143. številka.
Ljubljana, v sredo 25. junija 1902.
XXXV. let©.
lahaja vsak dan zvečer, Izimal nedelje is prazniite, ter velja po poilt projcixaa *» aMirs-ograke dežele ta vse leto 36 K, za pol leta 13 K. za četrt leta 8 S 50 h, za Jtuen mesec 3 K 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, sia pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K K h, w jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpo'iijatvj o&roonine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b gg se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj so Izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj so bla govolijo po&iijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso advaioktrativce stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod'' telefon št 34. — „Na.ro Ina tiskarna" telefon dt 85.
Klerikalci v dež. zboru.
u.
Klerikalna stranka igra v deželnem zboru vabanque. Pod »spretnim« vodstvom dr. Šusteršiča je prišla ta stranka tako popolnoma ob vsak vpliv in ob vsako veljavo, da nima ničesar več izgubiti, in v tem svojem obupnem položaju je dr. Šusteršič izigral zadnjo karto — začel je obstrukcijo.
Narodno - napredna stranka je ne čuvene brutalnosti teh Šusteršičev, Brejcev, Jakličev, Sch\veitzerjev in Drob-ničev prenašala z dobro preudarjeno mr-zlokrvnostjo. Občudovali smo iz srca narodno-na predne poslance, da so se premagali in da niso sledili klerikalcem na polje podlih zasramovanj, surovih psovk ter razsajanja in razbijanja. Vemo, da je marsikomu vrela kri in vemo, da se je marsikdo komaj premagoval, da katerega izmej klerikalnih razsajačev ni vsekal po čeljusti, a ravno s tem premagovanjem samega sebe je bilo omogočeno, da sedaj vsakdo lahko spozna, kdo je kriv škandaloznih dogodkov v deželnem zboru in da se sedaj lahko vai merodajni faktorji v državi prepričajo, da so klerikalci banda surovih in nasilnih ljudi, banda, ki je začela brez povoda sistematično obstrukcijo, samo zategadelj, ker v dež. zboru nima večine. Sedaj, po dogodkih v deželnem zboru, je neovržno dokazano, da je kranjska duhovniška stranka ob-čenevaren, destruktiven element, proti kateremu se morajo v javnem interesu združiti vsi, katerim je za korist dežele in prebivalstva ter za resno in stvarno delo v parlamentu. Da je pa to klerikalno bando spravil v dež. zbor ljubljanski škof s svojo duhovščino, to je še najbolje pri vsem tem.
Klerikalci  so  sami priznali
in tudi z dejanji pokazali, da so bili v naprej odločeni za obstrukcijo in da jo hočejo nadaljevati. V večni spomin bodi pribito, da je »Slovenec« v 142 št. z dne 24. junija izrecno izjavil, da o miru v zbornici sploh ni govora, dokler se klerikalcem sploh ne da vse, kar zahtevajo. S tem je jasno povedano, da manjšina v dež. zboru sploh noče pripustiti nobenega dela, če večina ne bo vsega storila tega, kar bo zahtevala manjšina.
To je sicer blaznost, a klerikalci so se res ravnali po tem in iskali vsaj navideznih vzrokov, da bi delali obstrukcijo. Ker pravega vzroka za kako nezadovoljnost niso imeli, so vzroke za lase privlekli in se d e 1 aj o, kakor bi se jim bila zgodila kaka krivica, dasi se jim v resnici ni zgodila niti najmanjša krivica.
Klerikalci so začeli obstrukcijo koj pri otvoritvi seje z nujnimi predlogi. Večina teh predlogov sploh ni resna, a nekateri so naravnost nečuveni, zlasti predlog dr. Schweitzerja, kateremu se morajo še krave smejati. Toda klerikalci so vrgli te predloge v zbornico, da bi z dolgimi razpravami zadrževali vse delovanje, kajti da bi upali na najmanjši uspeh, tega celo o Drobniču ne verjamemo, in ta Drobnič je vendar poosebljena za-bitost.
Razgrajati so začeli klerikalci dvakrat. Prvič, ko je župan Hribar rekel, da je tudi on za splošno in jednako volilno pravico, če se ustvarijo zagotovila, da duhovščina ne bo zlorabljala lece in spoved-nice. Klerikalci so kričali, da je to žaljenje duhovščine. V resnici to ni nikako žaljenje, saj je notorično in tudi sodno dokazano, da je duhovščina z malimi izjemami, začenši od škofa pa doli do zadnjega kaplana, na nečuveno nasilen način vplivala na volitve, in Ha so bili kle rikalni poslanci izvoljeni samo vsled du-
hovniškega pritiska. Proti tej zlorabi cerkvene avtoritete se branijo povsod in je na pr. v moravskem deželnem zboru ravno te dni bil s češke strani stavljen predlog, naj se potom zakona onemogoči duhovniška agitacija.
Šusteršič in njegovi kumpani so začeli radi Hribarjevih besedi razgrajati, le ker so prežali na priliko, da začno s hrupno obstrukcijo, ker niso hoteli delati. In ravno tako je bilo pri Ferjančičevi izjavi. Kaj si dr. Šusteršič morda domišlja, da bo on napredne poslance insultiral, ne da bi ti reagirali, kaj si domišlja, da bodo napredni poslanci njegove psovke ponižno spravljali v žep, ne da bi njemu dali, kar mu gre?
Klerikalci kriče, da se jim je pri vo-litvi odsekov zgodila krivica. Ko bi bila večina brezobzirna — in klerikalci bi to zaslužili — bi svojo moč lahko izkoristila tako, kakor se je zgodilo že v marsikakem parlamentu. Za časa koalicije ni dala večina v delegaciji češkim delegatom nobenega zastopnika v odsekih. V tržaškem deželnem zboru ni bil še nikdar noben Slovenec voljen v kak odsek in takisto se je zgodilo tudi v istrskem dež. zboru. V tem oziru ima večina popolnoma proste roke, in če bi hotela večina v kranjskem deželnem zboru biti brutalna, bi sploh ne volila nobenega klerikalca v odseke.
Toda večina ni hotela tako postopati; nasprotno, šla je v svoji obzirnosti tako daleč, da bi jej klerikalci morali biti hvaležni. Klerikalci so zahtevali, da se morajo mandati za odseke razdeliti po številu poslancev, ki pripadajo k jedni ali k drugi stranki. Bilo jim je na tem, da bi imela napredna stranka v odsekih manj zastopnikov kakor doslej, dasi klerikalci razen Povšeta nimajo nobenega človeka, ki bi količkaj poznal deželno upravo, kar je vendar predpogoj za vsako uspešno delovanje.
Res je, da se v državnem zboru običajno določajo člani odsekov po matema-
tičnem ključu, to pa zategadelj, ker je v državnem zboru vse polno strank in bi se na drug način ne doseglo jedinstvo. V dež. zboru kranjskem so pa le tri stranke, in ker je večina klerikalnih poslancev in-telektuvalno popolnoma nesposobna za delo v odsekih, ker so ljudje kakor Drobnič in drugi le »Stimmvieha in druzega nič, je več kakor pravično, če se da vsem strankam jednako število zastopnikov. Ce odštejemo od klerikalne stranke te, za delo nesposobne idijote a la Drobnič, je ta pravzaprav najmanjša stranka in torej lahko zadovoljna, če se ji sploh štirje mandati prepuste. Večina pa je v svoji veliki ob-zirnoBti šla celo tako daleč, da je hotela število mandatov pomnožiti in klerikalcem prepustiti še jeden mandat ter predsed-ništvo v finančnem in upravnem odseku. To je gotovo izredna popustljivost, ki priča, da je večina storila vse, kar je bilo mogoče, samo da omogoči resno in stvarno delo v deželnem zboru.
Toda klerikalci nočejo delati, ampak imajo, kakor sami priznavajo, namen, z obstrukcijo preprečiti vsako delo v korist dežele in prebivalstva, dokler sejimnedavse, kar zahtevajo. Klerikalci se bodo kmalu prepričali, da so njih računi napačni.
Iz Hrvatske.
Zagreb, 19. junija. Afera jeronimskega zavoda se še vedno vzdržuje na površju, dasiravno v drugi obliki, ker v svoji prvotni obliki je izgubila svojo vrednost in važnost. Stvar se je preveč drastično završila tudi za našo slabo ali nič mislečo maso, kakor da bi tudi najpredrznejši klerikalni domišljavec si upal na svežem sledu jo ublaževati ali vsaj potlačevati. Razdjani ideali, prevarjeni upi, porušeni računi, vse to je prišlo prenaglo in nepričakovano, niti »stimunga« se ni mogla za to pripraviti, niti se ni moglo pogladiti in izpremeniti z golo frazo
Uspehi emancipacije ženstva.
Spisala B. EuCar. I. Telesna in duševna inferiornost.
»Žensko vprašanje« je tudi v Avstriji postalo zopet nekak aktualen predmet — moden šport, ki nekaterim pretirano ugaja, dočim ga drugi najkrutejŠe pobijajo. In kakor mine hitro vsaka moda, tako bi moralo tudi žensko vprašanje izginiti zopet, ako bi se ga ne bili lotili in poprijeli tudi nekateri resni misleci, kateri izpoznavajo ter zato tudi priznavajo, da je razvoj ženstva in vsaj približna enakopravnost inteligentne ženske z moškim dandanes socialna potreba, torej radi sedaj vladajočih razmer.
Večina ženstva mora dandanes delati in si mora sama služiti svoj kruh, ako ne mara poginiti v bedi ali sramoti. To dejstvo se ne da prerekati. A ker vsaka izmed onih žensk, ki se ne omože, ne more ali noče postati kmetica, delavka, služkinja, šivilja, prodajalka, blagajničarica
je nastalo 'pereče vprašanje: Kam 2 drugimi dekleti?
»Ženske so inferijorne«, so trdili nekateri, »in zato tudi niso zmožne na-
petega duševnega dela. Poleg tega so tudi telesno slabotne, kar jih prav tako ovira kot njih duševna inferijornost«.
Seveda se je pri tem »pozabilo« na različne posle in tovarniške delavke, ki opravljajo najtežja dela; pozabilo se je na šivilje, perice in likarice, ki delajo na pr. na Dunaju od petih zjutraj do sedmih zvečer z eno uro presledka; poleti pa delajo celo od treh zjutraj do devetih zvečer. Kdo si pač more predstavljati telesno in dušno stanje take delavke, ki lika dan na dan po 13—17 ur? Pozabili so na pr. tudi na šivilje perila in izdelovalke raznih modnih predmetov, ki delajo za ničevno plačo — katera jih jedva varuje lakote in mraza — vse leto po 16—18 ur na dan ter često niti ob nedeljah niso svobodne.
Toda v teh slučajih se nekateri niso zmenili, da so za tolikourno in tako naporno delo ženske prešibke, in niso ugovarjali proti tako nezaslišanemu izrablje-vanju »šibkih« ženskih moči. Za surovo delo je ženska dovelj močna in docela dobra, saj je cenena . . .
A kakor hitro se je začutilo, da bi utegnila pretiti konkurenca od duševne strani ženstva, je nastal vihar.
Ker s telesno močjo niso ničesar opravili, — saj opravljajo milijoni fizičnih moških slabiČev najtežja dela, in so uprav bolehni starci na najodgovornejših in naj-napornejših mestih socialne družbe — so
se zatekli k — možganom ter izvajali razne nedokazane in  nedokazne sklepe.
Sicer je res, da ima po dr. Bischoffu ženska povprečno 126 gramov lažje možgane kot možki. Toda ženska je povprečno sploh manjša in nežnejša od moškega. A kakor niso telesno največji ljudje tudi najmočnejši, tako tudi ne gre trditi, da bi bile duševne moči in zmožnosti odvisne od kvantitete mozga n. Saj imajo baje Polinezci in Indijanci severne Amerike povprečno večje možgane kot vsa plemena v Evropi. Ti divjaki so morda sami »geniji«, žal, da vsled svoje nizke kulturne stopinje te svoje ženijal-nosti ne morejo pokazati . . . Skratka: kvantiteta možgan tudi ni več dokaz duševne inferioritete.
Res pa je, da je treba možgane prav tako vaditi, kot druge organe telesa, ako hočemo, da se popolnoma razvijejo njih zmožnosti.
Rado se naglasa, da ženskih ženijev sploh ni. »Kje je kak ženski Wagner, ženski Tizian, Shakespeare ali Tolstoj?« vprašujejo antifeministi. Ali tudi moški, ki so imeli priliko tisočletja in tisočletja razvijati na vse možne načine svoje duševne moči, se morejo ponašati z enim samim VVagnerjem, Tizianom, Shakespe-arjem, Goethejem, Beethovenom in Tol stim.
Gotovo je povprečno duh moških dan
danes prožnejši in iznajdljivejši kot duh ženski. Moški so od vsega početka kulture duševno mnogo delali, in tako se je njih um izbistril in poostril. To je bil proces tisočletij, ki se bo moral poslej vršiti tudi z ženskim duhom; potem šele se bo moglo govoriti, kaj zmore ženska in česa ne. Zato pa bo možno pisati o sposobnosti ženske psihe pač šele mnogo — kasneje . . .
Ako bi bilo ženstvo že od nekdaj delavno na duševnem polju, je skoraj izključeno, da se ne bi bil pojavil *,udi marsikak ženski genij. Sicer pa je zaznamovala zgodovina tudi nekaj žensk, poleg katerih zatemni celo katera moška »zvezda«.
Nedavno je prinesla »Neue freie Presse« dolg članek o ruski kiparici Tereziji Feodorovni Ries, o kateri pravi kritik doslovno: »Unter den modernen bildenden Kilnstlern ragt eine Frau hervor, welche Eigenschaften in sioh vereint, die man ihrem Geschlechte sonst abzusprechen pflegt: Gedankentiefe in O r i g i n a 1 i t U t, schopferische Voll-kraft der Idee und des Ausdruckes, es ist die Russin Theresa Ries«. In dalje: »In Theresa Ries wirkt mit dem K a n -s 11 e r der D e n k e r . . . Če govori Slovanom dosledno neprijazni list tako, mora biti Ries vsekakor znamenit pojav v ženstvu!
dejstvo, ki je do temelja razdjalo bajko o velikih dobrodelnih posledicah, ki bi jih bila imela roditi rimska milost za Hrvatsko.
Najmočnejša podlaga, na katero so klerikalci stavili svoje sleparjenje ljudstva s fantastičnimi slikami in zračnimi gradovi glede posledic in uspeha, je bila krilata fraza: Roma locuta, causa finita. Preklic   papeževega   breve »Slavorum gen tem« je porušil vse te fantastične zgradbe a jo bil obenem sposoben, spodnesti pri masi vero in zaupljivost v klerikalno vod stvo. Da se to zadnje prepreči, povzdignil je sarajevski nadškof Stadler »ugovor«, s katerim je s krepkimi izrazi, sicer pa brez vsake stvarnosti »dal duška narodnemu čustvu«, dotaknil se obenem Črnegore in Madjarov, da s tem podpiha narodni anta gonizem.   Uspeh  je seveda bil kolosalen ker je  bil s tem  paralizovan neugodni vtisek papeževega preklica  na hrvatsko kratkovidno občinstvo, kar se je najbolje videlo iz tega, ker so Stadierja uprav pre plavile udanstvene izjave, pozdravi itd. z zatrjevanji, da stoji za  njim in episkopa tom ves hrvatski narod. Klofuta papeže vega  preklica  se je povsem pozabila, a lahkoverni Hrvatje so pripravljali lice za drugo zaušnico.
»Narodni junak« po klerikalnem ra čunu in »mučenik« brez mučeništva Stad-ler — s takimi epitetimi so ga nazivali v svoji, da se blago izrazimo, znesljivosti, je bil po višjih faktorjih priveden do tega da je z javnim preklicem obžaloval svoje prosvedovanje, s katerim je tangiral tako rimsko kurijo kakor avstrijsko diplomacijo S to Stadlerjevo izjavo je dobila afera je ronimskega zavoda svoj zaključni kamen tudi za Hrvate izven dežele.
Razun tega je nastala splošna raz-oČaranost, ki je morala nastopiti tako pri poedincih kakor pri narodu, kjerkoli so se dali brez razsojevanj* in brez vsakega ozira na posledice zapeljati na lov za nečem neizvedljivim, zdrknivši pri tem s trdnih tal, na katerih so stali in izpustivši iz rok zanesljivo držalo, katerega so se oprijemali.
Kakor je v takih slučajih že navadno, pa noče nihče priznati krivdo zase, dasi bi sicer le z zrnom pameti moral v naprej videti, temuč vedno išče in podtikava nekomu nekaj kot krivcu. V konkretnem slučaju odnesel je seveda prve batine nad škof Stadler, ker je bil baš na dosegu, po katerem se je začelo najprej udarjati, no, kakor se množi apetit z jedjo, malo po malem, posebno vsled pisanja liberalnejših elementov začelo se je iskati krivdo mimo Stadierja v celem ambijentu, ki je zajedno ž njim in zanj delal. In v tem tiči seveda sled istine, ki se niti še v tem ne iznajde vsa in v svoji popolnosti, ali kakor pri vsem vodi dober sled k uspehu, tako bi
Taki pojavi so tudi n. pr. te-le ženske: angleški slikarici Mariane Sto-ches in Morgan, portretistka P a -r e a g v , Floriana W i e s i n g e r , ki slika navadno tiha žitja. (Stilleben) M. \Vu n s c h , slikarica figur, Roza Bonheur, slikarica živalij itd. Potem naj omenim še veliko francosko — pisateljico George S a n d , pevko, slikarico in pisateljico M a-rijo Baškirčevo, pisateljico, doktorico in profesorico matematike Sonjo Kovalevsko, pesnikinjo Ado Negri, razne vladarice (Izabelo in Blanko Kastil-sko, Elizabeto Ogrsko, Elizabeto Angleško, Katarino Rusko, Viktorijo Angleško, Marijo Terezijo i. t. d.) Veliko pozornost so vzbudile tudi razne francoske, ruske, angleške, poljske in nemške pisateljice in pesnikinje ter razne igralke in operne pevke . . .
Ako so se torej te ženske — katerih število bi se dalo še popolniti — brez posebnih višjih šol in vseučilišč povspele v najrazličnejših strokah tako visoko le vsled lastne pridnosti in proti vsem oviram, je to pač dokaz, da tiči v ženstvu sploh vendarle dokaj višjih zmožnosti, katere pa treba seveda razvijati.
To potrjujejo tudi vspehi ženstva po drugih državah, katere niso ■ toliko silo in s tolikim filistroznim fanatizmom nasprotovale intelektualni emancipaciji ženskih kot Avstrija in Nemčija, ki sta se naposled, — dasi zadnji — morali tudi udati. Zdaj pa je že skoraj v vseh evropskih kulturnih državah tudi ženskam dovoljen obisk srednjih in visokih šol. ^
tudi tukaj bil zmožen, da odpre oči vsaj onim, ki hočejo spregledati.
Tako razpravljanje o sledu resnico bi naravno dovedlo tudi do spoznanja res niče, a to bi nikakor ne bilo v prilog onim, ki so se debelo zrasli z rimskim klerikalizmom in še do mnogo tega, kar so izvedli v njegovi službi posredno in neposredno.  Da se prepreči tak rezultat da se situvacija, ki se je začela razjasnje vati, zopet zaplete z novimi razpravami začeli so v svojem glavnem organu »Ob zoru« dokazovati,da to, kar je storil Stadler ni tako hudo, on da je celo prav na prin cipu »realizma«, okoristivši se s prilago-denjem odnošajev. Ker, se pravi tam dalje, v stvari sami ostane vse napram prvotnim papeževim   intencijam v korist hrvatstva, tako  da  je »pod  starim  imenom ostala nova stvar«, kakor se premeteno duhovito izraža podpisani autor članka dr. Zahar
Tendenca tega je preveč jasna, do čim je vsa zadeva zaradi neuspele akcije šla na samega Stadierja kot tozadevnega provzročitelja, dotlej je klerikalni štab molčal in v ostalem dopuščal, da bo je celo sam njegov organ, seveda oprezno in v posebni obliki, zaganjal v njega, no ko se je prek Stadierja začelo preiskavati obisti samega klerikalizma kot takega, ko je začelo postajati jasno, da je to škodljiva in slaboglasna struja narodnega življa, tedaj je »Obzor« skočil, da odvrne pogleda javnosti od istine. Od Stadlerjeve krivde se je prešlo na krivdo klerikalizma, treba je tedaj zva liti krivdo s Stadierja, pa bo eo ipso vzeta s klerikalizma. Seveda se hoče stvar prikazivati kot uspešno in koristno za narodne interese, kakor da je treba kleri kalce še blagrovati za njihov sijajni uspeh, češ, da se jim je posrečilo izvesti, kar so hoteli. Kdo bo vprašal za to, da je ta naj novejša farbarija v najočitnejšem protislovju z onim, kar je dosedaj poznano v stvari kot neovrgljivo! Gospodje klerikalci poznajo dobro vrednost devize: »mentire audacter, semper aliquid haeret« in vedo prav dobro, da imajo tudi dajati komu rog za svečo. Ista lahkoverna in nespametna masa, ki ljubi bič, s katerim jo opleta sistem Khuenove ere, bo tudi po očividni zablodi v jeronimski aferi klicala hosana onim, ki so jo tako za nos vodili in jo še bodo vodili. Na Hrvatskem ni prostora za razloge pameti. Verus.
W jLJMbiJAfcfiiJi, 25 junija. Pogajanja.
Parlamenta sta odgođena, ministrska predsednika pa se še vedno ne pogajata, dasiravno imata čas. O nagodbenih pogajanjih ni ničesar slišati. Szell se je umaknil že v Ilatot na počitnice in Koerber iz javlja, da nima  vzroka,  posetiti svojega tovariša. K stvarni nesporazumnosti se je baje pridružilo še osebno nasprotje. Razmere so take,  da iščeta oba predsednika vspeh, ki pa se more  doseči le na škodo nasprotne .-Iranke. A nihče noče odnehati. Koerberju se pošiljajo  resolucije deželnih zborov, naj ne žrtvuje niti lasu avstrijskih interesov,  a  Ogri   izjavljajo,   da morejo čakati. Carinska zveza je zagotovljena do konca 1. 1907, mednarodne trgovinske pogodbe se morejo dotlej molče leto za letom podaljšati.    Dotlej pa se more v Avstriji še marsiknj izpremeniti. Nagodbcno vprašanje ne more priti v pravi tir. Toda zgoditi se mora kmalu nekaj odločilnega, zakaj nagodba z Ogrsko poteče s koncem t. 1., takisto avtonomni carinski tarif. Tudi obstoječe trgovinske pogodbe bi bilo sedaj odpovedati in eventuvalno obnoviti. Na-godbeno vprašanje se mora torej vendarle dognati med obema vladama, da bo možno v jeseni nagodbene določbe v parlamentih odobriti ter da se s početkom 1. 1903 pokaže Avstro Ogrska kot gospodarska in carinskopolitična enota.   Sicer  pa  je do konca leta še mnogo časa. Vpliv vladarja ne ostane   brez   vspeha,   parlamenta pa tudi  po   svojih   večinah   ne odločita na škodo vladnih načrtov. Razkol češkega deželnozbor-skega kluba na Moravskom. Od tistega časa, odkar so  se klerikalni poslanci odločili, da pristopijo klubu Mladočehov, ki so jih tudi sprejeli, so občutili češki Moravani nenaravnost in škodljivost te zveze, ki  sta se pokazali tudi kmalu v surovem, blaznem boju nazadnjaške stranke pri  državnozborski volitvah proti  Mlado-  in  Staročehom  ter v
silnih, zavratnih napadih na enotno češko delegacijo na Dunaju v vseh svojih ne srečnih posledicah. Le z največjim samo-zatajevanjem so mogli Mladočehi sedeti v enem klubu z ljudmi, ki so jih na javnih shodih hujskajoče zmerjali »lopovi«, »sle parji«, »tepci«, »šarlatani« in »hazarderji«. Dasi sta sedeli obe stranki v istem klubu, bi bili lani pri volitvah klerikalci Mlado Čehom v brezdanji pohlepnosti po man datih vzeli dva sedeža. Svojih strankarskih strastih niso mogli žrtvovati interesom češke stvari. Olomuški nadškof dr. Kohn pa je pritiral klerikalce dotlej, da ni njegova stranka več češka in nič več ne bo češka. Zato je izstop Mladočehov iz kluba pravilen in pošten ter bo koristen pravičnim zahtevam češkega naroda. Tako pišejo »Lidovo Novinv«. Moravski klerikalci groze sedaj Staročehom, da izgube vodstvo kluba ter da se pogreznejo v mladočehovstvu. Tako se kaže tudi na Moravskem, da je s protinarodnimi, zahrbtnimi in zavratnimi klerikalci vsaka zveza v interesu naroda nemožna. To si naj zapomnijo slovenski limonadarji, ki jokajo vedno za slogo iz nekdanjih starih lepih časov!
Knez Ferdinand kralj bulgarski.
Potrjuje se sedaj, da jo bil knez Ferdinand tudi zategadelj v Peterburgu, da dobi naslov kralja. Ferdinand bi imel rad isti naslov kakor rumunski, grški in srbski kralj, saj je Bulgarija po svoji obsežnosti, številu prebivalstva in kulturnem in gospodarskem razvoju na enaki stopinji kakor sosednje kraljevine. Car želji kneza ni nasproten in baje tudi druge evropske države ne ugovarjajo. A prvo besedo ima Turčija pri tem vprašanju. Bolgarija bi imela z višjim naslovom tudi na Balkanu višji vpliv, zlasti glede reform v Macedoniji. Gotovo je, da vlada med Rusijo in Bolgarijo danes najbolj prijazno razmerje.
Najnovejše politične vesti. Tirolski deželni zbor, ki se je sešel danes, lotil se bo najbrže že v prvi seji avtonomnega vprašanja. Italijanskim željam so prijazni le  klerikalci pod Kathreinovim vodstvom.  — Odpoved trgovskih   pogodeb   z Ogrsko. Avstrijska vlada je baje predložila Ogrom noto, s katero odpoveduje trgovinske po godbe v slučaju,  da  Ogrska  ne odjenja od  svojih  pretiranih  zahtev.  — Bolezen   angleškega   kralja  je zelo resna, kar jo tudi izjavil Balfour v zbornici. Operacijo je sicer prestal, a bo moral najmanj tri mesece ostati v postelji. Zaradi  odpovedane   slavnosti  kronanja zadene London več milijonov škode. — P r o-tirevolucijska   liga  se je ustano-novila na Ruskem, ki šteje že 20000 članov, a njena podružnica v Parizu pa 9000 članov. Namen združitvi je pouk in ubla-ženje doma  ter  skrb,   da  se  v ostalem svetu ne poročajo  o  Rusiji  nevedne in lažnjive vesti. — Glede preosnove ruskih srednjih in visokih šol je izdal car naredbo na ministra za ljudsko prosveto.   Tudi o izboljšanju učiteljskih plač govori naredba. — Proti po višanju   Bolgarske  za kralje vino se je že neposredno izrekla turška vlada, kajti protestirala je, da bi so imenoval bolgarski agent v Peterburgu Stan-čev »pooblaščeni minister«; češ, tak naslov pristoja le zastopnikom samostojnih držav. — Velika poljska demonstracij a zoper govor nemškega cesarja v Marienburgu se priredi dne 24. julija, ker je tega dne poljski kralj Ladislav po tolkel nemške viteze. — Znižanje do-klade na pivo je sklenilo ogrsko finančno    ministrstvo.   — Rektorjem dunajske univerze za leto 1902 3 je izvoljen profesor dvorni svetnik dr. Karol Gussenbauer.
Dopisi.
Iz Št. Petra na Krasu. V ne
eljo smo imeli tu postojinske Sokole, ka teri so nam priredili kaj prijetno zabavo. G. Sokoli so prišli popoludne ob 3. uri s poštnim vlakom. Ob 5. uri pričela se je na dvorišču g. Gržine javna telovadba. Vaje na drogu in bradlji so se izvrševale točno, ravno tako precizno so izpadle proste vaje. Kratko rečeno: naše ljudstvo se kar načuditi ni moglo tako lepemu redu in točnosti vaj.
Po telovadbi se je razvila prosta bava, katere glavna faktorja sta bila
stojinska   godba  in  tamburaši. Na mestu bodi izrečena prisrčna zahvala
tamburašem in tamburašinjam, ki so las
[>o-t )m
rs-
s svojim dovršenim ubiranjem strun kar očarali. Tudi šaljiva pošta je ir^fela mnogo opravila. Pismonoša je kar prinašal novice iz Pretorije v Št. Petei narobe. Zabava je splošno ugajala vsi m, le žal, da jo je bilo tako hitro konec.
Ob 10. uri so se naši mili gostje odpravili na brzovlak.
Tudi občinstvo, katerega je bilo Ine pričakovano mnogo, jelo se je razhaj iti Vas pa, bratje Sokoli, pričakujemo z r »z prostrtimi rokami še mnogokrat ter |li-černo bratski: »Na zdar!« I. B
eš in
že
c i Pa a
0,
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. junija
— Osebna vest. Gozdni komi ar v Ljubljani, g. Viljem Putick, je in ie-novan višjim gozdnim komisarjem.
— Kranjski deželni zbor. lk>e želni predsednik baron Ilein se vini' danes zvečer z Dunaja v Ljubljano. I u najska »Slavische Correspondenz« pr« vi, da vlada še ni ničesar sklenila glede daljnjega postopanja in da bo deželni predsednik začel dogovore z merodajni ni faktorji v deželnem zboru.
— Deželnozborski skand in občinstvo. Po vsi deželi vhfi, ogorčenje proti klerikalni stranki radi sramotnih škandalov, ki jih uprizorila v dež. zboru. Tudi klerika se škandalizirajo, poslanci in volilci. se celo klerikalni poslanci s mu jej o počenjanja dr. Šusteršiča, Brejca, dr. Sch\\ eitzerja, Jakliča in Dr »b niča, to se je videlo že v deželnem zbc ru Razgrajači so bili osamljeni, ki jti ostali klerikalni poslanci jim niso teli pomagati, nego so raje zbežali dvorane. Pa ti klerikalci tudi ne p krivajo svoje nevolje. Dež. gla\lar Detela je to na več kakor jasen nai in pokazal v javni seji. Ta dobrohot mirni mož je bil kar izven sebe nad čenjanjem klerikalcev in jih je obsojal najostrejšimi besedami. Tudi Povi Pak i ž, Pfeifer, Mejač in drugi izražajo javno svojo nevoljo, a se kajpak ne upajo nastopiti proti Šusterši u. In občinstvo? Razen tistih revežev la duhu, ki jih vlačijo klerikalni agitatcn: po Susteršičevih shodih, je vse občinstvo do skrajnosti ogorčeno, tu li klerikalci. Ugleden klerikalen župu: se je v javni gostilni izrazil: Če bi se v obč. odboru kak hribovec tako obnašit!, kakor so se v dež. zboru katoliški dJk-torji, mu kmetje na mestu izbijejo zobe in ga za ušesa neso na gnojišče
— Volitve v trgovski grem Piše se nam iz trgovskih krogov: I kakimi 14 dnevi izpregovorili smo nel besedi o ljubljanskem trgovskem gremi Kakor čujemo, se je po triletni pa1 včeraj vršil občni zbor te korporaci e na katerem je bilo voljeno načelstvo. na čast narodnim trgovcem, moramo p znati, da se ti, če prav so bili po lis opozorjeni na občni zbor, istega večinoijia niso udeležili. Tudi sklicatelji občne zbora niso izpolnili svoje dolžn s ti, kakor smo že omenili, ker so b narodnim trgovcem vabila — če nanje noma ali slučajno, tega ne bodemo p iskovali — ali prepozno dostavljena ali jih sploh niso dobili. Posledi tega je bila, dasobilivnačelst voljeni tisti »kompromisni« ka i didati, ki so jih Nemci sami i brali in med katerimi ni pravzaprav njo benega resnično zavednega slovenske ;a trgovca. Omeniti je še, da se zborovai ni naznanilo obrtni oblasti in da vsi tega tudi ni bil navzočen zastopnik obrti e oblasti. V slučaju protesta bi radi tega \ naši sodbi morale biti te volitve razv ljavljene in upamo, da ta protest tu ne izostane. — Sedaj pa še nttkaj sedi o gremialnih pravilih. Imenujemo j tako, dasi tega imena dandanes več zaslužijo. Ta pravila so bila svoj čas podlagi obrtnega reda z dne 20. decembfa 1859 (!) državnega zak. štev. 227 šesta ljena. Mislimo, da smo ta pravila s tefti zadostno označili. Taka pravila so mog »
ti
b
i i
jfcgp Dalje v prilogi.
Priloga „SlovensKemu
Narodu" st 143, dne 25. junija 1902.
morda pred nekaj desetletji zadostovati, danes — po mnogih med tem izvršenih premembah obrtnega reda, zlasti po zakonu z dne 23. februvarja 1897. drž. zak. št. 63 — pa ne odgovarjajo več niti zakonu niti duhu časa. Pomočniškega odbora — dasi je v § 114. ome nje nega zakona izrecno predpisan, sploh ne poznajo. S tem je pač dokazano, da glede pomanjkljivosti in protizakonitosti tem pravilom pač ni primere. Takim, deželnega stolnega mesta nevrednim razmeram bi se pač moralo že konec narediti, in zato prosimo mestni magistrat kot obrtno oblasti, instance, naj že spozna, da je trgovski gremij obligatorna zadruga in ne kako svobodno društvo ter naj v tem smislu stori svojo dolžnost.
— Občinske volitve v Gorici. Proti gospodujoči laži - liberalni stranki v Gorici je zadnji čas nastala preeej velika nezadovoljnost tudi med Lahi. Zadnje dni so se ti nezadovoljneži združili na skupno postopanje pri občinskih volitvah. Splošno se je mislilo, da pri letošnjih volitvah ta stranka še ne doseže vspehov, ker se ni za ta boj pravočasno pripravila. A glej — ta stranka je vender dosegla nepričakovano velik vspehin sicer pri včerajšnji volitvi iz III. razreda. Stranka je v tem razredu kandidirala arhitekta Ant. B a t i s t i g a , vodjo »Gazze-ttina« Adolfa Codermasa in trgovca Mihaela Culota in zmagala z dvema kandidatoma. Vseh volilcev je okoli 1000 v tem razredu; glasovalo jih je 225 in sicer sta dobila izmed kandidatov opozicije Battistig 124, Culot pa 113 glasov, poleg njiju pa je bil od laži-liberalne stranke izvoljen Giorgio Bombig s 115 glasovi. Koliko so k temu porazu vladajoče klike pripomogli Slovenci, nam še ni znano, omeniti pa moramo naznanilo »Soče«, da bodo nekateri Slovenci glasovali za kandidate opozicije. Izid te volitve je dobra pljuska gospodujoči stranki in je radi tega v Gorici velik halo, zlasti ker je gospodujoča stranka napela vse sile in agitovala na vse kriplje, a volilci so izostali. Ta volitev j» morda prvi korak k boljšemu. Tudi v II. razredu postavijo »nezadovoljneži« svoje kandidate.
— Šolske skušnje v soli ,Glas-bene Matice1 se bodo vršile letos po sledečem redu: V petek 27. junija skušnja gojencev za gosli in klavir iz oddelkov g. učitelja Jos. Vedrala; v soboto, 28. junija skušnja gojencev za harmonijo in solopetje iz oddelkov g. učitelja Jos. Pro chazke; v ponedeljek, 30. junija skušnja gojencev za klavir iz oddelkov učiteljice gdč. Klot. Praprotnikove in na to gojencev za solopetje in klavir iz oddelkov gosp. šolskega vodja Fr. Gerbića. Začetek skušenj je vselej o pol 6. uri popoldne v šolski dvorani »Glasb. Matice« v II. nadstropju. Redni šolski pouk se bo po teh skušnjah v »Glasbeni Matici« še nadaljeval po priliki do srede meseca julija. K skušnjam imajo pristop stariši gojencev ali njih namestniki in društveni člani. Vspo-red, čas in kraj javne produkcije gojencev, katera bo sledila tem skušnjam, se objavijo pozneje.
Društveno vodstvo »Glasbene Matice«.
— Konkurenca obrtnikom. »Očetje« jezuvitje so čutili potrebo, da se pobarva njihova ograja. Človek bi mislil, da so poslali po kakega pleskarja in mu poverili to delo. A tako se ni zgodilo. Jezuvitje barvajo svojo ograjo v lastni režiji. Včeraj popoldne so delali trije možje, danes zjutraj pa dva. Po obleki sodeč so bili to fratri. Klerikalci so pač le z jezikom prijatelji obrtnikov, zaslužka pa jim ne privoščijo.
— Uprava državnih železnic je izdala ravnokar svoje poročilo za leto 1801, glasom katerega je imela lani v svoji režiji 11.466 km železničnih prog. zmotni uspeh je zaostal za proračunom za 10,352.275 kron, ker se je računilo za 3289.394 K več dohodkov in za 2,062.881 Itron manj izdatkov.
— Koncert pri ,Novem svetu' bo j u t r i, 2 6. t. m. ob 8. u r i zvečer. k1"* ljubljanska društvena godba. Otroci n člani prosti, nečlani plačajo 20 h.
— Iz Žalca se nam piše: Dne 22. • in. priredili so prijatelji naših krasnih platoa prvi večji izlet na Mrzlico ali tako ime-
novani Savinjski Triglav. Došlo je okoli 250 ljudi iz Žalca, Celja, Laškega, Hrastnika, Dola, Trbovelj, Griž, Št. Pavla in Ljublj ane. Dan je bil krasan, razgled slikovit, vse je občudovalo krasoto Savinjske doline in malih pa velikih gora. Iz Mrzlice 1127 m. zreš na krasno se v snegu bliščeče Savinjske planine, orjak Triglav pošilja tudi svoj pozdrav. Videč Koratanske, Kranjske in Hrvaške planine na-šteješ pri 50 cerkva, mnogo gradov in vasi. Gospod Naprudnik, krčmar iz Griž, postregel je kakor vselej, tudi takrat z izvrstno kapljico, katera je oživela in razveselila vse navzoče, da se je razvila prav živahna neprisiljena veselica, katera nas je skupaj držala v najlepši edinosti do večera. Ker se radi zaprek ni mogel na Mrzlici postavljeni in prenovljeni križ s krasnim razpelom blagosloviti, so bode to zgodilo dne 24. julija to je v četrtek pred sv. Jakobom, kamor že zdaj vabimo vse ljubitelje in prijatelje naših krasnih planin. V četrtkih imajo čas gospodje duhovniki, učitelji, trgovci, gostilničarji, sploh vsi kateri so ob nedeljah zadržani. Natančni spored se bode pozneje po naših novinah objavil.
— Obletnica bitke pri Kustoci se je obhajaia včeraj v Celovcu. Znano je namreč, da se je v tej bitki celovški peš-polk štev. 7 posebno odlikoval. Cerkvene slavnosti so se udeležili tudi deželni predsednik, deželni glavar in predstojniki raznih uradov.
— Nesreča na železnici. Dne 23. t. m. j« padel na mostu čez Glino na Koroškem z osobnega vlaka državne železnice sprevodnik Jos. Dolenc ter si zdrobil glavo. Izdihnil je na mestu. Ponesrečeni, ki je bil šele 28 let star in oče štirih otrok, je imel hromo nogo, ker je že poprej enkrat padel s tovornega vlaka.
— Umrla je včeraj v Trstu gospa M a ca k roj. Nolli, soproga višjega evidenčnega nadzornika v p. gosp. Jana Ma caka. Lahka ji zemljica!
— Burov se boji posestnik travnikov ob cesti na Rožnik v obližji križa pri razpotju, ker je napel po njem žico z bodali nekako tako, kakor so to delali Angleži proti Burom. To veselje naj ko-nečno ima, ali odstrani naj vsako nevarnost za občinstvo, posebno za otroke. Na kresov večer je lovilo več otrok kresnice po pokošenem travniku, ne sluteč, kaka nevarnost, da jim preti, ker se žica v mraku prav nič ne vidi. Na enkrat se začuje vik in jok, občinstvo priskoči in vidi ležati na travniku poleg ceste malo deklico, katera je bila popraskana po glavi in po vratu. K sreči ni bilo nič nevarnega ali kaj bi rekel ta posestnik Anglež, če bi si otrok oko iztaknil, ali bi on nadomestil brezmejno nesrečo za otroka in stariše T Ali naj se otroci ravno ob njegovih travnikih na vrvici vodijo kakor psički? To je brezobzirno postopanje; če že hoče na vsak način tam Bure loviti, naj zgradi dotični svet proti cesti tako, kakor je v civiliziranih krajih sploh običajno, da se ve občinstvo in posebno deca ravnati, znotraj pa naj zasadi potem bodala, nože ali kar hoče.
— Mejnarodna panorama. Kakor predzadnja serija Švice, tako tudi solnograške planine in kraji so v istini nekaj posebno krasnega, človek gre prav zadovoljen s panorame. Opozarjamo torej vnovič na tatedensko serijo.
— „Amerikanec" v konkurzu. Grasko sodišče je razglasilo konkurz graške prodajalne J. Hodacharja.
— Napad. Andrej Sovine, mehanik na Marije Terezije cesti štev. 6 in Štefan Bolja, ključarski pomočnik na Marije Te-režije cesti št. 11, sprehajala sta se včeraj zvečer po Bleiw«isovi cesti nasproti Ko-lizeja. Naenkrat zaslišita v Kolizejskih ulicah neko upitje in gresta tjekaj gledat. Nasproti njima je prišel neki pijanec, ki se je takoj zagnal v Šovinca in Boljo in je prvega sunil z nožem v levo stran lica in ga težko ranil. Bolja je stekel. Šovinca so našli ranjenega na tleh, napadalec je bil med tem časom že ušel. Policija ga je pozno v noč po mestu in v Šiiki zasledovala in dobila tudi sled. Danes dopoludne je bil aretovan neki ključarski pomočnik, ki je na sumu, da je napad izvršil.
— Brez cvenka sta prišla včeraj popoludne v Zupanovo gostilno dva znana ljubljanska postopača, se napila in najedla, potem pa sta hotela oditi, češ, da bosta Se pozneje plačala. Gostilničar je dal poklicati policaja in ta ju je spravil na ro-tovž, kjer so njima pregledali vse žepe,
pa ie enega »ficka« niso našli. Tuđi v neki gostilni na Žabjeku so baje imeli včeraj dva taka gosta.
— Pretep. Slikarski pomočnik Lovrenc Cotman, stanujoč na Glincah št. 77, je včeraj zvečer na Tržaški cesti pretepel brivskega pomočnika Miloša Luštino, sta-nujočega na Tržaški oesti št. 38 in ga nekoliko poškodoval. Luština se je menda norčeval s Cotmanom, da ne razume svojega obrta.
— V cestni jarak je podrl z vozom posestnik Janez Kregar iz Stepanove vasi predvčerajšnjim na cesti na Karolinški zemlji delavčevo ženo Ano Peterco. Vozil je tako ob kraju ceste, da se je voz nagnil in prevrnil in ob kraju ceste in poleg voza idočo žensko potegnil za seboj v jarek. Ženska je na glavi in hrbtu poškodovana.
— Neznani zlikovci so danes ponoči v Frančiškanskih ulicah fotografu Juliju Mullerju odprli izložbeno omarico, pobrali iz  nje fotografije in jih raztrgali.
— Telefonične žice so v teku zadnjega tedna neznani storilci na več mestih potrgali in poškodovali.
— Nezgoda. Starinarjeva hčerka, osemletna Marija Vidmarjev«, je pred hišo na Sv. Jakoba nabrežju stopila na razbito steklo in se na desni nogi hudo urezala.
— Dva prisiljenca u*la sta danes dopoludne od dela. Imela sta obadva nesrečo, da sta srečala policaja, ki ju je ustavil in odpeljal nazaj v prisilnico.
* Naj no ve je novice. Dve ladji skupaj trčili. Blizu Cuxhavena je trčil angleški parnik »Firsbv« v neko ham-burško torpedovko, ki se je potopila, a moštvo je baje angleški parnik rešil, le poveljnik in  trije  mornarji se pogrešajo.
— Strela je uhila blizu Znojma tri osebe. — Mažarski grof A. Forgah, ki je tudi rezervni častnik in poslanec, si je izposodil 200 gld. od nekega kavalirja, a pozneje prisegel, da mu ni ničesar izposodil, je izključen iz narodnih društev.
— Klingerjev Beethoven se je prodal za 300 000 mark. — V spomin nabitko pri Kustoci se je odkrila včeraj na ondotni mrtvašnici bronasta spominska plošča. — Napisi se spominjajo enako padlih vojakov italijanske in avstrijske armade. — Pisateljica Louise Ess-hafer se je ustrelila v Solnogradu, ko jo je napadla hipna otožnost. — Kolin-ska trdnjava se poruši. Nemški vojni minister se pogaja z mestnim poglavarstvom, da odkupi mesto ves prostor z utrdbami in vojašnicami za 98 milijonov mark. — Za neposredno zvezo med Italijo in Južno Afriko hoče uvesti italijansko ministrstvo pošto in brzojave.
* Zgradba vodovoda. Trška občina Tobolka pri Berounu na Češkem 3e je slednjič odločila za zgradbo vodovoda in izvedbo istega je oddala tvrdki Ant. Kunza, c. kr. dobavitelja v Moravskih Granicah, ki je v tej stroki na jako dobrem glasu.
* Iz slovanskega sveta. Ustva-ritelju slavistike in novodobnega češkega slovstva, Jožefu Dobrovskemii bodo 29. junija v Pragi odkrili spomenik. — Češki pesnik Gustav Dorfl je umrl 18. junija zjutraj. Razen izvirnih pesmij prevel je iz češeine veliko pesmij na nemški jezik. Rojen je bil 1. 1855. Na češki jezik je prevajal iz angleščine, zlasti Shakespearja. Bil je tudi sotrudnik Ottova „Naučneho Slovniku" ter podlistkar raznih listov. — Iz Londona se poroča, da je lady Palmer darovala „Češki Filharmoniji" 150 funtov šterl. (3600 K), da se osignri obstanek tega umetniškega društva.
* Ruski ,,Dreyfus". Polkovnik Grimm, ki je izdajal vojaške ruske tajnosti, je bil obsojen na 12 letno prisilno delo na otoku Sachalin. Tam je najtežje delo. Po prestani kazni mora ostati Grimm v prognan-stvu ter se bo smel naseliti v kaki sibirski vasi. Predno so ga odvedli na otok, je bil vpričo vojaštva in častnikov v Varšavi degradiran. Odtrgali so mu našive, zlomili sablo ter ga s kosom sablje tepli. Obrili so mu še pol glave in ga oblekli v kazneniško obleko. Končno so ga okovali v verige. Med preiskavo se je dognalo, da je izdajal Grimm tajnosti Nemčiji in Avstro-Ogrski ter da je zaslužil 80.000 f. št. Zapeljal ga je baje velik nemški general. Grimm je denar zaigral in zabil z ženskami. Carju je pisal sedaj pismo, naj ga pomilosti ali naj ga da ustreliti, car pa mu je prošnjo odbil.
* Bogaboječ župan. Župan nemške občine St. Peter pri Lozoncu je odrekel nekemu krčmarju na Frbhlichbergu licenco za godbo z uradno motivacijo „ker se s plesom poleti izziva le božja sodba in bi vsled tega prav lahko se zgodilo, da bi toča vse uničila".
* Kaznovana radovednost. V
dvorni cerkvi v Draždanah, kjer stoji kraljev katafalk, se je onesvestilo vsled strašne gnječe 300 ljudi in jih je 30 bolnih radi vročine. Tudi pred cerkvijo je bila tolika gnječa, da so orožniki na konjih jedva vzdržavali mir.
* Lonec strupa spila. Na Dunaju je spila v galvanskem zavodu 23. t. m. služkinja Marija Kleinlampe poln lonec cijankalija in se je kmalu nato zgrudila mrtva na tla. Vzrok temu činu je neznan.
* Kateri hoteli so najboljši ? „Neues Wiener Journal" je prinesel več dobrih svetov radi izbora hotelov: Treba je vprašati vselej, kaj dobi človek za svoj denar, ker večkrat je to mnogo manje kot se pričakuje. Boljše je plačati 2 K več, kot priti v hotel z nečednimi posteljami in sobami ter plačati naknadno še razne račune, katere si izmisli hotelier. Informirati se ne smeš pri postrežkih in voznikih, ker ti so večkrat podkupljeni, nego pri redarjih, orožnikih in finančnih stražnikih ali pa pri domačinih do-tičnega kraja. Najboljši hotel je oni, v katerega hodi največ ljudi in čegar omnibus vozi največ tujcev. Ako želiš skromno, a čisto sobo in prav dobro hrano, izberi si hotel, kamor zahaja največ duhovščine. Ta ima najboljši nos za izvrstno kuhinjo! Ne barantaj, sicer te slabo postrežejo, nego se kratko domeni glede vseh pravic in dolžnosti. Zunanji blesk ni vedno poroštvo, da boš dobro spal, dobro jedel in da boš dobro postrežen ! Najstarejši hoteli so navadno najboljši in najcenejši.
* Statistika militarizma. Tro-zveza more ob času vojske oborožiti 5,135.000 mož in sicer: Nemčija 2,550.000, Avstrija 1,304.000, Italija 1,281.000. Dvozveza pa 5,354.000. Rusija namreč 2,H00.000, Francija 2,559.000. Ako se računajo dnevni stroški v času vojske 8 K za moža, potem bi plačala trozveza 41,0-SO.OOO K na dan za svojo vojsko, dvozveza pa 42,832.000. Mornarica pa ima v Avstriji: 13 oklopnic, 14 križark, 75 torpedovk. V Nemčiji 40 oklopnic, 40 križark, 137 torpedovk. V Angliji 71 oklopnic, 163 križark, 145 torpedovk. V Franciji: 46 oklopnic, 47 križark. V Italiji: 19 oklopnic, 19 križark, 166 torpedovk.
* Kraljevsko darilo. V ravnokar izdanem svojem spisu pripoveduje an^ležki pisatelj Cambell sledeče: Friderik II., kojega imenujejo Nemci Velikega, Slovani pa lopova, je podaril grofu Schweiinn tobačnico, na pokrovu od znotraj pa je bil naslikan osel. Grof pa je naprosil svojega prijatelja slikarja, naj osla izbriše ter naslika mesto njega kraljev obraz, Kmalu potem koje bila pri kralju zbrana večja družba, je grof Schwerin kakor nehote pozabil tobačnico na mizi. Kralj je vzel tobačnico ter z zasinehom dejal svoji sestri, veliki vojvodinji brunšvicki: To sem daroval Seh\verinu. Ta je odprla tobačnico ter dejala: „Ah, brat! Kako izvrstno te je pogodil slikar! — Ali se z menoj norčuješ? je pravil nejevoljno kralj. Nikakor ne, naj pogledajo drugi in izrečejo svoje mnenje. In ko so tudi ti potrdili, je vzel Fric jezno tobačnico, a ko je videl mesto osla svojo podobo, se je smejal še bolj, nego prisotni grof Schwerin. „On me je prekosil!" je dejal nato Fric.
* Ploveč samostan. Iz Tagan-roga ob Asovskem morju javljajo: Koncem maja je priplul v pristan Tanganrog „Pokrov presvatija Bogorodici", last samostana na gori Atos. Ladija je samostan. Kapitan in vse moštvo so menihi v meniški opravi, ki je pa vendar tako prikrojena, da jih pri njih poslu ne ovira. Predstojnik je pater Gerasim, ki nosi vse znake svojega dostojanstva. Ladija je črno pobarvana ter ima pritrjen na prednji steni velik križ. V ladiji je tudi cerkev, v kateri je vsaki dan maša. Ženske seveda ne smejo blizu. Ladija pluje pod turško zastavo ter vozi seboj blagoslovljeno olje za neki samostan v Moskvi.
* Izseljevanje iz Evrope. „Hamburger Amtswandererbehbrde" je objavila statistiko, po kateri se je čez Hamburg izselilo majnika meseca 11.963 moških in 5521 ženskih na 75 bark. Bilo je med njimi 2030 Nemcev. 12.796 oseb je odpotovato v Združene države Amerike, 2906 v angležko Severno Ameriko, 36 v Meksiko in Central-ameriko, 4 v zahodno Indijo, 164 v Brazilijo, 103 v Angentinijo, 156 v Afriko, 25 v Azijo. 1293 oseb pa je odpotovalo v Anglijo.
* Za kopališko sezono. Vsakdo danes ve, da je za splošno zdravje redno prebavljanje prvi pogoj. Koliko več veljave ima to načelo pri bolnikih in med temi imajo osobito oni na to paziti, ki se podajo h kopališkemu zdravljenju v kake toplice. Kdor si želi zagotoviti uspeh kopališkega zdravljenja, naj ne zamudi, odstraniti najpoprej neredno prebavljanje in ž njim združene pojave. Izboren in od zdravniških avtoritet jako priporočan pripomoček k zamenjavanju snovij nam nudi vporabljanje „Natalia-vrelca" s Francovih varov. — Ta lithion — slatina, ki je znana po svojem okusu, jako uspešno deluje zlasti pri preobilici urinske kisline (protin) revmatizem, boleznih obistij in mehurja kakor tudi pri druzih boleznih, ki zadevajo spreminjevanje snovij, in bo kot pripravljana zdravilna pijača za pravo zdravljenje vsakemu bolniku izvrstno vstregla.
* Pogreb saksonskega kralja 23. t. m. se je vršil pogreb kralja Alberta; že zgodaj zjutraj se je zbralo neštevilno ljudi pred cerkvijo; tudi po bližnjih ulicah je bila tolika gnječa, da ni bilo možno priti skozi. V cerkvi so bili na tleh kar nakopičeni ne-številni, prekrasni venci, za katere se je izdala velikanska svota denarja. Teh vencev je bilo toliko, da ni bilo možno v cerkvi nič drugega razločevati. Po vsej cerkvi so stali vojaki: marsikateri se je vsled grozne vročine onesvestil, in marsikaterega bledega grena-dirja je peljal višji štabni zdravnik sam iz
cerkve. Poleg krste so stali Štirje častniki z golimi sabljami. Pogreba se je udeležil tudi nemški cesar s cesarico, naš cesar, vojvoda genovski, nadvojvoda Oto, veliki knez Aleksij ruski, veliki vojvoda saksonsko-vajmarski itd. več polkovnikov tujih polkov in dr. Cesar Fran Josip je klečal dolgo Časa jako žalosten s kraljico udovo Karolo pred krsto svojega umrlega prijatelja ter je tiho molil. Bil je deževen dan. Brazdane, krasno moderno iu uzorno čisto mesto, je bilo zavito v črne zastave in draperije.
* Pijanost in ljubosumnost. Lazo Kovače vid iz Ilinaca je bil s svojo soprogo v nedeljo v Sidu. Mož se je prav pošteno napil, ustavil seje še v vasi Tovarnik v neki drugi gostilni, kjer se je sešel s prijateljem Sreto Sidjanskim. Prijatelj je dogovoril s Kovačevičovo ženo sestanek in kmalu se oba drug za drugim z ničnimi izgovori odstranita. Dasi je bil Kovačevie vinjen, se mu je vendar zasvetilo, kaj namerava žena, zato jo je šel iskat, in jo tudi našel v bližnji gostilni s Sidjanskim v posebni sobi, kjer se je parček nežno objemal. Prijatelj je oSeJ skozi okno, ženo pa je Kovačevu- vrgel na tla, pretepal jo je grozno, in jo naposled sunil v jarek, kjer bi bila utonila, da niso prihiteli ljudje na pomoč.
Društva.
— Čitalnica v Spodnji Šiški
priredi dne 29. junija 1902 pri Koslerju v korist Ciril Metodove družbe, Vodnikovega doma in »Sokola« v Šiški s prijaznim so delovanjem polne vojaške godbe (40 mož) pod osebnim vodstvom kapelnika gospoda Christopha in raznih društev vrtno veselico. Koncertni spored: 1. Kovač: »Slovenska putnica«. 2. Waldteufel: »Estudiantina«, valček. 3. Zaje: »G r a n i č a r i«, ouvertura. 4 R \Vagner: Fantazija iz opere »Lohengrin«. 5. Zaje: Duet iz opere »Z r i n j s k i«. 6. Chri-stoph: »Tivoli«, polka franc. 7. Offenbach: Fantazija iz opere »Hoffmannove povest i«. 8. Parma: »Pozdrav Gore n j s k i«, valček. 9. Smetana: Sextet iz opere »Prodana nevest a«. 10. J>žek: »Promenad e«, potpourri. 11. Zdenčvav: »Slovanska Četvorka«. 12 Sme tana: »Komedianti«, putnica. Petje zborov se bo vrstilo med točkami vojaške godbe. — Ob 6. uri splaval bo velik balon »A f r i k a n«. — V mraku » u m e t a 1 n i ogenj«. — Začetek ob pol 4. uri. Vstopnina 30 vinarjev. Častiti riruštveniki Šišenske čitalnice — podružnice sv. Cirila in Metoda — člani pevskih društev; oziroma tamburaških klubov in otroci sploh so vstopnine proati. — Preplahe se z ozirom nadobrodelne narodne namene hvaležno s prej m e j o.
Književnost.
— Popotnik" prinaša v številki 6. sledečo vsebino: 1. A. Pesek: Darvinizem in vzgoja. 2. M. Heric: Kako je učitelju delovati, da se otrnci tudi zunaj šole lepo in dostojno vedejo. 3. Dr. Fr. Ilešič: Opombe o publikacijah „Slovenske Matice" za 1. 1901. 4. Dr. Fr. Ilešič; Opombe k Prešarnovi literaturi v Glaserjevi Zgodovini slovenskega slovstva. 5. Iv. Šega: Paberki iz socijalne pedagogike. 6. Anton Kosi: Pregovori in izreki ter glasovi o škodljivosti čezmernega uživanja alkoholionih pijač. 7. Iv. Sega: Pedagoški utrinki. 8. Razgled. Listek 190. — Pedagoški paberki 191. — Kronika.
Telefonska n brzojavne poročita
Dunaj 25 juDija. Ministrski predseduikje brzojavno zauka-zal zaključiti zasedanje kranjskega deželnega zbora Vsled tega ostane nerešenih mnogo za kmetski stan vele važnih predlogtako zakon o kmetijskih zadrugah, o osušenju barja, o vodovodih in vodnjakih o raznih podporah in zakon o preskrb 1 j e nju za starost.
Dunaj 25. junija. Deželni predsednik baron Hein je ministerskemu predsedniku Korberju s popolno objektivnostjo razložil razmere v kranjskem dež. zboru. Deželni predsednik je dobil naročilo, naj pred vsem poskusi izposlovati garancije, da se obstrukcija več ne obnovi. Za slučaj, ako bi ti poskusi ne imeli uspeha, ima barcn Hein naročila, da stavi konkretne predloge glede   nadaljnega postopanja.
Inomost 25. junija Deželni zbor se bo že v današciji seji bavil z vprašanjem o avtonomiji Trentina. Ta zadeva se spravi na razpravo potom nujnega predloga.
Genf 25. junija. Morilec cesarice Elizabete, Luccheni je — kakor trde listi — v ječi zblaznel.
London 25. junija. Preložitev kronanja in vest, da je bil kralj operiran, je provzročilo občno konster-
niranje. Sodi se navzlic zdravniškim zatrdilom, da je kraljevo stanje silno nevarno, da, raznesla se je žo govorica, da je kralj umrl. Kralj ima še sedaj jako hude srčne krče. Do ponedeljka zvečer se je mislilo, da bo kronanje vzlic temu mogoče, toda še ponoči je postalo kralju jako slabo in so poklicani zdravniki izjavili, da je kralj izgubljen, če se ne pusti operirati. Vzlic temu se ni operacija takoj vršila, nego je bil sklican nov zdravniški konsilij. Tudi ti zdravniki so izjavili, da je operacija potrebna ker je sicer katastrofa neizogibna. Operacija se je vršila včeraj ob dveh popoldne. Kralja so narkoti-ziruli in odstranili gnilobo z levega kolka. Zdravniki upajo, da bo možno kralja že v četrtek prepeljati v VVind-sor. Člani kraljevske rodbine so bili danes sklicani na razgovor glede mogočih e ventil-v al no s ti. Parlament je izrekel svoje globoko obžalovanje na kraljevi bolezni.
London 25. junija. Revolucija v Kolumbiji je končana. Vlada je sklenila  z   ustaši  popolno  mirovno po
godbo.
Narodno gospodarstvo.
Gozd in lovski zakon.
(Dopis iz Notranjskega.)
Gozd je dandanes za kmeta istinito najbolje in najvarnejše naložen kapital, kojega posestnik z neumorno marljivostjo, dasi z ogromnimi stroški, najbogateje po-obresti. To je neovrgljiva resnica, od katere odvisi blagostanje ali beda celih pokrajin. Tam, kjer je zemlja pogozdena, najdemo samo trdne kmete; v nasprot nem slučaju pa si zaslužijo družine komaj toliko, da se za silo preživijo. Posledica narodne bede je izseljevanje v Ameriko in drugam in zopet posledica tega primanjkljaj delavskih močij, nedostatno obdelovanje domače zemlje. Koliko ljudij je primoranih izseliti se, je vsakomur znano, in če pogledamo statistične podatke o izseljencih, bodemo takoj zapazili, da je teh največ v onih krajih, kjer je sekira svoj čas preveč pela, ali kjer sploh ne najdemo gozdov.
Kak kapital zavzemajo gozdi posebno v naši, za žito in seno deloma popolnoma nerodovitni deželi, vedo najbolje kranjski kapitalisti in graščaki a la Win-dischgratz, Schonburg in drugi, ki še vedno kupujejo od stiskanega kmeta gozdne parcele, da povečajo in deloma arondirajo svojo gozdno posest.
Tudi politična in gozdna oblast sta uvideli, da je gozd, in to posebno na Notranjskem, edini in glavni faktor kmet skega blagostanja, zato zahtevati nasaje-vanje izsekanih gozdov. Država sama pri speva k pogozdovanju kraških tal. In tam, kjer so štrlele iz golih tal sive skale, razprostirajo se sedaj zemljo gnoječi borov-ski gozdi. Borovce saditi pa je potreba le toliko časa, da orodovi zemlja in postane sposobna za nasade  hoj  in smrek.
Posestnikom gozdov je znano, s kakimi zaprekami se je boriti, predno se novozasajeni gozd prepusti lahko samemu sebi. Hojnih in smrečnih sadik se usuši do malega 20°/0, če se za nasajevanje ne dobi izvrstnih delavskih moči, ali če zemlja ni posebno dobra in rodovitna. Dober gospodar nadomesti osušena drevesca z drugimi. To dela stroške, a s temi stroški računa že od prvega začetka vsak posestnik gozda.
Največja škoda za mlade gozdne nasade, kakor tudi za ob gozdna žitna polja pa je divjačina in zlasti srna.
Pozimi, ko zakrije sneg za dolge mesece vso zemljo, ko srna ne dobi zelišča, da se hrani, objeda iz snega štrleče vršičke mladih hojic in smrečic—jedina pozimska hrana za divjačino. Da je to velikanska, neprecenljiva škoda, pač ni potreba razlagati. Obgrizena hojica ali smrečica zaostane mnogo let v rasti, se sploh nikdar več ne razvija tako, kakor bi se morala, ter izgubi svojo vitkost, kar je pri iglavcih največjega pomena. Samo na sebi je umevno, da srna objeda drevesca v najlepšem razvitju, to je taka, ki gledajo najbolj iz snežne odeje.
Kar pa pusti srna najlepših drevesc pozimi neobjedenih, te pokonča spomladi srnjak s tem, da si drgne rastoče srbeče rožičke. V to svrho izbira si najlepših, najvitkejših, 5—10 let starih drevesc. Z rožički oguli srnjak smrekam in smrečicam ali hojicam pa tudi mecesnom lubje prav do golega stebelca. Tako drevesce je za nadaljno rast nesposobno in se sčasoma posuši. Kar se jih pa ne posuši, nimajo več one ravne rasti in sploh ne dohajajo nepoškodovanih sadik. Drugo pomlad pridejo druga drevesca na vrsto, seveda najlepše vzrasla, in to se ponavlja
leto za letom. Na ta način se lahko računa, da pokvari srna v mladih gozdnih nasadih preko 31% drevesc.
Iz tega je razvidno, da je največji sovražnik novih gozdnih nasadov — srna.
In kaj pravi lovski zakon k temu?
Lovski zakon odvzema posestnikom gozda kratko in malo vsakatero pravico, z lastno silo braniti se proti temu sovraž niku rastočega kapitala. Posestnik gozda je, če nima svojega lova — in lahko rečemo tacih je 99% pri nas na Kranj skem — primoran gledati, da mu uničuje srna mlada drevesca, ne sme divjačine iz svojega gozda prepoditi, dasiravno jo pri poškodovanju zasači, ne sme seboj v gozd jemati psa, kajti logar ali posestnik lova mu ga sme po lovskem zakonu na mestu ustreliti. Takih slučajev poznamo že mnogo in se še dogajajo. Bog pa se usmili onega gozdnega posestnika, ki bi v lastnem gozdu ustrelil škodo delajo-čega srnjaka. Bogme, malone pride tak mož prtid porotnike. Na vsak način pa pride za več mesecev v težko ječo na Žabjek, da ima tam čas premišljevati, čegav je gozd, čegava škoda v njem in čeuav — lov. O tem vam lahko pripovedujejo ne-katerniki, ki sedaj sedijo v Ljubljani zaradi lovske tatvine, ker so na svojem divjačino prepojevali in deloma streljali.
In glavna stvar pri vsem tem je, da imajo redno samo ljudje lov, ki nimajo svojih gozdov, ki o vsej tej po divjačini provzročeni škodi prav nič ne vedo in je tudi ceniti ne morejo. Z drugimi besedami, lovska postava protežira v tem one gospode, katerim služi lov v zabavo, a ne upošteva pri tem docela nič sicer počasni, a temeljiti in gotovi pogin mladih gozdov.
Marsikateri lovec bo zatrjeval, da se mora škoda, katero provzroči divjačina, po lovski postavi poravnati. Da, to je istina. Ali mari mislite, da je ubogemu kmetu pomagano s tem, da mu posestnik lova za 5—lOletno hojico ali smrečico plača bore 2—3 solde? Saj ga trud in stroški več stanejo. Posestnik, kateri se s skrbjo in vnemanjem bavi z nasaje vanjem gozdov, kateri uvidi svojo nalogo že iz narodno gospodarskega ozira v tem, da bode imel svoj čas sam in da bodo imeli gozdni delavci, torej narod, dobiček iz doraslih gozdov, ne da desetletne smrečice ali hojice niti za krono ne.
Ravno tako bi gotovo vsaka občina od srca rada nehala  oddajati v najem svoje gozde, v svesti si, da ji to več ko risti. kakor tiste krone, ki jih dobi za najemnino.
In ko bi se tudi dejalo, da naj posestniki gozdov obkolijo mlade sadike, nima to nikakega smisle. Kmet, ki zasadi 1000 sadik, jih lahko obkoli, a oni, ki jih zasadi 200 000 ali več, ne more tega sto riti, ker bi ga samo delo več stalo, kakor vse nasajevanje.
Z eno besedo, nasajevalec gozdov nima nikakega pripomočka svoja drevesca obvarovati škode, storjene po divjačini.
Na tak način pa mine se tako potrpežljivemu možu veselje do nadaljnega brezuspešnega dela in lovski zakon bo sčasoma dosegel, da bo rasel na nekdaj gozdnih tleh trn, in da se bo naselila v hiše, kjer je vladalo blagostanje — revščina.
Posestniki gozdov vprašamo torej v tej zadevi kompetentne faktorje: Ali je prav, da je lovska postava tako stroga, da zabranjuje skoraj popolnoma gojitev mladih gozdov, in da nam posestnikom prepoveduje braniti se ogromne in neprecenljive škode v nasadih iglavcev, od katerih bi morali v resnici pričakovati naj lepših in največjih dohodkov. Ali moramo mi drugim v zabavo zastonj delati in zaman se potiti?
Vsled tega se obračamo posestniki gozdov z opravičeno prošnjo dosvo j ih gospodov državnih in deželnih poslancev in posebno do onih, ki nam zatrjujejo, da jim je blagor kmeta prva stvar, n j odločno delajo na to, da se lovska postava tako spremeni in preosnuje, da ima razun posestnika lova tudi posestnik gozda pravico v svojem gozdu divjačino vsake vrste streljati.
Le na ta način bo mogože posestnike gozda vsaj deloma obvarovati ogromne škode in jim zopet vcepiti polagoma izginja joče veselje do novih, posebno za Kranjsko prepotrebni mladih gozdnih nasadov
Pripomnja uredništva. Priobčili smo članek, dasi se ne strinjamo povsem ž njim. V marsičem je pretiran in posebno na Notranjskem je obilo gozdnih nasadov, ki g. dopisnika naravnost demen-tujejo. Da se pa nam ne bode očitala ozkosrčna enostranost, priobčili smo dopis, če se oglasi nasprotno mnenje, dati mu hočemo tudi prostora! I_ _
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne* 25. junija 1008.
Skopni državni dolg v notah   .... 101 60
Skupni državni dolg v srebru .... 10150
Avstrijska zlata renta....... 12075
Avstrijska kronska renta 4%  .... A975
Offrska zlata renta 4%....... 120'70
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 90
Avstro-ogreke bančne delnice  .... 1680 —
Ki 3ditno delnice......... 674 —
London vista.......... 239 97'
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 25
20 mark............ 23-44
2U frankov........... 19<>9
ItalijansKi bankovci........ 94 15
C kr. cekini........... 1125
Žitne cene v Budimpešti
dne1 25. junija 1902. Termin.
PSenica za oktober ....   za 50 kg K 7
Rž „ oktober ....   ,. 50 „ „   6 »7
Koruza   „ julij......, 50 „ „ S-JiS
„       „ avgust   ....    „ 50 „ „   5 17
m maj 1903 ..... 50 „ „   5 ?7
Oves      „ oktober ....   „ 50 „ „ 512 E rek t i v. Nespremenjeno
Danla
:—f
lista so poslali:
Upravnlštvu našega Za  družbo lv. Ciril« In Metoda. Gospića
Kristina Demšar, Šmartno pri Litiji, 6 K, nabra/i v veseli družbi na s stanku pri gosp. naoučiteljb Andolšku. — Gospića Franjica Majzeljeva v E|L cerkvi 2 K, darovala dva Novomeščana. — C«Ji. svetnik Ivan Murnik 25 K mesto venca na krstu gospe Franje Macakove roj. Nolli. — Skupaj 33 — Žireli!
Za Prešernov spomenik. Gospića Franji« Majzeljeva v Beli cerkvi 2 K, daroval rodoljub^ Ljubljančan. — Živela !
Za akad. društvo „Slovenija": Čestitci litje ralnega dr. Tavčarja, zbrani v Beli cerki za mize in stole. — Živeli!
itilci lilie-kvi 10 K
Narodovo zdravilo. laKO se sme imenova t bolea:! ute&ujoče, mišice in živce krepčujoče, k >t mazilo dobro znano „Mollovo francosko ž^an in sol-', katero se splošno in uspešno porablja j ri trganju po udih in pri drugih nasledkih prelil i-jenja. Cena steklenici K 190. Po poštnem povz ji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. .JOL c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlaub 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL preparat, zaznamovan z varstveno znamko in pc 1-pisom. 2 (12—p)
Proti zoboboiu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
jMonsiDB ustna in žolna ved
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno napo Iz tldt. 1 steklenica z nai odum I H.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne ma kot 2 steklenici.
Kilinu Kulugu.
Zaloga vseh preizkušenih zdra. medec. mil, mediclnalnili vin, šp cijalitet, najfinejših parfumov, k rurgicnih obvez, svežih mineralnimi vod i. t. d. (519
Deželna lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta it 1
poleg novozgrajenega Fran Jožetovega jubil. most i.
(VUteorologićno poročilo.
Višina nad morjem 806-2 m. Srednji irat-ni Muk 788-0 mm
Cas opa-	Stanje
	baro- j
zovanja	metra
	v mm.
Nebo
Slovenci in Slovenke!  No zabito družbo sv. Cirila in Metoda I
24   9. zvečer 734 9 j   199 , brezvetr. } jasno
25. I 7. zjutraj 1 734 9 1   15 2 ; si- ssvzh. j jasno „   2. popol. j '35 7 j   221 sr.svzhodsk. oblač.
Sredcja včerajšnja temperatura 204°, dc male: 187°
Tvrdka Filip Supančie naznanja žalostno vest, da je njen tehnični uradnik, gospod
Oton Heinz
včeraj preminul. '1477) Pogreb ranjkega bode jutri v četrtek, dne 26 junija t. 1., ob 4. uri popoludne iz deželne bolnice na tukajšnje pokopališče k sv. Krištofu.
V Ljubljani, dce 25. junija 1902.
Zahvala.
Vsem, kateri so nas tolažili ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega pokojnika, gospoda
Franc Šinkovca
posestnika in gostilničarja
izrekamo najprisrčnejSo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo še vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem številnim spremljevalcem pogreba blagega pokojnika.
Idrija, dne 23. junija 1902. (1466) Žalujoči ostali.
St. 4165.
Zakupni razglas
zaradi zagotovljenja predmetov sena, slame, drv in premoga,
potem deloma ovsa za leto 1902/1903.
			Zakupna obravnava bode						Za nastopne približne preskrbovalne potrebščine posad-kinih čet, zavodov in deželno brambovskih oddelkov													Približna tekoča letna potrebščina znaša							
	- a •H t—^	t> +3			za					u	a	d a	a				n a	m	e s	e c			slame		za				
	CD ^ 0 d	CQ J-l rt >	So				seno, slamo, premog		0! 03 >				slame		za	po leti			po zimi										
	** 2 s 25 §	ti i—• bo	CS rcJ rt *	za	les za kurlavn					sena				-22.	5	1 nielikifij trdih		C8 bo 0 a	mehkih	trdih					0	M CD a	A trni TJJ U •*>	bo 0	
			d rt	zakupno postajo																	bo 0		CD	0	CD			a CD U	(3
	i* p*^ jg 0 2 ho h Vi rj	"5* M O	CĐ S 3 © ♦j M				m oves		4200	3400	4500	5600	850	2100		drv a			drv a			co d m	- M O M	z? CD 43	09 O	d	r v		09 >
			ca as CD rj													2821 423			282 1423		CD		•09	09	Pl			Pi	O
	33 OD > > a				z a		cas			g 1	a	m   0 v				kilogr.		pi	kilogr.		Pl					kubičnih		meterskih	
CD •a		•r-l f-l Pl	S,-		od	do	od	do		P	0 r	c   i j			"S 0 a 0 P 0	kubičnih metrov		met. centov	kubičnih metrov		met. centov	metersKin centov				metrov		centov	
1= CM	0 (D			Gradec   . .			1		—	710	140	60	60	910	467	—	29	902	—	240	3802	1.) 12168	1-) 192	i-) 6876	1.) 1400	—	1614	2.) 28224	- J
16. ji 19C	ca			Schattleiten	1											Vi													
CM o		S-		Ljubno   . .	0			0	—	8	—	—	—	8	—	2	—	30	4	—	140	98	—	61	—	36	—	1020	S.)
julija 19		UD O O		Marein   . . Judenburg .	0) vl (3 H			0 0) vl	9	9		—	—	9	2 43	IV*	Va	32	_	4 5	160	110	:	68	6 129	—	27 38	1152	136
		CQ		Bruck ob M.				o3	9	9		—	—	9	42	—	10	—	—	50	—	110	—	68	126	—	360	—	136
					0			H																					
CM O CD	0			Maribor . .				d	—	468	—	—	—	468	111	—	—	45	—	—	582	5808	—	*•) 3587	*■) 333	—	—	3493	—
co				Strass.   . .	(d				6	6	—	—		6	20	—	2	40	—	10	300	74	—	46	46	—	68	1910	92
io	CO s.			SI. Bistrica .	ft (d (i) ■ vl	0			—	292		—	_	292	30	—		—	—	30	—	3624	—	2238	90	—	216	—	—
CM							0 0)	(d •																					
-'(nj = =i —3»c=» c-o " oj	CD <--»			Celje  .   . .		0 0) -d			18	18		—	—	18	44	—	15	21	—	82	60	223	—	138	132	—	548	467	276
--'oj cnj "~~			H*	Ptuj.   .   . .			vi	0 0	10	10		—	—	10	56	—	18	—	—	87	—	124	—	77	168	—	596	—	153
julija 02	CO CCS			Ljubljana		(3	(6	0 ■d	—	209	90	—	—	299	235	—	—	247	—	—	1176	4016	—	2260	707	—	6.)	8537	—
- 2 CM *~	.=			Toplice   . .	ca :— ctj -=»cn	+j	H	0	—				—	—	12	—	3	—	• —	—	—	—	—	—	12	—	9	—	—
CM O	0			Celovec in		d)		(8 rj																					
o> co	CD >			St. Peter .					—	354	108		—	462	268	—	—	198	—	—	850	6167	—	3542	804	—	—	5962	—
"3	O <X>			Št. Vid ob G.		od i ^	(d	r* -P <d 1.																					
CO	O			in Glandorf			4->		—	146	—	—	—	146	16	6	—	—	31	—	—	1812	—	1120	50	213	—	—	—
SE. — o>j --	cc co m			Beljak (Seebach)	0 0) vi		d) (1)	©	—	464	—		—	464	89	22	2	45	22	26	230	5758	r	3557	267	264	152	1558	—
i CM				Trbiž .   . .		_1		0 0	9	9	—	—	—	9	35	—	10	—	—	60	—	112	—	69	104	—	395	—	136
28. julija 190			t.	Malborget . Predil soteske) T                 . (zapor Jezernicadoi pn J Rajblu RnTrftP (z zaporom J_>U V CL Bovške dol.	cd fl (d +->	vl 0	■ vl	0) -p d)	1	1	—	—	—	1	10 3 2 3	—	2 1 1 1	—	1	12 10 6 10	—	13	—	8	29 10 6 9	9	76 63 38 64	—	15
					Pi (j) 0)			tJD l>																					
julija 02	>			Trst    .   . .					—	71	—	—	—	70	220	—	65	53	—	470	252	881	_	544	660		7.) 2600	1630	_
. CD co —	H			Koper    . .				03	—	—	—	—	—	—	3	—	1	—	—	2	—	—	—	—	8	—	17	—	—
co	C3			Gorica    . .				vi 0		152	120			272	172		36	46			213	3804		2052	516		8.)	1388	
^CM .5,0	O																	^55	—	—	60		—			—	-	400	—
. CD 2"	O O			Gradiška					—	—	—	—	—	—	3	—	—	a a trnje % a § >J 0. >	—	—	—	—	—	—	9	—	-	—	—
co cnj = c=d —»c=> Csj	——o O C-			9) Pulj ....					—		—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1604	—	666	2093	—	10.) 3121	6357	—
1.) Za postajo Gradec se v prvi vrsti reflektuje na dobavo sena in slame za celi določeni čas nabave in se bode z ozirom na v skladišču se nahajajoče režijske zaloge v tem slučaju potrebovalo do konca septembra 1903 12.890 q sena, 251 q slame za skope, 7386 q slame za steljo in 2184 q slame za postelje, eventuelno se določi samo potrebščina do konca avgusta 1903.
2. ) Vrhutega se potrebuje na leto okolo 700 do 1000 q Fohnsdorfskega premoga.
3. ) Za postajo Ljubno se morejo staviti tudi zakupne ponudbe za oves. Približna potrebščina znaša 155 q.
4. ) Seno se mora v Mariboru, kakor tudi na drugih postajah vezati brezpogojno s slamo; vsprejemajo se tudi alternativne ponudbe za zalaganje potrebščine za čas od 1. septembra 1902 do 31. avgusta 1903 eventuelno 30. septembra 1903 predmetov sena in slame.
5. ) Vpoštevale se bodo samo ponudbe na zakupno oddajo, zdržujoč predpisano rezervo na premogu, ta potrebščina premoga zadeva četno bolnišnico infanterijsko kadetno šolo, infanterijsko in dravsko vojašnico, dalje pisarniško poslopje domobrancev. Dobavitelj je poleg tega zavezan, da za izdelovanje prepeciva pri oskrbovalnem majčinu v Mariboru dobavi okoli 500 q premoga.
6. ) Za postajo Ljubljano se sprejemajo ponudbe za zalaganje 900 it»3 trdih drv (polen) za kurivo a 423 kg, zadnje seče.
7. ) Za Trst se sprejemajo tudi ponudbe na dobavo 2600 m:t trdega lesa. ri470)
8. ) Za Gorico se sprejemajo samo ponudbe za zalaganje 1000 q trdega lesa in 400 q angleškega premoga v koscih.
9. ) Za postajo Pulj vsprejemajo se le ponudbe za zalaganje. — (Zgoraj izkazana potrebščina je proračunjena do konca septembra 1903, tedai za 13 mesecev.) 10.) Zadnjega sekanja. J
Opazka. Ponudbe za dobavo gori označenih stvari mogo se staviti po točki II. knjižice o pogojih za nakup tudi za deljene množine, a samo če se navede doba za dobavo Dajatvene partije, ki se bodo konsumirale šele leta 1903., se takisto plačajo šele leta 1903. V cenah za dajatve so vselej tudi razni v kraju navadni nadavki kakor mora to biti izrecno omenjeno v ponudbi.
Razen poprej navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščin za četna koncentrovanja, kakor za večjo potrebščino za pridatke v zakupni postaji z morebitno 25% večjo potrebščino mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopustnike, rezervnike in deželne brambovce po aktuvalnih pogodbenih cenah, zatem potrebščine krme lastnih konj častnikov in takih, ki so z njimi v isti zvezi.
1. Oziralo se bode samo na pismene ponudbe. Zapečatene ponudbe imajo zgoraj omenjene obravnavne dni najdalje do 10. ure dopoldne doiti in sicer ponudbe za Ljubno, Marein, Jndenburg in Bruk na Muri pri okrajnem glavarstvu Brnk na Muri, ponudbe za Ptuj pri mestnem uradu Ptuj, ponudbe za Trbiž, Malborgeth in Koroške zaprtije pri občinskem uradu v Trbižu; ponudbe za Celje pri posteljnem skladišču v Celju, ponudbe za ostale postaje pri dotičnih vojaških oskrbovalnih rilijalnih magacinih (točka XVII. zvezka pogojev); na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi cenin postavek v številkah in pismenkah ne ujemal, velja postavek v pismenkah za pravi. Vsaki popravi v ponudbi pridejati ima ponudnik svoj podpis.
2. Natančneji pogoji in specijalni pogoji, kakor dobavni roki, najemnine depotov itd. se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in 2. do 4. ure popoludne pri dotičnih c. in kr. preskrbovalnih magacinih, potem pri okrajnem glavarstvu v Bruku na Muri, pri mestnem uradu v Ptuju in pri občinskem uradu v Trbižu ogledajo, kjer leže nalašč za to obravnavo napravljeni uradni zvezki pogojev z dne 20. junija 1902 na ogled. Na to, da se udrže pogoji, ki so v tem zvezku obseženi, je vsak ponudnik vezan že z vložbo ponudbe. Zvezki pogojev dobe se proti plačilu 8 h za tiskano polo pri vseh vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po pošti.
3. Vsak ponudnik, izvzemški podjetnike, v pogodbeni zavezanosti stoječe, kot popolnem preverjene in obravualni komisiji znane kot zmožne in zaupne, ima ne oziraje se na njegovo kavcijo, o zmožnosti in zadostnem premoženju za prevzetje navedenega podjetja dobiti soliditetno in zmožnostno spričevalo in sicer, če ima protokolirano firmo, od trgovske in obrtne zbornice, sicer pa od pristojnega političnega oblastva prve instance. Spričevalo ne sme biti nad dva meseca staro in ima na prošnjo podjetnika pri trgovski in obrtni zbornici, oziroma političnem oblastvn vsaj v dan pred obravnavo doiti dotičnemu vojaškemu preskrbovalnemu magacinu. Posledice kake morebitne zamude zadevajo vse-kako le podjetnika.
4. Vsak ponudnik, ki nima pravice do oproščenja, mora zagotoviti svojo ponudbo s 5 odstotno varščino od vrednosti, ki se ima dognati po ponujauih cenah, vse za oddajo določene množine. Varščina se ne sme pridejati ponudbi, temveč se mora s ponudbo v posebnem kuvertu tako odposlati in vložiti, da varščino opravičenec lahko prevzame, ne da bi odprl zapečatene ponudbe. Varščini je pridejati tudi njena specifikacija, ravno tako se mora varščina v ponudbi specificirati. Občine so ulaganja varščine in kavcije brezpogojno oproščene in se kakor kmetijska društva in producenti posebno opozarjajo na predležeče razpisano zakupno preskrbrbovauje vojaških potrebščin.
5. Skupne ponudbe, ki se nanašajo na več postaj, se praviloma ne vpoštevajo.
V Gradcu, v juniju 1902.
Ponudbeni formula?.
Jaz po dpisanec izjavljam s tem vsled razglasa št. 4165 dto. Gradec, z 20. ju-
nija 1902, da hočem oddajati zakupnim potom za zakupno postajo.......s
konkurenčnimi kraji:
Porcijo ovsa a 4200 gr po  .  .  .  . kr., reci:
sena a 5600 gr \>o .  .  .h, reci:
slame za krmo  (ječmenove, ovsene, pšenične, šoršine slame)
a 850 gr po . . . .h, reci: slame za steljo (strojne ali zmešane slame, četrtina otepne slame) a 2100 gr po .  .  .  .h, reci:
Meterski cent slame za postelje (otepne slame v celih bilkah po.....h,
reci:
1 kubični meter neplavljenih trdih bukovih (mehkih) drv, in sicer po .... K ... h, reci:
1 meterski cent iz premogovnika........premogove jame .... v ... .
po  .  .  . h .  .  ., reci:
za čas od..... 1902 do...... 1903 oddajati zakupnim potom prekrbovanje
pohodov po točkah . . . zvezka pogojev preskrbovati in za ponudbo jamčiti s priloženo . .  . varščino  ... h, obstoječo iz ... .
Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14 dneh po o tem dobljeni uradni objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaški upravi pravico, ko bi to opustil, da sama to dopolnitev izvede s pridržavanjem zakupnega zaslužka.
V ostalem se podvržem razven pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojem napravljenem za razpisano obravnavo z dne 20. junija 1902. Kakor razvidno iz priloženega odloka . . . .v.....se je moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno odposlalo c. in kr. vojaškemu magacinu.
I. dne   ....   1902. I. I. stanujoč v I.
Ponatis se ne honorira.
6. Oddajati je predmete v dotičnih* postajah neposredno onim, kateri jih imajo pravi dobivati in naj bodo zaloge zakupnikov ne več nego 1-9 km oddaljene od vojaških prebivališč. Slamo za postelje in kurivo morajo zakupniki četam dovažati v njiho1 a bivališča, zaradi tega se bode smatralo, da so v postavljenih cenah tudi obseženi troŠ za dovažanje, če v ponudbi ni izrecno povedano. Če so zaloge od prebivališč v« 5 nego 1.9 km oddaljene, mora zakupnik tudi dovoz krmskih predmetov oskrbe brezplačno. Za prevažanje predmetov v konkurečne kraje mora se smislu točke XVI], zadnji aliena zvezka pogojev staviti ponudbo, ker sicer bi se smatralo, da je prevažan e obsežno že v ponujenih cenah. Pri jednakih ponudbah za prevažanje ima ponudba oneg ki je dobil zakup, prednost.
7. Ponudniki se odreko, da ne zahtevajo, da bi se vojna uprava glede izjave o vzprejet i ponudbe morala držati v § 862. občnega državljanskega zakonika, potem v Členih 31 319 avstrijskega  trgovskega zakona določenih rokov, v katerih se je izjaviti, če vsprejme ponudba.
8. Cene za zakup staviti se imajo vstevši užitnino z dokladami, mitnino, carino in drugi davščine:  od porcije ovsa a 4200 gr, od porcije sena a 5600 gr, od porcije slame skope a 850 gr, od porcije slame za steljo a 2100 gr, od meterskega centa slame z i postelje, od kubičnega metra trdega ali mehkega lesa z izrecnim označenjem vrstil trdih ali mehkih drv in dolžine polen, od meterskega centa premoga, pri Čemer s ima povedati, odkod da je. Namesto trdih drv morejo se ponuditi tudi mehka. Ponudb za  mešan  les  so izjemno dovoljene le tedaj, če je zaradi lokalnih razmer težavn poskrbeti le eno vrsto drv. V slami za steljo biti mora jedna Četrtina otetpne slame i se lahko ponudi kot celota po jedni ali po obe vrsti za-se (kot otepna in kot stroju«* [zmedena] slama) in posebnih cenah. \
9. Zakupniki so izključeni od olajšav železniškega vojaškega tarifa. Vojakov preskrboj valnega skladišča dosihdob ni moči dajati v pomoč zakupnikom. j
10. Vsak ponudnik ima v svojej ponudbi izrecno izjaviti, da so njemu znane določbe za h\ obravnavo pripravljenega zneska pogojev z dne 20. junija 1902, in da se jim popolnoiml podvrže. Na ponudbe, ki obsegajo krajšo nego 14dnevno zavezanost, se ne more jemati ozira Ponudbe za dajatev oskrbovalnih predmetov za prehode staviti se imajo v zmislu točke IV.j zvezka pogojev. t V ponudbah glede zalaganja specialno omenjenih predmetov je ta nači sklepa kupčije* posebno navesti. j Dobaviteljem (prodajalcem) se pripuščajo franko določene postaje vozni listi proti po-j vračilu diferenčnih zneskov za vožnjo in postranskih pristojbin, ki jih ima vojni zavod! še poravnati, za reklamacijske svrhe. • Ponudbe naj se zaznamujejo na ovitku izrecno na takoj vidni način. j
11.
12.
13.
14.
G. in kr. intendacija 3. voja. j
formular za kuvert ponudbe. I
C. in kr.
vojaškemu preskrbovalnemu magacinu.
eventualno okrajno glavarstvo, mestni urad, občinski urad.
Ponudba vsled razglasa št. 4165. z«a zakupno obravnavo dne . . . 1902.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta IG
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 2b jopic in plašcev za gospe,
nepremočljivih j havelokov itd. j
Oblek* po  meri se po
najnovejših ozorcih in po najnižjih cenah solidno najhitreje izgotovljajo.
Ljubljana, Stari trg it. 28
rnr, Irgovff z zlatnino In  arebrailne In z vieml optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. •••©. Srebrna cilinder rem. ara od gld #■—. Ceniki zastonj in franko.
Mehanik iaffl
Opekarska cesta št. 38.
Bivalni stroji po najnižjih cenah. BlelkJe in v to stroko spadajoča popravila izvrSuje dobro In eeno. V Vnanja naročila se točno izvrže". "tjaj
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život lit v vsaki fagonl
<§g   ®   (fj   ®   <§L   priporoča   @   ®   gt>)   ® gg)
U C M DIM IfCIfflAv Ljubljani, Olavni trg nCIlIlIlV IMlIlUH   m ® štev. 17. ® »
Skladišče za modno blago, pozamentrlje, trakov«, čipke, svileno blago, parilo, • • ■ at • klobuka za dama. tkana In kratka roba na debelo In drobno, m • a a •
Ustanovljeno
Brata Eberl
Ista
1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CestVŠt, 6. Delavnica: Igriške UllCS Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. Ii c kr. pri v. južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena, pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debele.
Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-Ovih
barv v tubah za akad. slikarji. Zaloga ooplćev sa pleskarje, slikarje in zidarje, stedilnegm mazila sa
hrastove pode, karbolineja itd. Posebno priporočava al. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo t s likanj«
sobnih tal pod imenom „Rapldol' Priporočava se tudi si; občinstvu ai vse v najino stroko spadajoč« delo v mesta in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih cenah.
van.
Natalija-vrelec.
Ogljenčevo-klsil Lithion - vrelec ufiinkuje v vseh slučajih urlno-klsle diateze, pri pomanjkljivem izločevanju urina Iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnicl, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete bo ga porabljale z izbornim vspehom. Pospešu:e odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z mineralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrb-nlštvu Natalije vrelca, Francove kopeli. (1417-2)
2 mesečni sobi
oddasta se takoj na Uunajski cesti št. 8.
Vpraša naj se v gostilni. (1476—1)
za trgovce   ali   gostilničarje se takoj oddasta. (1475-1)
Josip Vodnik, Spodnja Šiška.
" Harmonium
s 41, oktavami, še nepokvarjen, za poučevanje v petju, prodam za 55 kron.
(1458-1)   Lorenc Mihevc, Rakek.
rrx 11 l\ t3
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. * (415-1C6;
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki bolj Si prodaj alnici po 5 kr. pola.
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje (1042-9) renomiranih
Dtirkopp - koles
in
VVaffenrader.
329 litrov
a sodom vred proda se po jako nizki ceni radi od potovanja. (1451—2) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«.
Ces. kr. avstrijska
državna železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1908. leta.
Odhod ls IOobajane j**, kol. Prog-a čea Trbli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fraiuenafeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno; čex Selzthal v Ansaee, Solnograd, tem Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Ama tet ten — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljnbno, Dunaj; tem Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Frarjze-isfeste, Monakovo, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curib, Oenevo, Pariz : čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. — Proga v Hovoaeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod t LJubljano jož. kol. Proga ta Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjntraj osobni vlak a Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran-zensfe8te, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina, Ljubna, Ce-lo?ca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthal*, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, FranzensfeBte, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga Is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob i. uri 82 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer, istotako. — Odhod is Izubijane dri. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob i. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri
5 m popoludne, ob 6, uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.
— Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki:  Ob 6. uri  49 m zjutraj, ob 11. uri
6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minnte spredi. (1393)
^ filrl. Nedosežno
po   svoji   lepoti in natančnosti so moje pristne Švicarske
briljantne črne jeklene
Savonnet - remontoir -ure, dvojnato krite s trojnimi briljant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, točnimi kolesi (triletno reelno jamstvo), s patent notranjo uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bliBČečo fodant-cifr-nico, okraj, kazalniki, Krtfanukt trnih.   U.tanoiljen* I. 1S60. ODod in kronica 80 iz
prlfifaiejra alotable-zlata.   Te ure so vsled sveje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi.
Cena ae zavitfem jflal* €S.—•
Briljant-črne-jeklene damske ure, odprte, v jako rini izpeljavi, gld. 7'—. H. tean uram |»ri-inerne aroapoMlte In daaaiHk« verlžlee Iz  tloul) e-zlnta w. ot»«*Ml4oiii  siti. l-.">0.
Pristna niklasta remontoir-ura gld. 3-—. Pristna 8ilberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gl. 5' —. Razpošilja se po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se denar vrne, zatorej ni rizike.
Jožef Spiering
na Dunaju, L, Postgasse št. 2 c.
Velik ilu8trovan cenik ur, verižic, prstanov itd gratis in franko. (1283—4)
Slcoro novo (ueo-i)
damsko kolo
se
za  primerno  ceno  takoj proda.
Vpraša naj se pismeno pod damsko kolo št. 100" poste restante Ljubljana,
Stanovanje
obstoječe iz 5 sob in vseh pritiklin, kopalne sobe, z električno razsvetljavo, na prisojni strani, kolikor mogoče v sredini mesta, se leče v najem i« 1. avgust, e ven t u valno ee zamešaj a z enako lepim in udobnim stanovanjem blizo Lattermannovega drevoreda, ker to je za eno sobo premajhno (1406—3) Naslov v upravništvu „SIov. Naroda".
Govori, poje in se smeje v vseh
Grammophon
je najboljel svetovni govorilni aparat.
Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (1329-5) Tudi na obroke.
Grammophon - Automat
v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov Kam gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošee Iz trdega gumija v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
ljjnbl|ana9 S»Sams"i Ss*f|r
Staroslavno žveplano kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — poŠta in brcoja?.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvep-leno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vneticl in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih In tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, skrofeljnlh, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrti p ljenju po živem srebru aH svincu Itd.
pri boleznih v žrelu, na Jabolku, prsih, Jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili Itd. itd.
Elektrika« — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-1 nik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
Pitno zdravljenje
Učenec
(1472-1)
a primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri
J. Šket-u v Ilirski Bistrici.
Mesečna soba
lepo meblirana, v I. nadstropju, na ulico, odda se s 15 julijem.
Izve se v Židovskih ulicah it. If
I. nadstropje. (1467—1)
Mažiiiist
se išče za parno žago.
Ponudbe  pod „Mašinist 500" na upravništvo »Slov. Naroda«. (1463—1)
3eT "Več ~aM£
urarskih pomočnikov
sprejme takoj (1461—1) H. Suttner, urar v Kranju.
Radi preselitve proda se cen6
glasovir in garnitura
na Poljanski cesti št. 15,
vrata in stopnjice št. 3. (1462—1)
Gospića
vešča pisarniškim poslom, po možnoati knjigovodstva, dobi takoj službo v ,,Goriški Tiskarni'' A. Cabršček — v Gorici, Gosposka ulica št. 11.
— Njena služba bo: upravništvo „Soče", »Pri-morca", vodstvo knjižne saloge in tiskovin. Pisava čedna \ Prednost znanje drugih navadnih jezikov.
— Plača po pogodbi. — Nekaj kavcije! — Ponudbe naravnost na tiskarno. — Reference.
(1429—2)
Pet vagonov
dobro žganega apna
odda podpisanec pričet kom prihodnjega tedna.  Cena po domembi.
Martin Petrlč (1474) posestnik v Logatci.
Pristen
ržen kruh
po Dunajski
v pekariji
(1473—1)
•Ivana Joderl-a
Pred škofijo št. 3 3(olezijske ulice št. *.
(797—10)
oskrbništvo kopališča.
Lekarna #„pri orlu"
*r jLJnaaljanl.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
5: ®"S"
rt :S S A  . I
C © O
•2- e
09
•-t T3
m 2-a
»o
o w .« CD
o *j
S rt *
■K S"
■ •H -
s-°w
ou rt h
bo
o © —;
fi O, rt
C rt t* o 1
P!   •*»   ^ S
o s o." S    ? «o ta rt
rt w co rt .   p) •&rt
m o C^j*S*3   fiS. g a
S I g
= iti
c« gen
eS « Nhj
S*
-        N ID o
SV
a-2
1J S <D ► 5
- i§i
e   -3 S
h s s s
Pekarija in slaščičarna
Stari trg št 21.
Glavni trg št 6.
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
Stavi trg £tev. 32.
se^eselMmmee««e»ee«eeei*l-'
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
26
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št 5.
J/B
90
0
icni atelije
na av. Petra cesti st. 27
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „£vezdiu.
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
ž? i 1x1 e. M. Pakič
I_ijijL"bljaiia..
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
___m ►
4 likanje sukna, barvarija in $
4
]  Josip Reich
kemična spiralnica na par £ 2  Poljanski nasip - Ozke ulic9 št, 4 k
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča ^ ] dela f
Postiesba točaa« — Oezio ulake.
ss "v       SF    'W "*>r gg 3£3K3K2S
1
t n ruacarHaTngenai'Sflir »•mtaiiiim^tg
»»»it
2f®T
Ljubljana, Židovdke ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Js vedno na Izbero.
V8akerfina naroČila izvrSujojo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vrposlati.
rarersrsm
KBob
najnovejše fazone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Avgust Repič, sodai
LJubljana, Kollzejske ulice štev. t*
(rr T r n o -v * zao.) 2 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstn
OŠT sode -*fe41
po nejnlžjlh eenah.
Zupuje ln predaja staro vinsko posodo
Nsasffej
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
stedilaih ognjižc
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejši h, s ZolL. medjo ali mesingom montiranih za obklada i pecnicami ali kahlami. Popravljanja hitro li po ceni. Vnanja naročila se hitro izvr&č.
Dobra gostilna
z lepim senčnatim vrtom in kegljiščem na jako živahnem kraju v Ljubljani odda se pod zelo ugodnimi pogoji takoj v iimJcsm. — Pojasnila v zalogi Puntigam v Ljubljani. (1444—2j
priporoča po najnižjih renali
I\   H I *T I (1371—4)
Pred škofijo šte^r. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
§ (1449-2)
Pozor!
P2g-  Dobro ohranjen -gaj
pekovski stroj
se proda po nizki ceni
v Kranju, hišna štev. 124.
Majhno posestvo
na prodaj!
Solidno zgrajena, z opeko krita hiša, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini hiš. štev. 57, preje last Jožefa Pajer-ja, dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojah, pripravna za stavbijšče, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda.
Natančneje izve se v pisarni Marije Terezije cesta štev. 16 (,,pri Žvokelju"), nasproti Kolizeja. (I358 i2j
*   Pozer t
#trflOYGiinoostilničarji!f
I   Kranjske §
Krasno polotno
stanovanje
s štirimi sobami, kuhinjo in s popolno opravo se odda takoj na Gorenjskem,
četrt ure od postaje Žirovnice. Sprejme se le družina, ki ima svojo kuharico. Odda se tudi manj sob po dogovoru. (1450-2) Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se pristedi na kurjavi. (780—25)
Dobiva se v vsaki večji železniški trgovini.
Tovarna štedilnik ognjšč »Trmmph' S. Goldschmidt & sin
IVels na Gorenje Avstrijskem.
Dijaki
srednjih šol in vseuciliscniki
Q©5tilriei
ni
dobijo v Gradcu najboljše preakrbljenje in stanovanje v Hans-Sachsgasse 5,
III. nadstr.   Možno tudi čez počitnice,
da se nauče nemščine. (1413—3)
Vodovode
za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice itd. napravija
ANT. KUNZ
Mor. Granice (M. VVeisskirchen)
e. kr. dvorni zalajgatelf.
Ta tvrdka je ustanovila, kakor se more izpričati s pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih in obrtnih zavodih ter je največji in najstarejši slovanski |zavod v državi U459) za pridobivanje vode. 1 (1) ^rcsjrelctt za.Btozs.j-
s kegljiščem, lepim vrtom in s sobami za n*
odda se takoj pod zelo ugodnimi pogoji v noj v Domžalah na bivšem posestvu Wencel-na, s« g. Kau&eka. — Več se izve pri zalogi Puntijaz v Ljubljani. (1443-
hfje •J«
i
Naznanile.
JHcščaiiska Korporacija v Kamniku naznanja, da so bode v soboto, dne 28. junija t. I., donoludne ob 1 JO. uri po javni dražbi prodalo na ekladiškem prostoru v Stahovci pri Kamniku
800 in smrekovih, in jelovih, 9 ni javorje v ih in 6 in jesenovih hlodov.
(1465-1)
ODBOB.
gte zelo okusne kakovosti, 1 klg. 1 gld. ^ 20 kr., razpošilja od 5 klg. naprej ^ po pošti in železnici proti povzetju
f 2)ragotin ffovak a
S   v Trebnjem, Dolenjsko. ©
1 I
i i
Velilsa zaloga        014 48:
Cturifl- franon- ^EfS"- pristnih Jos. Reit-Oljllu j II dllUU puci-^—&STTRIS?     hoffer sinov
skiii Peugeot-, k|A Pneumatik
Stefanie koles '-Sfe^9 :scks=kk
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vseinspostovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Mala trgovina j
z  mešanim  blagom   se   zaradi bol-* takoj proda.
Več se poizve pri Alojziju Kališ! i
posredovalni zavod, Jurčičev trg št.»3 Ljubljana. (1478J-;
Stanovanje]
v lepem kraju na deželi, obstoječi več meblovanih sob, se odda za polefn sezono.  Sobe se tudi posamezno odd . ter je tudi kuhinja na razpolago.
Naslov   pove   upravništvo »Slo-skega Narodao. (1464
—--_
Inteligenten gospod [
ki ima veliko znancev, se nastavi koj
generalni agenjt
za Kranjsko j
proti plači, s prispevkom za stanov:*.! z dietami za potovanje, odškodnino &a železniške  in poštne stroške in provizijo (mlajši ima tudi upanje na pokojnino) odlične  zavarovalne družbe. Ponudba »Curriculum vitaeo (z opisanjem doseči jega življenja)   in   s   fotografijo   naj si pošiljajo do konca junija pod ,,Sich e eintragliche Stellung" na upr ništvo »Slov. Naroda«. (1448
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
najnovejši facone
priporočam Bjtas s**.atJU:t *-«p?s»ž.
J. S. Benedikt"
Ljubljana, Stari trg, tik moje Tavne prodajalne na voglu.
• t* tori-v^vr gsa^B i^gBBg
Darila za vsako priliko! Hoffmann
-urar =
v LJubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvaliteta po nizkih cenah. 2ŠTovofi»tl tr žepnih in sten* skih u* ah so vedno v zalogi.
PL3T Popravila ss Izvršujejo nsjtočnejs. ŽMBsTSMEKaTMPMgsjgsM
Sp^-$&£3^9i4-3Z4&'£££2
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
..Luč v žepu!"
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in mahufak xxx turnim blagom x x
4
Hugo Ihl
xxxv Ljufrjanl x x x v Spltalskib ulicah šf.4.
VzuTd na zahttv
Iidajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.