Din 1— Stn. 285 V JJubUnni, o (icnedeUek, 14. decembra 1936 lete 1. Revolucija na Kitajskem Sovjetski odgovor na nemškopri potopu te ladje za kako špansko vladno podmornico, ki se je pridružila nacionalistom, kakor se je to zgodilo pred tremi tedni. Če pa so te vesti resnične, je iz tega razvidno, da je treba računati z mednarodnimi zapleti v španskem delu Sredozemskega morja. jinske avtonomistične organizacije. Ta izdaja v Harbinu list v ukrajinščini in vodi »Dom zelenega klina«, ki je pribežališče za vse sibinske Ukrajince, ki beže pred boljševiki. Ti begunci snujejo zdaj ukrajinsko legijo na Daljnem vzhodu, ki bo skupno s sibirsko legijo prva vdrla v boljšcviško Sibirijo. Ti Ukrajinci so v tesni zvezi z vsemi ukrajinskimi emigranti v Evropi. V vseh japonskih družbah za izkoriščanje mandžurskih in naravnih zakladov je danes udeležen nemški kapital, pa naj bodo to rudniki, nasadi bombaža, sladkornega trsa ali petrolejski vrtalniki. Vse to sistematično delo, ki gospodarsko pripravlja vojno z boljševiki na Daljnem vzhodu teče že od leta 1933 in je zdaj dobilo političen izraz v japonsko-nemški pogodbi, na katero so boljševiki odgovorili z revolucijo na Kitajskem. Čangkajšelc ustreljen Tokio, 14. decembra, o. Zadnje jutranje vesti o uporu na Kitajskem in so usodi maršala Cangkaj-šeka pravijo, da je položaj dosti bolj nevaren, kakor pa se je zdelo v začetku. Uporni maršal Čank Hsu Hliank je zbral dve diviziji in zavzel vse važne položaje, na prepreči napredovanje čet, ki jih je poslala nankicška vlada, da osvobode maršala Čangkajšeka. O usodi ujetega maršala trdijo ena poročila, da so ga uporniki ustrelili, ko so izvedeli, da nankinška vlada pošilja na nje kazensko ekspedicijo. Nankinška vlada misli, da bo Čank Hsu Klianka pridobila na svojo stran, toda z uporniškim maršalom sodelujejo vse komunistične armade na severu, ki jih podpira sovjetska Rusija, tako da razpolaga zdaj z največjo armado na kitajskem ozemlju, ki šteje skupno kakih 400.000 mož. Komunisti imajo v svoji oblasti že osrednje kitajsko pristanišče Sinkiang. človeka osebnih žrtev. Kakor se oficir zaradi svojega poklica ne more poročiti z vsako žensko, tako se tudi kralj zaradi svoje službe ne more. Vojvoda Windserski -na Dunaj aSi v Dubrovnik? Dunaj, 14. decembra, o. Edvard VIII ali po novem uradnem nazivu vojvoda Wind,sorski je v petek o polnoči odpotoval iz Portsmoutha s torpednim rušilcem »Furry« v Pariz, iz Pariza v Basel, od tam pa čez Švico na Dunaj, kjer bo po nekih vesteh prebil dva meseca, deloma v dvoru miljarderja Rotschilda Ensersfeld pri Dunaju, deloma na smučanju na Tirolskem, kamor je že dve zimi hodil z gospo Simpsonovo. Po drugih vesteh pa bo takoj odpotoval v Jugoslavijo, kjer so zanj najeli v Cautatu pri Dubrovniku neki dalmatinski bogataši dvorec. Vsepovsod, kamor je prišel, so množice oblegale kolodvore, toda policija jim je povsod branila dostop do vlaka. Desitvo, da je Edvard VIII. tako naglo odpotoval, ima svoj razlog v želji angleške vlade, ki bi ji ne bilo ljubo, da bi se kralj še mudil v Angliji. V Kitzbuhlu je sprejel drugo brzoiavko. Nekatere osebe so trdile, da so to bile brzojavke gospe Simpson, ki mu poroča, da potuic z ekspresom iz Rivijere na Dunaj. Drugi pa so trdili, da so videli gospo Simpson že v vojvodovem vagonu v Curihu. Ko je prečital brzojavko, je vojvoda zaprosil časnikarje, da ga naj puste na miru, ker potuje čisto kot zasebnik. Na postaji v Kitzbiihlu je vojvoda 6prejel ravnatelja tistega hotela, v katerem je živel še kot princ od Walesa in mu obljubil, da bo kmalu prišel na zimski šport v Kitzbiihl. Ves ta čas se bo redno vračal na Dunaj, kier bo obiskoval zdravnika Neumanna, ki mu zdravi bo-lejen v ušesu. Voivodo spremlja njegov zasebni tajnik in dva angleška in osem avstrijskih detektivov. Sovjetske podmornice pod nacionalistično zastavo London. 14. dec. o. Angleška vlada je v soboto prejela spomenico španske nacionalistične vlade, v kateri sporočajo iz Burgosa, da operira v bližini Malorce med Balearskimi otoki skupina sovjetskih podmornic, ki ogrožajo plovbo v tem predelu Sredozemlja. Te podmornico plovejo pod nacionalistično zastavo in imajo nalog, da z ustavljanjem in nadlegovanjem ladij za vsako ceno izzovejo kak spopad na Sredozemskem morju. Nacionalistična vlada prosi Anglijo, naj to dejstvo upošteva. Polom posredovanja Berlin. 14. dec. o. Zunanji minister Neurath je izročil angleškemu in francoskemu poslaniku Vesti 14. decembra Za novega nemškega poslanika v Albaniji je imenovan von Panwitz, ki je že izročil svoje poverilnice. Romunska manjšina na Bolgarskem je po svojem zastopniku prol. Dinculescu vložila pritožbo v tajništvo Zvezi narodov, češ da bolgari 6 to manjšino grdo ravnajo. Tajništvo ie sklenilo poslali enega oa svojih zastopnikov na daljši izlet v Bolgarijo, da se prepriča o tem. Simpsonova je kupila vilo v Tunisu in sicer v zalivu Hamalet, ki leži 50 km od mesta Tunis. Prvo finsko tovarno za topove je zgradil švedski oboroževalni koncern Bofors v kraju Jivaesca. Finski vladi se je to zdelo potrebno zaradi sovjetskega sosedstva. Portugalska da Nemčiji kolonijo Angolo v Srednji Afriki, tako jvoročajo iz Berlina o tajnih pogajanjih, ki jih imajo portugalski in nemški zastopniki te dni tam. Gre za južne dele te pokrajine, ki bi jih pa Portugalska ne izročila v izkoriščanje nemški državi, marveč nemški kolonijaini družbi. Glavni uredniki nemškh listov morajo biti člani narodno-socialistične stranke, po zadnji uredbi. S tem odlokom bosta prizadeta oba velika in do zdaj edino še kolikortoiiko neodvisna nemška lista »Berliner Tagblatt« in »Frankfurter Zeitung«. Angleškega guvernerja na Irskem odpravlja zakon o irski neodvisnosti, ki ga je včeraj sprejela irska zbornica. Uspešno zdravljenje gobavosti, ki je do zdaj veljala za popolnoma neozdravljivo bolezen, se je posrečilo lizbonskemu lekarnarju Antoniju Francu, ki je več bolnikov, nad katerimi so zdravniki obupali, v nekaj mesecih docela ozdravil. Splošno stavko v Mehiki zaradi Trockega, ki mu je vlada dala dovoljenje, da se naseli tam. bodo proglasili ob njegovem prihodu po vsej državi komunistični železničarji in pomorščaki, člani tretje internacionale, da se ne bi Trocki mogel izkrcati na mehikanski obali, ne se prejieJjati dalje. Novi romunski poslanik v Belgradu Cadere je prišel včeraj v Belgrad, kjer so ga sprejeli, kakor je navada ob prihodih takih gospodov. Največji jez na Poljskem, dolg 260 m viaok 30 m na reki Soli, so včeraj blagoslovili. Jez 60 zgradili francoski strokovnjaki za 18 milijonov zlotov in za zdaj še ne poročajo, ali je bilo pri lem kaj korupcije, kakršne smo navajeni pri takih velikih del h v francoski režiji pri nas. Odbor ZN za preosnovo pakta te organizacije se sestane danes. V tem odboru je 27 držav. Razpravljali bodo tudi o spremembi tistega člena, ki se nanaša na posredovanje članic ZN v primeru vojne nevarnosti. Nemški notranji minister dr. Frick obišče spomladi Budimpešto na povabilo madžarske vlade. Arabci in Judje so se bratili, kakor se to neverjetno sliši, pred nekaj dnevi v alžirskem mesni Oranu, ob mohamedanski rainazanski procesiji. Angleška preiskovalna komisija v Palestini naglo dela in bo kmalu končala svoje preiskavanje. Do zdaj je zaslišala vse zastopnike angleške vlade in zastopnike Judov. Arabci pa komisijo in njeno delo bojkotirajo. Samomor zaradi Edvardovega odstopa je naredil predsednik nekega družabnega kluba v Dublinu, ki je nedvomno, kakor vidijo, zelo ljubil svojega kralja. Vremensko poročilo i Dom na Komni: —2, 60 cm trde podlage, 4 cm pršiča. — Včeraj je v planinah splošno snežilo, temperatura je bila povprečno 0 do —2 in je padlo 5 do 10 cm suhega snega. sjxmienico, v kateri je obrazložil stališče nemške vlade glede angleško-fraiicoskega načrta o obnovi miru v Španiji. Sličen odgovor je izročil poslanikom obeh držav v Rimu italijanski zunanji minister Ciano, ki tudi odklanja angleško-franco-ski načrt glede nevmešnvanja. Odklonilno je odgovorila na ta predlog še Portugalska, nasprotujeta mu pa tudi obe vojskujoči se stranki v Španiji, zato jo treba smatrati, da s premirjem v Španiji v tej obliki, kakor si to zamišlja Anglija, ne bo nič. Spor med katalonskimi komun sti Barcelona, 14. dec. AA. (Havas) Katalonska vlada je v krizi zaradi sporov med dvema marksističnima skupinama. Prva se je opredelila za tretjo internacionalo, druga za Trockega. Katalonski trockijevci, ki jih vodi bivši tajnik Trockega N. N. zahtevajo, da se morajo komunisti umakniti iz katalonske vlade Pred nacionalistično ofenzivo Rabat, 14. dec. AA. (Havas.) Radijska postaja v Cordobi je snoči razglasila, da so nacionalistična čete na madridski fronti dosegle znatne uspehe pri Jumeri. Nacionalistična letalska eskadrila je bombardirala neko tujo ladjo z vojnim materialom v bližini Malage. Po Madridu pa so nacionalistična letala raztresala v tisočih letakih Francov proglas, v katerem napoveduje odločilno ofenzivo na madridski fronti. Dan ofenzive pa drže v največji tajnosti.^ Po še nepotrjenih vesteh je nemška vlada poslala v Burgos svojega posebnega letalskega za-stupnika, ki ga je vlada generala Franca tudi že priznala. \ Juri! ¥1. Je zavladal, Edvard ¥111. 1® odše! Tule podmornice ob španskih obalah Ob 50 letnici Kmetijske šole na Grmu: Slovenska kmetska hiša naj živi! Novo meslo, 14. decembra. V najbolj svečanem razpoloženju, ves v zastavah in slavolokih je včeraj sprejel Grmski grad pri Novem mestu Številne učence te Sole. profesorje in prijatelje strokovnega kmetskega napredka na slavnost, ki jo bila prirejena ob 50 letnici te prekoristne šole. Med udeleženci teh slovesnosti sta bila tudi naša najvišja predstavnika cerkvene in ciline oblasti, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in ban dravske banovine dr M. Natlačen. Otvoritev svečanosti je bila včeraj v lično okrašeni šmiheljski cerkvi, kjer je škof dr. Rožman opravil slovesno službo božjo. Cerkev je bila premajhna, da bi mogla sprejeti številne udeležence proslave. Kmečko delo - delo po boiji volil t'o sv. maši je bit oh grmskem gradu prirejen visokim gostom velik špalir gojencev grmske šole in narodnih noš. Na dvorišču grmske šole pa je nato imel inž. Matija Absec krasen pozdravni govor, nakar je še nakratko podal vso zgodovino .grmskega zavoda. V spomin na današnji zlati jubilej grmske šole so nato na dvorišču šole zasadili spominsko drevo — na grmski zemlji vzgojen oreh. Prvo lopato je zasadil ban g. dr. Marko Natlačen, za njim škof dr. Rožman, nato pa še vstali odlični zastopniki. Govor bana dr. Natlačena Ob tej priliki je imel ban g. dr. Marko Natlačen krasen govor, v katerem je med drugim dejal, da je »poleg pridnosti in marljivosti treba našemu kmetu predvsem izobrazbe, strokovne in .-•tanov-ske. Razen tega pa je treba kmetu še nekaj: Treba mu je stanovske zavednosti in stanovskega zanosa. »Mislim, da je naloga našega kmetijskega učiteljstva, da nudi našemu kmečkemu naraščaju poleg strokovne izobrazbe tudi izobrazbo v vseh vpra&anjih ki se tičejo kmečkega stanu sploh. Treba je privzgojiti kmečkemu naraščaju stanovsko zavednost in stanovski ponos. Gotovo mi boste vsi priznali, da je kmečki stan od obstoja slovenskega naroda njegov najvažnejši stan. Kmečkemu stanu so moramo Slovenci zahvaliti, da narodno sploh obstojamo. Kmeč-ki_ stan je bil tisti, ki je odbijal od naše grude tujce, kmečki stan je bil tisti, ki se je boril za naš jezik in mu priboril njegovo veljavo; iz kmečkega stanu je izšla velika večina naših pesnikov, naših leposlovcev, naših škofov in duhovnikov, naših narodnih in političnih voditeljev. Kmečki stan je bil tisti, ki je za časa divjih turških napadov uspešno odbijal sovražnike, zemljo vedno znova obdeloval ter znova in znova na ruševinah in pogoriščih gradil. Medtem ko so naša mesta deloma pod tujim vplivom hirala in propadala, je kmečki stan tudi tem mestom in trgom dajal svežih sokov in jih pomlajal. Dočim so se oni, ki so se podajali v svet — mnogokrat pod silo razmer — izneverili svoji slovenski vasi, je slovenski kmet bil tisti, ki je gojil in ohranjal slovenske narodne osobine. Dokler bomo imeli zdrav kmečki stan, se bomo narodnostno ohranili in se nam ni treba bati bodočnosti. Tudi danes, ko praznujemo zlati jubilej grmske Kmetijske šole, naj pohiti naša prva misel v slovensko kmečko vas, pod streho kmečke hiše, kateri naj velja naš prvi pozdrav. Slovenska klečka hiša naj živi!« Ravnatelj inž. Absec je po navdušenih ovacijah, ki jih je bil deležen gospod ban za svoja izvajanja, prečital brzojavne čestitke, med katerimi sta bili tudi čestitka notranjega ministra dr. Antona Korošca in dopis Kmečke tveze iz Celovca. Po izrečenih napitnicah je bila slovesnost končana in so se številni gostje počasi razšli. 30.000 za ponarejanje denarja Maribor, 13. decembra. O odkritju ponarejevalnice bankovcev v Radvanju se v mestu, zlasti pa v okolici še vedno veliko govori. Posebno pozornost je vzbujala včeraj v Radvanju prepeljava priprav za ponarejanje na sodišče. Orožniki so zaplenili v Kolmanovem stanovanju kompletno urejeno ponarejevalsko delavnico. Tu so bili predvsem zelo močan fotografski aparat, razni povečevalni aparati, tiskarska stiskalnica, potem pa za cel koš raznih kemikalij, fotokeranučnih plošč, barv in drugih risarskih priprav. Vseh teh priprav je bilo za velik plato voz, na katerem so zaplenjene predmete prepeljali na sodnijo, kjer bodo služili pri dokazilnem postopanju. Med tem je že sodišče začelo s pre- Obligacijsko posojilo za sanacijo Mestne hranilnice v Ptuju Ptuj, 11. decembra. Izredno težike gospodarske razmere in kriza denarnih zavodov so prisilile nekatere mestne uprave, da v evojetn delokrogu a sodelovanjem meščanstva vsaj deloma odpomoreio nevzdržnemu staniju s tem, da vpostavijo likvidnost svojih zavodov, to je mestnih hranilnic. Najlepši zgled nam nudi mesto Zagreb, ki je v kratki dobi enega leta z razpisom obligacijskega posojila (vplačanega po meščanstvu) in z najetjem posojila pri Državni hipotekarni banke pripomoglo k normalnemu poslovanju hranilnice v Zagrebu. Temu zgledu je sledila mestna občina v Ljubljani. Tudi tu zaželjen uspeh ni izostal. Mesec dni po ugodnem razpisu obligacijskega posojila atavlja mestna hranilnica v Ljubljani svojim vlagateljem vloge do 5000 Din na razpolago. Slično, kakor me«tni upravi v Zagrebu in Ljubljani, bo skušala mestna občina v Ptuju, ki se v polni meri zaveda dolžnosti in obveznosti na-pram vlagateljem svojega zavoda, osvoboditi vsaj del vlog pri Mestni hranilnici v Ptuju ter se v teq smeri zaradi najetja posojila vodijo pogajanja pri hipotekarni banki, ki pa stavi zahtevo, da si skuša občina najprej z obligacijskim posojilom doseči vsaj delno začeljeni uspeh. Zaradi tega namerava mestna občina v Ptuju razpisati obligacijsko posojilo v višini 3,000.000 Din, ki bi se naj obrestovalo po 5 do 6 odstotkov in povsem odplačalo tekom 15 let. Velike važnosti za vlagatelje mestne hranilnico je gornji načrt mestne občine, ker zasigura istim plačilo sorazm%rno visokih obresti, razen tega pa nudi možnost, da pride vlagatelj že po poteku enega leta do izplačila cele svoje vloge. Vpis bi se vršil na sledeči način: Dve tretjini zamorejo stranke vpisati z vložnimi knjižicami mestne hranilnice, ostalo tretjino pa morajo položiti v gotovini. Predno razpiše mestna občina obligacijsko posojilo, j« potreben pregled, v taki meri 6e bo meščansko odzvalo gornji akciji. Mestna občina v Ptuju prosi zaradi tega, da se posamezniki obrnejo do ravnateljstva Mestne hranilnice v Ptuju, kjer so jim na razpolago vsa tozadevna pojasnila. Vsi ti posli se vrše seveda povsem zaupno in bo ravnateljstvo poročalo mestni upravi le o končnem rezultatu, ne pa o višini posamezno nameravanih podpisanih svot. Obligacijskemu posojilu je zajamčena sigurna amortizacija in obrestna služba z dokladami mestne občine, zaradi česar upa mestna uprava, da bo meščanstvo z razumevanjem pozdravilo akcijo občine in se odzvalo pri podpisovanju. Prijave sprejema Mestna hranilnica do najkasneje 1, januarja 1937 ter bo od uspeha te prijave odvisno, ali bode omogočeno meistni občini izvesti akcijo, ki bo v splošen dobrobit. Mlini na Muri in tatvine žita iskavo ter je aretirane in zaprte osumljence zaslišalo. Po dosedanjih izpovedbah osumljencev, zlasti pa Medveda, ki je najbolj zgovoren izmed vseh, je bil glavni organizator vsega podjetja Rupnik, denar pa mu je dal za to posestnik Franc Greif iz Hoč, ki je oče aretirane Ane Kolman. Greifa je nagovarjal k soudeležbi Medved ter ga pregovoril, da je dal ponarejevalcem na razpolago 30.000 Din. S tem denarjem je Rupnik nakupil potrebne priprave, on del pa sta porabila Rupnik in Medved tudi za sebe. — Rupnika do sedaj še niso prijeli. Neki mariborski železničar ga je videl v Karlovcu, verjetno pa je, da je he-žal med tem še dalje in da bo trajalo precej časa, preden ga bodo aretirali. Krstna slava na naiem dvoru Belgrad, 13. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je proslavil danes svojo krstno slavo sv. Andreja Prvorvanega. V dvoru na Dedimju se je vršila ob 40.30 v dvorski kapeli svečana služba božja. Ob 11/45 pa rezanje slavskega kolaža. Obredu so prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija in drugi. Ob krstni slavi kraljevega doma so bile poslane na najvišje mesto mnogobrojne čes-titke od oseb in ustanov v državi in tujini, v katerih 60 bili podani izrazi vdanosti in zvestobe ter izražene tople želje za dolgo življenje, srečo, slavo in napredek Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kraljevega doma. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja v čast izraziti zahvalo poedincem ln ustanovam za poslane čestitke, kakor tudi vsem, ki so se ob tej priliki vpisali v dvorske knjige Iz pisarne Nj. Vel. kralja, št. 120.243. Iz Slovenskih goric Sv. Ana v Slov. gor. 12. dec. Nenavaden pojav. Sedaj, ko je v Slovenskih goricah pritisnil hud mraz, odkar je zapadel sneg, smo imeli čuden nenavaden pojav. Po raznih krajih severnih Slovenskih goric nodi neki mlajši moški v snegu in mrazu popolnoma bos in skoraj gol. Na vprašanja kdo je in od kod. ne ve odgovoriti. Izpoveduje samo, da je bil pred kratkim izpuščen iz kaznilnice. Zakaj pa je tam sedel, pa zopet ne pove. Za obleko in obutev pa 6ploh ne prosi, pač pa samo za pijačo Tu bi naj posegle vmes oblasti in spravile tega moža v kako zavetišče sicer bo zmrznil. 2e zopet kradejo kokoši Ko je pritisnil mraz, se tatvine kokoši znatno množijo po nekaterih kra-'ih Slovenskih goric. Lastniki se opozarjajo, naj f Slavko Berglez Danes zjutraj se je na vs« zgodaj hitro razširila vest, da ej po kratkem trpljenju umrl ravnatelj hotela »Evropa t g. Berglez. Pokojni se je včeraj ueležil svečanosti ob priliki proslave 50 letnice Kmetijske šole na Grmu. Ponoči se je z vlakom vrnil domov. Poslalo mu je slabo in je ob 4 zjutraj umrl. G. ravnatelj Berglez je dočakal starost 64 let in je bil zaradi svojega blagega značaja priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin, sorodnikom in prijateljem naše iskreno sožalje. Dolnja Lendava, 13. dec. Večkrat se zgodi na tem ali onem kraju ob Muri, da najdejo ta ali oni mlin s silo odprt in mlinar opazi primanjkljaj rži, pšenice ali koruze. Zlasti lansko leto so bili taki vlomi v mline skoro prepogosti na murskih mlinih v Ižakovcih in Dokležovju v lendavskem okraju. Toda nobena reč ni tako skrita, da ne bi prišla na dan. Lastniku in mlinarju Bedrnjaku iz Melinec je bilo odnešeno lansko leto iz mlina na Muri v Ižakovcih okrog 6 stotov zrnja. Orožniki so zastonj stikali za storilci. Letošnje leto pa je bila ukradena iz mlina na Muri v Dokležovju mlinarju in solastniku mlina Lopertu iz Dokležovja lovska puška. Vsi sledovi za tatovi so vodili v Dokležovje. Končno pa se je stvar razvedela, Mladi fantje iz Dokležovja so prodali trgovcu Zveru v Dokležovju precej zrnja. Trgovcu se je čudno zdelo, odkod so fantje vzeli zrnje, in je celo zadevo prijavil orožnikom, ki so prodajalca zrnja precej trdo prijeli. Eden izmed storilcev je bil celo v preiskovalnem zaporu, toda tajil je jn se mu jc posrečilo po dveh mesecih preiskovalnega zapora posrečilo izmotati se. Pred kratkim je bila na okr. sodišču v Lendavi razprava in je omenjeni obdolženec priznal vso krivdo lanske tatvine, pač pa ja tajil soudeležbo pri tatvini puške. Ker pa se sumi, da je bil prav taisti storilec pri tatvini puške, se bo zadeva razpravljala pri okrožnem sodišču v Mariboru, kjer se bo končno tudi vse pojasnilo. Občni zbor Jugoslovansk^ios^ Belgrad, 14. decembra. Včeraj ves dan in še pozno v noč je bil v Belgradu v dvorani tamkajšnje Delavske zbornice občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze, ki je bil, kakor navadno vsako leto, mestoma zelo buren. Na njem je bilo zastopanih 610 klubov. Iz Slovenije je dr. Kosti zastopal 46 klubov ljubljanske podzveze, Jošti in Konič pa 8 klubov iz Maribora, ki sta tudi zahtevala ustanovitev lastne podzveze v Mariboru. Občni zbor je vodil predsednik JNZ dr. Radovanovič, ki je v začetku zborovanja pozval vse delegate, naj bodo pri kritiziranju in svojih pripombah oziroma poročilih objektivni ter naj tako pripomorejo, da bi se moglo čim hitreje rešiti vežno vprašanje jugoslovanskega športa. Predvsem je Radovanovič povdaril potrebo, naj šport že enkrat prenesejo iz resora finančnega ministrstva v ministrstvo za telesno vzgojo naroda ter da bi se šport več ne smatral kol vir za davke, temveč res kot sredstvo za telesno vzgojo naroda. Veliki in zanimivi procesi Ljubljana, 14. decembra. V bližnji bodočnosti so pri ljubljanskem okrajnem odnosno okrožnem sodišču na dnevnem redu večji in prav zanimivi procesi. Pred malim kazenskim senatom se bo vršila zadnja dva dni tega leta velika, mestoma napeta obravnava, ki bo osvetlila borbo Scagnettijevih dedičev za ded-ščino. Zaradi zločina krive prisege je obtožen neki inženir. Bafa ca Kristan Že 2 leti se vleče proces, ki ga je naperila tvrdka Bat’a, jugoslovanske tvornice gume in obutvi Borovo d. d., proti Francu Kristanu, čevljarskemu mojstru v Ljubljani, Celovška cesta št. 81, zaradi prestopkov nelojalne konkurence in žaljenja časti. Zaradi govora, ki ga je bil 7. oktobra 1934 bral obtoženi Kristan na velikem manifesta-cijskem zborovanju Narodne odbrane' v unionski dvorani, se je čutila tvrdka Bat’a močno tangi-Imrnike zaklepajo, ker je te tatove mtiogokra't težko I rano in žaljeno. Prva razprava se je vršila lani izslediti. 1 9. januarja. Obtoženi Kristan je izjaviL le’ ♦ Neizmerno užaloščeni javljamo, da je naš najboljši soprog, oče, brat in tast, gosp. Slavko Berglez ravnatelj hotela »Evropa« in posestnik pokrepčan 8 svetim poslednjim oljem, danes ob 4 zjutraj po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v sredo, dne 16. decembra 1936, ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Ko-cenova 3, na mestno pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo opravila v četrtek, dne 17. decembra, ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Celje, Brežice, št. 11 j v Slov. gor., Loče, dne 14. decembra 1936. HEDVIKA roj. ROSINA, soproga. Dr. VLADO, zdravnik, sin. HEDA por. dr. SEV-ŠEK, MARJA, FRIDA, hčere. - MARIJA BERGLEZ, sestra. ZLATA dr. BERGLEZOVA, sinaha. Dr. SEVSEK MAKS, zdravnik, zet — in ostalo sorodstvo. »Ne čutim se krivega. Vse je resnično. Na lastni koži občutim hudo krizo naše obrti, ki jo je povzročil Bat’in sistem. Čevljarjem in njih obrti ni več obstanka.« Kristan je nastopil dokaz resnice. Zbral je ogromno dokazno gradivo po svojem branitelju, odvetniku dr. Stanku Lapajnetu. Bafa jc bil med vojno vojni liferant c. in kr. avstroogrske armade. Leta 1932, za časa režima Pere Živkoviča, se je Bat’i posrečilo dobiti le delno koncesijo o izdelovanju gumijastega blaga. Koncesijo je podpisal takrat minister trgovine dr. Albert Kramer. Sodnik Jože Rus je prvotno Bat’ino tožbo zavrnil iz razloga, da tvrdka Bafa Borovo nima aktivne legitimacije k tožbi. Okrožno sodišče je na pritožbo tožiteljice prvo rešitev razveljavilo in odredilo, da ima okrajno sodišče meritorno razpravljati o tožbi. Okrajno sodišče je nato pristopilo k izvedbi od obrambe predlaganih dokazov. Obrnilo se je na trgovinsko ministrstva s prošnjo, da da sodišču spis o Bat’ini koncesiji na razpolago. Po dolgem času je prišel odgovor, da akta ni v trgovinskem ministrstvu in da je bil izročen predsedništvu ministrskega sveta. Predsedništvo pa je na zadevno zaprosilo sodišča kratko odgovorilo, da akt ni tam vpisan v protokol. . Akt o Bat’ini koncesiji je torej najbrž izginil-Kam in kako? Nobeden ne ve! Ali noče vedeti! Sodišče je »edaj za 8. januarja ob 8.30 raz pisalo glavno razpravo v sobi št. 28. Za razpravo vlada med čevljarji veliko zanimanje. Odmev afere Vzajemne pomoči Velika nečedna afera Vzajemne pomoči še ni dokončno likvidirana pred sodiščem. Glavni obtoženec Rudolf Šinkovec je proti sodbi malega kazenskega senata po svojem branilcu vložil revizijo in priziv na stol sedmorice v /.agrebu. Ogromen akt o Vzajemni pomoči *e sedaj nahaja v Zagrebu. Stol sedmorice še ui izrekel končne in definitivne sodbe. Državno tožilstvo je sedaj sestavilo obsežno obtožbo proti glavnemu agentu Vzajemne pomoči, čevljarju š., zaradi zločinstva prevare. Gre za prav čedno vsoto okoli 250.000 Din. 0 zadevi se je vodila dolgotrajna preiskava. Belgrad, 14. dec. Tiho, skromno