ZA IZBOLJŠANJE LISTA Va«» Mn Vvk. ki "O N a r e d a" aH ga •aretelka. vm W fcvate- UifB. :s :: GLAS NARODA ★ Ust slovenskih delavcev v Ameriki. CTTATEUE OPOZARJAMO da pravočasno obnove naroč&i no. 8 tem nam bogte mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskusu j o. 1 TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered mm Seread CUm Matter September 21st, IMS at tke Peat Office it New York, N. Y„ under Act ef 1mp«m ef Mar«* M 187* ADDRESS: 216 W. 18tb ST., NEW YORK No. 52. — Stev. 52. MEW YORK, MONDAY, MARCH 6, 1939. - PONEDELJEK, 6. MARCA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV11 "AMERIKA JE TRDNJAVA SVOBODE IN DEMOKRACIJE" SLAVNOSTNA SEJ AMERIŠKEGA KONGRESA OB PRILIKI 150 OBLETNICE PRVEGA ZASEDANJA Franco zablokiral republikan Ameriška vladna oblika, opirajoča se na svoboščine, je z lahkoto prevedriia v»e viharje, d očim se avtokratične države niso mogle do!go vzdržati. — Poleg Roosevelt* je govoril na slavnostni seji tudi predsednik najvišjega sodišča. SOVJETI NISO ZA1 PAPEŽ BO IMENOVAL KARDINALE PANSLAVIZEM Poglavitni cilj Rusije WASHINGTON, D. C., 5. marca. — Včeraj se je vršila tukaj slavnostna seja obeh zbornic kon gresa Minilo je namreč I 50 let izza sestanka prvega kongresa Z druženih držav. Govorila sta poleg drugih tudi predsednik Roosevelt in predsednik najvišjega sodišča Charles E. Hughes ter poudarjala, da je po ustavi zajamčena osebna svoboda ameriškega naroda najbolj uspešno sredstvo proti vsem onim, ki si prizadevajo u-ničiti demokracijo. Razen senatorjev in kongresnikov so bili navzoči tudi člani kabineta, člani najvišjega sodišča, armadni in mornariški poveljniki ter diplomatski zastopniki več kot petdeset držav. — Dandanes, — je dejal predsednk, — ne bodo Združene države in razne druge demokracije zagovarjale nazorov, da so naši vladni procesi zastareli ter da se želimo vrniti vladnim oblikam, katere so v dva tisoč letih izpričale svojo nestanovitnost ter se "odlikovale** po svojem tiranstvu. Poudaril je, da Združene države ne bodo držale rok križem in brezbrižno gledale zatiranja verske svobode po drugih državah, pač pa se bodo poslu-žile vseh "mirovnih sredstev" za zaščito verske in osebne svobode. Z zatrtjem demokracije, je zatrta tudi pravica, Boga po svoje častiti. Ali naj vse to mirno gledamo, ali naj gremo mimo, kot je šel svetopisemski levit, ter s tem svojim obnašanjem podžigamo tiste, ki preganjajo in zanikujejo vero? — Naš odgovor je "ne", kot je bil tudi odgovor prvega kongresa "ne". Predsednik najvišjega sodišča je poudarjal, da se je v zadnjih I 5 letih dežela silno razvila, tako v pogledu ozemlja kot tudi v pogledu prebivalstva, da so sedaj povsem drugačni časi in .razmere kakor pred I 50 leti, navzlic temu je pa ameriški narod trdno odločen ohraniti sedanjo obliko vlade. WASHINGTON, D. C, 5. marca. — Skoro vsi narodni zastopniki, bodisi demokratje ali republikanci, odobravajo predsednikov govor, v katerem je poudarjal temelje demokratične svobode. Senator Thomas je rekel: — Včerajšnja slavnostna seja ni* bila nič manj pomembna kot je bil sestanek prvega kongresa pred 1 50. leti. — Po mojem mnenju, — je dostavil, — so avtokratične vlade, — ki so izrodek svetovne vojne, — dosegle svoj višek. To ne more nič drugega p9me-niti kot preporod demokracije. C Republikanski senator Taft iz Ohio je dejal, da ne more predsednikovega govora v nobeni točki kritizirati. — Vsi so dobro govorili, — je izjavil Shipstead iz Minnesote. ZOPET SPOPADI V SIBIRIJI TOKIO, Japonska, 5. marca, i bilo ubitih 11 Rusov. Poroči -— Neko poročilo listu "Asa- lo pravi, da je 100 Rusov pre-hiM pravi, da je prišlo na man koračilo mejo pri Manculrju, < L»ktf*njrko-eit»ir»ki meji do apo- j k§*r je zadnje tedne prišlo že ia je fei tereč spopadov. je mir. — Samo Jugoslavija nima diplomatskih zvez z Rusijo. MOSKVA, Rusija, 5. marca. — Ugibanje v inozemstvu, da namerava Rusija oživiti panslovansko gibanje kot protiutež za Hitlerjev pangerma-nizom, je brez vsake podlago, ker jo v nasprotju s sovjetskimi načeli in sovjetsko vnairo politiko. Moskva je v normalnih diplomatskih odnosa jih z vsemi slovanskimi državami, razun z Jugoslavijo, toda na isti podlagi, kot z vsemi o-talimi državami. Da so slovanske države, to v sovjetski vnanji poli tiki ne pride vpoštev. Prežet panslovanskega duha. in v namenu, da poravna račune s staro sovražnico Turčijo, je car Aleksander II. leta 1887 osvobodil Bolgarsko iz pod turškega jarma. Sedaj se kaj takega ne 'bi moglo zgoditi. Od onega časa so se vsi slovanski narodi rešili izpod turškega jarma in Turčija je sedaj najboljša prijateljica Rusije. In v nasprotju s Hitlerjevim fanatičnim plemenskim načelom Rusija ne dela ni kake razlike med narodi, trdeč, da so si vsi ljudje enaki. Četudi tvorijo Rusi s svojimi 80,000,000 največjo narodno skupino, so vendar samo en narod med 180 narodnostmi, ki žive pod rdečo zastavo. Panslovanstvo ne živi v mejah sovjetske unije in sovjetska vnanja (politika tudi ne mara pospeševati panslovanstva izven svojih moja. Sovjetska vnanja politika je popolnoma realistična in njen edini cilj je — izogniti se vojni. Da zavaruje mir, je vnanji kOmisar Maksim Litvinov skušal, ker se mu je do neke mere tudi posrečilo, skleniti zveze z državami, ki morejo Rusiji pomagati vzdrževati mir iri zadrževati nacijski blok. Pri sklepanju takih pogodb se Litvinov ni oziral na vladno obli ko držav. Leta 1935 je skušal Litvinov okleniti celo vrsto pogodb, ki bi vezale države vzhodne Evropo, vključno Nemčijo, tod;i to mu je ipreprečil Hitler, ker je hotel imeti svobodne roke. POL MILIJARDE ZA POTOVANJE ^INOZEMSTVO WASHINGTON, D. C., 5. marca. — Amerikanci so lani potrošili 525 milijonov dolarjev za potovanje v inozemstvo, dočim je bila leta 1937 ta vsota za $38,000,000 večja. i»"mit({iiiimiti|, ............................. »iuiin" n'»imn"' "'.inHit" ""iiniii"!"'iH' GT ALI ste že naročili