it@wlik@ 1 Olli*. ^©štnleia pavSallranät Štev. 23. V Lfubljani, v soboto 24. februarja 1923. Leto f. JUTRANJE NOVOJTI NAE^emie RMMMBtAbm BNBVMK Izhaja vsak dan ziutral, izvzetnši ponde!]k& Mesečna naročninam vilühiianl Din ICr—„ po pošti Din 12'—» Inozemstvo Din 20‘' Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-LJublJana*6. Upravnlštvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44. Ogiasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Račun pri poštnem č*k. uradu št 13.238. Pustite vsa! našo mladino! cd šolskih oblasti, da aemadoma !n z vso odločnostjo ukrene, ker Je potreba, da se prepreči še večja nesreča. To storiti je naravnost nejna dolžnost do mladine, staršev, nacijonaine ia državne misli. Maribor, 22, febr. Frivolna Igra, ki Jo Je pričela mariborska DS pod plaščem ogroženih na-lednih pridobitev, se nadaljuj 2 vso Ogabnostjo, Z velikanskimi plakati vabijo na «bode in polemizirajo ne z narodnim, ampak s političnim nasprotnikom, ne z državnim, ampak z osebnim sovražnikom, Shodi se prepovedo in izda se nov fennan še v ostrejši obliki, ki poziva v imenu narodnosti in državotvornosti na boi na lastnega brata vse, kar leze in gre, moške in ženske. Prava pravcata sveta križarska vojska proti lastnemu bratu političnemu nasprotniku. Koncentrirajo se radi te frivolne igre žandar-merijske čete od blizu in«daleč, pripravlja in obvešča za vse mogoče slučaje vojaštvo, izdajajo se obsežni varnostni ukrepi in vendar: ljudje se oborožujejo Id čuvajo lastna podjetja z revolverjem v roki, zlasti še ponoči In vendar ne preti nobena nevarnost od tujca ne na-Ižm ljudem, he našim podjetjem in tudi De naši državi Nevarnost se vidi v lastnem bratu, saj je sovraštvo lastnega brata hujše In strastnejše od tujca. Ljudje, ki so že marsikaj poskusili in dobojevali že nešteto bojev na teh vročih tleh, ti ljudje pa opazujejo vse to in majejo z glavo, kako je to mogoče. Takega reševanja narodne ideje in državnih interesov si pač ni mogel nikdo misliti. Tu se tratijo tisočaki In tisočaki samo da se zadosti osebni užaljenosti par političnih nasprotnikov iste narodnosti. Zaradi pol ducata osebnih sovražnikov se hoče mobilizirati ne samo stotine» ampak tisoče, ki se bodo med seboj preganjali, uničevali drug drugemu imetje in sl puščali prevročo kri — ne osebni voditelji in nasprotniki generali ampak po njih nahujskane mase. Človek mora res strmeti, da je kaj takega mogoče, da more strankarska strast tako zaslepiti. Čuditi pa se je, da «i med njimi nikogar, ki bi tem zaslep-ii nCei'm- odprl oči. Moral bi biti njihov * *? tak. ki ima med njimi samimi Ugled. Morda bi se mu le posrečilo, da bi jih spravil na pravo pot Kdor bi streznil te politične strasti pijane ljudi katerih početje zavzema nevarne dimenzije, bi si gotovo stekel veliko zaslugo za našo državo In narodnost Vemo, da so naše besede tem zaslepljencem bob ob steno In se ne zmenijo zanje ter jim mašijo ušesa ne zato, ker bi ne imeli prav, ampak zato, ker prihajajo iz naših vrst. Kljub temu pa povemo na ve* glas, da ne bomo utihnili s svojim svarilnim glasom nikoli in nikjer, kjer bomo videli, da se godi nam, naši narodnosti In državi krivica, da se nas ne Jači, ampak slabi, da nam ne povzdiguje ugleda, ampak ga ponižuje pred tujcem, pa naj se tako ali pa katerokoli početje vrä pod katerokoli pretvezo in imenom. Ce pa se bratje koljejo med seboj, odrasli in dorasli ljudje, ki imajo že svoj poklic in ki so za svoja dejanja in njih posledice odgovorni sami in če tega ni možno na noben način preprečiti potem nai vsaj mladino pustijo izven tega boja. Mladina je vročekrvna, tudi če ni izgubila idealov, zlasti jo lahko razpali nacijonalna misel, nima še tistega mirnega in stvarnega razsodka, kakor ga lahko po vsej pravici pričakuje-mo od odraslih samostojnih ljudi. Ali je Potem čudno, če tudi v njej vzkipi kri, že se tudi njej zastro oči! Znano je, da se sedanjega nečastne-** boja udeležuje v veliki meri učeča mladina, dijaki in celo dijakinje. Ne-dijakov ni imelo samo hišnih pre-f - • ampak so jih morali celo zapreti “>,un Pobrati orožje. . ^adIno izrabljati v take namene jo Direktno all pa zavai ?? P?:* 1© podlost prve vrste. M dina naj bo Pri kujjg^ ^ se „aj j pravlja na sv0j poklic. To je njen po ne pa razgrajati po ces^j ^ 2asledov Budi in hoditi po kostanj y ogenj drge. Taka lahkomiselnost uniči lat vrsto eksistenc in napravi mai «terim staršem mnogo gorja* Apeliramo še enkrat na voditelje obeh sovražnih taborov, da vsaj mladino Puste v miru v tem grdem boju. Ker v danih razmerah tudi ta upravičen ÄÖ aatofcl m Politično-gospodarski sporazum med našo kraljevino in Avstrijo. Usoden In hiter potek pogaianj. — Rešitev vprašania rudnikov. — Vprašanje dolgov. — Maša vlada za koroške Slovenca. Beograd, 23. febr. (Izv.) Včeraj sta prišla v ministrsko predsedstvo kancelar dr. Seipel in zunanji minister dr. Grünberger. V kabinetni pisarni ministrskega predsednika Nikole Pašiča se je nato takoj pričela konferenca. Konferenci so prisostvovali razven ministrskega predsednika Pašiča dr. Ninčič, minister pravde dr. Markovič, naš dunajski poslanik Tičo Popovič in pa Fanta Gavrilovič. Dr. Seipel je pred začetkom konference pozdravil našo vlado in se je zahvalil za iskreni in prijateljski sprejem ter naglašal važnost pozitivnega uspeha te konference za Avstrijo in našo državo. Omenjal je, da zasleduje Avstrija nad vse miroljubno politiko. Za obe državi je zelo važno, da se sporazumno rešijo važna gospodarska vprašania, pred vsem pa, da se sklene trgovinska pogodba med obema državama. Pri sklepanju pogodbe je Avstrija pripravljena tudi za gotove koncesije. Povdarjal je veliko važnost arbitraže, potom katere naj bi se reševali vsi eventualni spori — Ministrski predsednik Pašič se je nato zahvalil za pozdravni govor in naglašujoč, da se ustvarja veliko delo, izjavil, da veruje v miroljubno politiko Avstrije, Glede obvezne arbitraže pa je Izjavil, da nima naša država z nobeno drugo državo take pogodbe ter da vlada ne more razpravljati sedaj o tem predlogu. Izrazila pa je upanje, da se bo o tem vprašanju razpravljalo kdaj pozneje. Nato je dejal min. predsednik Pašič, da je naša vlada pripravljena skleniti z avstrijsko vlado tarifno In trgovsko pogodbo ter rešiti vsa ostala vprašanja, tako vprašanja sekvestrov, prometa in carine, kakor tudi druga vprašanja pravne narave. Minister pravde dr. Laza Markovič je referiral o vseh vprašanjih, o katerih se vodijo pregovori ter označil mejo zahtev, preko katere naša vlada ne more Iti. Končno je kancelar dr. Seipel Izjavil, da bo s strokovnjaki svoje delegacije Izčrpno razmotrival predloge beograjske vlade ter je izrazil še enkrat željoi, da bi se vsa sporna vprašanja likvidirala, Nato je bila konferenca zaključena. Ko je kancelar dr. Seipel odhajal peš po Kneza Mihajla ulici, ga Je beograjsko občinstvo vljudno pozdravljalo. Beograd, 23 febr. (B) Po včerajšnji plenarni seji avstrijske in naše delegacije za ureditev odnošajev med obema državama sta bili izvoljeni dve sekciji. Prva razpravlja o prometnih, druga pa o raznih drugih pravnih vprašanjih. Naši člani prve sekcije so vseučilišč profesor dr. Arangjelovič, naš I poslanik na Dunau Tiča Popovič, Subo-j tič in tajnik zunanjega ministrstva VV.e-gele» druge sekcije pa pravosodni minister dr. Laza Markovič, naš pos'anik na Dunaju Tiča Popovič in vseučiliški profesor dr. Dragoljub Arangjelovič. Avstrijski člani druge sekcije so oddeina načelnika dr. Peter in dr. Lukesch ter opravnik poslov v Beogradu Hoffinger. Druga sekcija je imela sejo popoldne, ki je trajala do 7. ure zvečer. Sporazum se je skoraj popolnoma dosegel. Debata je veljala večinoma ureditvi vprašanja Steinbeisovega lesnega podjetja v Bosni in sladkorne tvornice v Usorl Kar se tiče rudnikov v Zenici In Varešu, se je zadeva rešila tako, da dobi naša država vse delnice teh rudnikov in sladkorne tvornice, glede Steinbeisovega podjetja pa večino delnic, tako da bo naša država popolnoma gospodarica teh podjetij. Danes dopoldne se je razpravljalo o vprašanju odškodnine, ki jih ima naša država plačati za te objekte, namreč osem milijonov dinarjev. Predsednik vlade Pašič in zunanji minister dr. Ninčič sta Imela snoči kratko konferenco z zveznim kancelarjem dr. Seiplom in avstrijskim zunanjim ministrom dr. Grtln-bergerjem, na kateri so razpravljali o političnih odnošajih med našo državo in Avstrijo. Razprave obeh sekcij potekajo zelo ugodno In hitro, tako da je upati, da se bodo v najkrajšem času uredila vsa vprašanja kar najugodneje. Obe sekciji sta danes popoldne nadaljevali razprave, in sicer so bile na dnevnem nem redu politične in gospodarske konvencije med Avstrijo in Jugoslavijo. Edino vprašanje, ki se še ni moglo včeraj končnoveljavno urediti, so dolgovi. Avstrijski delegati zahtevajo konverzijo dolgov v razmerju 100 predvojnih kron za 5 dinarjev, dočim zahtevajo naše banke, naj se poravnajo ti dolgovi v razmerju 100 predvojnih kron za TVa dinarjev. To sporno vprašanje se je stavilo z dnevnega reda, ker Avstrijci nočejo popustiti. Danes se Je razpravljalo tudi o narodnih manjšinah. V tem pogledu zahteva naša vlada popolno enakopravnost glede šolstva. Mi smo dovolili Nemcem otvoritev ljudskih in srednjih šol, Avstrija pa dela ogromne težave glede droge slovenske šo’e, ki jo hočejo otvoriti Slovenci v Avstriji. Beograd, 23. febr. (B) Snoči je priredil zunanji minister dr. Ninčič na čast avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Seipiu in njegovim spremlievaVem večerjo, katere so se udeležili vsi člani avstrijske delegacije, opravnih poslov Hoffinger, nadalje ministri in višji uradniki. Radičeva volilna prognoza. Z a g r e b, 23. febr. (Z) Osješki »Hrvatski List« prinaša izjave Stjepana Radiča o izgledih seljačke stranke pri volitvah v narodno skupščino, Radič pričakuje, da bo njegova stranka dobila okrog sto mandatov. Na vprašanje sotrudnika »Kaj pa potem, gospod pred-sdnik?« je odgovoril Radič: »Danes je bil pri meni zelo upliven novinar iz Londona in me je vprašal, kakšne so naše zahteve, da pride do sporazumne ureditve naše države, ker je jasno, da bo hrvatska republikanska stranka dobila večino naroda za svojo politiko. Odgovoril sem mu v glavnem sledeče: L Ako dobi večino Pašič, ne bo nikake-ga sporazuma. 2. Prvi predpogoj za sporazum je priznanje hrvatskega državnega zbora v Zagrebu. 