v ponedeljek, 14. marca, in v sredo, 16. marca, odprta samo v jutranjem času in sicer od 10. do 12. ure. POKRAJINSKI SVET SSK za Goriško bo zasedal v torek, 15. marca, ob 20. uri na goriškem sedežu SSk, Drev. 20. septembra 118 v Gorici. Toplo vabljeni člani pokrajinskega sveta in vsi izvoljeni upravitelji SSk. DRUŽBA AMBIENTE NEWCO (bivša Iris) obvešča da v četrtek, 17. marca, praznik ob 150-letnici zedinjenja Italije, v vseh občinah goriške pokrajine ne bodo odvažali odpadkov. S3 Prireditve DRUŠTVO TRŽIČ vabi danes, 11. marca, ob 18. uri v knjigarno Rinascita na Drevoredu San Marco, 29 v Tržiču na predstavitev pesniške zbirke »Preden luna izpuhti« Liliane Visintin. Večer bo vodila Martina Kafol. KD SKALA v sodelovanju s KD Karni-val in KŠD Vipava vabi danes, 11. marca, ob 20.30 na društveni sedež v Gabrjah na praznovanje dneva slovenske kulture. Na programu so veseloigra Tri gracije z Marto, Natašo in Bredo, kratke nastop MPZ Skala in recitacije Katerine Citter. NA KMETIJI ALEŠA KOMJANCA na Jazbinah 35 v Števerjanu bo danes, 11. marca, ob 18. uri srečanje z naslovom »Gorica v času miru: spomini "rdečega" partizana in "belega" Slovenca«. S Silvinom Polettom in Marjanom Terpinom se bo pogovarjal novinar Roberto Covaz. KD DANICA vabi na praznovanje dneva žena v sredo, 16. marca, ob 20. uri v dvorani KŠC Danica na Vrhu. Poleg večerje in glasbe z muzikantom Frankom bodo večer popestrile članice KD Oton Župančič iz Štandreža z igro »Tri gracije«; vpisovanje do 12. marca po tel. 339-7484533 (Dolores). KULTURNI KROŽEK ZDRAVŠČINE prireja bralni srečanji za otroke med 4. in 7. letom starosti v soboto, 12. in 19. marca, ob 10.30 na sedežu krožka v Ul. IV Novembre 44 v Zdravšči-nah. Brezplačni srečanji se bosta zaključili z laboratoriji; informacije po tel. 340-6435706 ali na naslov elektronske pošte circoloculturaledis-draussina@gmail.com in www.circo-loculturaledisdraussina.it. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v soboto, 12. marca, ob 11. uri srečanje s Tizianom Treuom z naslovom »Ripresa senza occupazione: come uscire dal paradosso«. Treu bo predstavil knjigo, ki jo je napisal z Maurom Cerutijem »Organizzare l'al-truismo. Globalizzazione e welfare«. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Mario Costi iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14,00, Giovanni Zorzut (iz splošne bolnišnice v Vidmu ob 13.00) v cerkev Sv. Leopolda in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Fausto Puz-zi (iz splošne bolnišnice v Tržiču ob 10.50) v cerkvi Marije matere Cerkve in na glavno pokopališče; 14.00, Franco Vianello (iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Tržiču ob 13.45) v cerkvi Sv. Lovrenca in na glavno pokopališče. 1 8 Petek, 11. marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ALPSKO SMUČANJE - Direkor alpskih italijanskih reprezentanc Claudio Ravetto Tudi mi, kot Mazejeva, moramo biti fizično močnejši Italija med državami na tretjem mestu -»Slovenija ima šampionko, mi pa razvito množično gibanje« Direktor tekmovalnih skupin italijanskih alpskih smučark in smučarjev Caludio Ravetto je bil na Trbižu zadovoljen - proga se mu je sicer zdela lahka in zelo varna, organizacijo pa je pohvalil: »Veseli me tudi, da je veliko gledalcev.« Je drugje po Italiji gledalcev manj? Na drugih italijanskih etapah svetovnega pokala jih je manj. Res škoda, nenazadnje je pol Alp v Italiji. Najbrž ni velikega interesa: dokler smo imeli Tombo, ki je bil pravi šampion in vidna osebnost, je bilo več zanimanja. Mogoče bo Innerhofer spet sprožil val zanimanja, saj je bil junak svetovnega prvenstva, obenem pa je tudi zelo simpatičen. Najbrž so prvi znaki preporoda že vidni in se je zato na Trbižu zbralo več ljudi. Italijanska ženska reprezentanca se je s svetovnega prvenstva vrnila samo z eno kolajno - Brigno-ne je bila srebrna v veleslalomu. Ste nekoliko razočarani? Skoraj v vseh disciplinah so bile smučarke med najboljšimi šestimi tekmovalkami. Rezultati torej niso slabi. Dandanes je uvrstitev med prvo deseterico že izjemen rezultat. Seveda se s tem ne zadovoljimo. Kaj manjka smučarkam za preskok na stopničke? Nekatere so še mlade in potrebujejo še nekaj časa, da dozorijo. Program je zastavljen, zdaj moramo mladim omogočiti napredek. Potrebno je, da tudi naše tekmovalke pridobijo več kondicijske in fizične moči. Vonnova in Mazejeva, ki tačas prednjačita, sta izjemno dobro fizično pripravljeni in v piljenje kondicije vlagata več kot ostale. Za prihodnost se vam najbrž ni treba bati, saj je kar nekaj mladih tekmovalk, ki že nastopajo na svetovni ravni. Tako je, in to v vseh disciplinah. Le slalomsko ekipo je mogoče treba pomladiti. V Italiji pa je še veliko drugih perspektivnih smučark, ki jih tu še ni. Slovenija ima na primer eno tekmovalko, mi pa jih imamo veliko, pri ženskah in moških v vseh disciplinah. Gibanje se torej razvija, zato mislim, da se splača vanj vlagati. Če primerjate druga smučarska gibanja, kam bi uvrstil Italijo? Na tretjo stopničko, ob Franciji, ki je letos presenetila. V Avstriji in Švici je smučanje nacionalni šport, torej je položaj neprimerljiv. Druge države, kot na primer Združene države Amerike, imajo šampione, kot so na primer Bode, Ligety in Vonnova, nimajo pa množičnega gibanja, kot ga razvijamo v Italiji. Ali bodo uspehi Innerhoferja prinesli kaj tudi ženski ekipi? Gotovo. Uspehi Innerhoferja bodo vplivali na razvoj celega smučarskega gibanja. Prepričan sem, da bo še naprej protagonist. Pred dvema letoma so bile tekmovalke v hitrih disciplinah boljše kot tekmovalke v tehničnih. Zdaj sta si ekipi izmenjali vlogi ... Tako je. Če bi nastopala še Nadia Fanchini, ki je tačas poškodovana, bi bili ekipi najbrž enakovredni. Od vedno pa je Italija prednjačila v tehničnih disciplinah, vendar verjamem, da bomo prav kmalu v ospredju tudi v hitrih z mladima Curtonijevo in Mar-saglio. Tina Maze je po kolajnah na svetovnem prvenstvu tudi v svetovnem pokalu dosegla kar nekaj visokih uvrstitev, med drugim je na Trbižu zmagala tudi v superkombi-naciji. Povedali ste, da je kondicij-sko in fizično zelo dobro pripravljena ... Tako je, ima italijanske trenerje. Naša šola torej izvaža tudi strokovnjake. Ste v stiku z njeno ekipo? Ne. Nimamo stikov. Poznamo se in se primerjamo. Ali ste vedeli, da je lani vodja ekipe Andrea Massi izjavil, da bi se lahko slovenska smučarka pridružila italijanski reprezentanci? Ne, tega nisem vedel. Takrat nisem imel še te vloge. Lahko pride naslednje leto, sprejeli bi jo rade volje. Njeni rezultati dokazujejo, da je italijanska šola še vedno zelo kvalitetna. Tako je. Tudi rezultati italijanske moške ekipe to potrjujejo. V Gar- Claudio Ravetto je šef moških in ženskih reprezentanc Italije sossa mischu smo v moški ekipi osvojili kolajno skoraj v vseh disciplinah. Imamo izoblikovan projekt, ki že daje prve sadove. Imamo ideje, načrte in jih stalno preverjamo ter izboljšujemo. Slovenska šampionka Tina Maze trenira v samostojni štiričlanski ekipi. Katere so po vašem mnenju prednosti in slabosti takšnih ekip? V številnejši ekipi se na primer na treningih proga prej uniči in vadbe ne moreš individualizirati; ko si sam, je delo individualno, ne moreš pa se primerjati z drugimi, kar je včasih slabo. Tudi za gibanje najbrž ni dobro, da se mladi ne morejo primerjati z boljšimi. Pri Norvežanih so se odločili za tako formulo: s šampionom trenira en mlad tekmovalec, ki z njim vadi od tri do štiri sezone, dokler ne dozori. Tudi to je možna razvojna pot. Veronika Sossa KOLESARSTVO Brajkovič pomagal Klodnu NICA - Na kolesarski dirki Pariz-Nica so se začele težje etape, tako da je na svoj račun že lahko prišel tudi najboljši slovenski kolesar Jani Brajkovič. V peti etapi je v sprintu ubežne skupine zasedel sedmo mesto, še več pa mu pomeni, da je svojemu ekipnemu kolegu pri ekipi Ra-dioSchack Nemcu Andreasu Klodnu pomagal do etapne zmage in skupnega vodstva. Drugo mesto je po 193 kilometrih v sprintu skupine zasedel olimpijski prvak Španec Samuel Sanchez, tretji pa je bil Italijan Matteo Carrara. Enak vrstni red na vrhu je tudi v skupnem seštevku, v katerem je Brajkovič z zaostankom desetih sekund šesti. Priložnost priti povsem v ospredje skupne razvrstitve že v naslednji etapi, ko bo na sporedu 27 kilometrov dolg kronometer. Kolesar ekipe Garmin Cervelo Tyler Farrar pa je dobil sprint druge etape dirke od Tirenskega do Jadranskega morja od Carrare do Arezza v dolžini 202 kilometrov. Američan je imel v zaključku več moči od Italijana Alessandra Petacc-hija, tretje