Slovensko - Amenta kanski Koledar za lets 19391 . Novi papež namerava imenovati več tujih kardinalov. — Pred zadnjim glasovanjem je Pacelli padel po stopnicah. VATIKAN, 5. marca. — Po pež Pij Nil. razmišlja o tem, da bo imenoval več tujih kardinalov in dva za Združeno države. Še kot kardinal Pacelli jo novi papež želel, da je v vladi katoliške cerkve vključenih več tujih kardinalov in bo najbrže to sedaj tudi izvedel. Papež bo v prvi vrsti ime nova! naslednika umrlemu kardinalu Hayesu v New Yor ku in poleg tega še enega novega kardinala, tako da bodo imele Združene države, kjer je 20,000,000 katoličanov, 5 kardinalov. Sedaj je Šele prišlo poročilo, da je kardinal Pacelli pre«"! zadnjim glasovanjem, ko jo šel po stopnicah, padel čez 6 stapnic, toda navzlic temu, da je star 63 let, se je naglo dvignil, prodno mu je mogel priti kdo na pomoč. Nekaj minut za tem je bil izvoljen za papeža. Od (>2 glasov jih je pri tretjem glasovanju dobil 61, sam pa je oddal svoj glas z:i kardinala di Belmontcja. Pri padcu si jo samo nekoliko opraskal desno roko. Zanesljivi viri zatrjuj-"*" da se bo novi papež pustil kronati na prostem, na trgu pred'ba ziliko sv. Petra, kakor je bilo v navadi do leta 1846, ko je bil kronan papež Pij NI. Ko je i-taiijanska vojska leta 1870 za vzela Rim, je ta običaj odpadel. GDANSK IZGANJA ZDE GDANSK, Svobodno mo.-to, 3. marca. — Med prvimi Židi. ki so bili izgnani iz Gdanska jih je včeraj odpotovalo 500. Noseč s seboj velike svežnje svoje lastnine, so bili z bus i prepeljani na nemško železniško postajo, od koder so bodo skozi Madžarsko odpeljali v Con-stanzo na Romunskem. Tam čaka na nje parnik, ki jih ibo odpeljal v Hajfo v Palestini. ZBLIŽEVANJE MED POLJSKO IN ROMUNSKO Romunski vnanji minister je prišel v Varšavo. — Njegov namen je izboljšati odnošaje s Poljsko. FRANCO JE POZVAL MADRID, NAJ SE ČIMPREJ MOGOČE UDA VARŠAVA, Poljska, 5. marca. — Romunski vnanji minister Grigore Gafencu je takoj po >vojem prihodu v Varša\o imel razgovor z vnanjim ministrom .Josipom Beekom, na'o pa eno uro z maršalom Edvar dom Smiglv-Rvdzom. Četudi javni krogi niso na znanili namena njegovega obiska, vendar je splošno znano, da bo Gafencu v prvi vrsti skušal izboljšati polj s ko-romunske odnošaje, ki so se zelo ohladili, odkar kralj Karol ni hotel privoliti v skupno poljsko-ma-džarsko mejo, za kar je Beck prosil kralja Karola v oktobru Obenem pa bo Gafencu skušal od Becka izvedeti, kake BURGOS. Španska, 5. marca. — General Fran co je obrnil proti republikanskim vrstam baterije zvočnikov, po katerih poživlja Madrid, da se bre^ boja poda. Zvočniki so nosili besede Francovih a-gitatorjev čez strelske jarke več sto iardov v no-t ranjost mesta. "Podajte se! Naše četo lak * ko vkorakajo v mesto vsak čas, kadar odloči E1 Caudillo" (general Franco) je bilo slišati izi zvočnikov. Fašisti so tudi v mesto streljali izstrelke s propagando, zatrjujoč, da je bila Katalo-r.ja "osvobojena". PARIZ, Francija, marca. — General Franco je včeraj blokiral vsa republikanska pristanišča, je iz zraka bombardi ral mesta in razvrstil 200,000 vojakov, da udari proti jugu. Nevtralni tovorni pamiki z živežem za republikance so morali obrniti in odpeljati v stališče zavzema Poljska glede 1>ancoska pristanišea. Na pet om Rim Berlin in zveze me4;cost, ki peljejo v Madrid, jo Anglijo m Francijo, zlasti za ! „eneral Franco postavil 40<; slučaj vojne med tema dvema zvezama. Romunska in Poljska ste prvotno želeli voditi vsaka po svojo neodvisno vnanjo politiko, ne da bi se preveč naslanjali na katerokoli zvezo, ker pa so se sedaj pričele Združe ne države mnogo bolj zanimati za evropske zadeve, misli ta- tankov in na razdalji milj je pripravljenih IMMi aeroplanov. MARTIN SKLICAL KONVENCIJO Tudi Homer Martin w zavzema za spravo med CIO in Delavsko federacijo. — Nasprotniki se bodo zbrali v Cleve-landu. PARIZ, Francija, 5. marcu. — Novi francoski poslanik pri vladi generala Franca, marša! Phili/ppe Potain, bo, kakor-liitro bo 'dospel v Burgos, načel vprašanje glede odpoklica italijanskih 44 prostovoljcev" ko Varšava kot Bukarešta, da iz Španske, je za obe državi boljšo, ako se' Francoska vlada upa, da bo bolj (približate demokratskim do tedaj, ko bo Potain prišel v državam. j Burgos, že kaka znamenja, da to Italijani pripravljeni na od Zadnji obisk italijanskega vnanjega ministra grofa Ciana je pokazal, da se Poljska nikakor ne mara nasloniti na os | Rim-Berlin. Gafencu bo ostal v Varšavi eo iz vojn j o tudi politično zmn fri dni. Beck in Gafencu bosta med drugim tudi sestavila načrt za izselitev Židov iz Poljske in Romunske ter ga bostr predložila francoski in angle ški vladi. hod. Obenem pa se francoska I vlada tudi boji, da bo Itali]a ! izrazila "potrebo", da ostanc-ijo italijan-ke čete toliko časni voditelji Delavske federacije i na španskem, da general Fran- kravjo kupčijo" v namenu, DETROIT, Mich., 5. marca. — Homer Martin, ki je bil izključen iz CIO, pa se še vedno smatra za predsednika United Automobile Workers, je sklical tukaj konvencijo svojih pristašev. Značilno je, da je tudi Ilomer Martin za skorajšnjo spravo med CIO in Delavsko federacijo. V svojem uvodnem govoru je rekel: — Mi se bomo z vsemi silami borili za enotno delavsko gibanje v avtni industriji ter tudi za spravo med AFL in CIO. Konvencija Martinovih nasprotnikov, katerim CIO priznava pravico zastopati avtne delavce, se bo vršila 27. marca v Cleveland«. CIO je lokalnim unijam, ki so poslale na Martinovo konvencijo delegate, za pretil z odvze-tjem čarterja. Nasprotniki o-čitajo Martinu, da je sklenil z Maršal Potain bo od gene rala Franca zahteval, da takoj umakne italijansko vojake Balearskih otokov in s francoske meje. Za svojega poslanika v Parizu je general Franco imenoval župana v Bi I ban Jose Felix Lequerica, ki je bil takoj spočetka leta 1931 odločen na-PRAGA, Cehoslovaška, 5. *Protnik španske republiko. — marca. _ Cehoslovaška jo pre 1 j °b »zbruhu državljansko vojne T 1 ■ * dva mu je ČEŠKI KABINET PRED KRIZO da spravi svoje ljudi nazaj v Federacijo. krizo, ki bo odločila njeno bo- se W Lequerica skrival rločnost kot federativna drža- meseca, slednjič pa se n posrečilo pobegniti v F rane i- slovaškimi SCHUSCHNIGG BO IZPUŠČEN DUNAJ, Nemčija, 3. marca. — Zqpet prihaja poročilo, da bo bivši avstrij^Jii kancler dr. Kurt Schuschnigg izpuščen iz varstva nemške tajne policije in da mu bo dovoljeno, da se s svojo ženo naseli v neki vili v Gorenji Avstriji, ali pa blizu Kolina o*b Reni. Toda ostal bo pod stalnim policijskim nadzorstvom, četudi, bo imel mnogo prostosti, ;: dočnost kot federativna drža va, ker so se razbila pogajanja mod vlado in ministri. Iz zanesljivih virov je znano, da zvezni ministrski predsednik Rudolf Beran nikakor no mara več slišati o novih slovaških zahtevah, dokler slovaški ministri ne dajo svojega zagotovila, da bo Slovaška sodelovala s federativno državo. Slovaški ministrski podpredsednik Karol Sidor, ki zastopa Slovaško pri zvezni vladi v Pragi, se je spretno izognil temu vprašanju, rekoč, da so vsi slovaški ministri prisegli na u-stavo. Beran pa mu je odgo- jo. Ko je general Franco zavzel Bilbao, ga je imenoval zc župana. Vnanji minister Georges Bonnet je pričel pogajanja s Francovim poslanikom Josr Marie Quinones de Leon glede vrnitve 350,000 španskih ibo-guncev, ki so do«edaj veljali francosko vlado že $7,000,000. voril, da to ni dovolj, zlasti še ne, ker so nekateri -slovaški ministri v svojih govorih pokazali separatistično mišljenje. URSULINKE V NEW Y0RKU Odbor za katoliške begunce iz Nemčije, ki ima svoj urad v hiši štv. 123 na 2. cesti v New Yorku, poroča, da bo vkratkein dospelo iz Nemčije v Ne** York nad dvesto uršulink. Dva katoliška farmer ju nemškega rodu v neki državi srednjega zapada sta dala uršulinkam več sto akrov zemlje na razpolago. Na zemljišču so tudi vsa potrebna poslopja. "ŽGANJE, TOBAK IN BIBLIJA SO STROP ZA NEMCE" BERLIN, Nemčija, 5. marca. — Vdova po nemškem generalu Erichu Luccndorffu izdaja mesečnik pod imenom — "Ob svetem vrelu nemške moči". V zadnji številki pravi, da so žganje, toibak in biuuja •strup za nemški naroki. V Nemčiji se je .poslednji mesec zelo razvilo protialko-holoo gibanje. "UEXS K B D D A^—New Tori Monday, March 6, 1939 SLOVENE (YUGOSLAVT DAILY "GLAS NARODA (TOICI or TBI PEOPLE) Owned and Put) Us bed bj ILOVIN1C PUBL1SHINO COM P AN* 4A Corporation* frtak Biker. PnaUttt J. LnpaJ&a, Mt. Plat« of btiatofaa ot tha corpora tlaa and addreaaca of above offloera: »1» WIST 1M STREET NEW lOKK, N. X. 46th Year 1SM0BD UVEST DAT EXCEPT BL'NDATS AND AOLIDATS Advertisement tm Acrcmmt Km cel« leto velja llat aa Ameriko la iMadc ..............HOC Z« New u oel«i ieto . . f7 00 Tm |H>! 'rti ................ Za loi«t'mi(ttu aa celo leto .. I7..IU Ijk !
    r »iso drla vri Paiistecl Metallurgical Cor jHiratiuti v Torn* Haute, Indiana, v zadostnem številu stro-kovno organizirali. | ml l'ju dc-i a vre v članov Amalgamated Association of Iron, S ter I and Tin Workers. Torej dve trelini. Meseca februarja lanskega leta so zastopniki orgaiiiz> i.mili delavrrv zahtevali izboljšanje delavskih rpogojev in pri-'1113* v«*dno pod tur znanje unije. Jš-kim jarmom, Kot znano, je vsako nedeljo od 1.30 do 2. popoldne na radio prograuiu jpozdrav raznih nanv-dov newyorslki svetovni razstavi. Poslušal sem vse in med vsemi mi je dosedaj najbolj u-ffajal norveški program. Med vsrmi >o Norvežani še najbolj pokaeali, da so na visoki kulturni stopnji. T itd i dane*, kot vedno, namreč trdim, da v k v o ji irlasbi. v svojuni petju kaže vsak narod svojo stopnjo kultur«*. Vi napetostjo sem čakat na jugoslovanski program. In, odkrito rečem. bal sem se. da ta program ne lw> tak. kakor bi i j<* vsakdo, ki -e vci v svojem srcu in ljubi svojo «lnnr:VM»o |n skupno domovino Ju .to-lav i.jo. želel, da l»i bil ta program 'kar najboljši, da Ki bi! viša mnogo delaj ter k^iži«, kaj znaš. go-po PROTI FRANCOSKEMU NAČRTU ln glai-jhaf Orkister dober, toda skladba: kolo. Ali kolo predstavija .sentiment jugoslo-•vannkega naroda? Kolo je v jugoslovanski glasbi, kar j«' jazz v nvetovni glasbi. Vem, da je kolo srbski narodni ples in je tudi njegova glasba ravno tako narodno srb-ka. (V moje mnenje kaj velja, bi rekel, da hi naj licsto kola iz-I^omi orket-tor. ki se je v finale u vose 11 no dobro jMikay.al. princ sel (kako leoo skladbo kakega srbskega. hrvatskega ali slo-ven-kega skladatelja. In vi m da imamo Jugoslovani mnogo odličnih -kladatHjcv, ki -e morajo primerjati z najboljšimi skladatelji velikih narodov. Tn ravno to hi hilo treba po kazati! In 'iiavzlie temu. da je namen tega |K>zd ravnega .programa Izkazati narodno čustvo, na-rodno razpoložen je, bi jugoslovanski program mogel po-kazati vse to v mnogo lepši, prikupJivejši luči. Xh-eui kritik 'po naravi in srni zadovoljni z vsem, da j«' le .">0 odstotkov primerno in zadovoljivo. Toda petje mi ni bilo všeč. Za tak t rebrn velik »bor. Superintendent jih sploh ni hotel po duša I i in je že vnaprej zavrnil vse njiho\e zahteve. DelaVci so vsledteg t vprizorili sedečo stavko. Superintendent je iapo>loval proti njim ustavno pove Ije, da morajo oditi iz tovarne Stavkarji se ustavnemu po\i lju ni-o pokorili in e moti. draft je tako star kot ctvilizu eija. Ko selil hodil v ljudsko šolo, je nekega tlne završalo n»o r.lu: — Komedije so prišle! To je bil za Idrijo dogodek, podobno pre«l plačilnim dnem, ki -o y:a rudarji duarska'' i-menovali. Na stari trg -o zapeljali dve Ibaiaki na kolesih. l>r. i'ahaiidar, znaai arah-ki \ oditelj govori \' riji proti nameravani raz'elitvi Palestine delitev je napravila francoska vlada. Damasku v Si Naert za raz :l u ljubavnika svoje žene je obglavil. \ kraju Poreaca na Runmn-skeui se je sgodila strašna "zakonika .drama. Krnet Con-stantin Baraeiviuu je sumil, da ijii njegova žena