in brez vsakega pompa je bila včeraj odprta brez gpvora razstava slovenskega umetnika Matije Jame. Pri otvoritvi razstave je bilo samo nekaj ljudi, med drugimi tudi srbski umetnik Toma Rosandič. Belgrad, 14. dec. m. Danes popoldne se bo prvič sestal zopet finančni odbor narodne skupščine ter bo govoril o proračunu za leto 1937-38. Poročilo upravnega odbora niso čitali, ker je bilo že razmnoženo in razdeljeno med delegata. Poročilo nadzornega odbora je prečital član tega odbora Milutinovič. Delegat zagrebške nogometne podzveze Berger je v imonu zagrebških klubov zatem predlagal, naj bi se predlog Zagrebške nogometne podzveze razmotrival še pred volitavmi upravnega odbora. Prvi govornik, ki je kritiziral poslovanje JNZ je bil Hamid Filipovič. Sedanjemu odboru za-merja to, češ da favorizira samo nekatere klube. Omenja tudi razne dogodke, ki so se dogajali v našem športu in ki so dvignili mnogo prahu (Bukareštanska afera itd.). Za časa govora Filipoviča je prišel v dvorano tudi minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič, ki so ga navzoči toplo pozdravili. Vrstili so se nato posamezni govorniki, tako iz opozicije, kakor tudi iz več klubov, ki podpirajo upravo JNZ. Med njimii je vstal tudi zagrebški delegat Berger ter je pojasnjeval razloge, ki so privedli do tega, da je prišlo med zagrebškimi klubi in BSK-om, ozir. JNZ do prekinitve odno-šajev. Berger je nato navajal razloge, da je odbor JNZ kršil pravila. Tu je navajal primer suspendiranja mariborskih funkcijonarjev in klubov. Za tem je govoril tudi o športnem klubu Ljubljana, za katerega je trdil, da je prišel do tekmovanja za državno prvenstvo na popolnoma neopravičen način. Navedbe je pobijal predsednik BSK-a dr. An-drejevič. Dejal je med drugim, da bodo morda tudi drugi športniki dopustili, da bo tudi BSK iznesel svojo ideologijo. V primeru SK Ljubljane je BSK zavzel stališče, da ne more popustiti v nobeni zahtevi, ki ni pravična in ki ni ideološko podprta. Dr. Andrejevič je z razumevanjem sedanjega stališča, ki ga je zavzel zagrebški zastopnik, ki jo bil dosedaj tudi podpredsednik v JNZ, tudi prečital pismo, v katerem so navedeni tudi nekateri politični momenti in točno ozadje. Andrejeviču ja odgovoril zopet Berger, nakar je bilo prečitano poročilo upravnega in nadzornega odbora sprejeto s 405 proti 206 glasovi. Na vrsto je prišel predlog zagrebške nogometne zveze o reorganizaciji JNZ. Zagrebški športniki predlagajo, naj bi se ustanovil poseben odbor, ki bi ga tvorili: predsednik JNZ, vsi predsedniki podzvez 1 n po en zastopnik vsakega kluba. Naloga tega odbora bi bila proučevati predlog zagrebške podzveze glede ustanovitve podzveze ter da o tem predlogu predloži definitiven tekst spremembe pravil v tem smislu na izrednem občnem zboru, ki bi bil v roku šestih mesecev. Predlog o podzvezah predvideva organizacijo nekoliko podzvez v eno osrednjo zvezo, ki bi bila v Belgradu in ki bi imela bolj reprezentativen značaj. Naslednja točka je bila volitev upravnega odbora. Vloženi sta bili dve listi. Na prvi listi se jo nahajalo dosedanje vodstvo. Ta lista je bila tudi izvoljena, in sicer s 354 proti 260 glasovi. Občni zbor je bil pozno v noč zaključen. Filmi, ki {ih velfa videti... ali ne videti »Trije snubci učiteljice Kristine« (Union). Vaška idila mlade učiteljice, ki meša glave in srca, pa mora biti za prijeten učinek nekoliko pomešana z veselim in tragičnim. Konča pa se vse tako, da gledalcu ni treba objokavati nobene zle usode. Neverjetna ni, mnogokrat je ljubka, vaško življenje pa je bolj karikirano kot pa iztrgano iz dejanskega sveta in tako tudi prikazano. Videti pa je, da so se igralci^ trudili, pa jim prikazovanje takega sveta ne lezi. V celoti te vidne hibe ne kaze filma tako, da bi gledalcem ne mogel ugajati ali pa kvariti užitka, ker je igra Ander-gastove mehka in topla, posrečeni pa so tudi nekateri vaški tipi. Še najbolj so pa razgibani prizori v šoli ter življenje razposajene vaške mladine. Kulturni koledar Ivan Narat 13. decembra 1777 se je rodil v Dogošah v bližini Maribora slavist Ivan Narat. Gimnazijo je študiral v Mariboru, potem v Gradcu najprej filozofijo (1796-8) nato pa teologijo, ki jo je končal 1801. Najprej je kaplanova], prišel v Maribor, kjer je 1801 postal katehet mariborske gimnazije. —■ Svoje življenje je nesrečno končal: 2. avgusta 1806 je utonil v Dravi. Ivan Narat sicer ni zapustil kakšnih posebnih del, vendar pa je zanimiv in važen zaradi svoje preporodne usmerjenosti. S to miselnostjo je gotovo že zapustil Gradec. Še bolj ga je pa najbrž pridobil Maribor. Ob Vodnikovem delu za slovar, se je tudi v njem porodila misel za podobno delo. Iz tega namena se je 30. sept. zbralo v župnišču pri Sv. Urbanu nad Ptujem 9 duhovnikov, ki so hoteli »organizirati naš jezik«. Narat je tu prevzel iniciativo. Ker pa se ni razumel z Modrinjakom, je kmalu odstopil od tega dela. Bil je namreč mnenja, da se literarni jezik izhodne Štajerske ne sme preveč odmakniti od kranjskega jezika. V ostalem o njegovem življenju nimamo posebnih podatkov, vendar pa lahko sklepamo, da se je skoraj gotovo živahno preporodno udejstvoval tudi na šoli, ker so se 4 njegovi učenci razvili v zavedne in delavne preporoditelje: Krempl, Dajnko, Pen in Cvetko. Ljubljana danes koledar Danes, ponedeljek, 14. decmbra: Splridion. Torek, 15. decembra: Irenej. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 6; mr. Bohinec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. • Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: Trije snubci učiteljice Kristine. Kino Matica: Irena. Kino Sloga: Otrok sreče. I * KI N aS. UNION KARIJA ANDERGAST Trije snubci učiteljice Kristine Hans Sohoker, Fritz Kampers TEI. 27-30 HHHH31 Shlrlev Tempi* Otrok sreie Samo a« danes ln Jutri 1 TEI. 21-24 MATICA Ceraldlna Katt (Katnlkova) Irena JUl Dagover, Sabine Peter*, Karl ScbOnbflck : JKsxU>taw, ot>• l6v19.Tiii 21”avu\ Sežigajte smeti! Mesino poglavarstvo v Ljubljani je na podlagi sklepa mestnega sveta z dne 3. julija t. 1. in po odobritvi kr. banske uprave izdalo odredbo o čistoči in higijoni v Ljubljani. Peta točka te odredbe se glasi: »Smeti, ki so določene za odvoz, se morajo, v kolikor so gorljive, najprej v štedilniku sežgati in šele potem ohlajene spraviti v zaboje ter postaviti ob določenem času v vežah poslopij, od koder jih strese smetar v voz za smeti. S sežiganjem sc napravijo^ smeti zdravstveno neškodljive, ker se s tem uničijo tudi morebitne kužne kali, zmanjša se pa tudi količina smeti, kar olajša njih odvoz. Ponovno se opozarja prebivalstvo, zlasti lastniki mesnic, trgovin z živili in delavnic, da so dolžni sami preskrbeti za odvoz večjih količin mesnih odpadkov, pokvarjenih živil in zelenjave ter drugih organičnih ter hitro se razkrajajočih odpadkov, katere morajo na primernem od človeških bivališč čim bolj oddaljenem kraju (vrtovih, njivah, travnikih) zakopati v zemljo ali pa odložiti v pravilno zgrajeno tesno pokrito kompostno jamo. Ravno tako morajo stranke same poskrbeti za odvor ozir. odstranitev poginulih mačk, psov in drugih domačih živali po mestnem ko-njaču. Natečaj za plakat razstave slovenskega novinarstva na pomladanskem velesejmu razpisujeta Ljubljanski velesejem in ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega združenja. — Original velesejmskega plakata za razstavo slovenskega novinarstva, ki z njo proslavimo 140 letnico Vodnikovih »Luhlanskih Noviz« in 30 letnico organi- • zacije slovenskih poklicnih novinarjev, mora biti v velikosti 70 X 100 cm pokončnega formata in izveden za litografijo v treh do štirih barvah. Na plakatu naj bo dobro čitljivo besedilo: XVII. velesejem v Ljubljani od 5. do 44. junija 1937. Razstava slovenskega novinarstva. — Avtor nagrajenega plakata je zavezan v litografskem zavodu napraviti v enakem slogu, kakor na originalu, tudi besedilo v šestih drugih jezikih. Z geslom opremljeni originali morajo biti oddani ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma do 5. januarja 1937 opoldne, hkralu pa tudi točen naslov avtorja v zapečateni kuverti, ki je na njej napisano geslo originala. Prva nagrada znaša 2000 Din, druga 1000 in tretja 500 Din. Avtor plakata, ki mu razsodišče prisodi I. nagrado, dobi polovico nagrado izplačane takoj, drugo polovico pa tedaj, ko uprava velesejma litografskemu zavodu odobri predloženi ji poizkusni odtis plakata. Nagrajeni originali so last Ljubljanskega velesejma, nenagrajeni so pa avtorjem na razpolago po razglasu rezultata natečaja do 20. januarja 1937. — Uprava Ljubljanskega velesejma in Jugoslov. novinarsko združenje — sekcija Ljubljana. X. poljudnoznanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. Docent dr. Reya Oskar: Kako nastane vremenska napoved. Predavate! j nas bo uvedel v spoznavanje vremena in podnebja. Obrazložil bo glavne vzroke vremenskih sprememb najprej splošno, nato specialno v naših krajih. Omenil bo tehnično opazovanje vremena, sestavljanje vremenskih brzojavk, pošiljanje po radiu, deŠifriranje v meteoroloških centralah in končno risanje vremenskih kart Dalje bo objasnil najvažnejše tipe vremenskih kart in sklepanje na bodoče vreme. Končno bo pokazal tudi one znake, po katerih lahko zvemo za prihodnje vreme brez kart. — Prrdnvauie se bo vršilo v torek, dne 15. decembra ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Smisel sodobnih pedagoških vprašanj Predavan e priv. doc. dr. Stanka Gogala V okviru pedagoškega društva je predaval v soboto, dne 12. t. m. priv. docent dr. Stanko Gogala o smislu sodobnih pedagoških prizadevanj. Predavanje se je vršilo na univerzi v predavalnici mineraloškega instituta. Takoj začetkoma je povdaril, da se hoče lotili jedra sodobne pedagoške problematike in lahko mu priznamo, da mu je to v njegovem predavanju tudi uspelo. Mnenje, da so današnja pedagoška stremljenja predvsem sociološko utemeljena, je dandanes zelo razširjeno. Vendar moramo razločevati problematiko sociologije od pedagoške. Sociologiji gre predvsem za družbene odnose, pedagogiki pa za problem duhovne rasti posameznega človeka. Zato se mora pedagog vživeti v duševnost gojenca, mora ga spoznati in razumeti, ker ga samo tako lahko vodi. Vzgojnik mora čutiti živo potrebo, da razdaja samega sebe, da drugemu odpira dušo, da pospešuje notranje življenje drugega in ravno lo je bistvo pedagoškega duha, pedagoškega erosa. Pedagogika pa mora upoštevati tudi družbo in milje, ker praksa nam pokaže dan za dnevom, kako lahko postane vsak duhovni razvoj nemogoč, če primanjkujejo gojencu najelementarnejši življenjski pogoji. Vendar vpliva izpreminjanje sociološke strukturi; raznih dob samo na izpremembo sredstev, ne pa na pedagoškega duha samega in na pedagoški akt kot tak. Osnova vseh pedagoških stremljenj je pedagoškega in psihološkega izvora. Nove pedagoške struje niso vprašanje novih socialnih teorij, čeprav so morda bile te povod za pojavljanje novih idej, ampak so samo odraz živega pedagoškega duha. In v vseh sodobnih pedagoških strujah je samo eden globlji smisel — zahteva po večji meri notranjega in osebno pristnega življenja o učencu sa- mem. Moderna psihološka stremljenja so pa premaknila tudi izhodišče pedagogike. Izhodišče ni več splošna šablona normativne pedagogike, ampak živi posamezni učenec. Gre za to, kako odjeknejo učiteljevi ukrepi v učenčevi duši. V ospredju je vprašanje, kako naj učenec ob razgibani, bogati učiteljevi osebnosti sam duhovno obogati in notranje raste. Šolo naj čuti učenec kot svojo ustanovo, sam naj spozna, da mu je pomagala pri napredku, da mu je koristila. Glavni cilj sodobne šole je, da učencu prebuja, da oživlja njegove sposobnosti, da ga pripravi do tega, da bo zavel sam, brez pritiska od zunaj, hrepeneti po novih spoznanjih. Današnja pedagogika hoče, da dobijo učenci tudi v šoli živo življenje. Zato pa so predvsem potrebni novi ljudje, ne samo nova metodična sredstva. V šoli mora biti neka živa dinamičnost, ki naj izhaja iz razgibane učiteljeve duševnosti, polne osebnega življenja. Posamezni predmeti so le sredstva, da zaživi učenčevo notranje življenje. Učenca ne smemo tako natrpati z mrtvo snovjo, da otrpne njegov duh, ampak oh vredni snovi moramo izoblikovali njegove sposobnosti. Formalni princip je pri tem v ospredju. Življenjska pedagogika, ki strne v glavnem vse ostale sodobne pedagoške struje, zahteva, da naj bi bila Sola kos resničnega življenja in da naj oživlja notranje življenje v otroku samem, tako da pridobi veselje do dela in do ustvarjenja. Osebna rast učenca mora biti zagotovljena. To je klasični smisel pedagogike sploh in šola mora stremeti za tem, da ta večnostni smisel pedagogike doseže. Predavatelju se je dobro posrečilo prikazali jedro in smisel sodobne pedagoške problematike. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem in ge je ob sklepu nagradilo z glasnim odobravanjem. Inozemstvo in naša Planica Drugi strokovnjaki prišli do enakega prepričanja Inozemski listi so mnogo komentirali predlog naše Zveze, da se uvede nov šport — smuško letenje. Kakor je prvič ta predlog vzbudil dvome o potrebi te nove športne panoge, o tem, ali je taka razlika res podana, tako se vedno bolj oglašajo v listili strokovnjaki, ki se zavzemajo *a upravičenost' tega predloga in potrebo priznanja deln, ki ga je doslej pokazala Planica. Neka mnezaupen je dunajski »Sporttagblatt«, ki je v svojem prvem članku razlagal vso stvar le kot izhod iz zagate, v katero je spravila Fisa Planico s svojo prepovedjo. V svojem drugem članku, ki ga prinaša pod velikim naslovom: »Smuški letalci iz Planice«, razpravlja o utemeljitvah Združenja smučarjev Planica za uvedbo novega športa in dostavlja, da je pač najbolj zanimivo, kakšno stališče bo zavzela Fisa do tega predloga in če bodo ostali pri svojem trdnem stališču. «Volkischer Beobachter« prinaša v daljšem članku svoje odlične športne rubrike razpravo: »Skok ali polet?« in razpravlja, kako je smuški šport obogaten z novim pojmom smuških poletov kot rezultatom dosedanjih prireditev v Planici, ki jim ni mogoče odrekati velikega uspeha. Dr. Harald Reindl, ki je bil lani v Planici drugi z 99 m skokom, piše v »Nueueste Spori Zei-tung« v velikem članku: »S sulico nad Planico« zelo ostro proti ukrepom Fise in primerja, kako so skakači le neradi skakali na mnogih težkih skakalnicah 40 m skoke z velikim rizikom — pa je bilo vse lepo v skladu s Fiso. V Planici vsega tega ni. Tam je prost polet in riziko minimalen, padec nenevaren. Opozarja, da bi si morala Fisa prej ogledati napravo preden jo je prepovedala. Opozarja na slabe posledice pogrešne odreditve daljave zaleta, ki se potem nad tekmovalci maščujejo, kot je bilo to posebno vidno v St. Moritzu o priliki zimske olimpijade. Kavno razmerje med zaletom in doskočiščem pa smatra dr. Reindl v Planici za idealno rešeno. In kar se senzacije tiče, pravi, da iti bila manjša senzacija, ko je skočil smučar prvič preko 60 m, ali v Pontrezini, ko je šlo prvič preko 70 m. In tamkaj je šlo predvsem za tujsko prometno propagando, o čemer v Planici ni govora. Opozarja na norveške poizkuse doseči 100 m skok in pravi na koncu: Sicer pa bo j prepoved trajala samo dotlej, dokler ne bodo skočili Norvežani doma 100 m. Ta članek je z malimi izpremembami in lepimi posnetki Planice ponatisnil »Der Winter« v svoji 4. številki. »Frankfurter Zeitung« prinaša pod naslovom: »Nemška skakalnica za vežbanje smuških pole« tov« daljši članek, kjer opisuje Planico kot tako, njene naprave za skoke in polete, lepoto pokrajin in opozarja na koristi nove šole za smuške polete. Končno pravi, da se je misel take letalnice pojavila v Nemčiji že pred 2 letoma in samo pomanjkanje denarja je preprečilo, da bi se razen v Planici tudi v nemških gorah vzgajali smuški letalci. Tudi angleški »Daily Mail« je prinesel članek o tem predlogu in zahteval od Združenja slike in gradivo, dalje »Chicago Tribune« itd. Zanimiv članek preko 2 strani je napisal Bild-štein v službenem glasilu Avstrijske smuške zveze >Der Skk, kjer opozarja, da mu je indž. Bloudek že pred 2 leti razlagal, da to niso več skoki, temveč poleti ter ga veseli, da so sedaj tudi drugi strokovnjaki prišli do tega prepričanja. Četudi je hotela Kisa zadati s svojini sklepom Planici smrtno obsodbo, ne more nihče preko tega, kar je Planica pokazala in dokazala v praksi. Luther, pravi Rildstein, ima popolnoma prav. ko je rekel, da sc bodo v nekaj letih čudili, kako se je moglo s Planico tako postopati! Naj se pusti Planici delati kakorkoli, že tačas naj se pridejo teoretiki tja učit, dokler pa tega ni, velja za vse s polno upravičenostjo pregovor: »Žalostna je, dragi prijatelj, vsa naša teorija,« praksa govori drugače. V tem smislu se tretira ta predlog naše zve-je v inozemstvu. Iz vsega je razvidno, da so merodajni srednjeevropski strokovnjaki in časopisje sprejeli ta predlog kot popolnoma umestno rešitev vprašanja smuških skokov in poletov in da mu je s strani večine zvez podpora zagotovljena. Predlog bo sicer čakal na uvedbo mednarodnega pravilnika še dve leti, dokler se ne bo kongres Fise sestal, toda do tja se bo zbralo še mnogo več gradiva, ki bo v stanju prepričati o pravilnosti toga predloga še zadnje omahljivce. Vazne cestne zveze se odpiralo Maribor, 13. decembra. Letos se odpirajo v Mariboru kar tri nove važno eostne zveze, ki so bile vse tri do sedaj zaprte za promet iz vojaških ozirov. Vse tri ceste vodijo namreč mimo vojašnice — prav za prav samo preko zemljišča bivše vojašnice. Je to zveza med Danjkovo ulico in Poljsko ulico, ki ho vodila mimo objektov Ehrlichove tekstilne tovarne — ki se nahajajo v poslopjih nekdanje dragonsko vojašnice. S to ulico se bo ustvarila v Magdalen-skem predmestju nova zveza med zahodnim predelom mesta in Tržaško cesto. — Druga cesta, ki se je letos odprla za promet, vodi za artiljerijsko vojašnico. Del ceste tik za vojašnico je bil še do nedavnega odprt samo po dnevi za osebni in vozovni promet, ponoči pa je bila ulica zastražena. Sedaj. je tudi ta ovira padla, obenem pa se je uredilo nadaljevanje ceste, ki je izpeljana med nasadi bivše Rosenbergove drevesnice. Ko bo ta cesta podaljšana do Tržaške ceste, bo ustvarjena nova važna prometna žila za mesto. Tretja ulica pa se sedaj odpira prometu. Je to Karijanerjeva ulica v Melju, ki je izpeljana med objekti Meljske vojašnice in poveljstva vojnega okrožja. Do-sedaj je bil ta del ulice zaprt za vsak promet. Sedaj se cesta ureja, obenem pa gradi občina vzdolž obeh vojaških objektov plotove. Z otvoritvijo te ceste se bo dobila važna zveza za meljske tekstilne tovarne. Otvoritev šole za skoke v Planici Ljubljana, 13. decembra. V torek, dne 15. t. m., se otvori v Planici stalna smuška šola za skoke. Namen šole je vzgojiti dobre smučarje za ta najlepši smuški šport in posvetiti posebno pažnjo naraščaju, osobito šolski mladini v okoliških vaseh. Zato bo poslovala šola preko tedna predvsem za šolsko mladino in tiste smučarje, ki se prijavijo za stalni trening Ob nedeljah in praznikih na bo v glavnem na razpolago onim smučarjem,t ki radi zaposlitve ne morejo otitafi dalje časa v šoli temveč žele le enodnevni trening. Šola deluje brezplačno in je vsakomur mogoč vstop. Vendar pa je potrebno za uporabo skakalnic izpolniti prijavnico in se prijaviti trenerju, sicer uporaba ni dovoljena. Zahteva se stroga disciplina in pokoravanje trenerju, ki lahko zabran;! nadaljno uporabo skakalnic vsakomur, ki ne bi upošteval predpisov vodstva šole m trenerja. Prijava v naprej pa ni potrebna. Trening bosta vodila dva trenerja in 6icer najboljši naš skakač Albin Novšaik in norveški trener, ki pa prispe šele po božiču. Sola v smuških poletih prične šele v januarju ter bo pravočasno objevljana. Vodstvo šole je v hotelu Jalovec v vasi Rateče-Planica. Pismene informacije daje Udruženje smučarjev, izvršni odbor v Ljubljani. Z lisičjim strupom se zastrupil Domžale, 14. decembra. Sinoči se je na Urbantičevi graščini zastrupil in umrl lovski čuvaj Starin Ivan. Včeraj je bil Starin ve* dan v gozdu, na večer pa se je vrni! domov. Zena je takoj opazila, da z njim nekaj ni v redu, ker se je obnašal sumljivo in nenavadno. V rokah je držal puško, da je žena takoj zaslutila nevarnost. Naglo mu je jo potegnila iz rok in spravila. Toda Starin je izvršil svoje, v kar se je bil odločil. Iz žepa je potegnil mal zavojček, v katerem ie imel strup, kakršnega nastavlja lisicam. Se preden je mogla žena preprečiti, je Starin vgriz-nil v strup in ga pojedel. Vsaka pomoč je bila zaman, kajti strup je deloval tako naglo, da se je Starin že po treh minutak zgrudil in takoj izdihnil. Pokojni Starin je bil star okrog 30 let ter zapušča ženo z dvema nedoraslima otrokoma. Bil je marljiv in miren človek, vendar pa so se dali zadnie čase na njem opaziti znaki slaboumnosti. V takem stanju je tudi končal svoje življenje. Kamnik Kamnik, t3. decembra. Tatvina v farni cerkvi. V petek je neki neznanec v farni cerkvi na Šutni nasilno odprl dva I nabiralnika v upanju, da bi dobi! kakšen izdaten snesek. Imel pa je smolo, da je ravno nekaj dni preje nabiralnih izpraznik g kanonik. V razjsličnosti je tat nabiralnika popolnoma razdejal. — Za cerkvenim tatom se vršijo poizvedovanja. Karo£a;te ##SSov. dom" Od tu in tam Univerzitetni profesorji v Zagrebu imajo svoje društvo ter so včeraj imeli občni zbor. Postavili so zahtevo, naj se jim priznajo vsa leta, ki so jih imeli v samoupravni in privatni službi, ter zopet dajo izpitni honorarji. Vendar naj te honorarje ne plačujejo dijaki, temveč država. Prav tako zahtevajo, da se jim določi napredovanje tudi v prvo plačilno skupino, kakor jo imata predsednik državnega sveta in predsednik kasacije. Hrvatski radnički savez (delavska zveza) je imel včeraj v Zagrebu občni zbor, na katerega je prišel tudi dr. Vladko Maček. Imel je tudi pozdravni govor. Ko so polagali račune dela, so ugotovili, da je ta delavska zveza letos posredovala pri sklenitvi kolektivnih pogodb. Povišane mezde, ki so se dosegle s temi kolektivnimi pogodbami, dajo vsoto, ki je mnogo višja, kakor pa vsi uspehi ostalih sjndikalnih organizacij v zadnjih tridesetih letih. Zveza ima 87 podružnic, v Zagrebu samem pa 56 sekcij. Od spomladi do jeseni je ta zveza vodila 198 stavk, med katerimi je bila največja stavka stavbinskega delavstva, 3090 pa takih, ki so bili člani ostalih delavskih organizacij. Zveza se bori proti levičarskim organizacijam ter je bila zato odklonjena od delavske zbornice, ko je zaprosila za sprejem v delavsko zbornico. Tam imajo, kakor znano, večino socijalisti. Vprašanje jezične cenzure filmov so obravnavali lastniki kinematografov v Zagrebu. Zaradi javne kritike so se podjetniki morali zganiti ter so sklenili, da bodo zahtevali od filmskih tovaren, da poskrbe za dober jezik, sicer jim bodo podjetniki vračali filme kot manjvredno blago in za morebitno škodo zahtevali povračilo. Predlagali so tudi, naj se za jezično cenzuro postavi filolog, za kar naj ga plačuje država iz dohodkov, ki jih ima pri filmski cenzuri. Drva je skladal doma 10 letni deček Viljem Komel v Zagrebu. Naenkrat pa je padel s kupa in se nekoliko potolkel po glavi. Rane se niso zdele nevarne in zato niso poklicali zdravnika. Po nekaj urah pa je dečku prišlo slabo, da so poklicali reševalce. Toda še prej preden so reševalci prišli na dom, je deček izdihnil. Pri padcu si je bil pretresel možgane in prebil lobanjo. Diplomirani absolventi ekonomsko komercijal-ne visoke šole v Zagrebu so imeli protestno zborovanje zaradi sklepa mestnih podjetij, da jim ne priznavajo fakultetne izobrazbe, čeravno je država že pred desetimi leti ekonomsko komercijalni šoli priznala značaj visoke šole. Absolventi so izglasovali posebno resolucijo, ki jo bodo odposlali na vsa merodajna mesta, najprej pa na mestno županstvo. Kasacijsko sodišče v Zagrebu je znanemu zagrebškemu zdravniku dr. Karpatiju, ki se je proslavil z afero o odpravi plodu, znižalo kazen na polovico, za en primer pa je razpisalo ponovno razpravo. Vojvodinska koruza leži po skladiščih, ker je zanjo premalo povpraševanja. Dočim gre pšenica po visokih cenah ven, padajo cene koruzi Edini kupec koruze je Privilegirana izvozna družba. Vojvodinska trgovska in industrijska zbor nje 3 je ugotovila, da pomenja letošnje leto za Vojvodince izredno uspešno in dobro. Največ je temu vzrftfc dobra letina. Zbornica bo ustanovila tudi poseben poročevalski oddelek za uvoznike in izvoznike. Edimo izvoz koruze in paprike je bil letos mnogo manjši, pa bodo zato skušali našo papriko spraviti v Ameriko. Na šest mesecev zapora je sodišče ▼ Sremski Mitroviči obsodilo javnega notarja, ker si je pridrževal denar, ki so mu ga izročali kmetje za plačanje vknjiženih dolgov in brisanje obremenitev v zemljiški knjigi, Dr. Georgijevič je tako delal več let, svoje stranke pa znal vleči na vse mogoče načine. Okoli Tuzle so nedavno odkrili ležišča nafte. Nadaljevali so z vrtanji ter dosegli še večje uspehe. Na kraju, kjer so izvrtali prvo luknjo in tudi priteklo za 700 kilogramov nafte, so vrtali še globlje. Privrel je curek, ki je bil mnogo močnejši. Iz globine 4C0 metrov je pritekla preko ene tone nafte. Pritisk plina pa je bil tolik, da so se vsak čas zamašile cevi. Strokovnjaki pravijo, da morajo biti ležišča obilna ter vsak čas pričakujejo velik izbruh. Nafta je izredne kakovosti, pravijo, da je po vsebini enaka najboljšim vrstam v svetu. Prebivalstvo se veseli tega odkritja. Vlak se je zaletel v voz, ki ga je vodil kmet Vid Kopač iz. Križevcev preko proge, ki vodi iz Zagreba v Koprivnico. Kmet je opazil nevarnost šele takrat, ko mu ni bilo več mogoče spravili voza ne naprej ne nazaj. Tik preden je vlak butnil v voz, se je splašil konj, potegnil in se utrgal. Vlak pa je zdrobil voz. Tudi kmet je imel izredno srečo. Vlak je tako od strani zagrabil voz, da je sunek kmeta je vrgel v stran tako daleč, da se ga vlak ni dotaknil. Pobil se je pri padcu. 15 letnico obstoja je praznovala prva jugoslovanska šola za sestre pomočnice v Zagrebu. Do takrat sploh ni bilo izobraženih in izučenih bolniških pomočnic, ker so vse te posle izvrševale le usmiljene sestre. V petnajstih letih se je izobraževalo za bolniško postrežbo 700 deklet, med njimi pa tudi mnogo usmiljenih sester. Do sedaj pa je z uspehom končalo šolo le 395 učenk. Sedaj se bori ta šola za lastno zgradbo in notranjo opremo. V Pančevu je pred mesci Damaskin Barbu ubil svojega sorodnika Mojzesa, ko se je vračal z njive. S palico ga je pobil na tla, da je Mojzes zaradi dobljenih ran kmalu podlegel. Ubijalec je star 60 let. Ko je zločin izvršil, ni bilo nikjer videti priče. Toda od strani sta prihajala dva otroka, stara sedem in osem let. Ta dva otroka sta bila tudi edini priči, ki sta obremenili starca. Starec se je sicer trudil, da bi ovrgel pričevanje teh dveh otrok, vendar je sodišče verjelo otrokoma, ker sta oba izpovedala enako, ter starca obsodilo na pet let težke ječe. Pred belgrajskim sodiščem se še vedno vleče razprava o tem, ali je znani milijonar v Šabcu, Laza Kurtovič, slaboumen ali ne. Njegovi sorodniki so namreč predlagali sodišču, da ga postavi pod nadzorstvo, sicer bi utegnil vse svoje imetje razmetati. Ko je sodišče klicalo nekatere priče, so bile njihove izpovedi tako protislovne, da ni moglo izdati dokončne rešitve. Kurtovič sam trdi, da je normalen, vendar pa so se tudi med psihijatri našli taki, ki so trdili, da je Kurtovič normalen, drugi pa spet, da je slaboumen. Mož ie živel res neobičajno. Spal je pod posteljo, prodajal svoje imetje po cenah, ki so bife daleč pod vrednostjo. Tudi jedel je po svoje. Sploh je bil posebnež. Da se jo pa začela razprava o njegovi normalnosti ali slaboumnosti, so bili bolj vzrok sorodniki, ki so sev zbali, da bi po njegovi smrti premalo dedovali, Zadnje skrivnosti trgovca s smrtjo Zagonetno življenje sira Bazila Zaharova, za čigar okrvavljene milijone, ki so mu jih prinesle vojne v zadnjih tridesetih letih, bodo zdaj med številnimi dediči začele teči pravde, to življenje je kljub vsej skrivnosti mogoče povzeti v tri besede: Zaharov je bil človek enega stroja, ene zamisli in ene ženske. Stroj, ki ga ni sam iznašel, ga je obogatil. Zamisel se mu ni nikdar uresničila. In edina ženska ga ni osrečila. * Stroj njegovega življenja je bila strojnica. To je bil brezimen izum najbrž kakega neznatnega angleškega inženjerja. Zaharov, ki še zdavnaj ni bil take iznajdbe sam sposoben, je našel patent zanjo med zavrženimi papirji pri angleški orožni tovarni Maxims. Ta patent je lastnik ne neznatne orožarne, mr. Nordenfeldt, kupil 1882, najbrž zato, da se je rešil sitnega izumitelja. Zaharov je z orientalsko trgovsko bistroumnostjo zaslutil dobiček, ki bi mu ga ta preprosti, natančni, nagli in praktični stroj za ubijanje lahko prinesel. Tako je postal razkazovalec, propagandist, prerok te strojnice. Živel je samo zanjo, za nič drugega, Njegov boj za uveljavljenje tega orožja je trajal petindvajset let, od 1889 do 1914. Petindvajset let boja, posredovanj, spletk, da bi dosegel pri vojnih ministrstvih splošno uvedbo strojnice. Do nobene morilne iznajdbe niso imeli generalni štabi sveta toliko pomislekov kakor do strojnice. Z njeno uvedbo je bilo konec »človeške« vojne; namesto človekovega besa, junaštva^ in spretnosti je nastopil stroj, ki ga je prodajal Zaharov. Za to je bilo treba treh odločilnih predvajanj kakor za kake nove pluge: grško-turška vojna, Spansko-amerikanska vojna, rusko-japonska vojna. Ta preizkušnja sama je zahtevala gore mrličev, stotine milijonov denarja, ki je šel za vino na diplomatskih banketih. Treba je bilo tisoče in tisoče podkupovanj pri ministrih, malih, beraških kraljih z velikimi armadami in pri politikih. Državniki so se streljali zaradi preganjanja, ki jim ga je zaradi stanovitne odpornosti naprtil Zaharov. »Kadar delate omeleto,« je pozneje govoril Zaharov svojemu pajdašu, Judu Balinskemu, kadar je imel pomisleke, »je pač treba jajca znati ubiti.« Ves ta čas boja za zmago strojnice, med vso to mrzlico, je pa Zaharov živel udobno življenje po-stopaškega elegana, uživalca, kakršni so bili značilni za konec preteklega stoletja. Rokavice iz belega usnja, svetel cilinder v gumbnici gardenijo, je vzdrževal cele hleve dirkaških konj in cele roje plesalk. Hodil je na premijere judovskih oper v vsem sijaju in soju ter čistil svoja jetra s slatino v Vichyju. Pošast? Ne toliko, marveč zločinec, ki se ne zaveda, kaj dela. Samo tak more v tem poslu obstati. Ta mali Orientalec neznanega porekla je krožil po svetu pol stoletja spoštovan in vljuden, a vendar podoben strupeni pari, ki ubija ljudi. Pobijal je, ne da bi kaj opazil. * Nazadnje, ko je bil sit milijonov in krvi, je začel še misliti. Prišel je na tisto misel, ki je že v njegovih mladih letih, 1877, vnemala Grke v Carigradu, kjer se je rodil. Ta misel je bila: vzeti Turkom Carigrad, vrniti Hagio Sofio Kristusu, pregnati nevernika v srce Azije, obuditi teomnenovski in paleologovski Bizanc v 20. stoletju. Dokler ga je poslušal Venizelos, je z njim skušal za vsako ceno doseči osvojitev Male Azije. Ko ga je Venizelos izdal, sta kovala načrte s kraljem Konstantinom. Za to zamisel je žrtvoval milijone in žrtvoval armade. Toda v Mali Aziji se je dvignil majhen general, doma iz nekakega macedonskega gnezda, in mu zastavil pot: Mustafa Kemal, ki je grške osvojevalce pognal v morje. Z njimi se je potopila tudi fantastična zamisel Zaharovega življenja. Tedaj je začel iskati zadnje tolažbe. Zastonj. Poročil se je z žensko, ki jo je ljubil vse svoje življenje. To je bila Maria del Pillar, markiza Villa-iranca, princesa Burbonska. Ta, kakor kip lepa Španjolka kostonjevih, vlažnih, lesketajočih se oči, mu je trideset let služila za mešetarko, branjevko, agentko. Zdaj jo je hotel za plačilo osrečiti. Prazno prizadevanje! Maria del Pillar je umrla nekaj mesecev po poroki. V smrti je imel uspeh — s strojnico. V življenju dva velika neuspeha — z zamislijo in z ljubljeno žensko. To je bila usoda krvavega milijarderja Bazila Zaharova. Predniki Edvarda Vlil., ki so odstopili Dr. Corti, zagovornik morilca Frankfurterja, ki je letos februarja nie3eca v Davosu ubil nemškega nac. soc, voditelja Gustlova. Anglije si ni mogoče misliti brez kraljev, to je za vse poznavalce angleškega ljudstva neizpodbitna resnica. Prav tako res pa je tudi, da je bilo to ljudstvo, ki svoje kralje tako ljubi, do njih pogosto zelo kruto in prav nič obzirno. Angleško kraljestvo živi od leta 10(56, to je 870 let. V tem času je zasedlo angleški prestol 48 vladarjev. Od teh jih je pet moralo z njega prej, kakor bi bilo naravno, zato, ker je tako zahtevalo — ljudstvo. Edvardi so bili med temi petimi žrtvami demokracije častno zastopani. Prvi, ki je moral zapustiti krono, je bil Edvard II., ki ga je parlament prisilil k odstopu 1328, češ, daje »zapravljal čas in denar z lepimi sanjarijami«. Torej ni bilo treba niti kake ge. Simpsonove. Sedemdeset let pozneje je ista usoda doletela Riharda II. Ta si je domišljal, da so »zakoni Anglije v njegovih ustiht (The laws of England are in mg moutb). Angleško ljudstvo mu je pa pokazalo, da misli drugače in ga odslovilo. Edvard V., kralj-otrok, pa sploh ni prišel — kakor Edvard VIII. — nikdar do kronanja. Proti njemu so bili vsi — parlament in ljudstvo — moral je izginiti: na skrivnosten način so ga v londonskem Tovverju ubili. Karla I. je revolucija obsodila na smrt, ker je bil katoličan. Njemu je sledila diktatorska Cromwellova republika. Njegov sin Jame& II. se je moral tudi zaradi svojega katoličanstva umakniti leta 1689 pred Viljemom Oranskim. To so bili kralji iz yorške, tudorske in stuar-torske dinastije. Vsi so morali plačati svoj davek »okrutnim spletkam baronov ali množice«, kakor je to stvar označil Shakespeare. Toda iz takega razloga ni odšel nobeden, kakor Edvard VIII., s katerim se je usodi oddolžila sedanja dinastija. Vendar so odstavili Angleži večino .vladarjev bolj po krivici, kakor pa bi bili Edvarda VIII. 'Jakobu Jamesu II., ki je 1688 vrgel žezlo v Temzo in zapustil Anglijo, so sestavili takle odstopni zakon, ki so ga prebrali po vseh londonskih oglih: »Kralj Jakob II. je skušal kršiti ustavo kraljestva s tem, da se je odrekel pogodbi, ki veže ljudstvo in kralja. Po nasvetu jezuitov in drugih malo priporočljivih oseb je prestopal osnovne zakone; s tem se je sam izbrisal iz državljanstva in odstopil. Njegov prestol je prazen.« Torej so bili že tedaj vsega krivi jezuiti... Pri Edvardu Vili. vsaj tega ne bo mogoče trditi. Kralii, Id so v tem stoletju odstopili V zadnjih petindvajsetih letih je vsega skupaj odstopilo, kakor kaže zgodovina, dvanajst vladarjev na svetu, če odštejemo neguša. To so bili: 12. februarja 1912 je odstopil cesar Pu-Yi kitajski. 15. marca 1917 se je odpovedal ruski car Nikolaj II. 3. oktobra se je umaknil s prestola bolgarski kralj Ferdinand I. 9. novembra 1918 je pobegnil iz Nemčije cesar Viljem II. Isti dan je šel v zatišje tudi saški kralj Friderik Avgust III. 12. novembra 1919 je podpisal svoj odstop Karl I. habsburški. 22. novembra 1918 je odstopil veliki vojvoda badenski Friderik II. 2. decembra 1918 je odšel v predčasni pokoj wtirtemberški kralj Viljem II. Jurij II. grški je odšel iz Aten in z grškega prestola 18. dec. 1923. Kralja Amamullaha afganistanskega je vrgla s prestola zarota 21. januarja 1929. Prajadhipok, kralj siamski, pa se je moral odpovedati kroni 2. marca 1935. Bivši španski kralj Alfonz XIII. pa ni podpisal nobene listine o odstopu, ko je moral leta 1931 zapustiti svojo državo. Torej je bilo to stoletje do kraljev in cesarjev krutejše, kakor vsa prejšnja ... Odstop angleškega kralja in Hotentoti Vemo, da je mnenje prebivalcev angleške svetovne države glede odstopa Edvarda Vlil. bilo in je še zelo deljeno. Lahko rečemo, da jih je morda polovica, ki mislijo, da bi bilo treba bivšemu kralju za vsako ceno preprečiti, da bi »živel svoje živi't > je«. Spet drugi so drugega prepričanja. V n-*katc rih dominionih so londonsko vlado kar brez vseh pomislekov hoteli za »kabinet starih bab*. To je razumljivo — dominioni so dosti mlajše pokrajina kakor mati Evropska Anglija. Mlajša je tudi njihova morala, -zlasti tam, kjer v kolonijah prevladujejo domačini. Avstralija, južna Afrika, Nova Zelandija so se obotavljale, ali bi zavzele tako puntarsko stališče kakor g. Baldwin in njegovi »r.nistri. Veliki kolonialni dnevniki kakor »Cape Ar-guft« v Capetownu, »Sidney Sun« v Avstraliji, »Montreal Star« v Kanadi, »India Times« v Bom-bayu stoje na strani vlade, je treba priznati, da se ljudstvo z neiskrenostjo zavzema za Edvarda VIII. Te simpatije kažejo včasih naravnost smešne oblike. Najzgovorneje priča o tem brzojavka, ki jo je iz Kokstadta, prestolnice Gast-Grigualalanda, dobil pred nekaj dnevi bivši kralj. V tem mestu in pokrajini prebivajo z belo krvjo pomešani potomci Hotentotov, ki so vzgojeni v angleških šolah in angleškem duhu. Ti Hotentoti so brzojavili Edvardu Vlil., da »preklinjajo hudobne škofe in mu bodo za i>oroko poslali najlepšega cvetja«. Glas ljudstva pa res ni zmeraj glas božji... Gospodinja služkinji: »Prinesite mi tri vstopnice po 25 Din za gledališče.« Služkinja se vrne: »Gospa, po 25 dinarjev so vse vstopnice že prodane. Prinesla sem jih kar 25 po 3 dinarje.« "1". "r ptpg! • Klil Spanec Don Juan de la -Cierva, izumitelj letala s krili, podobnimi lopatam mlina na veter. Pred kratkim se je pri letalski nesreči na Angleškem ubil. Obvestila Odsek brezposelnih učiteljskih abiturijentov, sakoja JUU v Ljubljani sklicu j o sestanek v«eh iRiiteiU-«kih abiituritjentov 20. decembra v prostorih sekcije •JUU (Ld ubijam a, Frančiškanska ulica G). Na programu je fcamimivo strokovno ]>ren«,ke šole. Posebno dobro pa pripravljajo 7>a sprejemni isapiit v giimmazijo. Ker so to moči pripravljene za fioLsko delo samo, vam jo uspeh zagotovljen. Vsa obvestilo, pismena i*n ustmena, sipre-jema OPUA r ram c ib kanska ulica 6/1. Uradne ure vsak delavnik od 1CK—1!2 dopoldne. Seja karitativnih organizacij. Mestno poglavarstvo razglasa, da se bo vrs-Uia aeju zastopnikov karitativnih in drugih organizacij radi določitve načina »kupmega božičnega obdarovanja siromakov v mestni sejni dvorani v torek, dne 15. decembra ob 5 popoldne. Važno je, da so udeležijo te sejo zastopniki vseh onih ortgan.iizacid. ki ro sodelovalo na doselanjih fiestam-kih. Posebnih vabil mestno poglavarstvo ne bo pošiljalo. Pisarna Bolniške blagajne mestnih namešdcnocv ljubljanskih bo poslovala od torka, dne 15. decembra leta 1536 dalje v prostorih personalnega oddelka, odn. Mestno delavsko zavarovalnice v poslopju mestnega po-glavanstva na Mestnem t.rgu §t. 27/1, soba &t. 15 Te-lofon St. 30—22, interna ftteviillka 17. — Nakaznice za vise vrste zdravljenja se bodo izdajale vsak delavni* od 8 do pol 13. L{ubl:ansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto. Torek, 15. decembra: Zaprto. Sreda, 16. decembra: »Tudi Lela bo nosila klobuk«. Red A. OPERA: Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto. Torek, 15. decembra: Seviljski brivec. Ked 13. Sreda, 16. decembra: La Boheme. Red Sreda. N« same „Naš čai" je najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAŠ CA.) dobite v špec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V UUBUANI. Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din Ponedeljek, II decembra: 12.Ou Zvoki 1z daljnih dežel (plošče) — 12.45 Vrome, poroftila — 13.00 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Koncert baletne godbe (plog^e) — 14.00 Vreme, boiia — 18.0>i Zdravui&ka m a: O prehranil sploh: Zivljonje v stradanju in obilju (g. dr. A. Brc, celj) — 18.20 Veseli duevi v Kijevu, venček ukrajinskih pesmi (plošča) — 18.30 Slovenska naro.lna pesem (g. France Marolt) 19.00 Ca«, vrome, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Počet.ki narodno-političnoKa življenja v Podravju (Franjo Baš, prof.) — lu.5to je iz drugačnega lesa, kakor vi vsi skupaj.« Rist je pogledal barona, ta pa je prikimal : »Oh, te ženske, ženske!« In Ida je zopet zavzela svojega medvedka. Rist je slišal, kako je govorila: »Kdaj pa se odpelješ? Kmalu? Ali res kmalu? Jutri? Kam pa se odpelješ? Proti jugu? Oh, proti jugu! Pariš in London in Carigrad. Veš kaj, potem me pa moraš s seboj vzeti, ali slišiš? Lahko mi verjameš, da bom spodobna, ves dan se bom znala prav obnašati.« Brede ji je v šali pogladil podbradek. »Podbradek ji gladi,« je dejal Rist sam pri sebi, »kaj hudiča, naj to pomeni?« V hipu pa se mu je zjasnilo. V velikem stenskem zrcalu je Brede opazil, da je izpostavljen Johnsonovi pazljivosti. Brede je hotel vzbuditi vtis, da je nenavadno dobre volje in da je prišel pač zato, da se porazveseli. Ristov pogled je pod monokljom postal resnejši, deloma radi priznanja, deloma radi občudovanja. Sploh pa skupine ob barski pregraji ne bi nihče mogel boljše razpostaviti: to je bila skupina ljudi, ki so se prepustili dogodivščinam. Prešeren domislek človeka z nionokljem, da se postavi za barsko ograjo, lahkomiselno obnašanje generalnega ravnatelja, ki je bil v sredini skupine kakor kak stric, švedski baron in lahko-živec, okrog njih pa obupen hrup nočnega lokala, vse to ni dopuščalo dvoma: generalni ravnatelj je postal pameten. >Zdaj signor Vittorio stopa v stike z balkanskim diplomatom in z Diano,« je dejal Rist, »ter vprašuje, če morajo biti previdni.« >0, dragi prijatelj,« je ugovarjal baron Bergerome, »kako pa je to mogoče, ko sedi diplomat na drugem koncu lokala in je v tem trušču nemogoče razumeti eno samo besedo.« Godba je ravnokar igrala skladbo, ki je izšla iz najtemnejših strasti zamorskega srca, nek tam-tam, ki je spominjal na grozeče grmenje gonga v afriških gozdovih. »Balkanski diplomat je mnenja, da ni ni-kake nevarnosti,« je nadaljeval Rist. »To pa je potegavščina —,« je vzkliknil Bergerona. »Z rokami govorita,« je razlagal Rist. »Oba sta vendar južnjaka; nisem zastonj leto in dan živel v Castellamare, od tam poznam ta znamenjski govor. Znanstveno sem ga študiral. Eno uro dolgo se lahko pogovarjam z Napolitancem, ne da bi besedo spregovoril. »Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo- Kopitarjeva aljca 6/TCL Telefon 2W h» 2996. Uprava; kopitarjev* b. »sioveu ti Telefon 29S& Za Jugoslovansko Uskarua f Ljubljani K- Ce& Izdajatelji Ivan Eakoveo. Urednik; Jože Kožice k.