mesto je zasedel Argentinec Juan Haedo. V sprintu je Borut Božič zasedel deveto mesto. ODBOJKA - Znani so vsi štirje udeleženci zaključnega turnirja odbojkarske lige prvakov v Bocnu (26. in 27. marca). Poleg Trentina, branilca naslova, ki je imel nastop kot gostitelj zagotovljen, se bodo za zmago borili še poljski Jastrzebski We-giel ter ruska Dinamo Moskva in Zenit Kazan.Na vseh treh četrtfialnih tekmah je o potniku na zaključni turnir odločal zlati niz. Dinamo Moskva je izločil Cuneo. Bo smučarski vikend tudi tokrat uspešen za Slovence? KVITFJELL - Karavana svetovnega pokala alpskih smučarjev se je preselila v norveški Kvitfjell, kjer bodo od danes do nedelje na vrsti tekme v hitrih disciplinah - zadnje tekme pred finalom svetovnega pokala v Lenzerhei-deju v Švici. V smučarskem programu sta dva smuka in superveleslalom. Jerman in Šporn imata smukaški vstopnici že v žepu, v superveleslalomu pa jo morata v nedeljo še osvojiti.Včeraj je bil na edinem treningu (sredin je odpadel zaradi neugodnih vremenskih razmer) najhitrejši Švicar Didier Cuche, ki je za 35 stotink sekunde prehitel Avstrijca Klausa Krolla in 65 stotink Italijana Christofa Innerhoferja. Slovenski smukač Andrej Jerman je bil četrti, za najhitrejšim je zaostal za 91 stotink sekunde. Christof Innerhofer bo danes startal deveti, Andrej Šporn (včeraj 26.) bo 11.,Jerman 13., za njim bo na vrsti še Južno Tirolec Peter Fill. Vodilni v skupnem seštevku Hrvat Ivica Kostelič bo startal kot 28., Cuche pa tik pred njim. Alpske smučarke pa bodo danes in jutri tekmovale v češkem Spindleruv Mlynu. Slovenska tekmovalka Tina Maze bo skušala nadaljevati serijo visokih uvrstitev - danes bo startala z številko sedem. Jutri pa bo na vrsti še slalom. PO TV: ob 9.55 prvi spust ženski veleslalom (Rai sport 1 in Slo 2), ob 11.25 moški smuk (Rai sport 1 in Slo 2), ob 12.55 drugi spust ženski veleslalom (Rai sport 1 in Slo 2). NOGOMET - Triestina jutri v gosteh pri Reggini Cilj je lahko le play-out Neposredni obstanek le še utopija - Reggiana doma skoraj nepremagljiva 43. BARCOLANA Predstavili trofejo ob 150-letnici Na sedežu društva Societa Velica Barcola Grignano so predstavili posebno trofejo, imenovana futuri-stično drevo, s katero bodo obdarili zmagovalca letošnje 43. Barco-lane. Sestavili so jo na osnovi projekta arhitekta Luciana Cellija ob sodelovanju Alessandra Starca. Trofeja bo od 1. aprila razstavljena v Vili Giulia v Rimu v okviru razstave, ki prikazuje značilnosti različnih italijanskih dežel. »Čutili smo potrebo, da našo regato spet oplemenitimo z umetniškim elementom«, ej povedal novi predsednik društva Vincenzo Spina. Po treh zaporednih porazih je pot do obstanka za Triestino vedno bolj strma. Salvionijevi varovanci so se znašli na dnu razpredelnice in v tem trenutku postane res nesmiselno govoriti o neposrednem obstanku, saj je 1.7 uvrščena ekipa kar sedem točk oddaljena. Za Tržačane postane rešilna bilka igranje tistih dodatnih tekem za obstanek, ki sta bili v prejšnji sezoni pogubni. Seveda bodo morali pri Triestini precej stvari spremeniti, če bodo hoteli v zadnjem delu sezone prekiniti negativni trend. Začenši z jutrišnjo tekmo v Reggio Calabrii, čeprav sodi nasprotnik med boljše enajsterice prvenstva. Športni sodnik ni kaznoval nobenega igralca, pri Triestini sta poškodovana Lunar-dini in Scurto (najbrž do konca sezone), pri Reggini Burzigotti. REGGINA - Reggina je letošnjo sezono začela z manjšimi ambicijami kot lansko - bila je med favoriti za napredovanje, a se je morala do zadnjega boriti za obstanek - vendar so rezultati precej boljši. Moštvo iz Kalabrije zaseda peto mesto in ima precejšnje možnosti, da si zagotovi mesto v končnici za obstanek. V tem trenutku ima namreč kar pet točk prednosti pred sedmouvrščenim Torinom. Varovanci trenerja Gian-luce Atzorija so na domačem Granillu dokaj učinkoviti, saj so v petnajstih nastopih le enkrat izgubili. Zvezdnik moštva je napadalec Emiliano Bonazzoli, ki Trener Salvioni premešal karte, toda asov ni se je doslej trinajstkrat vpisal med strelce in je nevaren zlasti na visokih žogah. TRIESTINA - V taboru Triestine se po domačem porazu proti Piacenzi rane celijo zelo počasi. Pristop na morda odločilni tekmi za obstanek je bil popolnoma zgrešen in znova se je izkazalo, da ima vezna vrsta velike težave pri gradnji igre. Za jutrišnji nastop bo Sal-vioni, vsaj po medtedenski tekmi sodeč (Sangiorgino, ki igra v promocijski ligi, so premagali z 8:0), znova nekoliko premešal karte. Problem je sicer, da karte lahko mešaš in mešaš, a če nimaš na razpolago asov se računi ne bodo nikoli izšli. Tokrat naj bi v vezni vrsti igrala Gissi in Dettori. Slab sobotni nastop bo z mestom plačal Gerbo, na levi pa bo igral Miramontes. Spremenjena bo tudi napadalna dvojica, saj naj bi po dolgem času tekmo začela Marchi in Godeas. Seveda to v primeru, da bodo obveljale medtedenske izbire. Sal-vioni bi lahko tudi zaupal Filkorju v obrambi ali na sredini, v obrambi bi lahko Brosco nadomestil zadnje čase zelo neučinkovitega Malagoja. Ne glede na postavo je bistvenega pomena, da Triestina tekmo odigra z zvrhano mero požrtvovalnosti. Drugače je proti bolj kakovostnemu nasprotniku usojena na poraz. Verjetna postava Triestine: Colombo, D'Ambro-sio (Filkor), Malago, Cottafava, Longhi, Antonelli, Gissi, Dettori, Miramontes, Godeas, Marchi. (I.F.) NOGOMET Še vstopnice za tekmo Slovenija-Italija LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije je sporočila, da bo za kvalifikacijski tekmi za Euro 2012 z Italijo in Estonijo še mogoče kupiti vstopnice. Sredi februarja so v enem dnevu razprodali pakete vstopnic za vse tri letošnje domače kvalifikacijske tekme (Italija in Estonija v Ljubljani, Srbija v Mariboru), po usklajevanju NZS z italijansko nogometno zvezo glede obiska italijanskih navijačev pa so sporočili, da bodo v prodajo sprostili še manjši kontingent paketov vstopnic za obe ljubljanski tekmi. NZS bo, upoštevajoč razpoložljivo kapaciteto stadiona, zadnji kontingent paketov vstopnic (po 35 ali 45 evrov) proti Italiji (25. marec) in Estoniji (2. september) sprostila v ponedeljek, 14. marca. Prodaja bo potekala prek spletne strani NZS, posameznik pa bo lahko kupil največ štiri pakete. (STA) EVROPSKA LIGA - Izidi prvih tekme osmine finala: Braga (Por) - Liverpool (Ang) 1:0, PSV Eindhoven (Niz) - Rangers (Ško) 0:0, Bayern Leverkusen (Nem) - Villareal (Špa) 2:3, CSKA Moskva (Rus) - Porto (Por) 0:1, Twente (Niz) - Zenit (Rus) 3:0, Benfica (Por) - Paris S. Germain (Fra) 2:1, Ajax Amsterdam (Niz) - Spartak Moskva (Rus) 0:1, Dinamo Kijev - Manchester City (Ang) 2:0. Povratne tekme bodo 17. marca. / ŠPORT Petek, 11. marca 2011 19 NOGOMET - Predsednik Palerma Zamparini naj bi se zanimal za trenerja Maribora Milanič: »Človek ne more biti ravnodušen« V'serie A ni treniral še noben Slovenec«- Še nekaj kandidatov za trenerja » Ali se je predsednik Palerma Fur-lan Maurizio Zamparini zaljubil v Maribor? Tako kaže. Po Josipu Iličicu, Ar-minu Bačinovicu in Siniši Andelkovicu (četrti slovenski nogometaš je Jasmin Kurtič) naj bi, po poročanju »rožnate« Gazzette, nogometnemu klubu iz štajerske prestolnice po letošnji sezoni »iztrgal« še trenerja Darka Milaniča, ki bi tako nasledil Serseja Cosmija. Slednji je s Palermom podpisal namreč le trimesečno pogodbo. 73-letni podjetnik iz Sevegliana je v svoji 24-letni predsedniški karieri, od Venezie do Palerma, zamenjal kar 29 trenerjev. Milanič naj bi ustrezal Zampariniju iz več zornih kotov: predsednik Paler-ma namreč podpira taktični sistem igranja 4-2-3-1, povrh tega pa 43-letni Milanič, nekdanji nogometaš beograjskega Partizana in državne reprezentance Slovenije, odlično obvlada italijanščino. Milanič je namreč doma iz Izole. Zamparinija naj bi Milanič očaral na povratni tekmi kvalifikacij za evropsko ligo v mariborskem Ljudskem vrtu, ko je Maribor premagal sicilsko ekipo s 3:2. Takrat je predsednik Palerma izjavil, da igra Maribor privlačen in moderen nogomet. Maribor po začetku spomladanskega dela prvenstva zanesljivo vodi na lestvici 1. slovenske lige in ima deset prednosti pred Domžalami. Milani-čevi varovanci so edini letošnji prvenstveni poraz doživel v soboto proti no-vogoriškemu Hitu. Jutri bo na sporedu v Ljubljani (ob 20.30) »večni« slovenski derbi med Olimpijo in Mariborom. Slovenski agent Armin Ružnic, ki je na Sicilijo »odpeljal« slovenske nogometaše, zelo dobro pozna Maurizia Zamparinija. Ružnic nam po telefonu ni ne potrdil ne zanikal morebitne Milani-čeve selitve v Palermo: »Ne bom komentiral. Ni korektno, saj je Darko Mi-lanič trener Maribora, na klopi Palerma pa je Cosmi.