o-Ijskega dela domov i*n je ženo v resnici x&savi! z ljubimcem. X svojem besu jc zagtabil .sr-kiro in tekmecu glavo s silovitim udarcem oddrobil. Potico je nezvesto žono %aprl s trup~ lom v neko sobo in »bežal. (>-rožniki so ga našli pozneje obešenega v gozdu. Ženf). ki je kazala znake blaznosti, .so pa pravili v norišnico. . Pred vsem god,ha tli igrala Star Spangled Banner, ameriške himne, kar so do sedaj storili jše vsi narodi. Tu .se kaže veliko pomanjkanje v .spoštovanju do ameriškega na roda. Po mojem mnenju bi bilo jMileg napovedanega govorje-nja dovolj, ako hi govoril ^a mo kraljevi namestnik knez Pavle, kateremu moram priznati, da je s tfvojim govorom v angleškem jeziku fiopofcnonta dovolj (pojasnil jugoslovansko toišljenje in stališče do Amerike in newyorske razstave. S tem hi bilo dovolj govorov, toda bila >ta zatem še dva govora, ikaterib po mojem mne u ju ni bilo treba, nato pa še pn'stava v angleškem jezrku. To je samo potrata časa. (V je že bilo trOba govoriti tudi jugoslovanskim izseljencem, hi zadostoval samo en govor. Škoda časa. kajti vsak poslušal« c komaj čaka. da bo slišal kaj lepega in lepšega ni, kot je lepa pesem, ki je odmev občutkov srca in duše, tako posamezniku. 'kot celega naroda. Fn ravno v tem oziru je bil v jugoslovanskem programu največji pregrešek. Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna posiljatev, Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila, SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West I Stfi Street New York roorsMf re>/ nt »V4»T,l«£ l I BOjfflMt Mf "OIWIAOALO 3 I molu« OD Pf wvati tqoo»m vti MIN-'flPfLUBJA. »0t wuwol i I»10jf D06fS BO M W OA ( — Up*rabl|ojo 9« pm «uc »vet« its* 1147 tela Jugoslavija .pokazati svojo "veličino" pred ameriško javnostjo, tedaj bi vsaj v glasbi morala postaviti pred radio velik zbor. Dovolj je zborov 'v Beogradu, dovolj po drugih mestih, in hi to moglo prav lab ko napraviti. Opernih pevcev in pevk ne potrebnjemo za to; slišimo jih lahko vsak dan v Metropolitan operi, ali pa na radio. Mitdim. da izrazim mnenje mnogo drugih, ako rečem, da je mnogo lepše poslušati dobro izvežban diletantski zbor, kot pa zlior opernih pevcev in pevk. Operni pevci namreč v «vojen t proizvajanju vse pretiravajo, medtem, ko navadni pevci pojejo pri prosto naravno in tem prisrčne jše. Slovenska i|M'senk 4' Kje so moje rožice" je bila ?še, še; hrvatska je bila že nmnj |>rikup-Ijha. medtem ko imajo Hrvatje mnogo krasnih narodnih pesmi. In srbska "Ciganka"? Ta 'pesem je zlasti ir>o svo ji melodiji posegla v dobo, ko • je srbski narod še vzdihoval pod turškim jarmom. Kar je srbski narod čutil tedaj, tega sedaj ni več treba kazati. Melodija ''Ciganke" je popolnoma ciganska. Ali naj sedaj ameriški narod imisli, da so Srhi v sorodu s cigani ? Bože moj, da saj te pesmi ne bi bilo! Srhi imajo dovolj narodnih pesmi, ki hi jih tudi tuja ušesa rada »poslušala. Ali nimajo velikega skladatelja Mokranjca, ki je tako krasno uglazbil srbske narodne pelini * Zakaj ni te- daj glazboni odbor izbral kake] njegove pesmi, s rijate|ji čestitali, pa bojim se jih .srečati.. Ig. 11 udč. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. človeške kosti kot "zdravilo." X Toulousu je policija prijela neko žensko po imenu Li'-oiPine (1lanetovo. 'ki si je znala iz lahkovernosti ljudi kovati dobiček. Kot brezpogojno u čin'kovit pripomoček je prodajala bolnikom tok« h* i no, ki so bih* valijo pomešane zoglenele in 'v prah zdi'«>bl jene človeške kosti. Za vsako stekieničico je zahtevala in dobivala )»<» .*>(! frankov. Ženska, ki je veljala za "čarovnico" jc bohiikom zag«»tav ljala, da dobiva k«>sti, ki >-o ji y>ofrebne za ""zdraviio" s pariškega pokopališča Pere l,a chaise. V kratkem «'asu si je Olanetova na ta način pirštedi la mah.ino imetje. Ker je pa mnogo bolnikov zaman čakalo ozdravil ve po tem čmlnem. srednje veškem lečilu, so jo nekateri končno ovadili. Naročite še danes S. A. Koledar za leto ršr 1939. Ka $ 1' ir. $ I T.', $ 7 $11 .(Nt $ji.r«o pošiljatve V Jugoslavijo: I »in. l(Mi Hiti. LIR) itin. Pitt. 30U I tin. lOK) I »in. Kaj bo.' cirkus, inn * smo ugibali riga lni c a panoru V Italijo: Zh $ o.:to $ i::,— $ 11».— $ 57— $111.50 $167.— Ur 1(10 I/ir 200 IJh bail IJr 1000 Ur '1000 Ur 3000 K Kit SK CENE SEDAJ HITRO MEXJA.IO SO NAVEDENE CE NE I*i H »V ItŽKNK SPREMEMBI <:«)ltl Al.I DOLI Za izplačilo vefjib zneskov kol zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujem« ic boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVR8U. Š.IKMO TO CABLE LETTER ZA TKISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. IKfh ST., NEW VORSi i ADVERTISE IN "GLAS NARODA' VSAKEMU » i ' ki naroči Slovensko- > * i Amerikanski Koledar4 za leto 1939, pošljemo ... PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE v barvata. Raz stavo bo odprta meseca aprila 1939. Na nasprotni stram panorame je ZEMLJEVID MESTA NEW TORKA, na katerem so oenačene vse večje ceste in ulice, avtomobilske ceste, parki itd. Na njem je semam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopališč in letovišč. 'Zemljevid meri 19 -x-0>inčev. n. AKO NAMERAVATE OBISKATI SVET OVN O RAZSTAVO, VAM JE TA ZEMLJEVID NE0BH0-DNO POTREBEN,— KOLEDAR VAS STANE C s poštnino (Rojakt* opozarjamo, da lahko, ko naročijo posamezne izvode SIovensko-Amerikan->kee vi: v tesnem pol temnem satom je bilo dvanajst okenc, in sko /,i povečalna stekle je bilo videti Lucolicnija, ki jt- ''usiiif til na^o presvitlo cesarico • generala Radecke^a, ko z ii<>-1(*» strbljo podi Pijemonteze; o-urenj v dvornem gledališču na Dunaju in druge tragedije, ki so konci prejšnjega stoletja pretresale >vH. Toda ti>to ni bilo v.-e skujia \ nič. Meni so >e zdeli najbolj važni dobitki, ki jih je komedi jant razstavil ob pročelju >o tora: vaze, lonci, skled«*, 110 žičke, petrolejke, sveč«*, papir nate rože in razna druga drob ujad. Sreili v>e tt- >are j»* ItiS pa dobitek v.