3. Za Bosno m Hercegovino priznanje in spoštovanje narodne uprave in samostojnosti Uprave Bosne in Hercegovine ne smejo imeti sami Srbi Hrvatje in Musl.ma-m, ampak dežela se mora upravljati v medsebojnem sporazumu med Hrvati, Srbi in Muslimani Saraj-evo 23. febr. (B) Vsi nem-šk! in madžarski kolonisti, ki jih je Še svojčas madžarski minister Kallay naselil v Bosni in Hercegovini nastopajo roko v roki z Radlčevcl Sarajevo, 23. febr. (B) Uradni , Jift folarajtoto «prave z» Bosne in Hercegovino »Narodno Jedinstvo« objavlja izjavo pokrajinskega namestnika Vuloviča, v kateri veli med dr-; Vsa upravno-politična oblastva v Bosni in Hercegovini imajo sedaj na temelju prejšnjih naredb pokrajinske vlade preprečiti vsako razburjanje ljudstva in izzivjoče vzklike, kakor »Dol s trgovci«, »Živio komunizem«, 2ivio repub-Lka« itd. Taki vzkliki so se zadnje čase ponovno čuli na raznih krajih in so dovedli do izgredov, pretepov, demoliranja in celo do krvolitja in napadov na državne organe. Zajamčena svoboda zborovanj in govorov se ne sme kršiti. Kritizirati se smejo čini posameznih oblastev in državnih organov, prepovedano pa je žaliti ali izpostavljati jih javnemu zasmehovanju. Krivd naj se takoj kaznujejo. SLOVENSKI KLUB V BEOGRADU. Beograd, 23. febr. (B) Tukajšnji Slovenci so ustanovili v »Triglavu« svoj klub s knjižnio 1° čitalnico. V klubu bodo prirejali predavanja iz slovenske zgodovine in književnosti, pa tudi koncerte, na katerih sporedu bodo slovenske pesmi. Klub si je nadel nalogo, da da Beograjčanom priliko. Da se po- i bližje seznanijo s Slovenci Priprave sa izvedbo rapallske pogodbe. Beograd, 23. febr. (B) Pokrajinski namestnik v Dalmaciji, Metličič, je dobil od vlade potrebne kredite za civilne izdatke povodom vzpostavitve upravnih oblastev v novem ozemlju, ki nam pripade v zmislu s. margheritskih konvencij in za prvo silo za prehrano tamošnjega prebivalstva. Beograd, 23« febr. (B) V par dneh se izvrši izmenjava ratifikacij s. margheritskih konvencij v Rimu. nakar stopi sporazum takoj v veljavo. V zunanjem ministrstvu je že vse pripravljeno za poravnavo sporov z Italijo. General Milič in konzul Cincar-Markovič odpotujeta v Benetke, kjer se sestaneta z italijanskim generalom Barberisora da se pripravi vse potrebno za evakuacijo tretje cone. Cim stopi sporazum v veljavo, odpotuje komisija v Zader, odkoder bo vodila izpraznitev ozemlja, ki sedaj pripada naši državi Rim, 23. febr. (Izv.) »Gazzetta UfS* crale objavlja uzakonitev dogovorov glede izvedbe rapallske pogodbe. Min, predsednik Mussolini je sporazumno * vojaško oblastjo ukrenil vse potrebno v svrho izpraznitve Sušaka la zasedenega dela Dalmacije. Predsednik Mlllerand o francoski politiki. Pariz, 23. febr. (K) Pod predsedstvom predsednika republike Milleran-da se je vršila snoči povodom 25 letnice ustanovitve republikanskega komiteja za trgovino in industrijo svečana pojedina, katere se je razen predsednika udeležilo več ministrov, poslancev in senatorjev vseh republikanskih struj. Pri tej svečani večerji se je sog'asno odobravala politika vlade. Predsednik republike je izvajal, da Francija ne stremi za osvojitvami in aneksijami, da pa je odločena, zagotoviti si svojo varnost in svoje reparacije. Nemci se kažejo zopet enkrat kot slabi psihologi, ko si domišljajo, da bo francoska žila- vost, ki je ostala v peklu pred Verdunom nepremagljiva, popustila v denarnih stiskah. Francija bo v popolni edinosti vztrajala v miru, dokler bo potrebno, in sicer ravno tako, kakor ju vztrajala v vojni. Francija bo na vsak. način izvedla svoje cilje. (Soglasno pri« trjevanje). P a r i z, 23. febr. (K) V teku debate v zbornici o načrtu zakona glede uvedbe dvojnega davčnega pribitka, :e iz* javil generalni poročevalec, da se glede proračuna Francije, ki je po krivdi Nemčije zapletena v neizogibno akcijo, ne sme pokazati nikaka slabost ali neprevidnost Iz sefe ministrskega sveta. Beograd, 23. febr. (B) Snoči se je vršila seja ministrskega sveta. Pravosodni minister dr. Markovič je predložil obširno poročilo o pogajanjih z avstrijsko delegacijo, posebno pa o spornih vprašanjih. Sklenila so se nova navodila, ki naj se dajo naši delegaciji. Nadalje se je govorilo tudi o volilnem gibanj«. Notranji minister Vuj'ičić je poročal, da še niso dospela v njegov resori popolna poročila o kandidatnih listah iz vseh okrožij. Zaradi tega še ni mogoče popolnoma pregledati položaja. Vlada je prejela podrobna poročila le o kandidaturah Narodne radikalne stranke. Oddvojenlh radikalnih list je bilo priglašenih deset, ne glede na čisto profičevske liste. Po dve oficijelni radikalni listi sta postavljeni v kruševa-škem, moravskem, čačaškem, kraguje-vaškem, beograjskem, niškem, vrani-skem in mostarskem okrožju. V teh okrožjih stranka večinoma ni mogla poravnati sporov; zato tudi ni izjavila, katere liste so oficijelne in katere disidentske. Ministri so razpravljali o teh sporih in iščejo način, kako preprečiti razkol. Ker še ni natančnih poročil iz vseh okrožij, tudi še ni mogla pasti definitivna odločitev. Masi ođnoša i z Bö!sarsvo Beograd, 23. febr. (Z)) Med našo in bolgarsko državo se je dosegel sporazum, v zmislu katerega se dne 1. marca sestane v Nišu komisija obeh vlad, ki naj razpravlja o raznih spornih vprašanjih, zlasti pa o ureditvi obmejnih straž na naši in bolgarski strani Makedonije. Člani naše delegacije te komisije so Žika Lazič, Prelič, polkovnik Ristič, generalštabni podpolkovnik Ilič in svetnik našega poslaništva v Soiiji Vlada Lukovič. PROCES PROTI MADŽARSKIM ATENTATORJEM V BUKAREŠTI. Bukarešta, 22. febr. (K) V razpravi zoper Madžare, ki so obtoženi zaradi zarote proti romunski kraljevski dvojici, je izjavil grof Behnont, da se je v Bukarešti seznanil z glavnim zarotnikom Turkovczkym, pod čigar vplivom je postal član neke tajne madžarske zveze. Meseca julija 1922 so odpotovali skupno z napačnimi potnimi listi na Romunsko. Atentat bi se bil imel izvršiti 8. septembra v Bukarešti v hipodromu na ta način, da je bil postavljen pod kraljevo ložo peklenski stroj- Skesal se je in je hotel napad preprečiti. Ugledne madžarske osebe so bile člani te tajne družbe, tako med drugimi tudi ministrski predsednik Stefan Fridricli. GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLOVENIJO JE V LJUBLJANI, WOLFOVA ULICA iT. lv L NADSTROPJE. Preiskava proti dinarskim spekulantom. Beograd. 23. febr. (Z) Včeraj je posla! finančni minister dr. Stojadl-novič v Zagreb uradnika, ki naj z inšpektorjem finančnega ministrstva nadaljuje preiskavo v zadevi poloma tržaške tvrdke Hacker & Co. Kakor vse kaže, bodo vse osebe, čijih krivda se dokaže, takoj kaznovane in se ne bo čakalo na konec preiskave. V dosedanjem poteku preiskave v Zagrebu je bilo zaslišanih nad 50 oseb, med njimi tudi uradniki Eskomptne banke, ki je, kakor se je ugotovilo, igrala največjo vlogo pri poslabšanju našega dinarja. Verjetno je. da bo preisk&va te afere končana v kakih 15 do 20 dneh. Ni dvoma, da bo izid preiskave porazen, in da se bo videlo, khko usodo dinarju je hotel«, določiti ta družba špekulantov. LZPLAČnO KUPONOV DRŽAVNEGA INVESTICIJSKEGA POSOJILA. Beograd, 23. febr. (B) Direkcija državnih doleov Je stavila Narodni banki na razpolago 17,500.000 dinariev v svrho izplačila tretjega kupona 7% državnega investicijskega posojila iz leta 1921.. čigar rok zapade cine 15. marca t. 1. V zmislu § 2 pravilnika o izplačevanju obveznic in kuponov 7% državnega investicijskega posojila honorirajo te kupone: 1. direkcija državnih dolgov, 2. oblastna finančna direkcija v Novem Sadu, 3. okrožne in okrajne finančne uprave, 4. blagajne finančnih delegacij in davkarij, 5. poštna hranilnica v Sarajevu in čekovna urada v Zagrebu in Ljubljani preko področnih poštnih uradov, 6. občinska sodišča v Srbiji in Crni gori, in 7. banke, pri katerih se je podpisovalo 7 Z državno investicijsko posojilo. ___ IZMIŠLJENA VEST. Praga, 23. febr. (K) Na poročila nekaterih večernih listov o atentatu na ministra za zunanje stvari dr. Beneša se objavlja, da ta poročila niso resnična. — Današnje prireditve V Ljubljani: Drama: »Ugrabljene Sabinke«. R. D. Opera: »Mefistofeles«. Red B, Kino Matica: »Pomperl na smučeh«. Kino Tivoli: »Hijene sveta«. L del Kino Ideal: »Crne oči«. V Mariboru: Nar. gledališče: Premiera Schön-herrjeve drame »Ono«. Red A. Nočna lekarniška služba v Ljubljani Tekoči teden: lekarna Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič sa Karlovški cesti Demokratski bi& M pa — kdo drogi kot Sveti Trile Kralji na razpoloženju iz Jutrove dežele — bomo pomagali, da se ta družba, ki se Je hvala Bogu zdaj dala popolnoma spoznati, odstrani daleč od — vsakega stika z državo.... tako piše organ iz Jutrove dežele. Kdo pa je ta »družba«? »Jutro od srede, četrtka in petka jo našteva: dr. Ažman, dr. Bole, prof. Juvančič, dr. Oraselli, dr. Souvan, dr. Pfeifer in »še cela vrsta zanimivih imen.« Mimogrede bodi omenjeno, da je pobralo »Jutro« ta imena iz volilnega akta in vstvarilo s tem delikt kršenja volilne tajnosti in grobo kršenje uradne tajnosti, kar Sv. Treh Kraljev seveda nič ne moti. Oorje če bi zagrešila kaj takega NR5! Kaj pa je ta družba pravzaprav zagrešila? Predvsem seveda crimen lae-sae maiestatis! Tl pritlikavci se upajo opredeliti se v stranko, ki do danes ni mogla priti do zaključka, da so Sv. Trije Kralji na razpoloženju kondenzirana državniška pamet in roštanje, pred katero mora vsaka uboga slovenska, osobito pa uradniška para na kolena! Ne-kteri izmed te »družbe«, poslužujoči se ustavno zajamčene pravice, pa si drznejo celo delovati za procvit lastne stranke! Radi tega vihti omenjena inkarnacija »pravega« demokratizma svoj bič nad ubogimi glavami; res škoda, da bo spleten ta bič še le po 18. marcu. Treba Je predvsem povdarlti, da se NRS in njeni pristaši te konsekventne in »pristno demokratske« nadutosti kar prav nič ne boje! Nasprotno, le grizite in bijte okrog sebe gospodje Kralji n. r. Bo vsaj Javnost popolnoma jasno spoznala temelje vašega demokratizma, vso vašo ošabno nadutost in zavratno nasilnost, o kateri že dolgo vrabci čivkajo po deželi. NRS bo znala varovati svoje pristaše in tudi primerno ocenjevati jih navzlic preprijaznlm splet-akm sliavnoznanih intrigantov. Vodili ste primerno dolgo za nos naše uradni-štvo, naše trgovstvo in obrtništvo. Celi uspeh stranke so Sv. Trije Kralji n. r. in pretvarjanje narodovih cekinov v govno. Kdor vam Je zvesto služil, je občuti! vse vaše prezirno omalovaževanje, če je pa le malo zmignil, jo je dobil po grbi. Gospodje pa ste pri oficijelnih in ne- oflcijelnih prilikah ošabno vihali nosove in vtepali svojim strmečim backom pojme »pravega« demokratizma. Dr. Pfeiferju mečejo dihurji iz Jutro-vega smetišča pod nos čokoladno tovarno. Je li to greh, če je vložil imenovani del svojega privatnega premoženja v novo domače podjetje? Dr. Lukanu se očita, da ustanavlja lesno družbo. Imenovani je dolgo časa in javno teoretično propagiral strnitve lesne produkcije v krepko domačo organizacijo in sicer v korist ožje domovine, pa tudi države. Meje te propagande ni prestopil. Razložil jo je pa svoj čas tildi geniju gospodarkega razmaha JDS, vrhovnemu Kralju samemu in — dopadala mu je. Taktika je prozorna. Vrzi med narod besede: čokolada, lesna družba ali kaj podobnega in zasmrdelo bo morda, kot je smrdelo pri besedah svinec, Izvoznice itd. itd. Promatum est! Tako ne naprej gospodje! Nehajte z natolcevanjem, zlasti pa s plašenjem pristašev NRS, saj se ga nihče ne boji! Zavedajte se, da spletate bič še le za dobo po 18. marcu, ki bo najbrže po za-služenju padel po vaših lastnih plečih, zavedajte se pa tudi, da more zavihteti bič NRS že danes! NRS je vođHa pcl'tlcni boj do danes strogo po principih absolutne dostoino-stl, niti enega osebnega napada ni bilo čitati v njenh glasilih. V miru živi danes po večini strogo demokratsko uradniško, v miru demokratsko orientirane banke. Naša JDS naj si ogleda danes svoje dr. Baltiče, dr. Skaberneie, dr. Marne in vsa druga manjša in mala kolesca, ki s spretno resistenco ovirajo politični razvoj NRS. Nihče jim ni skrivil dosedaj še lasu. Upokojen je bil edini polbog Ribnikar, ki je postal navzlic protestu poklicanih uradniških organizacij uradnik kot politik in se je moral kot politik-uradnik tud umakniti. Gospodje iz Jutrove dežele ne silite v to, da se bo morala NRS v silobranu začeti zanimati za razne vozle in vozličke, na katerih visi slinasta lažidemokratska pajčevina nad lepo Slovenijo. NRS si je v svesti, da natoicevana »družba« ne išče pri njej nikakih osebnih koristi. Ne bo se ji toraj treba otresati po 18. maju teh sitnih psov (kako frakarsko) pač pa se bo otresel slovenski narod nadutih laži-demokratskih zajedavk. Dr. Vekoslavu Kukovcu! Z Vašim podpisom )e Izšlo v »Taboru« (Št. 36) na prvi strani In z velikimi Črkami: »Slovenski Javnosti«, ki Ima značal neke vrste manifesta slovenskemu narodu. V tem manifestu stoji zapisano: »Radi-kalski zaupnik dr. Lenard Je izdal, da treba mednarodnemu položaju žrtvovati severno Slovenilo, saj se Je tudi Grčiji iz takih razlogov prepustilo 200000 Slovanov.« Kar se zapiše v tako slovesnem manifestu, mora biti iako točno premišljeno in izraženo. Take besede se morajo vzeti vse drugače, kakor pa, kar zdrkne govorniku na ljudskem shodu ali v prijateljskem krogu »preko ograje zob«. In vendar se nahaja v tem odstavku, ki nosi na prav slovesen način Vaš cenjeni podpis, velika neresnica. Stavek, katerega sem zapisal v »Jutranjih Novostih« in na katerega se najbrže nanaša gori navedeni stavek Vašega cenjenega manifesta slovenskemu narodu, se je namreč glasil: »Moramo razbremeniti severno mejo.« — »Razbremeniti severno mejo« Je pa neka! drugega, kakor »žrtvovat! severno Slovenijo« — ne samo nekaj drugega, ampak nekaj popolnoma protivnega! Ako nekega človeka razbremenim, to ie, mu odvzamem neko breme, ga s tem ne žrtvujem, ampak še okrepim. Ako severno mejo razbremenimo, severne Slovenije ne bomo žrtvovali, ampak bo toliko boi) zanesljivo v naši posesti. — Kar se pa tiče one primere z Grčijo, sem Jo rabil na drugem mestu in v čisto drugem, v baš protivnem smislu. Tam sem zapisal, da bo treba, ako hočemo doseč! sporazum z našimi »slovenskimi« Nemci, prinesti neke žrtve, Ako bi bil za to, da se žrtvuje »severna Slovenila«, bi ne bil pisal o sporazumu z Nemci, kajti v tem slu- čaju ie vsak sporazum nepotreben Kar hočemo žftovatl, s tem se ne sporazumevamo. Rekel sem samo, da, kakor smo morali prinesti žrtve za sporazum z zunanjim! nepri-iateiii, istotako moramo biti pripravljeni na žrtve tudi z lastnimi sorolaki. Način žrtev ie seveda v enem in v drugem slučaju popolnoma različen. Nisem pa, kakor bi bilo razvidno iz Vašega stavka, govoril o sporazumu z Nemci, živečimi izven mei naše kraljevine, kateremu sporazumu bj bilo treba žrtvovati »Severno Slovenilo«. Smisel mojega stavka je bil: Sporazum s slovenskimi Nemci bo razbremenil severno mejo In na ta način pojačll našo moč na drugi fronti. Velespoštovani gospod doktor! Jaz sem vedno imel In Imam o Vas mnenje, da ste mož poštenjak, ki Je nezmožen vsake nekorektnosti in nepoštenosti ter vsake laži, toliko bolj pa še laži v tako slovesnem manifestu slovenskemu narodu. Radi tega Vam izlavliuiem, da nikakor ne verujem, da bi bili VI napisali dotični članek takšen, kakršen Je. Ali }e Vaš podpis pod manifestom ponarejen, ali Je dotični stavek prenaredil tiskarski škrat, a!! karkoli! Toda Vam Je znano, da se dobi med Slovenci mnogo oseb, ki Jako rade natolcujejo in krivo sodilo, zlasti političnega nasprotnika in bilo bi vsekakor umevno, ako bi se reklo, da se Je eden prvih politikov slovenskega naroda tako nerodno in debelo zlagal na tako slovesen način- Prosim Vas torei, ne v svoiem imenu in ne v Vašem, ampak v imenu naše grešne javnosti, da blagovolite Javno pojasniti ta za me vsekakor zagonetni slučaj. Dr. Leop. Lenard. Glose. Radikalni naprednjaki, naprej! Prijatelj iz uradniških krogov piše: Zanimiv psihološki prizor se odigrava pred nami. Zdi se mi, kakor da (e del slovenske napredne armade zablodil v samotnem gorovju in izgubil vse zveze z ostalimi naprednimi edinicami. Vojaki so porabili provijant in municijo ter začeli godrnjati proti voditeljem: »AH naj raztrgan! In lačni sramotno poginemo v tej puščavi? Hojho!« Teda) vikne iz daljave odgovor: »Tukaj smo, vaši bratte Hrvatje. Pridite k nam, da vam pomoremo.« In na obzorju zasveti rešino znamenje — mavrica hrvatske »Zajednice«. Upali pogum oživi in izmučena četa pospeši utrujeni korak. Ali komaj se priplazi na prvo brdo, že izgine v nič slepeča mavrica in bratski glasovi pomoči utihnejo. Junaške čete se poloti Iznova, obup, ne-zadovojnost bukne v očiten upor. Pozno v noč sede mrki voditelji ob plamenu taborišča in se posvetujejo, kako bi rešili sebi čast In voiakom življenle? Vojaki sami naj odločijo svojo usodo. Slišijo se različna mnenja in hitro nastaneio prepirajoče se skupine. Mlad. idealen vojak predlaga: »Sami smo Izgubljeni sami se ne moremo več borit!, klerikalnemu sovražniku pa se tudi ne udarno. Iščimo prijatelja in zaveznika, ki nam res lahko pomaga. Največ sveta otrokom sliši Slave! Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi s! prosti vol’jo vero in postave. Krenimo najug, kjer se oče Dunav in matt Sava držita za roke in nas čakata* tja na Jug v svobodno šumadijo.. ^ Osoren vodite!) zarenči nad njim: »Seveda, kar cela četa, kakor Je, naj pre-maršlra, kar z muziko, s telečiakom in tobakom... Kako romantično in cinično obenem! A pomislite, mladi lirični prijatelj, da bi se ves narod dvignil proti nam kakor proti izdaiaicem. ki smo ga prodali velesrbskim radikalcem...« Pomirljivo ga prekine drug voditell: »Brez pomoči smo res izgubljeni, mraz in glad nas umorita, ako ne drug sovražnik. Zato predlagam, da izvršimo taktičen umik in se vrnemo na staro postojanko, kjer počakamo nadaljnih dogodkov. Cas Je naš naiboljši prijatelj in zaveznik.« »Živio narodnonapredna stranka, naša stara postojanka, nazaj, nazaj!« zavriska nekdo kakor Iz duše večine. Vstane mož s iilozofsko resnostjo in pritrdi: »Glavno je. da smo si edini v principu. že grški filozof Heraklit le zastopal princip patintropije. princip večnega povraćanja. Ako se na svetu vse povrača, zakaj se ne bi tudi mi vrnili na staro stališče narodnonapiedne stranke?« Nato pa ogorčeno vzklikne siv veteran, ki Je doslej molče poslušal: »Pravilno, rešimo se samo po principu vrnitve in častnega umika, sicer smo sramotno I/gubljeniI NI treoa izdajstva, ni treba kapitulacije ,pa tudi ne polovičarskega, nemožatega in neiskrenega umika strahopetnih kunktatoriev. Umaknimo se pošteno tja, od koder smo res prišli, umaknimo se v svojo staro radikalno trdnjavo, kojo so pred 40 leti sezidali naši najboljši možje, prvi slovenski narodni radikalci Zarnik, Tavčar in Hribar. Živio slovenska narodna radikalna stranka rediviva! Domači pridelek domače njive, domačega pluga in žulja.« Veledramatični psihološki prizor se i* ul končal, zato ni mogoče dalje poročati. Primorci — ali res? V »S. R« in v »J. R« sem vam napisal nekaj člankov, v katerih sem obrazložil popolnoma stvarno stališče, ki bi ga morai zavzeti vsak tezno misleč Primorec v Jugoslaviji napram tukajšnjim političnim strankam. Razvijal sem povsem hladnokrvno naš »sacro egois-mo«, ki nam nalaga dolžnost, da se pridružimo največji državni stranki, v kateri skušajmo doseči vse one cilje, ki prešinjajo naše potrte duše. Menim, da bolj stvarno ni mogoče govoriti. Nihče se ne more čutiti kakorkoli užaljenega in iz vsake moje vrstice doni goreča skrb za našo bodočo usodo tam preko... Sem star bojevnik in delavec, in ne poznam dr. Reismana, ki je dejal (po »Jutru« na »manifestacijskem« shodu v Mariboru med drugim: »Gospod G... (polno ime) nadleguje Primorce* naj podpirajo radikalce, češ, da bo vlada potem odprla svoje fonde za nje. čast Primorcem, ki so tako insinuacijo brez izjeme odločno odklonili. Ne poznam tega gospoda, nikdar še nisem nič slišal o njegovih delih za narod v obče, ne za naše Primorce posebej, in čudim se, da hoče nakrat on ščititi naše Primorce nasproti »insinuacijam«. Kje je bil dr. Reisman takrat, ko so demokratski ministri in njih podrepniki kruto stiskali ravno naše Primorce pri policiji in carinarnici v Mariboru ter jih mnogo iztisnili »na polje«?! — Dr. Reismanu odrekam pravico, da hoče danes govoriti v imenu Primorcev, in ako se nekateri naši Primorci strinjajo ž njim, potem moram te zapeljane rojake nujno prositi v imenu naše svete stvari tam preko, da se ne prenaglijo v svoji končni sodbi in odločitvi. Sestanimo se, poglejmo si z oči v oči in v svoj pošteni in odkritosrčni primorski obraz, pogovorimo se, obrazložimo vsak svoje misli »za« in »proti«, na to pa se odločimo ali — opredelimo, kakor zdaj ■ pravijo. Sicer pa vem, da ni res, kar je širo-koustno besednjačil dr. Reisman v svoji strankarski furiji, za katero naj bi zopet in zopet šli po kostanj v žrjavico ravno naši Primorci. Vem namreč, da so z mano enakega mišljenja vsi moji ožji rojaki, s katerimi sem doslej govoril. Edini prof. R-č je odločno ostal pri svojem zagrebškem kongresu, dasi je ta postal za sedaj popolnoma brezploden, ali zelo se moti ta gospod, ako meni, da bo koristil kongresovski politiki na tak način, da pošten in odkritosrčen primoski razgovor po’oži v usta dr. Reismanu na tako zvitarski način: »Odlične delavce Jugoslovanske Matice se je skušalo prepričati, da je popolnoma naravno, če si radikali kupijo par tisoč nemških glasov s prodajo (!) Narodnega gledališča, kjer naj bi se menjavala slovenska in nemška predstava.« — Moje glavno delovanje, ki sem s! ga prostovoljno naložil za zadnja leta svojega življenja, je ravno delo po programu Jugomatice. In zelo vspešno je moje delo, dasi ogromno in naravnost velikopotezno. Ni to nikako beseđnjačenje po vzgledu današnjih manifestan to v, marveč tu so dejstva in krasni vspehi. Zato mi prav nič ne im-ponujejo Reismanovi odlični delavci. Tudi hvaležno odklanjamo vsako lekcijo o tem, kaj je v soglasju z narodovo častjo, ki sem jo znal desetletja prav radikalno varovati. Primorcem pa nujno svetujem, da ne gredo na lim najnovejšim prerokom, ki koncem konca niso nič drugega nego Pribičevičevi priganjači, s katerimi imamo ravno mi Primorci poravnati težke račune iz dobe, ko je bil v Jugoslaviji prvi policijski minister. Tudi kar se tiče Nemcev in nevarnosti od te strani, imam svoje posebne nazore, do katerih sem prišel po treznem poznanju in uvaževanju tega vprašanja samega na sebi z ozirom na državni in naš narodni interes, posebno pa z ozirom na ogromni Interes naših narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski. Jaz tu javno proglašam vse najnovejše hujskarije proti Nemcem za naroden zločin v škodo naših manjšin. Gorje nam Primorcem, Korošcem in Hrvatom v Gradišču, ako nam bodo z enakim denarjem plačevali tam preko! Zgledi, ki jih pridiguje dr. Reisman in njegovi kratkovidni somišljeniki, so naravnost peklenska spletka proti nam Primorcem in naši manjšini v Avstriji. O taktiki nasproti Nemcem sem že precej govoril in bom Še. Kar hočejo izvajati mariborski demokrati in »Orjima« v tej službi, nam nemški odpor le utrdi in podaljša za desetletja, — a utegne silno poostriti boj za naš obstanek v Italiji in Avstriji. O tem moramo priti na čisto ter se lojalno poraz-govoriti. Jaz mnogo vem, veliko več nego se utegne sanjati marsikomu, ki meni, da je zdaj nakrat velik narodni delavec, pa z vsako besedo le škoduje narodu in državi. Na mirovnem kongresu v Monakovem in Genovi je bilo dosti govora ravno o takih norostih, kakoršne vprizarjajo zdaj Pribičevičevi priganjači v Mariboru in drugod, in s tem so prezirljivo omalovažiii vse naše pritožbe proti postopanju z našim narodom v Italiji in Avstriji. Tudi prihodnje dni v Bruslju utegnejo naši de-legatje doživeti enako presenečenje in morda bodo ravno dogodki v Celju in Mariboru tisti, ki nas usodepolno udarijo po največji naši narodni rani. Za danes le še to-le: Že večkrat sem prosil, da me javno ne imenujejo s polnim imenom. V to imam za zdaj še tako tehtne razloge, da bi bil pač zaslužil vsaj tolikega obzira. Ako bom jaz imel veliko škodo, jo bo imel tudi naš narod posredno in neposredno. Pa ne, niti tolikega obzira nisem zaslužil po 40 letih intenzivnega narodnega in kulturnega dela. Ker mi pa žilica ne da miru, da moram posegati v to politično vrvenje, še predno sem definitivno likvidiral svoje posle tam preko, le udrihajte po mojem delu, odgovarjajte na moje članke morda sine ira et studio, kakor delam jaz, a — ime nima tu mesta! — Svoje rojake pa prosim, da počakajo in se odločijo, ko se mi sami med seboj docela stvarno razgovorimoJ — A- G. NAŠA KRALJEVINA. -- Beogradski komentar k obisku kan-celarfa dr. Seipla. »Trgovinski Glasnik«, glasilo beogradskih gospodarskih krogov, objavlja obširen uvodnik, v katerem pozdravlja obisk avstrijskega zveznega kan-celarja dr. Selpla, List povdarja, da je naša država sicer prlpravPena, stopit! s sosedno republiko v najboljše gospodarsko-poiitične odnošaje, da pa mora v Avstriji Izginiti vsaka najmanjša sled one nadutosti, onega pojmovanja, da spadamo v sfero njenih Interesov. Izginiti mora tudi na'tnaniša pretenzija glede obnovitve kakršnekoli gospodarsko-politicne formacije v srednjem Podonavju, ki naj bi v tei ali oni obliki vključila tudi našo državo. Z naše strani pa mora ravno tako izginiti ono nezaupanje, ki ga je med nami stalno vzdrževala nekdanja dunajska vlada. Ig tega razloga je bilo nekoliko neprijetno, da se ie g. Seipel radi vzpostavitve trgovinskih odnošajev z našo državo obrnil od Društva narodov. Za dosego dobrin odnošajev z današnjo Avstrijo ni büo potrebno izvajati nobenega pritiska, ker smo bili zato vedno pripravljeni. Obisk g. Seipla pa ie vsekakor razveseljiv pojav, saj nam proži možnost, da se razvijejo odnošaji med obema državama v čim ugodnejši smeri. ČEŠKOSLOVAŠKA. =* Potovanje ministrskega Predsednika češkoslovaške republike. Ministrski predsednik češkoslovaške republike Ant. Svehla le dne 20. t. m. odpotoval v Italijo. Cilj njegovega potovanja ie Palermo v Siciliji. Ko Je doznal za Rašlnovo smrt, }e hotel svoje potovanje odgoditi, alf zdravniki so mu to odsvetovali «= Kakšni UudJe načelujejo dandanes v čeških občinah. Ni še dolgo tega, kar smo čitali v češkth časopisih, kako je občina Hudlica pri Berounu zatajila svojega rojaka. Za!, da ni ostal ta slavni čin hudlišklh občinskih mož osamljen. Listi namreč poročajo z ogorčenjem, da so se v rojstnem kraju slavnega češkega pisatelja Heyduka v Rihmburgu posvetovali občinski očetje na prigovarjanje županovo, kako bi poslali deputacijo na pesnikov pogreb. Ali nekateri mestni očetje so se o umrlem pesnika takih Ltnebiif, da je župan rajši sejo tako) končal. In odpeljal se je sam s svojim na» mestnikom trn pogreb. Žalostno! POLJSKA. — Poijsko-tialKansba pogodba. Kakor doznavamo iz Rima, jamči nedavno med Poljsko in Italijo sklenjena pogodba slednji posebne prednosti. Pogodba je veljavna obojestransko tri leta in se po preteku te dobe zopet obnavlja. Baje je s tem dobila Italija precejšnji vpliv na petrolejsko industrijo v Galiciji NEMČIJA. == Izjava nemškega kancelarfa. Kancelar dr. Cuno je izjavil napram zastopniku lista »Pester Lloyd« sledeče: Cilj francoske in belgijske politike je meja ob Renu in popolna združitev nemške države. O tem ni danes v Evropi nobenega dvoma več. Za te pretenzije so se skrivale gospodarsko-Politične aspiracije francoske veleindustrije. Francoska politika je potem, ko na pod-Jngi versajiske pogodbe ni mogla uresničiti svojih teženj, začela iz pogodbe izvirajoče obveznosti tako obteževatl, da jih Nemčija ne bi mogla izpolniti. S tem je Francija zasledovala vsaj formalno juristlčno pretvezo, ki na] bi dovedla do predvidenega uspeha. Nemčija bi v tem slučaju lahko Preprečila zasedbo Poruhrja, in sicer s tem, če bi se bila podredila ciljem francoske politike. Ker je pa to z eksistenco in suverenitete Nemčije nezdružljivo, ne more in ne sme nobena nemška vlada v to privoliti. Nemčija se bo z vsemi sredstvi borila proti francosko-belg. napadu kot svobodna in neodvisna dežela. Nemški narod se opira na svoje pravo in Je uverjen, da zmaga ne bo izostala. Te zmage — je zaključil dr. Cuno — Pa si Nemčija ne more tolmačiti tako, kakor da ji potem ne bi bilo treba sodelovati Pri obnovi, ali da bi se odtegnila pravičnim ta zanesljivim obveznostim, ZEDINJENE DRŽAVE. — Amerika se vrača k alkoholu. Zakonodajna skupščina države New York Je z 78 proti 64 glasovi Izglasovala predlog, po katerem se kongres naproša, da spremeni zakon o prepovedi alkoholnih pijač in dovoli konsum vina in piva. = Demonstriranje ameriških vojnih la-uii. Predsednik Hardins Je zahteval v kongresu izredni kredit v znesku 20,950.000 dolarjev, ki naj se uporabi za demonstriranje ameriške vojne mornarica, kakor predvide- Polncarsiev od* sovr? švedskim Škete». Kakor znano, so poslali švedski Škofje g. Poincareju spomenico, v kateri ga prosijo, naj napravi francoska vlada konec nesmiselni ruhrski akciji, ki ogrožuje svetovni mir. G. Poincare jim je odgovoril sledeče: »Francija je bila 1. 1914 napadena, ne da bi bila provocirala vojno, čeprav se je trudila v vsakem pogledu za ohranitev miru. Za časa mirovnih pogajanj so zavezniki dokumentirali svojo kuma-niteto in zmernost s tem, da so se odpovedali vrnitvi vojnih stroškov. Odpovedati pa se niso mogli (brez očivid-ne kršitve moralnih zapovedi) povračilu za škodo, ki jo je povzročil napadalec namenoma. Akoravno je danes vsak dvom o odgovornosti Nemčije izključen, so se po premirju vsi nemški kabineti odtegovali svojim obveznostim. Zdi se, da se jim mudi k uničevanju lastne posesti. Politika današnje Nemčije je razsipovalna, ker ubija lastno valuto, ne da bi se brigala za trpljenje, ki ga na ta način zvrača — par posameznikom na ljubo — nad široke sloje ljudstva. Belgija in Francija sta bili vsled pomanjkanja dobre volje Nemčije prisiljeni, zateči se k — sankcijam. Prepričani, da prideta do svojih pravic in da se gibljeta v mejah prava, se Franciji in Belgija ne čutite prizadeti po podtikanju, češ, da ju gonijo čustvi sovraštva in sile. Obe zaveznici si hočeta priboriti svoje pravice zmerom potom, ne da bi se pri tem posluževali brutalnih sredstev, zlasti pa ne mislita s silo nastopati proti nemškemu ljudstvu in delavstvu. ki je bilo zapeljano od slabih nemških državnikov. Francija si iskreno želi onega dne, ko bo mogla odpustiti zločin, ki ga je storila. Nemčija takrat, ko je poklicala furije strašne vojne nad Evropo. Francija ve, da je prvi pogoj za odpuščanje ta, da se zločinec skesa in da spremeni svoje obnašanje. Zato veruje Francija, da so modri nasveti švedskih škofov kakor nalašč ustvarjeni, da omehčajo srca vodilnih državnikov nemškega naroda. Upajmo — je zaključil g. Poincare — da nas bodo ti nasveti približaii dnevu, ko bo odpuščanje mogoče. Tekoči računi. Pogumno priznanje. Bivši minister in poslanec'dr. Vekostav Kukovec ie napisal za včerajšnje »Jutro« uvodnik, v katerem je pogumno priznal dej. stvo, da so »Orjunci« teroristična četa. Dr. Kukovec jo sicer imenuje le »četico« demokratskih strankarskih veljakov. Nočni In strokovnjaški napad na tiskarsko podjetje imenuje »pogreško«, napadalce pa »neodgovorno četico«, katere slovenski demokrati ne bodo nikdar zapustili! — To si je treba zapomniti. In še nekaj! Demokrati kaj radi tajijo, da niso v zvezi z nacijonalistič-no organizacijo. Deloma imalo prav, kajti posamezni člani in tudi cele skupine v »Or-juni« organiziranih nacijonalistov so proti Pribičevičevi komandi, kateri se pokorijo nacijonalistični voditelji, ker* so gmotno popolnoma odvisni od demokratskih fondov, V »Orjuni« sami — in to ne samo v naših krajih — pa je vedno večji odpor proti izrabljanju nacijonalističnlh Idealov s strani psevdodemokratlčuega strankarstva. SPOPADI V MADŽARSKI NARODNI SKUPŠČINI Budimpešta, 22. febn (K) (Madžarski korespondenčni urad\ Na današnji seji narodne skupščine je apeliral predsednik pred prehodom na dnevni red na člane skupščine naj se obvarujejo pred podivjanostjo parlamentarnega tona. Osebne invektive* rodijo dogodke, kakor so se odigravali v kulo-arjih zbornice. Bolj kot kedaj poprej potrebuje narod v svojem težavnem položaju nezmanjšan ugled parlamenta. (Odobravanje na desnici.) Pri razpravi o neki osebni zadevi med poslancema Peidlom (soc.) Jn Czirskayem (nadstr.) je kljub temu prišlo do zopetnih spopadov. Zakaj bom glasoval za Narođito radikalno stranko? 1. Zato. ker ie Narodna radikalna stranka bila vedno proti cephvl naše «ledlnlene države. 2. Zato, ker ie mednarodril politični položaj naše kraljevine pod njeflön vodstvom od dne do dne vedno boljši. 3. Zato. ker NRS skrbi ** blagostanj* h4. Zato. ker ie finančna PflUtika NRS vedno stremela za pomanišanieto clrkul». cije bankovcev, povečanjem Izvoza ta zmanjšanjem uvoza. g. Zato, ker so radikalci vrtino podpiran politiko narodne Industrije, dobro vedoč, da se edino na ta način lahko zmanjša 6. Zato. ker ie NRS največla ln nah», pularnejša stranka v naši kralJevinL 7. Zato, ker ie njen vodite« s. Nikola Pašič priznan svetovni politik, na samo v naši domovini temveč tudi daleč po sveto. 8- Zato. ker je ona za metodično org«, nlzirano delo. NRS je s svojimi Izkušenimi voditelji Izkazala sposobnost In smisel v vsakem pogledu: kulturnem, gospodarskem In političnem, 9. Zato, ker NRS zasleduj* vsa rovarjenja proti ujedinjeni domovini tako na znotraj. kakor tudi na zunaj. 10. Zato, ker ie NRS edina s trat itn, ka- tere program vodi k Jasni, določeni In prato m* aomk totM M* Dnevn© novosti. — Na$e Cltatcllo opozariamo na jutriS-BjO prilogo »Jutranjih Nov t, ki bo vsebovala zelo zanimive flanke In izbrano kul-lurno-leposlovno gradivo. Predvsem opozarjamo na Članek »O Ameriki, vladarici peterih kontinentov«, iz katerega je razvidno, da se bije med Evropo in Ameriko odločilni boj za bodoči obstanek. — Nadalje opozarjamo na bogato kulturno rubriko in na priljubljene »Zanimivosti«. — Vsi oni, ki so se naročili na naš dnevnik In 5e niso poravnali naročnine, naj piagovolijo nemudoma vposlati naročnino, ako želijo prejemati »Jutranje Novosti« redno in brez zaprek. — Glavni volilni odbor NRS za mariborsko oblast in srezka odbora za levi in desni breg imajo skupno sedež v Mariboru, Vrazova ulica 3, III. — Somišljeniki in prijatelji stranke naj se v vseh zadevah obrnejo ustmeno ali pismeno na ta naslov-Tam se sprejemajo tudi prijave za vstop v stranko. — Proga Uutomer—Ormož. Iz Beograda poročajo, da se namerava že trasirana proga Llutomer—Ormož spremeniti v toliko, da bo železniška proga dejansko odgovarjala željam prebivalstva, ker kakor znano, le dosedanja trasa plod demokratskih aspiracij. Ta proga na] bi bila pomagala znanemu demokratskemu kandidatu Lovro Petovarjn do mandata. Deputacija članov mariborskega odbora Narodno radikalne Stranke je tozadevno tudi informirala prometnega ministra. Tako se uresniči želja Sodstva, ki je že dolgo čakalo na to Iz-premembo. — Odlikovanje človekoljubnega rešitelja treh otrok. NI. Vel- kralj je blagovolil odlikovati z zlato medaljo za gradjanske zasluge g. Vinka Glatza, veleposestnikovega sina Iz Krčevine pri Ptuju, ki je dne 15. januarja t. 1. z lastno smrtno nevarnostjo rešil tri sanjkajoče dečke v Krčevini izpod ledu ribnika, v katerega so se pri sanjkanju vdrli. S tem človekoljubnim in požrtvovalnim činom, s katerim so se bavili, tudi listi In Javnost, Je g. Glatz reši! dečke gotove smrti — Novi kazenski zagovorniki. Višje deželno sodišče je sprejelo v imenik kazenskih zagovornikov dr. Ivana Lulika, odvetniškega kandidata v Ljubljani: dr. Ivana Šlibarja, odvetnškega kandidata v Mariboru, In dr. Dominika Drnovška, odvetniškega kandidata v Slovenski Bistrici — Izprcmembe v upravni službi. Koncepta! praktikanti dr. Amon Srai pri okr. glavarstvu v Konjicah, Leopold Eüetz pri okr. glavarstvo v Slovenjgradcu, dr. Dragotin Škrinjar hi Jakob Počkaj pri okr. glavarstvu v Celju, Egon Bayer pri pokrajinski upravi v Ljubljani, dr. Josip Orožim pri okr. glavarstvu v Novem mestu, Heribert Svetel pri pokrajinski upravi v Ljubljani so Imenovani za provizorne vladne koncipiste na dosedanjih službenih mestih. — Premeščenja. Policijski svetnik dr. Ivan Senekovič Je Iz službenih ozirov premeščen od okrajnega glavarstva v Celju k policijski direkciji v Ljubljani. Iz Celja v Ljubljano Je premeščen tudi policijski pristav Josip Stadler. Policijski kanclist Ciril Bremec je premeščen od policijske direkcije v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Celje. — Osebna vest. Kakor nam poročajo Iz Maribora, sta izstopila Iz Jugosiovenske demokratske stranke g. fin. svetnik Avgust Sedlar in uradnik agrarnega urada g. dr. Jakob Štefančič- List za listom... — Resnicoljubnost demokratskega »Ju-Okrožni agrarni poverjenik dr. Vilko J* * e! f e r v Mariboru je poslal z ozirom na izlagane vesti v »Jutru« (št. 43) popravek, !rJfkx£.a r,resnicoIjl,bno »Jutro« ni hotelo , a. vidi naša javnost, kakšnih me-tod se poslužujejo demokrati v vol. boju, priobčujemo omenjeni popravek, ki se glasi: Ni res, da sem dal gospodinjo inž. Alberta Ve-dernjaka poklicati in ni res, da sem ji javil, da sem dobil iz Beograda brzojavko, s katero naj bi bil inž. Vedernjak odpuščen Iz službe, res pa je, da sem Šel sam k omenjeni ženi ter ji izročil proti potrdilu iz usmiljenja 400 K, ker mi je bilo sporočeno po njej, da Je v skrajni bedi, in res je, da sem |1 povedal, da bo suspendiran inž. Vedernjak po službenih predpisih od službe- NI res nadalje, da sem rekel, da mora Inž. Vedernjak takoj iskati drugod stanovanja, res pa je, da sem ženi rekel, da mora ona Iz kuhinje, k ije sestaven del pfostorov okrožnega agrarnega urada in rabi urad ta prostor zase. Ni res, da sem to ženo nagovarjal, naj W pregovorila inž. Vedernjaka, da prizna krivdo in zlasti to, da prizna, da Vk .»VkM napad na Cirilovo tiskarno, ter do dobil 3—4 mesce zapora, da ga pa potem kralj pomilosti, res pa je, da sem obupani ženi povedal, da je glasom časopisnih vesti zadeva napada na Cirilovo tls-~Jnp,fe.iz^ana in d® Je oni, ki svetuje še t^ajVedern aku zanikan e krivde, lump ta da bo zanj olajšalna okoliščina Se nemudo-flia prizna resnico. Nf slednjič res. da bi iaz kedaj Vedernjaka vabil v radikalno straf ko. da bi postal glavni tajnik s 4e;,PrrIInlk 0 delovnem času, zakon o pobiianju Orasiinj0 jn odpomoč proti pomanjkanju gotovine. -Ljudski oder ki se je pričel jako lepo razvijati in orireia s hvalevredno požrtvovalnostjo dobre predstave v Narodnem domu, se bori s finančnimi težkočami, ki mu onemogočajo kurjenje dvorane ter s tem tudi predstave Dobro M bilo, ako bi sc naš» mlad! instituciji naklonjene osebe, ki b{ ji priskočile na pomoč ki s teta pospešile taft««» delo. u ga vrši Ljud. oder. — Včeraj Je bil zaradi grizljivosti v magdalenskem predmestju ustreljen pes. Ker se je pri seciranju ugotovilo, da je bil pes stekel, se vabijo vše osebe, ki so bile morda ugriznjene, da se nemudoma javijo mestnemu fizikatu. — Razne nezgode. Anžič Franc, meha-niški vajenec v artiljerijski delavnici je z nekim strojem tako neprevidno ravnal, da se je sneto od stroja koto ter mu padio na levo nogo. — Cotman Janez, ključavničarski vajenec v tovarni na Porovem si Je pri delu poškodoval levo oko. — Starin Rok iz Ihana je pomagal posestnici Tereziji Kimovec na Selu pri hišnem delu. Ko je šel v skedenj po orodje, se je preveč približaj psu, ki ga je popadel ter ga ugriznil v levo roko in desno lice. — Lotrič Janez, gozdni delavec pri Francetu Hajnriharju v Škofji Loki je vozil hlode. Na zmrznjenih tleh se mu je spodrsnilo, tako da je padel In si pri tem padcu zlomil levo nogo- Ponesrečenci se nahajajo v ljubljanski bolnišnici. — Jere-tina Ivanka, petletna hči posestnika iz Ra-folč, se je pri igri z žico sunila v levo oko. — Mali Angela, delavka v tovarni na Porovem, si je pri delu poškodovala levo oko. — Kranjec Mariji delavki v tovarni »Vesna«, je pri brušenju železa padel košček železa v desno oko. — Pipan Andrej, dninar iz Zgor. Pirnič, je vozil tramovje za stavbo neke hiše. Pri razkladanju ga je tram udaril po glavi. — Schmidt Anton, monter y pivovarni »Union«, je polnil bencinovo svetilko. Pri tej priliki je svetilka eksplodirala in Schmidt je zadobil opekline po prsih in po rokah. — Vse poškodovance so oddali v ljubljansko bolnišnico. — Lisce pri Celju. Stanovalci Iz Lise morajo gaziti sneg do kolen, otroci v takem nc morejo hoditi v šoto in vendar se pristojna občina ne zmeni, da bi napravila s snežnim plugom pot — Aretiran komunist Marinkovič. V pondeljek je bil v Beogradu zaprt geometer Milan Marinkovič v momentu, ko je pri fi-lijalki Wiener Bank-Vereina dvignil 49-800 Din, ki mu jih je poslal z Dunaja komunistični agitator Ilija Milkič. Preiskava je dognala, da je prejel Marinkovič pred mescem dni 41.000 In pred 15 dnevi nadaljnih 30.000 Din. Marinkovič izjavlja, da mu je prvi dve vsoti posla! Milkič iz Švice, tretjo pa je dobil za nakup živine. Dobiček bi si z Milkičem razdelila. Policija pa je mnenja, da je denar namenjen za financiranje komunistične stranke. Marinkovič Je predan sodišču, ki bo zadevo preiskalo. — Zastrupljenja v Beogradu. Lis» poročajo o številnih zastrupljenjih, ki se dogajajo v poslednjem času v samomorilnih namenih. Tako se je hotela zastrupiti neka mlada ženska radi večnih družinskih prepirov, Te dni pa so našli nezavestno 201etno Roksando Živkovičevo. Roksanda se je pred dveml leti poročila z nekim strojnikom državne tiskarne. Toda zakon ni bi! srečen in po tem času sta se točila- Njen oče je ločitvi nasprotoval in ni hotel tudi dopustiti, da bi se hčerka z nekim čevljarjem nanovo poročila. Očetovo nasprotovanje pa Jo je dovedlo do samomorilnega poskusa. — Zopetna dolarska tatvina, V Subotici je bil aretiran poštni uradnik Gojko Gla-vački, ki je kradel dolarje iz ameriških pisem. Pri preiskavi so našli pri Glavačke-mu 60 dolarjev, sam pa jc priznal, da je na ta način poneveril 20.000 Din. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. Iz društvenega življenja. — Predavanje o Bosni In Hercegovini v društvu »Soča«. Opozarjamo na predavanje društva »Soča«, ki se vrš! nocoj 24. t. m. v salonu »pri Levu«. Predava s pomočjo skfoptičnlh slik v tem oziru vsem dobro znani mojster, gospod Karel Mahkota o temi: »Potovanje po Bosni in Hercegovini«. —- člani, prijatelji in drugo cenjeno občinstvo naj ne zamudi prilike, da si vsaj na ta način ogleda te lepe naše jugosiovenske kraje- — Začetek ob poldevetih. Vstop prost — Akademiki montanistl, slušatelji IV. letnika iz Ljubljane, se zahvaljujejo za naklonjenost in sodelovanje cenjenemu damskemu komiteju, predvsem obema pokroviteljicama g. dr. Rajhovi in g. Hauffovi ter vsem obiskovalcem moralno in gmotno lepo uspelega zabavnega večera, ki se je vršil 20- febr. t. 1. v Kočevju, — Prireditveni odbor. loltolski ^estetik. s Sokolski dom v Bcčkereku. Sokolsko društvo v Bečkereku je kupilo neko hišo, ki jo bo preuredilo za telovadnico in druge društvene prostore. Preureditvene stroške bodo krili dohodki iz telovadnih nastopov in gledaliških predstav, kakor tudi javne zbirke. fedemd@iesi@tnka Mm. lM@ška. V torek 27. t m« Prsolavi češkoslovaški svet sedemdesetletnico staroste češkoslovaških novinarjev, književnika in predsednika Zveze češkoslovaških novinarjev Josipa H o 1 e č k a. Jubilant je bil rojen 27. febr, 1853 v Stojicah pri Vodnjanu na Češkem. Po končanih univerzitetnih študijah Je bil nekaj let vzgojitelj v hiši očeta dr. St Miletiča, bivšega intendanta zagrebškega gledališča in pisatelja. Mnogo je potoval po slovanskem lugu. Bil je v Bolgarski, v Hercegovini, Crnigori iti Izdal je »Junaške pesmi bolgarskega naroda«, knjigo »Za svobodo«, več knjig o Črnogorcih itd. L» 1509 je izdal »Srbsko narodno epiko«i io Je nadaljeval 1. 1913 in 1917 ter »Narodno epiko bosanskih muslimanov«. Bil je vedno neumoren novinar, književnik in publicist Njegovo glavno leposlovno delo je zbirka povesti »Naši«. Jos. Holeček si je pridobil mnogo zaslug za. medsebojno kulturno politično zbližanje med Jugoslovani in čehoslovakl češkoslovaško - iugoslovenska Hga v Ljubljani proslavi njegov jubilej z javnim predavanjem na univerzi, kt se vrti jutri v nedelje 25. i m. Italijanska trgovina In naša država. Obisk kancelarja avstrijske republike dr. Seipla v Beogradu je povzročil med tržaškimi trgovskimi krogi precejšujo pozornost in vznemirjenje. Tržaški »Piccolo« je priobčil povodom Seiplovega obiska daljši članek o bodočih italiiansko-jugoslo-vanskih odnošajih, v katerih opozarja tržaške trgovce na nevarnost, da jih v Jugoslaviji popolnoma izpodrine avstrijska konkurenca. V članku povdarja »Piccolo«, da nikakor ni pravilno mnenje, da trgovina v krajih, ki tvorijo zaledje Trsta, počiva, kajti avstrijski izvoz v Jugoslavijo je v enem letu naraste! za 23%. In to naraščanje avstrijskega izvoza v Jugoslavijo »Piccolu« ne da miru, ker dokazuje, da bi bil delež Italijanske trgovine in industrije v naši državi lahko mnogo večji, kakor je dosedaj. Italija je tudi nasledstvena država po ranjkl avstro-ogrski monarhiji, celo najvažnejša ter so mora pri obnovitvi prometa med nasledstvenimi državami podvizati, da bo tudi ona udeležena v taki meri, ki bf odgovarjala njeni važnosti med ostalimi državami Dalje piše »Piccolo«, da je ravnokar ratificirana konvencija z Jugoslavijo velika olajšava pri teh prizadevanjih in treba je na vsak način, stopiti v tesnejše trgovske stike z Jugoslavijo, ki je za Italijo najbližja in najpristopnejša država. V Trstu in v Julijski Krajini naj bi se ustanovita In pospeševala tista industrija, čije proizvode bo najlažje in najugodneje izvažati v Jugoslavijo. H koncu še enkrat opominja tržaške trgovce, naj pazijo, da ne bo šel tok obnavljanja mimo njih po njihovi lastni krivdi. Pametna beseda, samo malokdaj jo je čut! v Italijanskem tisku. Trst poginja vsled konkurence Benetk in Milana in vedno bolj izgublja na svoji važnosti — Toda prepričani smo, da Italijansko blago ne bo našlo odjemalcev v naši državi, dokler bodo fašisti pobijali naše ljudi in dokler bodo italijanske oblasti zatirale naš jezik in naš narod. * * « X Naznanilo lastnikom kamenolotnov. Gradbeni oddelek sodišča občine mesta Skoplje Išče za svoj kamenolom, ki je oddaljen 3 km od mesta Skoplje podjetnika, ki bi Imel na razpolago večje število kvalificiranih delavcev, kot polirje in delavce za izdelovanje kamnitih kock za tlakovanje cest. Vsled tega se pozivajo podjetniki, ki reflektiralo na to delo, ki bo trajalo nekaj let, naj pošljejo na Državno borzo dela v Ljubljani pismene ponudbe, odnosno naj se pri njej osebno zglasijo radi potrebnih informacij. — Državna borza dela v Ljubljani. * * * INDUSTRIJA. X Konec stavke y francoskih rudnikih. V torek so sklenile komunistične delavske organizacije na nekem zborovanju v Parizu, da pozovejo stavkujoče rudarje v mo-selskem revirju, da naj gredo zopet ni delo. Vsled tega je smatrati, da je stavka francoskih rudarjev končana. X Sladkorna Industrija v Rusiji, ftaed vojno je bila sladkorna industrija v Rusiji na prvem mestu med vsemi Industrijskim! panogami- V kampanji 1914—15 so dobili 105,400.000 pudov. Od tega leta je produkcija sladkorja v Rusiji- stalno nazadovala do kampanje 1920—21, v kateri se je Izboljšala za 0.7%, nato pa je v kampanji 1921— 1922 zopet padla za 2.4%. V primeri s kampanjo leta 1914—15 je padla produkcija sladkorja do kampanje 1921—22 za 97.1%. Da se prepreči to propadanje sladkorne industrije, so sovjeti zagotovili pridelovalcem sladkorne pese in sladkornim tovarnam kar največje varstvo. X Pogajanja za dobavo poljskega premoga Nemčiji. Med Poljsko in pristojnimi nemškimi obiastvi se vrše pogajanja za dobave večjih množin premoga iz poljskih in gornje šlezkih rudnikov v Nemčijo. X Kriza v poljski tekstilni Industriji Velike tekstilne tovarne v Lodzu preživljajo težko krizo. Obrati delajo v zelo skrčenem obsegu, le nekaj dni na teden in z reduciranim številom delavcev. Tudi v provinci je položaj tekstilne Industrije zelo težak, tako da je bito že več tovarn prfslljenili, ustaviti delo. Radi te krize je zavladala občutna brezposelnost, ki stane države ogromen denar. TRGOVINA. X Izovz sladkorja Iz Poljsko. Poljski Industrije! sladkorja so dali poljski vladi na razpolago 15 tisoč ton sladkorja po cenah, ki veljajo v Poljski. Ta sladkor bo vlada izvozila, da se plačajo umetna gnojila, ki jih mora Poljska uvažati v veliki množini. Prihodnje ieto bo izvozila poljska industrija sladkorja po poročilih listov najmanj 120.000 ton sladkorja. % Uvoz la L'vpz moke In žita na Češkem leta 1922. Češkoslovaška je uvozila leta 1922 335.933 q pšenice In 96.963 «j rži skupaj 43.896 q proti 2,133.763 q leta 1921. Izvozila pa je 1,393.246 q žita proti 65.769 q leta 1921 ter 303.613 q moke in drugih mlevskih izdelkov proti 6.690 q leta 1921. X Padanje con v Italiji januarja 1923. Generalni indeks za italijansko blago je padel od novembra do decembra od 555 na 536 in od decembra do januarja na 623.52. Življenjske potrebščine so padle za 4.15%, industrijski proizvodi za 1.15%. V primeri z lanskim letom so življenjske potrebščine padle za 9.07%, industrijski proizvodi za 2.72%. X Zunanja trgovina Avstrijo L 1522. — Leta 1922 je nazadoval uvoz v Avstrijo v primeri z 1 1921 od 825/« milijona na 74sh» milijona meterskih stotov, Izvoz pa je na-rastel od 15% milijona na 2i,lu milijona meterskih stotov. Vrednost uvoza je padla za 108 milijonov zlatih kron, vrednost izvoza pa je narastla za 143 milijonov zlatih kron. Pasivnost avstrijske trgovinske bilance se je zmanjšala za približno 250 milijonov zlatih kroa Od uvoza odpade 37*/u% na Nemčijo, od Izvoza pa 33%. X Zunanja trgovina Madžarske. V sredo je bila priobčena statistika madžarske zunanje trgovine za ieto 1922. Po tej je znašal uvoz 33.5 milijonov meterskih stotov, za 10 milijonov več, kakor leta 1921; Izvoz 10,4 milijonov meterskih stotov, to je za dva milijona meterskih stotov več. — Uvažalo se Je pred vsem les, premog, rudnine, kuhinjska sol, surovo železo in staro železo. Naraščanje izvoza so povzročile skoro Izključno dobave premoga (2.7 milijonom met. stotov), M Ufa }• morala postati Madžarska Jugoslaviji na račun reparacij. Pri uvozu je opaziti znatne izprcmembe glede Češkoslovaške in Romunije, V letu 1921 je odpadlo 52%, leta 1922 pa samo 25% na uvoz Iz češkoslovaške, med tem, ko Je narastel uvoz iz Romunije vsled nizke valute od 14 na 36%. Od izvoza Je odpadlo leta 1921 na češkoslovaško 27%, na Avstrijo 57 in na Jugoslavijo ie 6%, dočim odpada leta 1922 na našo državo 36%, na Češkoslovaško 13% in na Avstrijo 38%. Ostalo je porazdeljeno na druge države. X Revizija francosko-čsl. trgovlnskc-po-Utičnih odnošajev se ima pričeti m marca t L POUEDELJSTVO, X Vrednost avstrijske poljedelsko In gozdne posesti Neki avstrijski statistik je izračunal na podlagi čistega katastralnega prinosa davčne vrednosti da znaša vrednost s poljedelstvom in gozdarstvom izkoriščane zemlje v Avstriji 9.308 milijonov zlatih kron. Vrednost živine ceni na 993 milijonov zlatih kron. Potemtakem znaša vrednost zemljišča in živine obsegajočega dela narodnega premoženja 10.3 milijarde zlatih kron. DAVKI, CARINE. X Rek za vložitev dohodninskih napovedi za I. 1923 poteče koncem februarja t. 1. Posebne pozive za vložitev napovedi dobe le oni davkoplačevalci, kateri so še-le tekom leta 1922 stopili v davčno dolžnost s tem, da so vsled otvoritve trgovine, obrta ali iz katerihkoli drugih povodov dosegi! dohodke, ki na leto proračunjeno dosegajo davčni minimum 10.000 K, ako ni nastala davčna dolžnost tekom leta 1922 vsled priselitve v Slovenijo ali s tem, da so dosegi! službene prejemke v dohodnini zavezani višini. Vsi drugi davkoplačevalci so dolžni na podlagi razglasa finančne delegacije v Ljubljani z dne 22. Januarja 1923, št. A-I 3012, objavljenega v Uradnem listu št. 11 cd 31. januarja 1922 vložiti napovedi brez nadaljnega poziva do 28. t m. Kdor napovedi ne vloži v določenem roku, temu se odmeri dohodnina na podlagi uradno nabranih podatkov brez njegovega Sodelovanja. Vrhu tega Izgubi tudi pravico izpodbijati dejanske ugotovitve cenilne komisije oziroma ne more uveljaviti novih dejanskih navedb, torej tudi ne zahtevati kakih novih odbitkov. Spričo dalekosežnih posledic, katere povzroča opustitev aii prepozna vložitev napovedi, se davkoplačevalci opozarjajo, da določeni rok poteka. Komur bi ne bito mogoče pravočasno vložiti napovedi, naj vioži pri pristojnem davčnem oblastvu utemeljeno koleka prosto prošnjo za podaljšanje roka in navede v tej prošnji razloge, ki mu onemogočajo zadostiti zakoniti dolžnosti v določenem roku. DENARSTVO. X Povračilo zlatega depoja romunska Narodne banke. Narodna banka v Bukarešti je prejela 68 milijonov zlatih mark, ki tvorijo del zlatega depoja romunske narodne banke pri nemški državni banki. Celokupna vrednost depoja znaša 80 milijonov zlatih mark. Romunska vlada namerava zahtevati povračilo še ostalega dela zlatega zaklada. X Težave s francoskim Inozemskim posojilom. Kakor poročajo nemški listi se nahajajo v Angliji francoski agenti, ki skušajo tamkaj ugiaditi pot francoskemu posojilu. Po nemških poročilih so njihova prizadevanja brezuspešna. Tudi v Ameriki je bilo baje posojilo odklonjeno. X Nove nemške zakladnice. V nemških bančnih krogih upajo, da se bodo nove zakladnice na zlato posojilo za 6% In po točaju 100% zelo hitro prodale. Najmanjše zakladnice na zlato posojilo bodo glasile na 20.000 papirnatih mark. X Ponarejeni angleški bankovci Londonski listi javljajo, da se je našlo v zadnjem času več ponarejenih angleških bankovcev po 5 in 20 funtov šterltogov. TI bankovci se najbrže ponarejajo v Carigra- B®rm& poročila. Zagreb, 23. febr. Devize. Dunaj 0.1475—0.148, Berlin 0.445—0.465, Bruselj 540—545, Budimpešta 3.40—3.45, Bukarešta 50—0, Italija 500—504, London 491—493, New York, kabel 104.50—105, ček 103.50— 104, Pariz 625—635, Praga 310—311, Švica 1972.50— 1980, Valute: Dolarji 102-102.50, češkoslovaške krone 303—305, irancoski fr. 615—620. Zagreb, 23. febr. (Priv.) Devize: New York 103.75—104, Pariz 625—635, London 492—493, Dunaj 14.75—14.80, Praga 3.10—3.11, Budimpešta 3.40—3.45, Italija 5-5.04, Berlin 44.50—46.75, Švica 19.785— 19.80. Valute: dolarji 102—0, iire 0—5. Beograd, 23. febr. Devize. Bukarešta 51—53, Berlin 0.45—0.47, Dunaj 0.148 do 0.1485, Budimpešta 3.50—3.60, Solun 115 do 120, Sofia 61—62, Ženeva 1980—1990, Pariz 625—645, Praga 310—314, New York 102.50— 104.50, London 494—495.50, Milan 504.50— 508. Valute: lire 495—505, francoski franki 632—635, Švica 1975-0. Curih, 23. febr. Otvoritev: Berlin 2.55, Holandija 210.70, New York 531, London 25.05, Pariz 32.275, Milan 25.625, Praga 15.725, Budimpešta 18 51, Zagreb 5.10, Bukarešta 2.60, Sofija 3.075, Varšava 1.45, Dunaj 74.75, avstrijske krone 75. Curih, 23. febr. Zaključek: Berlin 2.39, Holandija 210.75, New York 531.50, London 25.06, Pariz 32.475, Miian 25.675, Praga 15.775, Uudimpešta 18.50, Zagreb 5.10, Bukarešta 2.60, Sofija 3,075, Varšava 1250, Dunaj 74.25, avstralske krone 75. Dunaj, 23. febr. Devize. Beograu 681—683, Berlin 3.20—3.30, Budimpešta 23.70—23.80, London 333.900—334.500, Milan 3426—3434, New York 70.975—71.125, Pariz 4334—4346, Praga 2102—2108, Sofija 417Ü0—418.50, Curih 13.345—13.375. Valute: dolarji 705)00—71.200, levi 395— 400, nemške marke 3.20—3.50, funti 332.200— 333.200, francoski franki 4275—4305, lire 3392.50— 3407.50, dinarji 676—680, leji 344— 346, švicarski franki 13.250—13.310, češkoslovaške krone 2085—2095, madžarske krone 17.40—17250. Berlin, 23. febr. Dunaj 31.92, Budimpešta 733, Milan 108.727, Praga 66.832, Pariz 137.156, London 106.483.125, New York 22.643.25, Curih 423.937, Beograd 21.645. Praga, 23. febr. Dunaj 4.725, Berlin 14.875, Rim 166.25, avstrijske krone 4.75. lire 167.25, Budimpešta 113.25, London 160.875, New York 34.10, Curih 645.75, Beograd aui »JÜT&ANje NOVOSTI* Straa 4- Kai prawll© ©pice. Ündijanska pravljica ti Južne Amerike.) črnogobeki spe v tesnem objetju Ba listih palme »janari«. Kadar so noći Viharne in deževne, mladiči cvilijo in kriče od mraza. Tako tudi matere. Očetje pa porečejo: »Jutri sezidamo hišo.« Kdo drugi pristavi: »Da, jutri!« Ce pride »jutri«, porečejo: »Ali naj sezidamo hišo?« reče prvi: »Bom še malo jedel!« reče drugi: »Da, tudi jaz«, fe tako vsj po vrsti. In gredo proč in Be mislijo več na hišo. Ce pa nastopi poč in se povrne dež in mraz, se spet Spomnijo sklepa: »Da, da, hišo moramo sezidati!« Pač, nekoč jo bodo že «ezidaii * s „ Tako delajo ljudje! P@wIIna In pr@bi¥al-. Ivo sovletsk© Musile. Sovjetska Rusija zanima danes bolj kakor kdaj prej ves kulturni svet. Posebno pa še države, ki se pripravljajo aa vojno ž njo, zlasti po brezuspešni jausannski konferenci, na kateri so rele tali takozvano orijentsko vprašanje. Nobenega dvoma ni več, da korakajo skupno Nemčija, Rusija in Turška. O ^sovjetski Rusiji so že opetovano ugi-feali, koliko ima pod kontrolo stare Ru-jSije, Meje Rusije so se namreč med jieti 1918—-1921 neprenehoma menjavale, s tem pa tudi število prebivalstva-Ustanovitev novih držav je odvzela Rusiji okoli 700.000 kvadratnih vrst in ©koli 30.000 prebivalcev, tako da kontrolira današnja sovjetska Rusija na podlagi poslednjih statističnih podatkov 95 % ozemlja bivšega ruskega carstva in 80 % prebivalstva stare Rusije, Spomladi 1. 1921 je tedaj štela sovjetska Rusija vkljub strahovitim smrt-Olm epidemijam 140,000.000 prebivalcev. Tega ali onega bralca bo zanimalo, da je največja kontinentalna država aa svetu po prebivalstvu Kitajska, potem pride Rusija, nakar ameriške Zedinjene države. Največja kolonijalna država pa je seveda Anglija, Nove države na ozemlju bivše carske Rusije imajo sledečo površino In Število prebivalstva: Država. Pov. v m® vrstah. Preb. Poljska 140.000 15,000.000 Litvinska 70.000 4,500.000 Latva 40.000 . 2.300.000 Estonska 40-000 1,500.000 Finska 40.000 3,500.000 Skupaj: 590,000 26,800-000 In Ossarabija 40.000 3,000.000 Ozemlje sovjetske Rusije. R. S T. S. R. 13,422.000 91,925.000 Okraj, S. S. R 400.000 32.000.000 Rep. Turkestan 1,200.000 7.000-000 Rep. Bela Rusija 50.000 2,000.000 Rep. Aserbeldn 40.000 1,500.000 Rep. Armenija 40.000 1,300.000 Rep. Georgija 60.000 3,000.000 Skopal: 15,214-000 138,725.000 Republika na Daljnem vzhodu 2,600.000 2,000.000 Drobtine. * MajstareP eicrvek. V Carigrad« živi Turek, ki Ima že 147 let. Bii bi torej najstarejši človek na svetu. Ko so ga zdrav- j nikf pregledali in mu izjavili, da mu srce l bije še popolnoma v redu, je starec veselo vzkliknil, da bo živel še okrog dvajset let * Brihtna opica. Angleški listi poročajo o opici, ki je s svojim ravnanjem prioo-mogla. da je bil zasačen nevaren vlomilec-Mlad zakonski par, ki je večerjal v mestu, se je vrnil pozno ponoči domov. Zakonca sta se zelo začudila, ko sta našla celo stanovanje v neredu. Vse omare so bile odprte In obleka raznešena po sobah. Pred kuhfnjo pa sta našla svojo opico, ki je čepela pred vrati. Ko je zagledala opica svojega gospodarji, je skočila k niemu in ga vlekla za rokav proti vratom. Mož je potegni revolver in odklenil vrata. V kuhinji Je res našel vlomilca, ki ga je prosil milosti. Predno le bil oddan policiji, je povedal, kako ga je opica zaklenila. * Padec meteorja. Med vasjo Vlad!-mirsko in Carjevem v Caricinski guberniji je padel velik meteor. Med padcem se je videl v zraku dolg svltel pas, ki ga je pu- ! ščal za seboj razgret meteor. — Ko je padel na zemljo, se je zaslišala močna eks- plozija ta zemlja se je nekoliko stresla, čutila se je tudi precejšnja vročina. Meteor je 8 metrov visok In se je udrl 3 metre v zemljo. Vlada je poslala na lice mesta komisijo, ki naj pregleda ta nov do-rastek naše zemlje. * Menih Illjodor. ki je za časa carlstlč-ne Rusije slovel vsled svojih ovadb, se je pojavil v Beogradu in se stavil generalu Wranglu na razpolaga Ko so prevzeli vlado boljševiki, si je zviti menih znal pridobiti njihovo zaupanje. Svoječasno m« je boljševiška vlada dovolila potovanje v Ameriko, kjer naj bi agitiraj za boljševizem. Po njegovem odhodu se ai o njem ničesar več slišalo. * Rekord v poštni zakasnitvi Pred 16 leti je poslala neka belgijska dražba v Kongo inženirja, da prouči nepoznane kraje. Mož je zbral nekaj redkih rudnin in jih poslal v Belgijo. Toda pošiljatev ni prispela na cilj. Vsi so že davno na to pozabili, kar naenkrat pa dobi družba dotični zavoj, Po označbah sodeč je zavoj prepotoval cei svet. * Tretji dan Je vstala od smrti Londonski listi prinašajo iz Delhijev sledečo interesantno vest: Neka deklica iz Burme je porodila zdravega sinčka. Po porodu pa so navzoči zapazili, da se mati ni več ganila. Pričeli so s Pogrebnimi pripravami. Truplo mladenke so posuli s cvetjem ra ga po tamošnji navadi izpostavili na glavni cesti kjer je ostalo skozi 3 dni. Sledili so obiski njenih prijateljic, ki so bile po običaju v hiši žalosti pogoščene. Tretji dan pa je neka prijateijica zapazila, da je truplo gorico. Tudi poklicani zdravnik Je to ugotovil. Krna"- m tr -je deldica vstala. * Srečen Indijanec. Po Jok« pride smeh. pravi naš pregovor in to nam dokazuje tudi sledeča zgodbica o srečnem Indijancu, Pred tremi leti je bij obsojen, ker je baje umeril človeka beiokožca Pripadal je kristijanskemu plemenu Serokov. Predbavicano dejanje je vstrajno zavračal, toda sum je bil tako velik, da je bil vsak Izgovor nemogoč. Sodnik končno tudi ni Bog, ki bi bil vsegaveden. Odsedeti bi moral celih 22 let. ki bi ga gotovo spravila iz tega sveta. Mož se je sicer vdal sili, toda vedno nanovo je povdarjal, da je nedolžen. Pred nekaj časom pa je prišla v zapor mlada ženska in izjavila, da je pravi morilec njen mož. Po temeljiti preiskav! se je izkazala njena Izjava za resnično In Indijanec je bil z vsemi mogočimi prijaznostmi izpuščen Iz zapora. Obljubili so mu tudi odškodnino za vse prestane muke tekom zadnjih treh let. Toda Indijanec tega rti potreboval Domov prišedšl je namreč doznal, da so na njegovem zemljišču odkrih bogate petrolejske vrelce, ki so mu donašah ogromne dohodke. V znak hvaležnosti Je pobožni Indijanec dal sezidati cerkev, kjer se na dan njegove obsodbe berejo maše. * Mladenič s prašičjimi očmi. Neki 18 letni mladenič v Lindhurstu je oslepel V zdravniško oskrbo je bil predan znamenitemu zdravniku dr. Edvardu Morganu. Zdravnik je izvršil operacijo na ta način, da je mladeničeve oči nadomesti! s prašičjimi. Pred nekaj dnevi je zdravnik odstranil obvezo in je trdno prepričan, da bo mladenič v kratkem videl. * Strahovi v Vatikana. Razširjalo se zgodbe o strahovih, ki baje že delj časa vznemirjajo vatikanske kroge. Ameriški iisti celo poročajo posameznosti o pojavu umrlega papeža Pija X. Po teh poročilih je prišla v Rim deputacija avstrijskih in nemških duhovnikov. V predsobi so duhovniki I čakali na sprejem pri sv. Očetu. Naenkrat pa se otvorilo druga vrata in pred preola-I lenim! duhovniki je stai papež Pij X. Blaženo se jim je nasmehnil in rekel, da bodo tl nesrečni časi trajaii še dve leti. Nato je prikazen izginila. Ko so bili še popolnoma pod utisom čudnega dogodka, so se otvorila j druga vrata, ki peljejo v privatne sobane j sedanjega papeža. Papež je zapazil njihovo S vznemirjenost in jih vpraša! po njenih vzrokih. Deputacija mu je povedala čudežni dogodek. Papež je baje z mirnim glasom odgovoril: »Torej je bil že zopet tu.« Kompetentni krogi v Vatikanu pravijo, da je ta Vest gola izmišljotina. * Čudežen vrelec. V bliži«! Nizze se nahaja čudežen vrelec, kateremu prioisuje ljudstvo proroško moč. Njegova voda se pokaže le redkokdaj in pod posebnimi okoliščinami. Po mnogih letih, često ravno v času suše, razlije svojo vodo po ravnini Cesto pa ugasne ravno v čas« največjih nalivov. Njegovo delovanje se smatra kot napoved sreče ali velike nesreče. Po zgodovinskih poročilih ss je pojavil v času pred obleganjem Nizze v leta 1543, nadalje pred kugo v letu 1581 in na predvečer drugih važnih dogodkov, kakor potresa itd-V našem stoletju se je pojavi! prvič v poletja leta 1914. Drugič je izbruhnil v decembru 1. 1916 Sri v januarju 1917. Tedaj se je polastila ljudstva bojazen, da izgubi Francija vojno, kar pa se za takrat ni zgodilo. * Ponesrečena reklama. Neki impresarij v Monakovem bi rad na posebno spreten način upehal znano plesalko Cleo Klee v kroge velikomestne publike V najpriljub-lieneiši list mesta je poslal skozi cel teden sledeči kratek Inserat: »Ona pride!« V nedeljo nai bi čitatelji zvedeli kdo. Toda veliko je bilo njegovo začudenje in čitatelji so se od srca smejali, ko so v nedeljo na istem mestu čltaK sledečo notico: »Ona je tu, najbolj priznana pasta za čiščenje čevljev.« * Rekord v avl'aflkš. Avljatik Casale se je dvignil v Parizu 5000 m visoko. Letalo je tehtalo 500 kg. .....Ster. ?3' . , Koliko pojedo ženske? To vpraSanje je stavila zdravnica Ceeil \Vebb-Johnson, ki pravi sledeče- Ženske Imajo večji interes na jedi kot moški. Ženska tudi več pojč. Informirala se je po raznih londonskih ta> telih in dobher.i podatki so potrdili njeno domnevo. Izkustva v javnih prehranjeval-nicah dokazujejo, da polagajo moški mnogo manlšo vrednost na šed, da z obedom hitijo in da se želijo edinole nasititi. Ženske pa $1 vzamejo za obed precej časa, se interesiralo za posamezen grižljaj in pojedo tudi večje množine Ženskam redko kdaj kaj ostane, medtem ko je pri moških ravno narobe. Ženske se tudi navadno_pritožuie-jo, če je jed slabo pripravljena. Temu nasproti pa je treba povdariti, da so doma ravno moški tisti, ki svoje beliše polovice vedno kritizirajo. —————■——— ------------ -----um I SMEŠNICE, Ob kavarni »Slon« stoji Ribničan ftj, gleda preko ceste na novo stavbo Kreditne banke. Videč poleg sebe postopača, se okrene proti njemu: »Slišite, zakaj bo pa ta hiša?« Ljubljanska srajra brž ugan« glas suhe robe in se pošali: »To bo pa ža. ribniške n-rce« »Saj se mi je precej zđe* lo,« veli Škrabčev rojak, »zekaj za tjui» lianske je dosti premajhna.« Naslednja se je primerila ob skupni fflL zi v podeželskem hotelu. Pošten, okoren kmet sedi med dvema trgovskima potnikoma, katera ga v zabavo »vlečeta«. ÜbogJ možanee nazadnje le izpregieda, kam pes šapo molf, In ko ga edtn komijev vpraša* kaj bi rajš!, alJ tepca a'i bedaka, ju seljak porogljivo premeri ter se obregne; »Sam ne vem. kaj bi dejal. Menim ps, da je oboje enako. Kar mene zadeva, sesa te miših da sem med obema!« » • ' "' t Kateri ie najmrnjšS zelenjadnf vrt m, svetu? Pljančev nos! ? ? Ena sama kumara je zrasla na njera. Zahtevajte v vseli javnih lohalih JUTRANJE NOVOSTI! Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, I Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani CmU Gabona«; Akt štev. 113, Roman. (Nadaljevanje.! Oni dan, ko je bil Prosper izpuščen, ie sedel gospod Fauvel kakor navadno pred svojo pisalno mizo, komolce na mizi in glavo podprto, ter strmel v prazno, ko ie vstopil njegov pisarniški sluga ves prepaden. »Gospod Fauvel,« je rekel sluga, »bivši blagajnik, gospod Bertomy, |e tu. z nekim sorodnikom; na vsak način vas hoče videti in govoriti z vami« Pri teh besedah je skočil bankir s stola, tako razburjen, kakor da je strela udarila tri korake pred njega. »Prosper,« je zavpil z glasom, ki ga je dušila jeza, »kako se predrzne...?« Vendar mu je prišlo na misel, da mora pred slugo brzdati svojo jezo, zato je nadaljeval z razmeroma mirnim glasom: »Prosim gospoda.« Če je bil gospod Verduret pripravljen na čuden in pretresljiv prizor, se ni zmotil. Ničesar strašnejšega st ni mogoče misliti, kakor nastop obeh mož. ki sta si stala sedaj drug drugemu nasproti: Bankir z rdečim zabuhlim obrazom, kakor da ga bo pri priči zadela kap; Prosper bolj bled, kakor kak ranjenec, ki je izgubil zadnjo kapijo krvi. Tresoč se, sicer pa nepremakljivo sta si stala tri korake oddaljena drug od drugega nasproti ter se merila s pogledi, pol- I nimi smrtnega sovraštva, kakor da se hočeta zdai ! in zdaj spoprijeti Čelo minuto je opazoval gospod Verduret ra-i dovodno oba sovražnika s preudarkom in hladno- i krvnostjo filozofa, ki vidi v najsilnejših izbruhih I; človeške strasti samo predmet za študije in opazovanja. Končno ko je prihajal molk vedno bolj grozeč, je sklenil spregovoriti ter se ie obrnil proti bankirju: »Gotovo boste vedeli, moj gospod, da ie bil š moj mladi sorodnik ravnokar izpuščen.« »Da,« je odgovoril Fauvel, ki se je le z naj* ; večjo težavo premagoval; »da, zaradi pomanjka-1 n ja zadostnih dokazov.« »To je ravno; to dejstvo, pomanjkanje doka-i zov, ki je navedeno v osvobodilnem ukazu, ško-I duje prihodnjosti mojega sorodnika na način, da : se je odločil- da se izseli v Ameriko.« Pri tej izjavi se je naenkrat izpremenil Izraz i v Fauvelovem obrazu Poteze so se mu umirile, i kakor da mu je bil odvzet strašen strah. »Tako! Qu se izseli!« je ponovil večkrat, »on se izseli!« Ni bilo mogoče napačno razumeti naglasa, v njem je ležala smrtna razžalitev. Gospod Verduret ni hotel ničesar opaziti. »Zdi se mi.« je rekel površno, »da je sklep mojega sorodnika pameten. Samo to sem hotel, da obišče, predno zapusti Pariz, svojega prejšnjega principala.« Trpek nasmeh je krožil okrog bankirjevih usten. »Gospod Bertomy,« je odgovoril »si je lahko prihranil ta korak, ki je mučen za naju oba. Ni- česar n! treba, da bi slišal iz njegovih ust in mu I nimam ničesar povedati.« To je bila jasna odslovitev, ki jo je tudi Ver- ! j duret razumel; priklonil se je in vzel Prosperja, || j ki ni bil spregovoril niti besede, s seboj. Šele na cesti je mogel blagajnik zopet govoriti. »VI ste to hoteli,« je rekel z zamolklim glasom, »vi ste zahtevali, jaz sem ubogal. Ali ste sedal zadovoljni? AH sem prišel za korak naprej sedaj, ko sem moral vrhu vsega izkusiti tudi 5e to boleče ponižanje?« »Vi ne, pač pa Jaz. Brez vas nisem mogel priti do bankirja, in sedaj vem, kar sem moral vedeti: Za mene je popolnoma gotovo, da gospod ! Andrč nima ničesar opraviti s tatvino.* »O, saj se ljudje vedo zatajiti «! »Gotovo; pa ne v taki meri. To pa še ni vse. Zaradi svojih nadaljnih načrtov sem moral videti, ali je vaš principal dostopen gotovi sumnji. In to lahko sedaj potrdim.« Da sta mogla nemoteno govoriti, sta se Prosper in njegov spremljevalec ustavila na oglu ulice Lafajette, sredi prostranega prostora, kjer so bili nedavno podrli nekaj hiš. Verduret je bil nemiren ter se je med razgovorom neprestano oziral, kakor da koga pričakuje. Kmalu je zadovoljno vzkliknil. Na oni strani prostora se je prikazal Cavail-lon, ki je pritekel tja brez klobuka. Tako se mu je mudilo, In tako vznemirjen je bil, da niti mislil ni na to, da bi čestital svojemu dobremu prijatelju Prosperju ali da bi mu dal tudi samo roko, marveč se je obrnil naravnost do Verdureta. »Stran so,« je rekel »Že dolgo?« »Ne, nekako četrt are.« »Ej, potem ne smemo izgubiti niti minute.« Izročil je Cavaillonu pisemce, katero le b& I poprej spisal v Prosperjevem stanovanju. »Tako,« je rekel »dajte ji to in se potem hitro vrnite, da vaše odsotnosti ne zapazijo. Neprevidno je bilo, da ste prišli ven brez klobuka, te lahko vzbudi pozornost.« Mali Cavaillon ni več čakal odhitel le, kat so ga nesle noge. Prosper je bil zmeden. »Kaj, vi poznate Cavaillona?« »Zdi se,« je odgovoril Verduret ter se nasmehnil. »Toda midva nimava časa, da se razgovor-java; pridite hitro!« »Kam zdaj zopet?« »Videli boste. Le naprej, hitro!« Sam je d^I vzgled in skoraj v diru je Šlo po cesti Lafayette navzgor. Spotoma je govoril pred se: »Da, da, če imaš obe nogi v enem škornju, no boš tekel za stavo. Če najdemo kak sled. ne smemo zamuditi nobene minute. Divjak, ki najde y pragozdu sled, se odpravi takoj na zasIedovanJOi ker ve, da mu sicer veter ali dež izbriše sled!« Pred številko 81. se je naenkrat ustavil »Tu smo,« je rekel Prosperju. Šla sta v prvo nadstropie in potem v drugo, kjer sta se ustavila pred vrati z bakreno tablo, na kateri je stalo: Modes et Confections. Verdnret ni pozvonil, marveč potrkal na poseben način s koncem prsta in kakor, da je kdo čaka! na to znamenje, so se vrata odprla. ing. MM in drug Ljubljano se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. !ščb se lobai primeren za menzo ruskih akademikov, lahko tudi večia klet, dobro ohranjen hlev, skladišče ali baraka v obsegu od 60 ra* in več. Event, adaptacije izvrše akademiki sami. — Ponudbe na upravo lista pod „Menza“ Lepo, mebiovano ssbo aa aa BB BB 3 posebnim vhodom in z 2 posteljeraa (t idi z domačo hrano) se odda takoj dvema bolj Trna gospodoma. Spodnja Šiška. Gasilska c. 2401 Ivan ZeMii L3UBLANA Dunajska cesta št. 46. Tei 379 mestni tesarski mojster Tei 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne leseno stavbe, ostrešja za palače, biče, vile, tovorne, cerkve iri zvonike; stropi, razna tia, stopn ee, ledenice, paviljoni, verande, lesene ojraie i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna {umirja. ■annvi'iiHMnMJiiMw ••••••••» I c I! Naznanilo! .! :: 1 * S © i! ««e»«ee«#« « Mavarno !.. « ©o 9 © prvovrstno © m © 0 S 2 • o • g ! 5 « • ! • O 9 , > O 1 g g «••j i © a \ i • 9 **** ? Naznanilo! ta«©« P. n. občirfstvu ter znancem» prijateljem in potujočem občinstvu vljudno naznanjava, da odpreva ¥ sredo, dn® 28. februarja 1923 ,1 iš s s §§ 9 EMONA ©pPOEflräf®®® ja vsesa koiafortojti kaf © © © © S i Lili. v ni päiiEi Lialii! Kiüft He n. i« pil Sklic.uj4 se na najino dolgo^etno prakso, upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti, ter so priporočava za naklonjenost ,5AN Ih KATI FIALA. Restavracija se odpre nekaj dai pozneje» kar se bodo _____naznanilo slav. občinstvu v vsok časopisih. ——— © @@© H : s i: 2 2 m ************************——*—******** Išče sc n ove n z 2 posteljama za takoj. Cenj. ponudbe na upravo lista. 18 Portland-= cement= dobavlja „GBADIVO“ trgovačko društvo ZU ŠS E B Bogovičeva ulica 3. Brzojavi: Gradiva Telefon 555. zajamčeno nravi aseest* Skril! za kritje streh. Ne premotil Ne pozebe! Proti ognju in viharlu popolnoma siguren. Neomejeno trpežen. Tehta na 1 m* = 12 kg. Cenik In proračun pošlje Frsn Ko» ZirounicaffltostBjBiH'. išče se spreten stenograf ia slovenski (srbohrvaški) In nemški jezik za večerne ure. Ponudbe na upravo lista. Izdaja tiska »Zvezna tiskarna Ja ksilsanta« v Ljubljani.