« Kaj pa pravi Darko Milanič? »Če se ime trenerja znajde na najbolj branem italijanskem športnem časopisu, človek NOGOMET - DISCIPLINSKI UKREPI Kazni, himna in Massimo Vrse Devet kaznovanih (kar trije od Primorca), denarna kazen in odvzem točke na lestvici. Disciplinska komisija državne D-lige je za en krog kaznovala Krasovega kapetana Radenka Kneževiča, ki ne bo igral na pomembni nedeljski domači tekmi proti Concordii. V deželnih ligah je tri kroge prepovedi igranja prejel Primorčev igralec Marco Bertocchi, dva kroga bo miroval soigralec Andrea Franceschinis, po en pa Mainardis (Juventina), Ferluga (Sovodnje), Ojo (Primorec), Milič (Zarja Gaja) in Pulitano ter Percich (Primorje). Mladinci Juventine, ki se niso predstavili na tekmi proti San Luigiju, so izgubili brez boja s 3:0. Zveza jih je obenem kaznovala z odvzemom točke na lestvici ter denarno kaznijo 150 evrov. Disciplinska komisija je proučila priziv Aurisine (3. AL, na tekmi proti Audaxu) in zmanjšala kazen športnemu vodji Massimu Vrseju, ki bo po novem diskvalificiran do 30. junija 2012 (prej 2013). Igralec Craievich pa bo miroval tri in ne štiri kroge. Na podlagi odločitve olimpijskega odbora CONI državna in deželna nogometna zveza pozivata društva, naj konec tedna - pred državnim praznikom ob 150-letnici nastanka Italije - poskrbijo za predvajanje italijanske himne pred začetkom tekem. Predsednik Palerma Maurizio Zamparini . ne more biti ravnodušen. V 'serie A' ni še treniral noben Slovenec. Moje misli pa so zdaj stoodstotno usmerjene v NK Maribor, saj moramo še izpolniti začrtane cilje, naslov državnega in pokalnega prvaka,« je komentiral Milanič, ki je z Mariborom pogodbeno vezan do junija 2012. Milanič pa ni edina opcija za Pa-lermovo klop. V sicilski prestolnici naj bi se zanimali še za Gian Piera Gasperini-ja, ki je do novembra vodil Genoo, s katero je še pogodbeno vezan. Gasperini bi se moral odpovedati 1,8 milijona evrov. Med kandidati sta še nekdanji trener Ca-tanie Marco Giampaolo in Rome Claudio Ranieri. V Mariboru so pripravljeni na vse in imajo že alternativo v primeru, da bi Milanič odšel. Zamenjal naj bi ga Slavi-ša Stojanovič, ki je trenutno pomočnik selektorja Združenih Arabskih Emiratov Srečka Katanca. Jan Grgič ansa NAMIZNI TENIS - A1 Krasovke jutri na Sardiniji Krasova Kitajka Yuan Yuan kroma ... in primorski trener Maribora Darko Milanič V četrtem krogu povratnega dela prvenstva ženske namiznoteniške A1-li-ge bodo Krasove igralke odpotovale na težko gostovanje na Sardinijo. Jutri jih tam pričakuje solidna ekipa Norbello, proti kateri so v prvem delu že izgubile, in sicer z izidom 4:1. Norbello zaseda četrto mesto na lestvici, zasleduje pa ga ravno Kras. Ekipa je sicer umetna, v njej ne nastopa nobena domačinka. Kitajka Wei Shuo, Čehinja Dželinska Olga in mlada italijanska reprezentantka Alessia Turrini (št.14 na državnih lestvicah) bodo prav gotovo trd oreh za predstavnice zgoni-škega društva. Krasov trener Ling Feng bo zadnji trenutek izbral postavo (predvsem med Evo Carli in Matejo Crismancich), medtem ko bosta Yuan in Martina Milič gotovo stopili za zeleno mizo. Izidi 10. kroga: CastelGoffredo -Norbello 4:2, Regaldi Novara - Siena 3:3, Zeus - Molfetta 4:2, Kras - Sandonatese 0:4. Vrstni red: Sandonatese 19, CastelGoffredo 16, Teus 14, Norbello 9, Kras ZKB in Regaldio Novara 8, Libertas Siena 6, Molfetta 0. Jutri pa bodo z nastopi v C1-ligi nadaljevali moški predstavniki Krasa, ki bodo v gosteh igrali proti tretjeuvrščenemu S.Marco iz pordenonske pokrajine. Izid 5:1 iz prvega dela prvenstva ne prinaša pretiranega optimizma v Krasov tabor, prav gotovo pa bodo fantje skušali iztržiti čimveč. Vrstni red: Sarmeola 20, Este 18, San Marco 11, Camposampiero in CUS Udine Inn 10, Rangers 8, Kras ZKB 2, CUS Udine Moderna 0.(R) BLOUDKOVE PLAKETE - ŠD Sonček iz Solkana Priznanje v prave roke V več kot 15 letih je šlo skozi njihove programe krepko čez 30 tisoč otrok Vesel sem bil predvsem zaradi velikega veselja fantov. Šele potem, ko sem zares dojel, da je to najvišje priznanje, ki ga društvo lahko prejme na področju športa, mi je dalo misliti,« je o občutkih ob prejemu Bloudkove plakete povedal idejni oče Športnega društva Sonček iz Solkana, športni pedagog Miran Franko (na sliki). Povedal je še, da jih je šlo na podelitev priznanj v Ljubljano kar dvajset, tam pa se jim je pridružilo še nekaj članov, ki v Ljubljani študirajo. Bloudkovo plaketo je ŠD Sonček, v katerega je včlanjenih okrog 150 članov, prejelo za več kot 15 let navduševanja mladih športnikov s svojimi akcijami, ki jih prirejajo večinoma na prostovoljni bazi. Od leta 1998, ko je bilo društvo ustanovljeno - nekatere aktivnosti so potekale že prej - organizirajo vsako leto decembra mednarodni športni festival Sončkov dan, ki se ga udeleži okrog 100 ekip mladih košarkarjev iz različnih držav, lani pa so v njegovem okviru gostili tudi srečanje članov jugoslovanske reprezentance, ki je pred 40. leti v Ljubljani osvojila naslov svetovnih prvakov. V maju pripravijo že tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal Sonček oziroma memorial profesorja Janka Prinčiča, na katerem se po vzoru veslaških tekem med britanskima univerzama Oxford in Cambridge vsako leto v košarki pomerita ekipi Osnovne šole Milojke Štrukelj iz Nove Go- rice in šempetrske Osnovne šole Ivana Roba. Ob zaključku vsakega šolskega leta „Sončki" v center Novo Gorico pripeljejo Male olimpijske igre, na katerih mladim predstavijo najrazličnejše športe in jih skupaj z gosti, vrhunskimi slovenskimi športniki, povabijo k športnemu preživljanju počitnic. V poletnem času organizirajo Sončkov košarkarski kamp z vrhunskimi igralci in trenerji ter tradicionalno Poletje ob Soči, kjer imajo mladi z goriškega območja v tedenskih izmenah v kajak centru na voljo bazen, plezalno steno, kajake, spoznavanjo najrazličnejše športe, športnike, poklice in podobno. Kot je še povedal Miran Franko, je šlo v vseh teh letih skozi njihove programe ogromno otrok. Natančne številke nima, a tako, čez prst, naj bi skušali za šport navdušiti najmanj 30 tisoč otrok. Da zna biti številka še precej višja, pove že podatek, da se samo decembrskega Sončkovega dne vsako leto udeleži okrog 1500 otrok. Na podlagi vsega omenjenega je mogoče reči le še to, da je šlo eno od letošnjih desetih Bloudkovih priznanj in edino, ki so ga letos podelili društvu, v prave roke. Nace Novak AJDOVŠČINA - Priznanja OKS Male statue in zlati znak za naše Na slavnostni podelitvi priznanj Športne zveze Ajdovščina je Olimpijski komite Slovenije podelil priznanja tudi najzaslužnejšim športnikom. Srečanje je potekalo v Ajdovščini, v dvorani prve slovenske vlade. Priznanje za svoje dosežke so prejeli tudi štirje slovenski športniki iz Italije: Tanja Romano (mala statua) in trener Mojmir Kokoro-vec, ter Jaš Ferneti in Simon Sivitz Košuta (zlati znak). V prijetnem vzdušju in ob številni publiki je potekalo slavnostno nagrajevanje, ki je bilo obogateno z glasbenimi točkami in krajšimi posnetki, ki jih je posredoval zavod Šport @ mediji. Prisotne so nagovorili župan Marjan Poljšak, predsednik ŠZ Ajdovščina in olimpijec Miro Cerar. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je zastopal Martin Maver. 20 Petek, 11. marca 2011 ŠPORT / LOKOSTRELSTVO - Ekipa naraščajnic zmagala na državnem prvenstvu v Padovi Zarja do naslova z »združeno« ekipo Poleg Sare Detela sestavljata ekipo izposojeni Pordenončanka in Goričanka Naraščajnice Zarje, ki so konec preteklega tedna na državnem dvoranskem prvenstvu na sejmišču v Padovi, osvojile državni ekipni naslov z olimpijskim lokom, prvega v zgodovini lokostrelskega odseka bazovske-ga društva, so prava združena ekipa, sad racionalnega sodelovanja različnih lokostrelskih društev iz naše dežele. Ob »domačinki«, 15-letni Sari Detele, varovanki trenerjev Morena Granzotta in Stojana Ražema, sestavljata namreč ekipo še leto dni mlajši Chiara Fiorito, članica društva Ar-cieri Fiamme Cremisi iz Pordenona in Federica Santoro od društva Ar-cieri Isonzo iz Gorice. Združili so jih prav z namenom, da bi se izkazali na državnem ekipnem prvenstvu, daljnovidni načrt sodelujočih klubov pa se je tudi uresničil. V Padovi so lahko tekmovale le ekipe z doseženo normo za nastop, teh pa je bilo sedem. Z izidom 1559 točk je bila trojica nadebudnih lo-kostrelk na razdalji 18 metrov (60 puščic, največji možni izid 600 točk) za 54 točk boljša od ekipe Arcieri dArneo, ekipa Arcieri Cormons pa je na 3. mestu zaostala za 59 točk. »Nobena od naših tekmovalk ni izboljšala svojega osebnega rekorda, bile pa so zelo konstantne,« je povedal presrečni trener Granzotto. Sara Detela je dosegla 537 točk, kar ji je v posamični konkurenci navrglo zelo dobro 9. mesto med 22 finalistkami z doseženo normo. Chara Fiorito, ki je tekmovala le v ekipni konkurenci, je dosegla 538 točk, Federica Santoro pa 484, kar je precej manj kot sicer zmore. »Če bi tekmovale po svojih najboljših močeh, Sara je na primer januarja letos do- Moreno Granzotto z novopečenimi državnimi prvakinjami segla osebni rekord 555 točk, bi naše lokostrelke zagotovo izboljšale tudi državni rekord v tej kategoriji,« je prepričan Granzotto. Ta rezultat jim lahko uspe v prihodnji sezoni, ko pa bodo najbrž tekmovale pod imenom kluba iz Pordenona. »Vem, da se tudi v samem našem društvu nekateri ne strinjajo s prakso izposojanja tekmovalcev. Sara je lani res tekmovala za društvo iz Krmina in dosegla 2. mesto ekipno v Italiji, letos pa se nam je ta investicija vrnila z obrestmi. Navsezadnje delamo za rast športnikov, ne zase,« zagovarja klubsko politiko Granzotto. Kar velja za dekleta velja tudi za fan- te. Tako je v Padovi med dečki ekipno nastopil tudi 13-letni Emil Zuba-lič, branil pa je barve društva Arcie-ri Isonzo in zasedel 7. mesto. V ekipi je bil z izidom 473 točk najboljši posameznik. »Prihodnje leto pa bomo imeli svojo ekipo dečkov, pravi še Granzotto in dodaja, da je klub v zadnjih štirih letih spet zaživel. »Imamo 20 lokostrelcev, od teh 12 mladih,« je povedal. Želel bi, da bi lokostrelstvo bolj prodrlo tudi med slovenskimi otroki, priliv italijanskih pa je zdaj večji, saj jim Zarja, odkar razpolaga s pokritim prostorom v športnem centru v Bazovici, ponuja dobre razmere za vadbo. (ak) ODBOJKA Selektor jo je spet povabil Katerina Pučnik UMETNOSTNO KOTALKANJE - KŠD Vipava Začetek nastopov Na prvi pokrajinski tekmi nastopilo pet tekmovalk društva s Peči C kroma Selektor italijanske mladinske reprezentance v odbojki na mivki Dias Carvalho Lissandro je Borovo odbojkarico Katerino Pučnik (letnik 1994) povabil na zbor kandidatk za sestavo dveh parov, ki bosta od 21. do 26. junija zastopala Italijo na svetovnem mladinskem prvenstvu. Na seznamu brazilskega strokovnjaka je ostalo samo 14 igralk, od teh sta iz naše dežele še Tržačanka Letizia Strekelj (PAV Udine) in Videmčanka Lara Cara-vello (Rizzi Volley). Zbor bo v času velikonočnih praznikov, med 21. in 23. aprilom, kraj pa še ni določen. Italijanska odbojkarska zveza je v zadnjem času okrepila svojo dejavnost v odbojki na mivki, ki v Italiji še ni tako razvita, čeprav gre za olimpijski šport, ki se razlikuje od dvoranskega. Pučnikova je lani sodelovala na nekaterih poletnih turnirjih in je na selekcijah za sestavo reprezentance že sodelovala. Prejšnjih je zveza na priprave povabila tudi njeno soigralko Martino Cella (letnik 1995), tokrat pa so na seznamu samo igralke letnikov 1993 in 1994. Agnese Castello Veronika Sambo Maria Sofia Castello Kotalkarice KŠD Vipava so začele s prvimi tekmovalnimi nastopi: v Gorici so v občinski telovadnici UGG zadnji vikend februarja tekmovale najmlajše, ki jih zdaj v začetku aprila čaka nastop na deželnem prvenstvu. Zaradi perečih prostorskih težav - plošča na Peči je še nepokrita - in posledičnih vadbenih težav je letos na uradni tekmi kotalkarske zveze nastopilo samo pet tekmovalk: Veronika Sambo, Agnese Castello in Francesca Mailič med začetnicami 2001, Maria Castello in Evelyn Robazza pa med naraš-čajnicami letnika 1999. Na prvi pokrajinski preizkušnji so na stopničke stopile Agnese Castello, Veronika Sambo in Marina Sofia Castello. Začetnica Agnese Castello je po zelo dobri izvedbi prostega programa zmagala, v obveznih likih je osvojila 3. mesto, v kombinaciji pa 2. mesto. Veronika Sambo je bila v obveznih likih prav tako tretja, v prostem programu pa je po napaki v piruetah osvojila 5. mesto (v kombinaciji 5.). Francesca Malič pa je bila med začetnicami 5. v obveznih likih, 6. pa v prostem programu (kombinacija 6.). Med naraš-čajnicami je na zmagovalni oder stopila samo Maria Sofia Castello, in sicer v obveznih likih, kjer ji je zmanjkalo le nekaj točk za osvojitev prvega mesta, v prostem programu pa je bila na koncu peta (kombinacija 4.). Evelyn Robazza osvojila 5. mesto v obveznih likih in 6. v prostem programu (kombinacija 6.). TENIS - Deželni zimski ženski pokal Gaja jutri v finalu proti ekipi TC Triestino Na teniških igriščih tržaškega društva TCT na Padričah bo v soboto finalna tekma ekipnega zimskega deželnega prvenstva Ca' d'oro cup med igralkami 4. kategorije Gaje in TCT. Gaja se je v finale uvrstila po seriji izločilnih tekem, ki so se odvijale v preteklih mesecih. Kapetanka Cirila Devetti lahko na tej tekmi računa na mlade igralke Nicoletto Furlan, Petro Corbo in Jessico Varljen, ekipo pa mora še določiti. Finale se bo začel ob 14. uri. Istočasno bodo potekale tudi finalne tekme v moških kategorijah open in 4. kategorije. Pri teniškem odseku Gaje z zanimanjem pričakujejo sporočilo državne zveze o sestavi letošnjih skupin članskih prvenstev ženske B in moške C-lige. KOŠARKA - U21 Bor prebil consko obrambo Salezijancev Bor Nova Ljubljanska banka - Salesiani Don Bosco 75:52 (21:13, 42:27, 53:38) Bor: Manta 6 (-, 0:3, 2:5), Pertot 12 (0:2, 0:3, 4:8), Mase 5 (1:1, 2:4, -), Licca-ri 11 (1:2, 5:5, 0:2), Pallini 4 (-, 2:6, -), Pe-retti 7 (1:1, 3:4, 0:2), Gallocchio (-, -, 0:1), Pipan 3 (-, -, 1:2), Devčič 14 (1:1, 5:9, 1:1), Medizza 13 (7:11, 3:5, -), trener Lucio Martini. Borovi mladinci do 21. leta so suvereno ugnali zdesetkane Salezijance, ki so se predstavili le s sedmimi igralci in so v bistvu stavili vse na neugodno consko obrambo. Martinijevi fantje so igrali kar dobro in so takoj našli protiorožje s trojkami kapetana Pertota, skozi vso tekmo pa so bili dokaj učinkoviti tudi v obrambi. Na svoj račun so prišli vsi igralci, med katerimi se je izkazal predvsem razpoloženi Devčič. Ostala izida 15. kroga: UBC -Servolana 48:79, Ronchi - Barcolana 76:35. Vrstni red: Servolana 26, Bor NLB 24, Salesiani Don Bosco 18, UBC 12, Ronchi 8, Barcolana 0. UNDER 15 MOŠKI Tolmezzo - Dom Mark 52:61 (17:14, 24:26, 39:42) Dom: Pintar 2, Termini 21, Fran-zoni 6, Gregorig, Antonello, Bensa 17, Peteani 11, Osso 4. Trener: Iztok Če-hovin. Po lepi zmagi v prejšnjem krogu so domovci ponovili odlično predstavo in premagali vrstnike iz Tolmeča. Osso in soigralci pa tekme niso najbolje začeli, saj so z nezbrano obrambo dovoljevali nasprotnikom prelahke koše. Nato pa sta se prebudila Termini in Bensa, ki sta bila za nasprotnika v bistvu neustavljiva skozi celoten potek srečanja. Predvsem prvi se je izkazal tako v napadu (21 točk) kot v obrambi, kjer je zabeležil kar 5 "banan". Kljub temu pa se fizično močnejši nasprotniki niso predali in neprestano stali za petami Čehovinovim varovancem. Na začetku zadnje četrtine je namreč Domovo vodstvo zanšalo samo 3 točke razlike. Tedaj pa je v ospredje stopil Peteani, ki je s štirimi zaporednimi koši sam odločil končni izid srečanja, oziroma zasluženo zmago za varovance trenerja Čehovina. (av) UNDER 13 MOŠKI Falconstar - Dom 111:36 (28:10, 62:17, 82:21) Dom: Cociancig, Faganel 6, Farfo-glia, Lecce, Di Luca 2, Peteani 6, Berlot 2, De Caro 20, Lango, trener Jan Za-vratnik. Mladi domovci so visoko izgubili, a tudi tokrat je rezultat nekoliko prehud, saj so varovanci trenerja Zavrtanika prikazali kar lep napredek v primejavi s prejšnjimi nastopi. Tekmo so začeli bolj pogumno in v uvodnih minutah izvedli lepo število dobrih akcij. Nato pa so v naslednjih četrtinah nekoliko popustili, najboljšo igro pa prikazali v zadnji četrtini. Tudi tokrat je v napadu izstopal De Caro, ki je dosegel več kot polovico Domovih točk, ob njem pa sta se odbro odrezala tudi Faganel in Peteani. Naj bo dobra predstava v spodbudo za nadaljnje nastope. (av) □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v torek, 15. marca 2011 ob 20.30, v prostorih občinske telovadnice »S. Klabjan« v Dolini. SK DEVIN prireja za konec letošnje zimske sezone dvodnevni SKIENDING v Bovcu v soboto in nedeljo 2. in 3.aprila 2011 s smučanjem na Kaninu. Vpisovanja do 31. marca na info@skdevin.it ali na 340 2232538. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM išče prostovoljce za pomoč in spremstvo ob priliki mednarodne tekme cheerleadinga Millenium cup, ki bo v soboto, 19. marca, v Palatrieste v Trstu. Info in prijave na: info@cheerdancemillenium.com ali na 3497597763 (Nastja). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »23. Pokal prijateljstva treh dežel«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra in tržaškega prvenstva 2011, ki bo v nedeljo, 20. marca, na Trbižu. Za obe tekmi je vpisovanje možno do srede 16. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). SPDT sklicuje v petek, 11. marca, ob 19.00 v prvem in ob 19.45 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška št. 20 v Trstu 57. redni občni zbor. /— GLEDALIŠČE POTRNA - Danes ob 18.30 odprtje fotografske razstave Veno Pilon v Pavlovi hiši Razstava, ki bo na ogled do 30. aprila, se osredotoča na umetnikovo pariško obdobje V Pavlovi hiši v Potrni (Laafeld) na avstrijskem Štajerskem, kjer ima svoj sedež Kulturno društvo člen 7, bodo danes ob 18.30 odprli razstavo Veno Pilon - Slovenec v Parizu. Vena Pilona, rojenega leta 1896 v Ajdovščini, lahko z gotovostjo ocenimo kot enega najzanimivejših slovenskih umetnikov, predvsem na področju nove stvarnosti, kljub temu je v tujini, potemtakem tudi v Avstriji, skorajda neznan. Njegov umetniški razvoj je tesno povezan z njegovimi biografskimi dogodki in življenjskimi postajami. V avtobiografiji Na robu (1965, Ljubljana) med drugim obravnava svoja doživetja kot vojak med prvo svetovno vojno. Po vrnitvi iz ujetništva v Rusiji je obiskoval akademije likovnih umetnosti v Pragi, Firencah in na Dunaju. Leta do njegovega odhoda v Pariz 1925 lahko označimo - kar se tiče obdobja ustvarjalnosti na področjih slikarstva in grafičnega dela - kot najbolj intenzivna in stilsko oblikovalna. Razstava, ki jo bodo danes odprli, se popolnoma osre-dotoča na fotografa Vena Pilona in njegovo pariško obdobje. Od leta 1930 do tik pred smrtjo leta 1970 je Pilon živel z dru- žino v Parizu, kjer se je od vsega začetka intenzivno ukvarjal s črno-belo fotografijo, predvsem s portreti umetnikov prijateljskega kroga in slavnih sodobnikov, tihožitji kakor tudi s kadri pariških varietejev in teatrov, ki so oblikovali njegov opus. Najbolj ga je očaralo bohemsko okolje Montparnassa, četrti umetnikov. Prevladujoča in vedno znova ponavljajoča se tema je maska, tako da si marsikatera slika prisvoji prehod iz resničnosti v iluzijo. Fotograf Pilon je zabeležil duh in življenjsko občutje medvojnega časa, časa, ki je zaradi čedalje močnejšega fašizma in druge svetovne vojne doživel nenaden konec. Od 50. let prejšnjega stoletja dalje se je spet osredotočil na slikarstvo. Na današnjem odprtju, na katerem bodo predstavili tudi katalog, bo govorila dr. Irene Mislej iz Pilonove galerije v Ajdovščini, za glasbeno točko pa bo poskrbel Reinhard Padinger Trio. Drugače bo ogled možen od 12. marca do 30. aprila od torka do sobote od 12. do 17. ure. Od 29. marca dalje bo v veljavi poletni čas, tako da bo razstava na ogled od 13.30 do 18.30. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 11. marca, ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Vrtiljak«. (z italijanskimi nadnapisi) / Ponovitve: v nedeljo, 13., ob 16.00, v petek, 18. ob 20.30, v nedeljo, 20. ob 16.00 ter v četrtek, 31. marca, ob 19.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 11. marca, ob 16.00 in ob 20.30 / Carlo Goldoni: »Rusteghi - I Nemici Della Società«. Režija: Gabriele Vacis. Nastopajo: Eugenio Allegri, Mirko Ar-tuso, Natalino Balasso, Jurij Ferrini e con Nicola Bremer, Christian Burrua-no, Alessandro Marini, Daniele Marmi. / Ponovitve: v soboto, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. marca, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 11. marca, ob 21.00 / Antonio Tarantino: »Trittico: Lavoro teatrale composto da tre brevi testi "Torino-Bacau-Roma" "Cara Medea" "Una casa razzista"«. Režija: Cristina Pezzoli. Nastopajo: Gilda Postiglione, Antonio Tarantino, Oreste Valente. / Ponovitve: do sobote, 12. ob 21.00 ter v nedeljo, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 11. marca, ob 20.30 / Gian-franco Jannuzzo in Angelo Callipo: »Girgenti amore mio«. Režija: Pino Quartullo; scene: Salvo Manciagli; Nastopa: Gianfranco Jannuzzo. / Ponovitve: v soboto, 12. ob 20.30 in v nedeljo, 13. marca, ob 16.30. Gledališče dei Fabbri V torek, 15. marca, ob 21.00 / Pino Ro-veredo: »Caracreatura«. Režija: Franco Pero; con: Maria Grazia Plos, Julian Sgherla Nastopajo: Maria Grazia Plos, Julian Sgherla in Riccardo Maranzana. GORICA Kulturni dom Danes, 11. marca, ob 20.30 / Gledališka predstava: »Filo spinato«. Nastopa gledališka skupina: S.O.S. Rosa iz Gorice. V soboto, 12.marca. ob 20.30 / komedija »L'ultimo degli amanti focosi«. Na-stopa:Teater iz Cremone. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 11. marca, ob 20.00 / Desa Muck: »Končno srečna!«. Koprodukcija Pisateljstva Muck in podjetja Go partner. KOMEN Knjižnica Komen Danes, 11. marca, ob 18.00 / V sodelovanju s Klubom GAIA predavanje strokovnjakinje Miše Pušenjak z naslovom: Koristnost kombiniranja zelišč in vrtnin v vrtu. Za več informacij: tel.+386 (0)5 7668580; e-mail: knjizni-ca.komen@siol.net. RIBNO PRI BLEDU Jutri, 12. marca ob 19.30 / Georges Fey-deau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 12. marca, ob 18.00 Štihova dvorana / otalno odbite pesmi in legendarni skeči. Ura in pol genialnega humorja, smeha in krohota. Režija Tijana Zina-jič. Nastopajo: Nika Vipotnik, Kris Gu-ček, Tomo Tomšič in Joži Šalej. Jutri, 11., marca, ob 20. uri Klub CD / »Slovenija ima avdicijo, komedija za slovenske talente«. Režija: Gojmir Le-šnjak - Gojc; igrajo: Gojmir Lešnjak Gojc/Jonas Žnidaršič, Tilen Artač, Alenka Tetičkovič, Nina Ivanič, Teja Bi-tenc, Jernej Čampelj, Uroš Jezdic, Dušan Tomic. SNG Veliki oder V sredo, 16. marca, ob 11.00 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v torek, 22 in v sredo, 23. ob 19.30 ter v četrtek, 24. marca. ob 17.00. V četrtek, 17. marca, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Mala drama Danes, 11. marca, ob 20.00 / Spiro Sci-pione: »Kuverta«. / Ponovitev: v petek, 25. marca, ob 20.00. Jutri, 12. marca, ob 20.00 / David Ma-met: »November«. / Ponovitve: v sredo, 16., ob 20.00, v torek, 22. marca, ob 20.00. V ponedeljek, 14. marca, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska zaveza«. / Ponovitev: v torek, 15. marca, ob 20.00. V četrtek, 17. marca, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V soboto, 19. marca, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. MGL Veliki oder Danes, 11. marca, ob 19.30 / Boccaccio, Ratej, Krajnc, Lazar :»Dekameron«. / Ponovitve: do sobote, 12. ob 19.30 ter v ponedeljek 14. in v torek, 15. marca, ob 19.30. V sredo, 16. marca, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Mala drama Danes, 11. marca ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. V soboto, 19. marca, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitve: v petek, 25. in v soboto, 26. marca, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela V četrtek, 17. marca ob 21.30 / Koncert legendarnega saksofonist »James Chance & Les Contortions«. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 20.marca, ob 18.00 / SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žena in svetovnem dnevu poezije, na glasbeno- gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa avtorica poezij Saša Pavček ob triu Aljoša Rijavec-klavir, Šemsudin - Dino Džopa - kitara, Jan Oršič- bas kitara. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 12. marca, ob 19.30 Gallusova dvorana / H. S. Loevenskjold: »SILFIDA« Koreografija: August Bour-nonville; glasba: Herman Severin Loe-venskjold; postavitev: Frank Andersen; baletni solisti, baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v nedeljo, 13. ob 17. 00 in v ponedeljek, 14. marca, ob 19.30. V ponedeljek, 14., marca, ob 11.00 Linhartova dvorana / »Etno Jazz - Slovenske ljudske pesmi«. Nastopa: Big Band RTV Slovenija; dirigent: Tadej Tomšič; povezuje: Hugo Šekoranja V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko. / Ponovitev: v sredo, 23. marca, ob 11.00. V torek, 15. marca, ob 21.00 Klub CD / Ray Anderson & Marty Ehrlich Quartet. Nastopajo: Ray Anderson, pozavna; Marty Ehrlich, klarinet, altovski in sopranski saksofon; Brad Jones, kontrabas; Eric McPherson, bobni. V torek, 15. marca, ob 20.00 Gallusova dvorana / Državni Simfonični Orkester Nove Rusije. Dirigent: Jurij Ba-šmet. Solistka: Tatjana Vasiljeva, violončelo. Program: P. I. Čajkovski, Romeo in Julija, fantazija uvertura; Variacije na rokokojsko temo, za violončelo in orkester, op. 33; Simfonija št. 4 v f-molu, op. 64. Kino Šiška Danes, 11. marca, ob 21.00 Katedrala / Nastopa: Mulatu Astatke. V sredo, 16. marca, ob 20.00 Komuna / Nastopa skupina Tri zdrave Marije in en Oče naš. V četrtek, 17. marca, ob 20.00 / Steven Sater, Duncan Sheik: »Pomladno Prebujenje (mjuzikel)«. Režiser: Sebastijan Horvat. Glasbeni vodja: Drago Ivanu-ša. Igrajo Iva Krajnc, Klemen Slakonja k. g., Jurij Drevenšek, Viktorija Bencik k. g., Ana Dolinar Horvat, Nika Rozman, Laura Zafred k. g., Matej Puc, Jaka Lah, Gregor Gruden, Domen Valič, Judita Zidar in Boris Ostan. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgo- PRIREDITVE dovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Kulturni dom: do 21. marca, je možen ogled dokumentarne razstave »Inkvizicija v Furlaniji«, ki jo je pripravil prof. Andrea Del Col iz Casarse. Prof. Silvano Cavazza iz Trsta pa je dopolnil razstavo z usodo protestantskega pridigarja Petra Kupljenika, Slovenca po rodu, ki so mu sodili v Vidmu in obsodili na sežig v Rimu leta 1597. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galeriji ARS (Travnik 25): do 12. marca bo na ogled skupinska razstava slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizaciji kulturnega krož- ka »G. Mazzini« iz Tržiča. Razstavljali bodo Alda Antoni, Gilberto Bezzi, Fernanda Braz, Adamarina Candussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbroni, Chiara Facis, Edes Frattalone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilja Mask, Pietro Mis-sio, Elvira Mauri, M. Grazia Persolja, Armando Pizzignach, Mirijana Richter, Luisa Schleindler, Ada Sessa, Mariadolores Simone, Fiorella Sponton, Nico Soranno, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: 1. razstava z naslovom »Grafike in kipi« iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca na gradu Kromberk na ogled do vključno nedelje, 13. marca. Novo, 2. razstavo iz zbirke podarjenih del Vla-dimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Kromberk za jav- Petek, 11. marca 2G11 nost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjav dom (Mala galerija): do 17. marca je na ogled razstava: »Andro Fini Skaleras: Prerez številka dve«. Vstop prost. Cankarjev dom (Prvo preddverje): v petek, 18. marca bo odprtje razstave: »Od ideje do realizacije: Muzej soli-narstva«. V sodelovanju s Pomorskim muzejem Piran. Na ogled bo do 29. marca. Prosti vstop. Cankarjev dom (Galerija CD): Od 17. marca do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse-Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Petek, 11. marca 2011 Št. 10 (173) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Pust je za nami, tudi pitje? Več kot spijemo, boljši smo? Čeprav je pust že mimo, se je Klop odločil, da posveti številko prazniku, ko se vsi lahko sprelevimo v kogarkoli in karkoli, ko vsemu vlada neukrotljiva Norost in ko se veliki ogrevani šotori spremenijo v moderne Dijonizove templje. Z masko na obrazu se je klop podal na skrito misijo in je kot pravi James Bond 'diskretno' opazoval pustar-je. Ugotovil je, da niso glavni junaki kraškega pusta kralj in kraljica ali zmagovalci povork, niti razposajene glasbene skupine, temveč alkoholne pijače, ki so jih častilci pusta veselo razkazovali v plastičnih kozarcih ali spretno skrivali v steklenicah med grmi. Klopa je prevzela radovednost, ošilil je svinčnik in med veselimi maskami iskal odgovor na vprašanje: več kot pijemo, boljši smo? Tudi Klopa je na pustni torek prevzel fantastični pustni vrtinec in se je z navdušenjem našemil, plačal vstopnino in stopil v briški ogrevani šotor. Nehote je ob vhodu stopil na jopič in ko ga je hotel premakniti, je opazil skupino deklet, ki je razkošno ležalo na tleh in se pri tem veselo smejalo. Najprej je napol polemično pomislil Ah, te »najmlajše« generacije!', nato pa je z neko likšnim občutkom krivde položil na pol prazen kozarec, ki ga je držal v rokah, in se raje posvetil raziskovanju pustnih navad ter skušal ugotoviti, če so razli ke v letih povezane z razli čnimi oblikami zabave in različnimi količinami v kozarcu. Klop se je zato odločil, da bo c tem poizvedoval pri mladih različnih starosti, najprej se je pridružil štirinajstletnikom in petnajstletnikom, nato pa zašel v družbo mladih starejših od 18 let. Najbolj ga je zanimalo, kaj so pravzaprav mladi pu-starji spili na zadnji pustni večer. Prva razlika se je takoj pokazala pri izbiri pijače: 40% štirinajstletnikov in petnajstletnikov se je odločilo za superalkohol-ne pijače, medtem ko so te imele med Če bi na facebooku uvedli opcijo »alkoholno stanje«, bi mladi na pustni torek izbrali... 14 -15 let I starejši od 18 let trezen/trezna »vesel/a« ] pijan/a trezen/trezna več kot pijan/a 70% »vesel/a« pijan/a 10 15 20 25 30 35 4G 10 20 30 40 50 60 70 80 .sami presodite, če jim verjeti ali ne! starejšimi manj uspeha (15 %). Ostali so se odžejali s pivom in špricom, vendar večina najmlajših se je pritoževala, da so bili k tej izbiri prisiljeni, saj ni bilo drugih alkoholnih pijač na prodaj. Kakšne pa so razlike v količinah? Treba je priznati, da se te res manjšajo s starostjo, predvsem ker osemnajstletniki in starejši velikokrat ne pijejo le zvečer, temveč kar cel dan. Zaradi tega je najdrznejši štirinajstletnik spil »le« malo manj kot dva litra piva, medtem ko je 55% starejših anketirancev spilo od 2 do 3 litre piva ali vina, kar 20% pa več kot tri litre. Klopa je prese netilo, da ko je vprašal, zakaj ne bi kozarec grenkega piva nadomestili s sladko toplo čokolado, jih je v lepem številu odgovorilo, da jim alkohol daje poguma in da tako lažje pozabijo na neprijetne dogodke. Starejši mladi so se ob tem sklicevali tudi na »tradicijo«, medtem ko je več kot tretjina mlajših povedala, da pije, ker pijejo njihovi vrstniki, vsi pa so se strinjali, da je pust sam po sebi dovolj tehten razlog. Ob zadnji trditvi, bi človek pomislil, da mladi pijejo le za pust...ali ne? V resnici se je izkazalo, da večina vseh mladih rada seže po kozarčku, ko je priložnost primerna, naj bo to običajna sobota zvečer ali večja »fešta«; izmed teh le 10% redno uživa alkohol, tudi če sploh ne gre iz hiše. Klop je veselo pozdravil svoje nove prijatelje, ki so se še naprej zabavali in ga celo povabili, naj z njimi spije še kakšen kozarček...oranžade, seveda! Od »In vino veritas« do Baudelairovega Umetnega raja Kdaj se je pravzaprav začela t.i. kultura pitja? Kdaj je postalo uživanje alkohola simbol, v očeh nekaterih, vzvišenega statusa? Gotovo si rek »In vino veritas« niso izmislili mladi latinisti 21. stoletja! Prav tako ne moremo spregledati simpozijev starogrških intelektualcev, ki so postali zanimivi, le ko je ambrozija (po domače: »starogrški cocktail«) osvobodila jezike mislecov in so tej lahko brez sramu razglabljali o življenjskih resnicah (kakor lahko ugotovi vsakdo, kije kdaj-koli pomagal »veselemu« prijatelju). Starim Grkom pa so seveda bili kos prebivalci starega Rima: samo pomislimo na Horacijev »Nunc est bibendum« (Zdaj je čas pitja) ali na glavno temo Katulovih poezij, to se pravi uživanje ...ne samo trenutka, temveč tudi vina! Današnja predstava alkohola kot ščita pred težavami ima korenine v mnogih spisih preteklih intelektualcev, med temi izstopa Charles Baudelaire. Baudelaire je namreč v svojem delu Umetni raj opeval vlogo, ki jo imajo vino in razna mamila v človekovem življenju ter kako nas lahko te snovi popolnoma spremenijo v tujo osebo, kateri vladajo neukrotljive strasti. V zbirki Pariški spleen je Baudelaire takole pričal: »Če nočete čutiti strašnega bremena časa, ki vas upogiba k tlom, se morate omamljati. Z vinom, s poezijo ali pa z moralo, kakor hočete. Samo, da se omamljate.« Ali so ljudje res istega mnenja kot Baudelaire in se skrivajo v opojni brlog, ker je zanje breme vsakdanjega življenja neznosno? Ali je resnica drugačna in se gre le za začasno modo in zavajanje drug drugega? Temeljno občutje, in posledično tudi razlog Baudelairovega uživanja t.i. »sredstev do veselja«, so naveličanost, melanholija in celo notranja praznina. Ali je zares danes bivanje tako neznosno, da se mladi obnašajo kotfrancoski dandy ali pa je prišlo danes do popolnega preobrata in je razlog čezmernega uživanja alkohola visok življenjski standard in posledična zdolgočasenost mladih? Ali ste vedeli ... ...kako se določi stopinje alkoholne pijače? Stopinje v tem primeru predstavljajo količino alkohola v centili-trih, ki je prisotna v stotih centilitrih tekočine. Npr. pivo Heineken s petimi stopinjami vsebuje 5 cl alkohola na 100 cl piva. ...da zaužijejo samo na Irskem (34%), Finskem (27%) in v Veliki Britaniji (24%) več kot polovico celotne letne porabe alkohola v EU? ...da na podlagi zadnjih podatkov na razpolago (iz leta 2005) spije vsak prebivalec sveta starejši od 15 let letno 6,13 litrov čistega alkohola? ...da je razlog za 10% obolenj in nesreč v EU prav zloraba alkoholnih pijač? ... da so posledice delovanja alkohola na centralni živčni sistem motorične (motnje ravnotežja), sen-zorične (motnje govora) in psihične motnje(razsodnost, samoobvladovanje, koncentracija...)? ...da ima alkohol afrodizični učinek, po drugi strani pa zmanjšuje fizične sposobnosti?Pri moških se lahko tudi pojavijo impotenca, sterilnost in feminizacija zaradi zaužitega estrogena. ...da obstajajo dokazi, da večina alkoholikov razvije odvisnost v najstniških letih in da stresno otro- štvo zelo vpliva na razvoj alkoholizma oz. težave z drugimi mamili? ...da se lahko ugotovi, če je kdo res alkoholik na podlagi hitrega »CAGE« testa? Če je odgovor na eno izmed štirih vprašanj pritrdilen, je 62% možnosti, da je vprašanec alkoholik, če sta dva odgovora trdilna, se možnost zveča na 82%, medtem ko če je odgovor na tri vprašanja »da«, je diagnoza odvisnosti 99 krat na 100 točna. Cut down Ali ste kdaj čutili potrebo, da bi zmanjšali količino običajno zaužitega alkohola? Annoyed Ali vas je kdaj motilo, če vas je kdo opozoril na vaše prekomerno uživanje alkoholnih pijač? Guilty Ali ste kdaj imeli občutek krivde, potem ko ste zaužili alkoholne pijače? Eye opener Ali ste kdaj segli po kozarcu komaj zbujeni, da bi premagali vsakodnevno tesnobo ali izničili posledice pijanosti prejšnjega večera? ...da spadajo v skupino znanih alkoholikov tudi: Mel Gibson, Amy Winehouse, Colin Farrel, Lindsay Lohan, Frank Sinatra, Lily Allen, Lady Gaga, Billy Joel Armstrong, Misc-ha Barton, Steve McQueen... in mnogi drugi? Znanstvena definicija alkoholizma Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač i več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihičnih in socialnih motenj. V splošnem pa moramo zadostiti trem pogojem: hrepenenje (sla po zaužitju), abstinenčni sindrom (v primeru pomanjkanja alkohola), toleranca (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja). Definicija mladih Mladi stari štirinajst in petnajst let menijo, da je 'alkoholik': kdor spije nekaj vsak dan (30%); kdor je vsak dan 'v lučkah' oz. med zvezdicami, rožicami, ali podobnem lepem kraju (20%); kdor je vsak dan pijan (30%); kdor vsak dan popolnoma izgubi kontrolo nad zaužitjem alkohola (20%) Mladi, starejši od 18 let, pa so mnenja, da je alkolik: kdorkoli pije redno (15%): kdor spije nekaj vsak dan (30%); kdor ni nikdar trezen (10%); kdor je pijan trikrat na teden (30%); 15 % kdor se ne zna brzdati ob uživanju alkohola. Nadaljuje se Klopov natečaj za zamejske lepotce in lepotice! Klop daje vsem bralcem možnost, da izvolijo najlepša predstavnika zamejstva, možnosti za glasovanje pa je več: preference lahko objavite na Klopovi strani na Facebooku, če pa bi raje anonimno predlagali vaša izbranca, nam lahko pišete na e-mail HYPERLINK "mailto:klop@primorski.eu"klop@ primorski.eu ali pošljete SMS-sporočilo na številko 3471487943 (Vodafone). Na podlagi vaših predlogov bo Klop izbral te, ki bojo dosegli največ glasov in jih bojo naslednji teden predstavili ne svoji strani, medtem ko bo razglasitev tekmovalcev čez dva tedna! Tekmovanje je še odprto, pohitite in izberite! Naj zmagata najlepša! G G 5 / RADIO IN TV SPORED Sobota, 12. marca 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2010 - Mladinski pevski zbor Ladja 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Past Life 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik -Parlament ^ Rai Tre poved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.10 Film: I Cowboys (western, ZDA, '72, r. M. Rydell, i. J. Wayne) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 23.30 Film: Mai con uno sconosciuto (dram., ZDA, '95, r. P. Hall, i. A. Banderas, R. DeMornay) 1.15 Nočni dnevnik Canale 5 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.501.20 Aktualno: Appuntamento con il cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Se...a casa di Paola 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affa-ri tuoi 21.10 Glasb.: Gigi, tu vuo fa' l'ame-ricano (v. G. DAlessio) 23.10 Dnevnik -kratke vesti 23.15 Aktualno: Tv7 0.15 Aktualno: L'appuntamento 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.35, 1.20 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cantieri d'ltalia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Šport: Kolesarstvo, Terranuova Bracciolini - Perugia, 3. etapa 16.20 Variete: Tg3 GT Ra-gazzi 16.30 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La nuova squadra Spaccanapoli 23.15 Dok.: La Storia siamo noi 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik, vremenska na- La 7 Slovenija 1 A Kanal A 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio in P. Cortellesi) 23.30 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.40 Risanke 8.45 Dok.: Wild - Oltrenatu-ra 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.00 Nan.: Camera Cafe 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon e il mistero dei sogni 16.40 Nan.: Merlin 17.30 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 22.00 Nan.: Grey's Anatomy 23.50 Nan.: The Closer 0.45 Variete: Poker1mania 1.35 Nočni dnevnik 1.50 Nan.: Beverly Hills 90210 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.00 Dok.: Caval-lo ...che passione 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Chef a sorpresa 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Dok.: Val Gardena 11.30 Dok.: L'Ita-lia da scoprire 12.35 Aktualno: Italia economia e Prometeo 13.00 Aktualno: Dai no-stri archivi 13.10 Anteprima Triestina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gu-sti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al Sindaco 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.25 Dok.: Tethys 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nan.: La saga dei Mc Gregor 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Bi-sergora 10.40 Dok. film: Moja draga teža (pon.) 10.55 Enajsta šola 11.30 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Ugrizni-mo znanost (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca 14.05 Ars 360 (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Pasja Patrulja - Bela, kje so tvoji mladiči? 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 18.00 0.20 Duhovni utrip 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nan.: Vedrana Grisogono 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 0.40 Babilon.tv (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 8.15 Glasnik - odd. Tv Maribor (pon.) 8.55 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo (pon.) 9.25 Magazin v alpskem smučanju 9.55 12.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), prenos 1. in 2. vožnje 10.50 Evropski magazin - odd. Tv Maribor 11.25 Kvitfjell: SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos 13.55 Hanti Mansijsk: SP v biatlonu, štafete 4x7,5 km (M), prenos 15.30 Črno beli časi (pon.) 15.45 Univerza (pon.) 16.10 Trikotnik (pon.) 16.40 Portreti mladih slovenskih skladateljev (pon.) 16.55 Circom Regional - odd. Tv Maribor 17.25 Primorski mozaik 18.00 Na lepše (pon.) 18.25 Umetni raj (pon.) 19.00 Glasborola 20.30 Dok. serija: Poti z vzhoda 21.25 Nad.: Oglaševalci 22.10 Dok. odd.: Skriti muzejski zakladi (pon.) 22.55 Film: Očividec 0.35 Film: Vojček (pon.) 1.55 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Žarišče 8.00 9.00 Novice 10.00 Odbor DZ za zadeve EU, prenos 15.30 Poročila Tvs1 16.30 Na tretjem... 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv Dnevnik Tvs120.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Žarišče - 8.11.1995 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 SP v biatlonu 15.30 Film: Skupinska terapija 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.40 Športna oddaja 18.00 Univerza MB 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Effe's inferno 20.45 Potopisi 21.15 Eno življenje, ena zgodba 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Arhivski posnetki 23.10 Dok. odd.: Sprehodi po stari Ljubljani 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 0.25 Čezmejna TV ^ Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00, 23.30 TV prodajno okno 12.00-15.00 Novice in vi-deostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Razgledovanja 21.00 Zelena bratovščina 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 0.00 Vi-deostrani pop Pop TV LA 6.05 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: L'uomo che non e mai esistito (voh., V.B., '56, r. R. Neame, i. C. Webb, G. Grahame) 15.55 Dok.: Atlantide 17.45 Nan.: Mac Gyver 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 3.20 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni bar-bariche (v. D. Bignardi) 0.15 Dnevnik 0.25 Dok.: Delitti 1.30 Nan.: Mac Gyver 7.10 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.55 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Hitri in drzni (akc., ZDA/Nem., '06) 21.50 Nan.: Dexter 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Film: Rojena morilca (krim. drama, ZDA, '94) 1.40 Nan.: Nora šola 2.05 24UR, ponovitev, Novice 3.05 Nočna panorama, Reklame 7.35 10.00 Družina za umret 8.05 Svet, pon., Novice 9.05 11.30, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.3015.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.55 23.30 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.25 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.15 TV prodaja, Reklame 13.45 Film: Tašča, da te kap (rom. kom., ZDA/Nem., '05) 17.05 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.05 Svet, Novice 20.00 Film: Poročna zmeda (rom. kom., ZDA, '05) 21.40 Film: Športnikova mladost (drama, ZDA, '88) 0.00 Film: Hannibal: Rojstvo zla (triler, '07) Vo HannlraL: ROJSTVO /L A RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak: Vsakdanje pomembno - 25. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Evelina Umek - Mizica, pogrni se!; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.3021.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.33-12.28, 20.0022.00 Il vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etnobazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne priredi- tve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 11. marca 2011 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.05 Dolžina dneva 11.39 ''"lunine MENE ^ Luna vzide ob 9.04 in zatone ob 0.04 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo za večino ljudi ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Le na zahodu države bodo najbolj občutljivi imeli manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 0.31 najvišje 20 cm, ob 10.14 najnižje -17 cm, ob 17.02 najvišje -5 cm, ob 17.54 najnižje -10 cm. Jutri: ob 1.13 najvišje 15 cm, ob 12.17 najnižje -27 cm, ob 20.00 najvišje 12 cm, ob 23.35 najnižje -5 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Vogel.................140 Kranjska Gora.........50 Krvavec..............100 Cerkno................90 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............130 Piancavallo..........12G Forni di Sopra ........ 14G Zoncolan............12G Trbiž..................12G Osojščica..............8G Mokrine..............15G Podklošter ............6G Bad Kleinkirchheim . . .7G Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju bo spremenljivo oblačno, več oblakov bo dopoldne, popoldne bo zapihal zmeren jugozahodnik. Po nižinah bo dopoldne povsem oblačno vreme, popoldne pa pretežno oblačno. V Predalpah in v Karniji bo oblačno z rahlimi padavinami; na območju Trbiža bo vreme lepše. Nad nadmorsko višino okoli 2000m bo povsod jasno. V nedeljo bo povsod oblačno s padavinami. Jutri bo v vzhodni in deloma osrednji Sloveniji sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. V nedeljo bo pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Še bo pihal jugozahodnik, ob morju jugo. FORBES - Po številu milijarderjev Moskva prehitela New York Mehičan Carlos Slim še vedno na vrhu lestvice najbogatejših NEW YORK - Mehiški telekomunikacijski magnat Carlos Slim je tudi letos na vrhu lestvice najbogatejših ljudi na svetu, ki jo izdaja revija Forbes. Glede na Forbesovo lestvico je na svetu danes 1210 milijarderjev, katerih premoženje je skupaj vredno 4500 milijard dolarjev. 71-letni Mehičan Slim je bil prvi že lani, do letos pa je postal bogatejši za skupaj 20,4 milijarde dolarjev in je sedaj skupaj "vreden" 74 milijard. Slim ima v lasti največje podjetje za mobilno telefonijo na ameriški celini America Movil z 225 milijoni naročnikov, obenem pa je lastnik ali delničar v vrsti drugih podjetij v Latinski Ameriki. Slim sicer namenja nekaj sredstev v dobrodelne namene, vendar še zdaleč ne toliko kot milijarderja na drugem in tretjem mestu lestvice. Na drugem mestu je namreč tudi letos ustanovitelj Microsofta 55-letni Bill Gates, ki naj bi bil vreden 56 milijard dolarjev, od lani pa mu je premoženje naraslo le za tri milijarde dolarjev, saj je veliko denarja razdal v dobrodelne namene. Pri tem si je za vzgled vzel 80-let-nega finančnega vlagatelja Warrena Buffeta, ki se je znašel na tretjem mestu. Ta je sedaj vreden 50 milijard dolarjev, čeprav si zadnjih 30 let izplačuje le 100.000 dolarjev letne plače. Buffet se je zavezal, da bo večino svojega denarja namenil v dobrodelne namene. Na četrtem mestu je najbogatejši Evropejec, 62-letni Francoz Bernard Arnault, ki je prvi mož proizvajalca luksuznih dobrin LVMH. Arnauld se je od lani povzpel za tri mesta, njegovo premoženje pa znaša 41 milijard dolarjev. Na petem mestu je z 39,5 milijardami šef podjetja Oracle Larry Ellison, pred najbogatejšim Azijcem iz Indije Laksh-mijem Mittalom z 31,1 milijarde dolarjev vrednim premoženjem. Leto 2010 je bilo sicer dobro za milijarderje, saj jim je premoženje zra- ALBATROSI - Na havajskem otoku Midway Ptica pri šestdesetih letih je izvalila jajce Mehiški telekomunikacijski magnat Carlos Slim www.primorski.eu 1 ansa slo predvsem zaradi rasti vrednosti delnic na borzah. Vrednost premoženja je od lani narasla 648 milijarderjem, padla pa 160. Povprečna vrednost premoženja 1210 milijarderjev na lestvici je 3,7 milijarde dolarjev, njihova skupna vrednost 4500 milijard pa zaleže za 2,3 odstotka celotnega premoženja vsega svetovnega prebivalstva, kar je več od bruto domačega proizvoda Nemčije. ZDA imajo 413 milijarderjev, Azija jih premore 332 in je tokrat prvič pre- Samica albatrosa Wisdom hitela Evropo s 300 milijarderji. Samo na Kitajskem živi 101 milijarder. Od 20 najbogatejših milijarderjev na svetu jih je osem Američanov in ameriški milijarderji imajo skupaj 1500 milijard premoženja. Velik skok v številu milijarderjih je zabeležila Rusija, ki jih ima predvsem zaradi podražitve surovin sedaj 115, Moskva pa je prehitela New York po številu milijarderjev. V Moskvi jih sedaj živi 79, kar je največ na svetu, v New Yorku pa "le" 58. (STA) ansa WASHINGTON - Raziskovalci so na havajskem otoku Midway sredi Tihega oceana opazili šestdesetletno samico iz vrste albatrosov, kako sedi na jajcu. Dama, ki so jo poimenovali Wisdom (Modrost), očitno še vedno skrbi za mladiče in ne zgleda prav nič starejša, kot je bila leta 1956. Raziskovalci najprej sploh niso opazili, da gre za starejšo ptico, ker njeno perje ni bilo niti malo sivo, okoli oči pa ni bilo nobenih znakov utrujenosti. Prvi obroček je ta ptica dobila že leta 1956. Označil jo je strokovnjak za ptiče Charles Rob-bins, ki je zdaj star več kot 90 let. Vnovič so jo opazili leta 2002, ko so ji na nogo namestili nov kovinski obroček. Te je zaradi obrabe treba menjati približno enkrat na deset let. Že leta 2002 je bila Wisdom pri 52 letih najstarejša samica iz vrste albatrosov v Severni Ameriki. Vodja centra za preučevanje divjine pri Ameriškem geološkem inštitutu v Patuxentu Bruce Peterjohn je presenečen nad dejstvom, da se Wisdom še vedno lahko razmno- žuje in skrbi za potomce, čeprav večina ptičev na drugih otokih severozahodnega Tihega oceana navadno dočaka le od 30 do 40 let. Peterjohn meni, da bo fenomen Wisdom prispeval k povečanemu zanimanju za preučevanje albatrosov. Mogoče bi označevanje in spremljanje večjega vzorca albatrosov pokazalo, da njena starost sploh ni tako izjemna. Starost Wisdom verjetno pomeni, da je preživela vsaj dva partnerja, ampak o tem raziskovalci nimajo podatkov. Peterjohn domneva, da je imela v svojem življenju okoli 30 mladičev. Tudi tokrat so prepričani, da jajca ni posvojila, ampak da je njeno. Ni še znano, ali se bo iz njega izvalil samec ali samička. Wisdom je predstavnica vrste laysanski albatros, ki jo seznam Mednarodne zveze za zaščito narave (IUCN) uvršča med "skoraj ogrožene". Po poročilih IUCN sestavlja populacijo laysanskih albatrosov 590.926 parov, ki živijo v kolonijah na severozahodnih havajskih otokih Midway in Laysan. (STA)