-eb dobitkov — u ra budilka, katero je komedi jant navil, ko začel bizn.*/. pešati. Pri tem m* j»* drl v čudni 1 j tovščini: — Pojte nulra, j »oj t e nutia, ženske jei uzaleui>ke, Francka—-potancka, Micka—potička, i pojte nutra, boste videli taka inašina, da gre stara baba no ter, mlada baba ven. I« \>ak bo nekaj dobil, samo deset kraj-cerjev. 'Dobite lahko podobo J našega cesarja Fianea Jožefa ali pa ledra-sti briftašen — lua-šina rekt-, mašina liiik-, iz svinjske teletnine. Moja ušesa so vse to presii šala, kajti moje oči so bile i; prte v najlepši dobitek v uro budilko. Takih ur je bilo takrat v I d riji še malo. Cas je zvon o-znanjal. Zjutraj o»h treh za pivi šiht, potem pa še trikrat na dan, dočim je južino in večerjo želodec napovedal. Dostojanstvenih korakov je prišel i po trgu edini idrijski policaj 'Sedej. Troje lesenih stopnic se je kar njiognilo pod i.jim, ko je stopil k blagajni in plačal desetieo. Potegnil je listek s srečno" številko iu i/ ginil za zagrinjalom v panoramo. Jaz pa takoj za njim, najbrž v domnevi, da se mi ne b;> zgodila krivica, če bom v območju moža postave. Tudi jaz sem potegnil iz lonca zvit listek. Ob medli svetlobni petrolejke sem ga razvil in opazi' na njem "7", številko najdr.i žjega dobitka. V panorami sem le malo videl, kajti nenehoma mi je ura ropotala po glavi. Izstopiva. Prvi Sedej, /a njim pa jaz. Sedeju je komedijant že zavijal dobitek, ko mu jaz pomolim moj listek. — O to je pomota,• pomota. Pošteni moramo biti, pošteni. Uro ste zadeli, gospod strežnik, uro, ki gre en dan en eno noč in je še potem ni treba petindvajset ur naviti. Pomembno je pomežiknil policaju, mene odrinil in mi stisnil v roko lončenega konjička. . " - frGfl*B ft k ROD A "—New York* Monday, March 6, 1939 SLOVEN® '(YUGOSLAV! DAILY K. \ * >LK»MANN: H. M. IN ZVEZDE Usodna zgodba iz življenja poročevalca. 11. M. ^tn »bili ztfrtVlalei, ki j*' lli mik MurniL >koraj vsak dun *topil /, njima |h«hI javno t. Mladi um »/a kar je imel 'J'.i I« t, bil jo vi>ok«' | M M« 11« VI* ill Imvejfa *vii'u«*-**vhi«h.* pri im'kem listu. I z z1m>-r« v« h 11J i (od ji -blebet vrstic dalji ) z iMi/it-niiui fMM-ilnicjtmi, (največ p. t• h*-**« vrstic) z bisernimi porokami (po | »otrobi julilantov, različno) z tazrta-vtuni (m- manj ko -to vrstic) kakor tudi •/. različnimi drugimi priredil vami. o katerih je urednik likalne rubrike menil, d« >e eitalelji lista zanimajo zanj«*. Zaradi svojega jmklica je ^v»e stvari vHakdanjtga življenju oet*ujcvjd |mi njib vrstični vrednosti. V ne jo imel raj£i kot manj. Vendar ji'bil dovolj l*i i lit en da ni hotel o kakem dr u^l veneui v»*ftern napisati nikoli \ ee ko »to vrstic. Zato, in pa ker j»* tiuH lep so g« »m»'li rudi pri listu. Henrik Murtiik ni bil niti o-xeiijcH nt i ni imel nolteiM* pri-jati-ljice. \jigova velika ljubljen jv bil ča-opi-. Njemu j«* po-vetil prvi pogled, ko »e je zbudil in v Njegovi -lužbi je konča val dm*ve. 'Ker imajo li--ti. po.^cluio z« urednika in |k»-rinvvalce, t<> neprijetno lastnost, da izidejo (udi v |M>iif*-deljt k. -e mil ni bilo treba ni* ko'li glavo lieliti, kam >c'-l>o ob ne leijal dal. Do In b' bilo vse v n*jle|>-šern ndn. Tedaj se je pn neke dne zgodilo nekaj, kar mu je nt/no ^ Tli os t vsakdanjega del« precej /.metalo in zaradi če-ar bi bil skoraj ob službo. Stvar ni prav nič nenavadno začel h. II. M. je dobil nalog«, naj poroea o nekem zve-zii'mommmm predavanju. Kpo-•"•etka ni bil kar nič vzhičen na ti nt. Vsi zadevo je preia»"u-ruil na dvajset vrstic. Ko .se je pa predavanja vrnil domov, ie bil ves spremenjen. Henrik M tirni k, ki je navadno trezno presojal življenjske resničnosti J«* -b'I zaAol <\ čar udbesnib znamenj in si j 11 a različnih pomembnosti. Naimsto da hi bil. kakor je prej mudil, napisal le d vaje 11 vrst it* (poročila, je napi-al tri tipkane strani t*b>e-gajof-<> rejMii tie/.o. kar j<* bilo priiblržno sto j>etileset tiskanih vrstic. Ni tes^a samo napisal, marveč je pri tem razvil toliko duha in navdušenja, da je 'bi! članek celo >prejet. čeuik in mojster, oni Kraiieoz, mu je si«-er jako zaiiio-tano in nerazumljpivo cipi^al njegovo, Henrika Al urnika življenje in mu prerokoval, da ot«cbiiega za tisti je Izročil *4le malenkost, ifo- dan. spod ..." neko knjigo o astrologiji. IVoda je nastopila svojo 1Klt. časnikar z imenom Henrik M urnik se je bolj in bolj oddaljeval od matere zemlja in sije zmeraj bolj gibal v tretjih in četrtih -dimenzijah. V fJHMOČilill s j K k I ] m solil H. M. so se vedno ee<če |K)javljali izrazi, ki so bili kaj malo v zvezi - tistimi ijtorocili, pač ua jako dosti z zvezd Os lov jem. Taki/ je bilo, na priiutcr. v poročilu o razstavi rib. brez vsakega povoda govor o raku v nebesnem znamenju rmka in obširen opi.s vseh dobrih in manj dobrih lastnosti, tega nebesnega »namenja. Lokalni urednik je bil, pa kaj malo dovzeten za take dovtipe in vsula se je nanj ploha zagovednih besed. • Podpis M. -e je manj in manj pojav ljal v listu. Honorar Henrika Murnika se je temu 'primerno znižal. A Henrik -e nr (Mjiboljšal. Tedaj je urednik lokalnih novic Ška rjaveč je l»ilo njegovo ime, sklenil, da bi kazalo to stvar nekako urediti, saj je imel rad brihtnega fanta. S kakim teoretičnim priskutnim vrtanjem ni bilo moči tu nič dr-iseči. Zatorej se ji' Skarjavec ((>otajil, če>. kako da ga stvar noznanftko zanima, in je tako mimogrede vprašal, ali ima kake dokaze za upravičeno^ takih trditev. Fant je o-Mipnil. Nj«*gov spoštovani u- VA2NO ZA NAROČNIKE P«4«g oaslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva •leviika pouM'ui m*nf, druica dan in tretja pa leto. De nam prihranile nepotrebnega dela In atruAkov. Vaa prosimo, da skuAate naroful-mo pravočasno poravnati. Po&ljite naročnino naravnost nam ali. Jo pa plačajte naientu zastopnika v Vs&em kraju ali pa kateremu izmed aaMtopvlkov, kojih Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker ao opravi-ifc»| We^ Newton, Joseph Jsynn , WISCONSIN. Milwaukee, We* 4111^,1^. Sheboygan, WYOMING: Diamond vUie, Jos Rolfcn Tank s«- isti Večer je odvihral k Francozu. Kakor zmeraj, manjklji vega znanja nezemskih stvari. Videti je bilo. da mojster ni ničesar razveseljivega razbral iz knjig za Henrika, zakaj, obraz se mu je bolj in bolj utračil. ('oz |M»tiiajst minut je slednjič "izlistal", kar je iskal. Zazrl se je v strop iu ilol^o gledal vanj. nato se je za.strmel v Henrika in je začel govorili. l)oly:o', dolgo je govoril. Na dolgo in široko je besedičil o posameznih /zvezdah, nato je govoričil o delovanju planetov in opocnJinih hišah, a vse, karkoli je povedal, je bilo navadnemu smrtniku nerazumljiva zmeda. In Henrik Mumik je l-pet ponovno s»pownal, kako malo ve o astrologiji. Toda Francoz kar ni mogel preiti z neba na zemljo. Ko čez k;ilkih dvajset minut ni <še niti malo kazalo, da bi stopi) iz svojih nebesnih sfer v to |>or zemsko dolino solz, ga j«* H«mi-rik, čigar čas je bil odmerjen, kolikor mogoče prizanesljivo opozoril, na j mu že vendar prj bradi Jupiterovi t[x>ve z razumljivimi besedami, kaj bo pri hodnji «lan doživel. Za to njegovo nesramnost ga je Francoz najprej skoraj prMxidel z očmi, pa mu je sledr njič le (jK>vedal, kar je hotel ltenrik vedeti. Po teli besedah ga ni čakalo dosti dobrega. Denarno bi 1>il jut rinil ji dan celo prav slab. To je bilo prav res težko uganiti, si je mislil poročevalec. 26. v mesecu aii ^e ni'koH denarja do"bil, in mimo tega ti ima pač večina delovnega človeštva ničesar več razen dolgov. Odsvetuje mu, je dejal Francoz, da bi jutri sklepal kako kupčije. Glede nato je imel Henrik čisto vest. Slabo kažejo kalce »veze z ženskami (»ploh, da ta dan ne bo imel sreče jz ženskami. Olede na to preroikbo ni mogel kaj reči. Saj že tri leta ni pogledal nobene ženske, in zakaj naj bi se to prav jutri predrugačilo? V uredništvu, kjer je moral oddati neko poročilo, ga je u-rednik vprašal, kaiko mu je nibiffk ubpel. . 'Ko' je zvedel vse prav da po- tankosti, se je zarezal, pa še prav nemarno, kakor je bil poročevalec prisiljen dognati. DiVjc zvonenje jt* drugo jutro zbudilo Henrika Murnika,. Zaklel je in phvnif iz pofstčlje v sj^Otlnji obleki hitel odpirat vrata. A od začudenja kar usf ni ino^el izapreti. -zakaj zunaj je bil, prav nihče drugi — kot pismonoša zfc dniat. Ne da b> bi j mol kaj reči zopier obis'k tega čh>veka, niknkor Oia.spro-t no), vendar*— pričakoval gf pa xate.s ni, poselmo pa nt* da-nes, ko nrti naj l»i »lcmirnu tako slabo kazalo! Sicer pa nni pokafeal svojeLja privenečctija ill je s east jo 'prejel srdimi sto dinarjev, ki nin jih je neki inozemski list poslal za nekaj člankov, ki jih je bil že pred pol li ta c*t>ja«vit.- Vendar.se mu je zaupanje v zvezdnato vplivanje močno omajalo. Za zadeva honornriev brez dvoma zve-" le niso bile »pristopne. V kavarni je bilo. kakor. z»mrraj ob .1«*i pozni oziroma /godnii uri. vse v najboljšem ( Nadaljevanje na 4. str.) Neusahljive solze ■ Sotz*' (ii-lajo pog»istmna ru-doživ r^-ebno ee prihajajo ix IfTuh oči.^ fje lrudokateri moški se more ustavljati temu raz I tigri. Solze na pravem ine-sfu in v pravem trenutku orne-čijo tudi najtrše nnSko srce. Kolrko )>omhidiiFli klobukov je bilo že nabavljenih na ta način. kolikokrat so že .solze pomagale z v is^at i ilenar za <^o.-«5k»-din ist v o. knlflco >porov v tem liiantivrom ugodno! I)a -ki printsh- ;>07 funtov šterliuiro je vendarle nekaj edinstvenega. Te žensk«1 pa ro> nj za vjtlati. Nekega jutra se je Annie Irav.sova iz Londona v. avtom "voje hčere peljala na delo, ko je treščil v vozilo nenadno neki avtobus. Sunek jo je treščil iz vozu. ki aru je popolnoma razbilo in ki j«- zgorel. Hav.so-va pa je obležala z več zlomi je- nuni kostmi it». ipoškoilbo ob li'Vi-m »K-esu, na ei»^ti. Spravili so jo v bolnišnico. Levo oko se ji je neprenehoma solzilo. Kosti so za-crlile, oko pa sr je >olzilo na-|prej. Zdravniki v~o ugotovili, da ■•!iui poškodbo \ solv.ni-m vodu in da temu m>dostabku ni jiemoi'i. Tudi tedaj, ko ji» prida k sodni razpravi proti ne-marnemii vozaču omiiihiisa, so ji tekle .^olze brez firesfedka pri-ko levega lica. Sodnik ]«-krivca ohsoilil na «ii>7 fnntov št«»rIingov oilškodnirn- nesročni ženi. OBEŠENČEVA PREROKBA I Veil i."> leti so Williama i Pnrvisn obdolžili umora in joKsodili na smrt. čeprav je z j vso sjlo zagotavlja! -vojo ne dolžnost. "Wak izmed va- bo I prej umrl nego jaz!" ji* vzklik-inil sodnikom, ko so izrekli ki n rt no obhmlbo. Navzlic temu so ga izročili krvniku. Ta tiru je položil -zanko okrog vratu iti .sprožil padal na vnvtca. Ko si- p« približali, da bi Ugotovili po predipisu obešenče-vo smrt, je Purvis še živel. Zanka >e ui bila zadrgnila. Ra- belj je -eda j ibranil izvršiti v drugič svoji* delo. Purvis j«- kmalu zbral. Smrtno ka-/.i n ><) mu spremenili v dosmrtno j«*«•«». Si>>l«'tn in dvajset let p< zneje j«* in kilo druir priznal, da je izvršil »mor. zavoljo katerega so bili prijeli Ptinisa. Tega so seveda 'm»ustili. \ si člani soilišča. v>i o Ivet-niki in porotniki ^o med tem umrli. Purvis pa jim j<- sledil kakor je uapevedal- ^i4le pred -tirimi l<-ti. Sedaj je umrl 81-letni rabelj. e r (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestantism po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romana so dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. 1 V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostao sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, ua njegovem grada Lanaprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 "SLU 1XB0DA"—Few Tort ......... ■ ^ - Monday, MarcK6, 1939 i r BLOVTENB TYT7GOBLXV7 DAlLT PARADA AMERI SKIH SKAVTOV nikdar ne ugasne ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. 