Posamezna številka stane 2 Din.
V MW, v sredo dne 5. seplemUra 1923.
Naročnina —i—3 ca državo SHS:
do preklica:
«) po poŠti mesečno Oin 1< b, dostavl|en na dom
mesečno ... , „ 12
za inozemstvo: mesečno .,.,... Dla 23
S Sobotna Izdaja: =
t Jugoslaviji.....Din 20
i inozemstva ..... „ 40
im Gane InseratnmiaK
Enostolpa« peUtaa vrsta mali uglasi po Ola J*50 la OUL «•—, veliki uglasi aad tS aun višine po Ola. 2 50, poslana Itd« po Oin. ♦ —.
Pri večjem naročilo popust.
Izhaja vsak dan IzvzemSI
ponedeljka ln dneva po pras« nlkn ob 5. ari zjatraj.
Poštnina plačana vlotmrUL
Uredništvo ie v Kopitarjevi alioi štev ti/121. RoKoplat ne ne vračajo; netranfclrana pisma sa ne sprejemalo. Uredn. telel. štv. 50. upravn. štv. 328.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino tn št. 349 za oglaaa, zagreb 39.011, sarajev- 7563, praške In dana). 24.797.
Spor med Grčijo in Italijo, ki je izbruhnil zaradi umora italijanske razmejitvene delegacije v Janini, je postal mednarodnega značaja, bržko je Mussolini v svrho zadoščenja stavil na Grčijo take zahteve, ki kruto žalijo suvereniteto male balkanske države. Efektivno pa so bili zadeti interesi tako balkanskih in njim sosednjih držav kakor tudi velesil, ko je italijansko brodovje brez predopozoritve napadlo brezorožni, toda strategično skrajno važni kot, ki se nahaja zdaj pod italijansko zasedbo.
Grčija je apelirala na Društvo narodov in svet pričakuje zdaj odločitve te najvišje mednarodne instance. Od Italije je odvisno, ali pristojnost Društva narodov prizna, od Društva, oziroma od držav, ki po v njem zastopane, pa je odvisno, ali bodo v negativnem slučaju svoj pravdorek napram Italiji z represivnimi merami uveljavile ali ne. Ker stoji za Društvom narodov z vso svojo avtoriteto Anglija, se nam ne zdi verjetno, da bi Mussolini hotel resno riskirati spor, s katerim bi se Italija sama iz skupnosti civiliziranih držav sveta izločila. Zelo verjetno pa je, da bo skušala z razgrnitvijo kompetenčnega vprašanja rešitev spora zavleči. Na to kaže vest iz Rima, da namerava Italija predlagati, naj se vprašanje, ali je Društvo narodov kompetentno ali ne, predloži haa-škemu mednarodnemu sodišču. Ni pa verjetno, da bi Italija s tem uspela.
Naj bo tako ali drugače, cela stvar je »rez dvoma velikega moralnega pomena. Svetovna vest je po svetovni vojni vendarle probujena in to je v mednarodnem političnem pogledu velik plus. Misel, da spori med posameznimi državami, ki so se svoj čas reševali izključno s stališča «ža-jene časti«, ^nacionalnega dostojanstva« n takozvanega prestiža, zadevajo interese celokupnega človeštva in da zato spadajo predenj v razsodbo, se počasi, toda sigurno uveljavlja, in svet se čezdalje bolj zaveda, da je ena sama solidarna moralična celota. Sicer predstavljajo, kakor je dejal aedavno lord Cecil, povojni militarizem, stara mentaliteta birokracije in diploma-;ije ter beda in apatija narodov velike ovi-Kre za končno uveljavljenje te zavesti, toda strah pred novo svetovno vojsko je močnejši nego ostanki predvojne miselnosti v Evropi in sili državnike, da nehote okrep-ljajo avtoriteto mednarodnega foruma v Ženevi. Prav to je tisti moralni faktor, s katerim gospod Mussolini, ta poosebljeni nacionalni egoist in nadčlovek en miniature, ni računal in nad katerim si bo v predstoječem slučaju po vsej priliki zobe polomil.
Da se Italija že začenja umikati, to fcažejo mnoga znamenja, predvsem to, da se je po soglasnih poročilih iz različnih središč svetovne politike, prvotna vznemirjenost, bojevitost na eni in strah na drugi strani, ter nervoznost znatno polegla. To ne more imeti drugega izvora nego v tem, da se je gospod Mussolini nad nepričakovanimi posledicami svoje malo junaške avanture nekoliko zamislil. Mož je s krfsko afero zelo oslabil svoj prestiž v celi E^ > Pi, vznejevoljil Anglijo, ki je bila dozdaj Italiji najtrdnejša diplomatska or in »zmajal tudi lastno pozicijo v Italiji. Pred ^em se je s svojim napadom na Grčijo, ki je oslabljena po vojni s Turčijo in notranjem brezvladju, moralično degradiral. Politično pa je razgalil imperialistične cilje fašistovske Italije v sredozemskem m°rju in na Balkanu, kajti nihče ne more verjeti, da je zasedba Krfa zamišljena kot represivna mera napram Grčiji, kateri bi bila Italija mogla z enostavnimi Imovinskimi represivnimi odredbami vsiliti svojo voljo. Mussolini je s svojo nepre-m'Šljeno akcijo okrepil tako svojo notranje sovražr''ie kakor tudi pozicijo vseh onih držav, ki so prisiljene se z njim meriti na diplomatskem polju.
Med temi državami je na prvem me-stu Jugoslavija. Ves svet, celo take -"ve, ki nam niso prijazne, se morajo spričo podlega napada Italije na tuje ozem-;ie vprašati, ali (rre tej državi sploh kak-
vera. ali ni potrebno vsak hip raču-
nati z njeno zahrbtnostjo, ali se ne vsiljuje naravnost misel, kako se skupna zavarovati preti državi, ki je za svojo vrhovno maksimo proglasila sacro eg^iprno? Noben dogodek bi ne mogel biti po svoji naravi tak opomin k zvezi malih držav, predvsem pa k federaci ji celega Balkana kakor brutalni gest gospoda Mussolinija napram Grčiji. Spretna diplomacija bi morala tudi naravnost zagrabiti za priložnost, ki jo nuja ogorčenje angleške javnosti proti Italiji. Zdaj je tudi najugodnejši moment, da se zainteresira največja pomorska država sveta za način, kako Italija skuša obiti lojnlnn izvršitev sanmar-geritske pogodbe in jo prepričati, kako za tem tičijo isti zavojevalni nameni kakor za zasedbo Krfa.
London, 4. sept. (Izv.) Baldwin bo prekinil svoj dopust v Aix-les-bainsu in pojde v Ženevo.
Pariz, 4. septemb. (Izv.) »Universelle Presse« piše, da Francija kljub svojim simpatijam za Italijo svoje naklonjenosti Grkom nc bo odrekla. Francija vidi v laško-grškem spora varstvo za sebe proti angleški politiki v ruhrskem vprašanju, ker upa, da bo Angina manj pazila na razvoj dogodkov v Poruhrju, če bo zapletena v balkanske hcr~tije.
Pariš, 4. sept. (Izv.) >Intransigeant« poroča iz Carigrada, da vozijo italijanske ladje municijo v bolgarska mesta ob Črnem morju v Burgas in Varno.
Rim, 4. sept. (Izv.) Z ozirom na očitek, da je Italija kršila nevtralnost otoka Krfa, objavlja Agenzia Štefani, da Italija ni podpisala londonske pogodbe iz leta 1884., ki jamči otoku Krfu nevtralnost. To pogodbo so podpisale le Avstrija, Francija, Anglija, Pruska, Rusija in Grška, a Italija ga ni nikdar niti odob*\Ia niti podpisala. Zato tudi Italija ni dolžna spoštovati nevtr?lnosti otoka Krfa, tem manj, ker se velesile med vojno tudi niso ozirale na to pogodbo, ampak so tam ~ tanili celo srbsko armado.
Rim, 4. sept. (Izv.) Član italijanske delegacije pri Društvu narodov Giurati je danes prišel iz Ženeve v Rim na posvetovanje z Mussolinijem. Govorila bosta o važnih vprašanjih, ki pridejo te dni na dnevni red zasedanja Društva narodov.
Rim, 4. sept. (Izv.) Agenzia Štefani de-mentira vse vesti o zasedbi nekih malih otokov 'užno od Krfa od strani Italije.
Rim, 4. sept. (Izv.) Mussolini je imel 8 posebnim dopisnikom »Daily Maik-a (edini angleški list, ki v laško-grškem sporu piše v prikg Itr"je, op. ur.) d°l'5i razgovor, v katerem je dejal: »Jaz sem si vzel jamstvo in ga bom tudi obdržal, dokler ne bodo popolnoma do zadrje črke izpolnjene vse v moji peremptorični noti izražene zahteve. Če Grčija te zahteve izpolni in če plača, bom Krf zapustil, če pa Grčija te zahteve ne izpolni, bom ostal za večno na Krfu, ki je bil 400 let beneška posest, še drugih grških ozemelj ne nameravam zasesti, razun v slučaju, če bi Grki še nadalje v svoji nespameti napadali italijanske državljane in ogrožali njihovo imetje. V tem clu-čaju bi bil prisiljen takoj začeti z vojaško akcijo. Kar se tiče Društva narodov, spoštujem njegovo voljo, odrekam pa mu pravico vmešavanja v stvari, ki se tičejo časti Italije. Te točke v paktu Dirštva narodov ni, in mi tudi nismo napovedali vojne. Če Društvo narodov moje stališče odkloni, se utegne dogoditi, da Italija iz Društva narodov izstopi.« — Nato je naglašal ponovno krivdo Grčije na umoru, za kar obstoje dokazi. »Moja politika je miroljubna, toda dobro je, če je človek močan, ako hoče ohraniti mir.«
Ženeva, 4. sept. (Izv.) Kakor znano, je srrška vlada naprosila Društvo narodov za
To je položaj, o katerem pa dvomimo, da ga bo naša diplomacija znala izrabiti. Gosood Gavrilo"ic, ki bi moral prav zdaj bita v Londonu, se menda sprehaja po Belgradu. Ob "saki priliki se kaže, kako predvojna srbska diplomacija ni kos nalogam, ki jih atavlja nanjo novi država. Bila je navajen« živeti cd milosti iz rok v ustn in so zanašati na batjušfeo in na «gežo>f-, ki naj " krvjo popravlja njene napake. Največ pa paralizujejo inicijativno delo diplomacije naše neurejene notranje razmere. Morroče erospod Mussolini uprizori še kakšno a."e ">, preden se ms režim zdrami. Na vsak način pa bodo, tako upamo, naši be'grajski državniki znali odslej bolj pravilno ocenjevati «priiateljpka čustva« Italije, katerim so se tolikrat laskali.
posredovanje v njenem sporu z Italijo. Društvo narodov je prošnjo grške vlade vzelo na znanja. Končnoveljavno bo o zadevi sklepalo Društvo narodov še ta teden. Včeraj zvečer so govorili v poučenih krogih, da je dobil laški delegat pri Društvu narodov od Mussolinija navodila, naj pristojnosti Društva narodov za rešitev tega spora ne prizna in naj se tozadevni razpravi v odboru ali pa v plenumu izogne. Ta vest je izzvala med delegati veliko vznemirjenje. Anglešk' zsrlopnilri in zastopniki angleških dominijonov pa so trdno odločeni, delovali na to, da se uveljavijo določila Društva narodov. Tudi zastopniki severo-evropskih držav, ki stoje pod vodstvom Brantinga, delujejo v tem smislu, da bodo podpirali pravilno vloženo prošnjo grške vlade. Ker te vesti z laške strani še niso uradno potrjene, smatrajo položaj za resen. Italijanski delegat Salandra pa je predlagal, naj se seja, na kateri bi imeli sklepati o grško-1. škem sporu, odloži tako dolgo, da se vrne delegat Giurati z novimi inštrukci-jami laške vlade iz Rima.
Rim, 4. sept. (Izv.) V ministrskem svetu je Mussolini izjavil, da je italijanska javnost vsled sovražnega držanja angleškega tiska zelo razočarana in zadeta. Ta občutna lekcija pa bo Italijo ozdravila od njenih dosedanjih iluzij in konvencionalne politike. Italijanska vlada bo trdno ostala na stališču, da je Društvo narodov inkompe-tentno. Ako se Društvo narodov kljub temu izjavi za kompetentno, bo Italija stala pred vprašanjem, ali v Društvu narodov ostane, ali pa izstopi. Jaz sem se odločil za to, da izstopi. Ministrski svet je Musso-linijevo stališče popolnoma odobril.
Pariz, 4. sept. (Izv.) Italijanska vlada je v Parizu in Londonu izjavila, da odklanja kompetenco Društva narodov iz treh vzrokov: 1. Grška vlada mednarodno ni priznana; 2. zasedba Krfa je odgovor Italije na napad na njeno nacionalno čast; 3. člen 12 pogodbe Zveze društva narodov se nanaša na grožnjo z vojno, česar pa Italija napram Grčiji ni storila.
Pariz ,4 .sept (Izv.) »Chikago Tribune poroča iz Aten, da je Italija začela izkr-cevati čete v Santi Quaranta severno od Krfa. Ta vest uradno še ni potrjena, smatra se pa, da altlija res namerava zasesti epir-sko obal in zaledje. Oficijelno se poroča, da je italijansko brodovje na otoku Lerosu v dvanajsterootočju ustanovilo svojo bazo in da je leroško pristanišče od italijanskih vojnih ladij zaprta
Rim, 4. sept. (Izv.) Grčija je odgovorila na noto veleposlaniške konference, da naj se glede umora v Janini imenuje mednarodna preiskovalna komisija na albanskem ozemlju. Vestna preiskava grških oblasti ni privedla do izsleditve morilcev na grškem ozemlju. Grčija apelira na veleposla-niško konferenco, naj Italijo prisili, da odstopi od svojih zahtev po zadoščenju in zahteva takojšnjo izpraznitev Krfa.
Maši poslanci za delavske žrtve
Maribor, 4. sept. (Izvirno.) Na prošnjo;
skupnega delavstva so poslanci SLS inter-venirali pri vojaških in civilnih oblastiM za žrtve, ki so v zaporu. Vsi trije aretiran-ci: Kmet, Kren in Magdič so zaprti v zaporih Dravske vojašnice. Do sedaj še nisor bili zaslišani, dasiravno so zahtevali. Danes se je poslanec Ž e b o t z mariborskimi zaupniki odpeljal v Ljubljano, da intervenira pri vojaškem delegatu v Državni upravi j. ž.
IZPUŠČENE ŽRTVE.
Maribor, 4. sept. (Izv.) Vsled intervencije poslanca Ž e b o t a so bili danes popoldne ob 4. izpuščeni na svobodo železničarji: Kmet, Kren in Magdič. Delavstvo je osvobojene tovariše sprejelo z velikim navdušenjem ter je obenem prirejalo ovacije onim, ki so se potrudili za njihovo osvoboditev.
Reško vprašanje.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Vprašanju spo« ra med Italijo in Grčijo se v začetkii v tu-i kajšnjih političnih krogih ni polagala po« sebna važnost in so smatrali, da ta spon ne bo posebnega pomena. Agresivnosti Ita-lije nasproti Grški pa je sledila agresivnost Italije nasproti naši državi. V tukaj-* šnjih listih se zelo komentirajo vesti o italijanskem ultimatu naši državi, v kateremi Italija zahteva aneksijo Reke. Iz tega slo« di, da je prišlo v sporu z Italijo do odloi čilnega momenta. Od uradne strani se poroča, da je pred dvema dnevoma preneha« lo delo paritetne komisije, ker naša delegacija ni mogla pristati na predloge italijanske delegacijo, ki so imeli ultimativnD značaj. Vlada je poslala te predloge dr. Ninčiču in Pašiču in dokler ne pride odgovor, ne bo sklenila nič definitivnega. TJ predlogi italijanske vlade so take narave^ da spreminjajo že doslej spremenjene predloge na našo škodo glede uprave Reke. Z oficielne strani se pa dementirajo vesti, da Italijani nameravajo anektirati Reko.
POVRATEK KRALJEVE DVOJICE Vi BELGRAD.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Kralj Aleksander in kraljica Marija sta se danes vrnila z Bleda v Belgrad.
Hrvati in SLS.
Zagreb, 4. septembra. (Izv.) »Slobodni Dom« se bavi z intervjujem dr. Korošca v »Slovencu« in pravi, da so se po dr. Ko-, roščevi izjavi poskusi radikalov izjalovili, ker so zastopniki slovenskega naroda odr govorili, da o kakem sodelovanju z radikali ne more biti govora, dokler niso vršenj, vsi predpogoji, ki sta jih v Zagrebu podpisala odposlanca radikalne stranke Gjuričič in dr. Janič v takozvanem Markom vem protokolu. Slovenski zastopniki bodo) ostali zvesti sporazumu, ki so ga po volitvah sklenili z HRSS in JMO.
Skupna fronta proti Belgratfcfc
Zagreb, 4. sept. (Izv.) Nocoj je imela zagrebška mestna organizacija Hrvatske Zajednice sejo, na kateri je dr. B a r a c poročal o političnem položaju. V razpravi, ki je sledila poročilu, se je povdarjala potreba skupne fronte proti Belgradu. Glede. Slovencev se je konstatiralo, da se nikakor, ne bodo odrekli sodelovanju s Hrvati ini muslimani in da bodo kot doslej tvorili skupno fronto proti Belgradu.
Demokrati v razsuto.
Zagreb, 4. septembra. (Izv.) Iz uredi*-ništva demokratskega glasila »Rječi« so žel izstopili štirje uredniki, in sicer dr. Ju-triša, Sportič, Turk in še eden. Govori se, da bodo tudi demokratske »Novosti« prešle v druge roke. Tako bodo prišli demokrati v Zagrebu ob vse svoje liste. Ravnatelj Slavenske banke Praprotnik se trudi, da bi vsaj en list rešil za demokrate.
Ifarečalte fSSov®Rca'!
MUSSOLINI VZTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU. — ITALIJA ZAVLAČUJE REŠITEV SPORA. — ANGLIJA ZA DRUŠTVO NARODOV. — ITALIJA OBOROŽUJE BOLGARIJO. — FRANCIJA IMA SVOJE NAMENE. — ITALIJA KLJUBUJE DRUŠTVU NARODOV. — ITALIJA
ZASEDLA EP IRSKO OBAL?
ka*^!ro?a m Japonskem.
TOKIO ENO SAMO POGORIŠČE. — 12 MEST UNIČENIH. — OGNJENIKI BRUHAJO. — VODA ODNESLA CELA MESTA. — NOVA VLADA IN NOVA PRESTOLICA.--POMOČ AMERIKE.
Zopet enkrat ima človeštvo priliko, za-misliti se v svojo neznatnost nasproti sili, ki vlada vesoljstvo. Občudovanja vredni žilavi in visoko inteligentni japonski narod, ki je stisnjen na majhno ozemlje v trdem, nepopustnem boju odoleval vsem težkočam, se politično in gospodarsko obranil Evrope in Amerike in stremil vedno višje in dalje, se je te dni zgrudil kot slaboten otrok in z njim njegova najvažnejša mesta kot hišice iz kart — pod nenadnim udarcem nevidne roke. Šestminutni potres je nničil Jokohamo in Tokijo in vse, kar je zgradila človeška roka na 350 km dolgem ozemlju med Tokijem in Osako. 200.000 ljudi je našlo smrt bodisi v razvalinah, bodisi v plamenih nastalega požara bodisi na morskem dnu, kamor jih je potegnilo vodovje, ki ga je potres dvignil iz tečajev. Kar je ostalo živih, je brez strehe in brez hrane, polno groze in obupa.
Ni dvoma, da se bo japonski narod od tega udarca zopet opomogel in nadaljeval svojo pot neugnanega napredka, kar mora biti želja vsega civiliziranega sveta; vendar ne bi škodilo, ako bi se ob tej priliki Japonci, pa tudi vsi drugi narodi zavedli, da tisto dobro, ki ga more v enem hipu uničiti nevidna in neodoljiva naravna sila, ne more biti edini in končni cilj človeškega prizadevanja in tudi vredno ni, da bi bilo. To spoznanje bi moglo oblažiti gospodar-sko-socialne boje med narodi in posamezniki in omiliti pohlep po vedno večjem bogastvu, ki sedaj biča človeštvo in ga žene v divjo medsebojno tekmo, ki se začasno le
prerada konča v krvavih katastrofah. • • •
Japonsko je znano tektonsko potresno ozemlje in vulkansko središče, kjer potresi niso nič redkega. Prav zato so tudi hiše na Japonskem povečini zgrajene iz lesa, kar se je pa topot še posebno maščevalo, ker se je enkrat nastali požar brez ovire in z nepopisno hitrico razširil na vse strani in po dosedanjih poročilih povzročil več nesreče in škode nego potres sam. Doslej še ni ugotovljeno, ali je bil sedanji potres na Japonskem vulkanskega ali tektonskega izvora, vendar govori dejstvo, da se je potres čutil domalega po vsem svetu, zato, da je bil to tektonski potres. Tak potres nastane na ta način, da se vsled trajnega krčenja zemlje zemeljske plasti premaknejo, oziroma sesedejo, bodisi v navpični, bodisi v vodoravni smeri. Taka premaknitev znaša navadno le nekaj centimetrov, a ima na površju kljub temu najsilovitejše učinke. Ena taka premaknitev v zemeljski notranjosti povzroči lahko nadaljne premaknitve tako, da sledi prvemu potresu še več nadaljnih. Tudi se morejo ob takih prilikah odpreti stare In nove odprtine nad vulkanskimi tokovi ter začne bruhati lava na površino. To se opaža tudi topot na Japonskem, kjer je začel ognjenik na otoku Oshimi zopet bljuvati.
Umljivo je, da učinkuje potres, ako leži njegovo središče v bližini morja, tudi na vodovje, ki se zaziblje v svojih tečajih in pljnskne visoko preko svojih sten. Tako se je tudi preko Jokohame zagnal orjašk val in poplaknil s seboj vse živo in mrtvo, kar se ni trdno držalo. Tako vzvalovanje morskih mas se seveda ne more omejiti na majhen obseg v obližju obale, ampak se
KBaver Meško:
Legenda o sv. Ceciliji.
V vsem ogromnem Rimu ni bilo lepše cleklice od mlade plemenitašinje Cecilije. Že poprej krasna, se je, kar jo je papež Urban uvedel v globokosti, skrivnosti in blaženosti vere Kristusove, v veliki sreči deviškega, Boga ljubečega srca razcvetela vprav čudežno. Ustavljali so se ljudje na ulicah, kadar je šla mlada Cecilija mimo, in za njo strme so povpraševali: »Kdo pa je ta čudovita deklica?«
Devica Cecilija se za vse lo nI prav nič menila, kakor da ničesar videla in opazila ni. V resnici tudi ni, zakaj v vseh mislih ji je bil le Gospod Bog, ki se mu je pri svelem krstu posvetila in mu dala svojo dušo in svoje deviško telo v dar. Da bi bila lepa in prijetna pred njegovim obličjem, edino to je bilo vse njeno mišljenje in hrepenenje.
Štirinajst let je bilo Ceciliji, ko se ji {e prigodilo to-le:
Šla je nekega dne iz očetove hiše, stoječo onstran Tibere pod hribom Janik-lom, na le-ta hrib. Dan je bil silno vroč; kakor srdito je žgalo solnce zbrezpegaste-ga, jeklenastega neba; nad Rimom in v rimskih ulicah se je kuhala vročina, kakor bi hotela raztopiti in sežgati kamenje ulic, zidove hiš, ogromne sklade poganskih svetišč.
Do približno sredine hriba je šla Cecilija, pa je sedla tam na klop pod samotno stoieč hrast, da si oddahne in se ohladi.
zanese v silne daljave, ter je verjetno, da
bo topot valovanje doseglo pacifiško obalo. Poročila javljajo, kako uničujoč je bil elementarni morski zagon ladjam, ki so bile vsitlrane v jokohamskem zalivu. Ladje so se odtrgale, butale druga ob drugo, se razbile in potopile. Prav tako so potrgani vsi kablji, ki so vezali Japonsko z ostalimi deželami v vzhodni in zapadni smeri. Poročila so možna le potom brezžičnega brzo-java preko Indije in ameriškega brezžičnega brzojavnega omrežja v Pacifiku.
• • •
Sedanji potres je zadel najbogatejše in najbolj obljudene kraje Japonske. Za časa potresa je vozilo mnogo vlakov, ki je vse vrglo iz tira ter so se razbili. Zrušili so se tudi domalega vsi mostovi. Vse brzojavne zveze so potrgane. V Tokiju se je podrl visoki stolp Azakuzo in pokopal pod seboj 700 ljudi. Število vseh človeških žrtev cenijo na 200.000. Cesarjeva družina se je rešila. Gmotna škoda se še ne da preceniti, tako je ogromna. Najobčutnejše je prizadeto japonsko gospodarstvo vsled uničenja pristanišča v Jokohami, preko katerega je šel večji del japonske zunanje trgovine, ki je glavni vir vseh dohodkov japonskega naroda. Ta škoda se ne bo dala tako hitro popraviti.
Velike države: Amerika, Anglija i. dr. so japonski vladi takoj ponudili vso svojo pomoč; Anglija je takoj poslala svoje vojne ladje, da se vdeležujejo pomožne akcije.
• • *
Iz potresarne pod Triglavom.
V	noči od 31. 8. na 1. 9. sem bil v mojem observatoriju zaposlen, da uredim in na novo postavim potresomerja za vodoravno valovanje zemlje, kateri ima nalog bilježiti tudi oddaljene potrese, pa vsi po-iskusi, nihalo urediti, so bili zaman do ranega jutra. Pisalna igla se ni pustila ukrotiti, zmiraj je uhajala preko pisalne podlage. To je bilo mučno in obupljivo delo, kakor ga nisem skusil še nikdar.
Seve da sem obdolževal mojega mehanika Vebra z Gorjan netočne izvršitve, ali svojeglavne poprave aparata, tudi leseni podstavek ali fundament mi ni ugajal. Naposled sem že menil, da se moja bajtica, moj observatorij guglje ali ziblje kakor ladja na morju. In zadnje, kaj bi rekel,, precej fantastično domnevanje — je to pot biia istina ali gola resnica.
Že drugi dan popoldne je bil moj uravnan aparat popolnoma ubogljiv in je točno bilježil vznesene in nič več zbegane, tedaj mirne črte.
V	nedeljo, dne 2. septembra dobim z belgrajskega centralnega observatorija (potresarne) telegrafično obvestilo, da so Belarjevi aparati (leta 1910 v Belgradu postavljeni) tamkaj bilježili 1. septembra ob 8. uri 10 minut do 8. zjutraj katastrofalni potres v daljavi 9350 km, danes pa že ves svet ve, da je ta katastrofalni potres porušil cvetoče japonsko mesto Jokohama. Po natančnih zapiskih mojih aparatov v Belgradu lahko sodim, da je bila to najhujša potresna katastrofa, kar smo jih bilježili v teka zadnjih trideset 'et na svetu.
Skoraj za deseti del naše zemlje je bil občutljiv ta grozni potres za ljudi, potreso-'
Čisto sama je sedela tam. Vse naokrog jo bilo prazno, tiho, kakor izumrlo. Le iz mesta gor, iz ogromnega flavijskega amfi-teatra sem, je skoz razbeljeno ozračje, negibno, kakor (la je v strašni vročini omedlelo, zazvenel zdaj zdaj kak glas: zateglo, srdito, krvi željno rjovenje leva, leoparda, tigra; zlovešče, v silnem srdu se trgajoče, besno mukanje divjega bika, ki so ga dre-gali pazniki z razbeljenim železnim drogom, da bi ga razvneli do najvišje divjosti; čez čas zamolklo valovanje: kričanje in besnenje gledalcev, ki se je zdelo, dasi po oddaljenosti zabrisano, kakor šumenje v daljavi padajočega slapa, nič manj grozno in neusmiljeno kot strašna krvoločnost glasov zverinskih.
>Brate in sestre nam trpinčijo ln morijo,« je pomišljala Cecilija, s široko razprtimi očmi strmeča doli proti cirkusu, ki-pečemu z veličastnim svojim zidovjem mogočno in visoko v ozračje. Sklenila je drobni, lilijski roki: >Sladki Gospod Jezus, ki si s svojo bridko smrtjo smrti strahoto premagal, daj jim moč in pogum, da ostanejo stanovitni in zmagajo tudi onh Ne eden naj te ne zataji, o ljubljeni naš Gospod Jezus I<
Zamaknjeno zroča proti amfiteatru, kakor bi s telesnimi očmi gledala vse, kar se tam godi, in bi se radovala zmag bratov in sester v Gospodu, je polglasno molila za nje, ki jih trpljenje in smrt še čakata, naj bi vsi zmagali in bi čez nekaj trenutkov že oni v večnosti za njo molili.
Kar se je je nenadoma med molitvijo polotila težka zaspanost. Drobni roki sta
merji polovice sveta so bili več aH manj poškodovani in potresomerji vesoljnega sveta so z orjaškimi znamenji bilježili ta izredno močni svetovni potres. Še na nebu je zapustil ta potres sledove — najmanj za tri metre se Je tečaj zemlje to noč premaknil.
Nam seizmologom pa nalapa tak naravni prigodek podvojeno pazljivost in čuvanje domačih potresnih ognjišč, katere je j vznemirjal 1. septembra skozi osem ur, ali morda še dalje — odmev potresa v Jokohami.	Prof. A. B e 1 a r.
Washington, 4. septembra. (Izv.) O usodi ameriškega poslaništva v Tokiu ni nič znanega. Vse ameriške vojne ladje, ki križarijo v Tihem oceanu, je stavilo amerišlio vojno ministrstvo na razpolago japonski admiraliteti.
London, 4. septembra. (Izv.) Med prebivalstvom, ki je brez strehe, so izbruhnili tudi nemiri zaradi lakote. Policija je ljudi komaj umirila. Na celi obali je morsko valovje povzročilo ogromno škodo. Cela mesta je voda odnesla. Svetilniki v tokijskem zalivu so porušeni, tako da je plovba jako otežkočena. Iz Osaka poročajo, da sta cesar in cesarica rešena.
Tokio, 4. septembra. (Izv.) Reuter poroča, da so poslopja francoskega in italijanskega poslaništva uničena. Število mrtvih znaša samo v Tokiju 150 tisoč. Dvajset poslancev je zaletela smrt, ravno ko so se zbrali k neki seji.
Pariz, 4. septembra. (Izv.) Listi poročajo, cla je sestavljena nova japonska vlada. Predsednik je admiral Jamamoto, baron Goto notranje zadeve, Kanaka pa vojsko.
Pariz, 4. septembra. (Izv.) Najnovejša poročila, ki so jih dobili v Parizu o potresu na Japonskem, pravijo, da je neposredno pred potresom pihal jako vroč veter, opoldne pa so začutili prvi sunek. Sunki so si naglo sledili in nepričakovano naglo je začelo goreti po vsem mestu. Glavno mesto Tokio je danes velikansko pogorišče.
London, 4. septembra. (Izv.) O silovitem potresu poročajo še, da je cela vrsta ognjenikov na japonskih otokih začela delovati. Včeraj ob 9. uri so čutili v Yokohami še celo vrsto novih potresnih sunkov. Dvanajst večjih mest je popolnoma uničenih. Potres je prizadel vse ozemlje od Osaka do Koe. Po najnovejših ccnitvah je samo v Tokiju in Yokohami izgubilo življenje nad 200.000 oseb. Tokio še vedno gori. Vlada bo prestavila svoj sedež najbrž v Osako ali pa v Kyoto. Eksplozija v arzenalu v Tokiju jc usmrtila več tisoč oseb.' Nad 8000 oseb je bilo ubitih, ko se je porušil veliki tunel Fugo. Očividci pripovedujejo, da so se rušile hiše v Tokiju kot bi bile iz papirja, eksplozija je sledila eksploziji, ogenj pa se ,je širil z bliskovito naglico, ker so pokale plinove cevi. Cesarsko palačo, ki ni popolnoma uničena, so odprli za reveže.
Schanghai, 4. septembra. (Izv.) Pomožna pisarna v Nagasaki javlja, da je potres uničil v Tokiju in v okolici nad 350.000 hiš in da je mrtvih nad 130.000 oseb. Vseučilišče v Tokiju je uničeno.
London, 4. septembra. (Izv.) »Times« beleži vest, da je bil japonski ministrski predsednik umorjen.
Loudon, 4. septembra. (Izv.) Princ Motsubaka je v Kama kura umrl vsled poškodb, dobljenih pri potresu.
ji omahnili kakor dve natrti beli cvetki. Da sama ni vedela kdaj, je zadremala.
In imela je v snu čudne sanje in prikazni.
Zazdelo se ji je, da stoji v amfiteatru na katasti, kjer so čakali zadnje ure na smrt obsojeni. Kar se ji približa po areni lep mlad lev. Motri jo nekaj časa s čudnim pogledom, Cecilija si ni jasnem, ali s prijaznim ali neprijaznim, zaupnim ali neza-upnim. Kar veselo zamaha z repom, pride povsem k njej, ji leže krotko in vdano k nogam ter se ji laska na vse načine, kakor ne bi vedel, kako naj ji pokaže svojo vdanost in veliko radost, da sme biti v njeni bližini.
Ne traja dolgo, kar se ji po isti poti kakor poprej lev, približa lep mlad tiger. Tudi ta jo motri nekaj časa nezaupno, njo in leva pri njenih nogah. Pa pride čez čas tudi on ves krotak in vdan k njej, leže tik leva ter se ji istotako vdano laska in ji kaže svoje veliko veselje in svojo ljubezen. Cecilija jima gladi mehko, bujno se svetli-kajočo dlako, govori z njima kakor s človekoma in jima kaže s pogledi, s smehljajem in z besedami svoje veselje in svojo naklonjenost.
A ta tiha sreča ne traja dolgo. Pribiti čez areno mišičast, divjegled človek z mečem v roki. Ves besen plane na srečno trojico; z enim zamahljejem odseka glavo levu, z enim zamahljajem tigru. Cecilija razširi roke, da bi ju branila: Pa zamahne krvnik še po njenem vratu, enkrat, dvakrat, trikrat. Daleč na okoli brizgne kri, krvnika sameca vsega oškropi in pordeči.
Izpor delavcev Juž. žel. v Mariboru.
Maribor, 4. sept. (Izv.) Včeraj zjutraj so hoteli železničarji-delavci nastopiti v delavnicah južne železnice delo, a so našli vs® objekte zaprte in strogo zastražene od vojaštva. Pri vhodu sta nabita dva razgla-sa, da so vsi delavci kot uslužbenci južne železnice odpuščeni in da bo nova državna uprava južne železnice od 10. ure naprej sprejemala delavce. Sprejeti bodo same tisti delavci, ki so se obnašali lojalno in po šteno. Drugi razglas govori o odpuščeni! in jim naroča, cla morajo vrniti v računske pisarno izkaznico za nabavo živil in kuri va, Jegitimacije in napraviti obračun. Prv razglas je podpisan od upravnika Deroka a drugi od inž. Felberja. Delavstvo se je do 10. ure zbralo v ogromnem številu, a ga nti so pustili v delavnice. Na poziv voditelja se je mirno razšlo. Vojaška delegacija pod poveljstvom Sušeča je predpoldne aretirala tri voditelje delavstva: Kmeta Franca, Krena Jožefa in Magdiča Dragotina. Vsi trije so osumljeni prestopkov proti vojaškim predpisom. Aretacija delavcev je ljudske mase silno razburila. Posebna deputacija je intervenirala pri vojaškem po-veljstvu in vladnih zastopnikih za aretiran-ce. Prosila je, naj se jih izpusti, a vojaški delegacija se še razgovarjati ni marala j delavstvom. Delavstvo je zaprosilo, naj do voli policija shod delavstva danes dopoldne ob 10. uri v gostilni Ilič v Rajčevi ulici. Po daljšem razgovoru je policija shod dovolili pod gotovimi pogoji. Popoldne se je i Ljudskem domu vršila skupna seja delega tov vseh železničarskih organizacij. Na se stanek so delavci povabili tudi poslan« Ž e b o t a. Po triurnem posvetovanju so st sprejeli soglasni sklepi o nadaljnem nastopanju delavstva. Izprto delavstvo, ki je po ogromni večini pripravljeno iti delat ako se ugodi upravičenim zahtevam, je popolnoma mirno. Red in mir se do dane«! niti najmanj ni kalil. Delavstvo je sklenilo na posvetovanju vztrajati v borbi. Danes se bo končnovel javno na shodu določil« nadaljna taktika.
Meščanstvo in tudi drugo ljudstvo j< na strani gladnega delavstva. Dokler bo trajal izpor, si bodo delavci poiskali zača&J nega zaslužka na kmetih. Meščani priprav ljajo zbirke na korist najbolj bednim družinam izprtih delavcev.
VELIKO DELAVSKO ZBOROVANJR
Maribor, 4. sept. (Izv.) Prvotno je bilo zborovanje delavcev določeno za 10. ure dopoldne. Ker pa je odposlanstvo izprtii železničarjev naprosilo poslanca Zebota, d« posreduje v Ljubljani na pristojnem mesti v prid delavstva, je bil shod preložen n« 5. uro popoldne. Do te ure so pričakoval definitivnega odgovora. Odposlanci so s< vrnili z popoldanskim vlakom in med 3 in 5. uro so se vršila zaupna posvetovanja Ob petih se je pričel shod celokupnega de lavstva železniških delavnic. Velika ka zinska dvorana z vsemi prostori vred j« bila do zadnjega kotička napolnjena. Dfe lavstvo je nestrpno pričakovalo poročil « Ljubljane. Prvi je govoril tajnik delavske) zbornice dr. Lika r. Poudarjal je o svojih korakih pri generalnem ravnatelju Dero-ku. Razložil je ves položaj in poudarjal, d« državna uprava Južne železnice smatra, dJ mora Južna železnica spore pred 1. septembrom sama urediti, a spore po 1. septembru pa bo uredila državna uprava. Po
A vedi Bog, je li bil meč od premnogega mor jen ja že skrhan, ali se je celo barbarskemu silovitežu zasmilila in je zapustila njegovo sicer redkokdaj onemoglo roko njena silna žilavost in moč — navzlic trem udarcem še ni mrtva. Samega rablja to tako preplaši — četrti udarec mu je po zakonu itak prepovedan — da zbeži in jc pusti v krvi ležečo, a še pri popolni zavesti.
Od vznemirjenja in začudenja se Cecilija prebudi. Mane si spanca iz oči in premišlja: >Kaj pomeni to? So li bile res samo prazne, brezpomembne sanje, ali mi JE hotel dobrotni Bog z njimi kaj na znanj« dati? Se bodo li izpolnile in kako?«
Izpolnile so se tako-le: Čez leto dni je umrla Ceciliji rom Zadnja njena prošnja jokajoči Ceciliji j« bila, naj vestno in v vsem sluša očeta jt naj mu bo veselje in solnce zadnja let* njegovega življenja.
Kakor bi obljubljala samemu Bogt ali presladki Devici, je Cecilija obeča! umirajoči, da bo njeno poslednjo vol]' vestno in zvesto izpolnjevala.
Oče, resen mož že poprej, je p°9ta po smrti ženini še bolj tih in zamisli00 Živel je sam zase, spominu na rajno zen in pripravi na smrt. Čutil je, da ne bo pre teklo mnogo let in bo sledil rajni zen Ireni. Že pred leti si je nakopal na ne kem potovanju ob hudem deževju nevanv mrzlico. Trpinčila in tresla ga je zdaj nuj' zda i mani, in dasi ie zdravnik, grški s«
slanec Žebot je, burno pozdravijan, sporočil, da so žrtve delavskega gibanja, ki so bile zaprte, izpuščene. Nato je poročal o nadaljnjih svojih korakih v svrho ugodne rešitve mučnega položaja. Govorilo je še več železničarjev. Razpoloženje na shodu je bilo, da delavstvo zopet nastopi delo, a da se po svojih delegatih pogaja naprej z generalnim ravnateljem. Sprejete so bile tozadevne resolucije.
GRIŽA MED FRANCOSKIMI VOJAKI.
Pariz, 4. septembra. (Izv.) »Oeuvre« poroča, da se griža zelo naglo širi ne samo tred garnizijo v Versaillesu, ampak tudi v Parizu.
BELGIJCI V PORUHRJU.
Pariz, 4. septembra. (Izv.) Iz Aachena poročajo, da so belgijske oblasti zaplenile na od Belgijcev zasedenem ozemlju okoli 850 milijard nemških mark.
ITALIJANSKI KOMUNISTI.
Pariz, 4. septembra. (Izv.) Iz Italije fzgnani komunisti so ubili danes enega fašista, enega pa težko ranili. Napadalce su zaprli.	_
Nova pota
Nemški državni kancelar dr. Strese-mann je zadnjo nedeljo dne 1. sept. govoril v Stuttgartu. Rekel je, da je cilj nemške zunanje politike, nemškemu narodu priboriti svobodo, a nemški državi suvereniteto ia pravico uprave v sedaj zasedenih okrajih. Zavezniki zahtevajo od Nemčije garancij, da bo izpolnila svoje obveze. Streseman je izjavil, da je pripravljen govoriti o produktivnih zastavninah, ki bi jih data Nemčija. Kot zastavnine nudi državno imetje in privatno gospodarstvo za temelj faktičnih re-paracijskih dejstev. Ali kaj hoče Francija, se vpraša Stresemann. Francija hoče kot zastavnino ustvaritev mednarodne železniške družbe v Porenju in prenos nemških rudokopov na Francijo. To je manj kakor kar nudi on. Francija hoče izločiti iz celotnega nemškega kompleksa samo nekatere zastavnine. V belgijskem odgovoru na angleško noto se nahajajo nazori, ki se krijejo z njegovimi. Tudi z Italijo je po njegovem mnenju mogoč sporazum. Izjavlja, da se z nemško spomenico zaveznikom še niso izčrpane vse možnosti, kako bi se dalo reparacijsko vprašanje rešiti. Nato je Stresemann govorli nemškemu narodu, da mora čuvati red in mir in da morajo imeti tranke samo en program, rešitev nemške ržave. Zato kliče na službo posest delo in adnike.
V Parizu je napravil Stresemannov go-Or jako dober utis. »Matin« izjavlja, cla je ;ovor pomirljiv, »Petit Journal«, da pomeni ituttgartski govor začetek nove politike, ariz je uverjen, da je Stresemann priprav-jen, začeti se s Francijo in Belgijo nepo-iredno pogajati. In to je ono, česar si Fran-:ija že dolgo želi, a česar se Anglija boji z političnih in tudi gospodarskih razlogov.
Prejšnjega državnega kancelarja Cuna so vrgli social. demokratje, ki so že dolgo, )osebno v glasilih revizionistov, zagovarjali lirektno izmirjenje s Francijo. Stresemann e bil njih kandidat. Cuno sam je imel drug cilj: upropastiti nemško marko, nemško narodno gospodarstvo spraviti ob kredit, nemško javnost razburiti in tako povzročiti in-ervencijo Anglije, Amerike in Italije ter ociti Belgijo od Francije. Njegovi pristaši )ravijo, da je bil Cuno že blizu svojemu ci-
lju. Belgija je začela omahovati, Anglija poka je še ostala hladna vkljub vsem Amerika je še ostala hladna vkljub vesm poskusom nemške prekomorske agitacije. Vsi nemški nacionalisti, vsi nasprotniki socialistov in pruske nadutosti so nevoljni radi padca Cunovega. Posebno bavarska javnost. ki mrzi socialdemokratski politični teror v Berolinu, kaže svojo nezadovoljnost s Stresemannovo politiko.
Nova pota nemške Stresemannove politike pa niso nič drugega — v vsakdanjem govoru povedano — kakor Nemčija je na potu, da se podvrže Franciji. Monakovska »Allgemeine Rundschau« piše dne 30. avg.: »Ne smemo si prikrivati: v nekajted-n i h , mogoče v nekaj dneh stopi pred nas vprašanje, da se podvržemo.« Zato ni čudno, da je Francija do skrajnosti nepopustljiva.
Iz Eunanifi
*	Nacionalizem avstrijske sncialdemo-kracije. V volivnem proglasu za državno-zborske volitve je ubrala socialnodemokra-ška stranka Nemške Avstrije zelo nacionalne strune. V proglasu se glasi: »Mi socialdemokrati smatramo vse za izdajice na nemškem nar^u, ki nočejo nemškega edinstva zaradi trenutnih valutnih kurzov, naj-sibodo to od Francije plačani separatisti v Porenju ali pa črnožolti v Nemški Avstriji. Naša gospodarska bodočnost in politična samostojnost bo dosežena in zasigurana samo v okviru velikega nemškega sedemde-setmilijonskega naroda, ne pa v mali državi, odvisni od vseh narodov. 7ato je naš cilj priklopitev k Nemčiji.« Kadar so na vladi, najdejo Rennerji pota tudi do sosednih držav.
*	Decentralizacija državne uprave v Italiji. Italijanski ministrski svet dne 31. ra. m je določil v svrho decentralizacije državne uprave te-le smernice: 1. Del oblasti, ki jo izvršujejo sedaj ministrstva, se prenese na prefekture; 2. del dosedanje prefektove oblasti preide na podprefekta; 3. oblast prefekturnih svetov se razširi; 4. deželni odbori ostanejo in se njihov delokrog razširi; 5. ustroj pokrajinskih uprav se primerno preosnuje, da postanejo popoln člen v organizmu državne uprave; 6. določbe, ki urejujejo nadzorovalno službo upravno zaščito avtonomnih enot, se preosnujejo; 7. posvetovalne in pravne funkcije državnega sveta se preurede; 8. pravice in dolžnosti civilnega in vojaškega osobja v javnih uradih se revidirajo.
Občinske volitve na Čehoslovašbem
se vrše^ okoli polovice septembra. Volijo vse občine naenkrat. Zadnje občinske volitve so se vršile leta 1919. Največ glasov so takrat dobili socialni demokrati, za njimi agrarna stranka, potem ljudska stranka in na zadnjem mestu nacionalni demokrati. Po narodnosti so dobili Cehi 67.62 % glasov, Nemci 31.92 %. Sedanja volivna kampanja se vrši mirno, v mnogih občinah, kjer se je dosegel med kandidatnimi listami kompromis, se volitve sploh ne bodo vršile, ampak se bodo občinski svetovalci kar proglasili. Taki kompromisi so se dosegli celo med Čehi in Nemci. Vzrok je, da pri letošnjih občinskih volitvah prevladujejo gospodarski interesi nad političnimi.
Zakonski načrt o splošnem socialnem zavarovanju predloži čehoslovaška vlada narodni skupščini že jeseni. V mi-
nistrstvu za socialno skrbstvo se vrše neprestano tozadevne ankete. 5. t. m. se zbero strokovnjaki iz male obrti in kmetijstva, da pretresajo zakonske določbe, ki se tičejo njihovega stanu. — Pri nas za tako dalekosežno in temeljito socialno delo ni ne volje ne denarja.
Poizbusno opazovališče za ljudsko prosveto se je ustanovilo v Moskvi. Njegov delovni program je jako obširen in obsega med drugim ustanovitev novih boljših metod za kulturno delo, razjasnitev zveze med posameznimi panogami kulturnega dela, iskanje najbolj smotru primernih organizacij za prosvetno delovanje med ljudstvom itd. Velika važnost se poleg umske in estetske kulture polaga na socialno kulturo, koje svrha je, da se ljudstvo navadi na inicijativno in kolektivno delo. Opazovališče ima seveda tudi šolsko sekcijo, ki išče najprimernejšega tipa za osnovno šolo, ker je tradicionalni tip dokazal, da se je popolnoma preživel. Splošno je zdaj v sovjetski Rusiji uvedena enotna sedemrazredna delovna šola.
Rovjetska visokošolska reform". Visoko šolstvo v sovjetski Rusiji j<? zdaj radikalno reformirano, ker se je odpor profesorjev zlomil. Visokošolski študij traja tri in pol leta. polovica ur jo odrejena za praktične vaje, dostop do visoke šole imajo tudi absolventi tako-zvanih delavskih fakultet, to je triletnih kurzov, ki jih lahko poseča vsak tudi brez posebne šolske predpriprave. V učnem načrtu so takozvane »čiste vede« stopile skoro popolnoma v ozadje in prevladujejo praktične discipline. Tehnična šola ima »produkcijski karakter«, to je, fakultete se dele po posameznih panogah industrije, navadno osem. O usposobljenosti odloča komisija iz profesorjev in dijakov. Sovjetska oblast se zdaj trudi, cla dobi tudi ves profesorski zbor v svoje roke, tako da bo obstojal iz samih marksistov. Dasi vsebuje vsa šolska reforma boljševikov mnogo jako dragocenih momentov, je malce pretirana in zlasti glede univerze tudi v nekaterih pogledih temeljito zgrešena.
SAMOSTOJNA KMEČKA STRANKA PRESTOPI V SRBSKO ZEMLJORADNIŠKO STRANKO.
V nedeljo 26. avgusta se je vršil v Čurugi pri Novem Sadu kongres srbske zemljoradniške stranke. Kongres se jc pečal v prvi vrsti s strankino politiko, s strankino organizacijo in agitacijo, nato pa tudi razpravljal o vprašanju sodelovanja s sorodnimi strankami v drugih državah.
Kongresa v Čurugi so se udeležili tudi zastopniki SKS iz Slovenije, ki so proglasili ujedinjenje SKS s srbskimi zemljorad-niki. Ta okolnost nam daje povod, da tudi mi povemu o tem ujedinjenju slovenske stranke s srbsko nekaj svojih misli.
So znanstveniki, ki trdijo,da štiri leta star otrok že vse ve, ker se v njegovih možganih zasidrava vse, kar otrok čutno doznava. Ti vtisi iz detinske dobe ostanejo neizbrisni. Neizbrisni pa ostanejo tudi vtisi iz detinske dobe političnih strank.
Kako je nastala zemljoradniška stranka v Srbiji? Če abstrahiramo od raznih osebnih momentov, moramo reči, da se je rodila srbska zemljoradniška stranka kot izraz odpora kmečkega, od raznih oderuhov izkoriščanega življa proti »mestu«, to
je zlasti proti mestnim profesionalnim politikom, ki so združeni v mogočni politični organizaciji ščitili svoje pristaše, ne pa ljudstva. Kako pa jo nastala slovenska SKS? To politično dete je rodil dr. Žerjav, kot protiutež proti SLS, odel dete v agrar-no-zeleni plašček in ga izročil v varstvo g i Puclju in drugim demokratskim mesarjem in krčmarjem. Nikjer nobene ideje, nobene dalekovidne politične koncepcije, nikjon nič naravnega, nič samoniklega, niS pristno kmečkega, kar bi opravičevalo na-stanek posebne neodvisne kmenl-e organizacije v Sloveniji, ampak gola Jcgacija —? mi nočemo cel narod obsegajoče SLS!
Nastanek obeh struj je torej silno raz* ličen. Nič manj različen pa ni njihov razvoj.
Odkar so srbski zemljorailniki stopili na politično pozornico, se bijejo med njihovimi gospodskimi in kmečkimi »vodite-i Iji« silni boji na življenje in smrt. To do* kazujejo vsi dosedanji kongresi srbske zemljoradniške stronke. Zakaj to? Navadno so nove politične stranke ravno ob svojem vstopu 7 politično areno najmočnejše' in idejno najsitnejše, ker so mlade, sveže, neizčrpane. Toda tako je v Evropi. V Belgradu je stvar malce drugačna. Tam doj! navadno ni prva in glavna stvar moč ideje in sila programa, ampak glavna stvar je kupčija, zlasti politična, ki je nemalo do-bičkanosna. In mi niti najmanj ne dvomimo, da bodo znali zemljoradniški vodje delati izborne kupčije tudi s slovensko SKS.
Naj nam gospodje samostojni ne za* merijo, če tudi na njihova zatrjevanja ck »vsedržavni« stranki nič ne damo. Kakon razmere pri nas stoje, so vse »vsedržavne< stranka pri nas zaenkrat le umetne tvorbe.1 Ali se da iz pestrega konglomerata (tu nei mislimo na državo, ampak na pravi mineraloški konglomerat) izčistiti homogen kristal? Če se da, se gotovo ta naravni proces ne izvrši v petih letih, ampak bo že treba nekaj let več in izrednih naravnih dogodkov.
Tak izreden dogodek pa kongres v čurugi ni in zato tudi najnovejši političnf skok SKS zopet nazaj v srbsko zemljorad-nišlco stranko ne bo rodil nobenega plodit ne za slovenske samostojneže in ne za srbske kmete. Kdor ne zna videti in ocenitf tvornih sil, ki določujejo potek tudi političnega življenja, nai se jih raje ne loti trt naj ne sestavlja iz njih nenaravnih in zato tudi neplodnih tvorb.
-(- V Mirni peči je bil v nedeljo dne 2. t. m. po rani maši veličasten shod SLS. Poslanec Anton Sušnik je v krasnem govoru obrazložil sedanji politični položaj iK razkrinkal laži in podtikavanja raznih nasprotnikov, zlasti samostojnežev. Ljudstvo je navdušeno odobrilo delo Jugoslovanskega kluba, mu izreklo zaupnico in se razšlo zadovoljno, da je čulo resnico, ki jo samo-stojneži na svoiih shodih tako grdo teptajo.
4- Shod SLS v Dobrepoljah. Preteklo nedeljo se je vršil v Dobrepoljah politični shod SLS. Ob obilni udeležbi je poročal1 poslanec Š k u 1 j. Razvil je sliko sedanjega političnega položaja in delo Jugoslovanskega kluba v narodni skupščini. Pokazala se' je tu ista slika kot drugod, da hočejo samo-stojneži prikriti nedelavnost in mnogokrat-no odsotnost g. Puclja ter naprtiti Jugoslovanskemu klubu vsa bremena kot kuluk, povišanje davkov itd., ki nam jih nudi od radikalno-demokratsko- samostojne vlade sklenjeni centralizem. Poslanec je krepko
:enj, poizkusil na njem vso svojo umetnost, je bolnik čutil, da zdrav več ne bo. N se bal smrti. Le usoda hčerke Cecilije ®u je povzročala neprestane in velike skrbi. Prigovarjal ji je že čestokrat, naj >i uslišala prošnje mladega plemenitaša Valerijana, ki je že ponovno zaprosil nje- i ne roke. »V vsem Rimu ne dobiš plemeni-ejšega in odličnejšega po rodu in mišljenju, ne bogatejšega. Vzemi ga!« jo je profil. — »Oče, kaj pa, če sem se zaročila jaz ie plemenitejšemu, odličnejšemu in bogatejšemu? Ne silite me, oče, prosim vas,« 8e ie nežno, a vendar odločno branila Cezija.
Osemnajst let je bilo Ceciliji, ko je oče ^olel smrtnonevarno. Prosil je hčerko še enkrat, naj mu vsaj zdaj izpolni željo. Laže Se bo ločil s sveta, če bo vedel, da je edi-ljubljeno njegovo dete v varstvu krepka, v ljubezni ji vdanega moža.
Hud boj je bila Cecilija v srcu ob tej prošnji: zaobljubila je izvoljenemu ženinu, gospodu Jezusu, vedno zvestobo, nedotaknjeno devištvo, a tudi voljo očetovo je dolžna spoštovati. Kaj naj stori? Pa je, kakor kinoma razsvetljena z nadnaravnim napihnjen jem, zaprosila očeta: »Oče, potonite se in umirite se, prosim vas. Pred lr "enim zahodom vam odgovorim. In predana sem, da vas bo odgovor zado-
'oljil.c
Šla je skoz obsežno dvorano, atrium, svojo sobico, katere tla so bila bogato ' ,|<rašena z mozaikom in stene z razno-)!>rvnimi slikarijami. Ob steni vhodu na-'Protni. je stala neke vrste orcelj, drago-
ceno delo iz črne ebenovine z vloženimi slonokoščenimi okraski. Star grški suženj, globoka umetniška duša, jo je poučeval na njih v godbi, ki ji je bila draga skoraj kakor molitev, ker je tudi v njej in po njej govorila svojemu Bogu.
Ob teh orgijah jo pokleknila kakor čestokrat, ko se ji je duša dvigala na ki-pečih glasovih v nebeške višave in je čutila veliko hrepenenje, da pove Bogu tudi z besedami, kako veruje in upa vanj, kako ga z vsem srcem ljubi. A zdaj je hotela Boga prositi, naj jo razsvetli, kaj naj stori, naj ji pomaga. Toda ker je že dve noči prečula pri bolnem očetu, se ji med molitvijo glava povesi na orgije, utrujene oči se ji kar same od sebe zapro.
Tedaj pa je imela čudežne sanje, apo-kaliptiško prikazen, prav kakor je brala v pergamentih, ki jih ji je podaril papež Urban.
Kakor velikemu pregnancu na samotnem otoku Patmosu so se odprla pred njo nebesa »in sedež je bil postavljen v nebesih in na njem je nekdo sedel. In tisti, ki je sedel, je bil videti sličen kamnu jas-pidu in sardinu, in mavrica je bila videti okrog sedeža, smaragdu podobna. In pred sedežem je bilo kakor stekleno morje, kristalu podobno«.
Ščemele so oči Cecilijo od tega bleska in veličastva in svetosti. Odvrnila bi jih, da ni v istem trenutku zagledala svojega očeta, ki ga je angel vodil po tistem steklenem morju pred veličastvo božje. In slišala je glas, mil in prijazen kakor glas njenih oreelL kadar se ie dotikala strun
! le nalahko. — »Torej si zapustil svet, sin j moj, in prišel k nam?« — »Prišel, po tvo-| jem velikem usmiljenju, Gospod moj pre-mogočni. A polovico duše sem zapustil na svetu.« — »Kako to, sin moj?« — »Zaradi Cecilije, moje hčerke. V velikih skrbeh sem jo zapustil.« — »Zakaj? Cecilija, ta blagi otrok, ti je delal skrbi?« — Začudenje, tiho nevoljo je slišala Cecilija iz glasu Večnega. In videla je, kako je po-temnelo njegovo prozorno, goreče obličje; potemnela je v istem hipu tudi smaragdna mavrica nad prestolom Vsemogočnega, in senca je padla vsenaokrog po neskončnem kristalnem morju ... »Da, Veliki, Presveti. Možiti se ne mara.« — »In čemu ne, če ti, njen oče, želiš?« — »Pravi, da si je izbrala odličnejšega, plemenitejšega in bogatejšega ženina.« — Še globlja senca je zatemnela obličje Vsevečnemu in vse prostore nebeške ... »Sina tvojega, Gospoda Jezusa Kristusa, sem si zvolila,« je krik-nila tedaj Cecilija v veliki stiski svojega srca, ko je videla, da se Gospod Bog na njo srdi. »In mu naj li postanem nezvesta?« — V hipu je zažarela mavrica okoli prestola v še večjem sijaju, nego je plam-tela izpočetka, v čudežno sladkem, nekako pojočem sijaju so zablestela in zaplamtela vsa nebesa ... »Kaj skrbiš in se bojiš, Cecilija,^ dete moje?« je zaslišala srebrn glas. »Izroči se meni, jaz bom skrbel.«
Cecilija ie planila p n koncu, Solnce je lilo v mogočnih toplih snopih zlati svoj smehljaj v sobico, na lase Cecilijine, valoveče kakor tekoče zlato Ceciliji čez kolena doli. na buroo se dvigajoče njene pral.
Prijela se je z rokami za srce, kakor bi se bala, da zastane od presilnega začudenja in vznemirjenja.
A prihodnji hip je padla spet na kolena, dvignila roke in zaplakala v sreči in hvaležnosti: »Hvala ti, predobri moj Gospod. Da, tebi se izročim, ti boš vse prav naredil.«
Pohitela je v spalnico k očetu, pokleknila ob njegovo postelj, mu poljubila izsušeno roko in. dejala: »Dobri moj oče, sa.f vzamem Valerijana. Gospod Bog bo vse prav naredil...«
Oče jo je nekaj hipov molče gledab, Počasi je odk ^iJ roko, jo položil na zlato' njeno glavico in ]e i' ^kel: »Blagoslovi te Bog, dete moje. Prav je, Boga zaupaš — on bo vse prav naredil.«-
Dve solzi sta mu privreli iz oči in mu spolzeli po vročičavem licu...
V noči navrh je oče umrl. < "
Kar je bila Cecilija umirajočemu očetu obljubila, je vestno izpolnila: poročila je mladega in lepega plemenitaša Valerijana, dasi je bil pogan. In prav nič nemira in strahu ni čutila v srcu zaradi prihodnosti in zaradi zaobljube vednega de-vištva: vse je izročila v očetovske roke božje in vedela je, da bo Gospod Bog vse1 prav uredil.
Zvečer po poročnem dnevu je dejala ženinu: Valerijan, no dotikaj se me z ne-sveto mislijo. Mene čuva angel božji; ksz= noval bi te in vsako nasilnost Droti meni bi hudo maščeval.«
'Dalje sled!.)
zavrnil vse laži in pokazal na nastop Jugoslovanskega kluba ob priliki naknadnih kreditov, dvajsetin in osobito vojnega zakona. Par navzočih samostojnežev je mahoma utihnilo in soglasno se je sprejela zaupni-ea Jugoslovanskemu klubu. Shod je vrlo lepo uspel.
-f- Na svoji zemlji svoj gospod. Napro-!eni smo objaviti z ozirom na našo notico pod gornjim naslovom sledeče pojasnilo: Vodja novo ustanovljene državne uprave južne železnice v Ljubljani gosp. generalni direktor Evžen D e r o k o je pomočnik generalnega direktorja ministrstva saobračaja v Belg • >idu. — Naravno je, da izvrši tako važen dri.avni akt kakor je prevzetje južne železnice v državno upravo organ centralne železniške uprave v Belgradu in je vsled tega imenovanje g. Deroka generalnim državnim direktorjem južne železnice jasno. — Dalje so njemu kakor svetovalci pride-Ijeni trije Slovenci — in vodijo razen tega obratno ravnateljstvo še *vedno dosedanji ravnatelji — vsi trije Slovenci. — Pripomniti je le še, da je novoimenovani gospod generalni državni direktor južne železnice že v času pred vojno imel ozke stike z me-rodajnimi slovenskimi krogi in je vsem svo-ječasno iz naših krajev v Srbijo v železniško službo došlim Slovencem šel vedno s priznano prijaznostjo na roko.
+ Džemijet in vlada. Skopljanska Slo-boda poroča, da je džemijet obdržal dne 1. septembra v Skoplju sestanek, na katerem se je posvetoval o svojem nadaljnem razmerju do vlade. Sklep se drži tajno, vendar pravi omenjeni list, da je džemijet na predlog Ferat-bega z večino glasov zaključil opozicijo napram vladi. Četudi je vest resnična, vendar nas uči dosedanja skušnja, da taki sklepi pri džemijetu proti primerni politični nagradi niso nespremenljivi.
+ »Arbitraža krone«. »Slovenski Narod« je posnel po belgraikem »Glasniku«, da se g. Ljuba Jovanovič ni nio pogajal s
»klerikalci«, kar »Narod« seveda iskreno veseli, in da so radikali odklonili vsakršna pogajanja s »klerikalci«, ker ds so le-ti zahtevali »arbitražo krone«. Ata »Narod« je nad tako predrznostjo seveda skrajno ogorčen. Vendar pa ga moremo pomiriti s tem, da izjavljamo, da se vsem tistim, ki pišeio o teh pogajanjih in celo še o »arbitraži krone«, prav pošteno blede.
+ »Leteče kolone« na Hrvatskem.
Bplgrnjski listi vedo povedati, da bodo odposlane na Hrvatsko posebno žendar-morijske »leteče kolone«, ki bodo šle od okraja do okraja, iztirjavale davke in lovile vojne begunce. Prvi žendarmerij-ski oddelek broječ okoli 200 žandarjev pride baje že te dni v okraj Jasko. Stroške teh »letečih kolon« bodo morale "plačevati prizadete občine. Hrvatski bloka-ši opozarjajo kmete, naj bodo mirni, da ne pride do krvoprelitja. Izgleda par da ima stvar politično ozadje.
-f Črnogorci proti srbijnnskemn separatizma. Šolski nadzorniki črnegore so imeli od 24.—28. avgusta prosvetno konferenco na Cetinju, na kateri so sprejeli tudi sledečo resolucijo: »Da se čimprej izdela enotni načrt za vse narodne šole v državi: da bodo v zgodovinski, zemljepisni in jezični osnovi zastopane kulturne in politične pridobitve vseh pokrajin in da se ustvaritev tega programa poveri jpro-svetnim delavcem vseh kraje v<jmaše-kraljevine.«
+ Obujeni mrtvec. »Slovenski Narod« posnema po »Slovenskem Denniku«, da se klerikalno dijaštvo deli po »staroklerikal-nl« in »krščanskosocialni« orientaciji. »Slovenski Dennik« ne ve, da je glasom »Slovenskega Naroda« od 24. avgusta t. 1. kr-ščanskcsocialna orientacija popolnoma ubita, »Slovenski Narod« pa je 5. septembra, ko ie reproduciral »Dennikov« članek, že pozabil, kar je bil 24. avgusta napisal. Cla-rost, starost...
fll, SluHItansRi velesejem.
Borba proti rudarjem.
Že šesti teden se bije ljut gospodarski boj v premogokopuih revirjih Trboveljske premogokopne družbe. Družba je dobila v državnih organih močne zaščitnike, državni organi dajejo družbi na razpolago ne samo miselno, marveč tudi materialno za-slombo. Vsled tega se je čutila družba močno in je odklanjala vsako pogajanje s stav-kujočim delavstvom. Pri tem štrajku se je znova pokazalo, da- ima kapitalizem v moderni državi - svojega novega najzvestejše-ga in najzanesljivejšega varilia. Na rudarjih Trboveljske premogokopne družbe ni in-teresirana družba sama, interesirana je selotna naša industrija, železnice, predvsem je pa interesiranih stotine družin in tisoče delavcev. Človek bi mislil, da je dolžnost državnih organov, da skušajo s svojo moralno avtoriteto in v interesu javne blaginje vojskujoči se stranki zbližati in gospodarski boj tem hitrejše končati. Doživeli smo pa žalostno dejstvo, da so državni organi pač na svojo moško besedo obljubljali in zatrjevali, da bodo sklicali vojskujoče se stranke na zopetne razgovore, niso pa svoje besede držali. Mi razumemo, zakaj državni organi niso niti z mezincem mignili, da bi prišlo do sporazuma. 'A o tem se bo govorilo na drugem mestu. In ti državni organi nimajo, kakor smo spoznali v razgovorih z njimi, niti trohice socialnega čuta. Njim je Trboveljska absolutni gospodar, ki mu je nasproti delodajalcem dovoljeno vse, in v varstvo njegovih absolutnih pravic so mu na razpolago še bajoneti.
Te dni razglaša Trboveljska družba, da je štrajk končan in da se po revirjih zopet delo nadaljuje. Za to ima svoje posebne razloge. Po mirovnih dogovorih mora državna oblast nujno poseči posredovalno v mezdnem gibanju, če štrajk traja nad šest tednov. In ta teden bo že šest tednov, kar se je štrajk začel. Trboveljski družbi bi bilo neljubo, če bi bil dan nujen zakonski razlog za posredovanje, še bolj neljubo bi pa bilo nekaterim državnim gospodom, če bi bili prisiljeni posredovati. Že vedo zakaj. S Trboveljsko družbo je namreč koristno biti v dobrih odnosa ji h.
Naše liberalno časopisje v zadnjem ča-ftu kriči, češ da mi delavce hujskamo na štrajk. In nekateri visoki gospodje se čudijo, kako to, da se mi zavzemamo za delavstvo. Naša stranka je od začetka hotela sporazum; ko je štrajk izbruhnil, se je tudi po svojih poslancih trudila, da bi vlada dala iniciativo za pogajanja in sporazum. Če do* pogajanj ni prišlo, je krivda edino na vladi in Trboveljski družbi, ne pa na delavcih, ki so za pošten sporazum vedno pripravljeni. Trboveljska pa sporazuma noče. Z državno pomočjo hoče zasigurati v trboveljskih revirjih absolutno vlado kapitala in g. Praprotnika. Zato se pa tudi čudimo, da si drzne >Jutro« sploh, četudi hinavsko, pomilovati rudarje Trboveljske družbe. Ali »Jutro« ni v najožjih zvezah e g. Praprotnikom in ali ni g. Praprotnik odločujoč faktor pri Trboveljski družbi?
Praprotniku, najintimnejšemu prijatelju dr. Žerjava, je treba le besedico reči in pogajanja se lahko začno. Od njegove dobre volje je odvisno, da se vsem opravičenim zahtevam rudarjev tudi ugodi.
Tega seveda g. Praprotnik in tudi celotna Trboveljska družba nc bosta storila. Kapitalizmu bi bilo hudo, ko bi moral za j par odstotkov znižati svoje ogromne pro- \ fite.
Ta najnovejši gospodarski boj zopet priča, da so sedanje gospodarske razmere nevzdržne.	'. * - *•
.-•-•V	.:•;•:: / .-4 1
Stavka v revirjih Trboveljske družbo traja dalje.
V jamah (rovih) se nikjer ne dela in so tozadevna poročila Trboveljske druibe tendenciozna. Edino v Trbovljah in Kočevju je Trboveljski družbi uspelo na dnevnem kopu (Tagbau) potom obratovanja bagerja doseči malenkostno produkcijo, ki ne prihaja redno v poštev.
Število stavkokazov rudarjev je majhno in ne deseže niti 10 odstotkov zaposlenega delavstva. Z grožnjami se je Trboveljski družbi posrečilo spraviti na delo konjske hlapce, dninarje po skladiščih, sluge in nekaj nekvalificiranih delavcev, med temi precejšnje število žensk. Na delu so tudi pisarniški poduradniki, trgovski pomočniki in preddelavci, ld imajo mesečno plačo.
Dalje je orožništvo aretiralo nad 48 rudarjev. Ker se med aretiranci nahaja večina funkcionarjev in zaupnikov risarskih organizacij, je upravičena naša sum-nia, da dela orožništvo po navodilih Trboveljske družbe.
Celjsko okrajno glavarstvo vzdržuje z ravnatelji Trb. družbe najtesnejše stike, nikdar pa še ni zahtevalo informacij cd radarskih organizacij.
Trb. družba je dosedaj odpustila že okrog 600 rudarjev (naših državljanov) in pritiska na politične oblasti, da bi dale na rar.polago orcr*""vo za deložacijo.
Kočevski okrajni glavar je poklical po nalogu gospoda ravnatelja Biskupskega 21 odpuščenih in jim za ukazal, da se morajo v 14 dneh izseliti. Povsod se opaža velika naklonjenost političnih oblasti napram Trboveljski družbi, kar uničuje našo vero v nepristranost vlade v tem mezdnem sporu.
Dinamitni napad v Trbovljah se hoče tendencijozno podtakniti rudarski organizaciji in se v to svrho v nekaterih časopisih objavlja nekaj dokazanih tatvin razstrelilnih snovi po rudarjih. Rudarskim organizacijam se nikakor ne more naprtiti odgovornost za dejanja posameznikov. Preiskava doslej ni mogla dognati krivcev, ker jih išče med rudarji.
Položaj v revirjih Je neizpremenjen.
Rudarji so trdno odločeni vstrajati v svoji upravičeni borbi ln pričakujejo, da jih bo podpirala tudi vsa poštena javnost, ker se borijo tudi za znižanje pretiranih cen premoga.
.Ljubljanski stavkovni odbor.
Trpvinski minister o slovenski industriji.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Minister za trgovino in industrijo dr. Kojič ja o svojem obisku na III. ljubljanskem velesejmu Vašemu dopisniku izjavil sledeče: Vaš III. velesejem je napravil prijetno iznenadenje name kakor na kralja. Sejem je uspel sijajno. Presenetilo me je, da je slovenska industrija v zadnjih letih tako red^vala. Zanimal sem se, koliko so posemezne panoge industrije, in. obrti stare,.in sem videl, da je bilo zastopano največje število novih •industrij in obrti. To dokazuje, česa so Slovenci zmožni kljub težkočam in koliko se 'ta napraviti za napredek industrije in obrti. Ljubljanski velesejem ni samo za Slovenijo, ampak za celo državo velikega pomena. Minister se je pohvalno izrazil o posameznih ustanovah, ki jih je obiskal. Posebno je pohvalil Obrtno šolo, da je dobro urejena in da je zelo zadovoljen z delovanjem profesorjev. Obžaloval io, da se ministrstvo za industrijo in trgovino doslej ni dovolj zanimalo za obrtno št^o. Povdaril je, da je takoj napravil potrebne korake za čimvečjo subvencijo in da je finančni minister njegovi zahtevi 'igodil.
• • •
Dasi je vreme zelo slabo, je obiskalo tako v ponedeljek kakor tudi v torek vele--gejmišče vsaki dan približno 10.000 obiskovalčev. Ta k-ga obiska ob delavnikih ljubljanski velesejm ni imel niti lani niti predlanskem, kar dokazuje, da je institucija ljubljanskega velesejma prodrla. Francosko in belgijsko blago še ni došlo na vele-sejmišče. Kdo je kriv, ali carinama ali pa ekspediter, bo velesejmski urad se ugotovil.
Za ljubljanski velesejm se ne intere-sira samo jugoslovanski, ampak tudi poljski tisk. Ljubljanski velesejm je obiskal in si ga natančno ogledal ter se zelo pohvalno izrazil o njem generalni tajnik trgovskih zvez v Poznanju Brunon Sikorski. V torek sta si temeljito ogledovala velesejm urednik »Trgovinskega Glasnika' v Belgradu Grad. P. Kozomarič in urednik zagrebškega dnevnika »Der Morgen« Wal-ter Siess.
Ljubljanski velesejm vpliva vzgojno organizatorično na druga mesta naše države. Dr. Čurčin, glavni tajnik trgovsko-obrtne zbornice v Novem Sadu, proučuje PrSŠnizacijp ljubljanskega velesejma, ker nameravajo v Novem Sadu prirediti agri-Icuitiirno razstavo, za Vojvodino. Dr. Čnrein |e izjavil konzulu Dularju, da. je.v Vojvodini dobro znano, da je ljubljanski velesejm največja in najlepša razstava v Jugo-
Po vzorcu ljubljanskega velesejma nameravajo v Subotici ustanoviti velesejm.
Obiskovalci in razstavljalci so kljub slabemu vremenu prav dobro razpoloženi in se tudi s kupčijami bolj hvalijo, kakor so se lani in predlanskim, dasi seveda ne natočijo radi radovednežu čistega vina, ker trgovci umljivo z ozirom na konkurenco ne pokažejo radi svojih pravih kart.
Kupčije so se v torek ves dan oklepale in so se sklenile med njimi zelo velike kupčije. Tekstilna industrija in konfekcija tožita, da ni kupčij, toda ^zaupno« se je le izvedelo, da je neka tekstilna vele-tvrdka sklenila velike milijonske zaključke. Prav dobro je prodajala slovenska papirna stroka in kartonaža. Obrazi šefov navedenih industrij so bili vedri in veseli, dasi so seveda hiteli zatrjevat, da že še gre in da bi bilo še boljše in lepše, če bi bilo lepo vreme. Prav dobre kupčije so se sklepale s pohištvom in v. kemični industriji; tudi več manjših avtomobilov se je prodalo. V trgovini na velesejmišču se je opazil velik razvoj in napredek glede kup-čijskih sklepov v strojni industriji, elektrotehniki in v poljedelskih strojih. Vele-sejmskemu uradu so bile v torek naznanjene sklenjene kupčije v znesku približno 160,000.000 j. K.
Predsedstvo velesejma je splošno zadovoljno z razstavljenimi predmeti in obžaluje samo, ker ni rastavilo več domačih tvrdk lesne industrije, katerih šefi so izjavili, da niso razstavili, ker itak ne morejo kriti vseh naročil. Naše domače vele-tvrdke v resnici še ne znajo ceniti moderne reklame.
Ker je neki list grajal, da so cene pokušnemu vinu previsoke, pribijemo, da se dobi pokušnja prvovrstnih vin od 44 j. K per liter kislega prvovrstnega vina in da. se cene po sladkosti vina - stopnjujejo do 96 j. K per liter; da je starina v steklenicah dražja, je seveda umljivo. Pivovarna Union je porabila dobo velesejma v reklamne svrhe in dobavlja vsem ljubljanskim odjemalcem marčno in monakovsko pivo take kvalitete, kakršne smo bili vajeni pred svetovno vojsko. Upamo, da se dobrina piva po končanih dneh velesejma ne bo spremenila.
Danes so izšle prve fotografije, posnete, ko je obiskal v soboto kralj Aleksander velesejm. Prodajajo se na velesejmišču in
v trafikah; večje množine naj se narofo
ekonomatu velesejma.
Oddaja stanovanj funkcionira prav do-bro, toda nekaj kupcev se je pritožilo, kei šo morali plačati za neko luknjo nekje na Poljanski cesti za noč 60 Din. Opozarjamo da posamezni navijalci cen lahko spravijo Ljubljano v slab glas, in to tembolj, kei stane soba v hotelu 25 do 30 Din. Ljub. ljana je Jlovela dozdaj po svoji slovenski gostoljubnosti in bi bilo v resnici škoda če bi pričela' delati konkurenco Zagrebu ali Belgradu. Ker primanjkuje stanovanj je dalo postajenačelstvo glavnega kolodvo ra obiskovalcem ljubljanskega vlesejma na razpolago komfortno opremljene lepe spal ne vagone.
Z napačnimi legitimacijami je prijela
sejmska straža 15 oseb; med njimi so pri-zadete nekatere precej ugledne osebe ? Ljubljani. Lastnike permanentnih legiti-macij opozarjamo v njihovem lastnem interesu na okolnost, da so neprenosne in da veljajo le za tisto osebo, na katere ime so izstavljene.
PEČ-STEDILNIK »UNIVERZAL«.
Že na (anskem velesejmu je vzbujala vel:ko pokornost peč, ki sta jo razstavila gg. 3fig3K>an in Rozman, peč, ki se kuri lahko z žaganjem, premogovim prahom, čreslom, šoto, sploh z manjvrednimi gorilnimi odpadki, kakor tudi z navadnim gorivom, kot z drvmi, premogom itd. Kljub temu, da so bile te peči takrat še proizvodi naših domačih malih obrtnikov-železninar-jev, so se v kralkem splošno priljubile zbog svoje praktičnosti in cene kurjave. Deset-urno neprestano gorenje drobnega goriva (žaganja) stane le okrog 25 par, pri uporabi navadnega goriva (lesa, premoga itd.) pa se doseže 50% prihranka. Sedaj pa so prevzele proizvajanje teh peči Strojne to-l varne in livarne d. d. v Ljubljani in na letošnjem velesejmu postavile na trg proizvod, ki more konkurirati z proizvodi velikih specialnih tovarn za peči. V pečah »TJniverzak so združene sledeče prednosti; 1. V njih je mogoče kuriti že opisane manjvredne odpadke goriva z enakim pridomB in uspehom, kakor navadno gorivo. 2. Doseženo toploto je mogoče zadržati v peči zbog principa dveh dimnih cevi, kajti znano je, da odhaja v navadnih pečeh več kot polovica toplote neizrabljene v dimnik. 3. Ako ni žaganja itd. pri rokah, se lahko kurijo te peči z navadnimi drvmi ali s premogom: Te peči je tedaj ločiti od onih, ki se kurijo le z žaganjem. 4. Te peči s» uporabljive tudi' za kuho. — Pojasnila daje in naročila sprejema tvrdka proizvajate!jica: Strojne tovarne in livarne d. d, v Ljubljani.
TELOVADNO IN ŠPORTNO ORODJE.
Tvornica telovadnega in športnega orodja J. Oražem, Ribnica, Dolenjsko, je razstavila ra II. ljubljanskem velesejmu leta 1922 telovadno in športno orodje, ki je bilo predmet splošnega občudovanja in priznanja domače obrtne podjetnosti. Za časa razstave same sicer ni prišlo do večjih kupčijskih zaključkov, vsekakor pa so ti domači izdelki vzbudili splošno poz« r-nost ter so se začeli interesenti, t. j. posamezna telovadna in športna društva kakoi tudi posamezniki šport goječih krogov zanimati za te izdelke domačega podjetja v toliki meri, da je morala tvrdka vsled številnih naročil svoj obrat znatno povečati, tako da je momentano v stanu posluliti svojim odjemalcem tudi z večjimi dobavami, bodisi kompletnimi telovadnicami, bodisi posameznimi predmeti v najkrajšem času.
V tekočem letu je dobavila tvrdka * razne večje in manjše kraje Jugoslavije novoustanovljenim društvom kompletne telovadnice, t. j. stabilno orodje kakor plezala, lestve, koloteke, kroge kakor tudi prenosljivo orodje, kot bradlje, salonske droge, konje, koze, telovadne mize in vse druge v telovadnici potrebne predmete, medtem ko so že starejša društva izpopolnila svoje telovadnice z manjkajočim orodjem, oziroma so dala v popravilo ali obnovljenje ter izpopolnitev zastarelo odnosno pokvarjeno orodje. .
Veliko povpraševanje je bilo tudi po opremah letnih telovadišč in športnih pro; štorov, ki so baš v povojnem času tudi pri nas zavzeli uprav odlično mesto na polju telesne vzgoje. Med drugim je n. pr. konstruirala tovarna Oražem stojala za kroge na prostem, katere je možno razložiti v posamezne komade, s čemur je omogočen transport istih ne glede na to, da odnosna konstrukcija lahko vsebuje poleg kompletne opreme krogov tudi še plezala (vrvi in palice) ter event. premakljive telovadne lestve.
Razen navedenega specialnega telo-vadnega orodja izdeluje tvrdka tudi vse druge športne predmete kakor priprave za skok, prožne desko (lastne konstrukcije)i jesenove in bambusove palico sa skok, kopja iste vrste, diske, žoge, kije, ročke L L d«
Tvrdka, ld je utanovljena že leta 1881, d je s svojimi solidnimi in vsem zahtevam odgovarjajočimi izdelki pridobila splošno priznanje in zaupanje domačih telovadnih tn športnih krogov ter je le pozdraviti nje-ao stremljenje, da se tudi na polju športne Industrije z lastnim izpopolnjevanje® popolnoma osamosvojimo.
Vrtnarska razstava.
Naši ljubljanski vrtnarji lepo napredujejo in se jim ni treba čisto nič bati ne inozemske in tudi ne domače konkurence, kar dokazuje njihova vrtnarska razstava, ki so jo priredili v jahalnici ob Bleiweisovi cesti in ki je podaljšana do 10. septembra. Jahalnico so podjetni naši vrtnarji spremenili v lep, eleganten vrt, ki je vreden, da si ga ogleda vsak, kateri ljubi cvetje, lepe rože, palme, nageljne, bršljin, mah, zelenje, lovor, s katerimi je okrasil Bog zemljo.
Ljubljanski vrtnarji so pokazali, kaj enajo in so od lanske svoje prve razstave lepo napredovali. Pogled z galerije te očara: pred seboj vidiš lep, simetrično urejen vrt.
Ko stopiš v razstavišče, ti obtiči oko aa rožah, ki jih je razstavil cvetličarnar in trgovec semen Viktor Korzika, Kongresni trg 3. Krstna miza je lepo okrašena: Lo-vorji, palme in venci te spominjajo na smrt in na okrašenje mrtvaškega odra in na njivo smrti, na pokopališču. Jedilna miza, elegantno okrašena s cvetlicami aspnrcgus, nageljni in z vrtnicami ti dokazuje, da je gospod Korzika strokovnjak v vrtnar?ki dekoracijski stroki. Gospod Korsika je razstavil tudi veliko zbirko cvetličnih semen in semen za zelenjavo.
Sosed gospoda Korsike, trgovski vrtnar Ignacij Štrekelj iz Spodnje Šiške je razstavil vrt, v katerem cveto ciklame z obropkom asparagis. Njegov vrt krase pri-mulae obconicae, zelo lep je tudi poročni šopek.
Lastnica elegantnega cvetličnega salona v Šelenburgovi ulici št 6, gospa Antonija Bajt je razstavila razne vrtnarske utnetnosti. Občudovati moraš lepo mizo, dekorirano z božično liro; s cvetlicami ozaljšano poročno opravo: mirte, astre, as-paragi, krase ženitovanjsko mizo. Lepi so žalni venci, spleteni iz bršlina, resja, sme-rečja in iz planink.
Eksotičen japonski park je razstavil F. Herzmansky. Krase ga cvetlice selagi-nella, celosia cristuta, plumbago carpente, agatea celestin; lepe povodne rastline izpopolnjujejo japonski park gospoda Herz-manskega.
Vrtnar Matija Keše iz Linhartove ulice je razstavil vrt, katerega središče tvori rondeau: lepa, okrogla greda zasajena s palmo v sredi in s plavimi cvetlicami aga-rata. Doma gojene palme in lovor dokazujejo, da je gospod Keše. napreden vrtnar; skupina mirt s poročnim šopkom izpričuje umetniško vrtnarsko spretnost
Vrt cvetličnjak je razstavil trgovski .rtnar Ivan Bizovičar iz Kolezijske ulice št. 16, ki je v njem zelo spretno in okusno razdelil cvetlice asparagus, begonia, rese, •iracene in nageljne; ciklame in primule.
Pokopališki vrtnar pri Sv. Križu Pavel Šimenc se peča predvsem s krašenjem grobov. Razstavil je v slogu umetnega vrtnarstva s cvetlicami okrašeno grobnico in kamnito ploščo in palme ter cvetlice, namenjene krašenju gomil.
Srednjo skupino tvori razstava umetnega vrtnarja Antona Ferata z Ambrožo-vega trga št. 3: palme, begonije in dracene krase lep, velik rondeau.
Če si prijatelj rož in zelenja, si oglej vrtnarsko razstavo 1
g Žitni trg Na novosadski produktni borzi fiotirajo žitu sledeče cen2: pšenica 340 Din, ječmen 300 Din, oves 235 Din, koruza 272.50 Din, fižol 470 Din, pšenična moka št. 0 530 Din. — Tendenca nespremenjena.
g Zborovanje obrtnih zbornic. Belgrajska obrtna zbornica sklicuje dne 20. septembra plenarno sejo vseh obrtnih zbornic države s sledečim dnevnim redom: 1. Vojna odškodnina. 2. O načinu dovoza naročenega blaga. 3. 0 ustanovitvi obrtne kreditne banke.
g Naš dinar se je na včerajšnji borzi dvignil od 5.90 na 5.95 centimov. A kljub dvigu dinarja v Curihu so se vse tuje devize in valute na zagrebški borzi včeraj dvignile.
g Cenejši kruh v Belgradu. Od 3. septembra dalje stane kilo belega kruha v Belgradu 5 dinarjev 50 para, kilo črnega kruha pa 4dl-narje 50 para.
g Cene v Zagrebu. Teletina po 100 K kg, Jajca po 6 K komad, sveža pa po 8 K. Zelje po 10 K, korenje po 10 K, slive po 6 do 12 K, grozdje po 24 do 40 K, jabolka po 10 do 20 kron.
g Mažari izvažajo pšenico v Švico. Mavrska vlada je podpisala s švicarsko vlado pogodbo, na podlagi katere bo prsvzela Švica od Mažarske 10.000 vagonov pšenice po 27)4 frankov za meterski stot.
g Dobava materiala sa izdelovanje petro-lejsklh kani Pri upravi državnih monopolov v Belgradu se bo vršila dne 20. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega materiala za izdelovanje petrolejskih kant. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava parnih kotlov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl se bo vršila dne 19. septembra L L ofertalna licitacija glede dobave dveh parnih kotlov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
g Carinski aggio na zlato ▼ Nemški Avstriji je določen od 1. do 7. septembra b 14.400 n. a. kronami.
i Ugodna žetev tobaka v Fvropi Letošnja žetev tobaka je v Bolgariji, na Ogrskem in v Jugoslaviji veliko boljša kot lansko leto.
g Francosko-ogrski finančni odnošaji. V Budimpešti se bo osnoval t delniško glavnico ene milijarde ogrskih kron francosko-mažar-ska banka, katere osnutek so odobril! francoski uradni krogi, a prvi francoski finančniki bodo prišli v upravni svet
g Koliko Je vreder Japonski Yen. Japonska je danes vsi«! svoje nesreče predmet vsesplošnega razpravljanja. Pred vojno je veljal en Yen približno eno avstrijsko krono. Danes pa stane po pariteti londonske borze z dne 31. avgusta 2 šilinga in dve penci ali po kurzu devize na London na zagrebški borzi približno 50 dinarjev-
g Konzorcij francoskih industrijalcev za trgovino z Rusijo. Moskovska »Pravda« z dne 28. avgusta objavlja razgovor svojega sotrudnika z zastopnikom francoskega konzorcija »Russimeks« CRusko importno-eks-portrd konzorcij na Francoskem). Približno 60 francoskih podjetij z več kakor pol milijarde frankov glavnice je sklenilo obnoviti importne in etpportne operacije med Francozi in Rusi. Ustanovitev konzorcija je posledica dogotrajnega in vsestranskega spoznavanja novih zakonov in gospodarskih možnosti sovjetske republike. Večina članov omenjenega konzorcija je bila že pred vojsko v trgovskih stikih z Rusi. Tako n. pr. je deloval Martin v Rusiji 22 let in je bil do leta 1918. ravnatelj ruske sekcije pri francoskem trgovinskem ministrstvu. »Rusimeks« se v tem razlikuje od drugih delniških družb, da obstoji iz samih tvorniških podjetnikov, kateri žele vstopiti r neposredne stike z ruskimi podjetji. Obema strankama mora biti ležeče na tem, da sklepata trgovske operacije brez nepotrebnih posredovalcev. Francozi bodo na ta način lahko kupovali na ruskem trgu potrebne množine sirovin, Rusom pa bo dana prilika, kupovati francoske izdelke po cenah francoskega trga z dotičnim prihitkom prevoza in carine. »Russimeks«; mora kupovati v Rusiji najrazličnejše sirovine, kakor: drva, lan, dlako, kože, čeva, žito, kožuhovino, mast, loj, parafin, 6tenj, ruski terpentin, po-tcšelj, kosti, perje, razna semena, cunje itd. Od svoje strani pa bodo Francozi prodajali Rusom gospodarske stroje, vsakovrstne izdelke, kemične in lekarniške predmete, fotografske potrebščine, barve, orodje, parfume-rijo, mlinarske potrebščine, avtomobile, motorje itd. Da ni prišlo toliko časa do trgovinskih stikov med obema narodoma je glavni vzrok ta, ker so se vozili kakor zastopniki razuih francoskih podjetnikov ljudje, kateri niso poznali novih ruskih zakonov in ruske dežele sploh. Obvladali niso ruskega jezika ter niso imeli pojma o ruskem tipu in zato so se ustrašili prve ovire, ki se jim je zdela nepremagljiva. Vračali so se domov na Francosko in pesimistično govorili o možnosti uspešnih francosko-ruskih trgovinskih stikov. Gospodarsko zbližanje obeh držav morejo ustvariti samo taki ljudje, ki dobro poznajo rusko ljudstvo in deželo. Tam mož pa je vsekako zgoraj omenjeni zastopnik >Rus-simeksa«.
BORZA.
Curih, 4 septemb. (Izv.) Devize: PeSta 0.03, Italija 23.60, London 25.17, Newyork 555, Pariz 31.27, Praga 16.50, Dunaj 0.7813, Sofija 5.30, Belgrad 5.95, Varšava 0.0023. Valute: n. a. K 0.78.
Zagreb, 4. septembra, (izv.) Devize: Berlin 0.0000850—0.00010, Italija 4.0750-4.09, London430 do 433, Newyorb 94—95, Pariz 5.40—5.45, Praga 2.8250—2.8850, Dunaj 0.183550—0.1350, Curih 17.20 do 17.25. Valute: dolar 98—93.75.
—	SLS v Novem mestu. Somišljeniki, zlasti pa zaupniki SLS, sodnega okraja Novo mesto se vabijo k zborovanju, ki bo v pondeljek, dne 10. t. m. točno ob 9. dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Poročal bo poslanec.
—	Obrtniki/ Ko pridete v Ljubljano na velesejm, si sigurno oglejte Vaše stanovsko glasilo »Jugoslovanski Obrtnik«, ki ga dobite na ogled v paviljonu »Slovenca« pri glavnem vhodu desno. List Izhaja vsak mesec ter prinaša strekovne vesti o slovenskih obrtnih, trgovskih in industrijskih razmerah. Naroča se v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 20 ter stane za celo leto Din 20.—. Sedaj ga lahko naročite tudi v omenjenem paviljonu- Sezite po listu, ki Vam bo dober svetovalec v vseh vprašanjih, tičočih se Vašega stanu 1
—	Hud nahod ima »Sloveneo«, trdi »Jutro«. To vest spopolnjujemo z dodatkom, da ga je nalezel od »Jutra«.
II. vrtnarska razstava v LJubljani
JE VSLED SPLOŠNE ŽELJE PODALJŠANA DO 10. SEPTEMBRA.
—	Militarizacija železničarjev ukinjena. Na ukaz železniškega ministrstva je bila 3. septembra ukinjena militarizacija železničarjev.
—	Spremembe pri oo. frančiškanih. Na frančiškanskem provincialnem kongresu v Ljubljani dne 22. in 23. avgusta so bili nastavljeni, oziroma prestavljeni: Ljubljana: P. Dominik Nabernik, katehet v Ma-rijanišču, P. Vincencij Kunstelj, kapela^, P. Joahim Košenina, katehet na Vrtači, P. Rupert Suhač, subsid?ir; Novo mesto: P. Benedikt Krakar, P. Stani?1 av Aljančič; Brezje: P. Dionizij Dušej; Kamnik: P. Henrik Damil; Nova Štifta: P. Edvard Ravste-har, predstojnik rezidence; Šiška: P. Metod Valjavec, katehet in diskr^t, P. Bogdan Markelj, katehet; Maribor: P. Gotfrid Ploj, kapelan, P. Mihael Pribožič, kapelan in katehet; Sv. Trojica v Slov. Goricah: P. Eme-rik Landengost; Br~Sl'ce: P. Zofron Koz-levčar.
—	»Jutro« in stavka v Trbovljah. »Jutro« poroča, da vodijo stavko oziroma nadaljujejo »klerikalci«, sedaj ko so voditelje neodvisnih zaprli. Resnica pa je, da se voditelji naših organizacij od prvega dne stavke na vso moč trudijo, da se ppor med delavstvom in družbo čimpreje in ugodneje zaključi in ravno gg. ravnatelji, ki pošiljajo »Jutru« zgorajšnjim podobne izjave, ne marajo pogajanj in zavračajo vsake vrste posredovanja ter s tem podaljšujejo stavko in večajo krizo, ki ne postaja usodna samo za delavstvo, ampak tudi za družbo samo. Škoda raste TTsled trme gospodov ravnateljev na obe strani,
—	Zloraba državne himne. Slovenski orj-jnei so si izmislili ter prakticirali trik, ki jim je precej časa služil prav dobro in se večkrat tudi obnesel. Ako je pri orjunskih izgredih, pretepih in kravalih navalila na orjunce žandarmerija ali policija, so se ti junaki vzravnali v na: pozorl in začeli peti državno himno ter vzklikati kralju, narodnemu in državnem edinstvu. Orožniki in policaji so se tudi morali zravnati jn poslušati spoštljivo petje državne himne. Sedaj so se višje žandarmerijske oblasti toliko spametovale, da so izdale žandarmerijškim postajam okrožnico, ki zapoveduje žandarjem izvršitev dolžnosti napram orjuncem, pa se bi ti pri po zakonu prepovedanih izgredih prepevali državno himno, zlorabljali kraljevo ime, ali krulili slavospev na svojega zelenega zmaja. Orjunce bodo odslej zapirali tudi med petjem državne himne, da bodo aretacije boli vesele in slovesne. Doslej pa j bilo tako, da bi bil kak orjunec lahko mirno klal svojo žrtev, njegovi tovariši bi peli v krogu krog njega državno himno in oborožena sila bi še morala salutirati zločinu. Pri nas prihajajo višje oblasti prav počasi in po dolgih ovinkih do uvidevnosti.
—	Abiturienti ljubljanske gimnazije iz leta 1883 praznujejo danes v sredo in jutri v četrtek v Ljubljani 40-letnico svoje mature. Od 48 takratnih maturantov jih živi še 32, med njimi 10 duhovnikov. Od takratnih učiteljev žive še profesorji Pleter-šnik, dr. Svetina, Šuklje in Vodušek.
—	Mednarodna ženska liga za mir in svobodo v Pragi. Zadnje dni avgusta je zborovala v Pragi mednarodna ženska liga za mir in svobodo, ob kateri priliki je priredila njena šola za socialni mir vrsto predavanj. Kongresu je poslal zunanji minister dr. Beneš posebno spomenico, v kateri je naglašal, da je za ohranitev miru neobhodno potrebna nacionalna pravičnost. To misel je poudaril v svojem nagovoru na udeležence tudi velikopraški župan dr. Karel Bara.
—	Ata »Narod« na drugem svetu. Kakor znano, se predsednik Združenih držav Harding že delj časa mudi na drugem svetu. Ob priliki strašne nesreče, ki je zadela Japonsko, so pa ata »Narod« obiskali Hardinga v Washingtonu na drugem svetu In odtam sporočili, da je rajni Harding poslal japonskemu vice-regentu brzojavko, v kateri izraža povodom potresa sočutje in predlaga vsestransko pomoč, ki bi jo Japonska želela. — Kakor se vidi, so ata »Narod« pristopili v zadnem času k špiritistom in stoje v zvezi s pokojnimi, seveda samo z dušami iz visokih krogov, kakor je rajni prezident Harding.
—	Dohodnina v Slovenji. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani priobčuje v »Uradnem Listu« dne 4. t m. zanimivo statistiko dohodnine v Sloveniji za davčni leti 1920. in 1921. Končne uspehe te statistike priobčimo jutri.
—	Mekinje pri Kamniku. Začetek meščanske šole v tukajšnjem dekliškem zevodu bo v sredo dne 12. septembra s sv. mašo ob 8. uri. V četrtek, dne 13. septembra ob 8. uri se prične redni pouk. — Samostansko predstojništvo.
—	Na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt t Ljubljani, Turjaški trg 6/II.,
I se vrši vpisovanje učenk 14. in 15. septembra 1923, vselei od 8. do 12. ure in od 14. do 17.
ure. Učile se bodo sledeče tehnike: kleklanje in šivane čipke, belo in pisano vezenje, telede, filet, biserna dela in kompozicije, s posebnim ozirom na narodne motive. Redne učenke morajo biti vsaj 14 let stare in naj prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.' Vpisnine in šolnine nL Učenke dobijo vse zal pouk potrebne tvorine ter učne pripomočke zastonj na razpolago, vendar ostanejo izdelki last zavoda, razen vzornih prtov. Pridne, revne učenke prejmejo podpore. Spretnejše učenke, katere so v tehniki že nekoliko napredovale, dobijo primerna dela na dom proti plačilu. Tudi za nadaljno izobrazbo se bo skrbela1 Ženam in dekletom, ki nimajo časa za redni' pouk, se nudi prilika, da kot hospitantke .obiskujejo zavod in si tako omogočijo zaslužek. Redni brezplačni pouk se prične 17. septemb bra. Vsa potrebna pojasnila daje podpisani. Učenke, katere so si na podlagi ugodno dovr-i šenega 4. razreda meščanske ali srednje šole, pridobile na srednji tehnični šoli v Ljubljani ali na podobnem strokovnem zavodu usposobi ljenostno spričevalo za učiteljice žen. ročnih del na ljudskih in meščanskih šolah, ter so do-' segle starost 17 let, so naše državljanke, v mo-ralnem oriru brezhibne telesno sposobne za< učiteljevanje in ki so se s posebnim sprejem-i nlm izpitom dokazale, da so v kleklanju čipki že zadosti izvežbane, se lahko vežbajo v prak-t tičnem delu čipkanja kot redne učenke na za-j vodu 1 do 2 leti in i na podlagi izpričevala) pridobijo možnost, ck se nastavijo kot stro-: kovne učiteljice., ako so taka učiteljska mesta-razpisana.
—	Moste pri Ljubljani. Na Mah Smareb. dne 8. septembra L 1. ob 4. uri popoldne prireditev Slov. kat. Izobraževalnega društva ntf vrtu g. Josipa Oražma na Selu. — Sodeluje godba iz Mladinskega doma ua Kodeljevem,; pe"=ki zbor iz Šmarlnega ob Savi m domači! pevski zbor. Vstopnina 3 Din za oseba V slučaju slabega vremena se vrši prireditev z enakim sporedom v Ljudskem domu v Mostah.
—	Kongres vseh kvalificiranih stavbini skih delovodij in risarjev kraljevine SHS »i Zagrebu se vrši 8. in 9. septembra t. L v poslopju trgovske in obrtne zbornice. Zveza slovenskih stavbinskih delovodij in risarjev v Ljubljani poziva vse gg. člane, da se tega ve-levažnega kongresa udeleže v čim večjem številu. Na kongresu bo dana možnost, spoznati se s člani naše stroke in obravnavati nag sedanji stanovski položaj. Predpriprave za kongres so v polnem teku in jih vršijo vsi od-; bori zvez in udruženj kraljevine SHS Vožnja iz Ljubljane proga juž. žel. tja in na" i je polovična. Odhod iz Ljubljane v soboto 8. t. m. ob 5.22 uri zjutraj. Legitimacije so članske iz-kaznice. Prijave sprejema odbor tudi pismeno.
—	Zdravstveni odsek v Ljubljani razpS suje dve mesti šolskih zdravnikov na srednjih Šolah v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v uradnem listu.
—	Pobegli zločinci. Minulo soboto zve« čer je pobegnilo iz sodnih zaporov v Zagrebu 9 nevarnih zločincev, ki so si bih izkopali skozi zid izhod na hodnik, odkoder so potem vdrli v sodno dvorano in od tam skozi okna poskakali na ulico. Pazniki so beg pravočasno opažih in so takoj začeli lov za begunci. Ujeli so 6 zločincev, trije so ušli.
—	Tatvina v vlaku. Due 28. avgusta je bila v popoldanskem vlaku med Kandijo ini Uršnim selom ukradena zlata ameriška, ura. brez šipe, z monogramom »J. P.« in % ugraviranim vpisom »John Pezdirtz- posestniku Janezu Pezdircu iz Dol. Sušic. Urai je vredna 56 dolarjev.
—	Poziv izseljencem, ki potujejo v republiko Argentlnijo. Generalni izseljeniški komi-sarijat objavljam Generalni konzulat, republike Argentinije v Belgradu javlja, da bo vsled sklepa argentinske vlade v bodoče brezplačno vi" diral izseljeniške potne liste izseljencem, ki potujejo v II. ali III. razredu v Argentinijo.
—	Za svojo družino vzamem izključno le Vaše testenine, je priznal eden največjih trgovcev z delikatesami v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki pozna in ima na razpolago najboljše izdelke, ve, kaj je dobro.
—■ Eau de Cologne Louis XIV. se odlikuje posebno s svojim finim, ugodnim, osvežujočim vonjem, ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa. — Cena 11 Din 150.—, H 1 Din 80.—.' Steklenico je prinesti seboj. — Uran Parfu-merija, Ljubljana, Mestni trg 11. 5205
Primorske novice.
p Evharistični kongres v Komnu, Od
5. do 8. t m. se vrši v Komnu evharistični kongres, za katerega je določen obširen spored. Sodelujejo vse duhovnije komenskega in devinskega dekanata.
p Fašisti izgnali slovenskega Župnika. Fašisti izganjajo iz Istre zadnje domače dušne pastirje. Koncem avgusta je dobil po-ziv. naj izgine čez meio župnik I. Čemažar
3tran ft
SLOVENEC, 3nte B. septembra TBBJf.'
Stev. zw>
v Šmarju pri Kopru. Kakor znano, proti ukazom fašjov v Italiji ni priziva. Župnik Čemažar je vedel, da se mora ločili od svojo cerkve in svojih župljanov in iti iskat novega delokroga in nove strehe, kamor mu bo kazala cesta. Hotel je oditi takoj, a na prošnjo svojih župijanov je ostal do 27. avgusta. V nedeljo se je župnik v cerkvi poslovil od vernikov, v ponedeljek zjutraj ob prvem svitu je pa odhajal. Sredi vasi se je zbralo vse domače in okoliško prebivalstvo, da zadnjič pozdravi svojega župnika. Ob slovesu so se vršili nepopisni prizori žalosti in obupa. Vse je glasno jokalo, vsi so stegali roke odhajajočim, dobro vedoč, da je to zadnji njihov domač dušni pastir. Orožniki, ki so vso nedeljo in v ponedeljek zjutraj nadzorovali ljudstvo, so imeli svojim gospodarjem kaj povedati.
p Italijanska oblast prepovedala poča-Sčenje spomina slovenskih padlih vojakov. V Studencu so občani sklenili, tla postavijo v domači farni cerkvi v spomin v vojni padlih Studenčanov kamenito ploščo z imeni padlih. Ploščo so nameravali odkriti dne 26. avgusta t. 1. na kolikor mogoče slovesen način. Podprefekt v Postojni je pa dva dni pred prireditvijo slovesnost prepovedal in odredil, da se mora odkritje plošče vršiti brez vsakega slavja in da smejo položiti vence le družine padlih. Spomnimo se, kakšna brezkončna slavlja je prirejala Italija svojim padlim vojakom in kako je silila tudi Slovence in Hrvate, da so se teh slavij vdeleževali. Sedaj pa svojim državljanom druge narodnosti prepoveduje, častiti spomin svojih očetov, bratov in sinov. Ali je tako postopanje vredno velike države?
p Svobodna trgovina na Reki. Na Reki So sedaj najvišja in edina oblast fa.Hsti. Kakor vsako drugo pravo, so fašisti odpravili tudi vsako zakonitost v trgovini. Trgovina se sedaj na Reki »razvija« po tem-le primeru: Nedavno je priplula v Reko ladja »Gloria«, ki je pripeljala 4192 kg paradižnikov in 188 kg grozdja. Lastnik blaga je bil G. Nazzario. Kakor hitro je ladja pristala, se je oglasil na njej zelenjadni trgovec Lobasso in vprašal po ceni. Nazzario je ponudil blago po 50 eentezimov kilogram, Lobasso je ponudil 33 cent. Nazzario je odvrnil, da stane blago njega samega po 35 cent. Tedaj je Lobasso odšel z grožnjo, da pošlje četo fašistov, ki bodo ladjo rekvirirali, in tako se je tudi zgodilo. Na zahtevo fašistov je moral Nazzario svoje blago odstopiti Lobassu po 33 eentezimov kilogram in vrhu tega plačati 16 lir carine in popustiti 638 kg kot taro.
k Proti slovenskim župnijskim pečatom. Koroške politične oblasti so začele vtikati prste tudi tja, kjer nimajo ničesar iskati. Velikovško okrajno glavarstvo je naložilo župniku v Štebnu pri Globasnici 400 tisoč kron globe, ker se je posluževal slovenskega župnij, pečata in dvojezičnega kuverta. Podoben ferman je dobil prošt v Tinjah, kateremu je okrajno glavarstvo naročilo, da mora namesto dosedanjega latinskega uvesti nemški pečat. Koroška slovenska duhovščina bo okrajnim glavarjem znala pojasniti stališče.
k Pravica je temelj države. Minoli mesec se jc na celovškem deželnem sodišču vršila razprava proti obtožencem, ki so 26. decembra 1. 1. vdrli v stanovanje g. Marolta in učitelja g. Kupperja v Velikovcu in uganjali tamkaj divjaška nasilja. Vsi obtoženci so bili oproščeni. V nemških očeh zasluži nasilje nad Slovenci seveda odlikovanje, ne pa kazni.
k Črna. Dne 2. septembra je priredil naraščaj orlovskega odseka v društveni dvorani akademijo pod vodstvom br. predsednika. Spored je bil jako bogat in srečno sestavljen. Obsegal je 11 točk (govor, deklamacije, igro »Orliči in drugi ptiči« ter več telovadnih točk). Splošen utis je bil jako dober. Obilo hvale so želi dekiama-torji, ki so res s pravo orlovsko samozavestjo nastopili. Tudi telovadba je občinstvu ugajala. Le škoda, da oder ni dopuščal večje število telovadcev. Med odmori je sviral tamburaški zbor iz Prevalj.

š Sliod SLS se je vršil dne 2. septembra ob veliki udeležbi za verni del Slov. goric v Št. H ju. Shodu jo predsedoval Franjo Thaler. O političnem položaju in delovanju naše parlamentarne delegacije je govoril tajnik SLS v Mariboru Kranjc. Za njim j eše govoril poslanec Fr. Žebot. Zborovalci so izrekli Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje.
š Stavka v mariborski prodilniri. Iz Maribora poročajo: V predilnici Dvetov in Comp. se je 3. septembra pričela stavka celokupnega delavstva, ki je enotno organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi. Delavstvo je bilo sramotno nizko plačano — po 5 do 8 kron na uro. Delavstvo zahteva 30 odstotkov zboljšanja plač in odpravo akordnega dela. Pogajanja se nadaljujejo.
š Hlapčevstvo. Zadnji cas opažamo ljudi v Maribora, ki so navdahuioni z vodno
uslužnim duhom, napisne table na svoje hiše in obrti, dajo napravljati v cirilici., Tako spremembo amo opazili na Grajski kleti (Valjak) in na gostilni >Mariborc Radovedni smo, ali tudi v Srbiji dajo obrtniki na čast Slovencem prepleskatl samo cirilske napise v latinico. Hlapčevstvo ni posebno lepa lastnost
š Nova kaznilnica pri Mariboru. Ministrstvo pravde hoče pri Mariboru ustanoviti novo moško kaznilnico, podružnico mariborske. V to svrho hočejo eksproprirati ve-leposestvo dr. Fric Scherbauma. Večino tega posestva imajo v najemu od agrarne reforme železničarji in drugi mali ljudje. Od te zemlje živi 75 družin. In to zemljo hoče minister vzeti ubogim ljudem in ustvariti tam nepotrebno kaznilnico. Dne 3. t. m. se je na licu mesta vršila komisija, katere sta se udeležila tudi poslanca Falež in Žebot. Nastopila sta energično proti ustanovitvi nove kaznilnice v mariborski okolici. Zemlja naj ostane ubogim ljudem. Vlada naj si zgradi za srbske kaznjence zavod v Srbiji. Zadeva pa še ni končnoveljavno rešena.
š Propast vinogradov na Štajer; kem. Vsled toče, bolezni in neprestanega deževja bo letos na Štajerskem strašno slaba vinska letina. Toča je uničila zavsem okoli 50% letine. Drugo pa bolezni in dež. Strokovnjaki trdijo, da se bo letos pridelalo komaj eno petino tega, kar je bilo leta 1922. Cene staremu vinu so zelo porasle.
š Krompir v ilovnati zemlji in niakih legali močno gnije. Na Dravsko polje je lo-šlo mnogo kupcev za krompir iz Vojvodine. Na mariborski trg se pripelje razmeroma zelo malo krompirja.
š Seno stane na mariborskem trgu 100 kilogramov 300—400 K, otava 300—350 K. Ob sobotah morajo kmetje peljati mnogo sena domov, ker ni kupcev.
šilijena. Grobokcp na mestnem pokopališču v Pobrežju pri Mariboru, neki Fer-lež je, kakor je komisijsko ugotovljeno, oropal okoli 20 uglednih mrličev. Na krste je nametal ^arno malo prsti, a nato je rakve odprl in mrličem odvzel obleko in prstane. Tako je oropal truplo dr. Turšiča, hotelirja Jančarja in drugih. Frlež je naropano obleko prodajal naprej, celo v Gradec. Dragocenosti je prodajal in zastavljal. Te dni se je hotel obesiti, a so samomor preprečili.
š Tečaji za strojepisje in stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisja in stenografijo dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovin; s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
5279 (8)
lj Umrla je včeraj zjutraj gospa Katarina Gostinčar, soproga narodnega poslanca g. Josipa Gostinčarja. P oko j niča je bila zelo pridna in blaga žena. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovska cesta i 3. Svetila ji večna lue! G. poslancu in ostalim žalujočim naše najiskrenejše sožalje!
lj Naša kri na Ljudskem odru. Na praznik v soboto 8. t. m. in v nedeljo 0. t. m. vpri-* zori Kat. del. mlad. organizacija »Krekova mladina« narodno igro v 4 dejanjih >Naša kri«. Začetek vsakokrat ob 8. uri zvečer. Vstopnice se prodajajo v Jugoslovanski strokovni zvezi na Starem trgu štev. '2, I. nadstr. od četrtka naprej celi dan in vsakokrat eno uro pred prebavo pri blagajni v Ljudskem domu. Vsi prijatelji delavske mladine vljudno vabljeni.
lj Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 5. septembra 1023, ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno.
lj Slov. kršč. ženska zveza ima svojo sejo v sredo ob 6. zvečer v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. — Predsedstvo.
ljNalesljbe holozni v Ljubljani. Od 26. av gusta do 1. septembra t. 1. so bili v Ljubljani naznanjeni naslednji slučaji nalezljivih bolezni: 1 davice, 4 Škrlatic.e, 2 trebušnega legarja, 23 griže, 1 ošpic, 3 dušljivega kašlja.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 26. avgusta do 1. septembra t. 1. je bilo v Ljubljani J rojenih 20, mrtvorojenih 2; umrlo je v tem času 20 oseb, med temi 11 hijcev. Vzrok smrti v enem slučaju pljučnica, v 1 davica, v 1 duš-ljivi kašelj, v 1 škrlatica, v 2 trebušni legar, v 2 griža, v 1 zastrupljen je rane, 1 možganska kap, v 1 rak, ostalo druge bolezni.
lj Policijska kronika. V računskem oddelku finančne delegacije je bil ukradeu računski stroj lipa »Burrougs« št. 3, model IX. tov. št. 15.554, 150.000 K vreden. — Neprijetno presenečena sta bila dva nevarna zagrebška žeparja, katera sta prišla v Ljubljano, misleč si, da ju nihče ne pozna. Toda ko sta na glavnem kolodvoru izstopila, ju je že ljubeznivo sprejelo oko postave in v zaporih čakata zdaj sodbe.
lj Higijeoična česalnica za dame O Fettich Frankhr.im, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Orcal Hennc. El. masaža lica. Manicura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadeno in odrezano lase t>o najvišji i dnevni ceni. Parfumerija.	5312
Cerkveni vestnik.
c Razstava cerkvenih para men tov. Od
jutri, dne 6. t. m. dalje bo v IL nadstropju škofijske palače v Ljubljani razstava cerkvenih paramentov, ki jih je bratovščina svetega Rešnjega Telesa naredila za ubož-ne cerkve ljubljanske škofije. Razstava bo odprta v četrtek 6. septembra od 10—12 in 2—6, v petek 7. septembra od 8—12 in 2—6, Malega Šmarna dan, 8. septembra od 10—12 in 2—6, v nedeljo 9. septembra od 10—12 in 2—6 in v pondeljek 10. septembra od 8—12 in 2- -6. Obisk razstave prav toplo priporočamo.
c Cerkev sv. Jožefa. V nedeljo, 9. sept. bo v cerkvi sv. Jožefa ob 6. zvečer cerkvena slovesnost na čast sv. Petru K1 a v e r j u z govorom, blagoslovom in darovanjem za afriške misijone. Vsi verni-' i, posebna vsi prijatelji misijonov so srčno vabljeni k mnogoštevilni udeležbi. Ta dan dobe vsi verniki v cerkvi sv. Jožefa popoln odpustek pod navadnimi pogoji.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Četrtek, 6. septembra: 2X2=5. Veseloigra. Sobota, 8. septembra: 2X2=5. Veseloigra.
OPERA.
Sr^da, 5. septembra: >Sevilski brivec«. Gostovanje ge Wesel-Polla iz Zagreba. Petek, 7. septembra: Verdi »Rigoletto«. Gostovanje ge Wesel-Polla iz Zagreba in tenorista dr. Mihaela Nasta iz Budimpešte. Nedelja, 9. septembra: >Tosca«. Gostovanje
tenorista dr. Mihaela Naste. Torek, ,11. septembra: >Carmen«. Gostovanje tenorista dr. Mihaela Naste.
Abonma v Narodnem gledališču ia seao-nc 1923—24. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja, da se abonma sprejema sa mo še ta teden do sobote in sicer vsako dopo-ludne od 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne v veži dramskega gledališča. Stari abonenti so imeli rezervirane svoje prostore do torka. Oo danes naprej pa ni nobeno mesto več rezervirano, ampak se oddaja abonma po priglasu.
Prihodnje dni gostujeta v našem gledališču dva odlična gosta. Koloraturko zagrebške opere gospo Wesel-Polla pozna naše občinstvo ter jo visoko ceni. Nastopi v sredo kot Rosina v »Sevilskem brivcu« in v petek kot Gilda v >Rigolettu<r. Trikrat pa gostuje v naši operi sloveči operni tenorist dr. Mihael Nasta, rodom iz Romunije, ki je z velikimi uspehi nastopal kot prvi operni tenorist v Bukarešti, Budimpešti, Beogradu, Zagrebu, Gradcu in na raznih italijanskih in nemških operah. Popolnoma r-e posvetuje gostovanju. V Ljubljani poje tenorske partije v Rigolettu, Toski in pa Carmen.
Ljudski oder.
je, da ao si Orlice tak dekliški list izbrale za svoje glasilo. Saj mora biti orlištvo našim dekletom organizacija — lepegadeklištva.
List toplo priporočamo.
Turistika In šport.
Olimpijski dan v Sloveniji. Športna zve* za je zasnovala za 16. t. m. s sodelovanjem ljubljan. športnikov in ostalega športu naklonjenega občinstva obširne športne prireditve, združene z matinejo članov tukajšnje opere, tombolo in -abavnim večerom v dvorani »Kazine«, katerih čisti dobiček je namenjen fondu za udeležbo naših športnikov na osmi olimpijadi leta 1924 v Parizu. Kako visoko cenijo šport in njegovo udejstvovanje na mednarodnem trgu kulturne in športno ugledne države, nam kažejo samo zneski, ki jih žrtvujejo Amerika, Francija, Anglija ali Italija v te svrhe. Ne samo državne blagajne nego tudi zasebniki vedo ceniti velikanski pomen med-narodne višine na športnih poljih. Tudi naš mladi šport je na lastnih nogah pokazal v petih povojnih letih mnogo železne volje in izvrstnega materijala ki mu nedostaja samo denarne podpore za najnujnejše športne prostore in nekaj ugodnosti za smotreno vežbanje. Na boljšem je v tem pogleda Zagreb in Belgrad. Znano je, da daje tudi Ljubljana v vseh disciplinah športa vedno več upoštevanih moči. Da prepreči vedno neznosnejša in usodnejša materijelna bremena za razvoj slovenskega športa in ga predstavi že prihodnje leto na svetovni olimpijadi, kjer mora kmalu za vi j hrati tudi naša trobojnica zmagoslavno, se obrača Sporlna zveza v imenu vseh udeleženih športnih instanc na ljubljansko občinstvo, da ji pr!skoči v tem važnem trenutku na pomoč in t mogoči s tem nastop naših prvobori-teljev v Parizu. Podrobnejši program prireditve priobčimo prihodnje dni.
Poizvedovanja.
Našla se je srednja vsota denarja in nekaj listin. Dobi se za Gradom št. 1 v pritličju.
Našel se je blizu sejmišča srebrn (tula) pokrovček od ure z monugramom. Dobi se v trgovini Ign. Zargi, Ljubljana, sv. Petra c. 3.
Izgubljeno. V nedeljo zvečer je bil puščen na sejmišču v paviljonu i Gospodarske zvezec damskf temnomoder polsvilen dežnik z moderno palico. Pošten najditelj naj ga odda upravništvu lista proti nagTadi 100 kron.
Zahvala. Podpisani odbor se najtopleje
zahvaljuje vsem, ki so pripomogli bodisi s sodelovanjem pri igri, bodisi na katerikoli način, da je prireditev >Pasijona< ob priliki V. katoliškega shoda tako zadovoljivo uspela. — Odbor Ljudskega odra.
Ljudski oder vabi svoje člane in vse one, ki so sodelovali pri »Pasijonu« na izlet v ljubljansko okolico dne 8. t m. (praznik Rojstvo Marije). Zbirališče ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih ob vsakem vremenu. Ker se posebna povabila ne bodo razpošiljala, prosimo, naj se člani med seboj obveste.
Prosveta.
pr Cerkvenim zborom. Izšle so nove skladbe Karla Adamiča: 1. Senjska staroslo-venska maša za mešani zbor, part.. 25 Din, glasovi po 5 Din. 2. 6 evharističnih pesmi, 15 Din. 3. 12 masnih (krasne), 30 Din, pasovi po 6 Din. Dobijo se pri skladatelju p. Koprivnica, Hrv. in po knjigarnah. Mašne izidejo te dni. Papir je najbolje kvalitete.
pr Cvetko Golar: »Poletno klasje«. Izbrane pesmi. Splošna knjižnica 4. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvazna tiskarna in knjigarna. 184 strani. Cena broš. 20 Din, vez. 26 Din.
Orlovski vestnik.
»Vigred« št. 3—4, je dospela iz tiskarne. Z veseljem smo jo prelistali in se prepričali, da ta številka ne le dosega prvo, temveč jo celo znatno prekaša. Na prvi pogled je ja6no, kako so uredništvo trudi, da bi kar moč opravičilo podnaslov: >Dekliški list. »Vigred« noče biti zgolj orliško glasilo, priljubiti se hoče vsakemu slovenskemu dekletu. Zato govori skoraj na vsaki strani o stvareh, ki posegajo v interesno sfero dekleta sploh. — Prijetno se menjavajo poučni in vzgojni spisi, zaviti deloma v leposlovno obliko. Srce listu pa tvori nedvomno rubrika Od srca do srca (po-menki z gospo Marjo). Tako toplo Še ni govorilo žensko pero slovenskemu dekletu; to zna edino pero nnše gospe Marje. Krog nje se bo zbral cvet našega deklištva in bo našel v nje] več nego išče. Že prva številna pisma, ki so prispela na njen naslov po pozivu v L številki »Vigredir, pričajo, kakor intimno struno je zadela dobra Marja v srcih svojih varovank, i Njeni odgovori v tej številki bodo razblinili ' še zadujo sled morebitne nezaupnosti. Prav
Ml ad trpa pomočnik
vojaščine prost, IŠČE MESTA v kaki trgovini z meš. blagom ali železnino. Gre tudi kot SKLADIŠČNIK. — Naslov pove uprava .Slovenca« pod številko 5555.
Službo trgov, zastopnika event prejemaiea
v lesni trgovini želi 23 leten mladenič, vojaščine prost, zmožen slovenščine in srbščine v govoru in pisavi, dober ra-čunar, z daljšo prakso v lesni trgovini. -Plača po dogovoru. Nastop takoj. Cenj ponudbe pod «Pošten 5558« na upr. Slov,
Žagarja - gaterista
za venecijansko žago iščem proti dobri plači. Stanovanje in hrana; mesto stalno. Nastop takoj. — IVAN IVANŠČAK, žaga in mlin, Novaki — Jaška.	5554
Sprejmem dva dijaka
iz nižjih razredov. Prednost imajo s kme. tov. - Naslov v upravi lista pod St. 5530.
3®- Slikarskega in pleskarskega
tfnmrrfnika izurjenega, mlajšega, [JfU!ilUlllmd sprejme v stalno dela
ERJAUTZ, ROGAŠKA SLATINA. 5553
Organist (cecilijanec) in
nh£ fil inilf želi službe kje v Slo-
UIJL. ldJ9Ili\ veniji. _ Cenjene ponudbe prosi na upravništvo «£lovenca«
pod «CECILIJANEC 5551«.
2rl|Snbn sprejme na stanovanje in Uljema hrano boljša družina. Nad-rorstvo dobro. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 5577.
SPREJMEM TAKOJ IZVEŽRANO
pisarniško moč
in VAJENKO. — Pism. ponudbe! L ČERNE, Ljubljana, Dunaiska 28.
Vrvi
Užela :
Paviljon I 410
ja (-ico)
na deželo za celo leto, IŠČEM za učenko IV. razreda humanist, gimnazije. — Ponudbe pod: «Izvežban matematik - fizik 5557« na upravništvo »Slovenca«.
Služkinjo-^
ti zna DOBRO KUHATI, IŠČE mala slovenska rodbina v Beogradu. Plača dobra. Oglasiti se je od 8. do 10. ure dopoldne na BLEIWEISOVI c. 21, pritličje.
UČITELJICA ~~
(ii je vsestransko izobražena in se razume tudi na gospodinjstvo, IŠČE MESTA kot DOMAČA UČITELJICA ali VZGOJITELJICA. — Cenj. ponudbe na upravo .Slovenca« pod »UČITELJICA 5560«.
Prirezovalca
ta gornje dele, izurjenega, SPREJMEM. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov: FRANC KRALJ, Novi Vodmat, Društvena ulica Stev. 64.	5517
Kletarskl HLAPEC
Iivežban v vseh kletarskih poslih, zanesljiv in pošten, se takoj SPREJME. — Pismene ponudbe pod «Kletarski 5501« na upravništvo «Slovenca«.
0DG0JITELJIC0
50-40 letno, inteligentno GOSPO, katera govori nemško in srbsko, IŠČEM ut ODGOJITELJICO k trem otrokom. Prednost imajo one, katere so vajene v jlasovirju. Ponudbe treba s popolno adre-so na Pieiiier Kalman, mlinski posestnik, Bajrook (Bačka).	5511
Pletilni stroj
itev. 10/60, malo rabljen, PRODAM radi jomanjk. prostora. Plete tudi fino volno. :ena 9000 Din. - Fr. PETRAČ, Kropa 73.
>PREJMEMO več dobrih, samostojnih
krojaških pomočnikov
a male in velike komade — konfekcijsko delo. — Le zmožni in trezni naj se avijo v pisarni Emonska cesta št. 8. — SAMOSTOJNI MOJSTRI pa dobe del-proti garanciji ali kavciji NA DOM.
UČENKA
Ljubljani pri starših stanujoča, vajena šivanju ali vezenju, se SPREJME v trgovino. — Ponudbe pod »Zanesljiva« upravo «Slovenca«,	5479
Telovadni zavod
katerem se goji masaža in telovadba za okrepitev in razvoj telesa, da prepreči krivljenje hrbtenice. - Zavod se nahaja: Stritarjeva ul. št. 9/1, zadnji trakt. 5571
Dva solidna gospoda
tprejmem na stanovanje s popolno oskrbo. - Ambrožev trg 1, A. B. Cerar. 5573
ženski šivalni stroj
llmraj nov, PRODAM. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 5576.
rodam elegijske CITRE.
Naslov: uprava lista pod štev. 5575.
Cnhino preprosto in snažno, oddam vUMIbU šivilji, katera bi par ur na teden šivala proti plačilu za gospodinjo. - Naslov v upravi lista pod Stev. 5574.
Hi 12)1/0 nUS,lh «"edov sprejmejo bJIJCXI\C pri boljši rodbini na hrano in stanovanje. - Naslov pri upravi lista pod šifro: .DOBRA OSKRBA 5379«.
PRODAM veliko množino
VINSKIH SODOV
in 5 močnih HRAMNIH SODOV po 40 hI za vino, pivo ali žganje. — AUGUSTIN, " . ŠIŠKA, "
SP.
Jerneja cesta 231.
5471
HIŠA
s 1035 m zemlje, pri hiši brajde, 10 min. od Celja, lepa lega, NAPRODAJ. — Poizve se pri FRANC SODERŠNIK, Lava Stev. 19 pri Celja.	5550
INZ. M.
TEHN. PISARNA-ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 7
Projektu je, dobavi, ocenjujs In preizkuša


>sahe
SK
%
\ vrste
Strojne naprave, orodje, žel. konstrukcije, transportne In industrijske naprave.
Nudi tudi ugodno PR0DA10 ali NAKUP
'«r »prejema prijave Iz tu- In Inozemstva za vsake vrste na proda) stoteolh, dobro ohranjenih
rabljenih sfrotev.
*»" '"TTnin 11 i iimi rjntnrrmnsrvMV* ammm
Motorji
Hiša v Laškem
v dobrem stanju, enonadstropna, z lepim lokalom za vsako obrt, v sredini trga, z vrtom, je NAPRODAJ. _ BLAŽ ZU-PANC, LAŠKO.	5556
Hiša (delavska)
zidana, z opeko krita, gospodarsko poslopje, nad pol orala sadnega vrta, 10 minut od KONJIC, se proda za 180.000 K Pojasnila daje A. MACUH, Blato št. 23,
pošta Konjice.
5552 I
STANOVANJE
s ŠTIRIMI SOBAMI IŠČEM
in sem pripravljen dati proti varstvu po- <
sojilo po dogovoru. — Ponudbe pod «G. i D.« na upravništvo »Slovenca«. 5417
I 410
razstavlja
Anton Šinkovec d. d.
Grosuplje.
»PRI NIZKI
:: CENI«.
Ign. žargl.
volnene površne jopice
ovijačke, otročje volnene garniture. Velika izbira zimskih potrebščin. Ljubljana, Sv. Petra cesta. 5548
Paviljon 5 410 i
» vrtilni tok 220/380 voltov. 3, 4, 5,
'H KS, prvovrsten izdelek s tukajšnje zaloge, globoko pod dnevno ceno.
Elektro - industrija Miinchen. ''lesejm,	PAVILJON «H 392«.

lan
PREJA
PLATNO
Paviljon I 410
...........................
Vsemogočni Bog je poklical danes zjutraj nenadoma v boljše življenje gospo
Pogreb drage pokojnice se bode vršil v četrtek, dne 6. t. m. ob 3. nri popoldne iz hiše Karlovska cesta St. 13. Blago rajnico priporočamo v molitev.
LJUBLJANA, dne 4. septembra 1923.
JOS. GOSTINČAR, nar. poslanec, soprog. — MAKS GOSTINČAR, VINKO GOSTINČAR, FANI POTRATO, ANGELA GOSTINČAR. — JULKA MOŠKERC, hči. — MIH. MOŠKERC, zet.

tahol po dnevnih cenah iz sKiadiSta Zogreh vse
DOBAVLJAMO
strele in orodje
za mizarje, tvornice pohištva, koltirje ln žage; za ključavničarje, mehanike in delavnice za popravila; za kleparje, tvornico pločevinastih in kovinskih predmetov. — Bogato skladišče transmisij, sirovooljaih in benzin-motorjev, kakor tudi naprave za vareuje kovin.
Orodje ln stroji dlon. dr.
KARL JETZBACHER
ZAGREB Vlaška ulica 25.
HSHEaBBBBHBBSBBBB!
Pod jako ugodnimi pogoji je
naprodaj dobro vpeljana trgovina <
v zelo prometnem kraju v Sloveniji ODDA se tudi brez blaga. —* Cenj. ponudbe na upravo lista pod »VELETRGOVINA«.	5355
i Z*sra£ssii čeufljiarfi si LJnblaisfl	|
?	naznanjajo slav. občinstvu, da so razstavili
u paisilitifiiu „K", feofa 549	§
vsakovrstne izdelke obuval od najfinejših luksus do naitrpožnejših čevljev.	$
Priporočamo se slav. občinstvu in konfekcljouarjem za naročila eks-	ja
portn h izdelkov kakor gornjih delov in vzorcev.	$
®
Zdrnieni taljsrfi c Linbliafiti.

ZAHVALA
Za vse izraze sožalja povodom smrti gospoda
\fm Stapiliiri
S	£
m
ssa
ni
s ■
| a
se prisrčno zahvaljujejo
žalujoči ostali,
KRANJ, dne 3. septembra 1923.
■
8 ■
Paviljon t, prostor 24. Paviljon E, prostor 24.
L £ V Ml** isibiistr "tr© ^
Pisarna-.
:-: Pred Shofljo 1, vls-a-vls magistrata, LJUBLJANA:-:
Amarlkansha raflnirana vsakovrstna strojna olja Amcrlhanska clitndrska oifa
AmeriKansko specljalno letno ln zimsko aulo-o!je
BENCIN - IC1INICMA P1A5T
Pilnovo olje - Pefroict — Prašna olja
mmm
dlrehtni imporf Iz produktivnih dežel. Prvovrstna (edllne oija. Slrovlne za usnjarne Ki mllarne.
IHffl! '
n n
53
I
S
H
H
m
M
H ■
M ■
■
n n a
H H
H
■
m
H

EllISmSIllEllllslllSIlISmEMEMEMEim
KOLARJi! KOVAČI! Razprodaja kolarsklh in kov. izdelkov, materijala in okovja!
EflEIIIEIIIEIIIEIIIEUlEHIEIIlElills^UlEiif
m jjj
ili m ijj m
mm*
U!
3
3 7
4 1 3 3 3
5 9
Ml
m
ili ijj m
Hi ijj
m
E1 ID
i|
iii i
kom. ZAPRAVLJENCI....................
kom. KOČIJE z snemajočim kozlom, streho, zasilnim sedežem, temno lakirane
garnitur ogrodja za kočijo...................
garniture ogrodja za breke..................
garnitura ogrodja za lestvičen voz................
garniture ogrodja za vojaške sani................
kom. KOLES za težke vozove.................
kom. KOLES za lahke vozove . ................
garnitur luksus KOLES....................
kom. trainskih KOLES....................
8 kom. 28 kom. 2 para OJNIC
4 garniture KRIVIN za gige . . . 136 kom. krivljenih PLATIŠČ 70—110 8 kom. krivljenih OJNIC .... 70 kom. francoskih OJNIC za kočije
70 kom DRITELJNOV.....
1500 kom. PESTI za kolesa .... kom. francoskih bukovih OJNIC pare velikih KRIVIN za sani . . kom. železnih stojal
po Din
polgotovih KOLES . . KOLES za ročne vozičke
3
20 kom. dvojnih VZMETI......................kg
HI
ON
Ijj
iii mam w» mp
Ijj IJJ
ili
yj
imam
1»
Ml jjj
m
R f 11 HI G £ E i ^ i £«* 3£; Iii i ^ • il —; i 13 žZE C S S t £ t ž £ £ 2 S i Ž«»^ £ S i fi t ■ i«S »■ i ilZ i ^«ii^«i i I i I f«i ^^ i i 6 == ^«- ==
18 kom. PREČNIH VZMETI.....................kg
56 kom. podvoznih VZMETI....................kg
12 kom. ZAVOR...........................
60 kom. ŽOKOV za svetilke.......................
80 kom. OKOVJA za ojesa . , .....................
90 kom. zavornih KLADIC .....................kg
25 kom. stopalnih LOCENJ........................
158 kom. PUSIC za oljnate osi........................
5 H garnt. oljnatih OSI za težki voz....................
2 garniture oljnatih OSI «E«.......................
1	kom. SANI z blazinami, 2 sedeža....................
2	kom. KOLESLJA, pol-izgotovljena....................
1	kom. ZAPRAVLJENCEK.......................
2	kom. OGRODJA za kočije......................
RAZPRODAJA navedenih predmetov se vrši od 6. do 12. septembra v tovarni KERŠIČ pri drl kol. Spod. Šiška
4000— 10.000— 200— 250— 200— 80.— 260— 150— 380— 70— 40— 35— 80— 30— 30— 20— 10.— 10.— 15.— 15— 20— 800— 14— 14— 14— 25— 8— 14— 7— 7— 9— 1000— 500— 800— 2400— 800— 500—
m
KIS
Hi
m
Odobreno od ministeratva Narodnega zdravja novoiznajdeno ta klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatiran je
>Radio balsamica#
dr. Ivana Rahlefeva
Zdravilo je patentirano ta zaščiteno z znamko v naši državi ia v vsem kulturnem svetu. Izdeluje ta razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. IVAN RAHLEJEVA iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljana r Beograd. Za talormaeije se je obrniti na laboratorij
dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska štev. 43.
Za športne čepice in hišne čevlje
s aaa ne prezrite paviljon JL" 464. =
Albin Jazbec, Kranj.
ia bohinjski sir
razpošilja po najnižji dnevni ceni
Franc Imitek Eksport sira, Bohe Bistrica
Zahtevajte povsod sir ia, Boh. kvalitete.
HBBRI^SSd&SiBBBBI
Oboe veselje
povzroča povsod harmonika domaČ? tvornice
Vinkota SImonIS-a
StrnlSCe pri Ptuju.
Nizke cene! Ugodni plačljivi pogoji. Na velesejmu Pav. K 534.
Cementni
(FALZ), betonske cevi, vratne podboje in drugo, Ia portland cement nudi V. Banda In drag,
Karlovska cesta 8.

najceneje in z dobavnim rokom od £ do 5 mesecev
Zvonarna in livarna
Št. Vid nad Ljnbljano.
HBHHHHHBHBBSSBPBBIfS** B	B
| lesna Industrija ■
h
Javor" v Kogatcu
izdeluje pohištvo i" stavbena mizarska dela poceni In točno po naročilu. Dobava oprav ca 14 dnt I po dnevu naročbe. Neltaj oprav J iz trdega in mehkega lesa | --------- stalno v zalogi.	■ g
lasiBBaiHiiHBiiBnroa!
■
Prodam motorno KOLO
NSN, 4 HP, z dvema prestavama in prostim tekom. — Poizve se pri upravi lista pod Številko 5299.	5299

aonlkar
mmim tesarski moisfer
Ljubljana, Linhartova ulica štev. 25.

Telefon štev. 415.
Poštno - čekovni račun 1.1,428.
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
W	mm *n strojne slelaonice.
Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhi-tektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste raspetine od 12—15 m.
Razstava v paviljoni za stavbeno stroko in lesno Industrijo &
Realitetna pisarna
ARZENŠEK & COMP.,
d. z o. z., Celje, Kralja Petra s. 22,
IMV NAPRODAJ:
hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska pose. stva, gozdna in veleposestva, žage, mline Ltd.
Prostov. prodaja
tovarne pohištva, strojev ter zemljišč z veliko vodno silo v Vint-garju pri Bleda.
Dne 7. septembra ob 11. nri se Trii v Vintgarju prodaja vsega podjetja «Vintgar« z veliko vodno silo. — Natančneje prejšnje sodne objave v tem lista.
Nikar ne zamudite posetiti
INGERJEV
0(SdeHek šf. 155 na
Ljubljanskem velesejmu.
Zahtevajte! Povsod Zahtevajte!
nmn
š
litine
9
Eau de Colodne Special — Eau de Cologne Double — Lepotflj vseh barv ln kvalitet — Prašek in pasto za zobe — Vodo za usta, najboljša sedanjosti — Lanolin Cremu original — Shampoon tekoči
Specialiteta: »AMBRA« voda proti izpadanju las. Od danes priznato edino sigurno sredstvo te "rste. — Vsi »AMBRA« parfumi in kosme-tiški preparati, enaki francoskim izdelkom.
Glavna zaloga: ZAGREB, Gajeva ulica 47. — Zahtevajte cenike!
izdelovanje Čevljev. - Vdiha zaloga pleteogne, drobnega ln gaSanferfc sitega Maga - Eftsport hranlshlli izdelkov: hrlaC. zobotrebcev Itd
»TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV«
V HRASTNIKU - izdeluje:
Umetna gnojila, rvepleno kislino, solno kislino, kristalno sodo, pralni praSek, kalijev soliter, natrijev soliter, glavberjevo sol, grenko sol, zeleno - oksidne barve, stenske barve, žgano apno.
Brzojavke: filpfeej Vznika.
Telefon Interurban Vrhnika 10.
Kmm
tpogna fGL'
na Vrhniki pri liubliani
priporoča vse mesne konzerve, paštete in druge mesne izdelke. Naznanja, da je pričela letos z izdelovanjem sadnih in soUvnih konzerv. Sprejema naročila za Izdelovanje pločevinastih doz. *
Na vefesefmu lastni paviljon.
u a
D
o
D 0 D D
a a o
B B B D H
„Svetla"
Kremo za čevlje, •	•
»Neosan« ^Jleo Noir«, »Admirabel«,	...
mast za usnje,
pisalne tinte v raznih barvah, barve za Stampilje, modrila za perilo, vazelinp,
olje za Šivalne stroje, čistila za kovine, parketni vosek.
$ Telefon št. 988.
Ha Velesejmu Paviljon »E«, številka 14!
TEODOR K O R N
LJubljana, Poljanska cesta 8.
sc priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kante za urnež, olje, benzin, doze za barve, kandite in konzerve.
d. d.
LJUBLJANA
CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILŠERJEVA UL. 5
PODRUŽNICE: DUNAJSKA C. 20	MESTNI TRG 25
Maribor Zagreb Beograd
Tovarniška zaloga polnogumljastih obročev,
pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevj, auto-delov in vsakovrstne ~n. auto-materij ala.
Na razpolago Stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.
Velika zaloga elektro-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in tolna postrežba. Cene brez konkurente.
LED se oddaja
irsnki dopoldan od 7.—9. ure pri tvrdki M. MENCINGER, St. Petra cesta 43, na dvorišču pjleg zajulrkovalnice.
Priporočam zalogo
različnih voz
lastnega izdelka
MATIJA TERLEP SV. Jerneja cesta 38 Sp. Šiška.
Pisalne stroje, razmnoževalne aparate,
Računske stroje
Ljubljana Zagreb
Gradišče 10 Dugaul.32
Paviljon H št. 290
Pisarniško pohištvo ter vse pisarniške potrebščine

oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster Cesta na Kocleljevo 2 Sijuteljana
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in aicer
vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo moatov, jezov bi3, vii, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande, ter razna d uga vrtna arhitektorična dola. Stopnice, dekorativne stropove, ter dekorativne stenske opažo.
Specialne zaloge tapet, izdelkov ŽIMA vseh vrst — morska trava — v»i v stroko spadajoči predmeti. — Točno in solidno delo po naročilu in popravila.
Se priporoča
Rud. Sever
(prej BRATA SEVER), tapetnik in deko-rater, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
JBBBBCTW»s«2Sii»E«i -vmB-s^iSFtvn
Šivalne stroje, kolesa, motoma kolesa
io vse dele dobite n<ij<"ineje pri
S. AO. EiVGJL,
SUBOTICA.
Preprodajalci zahtevajte brerpogojno čemite RAZSTAVA NA VELESEJMU
akt iscSi ml,
za SJaitSsike, meščasaskc, srednfeta trgovske šole.
Trgovslce Ikniijje, mape, bloke itd.
izdeluje m razpošilja
Papirna Industrija in knjigoveznica
Aidon Jtanežic, LJubljana,
Ftorjanskn ulica It. 14.
An<bh
A i A i A A A A A A A A A A A /t i A
Veletrgovina z
Mm, 0ni1i.ll
k o
v Ljubljani, Gosposvetska ceeta 1.
. Stavbeni materijal. — Zaloga } smodnika (baruta) in vseh drugih raztreljiv. .
premog
n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA «IURIJA«, Ljubljana, Cralfa Petra trg 8. Telelon M. 210.
kostanjev LES
za TANIN, razrezan na 120 cnt. in debeline od 10 do 30 cnt. — KUPI vsa- I ko množino po najvišji dnevni ceni. -Cenj, ponudbe z navedbo cene in množine franco vagon je poslati na upravo lista pod «KOSTANJEV LES 500«.
VVVVVVVVVVVVVVVVVV
Eg^gggj Egg«3**	Ejggiig j" feggrapg ESeSagg ES^j jj
Telefon InlerairD. 103.
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
. do 10. septembra 1923 (paviljon „1" št 407).
.....—...■milili I ■«■!■ ...................................." "■" "	S--1-------------
n p
m -m
te ¥<&
m

IST Popolnoma varno naložSSe svo| denar v
enuii:.'posojilnici v Ljubljani
K O. Z.
"v lastni novi palači na Miklošičevi c. poleg Hotela lloIon.
Hranilne vloge se obrestujejo po
Oj

brez odbitka rentnega in Inv^Hd^kega davka ter se obresti zaračunavajo si«, t). In 21. vsakega meseca. - VToge v tekočem računu obrestujemo po 5'/u vloge, vezane na dobo pol leta, po S 7j- — Večje ve***ne inetke obrestujemo
po dogovoru se ravnateljstvom precej vISJ«.
fNS«^
t •
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slov.).	PF* Brzofavke: Zadruga Kropa.
MT Telefon inierurban: Podiraart 2. "H

Žeblji za Železnice, Žeblji za ladje, črn! aH pocinkani, Žeblji za zgrnd*»e, Žeblji za čevl?e, Spojke za odre in prage, Spojke za ladje in splave, Železne brane, Zobje za brane, Kljuke za podobe, zid itd., Vijaki z maticami,
Zakovice za tenderje, kotle in mostove, Vijačni čepi, Verige.
aiiu, i

" " ■ —— —--------—-------------
............................. jifniimni	rr>riv,'i■■■ vnriHu	mi -nrTTBiiiijMiiniPrflinranffTrgjnrf«m»'n^msB^tv^m^r'
tjufoljainslco. cjr^ctts^er&o. ClFlllElbaL zo.!B.lijnblJaitia, MimskTa cesta 13. - Telefon 527.
Projektira In izvršuje najsoltdneje zgradbe vseli vrst. — Točna izvršitev. Lastno tesarstvo.	Stavimo mizarstvo.	Parna Saga.
■nm&eiittMHaa

TVORNICA POHIŠTVA
ANDREJ K R E G A R
Si-Vid nad LfssMf9.no (Slovenija)
Izdeluje vse stavbena in pohištvena mizarska dela Zaloga modernega pohištva, pisalne mize amerik. sistema Zaloga v Št-Vidu nasproti kolodvora.
Cene zmerne.	RezpoSilf« se cenik.
•rMBBSsHBBcaat rjjauvet
anaaaacaaaaaonrinpnnaEDoaKna
q	Utemeljeno god. 1881.
D D
D tvorhiea koža i eipela d. d.* I^arloVae G D
Epzojavi: daltil - f^afllovae. :: Telefon: pisarna 70, ttfotmloa BO, stan 118.
Podfužniee: Zagreb, Gunduličeva ul. 20. Ljubljana: Poljan« ska ee3ta 13. Beograd: Skopijanska ul. 3.
Proizvadja:
Vaehes džonoi/e u polutl« š	Cipele: muške, 5cnske
S	i d j eei e Iz boksa u svlm
Š	bojama, teletine i kpntfine:
1	JVIoderne, amefikanske
0	i običajne sadniške (bakan-
1	džs). Elegantna izradba = iz čiste kože.
eama Vaehea knupone n Okrajine Vratove :: Taba-niee (Srondzolne) :: Teleti« nu žutu 1 ernu l^ratflne žute
I^ipsc eugovane :: Bojtcalf. Solidna kvaliteta.
Paviljon 394.
Danaanaaannnnosnaaaaaaaa^gnB
m:

m
FifflH S [IS., kem. komerc. družba z 0. z.
^Jubltiana, Resljeva cesta 2.
13. amoriHansKa — penstlvansKa vsakovrstna strojna ulja tetna m[ bcncln in torpsntin mm in iciinlcni predmeti
Ia. angl. Soya jedilno olie, znamke »HOMCO« vsakovrstne ribje masti, itd. Zastopa naj vetji amerik.koncern mineralov in kemikalij.
OGENJ pogasite ter se pa obvarujete takoj s svetovno znanim originalnim	orfglnalnfm
ročnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode takoj pogasi. Pojasn''a da!e samo
Beneralno zastopstvo u Slovenija am Sssllova m\i !!§?. i
iPbič-
Izdeluje m mk rolet, kot jeklene, lesene, platnene ln pleteno rolete, omrežja, konstrukcije za solnčne plaMe in njih posamezne dele.
Proračuni in ceniki zastonj. Zastopnihe iščemo. Najstarejša in najmoderneje opremljena tovarna. Ustanovljena 1889.



Tvrdke
1TrthatUc*
Jt. Sobic.
Olvt
. »JO.
SLOVENEC, <ftl« V. septembra T023.
Sfftti TT
® e
9 ©
&
a
® ©
2 •
i e
s •
A ® • »
Leopold Sega
Jermenu
Ljubljana, Poljanska cesta IS
priporoča se za vsa v njegovo stroko spadafoča dela kakor tudi svojo veliko zalogo konjskih oprem In drugih Jermenarsklh izdelkov.
t t
t
9 t
9 9
»••94


M
Vsakovrstne PILE b RA5PE
izvrstno nasekava t«r kupuje stare po najvlljih cenah IVAN FIGAR, pilarski moster, LJubljana, HRENOVA ulica 19.
mo
Kolinsho cihopijo
-li'- A
Za nakup vsakovrstnih strojev hi or6dja za polfe-delstvo in obrt, z bogato zalogo vsakovrstne kuhinjske oprave in vsega v železninsko stroko apadajočega blaga se priporoča tvrdka i
SCHHEIDEH S VEROUSER
trgovina z železnino
v L]UBL3flfii, Bunajsha cesto štev. 16.
GOGALA, Ble
sc priporoča za izdelavo: oken, vrat, portalov, stopnic, sleklenih slen, verand in pohištva, in sicer od enostavne do najfinejše vrste. — Zaloga transportnih krst in prevzem pogrebnih trans-:-: portov na vse strani naše države. :-:
Vabilo delničarjem
Strojnih tovarn in livarn i. d. linbltana
Centralna vnovčevalnlca
priporoča avoje prvovrstne mesna Izdelke vsem cenjenim odjemalcem, vsaki dandvakiat sveže hrenovka, '.lačenke, jetrna paftteta, draga klobase tn naiizbrnnejSe ipooljalltete. Nadalje razpolaga z vsemi vrstami, p r okajenega mesa. — Peča se z š.vo ln zaklano živino, ter razprodaja na nvojih stojnicah na Vodnikovem trgu goveje meso po konkurenčnih cenah.
Centralna vtiovcevainica
družba z o. z.. U&BLJANA.
Mesni izdelki
tvornica m konzervir. voča i povrča d. d. NOVI SAD
Brzojavni naslovs «FRUNUS«.	Teleion interurban 294,
Rač. pc.it ček. zavoda Zagreb 46.287.
Preporuča svoje proizvode u svim vrstima kompota, jamvočne marmelade, povrčne konserve, paradajz-puree i ekstrakt priugotovljen po taijanskom sistemu, specijalitet «paprikovač«, kiselih krastavica, paprika, pieferona i ribani kapus po znajmskom sistemu. - Najbolja
podvorba zajamčena.
Razstavljata! prostor na Velesejmu PAVILJON L, BR, 480,
Izvršujoč sklep občnega zbora delničarjev z dne 24. julija 1923 provaja upravni svet Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana povišanje delniške glavpice
m Din 3,750.000— m Din 5.000.000-z iiim 1^.500 mm delnic a nom. Din 100—
ki se prepuste dosedanjim delničarjem v razmerju na tri Stare pO eno novo delnico pod sledečimi pogoji:
1.	Emisijski tečaj delnice znaša Din 1©0'— tefi quei
za komad; protivrednost plačljiva ob subskripciji. Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti na blagajnah nižje navedenih mest svoje delnice, da se na njih označi izvršitev opcije.
2.	Nove delnice participirajo na dobičku od 1. julija 1923 in so
opremljene s polkuponom za 1. 1923.
3.	Subskripcija se vrši od 1. do tO. septembra 15)213
in sicer pri: Jadranski banki a. d. v Beogradu in njenih podružnicah, in Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah.
4.	Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcij-
skih potrdil.
5.	Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
1
Boks. črni (zbiti) .... boks črni (goodyear) . . boks črni (goodyear) . , boks črni nizki (zbiti) . . boks črni nizki (goodyear) boks črni nizki (goodyear)
Boks črni (zbiti).......
boks črni (<oodyear) . . . . . boks črni (goodyear) dv. podpl. .
boks rjavi (goodyear).....
boks rjavi in črni, nizki, široka in špicasta oblika (goodyear) .
boks črni (goodyear).....prej Din BOG.— sedaj Din 197.— Prvovrstne bankaže (podkovane) . prej Din 162.50 sedaj Din 149,
boks črni (zbiti)....... « « 233.— „ „ 189.— prvovrstne bankaže (nepodkovane) < « 150.— n „ 139.
Oaranfirasio prvovrstno biap, izdelano po zadnji modi!
J«f> ENGRO-NAKUP IMA RABAT! PISMENA NAROČILA pri navedbi vrste čevljev in številke — pošiljam po poštnem POVZETJU !
(SAMOPRODAJA IN ZALOGA TOVARNE «PETOVIA« D. D.)

Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani,
um iuniiif
Vseli vrst Kovinskih naroČil za bakreno koflarstvo. kleparsfvo. vodovodne in klosefne naprave Izvršuje loCno ln solidno
Prod. zadruga kleparjev, koflarfev
v LJubljani, Kolodvorska ulica štev. IS.
Opozarjamo cenjene čltatelje n« razstavo v paviljonu F tSO
mmmmmmmmmmmigmmmmttmmm
Jeziki T p0%
* .oc^gghc* T O V O K N £ O/ ECME KABLIE E
PT. občinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom, najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastveno odobreno pisarno za PRESTAVLJENJE SPISOV IZ TUJIH JEZIKOV v slovenščino in obratno. — Jamčim za pravilnost prestave. HONORAR ZMEREN. Vljudno se priporočam za cenj. naročila. . Hinko PRIVŠEK, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 18, I. nadstr., poleg sodiščn. 5013



Cognac Jedkimi CištM'£igwure
Grtple sec
«
I 8
LJUBLJANA
PALAČA 13-KRED'B'
ilp„ žargi. fceni™i j Velika Iztsira perila f
MODISTAR1JA in preobliko^alnica — Ljubljana, Mestni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in modist. potrebščin. Preoblikujejo sc klobuki za DAME in gospode po najnovejših vzorcih. 5355
UU30N Kcmčlifi W30H Karameli HJM30N Žol^claHe
tovarna ^ančliiot) in Čokolade
zasRois.
Razsta-oljcno na £j. "©elasepnu paviljon „£" štev. 455.
SPOMINKE
za letovišča in božja pota, vžganopisana, izdeluje DRAGO VIŠNAR, JESENICE, Gorenjsko. — Ljubljanski VELESEJEM, paviljon E, štev. 12.	5486
NAJCENEJŠE in najboljše KRITJE js
CEMEHTMi ŠKRIU.
Dobavlja in krije »KAMENIT«, tovarna umetnega škrilja in elektrarna, LAŠKO.
Ustanovljena leta 1910. BBBBBBHBBB!SBIE3HBS!B!Bae5BBStE®
'Velesejm 9avtiwn ..£" štev. 485-484

sa dame in gospode. — LJUB- j $ LJANA, Sv. Petra cesta. 5547 i J,

» m ® e
Pridelovanje vate
Ljubljana, Rožna ulica štev. 19,
Prideluje in ima v zalogi vse vrste pa-mučne VATE. - Za odeje, krznarstvo, b andažiste in konfekcionarje.
Marija Rop!)
trgovina z MANUFAKTIJRNIM bi .gori 1 in PERILOM za gospode in dame se nahaja sedaj
v LINGARJEVI ULICI ŠTEV. 4;
(druga ulica pred frančiškan, mostom ) BLAGO DOBRO!	CENE NIZKE I
Na osnovu zakona o zaštiti industrijske svojine, po riješenju od 5. marta 1923., uveden je u registar uzoraka i modela kod Uprave za zaštitu industrijske svojine u Beogradu dne 9 marta 1923. jasni uzorak nazvan Muške gače fazona »Lev«, prema priloženim slikama, s pravom prvenstva od 17. decembra 1922. i s valjanošču na čitavem teritoriju Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca na naše ime i u ime i u našu korist pod brojem uzoraka 78. i čznakom akta M. 54—22., o čemu obavještujemo tvorničare rublja, kao i trgovce rubljem na veliko i na malo znanja i ravnanja radi.
Osim u Kraljevini SHS zaštičene su ove gače u svim kulturnim državama.
Svaka proizvodnja i razpačavan;e takovih ili sličnih gača.bez naše izričite privole zabranjuje se pod prijetnjom kaznenih posije dica predvidjenih u §§. 144, 147, 148, 149 i 154. zakona o zaštiti industrijske svojine od 17. februara 1922.
©-suče „IiAV" dofolvatju se ti svim fooljlm madraim žE-gro-visigarai^ u Ji^goslavIjL



d.
■BzmiBaroEBBffiBg
Tn
Zadružna Gospodarska
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(▼ lastni palači vis k vis hotela „Unlon").	Telefon št. 57 in 470.
Račun poStno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.030.
Podružnice: DJAK0V0, MARI30R, SARAJEVO, 30MB0R, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: SLED. ii Interesna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital i si rezerve skupno r.ati BSn 15,000.020-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
tfoslovanska tiskarna ▼ Liubliani,