14- Njegove o lisi i polete 'k njej. Mnogo bi dal, ako bi bila sedaj pri njeni, da bi mogel o vstmi tem ž njo govoriti. Ali je Flavija imela kako jw.o na Evo!, Brcnila je samo rz prevelike ljubezni in »e je bridko in težko pokorila za to. Plemenito je {tobegnila iz očetove bližine, da ga je zopet vrnila njegovi ženi. Navzlic vsemu to ni mogla biti lalikomišljena ženska. Kako ljubezniv je bd oče, je le predobro vedel. K dostojan-j *tvcn«imi, prikupi ji vmiu me. Toda oee ni nikdar več ljubil nobene druge, kajti Eve ni nikdar »pozabil. •lfans nežno potegne z roko čez lopi ženski oliraz. "Uboira Eva/' pravi tiho, *'aiilH»gi oče, ifboga mati!" In sliko in pisma zopet spravi i k skrivni j>redal. Ni zmošon, da bi jih uničil in hoče jih dati prebrati tudi Flaviji. V>e to bo v Ijulwfcni razumela. Njeme oči boam nad soboj odganja od *ebe to misel. Zakaj pričenja vse primerjati, kajti fctefka mu je bila taka, kot je, vedno prav. In zelo nezadovoljen sam s sobo j, sede v svoj avtomobil in w odpelje v Monako v o. . _ Ravno ob istem času, ko je Hans prebiral pisma, ki jih'epFpAKTF pn nvAKPTT« je našel v skrivnem predalu, je Štefka v svojem razkošno k***'**** PO dvajsetih opremljenem >alonu ležala na di varni in je mahala z mien i m LETIH, čeveljčkom na konec svoje noge. Pred njenimi nogami leži V frameoskem mewtu Amien-drug* čevelj, ki ji je pri iMem delu že padel na tla. Poleg su je Jean Delacroix, mož -Ni eevlja sedi z modro pentljo olepšani psiček in pričakujoče let, nekega večera stopal jm) gleda na drugi čevelj, ki bo po njegovem mnenju tudi kmalu'stopnicah navzdol, da bi pone-padel na tla. Poln pričakovanja odpira svoj gobček. seU psmo do poštnega nabral- 44 Kaj ne, Dolly, dolgočasiva se iskreno in potrpežljivo,' nika. V Isti minuti je zapusti-toda i* *arn^ga dolgočasja bova še naipravila kako neuntonst," la tudi neka ženska svoje sta- Nedavno so se vršile v New Vorkn velike svečanosti, ki so jih priredili Ameriški skavt je, organizacija mladih fantov in deklet. Razne vesti. H. M. IN ZVEZDE (Nadaljevanje s 3. strani.) novanje ni je šla po stopnicah navzdol. Ta ženska je bila Marijana Pechetova, njegova mladostna ljubezen. V svetovni vojni je pravi Štefka napol *meje, napol jezno. Tedaj p« zazvoni zvone in vstopi Stefkina služkinja. 4 4 Milosti ji va go.*pica, baron Salten prosi za kratek raz grovor." Štefka »e vidno prti4raši in se dvigne. "Saj ven«tur veste, Malči, da ne sprejemam moških 6bis-' j"zgubil vsako sled za njo. Oba kov, kadar ni navzoča gospa Lenardova. Povejte baronu,'^ta mislila drug o drugem, da da moje ča.-tne dam* ni tukaj in da mii je za to zelo žal, da ga sta mrtva. Izmenjala'sta ne-ne mjorem sprejeti " ^ koli,ko jn sta zvta stanovala že 20 let v i.sti ta > me jati. J>0 n„nava4n; muhavosti Gospodu baronu sem že povedala. toda je prosil zelo pa se ni^ta niti enkrat srečala nujno, da bi ga sprejeli, kar ima z milostljivo gospico govoriti Samo -nekoliko zidov ju ji- loči-n«*kaj zelo važnega glede nekoga dobrodelnega bazarja. Pravi, da je zelo nujna zadeva.** Izdajalsko se zategnejo Štefk Mie polne, poljubov željne ustnice. S smešno kretnjo položi prst ma svoj topi nosek, nekoliko zavije oči in nato Malči nekako negotovo pogleda. 44No, kaj pa Ime napravili, Malči T" MaJči se »opet zjiMtncje. 44Ako gre za kako dohrodnlno zadevo, milostljiva gospi-ca, pot Hm proti t»»mu tudi go^r»a lenardova ne more ulčesar imeti." Štefka defliro ve. da bi go*pa le nardova pri tem na vsak način kaj mislila. Pa navzlic ttanu jo zelo vesel: Mo-*ejeti btrona in zato prav? mieje: "Kaj ne, pri t«m ne more ničesar slal>ega misliti. Sicer pa se more \>»k ras vrniti, kajti še proti večeru, predno grem v gledališče, pričakujem gowpoda Hittiberga. Torej, pripeljite gospotla barona, ki m«1 vedno dol počasi s svojimi dobrodelnimi zadevami. Naj pride v božjem imenu. Toda najprej mi nataknite na noge moje čevlje, kajti v nogavicah ga ne moreni »prejeti, drugače bo goapn LenarJcva omedlela.** se lo, pa nista vedela drug za dru gega. < 'e bi Marijana Pechetova tega večera slučajno v isti minuti m* stopila iz svojega stanovanja. da |ioizve na polici ji za Kvojo ročno torbico. ki jo j<> izgu'bila, potoni bi mor la se dolga leta ne srečala. čoprav bi živela v isti lii^i. Tako ju je usoda po dvajsetih letih sp» t združila. muhasta štorklja Malči Mnieje natakne revije čez svilnate nogavice. fttcf-ka naglo vstane in se pogleda v ogledalu. Tu in tam vleče za kratko pristrižene lase. pred dvema dnevonu si je, so-X U-mo x modo lase, ki so bili prej urejeni v mehkih kodrih, puatila prav kratiko prMriči na moški način. Malči ji po ravna gufee na obleki za čaj. 44Tako, aedaj pa kar ® baronom notri. Včasih je zelo i« ravno sedaj se zero dolgočasim. Medtem bofcte naročili Čaj. Malči, kadar pride gospa Lenardova, bomo pih, aato poi&nbite za tri skodelice.** *4iVwe bo preskrbljeno, milosti ji va gospica.** Malči gre rz sdbe g porednim nasmehom na svojih ustni-cah.„ Njena krasna gospodarica »e enkrat pogleda v zrcalo, vzame knjigo ter teede na stol pri oknu in se hcx« kazati, kot da je zatopljena v branje. Takoj nato vstop« elegantno oblečen, slok gost)od in nmrlo gre proti Štefki. "Ntefica, ni lepo, da vpadom v tvoj, drugače od zmaja zavarovani hiini mir.*' pravi iivahno. Štefka ga pogleda z dobro igrano ogorčenostjo. "Gospod baron ne takih zaupljivih biaed! Stene imajo uie&a." «>c4i, Stefica, saj ni zmaja.** <4Toda more vsako mmato priti.*• 44Menda vendar ne! Mlad fant mora imeti srečo, Ste-fiea! Mogočno častno stražo »m videt v leonditoriji in je jedla čokolado K celo goro smetane. In tedaj sem hitro ^ko HI v^avtemobil — in tukaj «em.T' ga od atrani poredno pogleda. Sredi londonske prometne gneče je zagledal te dni v ne-'ketn avtobusu krepak d odkrito sta oba za-topnika njegove Visokosti, časopisa, povedala drug drugemu mnenje o občinstvu, saj, kaj bi tudi časnikarji so pač samo ljudje. Dognala sta, da so bile cenjene dame lepo oblečene, prerešetala sta več oseb ki so bile v bližini in izven nje. in soglašala sta v tem, kako naj bi bil sestavljen ta in oni jedilni list. kakršnega si človek konec meseca pač zaželi, pa te želje ne more v teh dneh nikdar uresničiti. Medtem ko je na odru neki umetnik pobiral žoge in še pe-perutnino iz zraTva, vsaj delal se je, da to zna, se je približal natakar. ]K>šoj»etal Skarjavcu nekaj l»esed na uho. in koj zatem -e je za mizo teh dveh usedlo neko bitje, ki ga v mraku ni bilo moči spoznati. Toda kmalu ne je zasvetila luč in oba sta zagledala dekleta, ki je bila }m> llenrikovem mnenju najlepša, kar jih je v starosti med osonmaj>timi in dvajsetimi leti prebivalo v me--gled. Kmalu so se vsi trije živali- ...................................................... tiiittif^hnmiiin^Uiiiimniinimmnuiihm BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c a poatmno vred. "Glas Naroda" 216 Weat 18th Street New York. N Y. m (7iTTiTi 1 iijj.sriVTniTTT,^.,i-iitiii,,,77,1111 im,,. l,l|||,|||ll',,.ll|„ailM''t|,T„|fl!»i,l|||,|„|l|j:li|!| no razpravljali, llinrik se jje izkazal s svojimi najboljšimi bustnostmi, čemur se je njegov predstojnik jako čudil. Dekle je povedalo, da še ni dolgo v mestu in je »»»•»šlo v kavarno, ker sta se bili s prijateljico dogovorili. Ko so odhajali domov, je Henrik Murnik previdno uravnal pogovor na zakon in izkazalo se je, da sta z dekletom istih misli. Ko je f>a dekle odklonilo, naj se pelje z avtom domov, je bil Henrik prepričan, da je to pošteno dekle in da ne kaže, da bi jo pozabil. To noč je bilo deset stopinj mraza, a Henrik ga ni niti malo občutil. Pri slovesu se je Henrik spnmil. da je dekleta |>ozahil vprašati, kdaj je bila rojena. Pa je koj pomislil, kako je bila prerokba zvezd os lovca ta dan v vseh točkah ena sama laž. "CMarija,*' si je dejal — in spet je bil na zemlji. Njegov po v ra tek z zvezd na mater zemljo je rodil sadove za čitatelje, za njegov list, za uredništvo — in predvsem — za njegovo osebo. Da pa je bilo to dekle, ki jo je'bil spoznal v kavarni, prava nečakinja njegovega predstojnika, urednika Skarjavca, jt pa zvedel šele, ko je bil čez nekaj mesecev nato že poro čen ž njo. K RETAIN JE CARINIKOV SHIPPING NEWS 8. iuar« H : Hamburg v Hamburg II. LuarrH : Paris v Havre Queeu Mary » Cherbourg Ctilile di Savota T i«euua 15. man-a: St. l»uis v Hamburg 18. mart-a : Koma v <;pn»»a Ik d? Fram-e * Hat re -'I. marca : Kuroj« v Bremen -TJ m»n*a: llansa v Hamburg VSE PARNIKE SLOVENIC PU6L CO. TUCOSLAV TRAV KI. I »KIT tic W. ltUb St„ New V*rk. N. M «3. marca: Champlain v llavre L'4. marr*a : Mary t '^jerbourg _T>. mn r»-a: R*»x ? (JeDo« "J8. niR r<-a: Itrem«'ii t Rremeo JO. marni: lH-uts<'blaiid ▼ Hamburg CKTKR JKRKIt: IVIIii r..ža ; VASI- » \ 'GLAS NARODA-* S K p pošiljamo v staro do- | i movino. Kdor ga ho- i t. .... ------ i PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA M0 NASLEDNJE MUZI KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Krnit Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI »a mo>ki zbor..........................50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor ................. •.. 3 ŠEST NARODNIH PESMI za mešan; zbor .................... I.IJ M IKK : Podoknbn____ .....20 ZORKO PREMIVEC: Ko ^o fantje proti vasi Ali .....20 •jo Slava delu .............. .....20 HU VOLARlO: Rožmarin; J OS. PAVClC: Putrkau plea .. .... .35 NOTE 7A KI.AfIR AM H AR MrtNIKO 1. SLOVENIAN DANCE \ANHA POLKA ............... ..... •» PO JEZER 17 KOLO ................................. ... .35 3. BARfH.% MI.ADI KAPETANE ...... ..... .35 1. OH HI VALLEY SYLVIA POLKA ............... _____ .35 TAM NA VRTNI (iREDI MARIBOR WALTZ ........... ..... .35 Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem ..........ti5 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................1— A LIH'M SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir Franc Vent urini—ŠEST MEŠ ANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......€5 r'erdo Jnvaner—IZ MLADIH LET, moški zbori ..................6J Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. J>0 »1 Moški zbori OSKAR I »EV: Harfi«-a: D j, moj Stx-el je Kam ml, fantje, drev t vas pojdimo ......................-20 OSKAR I »EV: .Srw'no, IjutM-a m«>ja : Ko ca na tuje jjre; Sofi; Moj o^ka 'u»a konjička tlva ; I»oliiv sem pl-scuii-c; Slovo; Je rpihuila luC* .10 EMIL ADAMIČ1: Modra ilevojka (belokranjska. ..20 \ so noč pri |«r»tc naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Holmar) ->0 Orlovske himne (Vodopiver) ........ .30 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamir) Trije mešani zbori (Glasbena .Matica) ......................................... V pepelnični noči, kantala za sole, zbor in orkenter, (Sattner) .... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .................... Dve pesmi. (Prrlover) za moški zbor in solo................................ Naši himni, dvoglasno .................... fiorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moški zbori ................ .75 .30 JS 0 .60 .20 .25 .30 ZA TAMBI RICE: NA GORENJSKEM JE F LETNO, poflponri >Io-venskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk.............. Slovenske narodne pesmi za tambu-raški zbor (Bajuk) ............... Bom šel na planince, (Bajuk), podpori .................................... .75 -M ZA CITRE: Poduk za citre. — 4 zvezki — (Koželjski) .............................. 2.— ZA KLAVIR: Buči pridejo. — Koračnica —......20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiatr) KI sloTftiskili narixlnib jK'Mui zn klavir ln z besedilom ........ $1 35 Naročilo iw>šljite na: "Glas Naroda 216 WEST 18th STREET 99 NEW YORK. N. Y. naroČite se na -glas S A RODA'' NA JST ARluf S) 61 iOVENSKI DNEVNIK V UlflBtKl ' V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — fl« KNJIGARNA "GLAS NARODA" . * • . & ■ - . __ V I - i ^ --. v ^ v vŠLp^ž* i' .• * •-*> * ■ i • : » i - » * - ■ « - ~ —___'A Bohinjsko jeiero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK