Spedtztone In abbonament« postale Poštnina plačana v gotovini Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 186. V Ljubljani, v tor eh, 18. avgusta 1942-XX. Leto VII Izključna pooblaščen ka ta oglaševanje Italijanskega in tujega izvora« Unione Pubblicitd Italiana S. A, Milano. Uredništvo In oprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redarione, Amministrozione; Kopitarjeva K Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pubElldtt dl provenienza italiana ed estera: Unione PubblicitA Italiana Si A. Milano. Bollettino n. 812 Intensa atiivita esplorativa sni fronte egiziano Vavaci duelli aerei 11 Quartier Generale delle Forze Armate comunica: L’attivita esplorativa e stata sul fronte del-1 Egitto piu intensa dei giorni precedenti, in scontri di pattuglie abbiamo prešo alcuni pri-gionieri. Nel corso di numerosi e vivaci duelli da °Pposte formazioni da eaccia gli aviatori ger-manici abbattevano 14 apparecchi britannici. Incursioni deIl’aviazione avversaria su Marsa Matruh e Tcbrucli hanno causato lievi dan-ai: un «Beaufighter» e stato centrnto e distrut-to dalle artiglierie contraeree. Altro velivolo nemieo, attaccato da nostri raceiatori di scorta ad un convoglio, preeipitava in fiainme ne pres-si delle coste cirenaiche. Vojno poročilo št. 812 Ogfedaiški nastopi na egiptovskem bojišču „vv Ogledniško delovanje na egiptovskem bojišču je bilo bolj živahno kakor prejšnje dni. \ patrolnib spopadih smo dobili nekaj ujetnikov. Med številnimi živahnimi dvoboji nasprotnih si lovskih oddelkov so nemški letalci sestrelili '14 angleških strojev. Poleti nasprotnikovega letalstva na Marsa Matruh in Tobruk so povzročili lahko škodo. Protiletalsko topništvo je zadelo in sestrelilo i angleško letalo vrste »Beaufighter«. Neko dru-S°v sovražnikovo letalo, ki so ga napadli naši rušilci iz spremstva nekega ladijskega sprevo- je treščilo v plamenih blizu cirenajške obale. Novi nemški uspehi v Rusiji in na svetovnih morjih Napredovanje pod Kavkazom — Sovjetske vojske v kolenu Dona pobite — Hudi obrambni boji pri Vjazmi in Rževu — Za 105.000 ton ladij potopljenih Hitlerjev glavni stan, 18. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Južno od spodnjega teka Kuban ja in v severozahodnem delu kavkaške gorske verige nemške čete zmagovito napredujejo. Pri letalskih napadih na morju ob črnomorskih o I) a 1 a li so bile potopljene tri obalne ladjice, neka velika prevozna ladja pa je bila hudo poškodovana. V vsem severovzhodnem loku velikega kolena Dona so bili Sovjeti porazno potolčeni in nemške čete so reko dosegle na vseh točkah, čiščenje razpršenih sovjetskih^ skupin po vsem področju še poteka. Vsa kotlina Dona je torej trdno v nemških in zavezniških čet. Nemška bojna letala in strmoglavci so si spet izbrali za tarčo železniške naprave in oskrbovalni promet v sovjetskem zaledju. Vzhodno od V j a z m e ter pri Rževu so nemške čete vseh vrst orožja v stalnih hudih obrambnih bojih. Tudi včeraj so spodleteli številni sovjetski napadi, ki so bili po protinapadih na mnogih mestih pognani nazaj. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so bili zavrnjeni sovjetski napadi in po natančnem obstreljevanju so bile uničene boljševi-ške izhodiščne postojanke. V Severni Afriki so nemški lovci v letalskih spopadih brez lastnih izgub sestrelili 14 angleških letal. Ob R o k a v s k i h obalah je težko vo jno topništvo močno obstreljevalo vojaške cilje v okolici Dovra. Pri posameznih dnevnih in nočnih napadih na zahodno in severno Nemčijo ter na zasedena ozemlja na Zahodu so bili sestreljeni štirje angleški stroji. Nemška bojna letala so v pretekli noči z rušilnimi in zažigalnimi bombami napadla vojaško važne naprav9 po osrednji ter vzhodni Angliji. Kakor je bilo objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške podmornice v Ledenem morju, ob obalah Severne ter Srednje Amerike, vzhodno od Afri-ke in v severnem Atlantiku potopile 19 ladij s skupno 105.772 tonami, ki so plule v Zmagovalna slovesnost v nekem sredozemskem italijanskem pomorskem oporišču Sredozemsko bojišče, 18. avgusta, s. Na nekem prednjem sredozemskem oporišču je admiral, ki poveljuje tej pomorski postojanki, zbral poveljnike podmorniških posadk, posadk s protipodmorniških čolnov in motornih torpedov, ki so se odeli s slavo pri zadnjem nastopu v Sicilskem prelivu zoper važen sovražnikov konvoj, ki so ga italijanske lahke enote gladko spravile v nered. Razburjenje zaradi smrti Gandfaijevega tajnika v Indiji Bangkok, 18. avgusta s. Poročilo o smrti Gandijevega tajnika Desaja Makadeta je vzbudilo prav globok vtis ne samo v Bombayu, marveč tudi v vseh središčih, kamor je dospelo, čeprav se je vlada močno trudila, da bi stvar ostala prikrita. Desaj Makabet je do trenutka, ko so ga vtaknili v zapor, bil v dobrem zdravju. Njegov prijatelj, ki je zdravnik, je izjavil, 'da je popolnoma nemogoče, da bi trpel za kako srčno slabostjo. Podmena, ki ji gre večja vera, je, da so Deseja Makadeta zastrupili. Ta novi zločin je Indijce še bolj podžgal v njihovem naraščajočem srdu do tlačiteljev. Skupina demonstrantov, ki se ji je posrečilo prebiti se skozi razne ovire in vojaške kordone, je včeraj dospela do Malabar Hilla, najlepšega predela v Bombayu, kjer živijo izključno le visoki oblastniki in bogati Angleži. Demonstranti so hodili po ulicah ter vpili proti zločincem Desaja Makadeta in metali kamenje v okna nekaterih poslopij, ki so se vsa razbila. Naposled se je policiji posrečilo, da jih je s solznimi bombami pregnala iz tega mestnega predela. Nato je prišlo do številnih aretacij. Stražniki so nesrečnike obdelovali s palicami in jih nato vlekli v zapore, vse obtolčene in krvaveče. Do drugega spopada je prišlo v bližini občinske hiše, ki so jo stražili pehotni in konjeniški oddelki. Tudi tu so se ponovili običajni prizori divjaške krutosti, ko je policija množico napadala s palicami. Nekateri stražniki in mnogi demonstran-,»?.° ranjeni. Množica manifestantov, ki so odšli v sprevodu in nosili lepake z napisi: »Angleži, ven,«, Živela svobodna Indija!« je srečala čete, ki so se pomikale po mostu med otokom Salsetom in celino. Množica je takoj s kamenjem obsula čete, ki so prišle iz bližnje vojašnice na pomoč policiji, ki je ze bila ob vso moč. Spopad je bil srdit. Več policijskih agentov, ki so se hotel! polastiti napisnih tabel, je bilo lan jenih. Sele po prihodu novih okrepitev, so' množico mogli razgnati. Do manifestacij je prišlo tudi v Kalkuti, kjer je veličastna množica demonstrantov sla v sprevodu po mestnih ulicah. Voditelj indijskih liberalcev Sacru ie izjavil, da bo angleška vlada še naprej skušala dušiti z nasiljem geslo po civilni nepokorščini in da jeza indijskega naroda ne bo poznala več meja ter da bodo nastopile še hujše stvari. Nenadni obisk predsednika angleške vlade Churchilla v Moskvi Rim. 18. avg. s. Uradno poročilo angl. agen- i cije Reuter pravi, da sta se Stalin in predsednik angleške vlade Churchill sešla preteklo sredo v Moskvi in da so pogovori med njima trajali do sobote. Posvetovanj so se udeležili tudi posebni odposlanec ameriškega predsednika Roosevelta Harriman, sir Allan Brooke (namestnik načelnika angleškega imperialnega vrhovnega poveljstva), general Wavel„ sir Alexander Cadogan) stalni tajnik angleškega zunanjega ministrstva), predsednik sovjetske vlade in zunanji minister Molotov ter maršal Vorošilov. Novice o tem obisku so hkratu objavili v Londonu, v Moskvi in Washingtonu. Ameriški listi jo prinašajo z velikim poudarkom ter pravijo, da so posvetovanja v Moskvi bila dramatična. Berlin, 18. avgusta, s. Zaradi novice, ki jo le potrdil nemški poročevalski urad in ki pravi, d«, je Churchill dospel v Moskvo 13. aVgusta, Pripominjajo na nemškem pristojnem mestu, da t° potovanje pač ne more vzbuditi nobenega 'Presenečenja. Na predvečer katastrofalnih dogod- Pred končnim zlomom angleške in ameriške vojne in pomorske moči . Tokio. 18. avgusta, s. Jhponski list »Koku-min* pravi v svojem uvodniku, da so letalski in Pomorski uspehi sil trojne zveze presenetili ves svet ter dokazali da angleška in ameriška moč naglo pada ter da se bliža končnemu zlomu. Bitka v Sredozemskem morju PrJ?a" da je to morje — kakor je že Duce obljubi — za Italijane postalo »mare nostrum«. Velika Britanija, da je izgubila nadzor nad veliko prometno zilo, Li ii je bila potrebna, da bi še dalje pritiskala na vzhodno Azijo. Malta pa. piše list. ie zdai docela osamljena in bliža se ura, ko bo njena usoda zapečatena. Prav tako čuti Sueški pre-Von »rožnio zmagovitih sil Osi. kov in na dan po njih je angleški ministrski predsednik vedno pripravljen opogumiti se ter tvegati nevarnosti pod nebom in na morju. Kakor je znano, so med njegovim prvim potovanjem čez Atlantsko morje Japonci zavzeli Hongkong, med drugim pa so italijanske čete osvojile Tobruk. To so naključja, ki babjevernim ljudem lahko vzbujajo zaskrbljene misli. Gotovo je, da je novo drzno Churchillovo potovanje nepreklicno znamenje za skrajno resni položaj Sovjetske zveze. Če si je angleški ministrski predsednik vzel toliko truda, da je preletel nekaj tisoč kilometrov, se pravi, da je nujno potrebna pomoč in da je treba rešiti, kar se rešiti da. V čem pa je tisto, kar se da rešiti, si je lahko misliti: treba je storiti vse, da bi boljševiki lahko vzdržali, in preučiti načine, kako bi se jih dalo držati j>okoncu, pa četudi s sredstvi drugih in z drugimi ljudmi. Neobhodno potrebno torej je najti načina, da bi se Rusi še naprej borili ob boku Angležev in Arfierikancev. Očitno je, da je Churchill prišel v Moskvo z veliko prtljago obljub in obveznosti in da je Roosevelt pripravljcp dati za vse to poroštvo. Njegov posebni odposlanec general Bradley ne nosi zastonj osebnega pisma od njega. Churchill lx> nedvoihno dal točna zagotovila glede drugega bojišča, je malo verjetno, da bi mogel ustreči nujnim Stalinovim željam. Na obeh straneh bo prišlo do zagotovil, na katera so bodo Nemci ozirali z zanimanjem človeka, ki ve, da ta zagotovila ne veljajo nič. Vsekakor pa jjotovanje ne bo čisto brez koristi, zakaj angleški ministrski predsednik bo lahko uvidel kako resen^ je položaj ter iz njega naredil primerne zaključke, ki morda ne bodo različni od uspeha, katerega sta rodili dve njegovi potovanji v Francijo med padcem Dunker-quea in v prvih dneh po premirju v Compieg-neju: spoznanje, da se da zdaj le še prav malo storiti. Ko je admiral pregledal hrabre junake ter se zanimal za slehernega izmed njih, je potem neustrašnim mornarjem prebral Ducejev razglas, ki je v duši bojevnikov vzbudil drhtenje ponosa in zadoščenja. Nato je prebral pohvalne brzojavke načelnika glavnega stana, podtajnika za mornarico in vrhovnega poveljnika pomorskih sil na Siciliji. Nato je admiral naslovil na poveljnike, na podčastnike in mornarje navdušene bodrilne besede ter pohvalil njihovo hrabrost, ki se je v celoti izkazala spričo mogočnega sovražnika, katerega je še enkrat uklonil neustrašeni duh italijanskega preplemenitega plemena. Prireditev se je končala s pozdravom Kralju in Cesarju ter s pozdravom Duceju na admiralovo zapoved. Nenadna smrt turškega notranjega ministra Ankara, 18. avgusta, s. Predvčerajšnjim opoldne je nenadoma umrl, zadet od srčne kani, turški notranji minister Fikri Tuczer. Pokojnik je bil član velike turške narodne stranke in je bil poslonec za Erzerum. Leta 1939 je prevzel mesto glavnega tajnika republikanske stranke. Dne 7. maja istega leta ie prevzel resor notranjega ministra. Pokop bo svečan. Smrtnim ostankom bodo izkazali vojaške časti. Cariarad, 18. avgusta, s. Nenadna smrt notranjega ministra je povsod izzvala splošno sočutje. To je nov udarec na Turčijo v času, ko mora vlada odpraviti številne težave na domačem in zunanjem področju. Pokojnik ie užival splošno spoštovanje, posebno zato, ker je svoje naloge znal izvajati z izredno obzirnostjo in zgledno uglajenostjo. Pogreb je bil včeraj popoldne. Madžarski tisk o bleščeči zmagi na Sredozemskem morju Budimpešta, 18. avg. s. Bleščeča letalsko-pomorska zmaga na Sredozemskem morju še naprej živo zanima madžarski tisk, ki z velikim Poudarkom prinaša mednarodne razlage in novice, ki še bolj osvetljujejo veličastnost uspeha, katerega so dosegle osne letalske in pomorske sile. Te sile, piše »Magyar Orzsag«, so še enkrat dale Angležem zelo trd nauk. Poslednji poskus za prehod po Sredozemskem morju z uporabo Pomorskih sil, kakor jim ni primere, je angleško vojno in trgovsko mornarico veljal zelo hude izgube. V Londonu se morajo spričo jasnega Položaja zdaj prepričata, da je Sredozemlje rimsko morje in da ga sovražnikovo brodovje ne more več brez kazni orati. Ta zmaga, ki je videla kako sta se spet zablestela hrabrost in sku-šenost italijanskih mornarjev ter italijanskih in nemških piiotov, pojde v zgodovino kot eden najhujših porazov, ki jih je pretrpela ponosna angleška pomorska moč. , Japonske pomorske zmage ter načrti za druga in tretje bojišče Tokio, 17. avgusta, e. List »Niči Niči« razlaga sijajne uspehe v bitki za Salomonske otoke, kakor jih je razodelo edino uradno poročilo japonskega vrhovnega poveljstva. List pravi, da je japonska mornarica izjalovila angleški in ameriški načrt za ustvaritev tretjega bojišča na morju, ki naj bi bilo Rusom dokazalo, da se Angleži in Amerikanci drže svojih obveznosti. List poudarja, da sta Anglija in Amerika, tedaj ko je Rusija izgubila upanje na ustvaritev drugega bojišča, skušali ustvariti tretje bojišče na morju. Toda načrt je imel nasproten uspeh, kakor pa so upali, zakaj Avstralija je danes še bolj ogrožena, Rusija pa z vedno manjšim zaupanjem gleda na silo svojih zaveznikov. Lista »Niči Niči« in »Asahi« izrekata zadovoljstvo, da japonska pomorska zmaga sovpada z veliko italijansko-nemško zmago na zahodnem delu Sredozemskega morja.. močno zavarovanih skupinah, ter dve prevozni jadrnici, ki sta pluli sami. Tri ladje so bile torpedirane ter hudo po-škodovne. Ker se je takoj vnel kar najhujši boj, ni bilo mogoče ugotovili, ali so bile potopljene ali ne. Vesti 18. avgusta »Mussolini za naše otroke« je naslov navdušenim člankom v grških listih, ki poročajo, da so v Atene prišle velike količine mleka v prahu, ki ga je Duce obljubil za atenske ofroke, ko se je pred nedavnim mudil v grški prestolnici. V zasedenem ruskem ozemlju so po poročilu iz Berlina docela obnovili mnogo tekstilnih tovarn. Samo v predilnicah za bombaž že dela nad 100.000 statev, ki lahko spredejo in stko za 1,600.000 ton izdelkov na leto. Nemško vrhovno poveljstvo je priobčilo imena dela parnikov, ki so jih nemške podmornice potopile na Atlantskem morju od 1. julija dalje. Seznam vsebuje enajst imen. Velike rudnike mangana pri Nikopolju v Ukrajini so Nemci delno obnovili. V Nemčijo so od zasedbe tega kraja poslali 70.000 ton manganove rude, ki so jo dobili po raznih skladiščih. Kakih 30 madžarskih poslancev se je priglasilo za prostovoljce na ruskem bojišču. Med njimi je tudi 61 letni poslanec Korponay. Od začetka vojne pa je v prvih črtah na bojišču bivši predsednik madžarske vlade Itnredy, in sicer služi kot major. * Popolna rešitev kitajskega vprašanja je bistvenega pomena za celotno vojno zmago v boju za veliko Azijo, je povedal novi načelnik japonskega generalnega štaba na Kitajskem, Ka-vabo. Samo največja štednja bo omogočila sovjetski »Rusiji nadaljevanje boja, piše moskovski list »Pravda« v članku, namenjenemu delavstvu po industrijskih podjetjih, v katerem opozarja na potrebo stroge štednje, zlasti s tekočimi gorivi. List še dodaje da bo imela izguba industrijskega področja v Donski kotlini in pri Krivem Rogu hude posledice za sovjetsko vojno gospodarstvo. Mnogo smrtnih žrtev in več sto ranjenih ter veliko škodo je povzročil hud potres v Guatemali. 34 pilotov zamorcev je pravkar zaključilo vojno pilotsko šolo v Združenih državah, nadaljnjih 73 pa bo v kratkem končalo pilotske vaje, je povedal ameriški general Arnold, (ieneral je še dodal, da bodo zamorci zaposleni tudi na letališčih. Japonske podmornice, ki nastopajo v avstralskem vodovju, so od konca julija do začetka avgusta potopile 10 parnikov s skupno 90.000 tonami. Avstralski minister za preskrbo Beasley je napovedal, da v bodoče ne bo več dovoljen svobodni nakup riža za civilno prebivalstvo. Zaradi tega ukrepa pa je posebno v skrbeh kitajski del avstralskega prebivalstva, za katerega je riž glavni živež. Desetina prebivalstva Nove Zelandije je pod orožjem. Nad 5000 Novozelandcev služi v angleški ali novozelandski mornarici, nad 25.000 pri letalstvu, 60.000 žensk pa je zaposlenih v pomožni vojni službi. Vsi moški do 65. leta starosti so zaposleni tako ali tako v novozelandskem vojnem stroju. Argentinski vojaški odposlanec pri brazilski vladi podpolkovnik Gay jo bil pred tremi dnevi ubit na neki cesti v Riu de Janeiru. Njegov umor je zavit v meglo skrivnosti, povzročil pa je veliko razburjenje v Argentini. Posveti za drugo bojišče v Moskvi Bern, 13. avgusta, s. Po poročilih iz Moskve, Objavljenih v švicarskem časopisju, so časnikarji spraševali ameriškega poslanika v Moskvi in izvedeli od njega, da razgovori zadnjih dni glede ostvaritve drugega bojišča v Evropi ni treba, da bi neizogibno privedli do tega, kar so ljudje pričakovali. Pristavil je, da je možno, da se bodo Rusi še naprej umikali. To odkrito napovedovanje je v očitnem nasprotju s Stalinovimi načrti, posebno pa z njegovo dnevno zapovedjo četam, naj ne odstopijo niti pedi zemlje več. Toda očitno so Amerikanci tako navajeni ukazovati v hiši drugih in so tako zaposleni z ropanjem kolonij drugih, da nimajo nobenega smisla za pokrajino in mesta, ki bi ji hutegnili Rusi še izgubili. Japonsko mnenje o usodi ameriških čet, izkrcanih na Salomonskih otokih Tokio, 18. avgusta, s. Glasnik Osi ie novinarjem na shodu zastopnikov tiska izjavil, da je bila toliko opevana vojaška edinost nasprotnikov trojne zveze omajana zaradi porazov, ki so jih doživeli pri Salomonskih otokih ter v Sredozemskem morju. Namesto da bi objavilo izgube svojega brodovja — je dejal govornik — se je ameriško mornariško ministrstvo oklenilo prav nepomembnih novic o majhnem številu čet. ki so se izkrcale na nekem kraju Salomonskega otočja ter zdaj ostale tamkaj zapuščene. Te čaka le gotova in bližnja smrt. tako da so ti ubogi ameriški vojaki obsojeni, da nudijo ameriškemu tisku in radiu snov za druge pretveze, ne pa da bi prispevali k vojnemu uspehu. Okrog 100 let obstaja črna vas na Barju Na Barju so tudi z letošnjo sadno letino zadovoljni Ljubljana, 18. avgusta. Črna vas na Barju je sorazmerno mlada naselbina. Po ugotovitvah vseučiliškega profesorja Antona Melika, ki je sam črnovaščan, se je Crna vas razvila iz naselbine Volar. Ko so bila končana glavna regulacijska dela ter je Barje dobilo prekope in ceste v prvi tretjini prejšnjega stoletja, je bila leta 1830 ustanov-jena naselbina Volar, ki je jedro zgornjega dela Ižanske ceste in Črne vasi. Reči torej smemo, da je Črna vas stara okrog 100 let. Po ljudski razlagi je dobila naselbina svoje ime po črni barjanski zemlji, kar najbrž drži. Naselbina je v začetku spadala pod Trnovo," tako da je imela tudi trnovske hišne številke. Sedanja Črna vas je lepa naselbina, včasih pa je bila čisto drugačna. Zdaj so tu vse hiše, razen Melikove, zidane, nekdaj pa so bile lesene. Nič ne bomo pretiravali, da so bile nekdanje lesene hiše v naselbini vse bolj pripravne in praktičnejše od sedanjih zidanih hiš, kajti zidovje se tu po daljšem, zlasti jesenskem deževju napije toliko vode, da je vlažno. Črna zemlja na Barju je bila nekoč precej debelejša od današnje plasti, ki je tenka. Tu so kopali šoto ali »ruto« že nekdaj; prav tako pridni so Barjani tudi sedaj, saj je šota dobro gorivo zlasti v današnjih časih. O tem smo že pisali v včerajšnji številki. Po pisanem podatku je bilo tu leta 1900 ustanovljeno Društvo za obdelovanje Barja. Predsedoval mu je ljubljanski župan Ivan Hribar. Društvo se je posvetilo preizkuševalnemu, praktičnemu delu na terenu. Gojili so več kulturnih rastlin in ustanovili so tudi veliko sadno drevesnico. V tej drevesnici so gojili po ustnem izročilu do 12.000 dreves, zlasti jablane in hruške. Barjani so kmalu nasadili mnogo sadnega drevja, društvo pa je nasadilo jablane v dolgih drevoredih vzdolž Ižanske ceste. Ob cesti v Črni vasi je ostala samo ena jablana in je drevje zelo dobro uspevalo. Ljudje se radi spominjajo, kako lepo je bilo spomladi v Črni vasi, ko je drevje cvetelo. Ljudje še vedno obžalujejo, da so drevje morali podreti. Le nekaj dreves ob Ižanski cesti je ostalo. Drevje je bilo skupna last, zato ni bilo pravega nadzorstva. Drevesnica je bila pravi blagoslov za Barje. Da imajo v Črni vasi posestniki tako lepo sadno drevje, se je zahvaliti ravno tej drevesnici. Posebno prija barjanska zemlja jablanam, pa tudi hruške so se obnesle. V Črni vasi so sadjarji zelo vestni in se lahko ponašajo z lepo negovanim sadnim drevjem, ki tudi pridno poplača njihovo ljubezen in skrb. Letos je sadno drevje bogato obrodilo in Barjani že pridno suše jabolka, da bo za zimo dovolj krhljev. Pa tudi marmelado kuhajo, saj danes res pride vse prav za zimo. Črna vas pa se postavlja tudi z jeseni. Ta cenjena drevesa na barjan. zemlji dobro uspevajo. Po vseh preizkušnjah kaže. da je barjanska zemlja blagoslovljena in da še mnogo obeta. Zadnja leta so Barjani začeli gojiti tudi raznovrstno zelenjavo, ki tu uspeva in so s svojim poizkusom kar zadovoljni. Sadjarstvo se je po prizadevanju za umno sadjerejo vnetih članov podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva na Barju tako povzdignilo, da donaša Barjanom koristi in da njihovo sadjarstvo skoraj prav nič ne zaostaja za drugimi. S Hrvaškega 0 vaških skupnih zemljiščih, zlasti gozdovih Poslovanje komisije za agrarne operacije traja po (0 in več let Ljubljana, 18. avgusta. Znano je, da so po letu 1848, ko je bila odpravljena kmečka tlaka in desetina, bila dodeljena gotovim kmečkim vasem skupna zemljišča, ki so bila kot taka tudi vpisana v zemljiško knjigo pristojnega okrajnega sodišča. V zemljiški knjigi so bili posameznim vaščanom po njih obsežnosti posestva priznani primerni deleži do tega skupnega zemljišča, ki so ga tvorili navadno gozdovi in razni pašniki ali kratko »gmajne«. Skupna zemljišča naj bi imela v prvi vrsti namen dajati kmetom splošen užitek tako, da bi dobivali vaščani iz gozdov potrebno kurjavo, na pašnikih pa bi lahko vsi pasli goveje živino. V zemljiških knjigah so bila ta skupna zemljišča zaznamovana pod natančno vložno številko in so bili tam zapisani vsi Solastniki v razmerju kakršno jim je bilo priznano. Solastninska pravica je bila pa dalje navezana na posamezno vaško hišno številko tako, da so navadno rekli, ta in ta hiša ima »dva parta« v skupnem zemljišču, druga tri in še več. Kmetje pa so si pozneje s pomočjo domačih zemljemercev kmalu razdelili ta skupna zemljišča. Določili so si meje in vsakomur odkazali primeren del, tako v gozdu,„kakor tudi na pašniku. Desetin desetletja so kmetje uživali njim dodeljene gozdove, ne da bi bila ti pravilno na nje prepisani v zemljiški knjigi. Dunajska vlada je že leta 1887 izdala splošen okvirni zakon o delitvi in ureditvi skupnih zemljišč, nakar je naslednje leto na takratnem Kranjskem izšel dopolnilni deželni zakon Na podlagi tega zakona so bile ustanovljene komisije za agrarne operacije, ki so uvajale na zahtevo in prošnjo interesentov razmejitev in razdelitev skupnih zemljišč. Tako postopanie je trajalo dostikrat po več deset let. Od deželne vlade določeni agrarni komisarji so imeli dostikrat mnogo sitnosti, skrbi, mnogo sporov so morali na miren način izravnati in seveda pri delitvi so se pojavljale še druge neprijetnosti, kajti tudi pri takih poslih so silile na dan nečednosti, kakor lakomnost in nevoščljivost. Treba je bilo dostikrat mnogo lokalnih ogledov, mnogo sej in posvetovanj, da so bila odstranjena vsa nesoglasja med vaščani, ki niso bili zadovoljni, ko je bila kakemu dodeljena kamenita in grmičasta parcela, ko pa je njegov sosed dobil že lepo obdelano in čisto parcelo ter dobro zaraščen gozd. Komisija za agrarne operacije je imela tudi po prvi svetovni vojni še obilo posla v okolišu ljubljanskega okrajnega sodišča, Komisija še vedno posluje in prav meseca julija je zemljiškoknjižni urad na podlagi njenih elaboratov izvedel prepis lastninske pravice na posamezne upravičence do skupnih zemljišč. Zanimivo je, da je bilo neko skupno zemljišče, obstoječe iz več gozdnih parcel v k o. Lipoglav v juliju prepisano na posamezne vaščane — zemljiške upravičence. Že maja 1. 1922 so skupni lastniki tega zemljišča zaprosili za razdelitev in ureditev skupnega zernličšča, ki je obsegalo po katastru 36 ha 38 ha,, 33 a in 55 m2, torej za 1 ha, 98 a in 12 m2 več, 38 ha, 33 a in 55 2, torej za 1 ha, 98 a in 12 m2 več, kakor je bilo to prvotno v zemljiškem katastru zapisano. Ko je bilo 1. 1922 na prošnjo upravičencev uvedeno predpisano postopanje za agrarne operacije, je komisija izvedla mnogoštevilne uradne in druge posle, morala je ugotavljati na licu mesta dejanski stan itd. Ko je bilo vse točno ugotovljeno, je bilo treba izmerjene in zamejičene gozdne parcele razdeljevati med posamezne upravičence, kar je bilo zelo težavno. Sedaj je dobil vsakdo primerno gozdno parcelo, ki je bila naposled letos julija na njega prepisana v zemljiški knjigi in s tem je komisija za agrarne operacije v zadevi Lipoglava končala svoje delo. Julija je zemljiška knjiga zaznamovala se več drugih sličnih poslov komisije za agrarne operacije, ko se je razdelilo skupno zemljišče v kat. občine Stepanja vas, Dobrunje, Mali vrh itd. * K včerajšnjemu poročilu o »šoti, šotariji in Šo-tarjih« naj popravimo, da se nahajališče šote v južnem delu Barja imenuje »Babna gorica«, ne pa »Bobna gorica« in da bi za prevoz 22,920.000 kosov šote rabili 1140 vagonov, ne pa 51.140. Hrvaški poslanik v Rimu in opolnomočeni minister dr. Perič je 12. t. m. predpoldne dal fašističnemu generalu Galbiatiju hrvaško odlikovanje reda Krone Kralja Zvonimirja z meči in Danico, polkovniku Barlieriju pa je izročil odlikovanje Krone Kralja Zvonimira II. reda s hrastovo vejico. Odlikoval ju je poglavnik. V delavnici zagrebške cestne železnice izgo-tavljajo te dni prvi tramvajski voz, ki bo zgrajen čisto po najnovejših načelih tehnike. Novi voz bo kmalu izročen prometu. V delavnicah bodo v kratkem zgradili še več takih voz. Prihodnjo nedeljo bo v Varaždinu veliko ustaško zborovanje na katero bodo prišli tudi predstavniki hrvaške vlade. Za to veliko zboro-vanje je bil izbran poseben odbor, ki bo vo'dil celotno zborovanje. V Zagrebu je bila osnovana velika podružnica Kruppovih tovarn Podružnična glavnica znaša 1 milijon kun. Vodja podružnice je Krpan iz Zagreba. Osješka mestna občina bo dobila v 25 letni najem velike komplekse zemlje, ki jo cenijo na 300 juter, in jo bo posadila z razno povrtnino. Ta zemlja je namreč zdaj neobdelana in je velika škoda da tako plodna zemlja ne bi dajala lepega donosa. Te dni so prišli v Zagreb zastopniki nemške državne pošte, da se porazgovore s predstavniki hrvaške poštne uprave glede polaganja novih telefonskih kablov. Dogovorili so se, da bodo najprej položili kabel od Zagreba, do Zidanega mosta, pa naprej do Celja in Maribora. 37 mladih modelerjev prihaja na dnevne te- čaje v vinkovško gimnazijo, kjer imajo »Hrvat-ska krila« svoje prostore. Tečaj vodi poseben odposlanec iz Zagreba, pomaga pa mu še strokovnjak iz Osjeka. S posebno odredbo v Narodnih Novinah je bilo objavljeno, da so vse mineralne vode, vse zdravilne vode in zdravilna blata v hrvaški državi last države in da jih sme le ona izrabljati ali jih dati v izrabljanje raznim zavodom in drugim pravnim osebam. V začetku tega meseca je Poglavnik obiskal nekatere bosanske kraje z namenom, da spozna kraje i-n ljudi, da se z njimi porazgo-vori, da vidi kaj narod potrebuje, da ljudi bodri in da jih pohvali za velike žrtve, ki jih je dal in jih še daje za veličino hrvaške države. Poglavnik je med drugimi kraji obiskal Ko-stanjuico in Bosanski Novi. Povsod je bil deležen toplega sprejema. Na nekaterih krajih je pregledal tudi nemške' in hrvaške domobranske čete. S posebnim odlokom notranjega ministra je bil zdaj imenovan novi mestni župan v Tuzli. Županske^ posle bo odslej opravljal Zunič. ,.,v Hrvaški legionar, ki se bori na ruskem bojišču Čemo po rodu iz Sarajeva je dal na svoje stroške popraviti neki minaret na eni izmed sarajevskih džamij. i . Varaždinska policija bo dobila v nekaj tednih novo poslopje, kajti dozdaj policija ni imela svoji hlastnih prostorov. Te dni so začele po državi potovati zdravstvene avtokolone. Kolone imajo nalogo obiskovali vasi in mesta in nuditi pomoč obolelim. še nekaj nedeljskih športnih izidov Zizechi in Mociani spadata v vrsto najboljših evropskih plavačev V Genovi je bilo v soboto in nedeljo izvedeno državno plavalno prvenstvo. V močni skupini najboljših italijanskih plavačev sta nastopila tudi Ljubljančana Mociani in Zizechi, ki sta sicer člana torinskega Fiata. Tudi pri tem tekmovanju sta se pokazala v najboljši luči in sta znova potrdila sloves ilirijanske plavalne šole. Na 1500 m je v skupini dobrih dolgoprogašev plaval, kot omenjeno, Ljubljančan Mociani, ki je z lepim časom 20:52 zasedel prvo mesto in pustil Schipizzo na drugem mestu. Schipizza je dosegel čas 21:09. Tudi Zizechi ni imel resnega nasprotnika na progi 400 m. Plaval je izvrstno in se lahko šteje po nedeljskem rezultatu v vrhnji razred najboljših evropskih plavačev. Plaval je na progi 400 m prosto in dosegel čas 4:59,5. Drugi je bil Signori s časom 5:19, tretji Bulestri. Lepa zmaga nemških lahkoatletov Da bomo izpopolnili kroniko nedeljskih športnih dogodkov, ki so se odigravali po svetu, naj navedemo še nekatere športne rezultate, ki bodo gotovo zanimali naše čitatelje. Med najvažnejše športne prireditve pretekle sobote in nedelje je bilo lahkoatletsko tekmovanje med Ne/učijo in Romunijo v Vratisla-vi. Na športnem stadionu se je zbralo nad 5000 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku tekmovanja. V vseh disciplinah so zmagali Nemci, ki so znova pokazali, da so izvrstni šport- niki. Romuni so zasedli druga in tretja mesta v nekaterih točkah pa so dajali še dosti odpora. Posebno napeta je bila štefeta na 4Xi00m, v kateri je šele zadnji Nemec Mellero\vicz odločil nemško zmago. Naj navedemo le najvaž-neise rezultate tega tekmovanja: V tek h na 200 m je z naskokom 5 m in ča-*?m,£1.5 zmagal Mellero\vicz pred Molnarjem. Na 400 m ie zmagal Homburg v 50.3. na 800 m Se.bert v 1:58,0. v štafeti 4Xi00.n je bila prva Nemeiia z naskokom 4 m (odločil je zmago zopet Mellerovvicz). Na 500 m je zmagal Seiden-sehnur v la:ll. Romuna sta zasedla tretje odnosno četrto mesto in sta za nemškima tekačema zaostala do 300 m. V metu diska je izvrsten ‘,qZo,1 z™aS°valca Wotapeka. ki ie vrgel disk 4. .30 m. V skoku v daljino je zmagal VVage- mi!>nAnSir ' v skoku ob palici pa Glotzner s 3,90. V zaključni točki, štafeti 4Xi00m so zmagali nemški tekači z naskokom 120 m. Končni rezultat je 85:47 za Nemčijo. Nemčija : Romunija 7:0 (1:0) Razen lahkoatletskih reprezentanc Romu-nue in Nemčije sta se na zelenem polju pomeriil med seboj tudi nogometni. Tekma je bila v Beuthenu in jo je gledalo okrog 50.000 gledalcev. Nemci so nastopili v takšni postavi kot v zadnjih tekmah, le Klingler je bil novinec na levem krilu. Kakor že rezultat kaže. so bili Romuni v prvem delu igre Nemcem enakovredni. Samo enkrat se je Nemcem posrečilo spraviti usnje v mrežo. V drugem delu igre pa so Romuni čisto Novice iz Države Nov sporazum glede železniške družbe Donava—Sava—Adrija. V torek je bilo objavljeno poročilo o sklepih mednarodne konference, ki se je 3. t. m. sestala na Bionih in pri kateri so sodelovali zastopniki Nemčije, Italije, Hrvatske in Madžarske glede nove ureditve položaja železniške družbe Donava—Sava—Adrija, ki se je poprej imenovala Južna železnica in je imela svoj sedež na Dunaju. V ponedeljek je bila sporazumna pogodba podpisana, Triestinski »Piccolo« pravi v posebnem članku, da je delovanje te družbe velikega pomena za Italijo, ker ima v oblasti najboljše železniške proge, ki vežejo Podonavje z Adrijo in Severnim morjem Družba Donava—Sava—Adrija je nastala L 1923. in sicer na podlagi rimskega sporazuma, kajti po razpadu avstroogrske monarhije je bilo treba razdeliti tudi železnice družbe Južne železnice med Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko. Še pred izbruhom sedanie vojne je bila Avstrija vključena v Nemčijo in zato je bila rimska pogodba iz 1 1923 avtomatično predelana. Italija, ki je imela veliko delnic podjetja, se je dolgo pogajala z Nemčijo za pravično in pravilno ureditev tega vprašanja. Nov položaj pa je nastal po spomladi lanskega leta, ko je razpadla Jugoslavija in je vstala nova neodvisna Hrvatska. Pogajanja in razprave med Nemčijo, Italijo, Hrvatsko in Madžarsko so bile dolge in težke. Šele pred dnevi se je dosegel sporazum in podpisal protokol o razdelitvi premoženja družbe, v kolikor ga je poprej imela Jugoslavija. Prisebna mati. 35 letna Marija Pellizier je šla v Vicenzi po cesti z malim otrokom v naročju. V zamišljenosti je spregledala prihajanje tramvaja. V zadnjem hipu je zaslišala svarilne znake tramvajskega sprevodnika, toda umakniti se ni mogla več^ Tramvajski voz jo je butnil, toda hip poprej je zena odvrgla od sebe otroka, da je padel na pločnik. Udarec tramvaja je bil za mater smrten, toda otrok, ki ga je rešila pred smrtjo, je obležal z nekaj poškodbami, vendar ne težkimi. Dal denar in povedal na katere številke naj stavi. Na tramvajski voz, ki vozi iz Triesteja do Opicine, je vstopil tudi neki starec. Neki drugi gospod mu je ponudil svoj prostor, nakar sta se zapletla v živahen razgovor. Ko je starec vstal, da bi izstopil, je dal vljudnemu sopotniku deset lir rekoč, naj gre in stavi z denarjem na loterijo in in sicer številke 12, 42 in 59. Začudeni gospod je debelo gledal starčka, ki pa je izstopil prej, preden mu je obdarjenec mogel denar vrniti. Po kratkem razmisleku pa je šel gospod v loterijo in stavil navedene številke. Presenečen je bil, ko je na vse tri številke zadel in potegnil lepo nagrado več tisočakov. Pogrešana dva plezalca. Dva Švicarja, ki sta prišla na italijansko stran, sta se hotela lotiti večjega vzpona na Monte Rosa. Vrniti bi se bila morala že v petek, toda glasu od. sebe nista dala. Zavoljo tega so organizirala planinska društva kar tri reševalne odprave, ki so šle iskat pogrešana turista. Do sedaj še niso našli nobene sledi za njima. Sklepajo, da sta plezalca bržkone padla v prepad. Razstava obrtniških del vojakov protiletalskih oddelkov. V Milanu so pre dnekaj dnevi odprli nenavadno razstavo: namreč izdelke vojakov protiletalskih oddelkov, ki čuvajo mesto pred napadi sovražnega letalstva. Vojaki so v svojem prostem času naredili razne predmete iz kamenja in gline, razne slikarije in mnoge praktične predmete. Vse to blago so sedaj razstavili. Pri odprtju razstave so bili navzoči zastopniki prav vseh oblasti. Umrla za tetanusom, ki ga je dobila zaradi novih čevljev. Zelo nenavadna nezgoda je doletela 37 letno Roso Mannino iz Napolija. Ženska je kupila nove čevlje in jih takoj obula. V njih je nekaj dni hodila, pa ni pripisovala nobene posebne pozornosti žulju, ki ga ji je naredil pretesen čevelj. Šele tedaj, ko jo je začela napadati mrzlica, je šla k zdravniku po pomoč. Od tam je bila poslana v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da je obolela na tetanusu. Zastrupitev pa je bila že tako huda, da je ženska umrla. popustili in so imeli Nemci edino besedo in so delali menda kar so hoteli. Goli so padali takole: Willimowskv ie zabil dva gola, srednji napadalec Walter tri, novinec Klingler enega in Decker enega. Visoki rezultat odgovarja poteku igre in močem obeh moštev. Sodil'je Miil-ler. Nedeljski poraz je na j večji kar so jih Romuni doživeli v nogometnih srečanjih z Nemci. * Hrvaški boksarji so gostovali zadnjo soboto m nedeljo v Nemčiji kjer so nastopili proti nem-lzorancem. Hrvati pa močnim Nemcem niso bdi kos Le eno zmago so lahko zapisali v svojo korist. Dve borbi sta ostali neodločeni, vsa druga^srečanja pa so pospravili Nemci. Končni rezultat 12:4 za Nemčijo. V Pescari je bila v soboto velika kolesarska mj n^..mestno nagrado. Rezultati- 1 Bini t ^ " n' ’ 2' Favilli; 3- Leoni; 4. Bartali; 5. addei. Proga je bila dolga 104 7 km. Zmagovalec je vozil s hitrostjo 3!) 1 km na uro kar je lepo. Udeležba tekmovale^ je bila zelo velika. S S. van [)\ ne: 15 ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI KOMAN GOSPODA BENS0NA »Res?« Markhamov glas je bil pri lem nekam šaljiv. »In kaj naj bi bilo po tvojem mnenju bistveno?« >V mojih začetniških očeh je bistvene važnosti na primer tista lasulja dobrodušnega Bensona.« »Benson vsaj jo je smatral za zelo važno, to že. Morda se ti zdi pomembna tudi še kakšna druga stvar?« »O, še, tudi ovratnik in ovratnica, ki sta ležala na postelji, tudi to dvoje se mi zdi zelo bistveno.« »Kako?« je pripomnil Markham šaljivo. fin zobje v kozaru morda ne?« »Ti si pa res sijajen!« je vzkliknil Vanče. »Gotovo tudi tisti zobje so velike važnosti. Stavil bi, da jih nenad-kriljivi H (’at h* niti pogledal ni. Sicer pa se mi tudi drugi veliki možje, ki so bili z njim, niso zdeli nič manj površni pri svojem preiskovanju,« »Vidim, da ti preiskava, ki si ji včeraj prisostvoval, ni šla preveč do srca.« »Vse drugo prej Kar osupnila me je! Ti njihovi načini preiskavanja so višek neumnosti. Vse, kar bi utegnilo biti važno, so enostavno prezrli. Bilo je najmanj ducat sumljivih znamenj, ki so se vsa ujemala med seboj, pa nihče, kolikor sem mogel videti, ni blagovolil niti opozoriti nanje. Vsi so se zanimali za same neumnosti, iskali ‘cigaretne ogorke in pregledovali omrežja na oknih. No, to je že res, tiste mreže so bile pač sijajne, prav po florentinskem vzorcu delane.« Markham je odgovoril napol za šalo, napol za res: »Lahko se zanesemo na policijo, to mi vendar lahko verjameš; Vanče. Prej ali slej bo pogodila pravo.« »Zelo mi je všeč tvoja zaupljivost., Toda, takole med nama rečeno, kaj sl ugotovil glede Bensonovega umora?« Markham je po kratkem premišljevanju odgovoril: »Kar ti bom zdajle povedal, je strogo zaupno, to se razume. Danes dopoldne, takoj za tistim, ko si mi telefoniral, mi je eden od policistov, ki sem mu naročil, naj ugotovi, kakšno je bilo Bensonovo življenje, poročal, da je našel tisto žensko, ki je bila usodnega večera pozabila torbico in rokavice: Začetne črke, ki so bile uvezene v robčku, so mu bile dober knžipot. Pripovedoval mi je zelo zanimive reči. Tista ženska je usodnega večera prav kakor se mi je zdelo, z Bensonom skupaj večerjala. Je operetna pevka in se piše Muriel St. Clair.« »Joj!« je vzkliknil Vanče in vzdihnil. »Pa sem mislil, da je tvoji policij- ski psi ne bodo izsledili. Nimam te sreče, da bi jo poznal, drugače bi ji poslal pisemce in ji izrazil svoje simpatije ... in zdaj mislim, da jo boš kot sodnik primerno poučil in jo opozoril na njene dolžnosti, ne?« »Zaslišal jo bom gotovo, če je to tisto, kar hočeš povedati.« Iz Markhamovega vedenja je človek lahko sklepal, da je nekam zamišljen, in od tega trenutka dalje pri zajtrku nismo dosti govorili. Odšli smo v sobo za kadilce. Major Benson, ki je stal pri oknu, je brž stopil k nam, čim je zagledal Markhama. Bil je mož kakšnih petdesetih let, okroglega obraza, strogih toda dobrosrčnih potez, in zastaven človek. Nerodno se je priklonil Vanceju in meni, nato pa se takoj obrnil k'upravniku z besedami: »Markham, morain vam povedati, da sem po našem včerajšnjem zajtrku mnogo razmišljal. Nekaj mi je šinilo v glavo. Neki Leander Pfyfe je bil zaupni prijatelj ubogega Alvina in bi vam morda lahko dal kakšne važne podatke. Včeraj se nisem mogel spomniti njegovega imena. Ne biva tu, pač pa nekje v Long Islandu; zdi se mi, da v Port Washingtonu. Je pa to samo moja domneva.« Globoko je vdihnil sapo, kakor da bi hotel prikriti neprostovoljno vznemirjenje... Očitno je bil globoko ganjen kljub svoji flegmatični naravi »Vaša misel je dobra, gospod major,« je dejal Markham in naredil neko opombo na pisemski ovitek; »takoj sem se poglabil vanjo.« Vanče, ki je medtem kratkim razgovorom ves razmišljen gledal skozi okno se je obrnil in dejal majorju: • >>i11 ,!iai ie s polkovnikom Ostrander-jem? Večkrat sem ga videl skupaj z vašim bratom « Major Benson je nalahko odkimal in odvrnil: »Poznam ga pač, toda nič več kot to. V nobenem oziru nam ne bi koristil.« Potem je dejal Markhamu: »Domnevam, da še nimate niti upanja, da bi kaj odkrili,« Markham si je vzel cigaro iz ust, jo sukal med prsti in si jo oddaleč ogledoval. »Ne bi mogel tega reči,« je dvomil po kratkem molku. »Posrečilo se mi je ugotoviti, s kom je vaš brat večerjal v četrtek zvečer. Vem tudi, da je tista oseba odšla z njim domov kmalu po polnoči.« Umolknil je, kakor da bi preudaril, če je primerno, da še kaj pove o tem. Nalo je nadaljeval: »Dejstvo je, da poleg dosedanjih dokazov ne potrebujem nobenih drugih več, da stopim pred sodnike in zahtevam sodni postopek.« Majorjev temni obraz je kar zažarel od začudenja in presenečenja. »Da bi vam Bog dal srečo, Markham!« je dejal Potem pa je stisnil zobe in položil Markhamu roko na ramo: »Prosim vas lepo, pojdite stvari do dna!« je nadaljeval. »Ce me kaj potrebujete, bom tu v klubu do pozne ure.« Nato se je obrnil in odšel. »Treba je precej predrznosti, da tako nadlegujemo majorja z raznimi vprašanji takoj po smrti njegovega brata,« je pripomnil Markham. »Toda to je treba storiti, svet se ne sme ustaviti.« »Pa čemu vendar, za božjo voljo?« je pogodrnjal Vanče in spet zazdehal. VI. Poglavje. Vancejevo mnenje. Sobota 15. junija ob 14. Mirno smo kadili. Vanče je gledal skozi okno, Markham pa je s široko odprtimi očmi opazoval oljnato sliko starega Petra Stuyvesanda, ki je visela nad kaminom Končno se je Vanče obrnil na gosposko, se zbadljivo nasmehnil in dejal: »Priznati ti moram, Markham, da sem se vedno čudil, ko sem videl, kako hitro se daste vi vsi zapeljati proč od tistega, kar imenujete sledove. Če najdete kakšno stopinjo, avtomobil ali kak robček z monogramom, že se zapodile na lov in nihče več vis ne ustavi. Kdaj se boste naučili, da se resnica ne odkrije samo, če greste za tvarnimi sledovi ali če se držite samo vidnih dokazil?« Oba, Markham in jaz sva bija presenečena nad tako odločno njegovo grajo. Zadosti dobro pa sva poznala Vanceja^ in sva lahko razumela, da se skriva hi njegovimi besedami, ki jih je spregovoril z mirnim glasom, vendarle nekaj resnega. »Morda bi po tvojem mnenju morali pustiti vnemar vse dokaze, ki se nanašajo na kak zločin, in iti preko njih?« je oporekal Markham. Lep, nov napredek gasilske postaje Ljubljana, avgusta. siUtnfn° dai lmamo v Ljubljani mestno ga- S ki je seda^res na višku vseh zahtev, ki jih stavlja do take ustanove tako moderno in veliko mesto, kakor je jubljana. Začetki ljubljanske gasilske in reševalne službe segajo sicer v sivo davnino, v dobe srednjeveških epidemij, kakor kuge, kolere in podobnih strahot, toda skoraj prav do našega casa Ljubljana ni imela stalne reševalne postaje. 1 ae je imelo naše mesto že v začetku prejšnjega stoletja kolikor toliko dobro organizirano gasilsko službo. Prvo gasilsko dolžnost so imeli pač ljubljanski dimnikarji in vse njiho-hovo osebje, torej tudi pomočniki in vajenci, t red tričetrt stoletja pa smo dobili prve organizirane gasilce, prostovoljne sicer, vendar prav uspešne, kadar je bilo treba omejiti kak požar. 1 rostovoljni gasilci so se marsikdaj izkazali, tako pri požaru starega gledališča, ki je pred Pol stoletja stalo tam kjer je danes poslopje filharmonične družbe, pri požaru na glavnem kolodvoru pred četrt stoletja ter pri mnogih večjih in manjših požarih in nesrečah. Od prostovoljnih pa do poklicnih gasilcev v Ljubljani je bila še dolga pot. Misel na ustanovitev stalne reševalne postaje v Ljubljani se je pojnvila ob potresu leta 1895. Tedaj so Ljubljančani videli prvič or- Eanizirano reševalno službo, ki je prihitela z •unaja in pomagala reševati, tolažiti in lajšati bedo Ljubljančanov. Malo kasneje je župan Ivan Hribar res ustanovil reševalno postajo v Ljubljani, ki se je čimdalje lepše razvijala. Pr- vi začetki reševalne službe so bili kaj skromni. Dolga leta je vozil po Ljubljani precej neroden in zastarel reševalni voz, ki niti gumijastih obročev na kolesih ni imel. .Bil je seveda na konjsko vprego, ki jo je preskrbovalo zasebno podjetje. Bolniki in ranjenci so morali dolgo časa čakati, da je prišel ta voz po nje in jih prepeljal v bolnišnico. II primo che m- sa coBSiglia... Prvi mimoidoči svetuje... vaj incontro alla Fortunal Con un piccolo sa-crificio di 12 Lire puoi svegliarti milionario fra qua/che settimana. — Per non dimenticartene: compera un b iglietto oggi stesso. Pojdi sreči nasproti 1 Z malo žrtvijo 12 lir se čez kak teden lahko^zbudiš kot milijonar. Še danes kupi srečko, da ne boš pozabili RE6AU MILIOMI a chi acquista un biglietto per L. 12 — £7 DARUJE MILIJONE tistemu, ki kupi srečko za Lir 12'— Ko je 1. 1922 prevzel županstvo pokojni dr. Ljudevit Perič, je že nastopilo znatno zboljšanje. Pod dr. Peričem je bila osnovana stalna straža poklicnih gasilcev in reševalcev, ki je od tedaj dalje imela noč in dan službo. Od leta do leta se je stanje noklicne 'n reševalne službe v Ljubljani zboljševalo. Odorav-Ijen je bil sčasoma staromodni reševalni voz, namesto njega pa je dobila reševalna postaja moderne reševalne avtomobile, kakor jih danes vidimo vsak dan na cesti in ki so takoj na mestu, čim se izkaže potreba ali pa jih zaliteva poškodovanec, ranjenec ali bolnik. Tudi v notranjosti so ti avtomobili moderno urejeni, ka- to zahtevajo sodobna pravila o prvi pomoči in higijena. Enako je napredovala tudi gasilska postaja, ki razpolaga sedaj z modernimi brizgalnami, magirus lestvo, samimi gasilskimi avtomobili za prevoz orodja in moštva, raznimi aparati, tudi s takimi za gašenje nafte, olj, plinov in sličnega, pri čemer gasilci, kot znano, ne smejo uporabljati vodnih brizgalen, itd. Toda ne samo v tehničnem pogledu, gasilska in reševalna postaja se je izpopolnjevala zadnja leta še v nekem drugem, prav tako važnem oziru: v tehničnem, sanitarnem, splošno-gasilskem izobraževanju svojega moštva. Znano je, da so predpisi pri sprejemu v službo gasilca ali reševalca zelo strogi. Vsak sprejeti gasilec ali reševalec mora nekaj znati! Vsak mora biti izučen kake obrti ali spretnosti, da s svojim delpm koristi obstoju in napredku gasilske in reševalne postaje. Tako je med gasilci in reševalci več mehanikov in šoferjev, kar je umestno spričo velikega števila motornih vozil, so pa tudi ključavničarji, kovači, mizarji, krojači, čevljarji in drugi. Interno so sicer ti razvrščeni eni kot gasilci, drugi kot reševalci, pri delu in na zunaj, pa se ne ločijo. Prvi opravljajo pogosto delo drugih, drugi pa, zlasti v primerih velikih nevarnosti pa delo prvih. Kadar pa ni prilike, za gašenje in reševanje, pa ti ljudje ne drže križem rok. Vsak ima svoje opravilo, po možnosti v obrti, katere je izučen. Velja namreč načelo, da mora izvršiti vse ono, kar ji je potrebno, sama doma in z lastnimi močmi. Nešteto je treba raznih popravil, čiščenja, pregledovanja, tudi izdelave novih naprav in njihovih delov. Množina vozil, motorjev, brizgalen, vrvi, vse to zahteva ogromno | dela, dalje popravilo obleke, obutve moštva, skrb za pisarne in delavnice, vse to opravljajo gasilci in reševalci skoraj izključno sami. Le kadar se ni mogoče izogniti tovarni, potem naroče ta ali oni sestavni del ali popravilo drugje, toda to se pripeti le malokdaj. Da je gasilska in reševalna postaja sedaj na takem višku je v glavnem zasluga ročnega dela mestnih poklicnih gasilcev in reševalcev, ki opravljajo povrh tega za mestno občino še druga manjša popravila in koristna dela. Prav te dni je ljubljanska gasilska in reševalna postaja zabeležila lep, nov napredek. Gasilci so namreč že dolgo pogrešali moderno mehanično delavnico za svoja vozila in stroje. Dosedaj so popravljali kar v garaži ali na prostem. Letos p so se spravili na temeljito delo. Izpraznili so v Mestnem domu večji prostor v pritličju, tik garaže, kjer je bilo (Toslej neko skladišče. Načrte za delavnico in za vse naprave, kakor traverze, stabilne in Dremicne, dvigala, škripce in podobno sta” napravila vodja gasilske postaje inž. Gričar in podvodja tehnik Rozman, tako, da je bilo napravljeno prav vse doma, od ideje in načrtov pa do zadnje lopate beleža na steni. Gasilci so lepo betonirali tla delavnice, napravili običajno betonsko odprtino pod nivojem tal, da more mehanik odspodaj stoje popravljati vozila , ne da bi mu bilo treba ležati. Drugi so v svojih delavnicah iz Starega želez ja kovali moderne in solidne traverze, žerjave in škripce z verigami, nakar so vse vzidali v stene delavnice. Prišel je še pleskar, ki je s svetlim beležem dal delavnici prijazno lice. Sedaj gasilci s ponosom razkazujejo kakemu predstojniku ali kakemu znancu svojo moderno delavnico ter pokažejo, kako more v njej en sam mož z ročno silo — s pomočjo b rjava in škripcev seveda — poljubno premikati še tako težko vozilo po delavnici, počez, po dolgem, navzgor ali navzdol. Vse to je zn tako delavnico res potrebno. Naprave čudovito točno delujejo in bi človek mislil, da so jih gasilci za drag denar naročili v kakšni tovarni. Moderna mehanična delavnica v Mestnem domu dela našim gasilcem in reševalcem res vso čast, prav tako tudi njihovim vodjem. Fantje so dokazali, da res zaslužijo priznanje, ki ga jim dajeta mestna občina in ljubljanska javnost. Kar pa je glavno: po zaslugi mestnih poklicnih gasilcev in reševalcev je mestna občina pridobila lepo novo napravo, ne da bi zaradi tega bil obremenjen njen proračun! (—r) Zastave na javna poslopja! Visoki komisar je določil, da se v torek, dne 18. avgusta na god Nj. Veličanstva Kraljice Cesarice na vseh javnih poslopjih izobesijo zastave. Osebje v javnih uradih bo uradovalo kakor po navadi. Ali hočeš dočakati visoko starost? Ljubljana, 18. avgusta. Krivična je stara rečenica, da kakšna reč peče kakor paprika, zakaj samo neznaten del paprike je ostrega okusa. Ljudje že od nekdaj jedo papriko, v zadnjem času pa so potrošnjo zelene paprike podkrepili tudi znanstveni razlogi. Profesor segedinskega vseučilišča Saint (Seorge je v papriki odkril askorbonsko kislino, ki se je do nedavna skrivala pod krinko vitamina C. Človek bi pričakoval, da bo vrednost paprike zato na mednarodnih trgih za dobršno mero porasla in da bo gastronomska literatura obogatila z novo stroko. V resnici pa je ostalo vse pri starem in v Podonavju, kier je ta pridelek doma, dobiš na enem kraju 30 paprik za isto ceno, za katero dobiš nekaj sto kilometrov dalje ob isti progi en sam kos. Hranilna vrednost paprike je neznatna, ker povzroča naglo praznitev črevesja. Ugotovljeno pa je, da ima paprika v lupini relativno največ askorbinske kisline ali vitamina C, ki je za člo-zdravje posebne važnosti. Papriko naj je, kdor hoče doživeti visoko starost. Seveda tudi v uživanju paprike ne smemo pretiravati. Utirati)0 zc*ravniki, da lahko papriko uživa vsakdo, da pa jo mora jesti vsakdo, katerega nrana ie pretežno acidogena, to se pravi, da ustvaria kisline, kakor kruh, meso. jajca itd. x lvo dozore, lunine paprike pordeče in tak-o?.?jf5i,Zrne ,0.1° v. Drah. Namleti prah od lupin sladkih paprik nima izrazitega okusa in ga doda mio orani samo 2aradi tefJa ker je rduCa barva pnvlačneiša za oko. Prav »1 juto« papriko se najde v vrsti, ki p Pravno »kozn rog«. Od tod izvira bledo-rdeč prah ostrega okusa, ki ga gostje po gostilnah tako razkošno usipajo na jedila in ki nikakor ni orez učinka na organizem Včasih je paprika tako ostra, da povzroča kar bolečine. Liudie s hemeroidi in arteriosklerozo, in V Briisslu sta bila te dni postavljena dva nova državna rekorda. Tako je tekmovalec na progi 3000 m dosegel čas 14:56. Prejšnji rekord je bil priznan s časom 15:00. V štafeti 4X400 m pa je zmagala štafeta Raeinga v času 3:20. V Bukarešti se bosta ta teden sešli teniški moštvi Madžarske in Švedske. Za nastop severnjakov vlada v madžarski prestolnici veliko zanimanje. ljudje, ki so preboleli črevesne čire, se morajo uživanju paprike odreči. Najboljši dokaz ?a škodljivost kapsaicina, kakor se imenuje sestavina ostrega okusa v papriki, je dejstvo, da ubije tudi male živalce, ki so se nastanile v črevesih. Pri Črnogorcih i§ navada, da s papriko preganjajo trakuljo in gliste. Človek, ki trpi od črevesnih parazitov, po črnogorskem receptu en dan ne sme ničesar jesti, nato pa si za zajutrek skuha dva decilitra žganja in poje 2 ali 3 »ljute« paprike. Ta lek popolnoma uniči celice parazitov. Z Gorenjskega Pri stanovskem uradu v Badovljici sta vpisani v drugem'četrtletju 102 poroki. — Kinodvorana v Radovljici ima po poročilu gorenjskega tednika 351 sedežev in še 32 sedežev v loži. Je vedno dobro obiskana. » V Gorici se je zadušila pod vozom sena 54 letna vdova Kati Rozmanova. Ko je peljala z voloma voz detelje, jo je voz pritisnil h kozolcu in jo tako stisnil, da se je zadušila in izdihnila. Zapušča 6 otrok. V Dovju pri Radovljici je cementarna odstopila več svojih prostorov za stanovanja ne-katerimv družinam. NSV gradi veliko poslopje za otroški vrtec. Dela bodo v kratkem v surovem stanju pod streho. S poslopja bo krasen razgled na Triglav. Ko bodo poslopje izročili svojemu namenu, bo to poslopje služilo za otroški vrtec. — Žene iz Dovja so zbrale za nemški | i , .1. rlz 1^0 kg malin in jih poslale v Radovljico. — V Janžetovi vili se prične v nedeljo kuharski tečaj. Na Golniku so pred dnevi obdarili vojaške ranjence in ranjene policiste. Gorenjski tednik poroča, da so jih obdarili z vinom in drugimi ljudomilimi darovi. v V Smledniku so pred dnevi sprejeli v koroško organizacijo 200 rojakov. V Medvodah so imeli organizacijsko zborovanje, na katerem je govoril skupinski vodja och\varz. Med drugim je govornik poučil občinstvo o državnem popisovanju, ki ga bodo izvedli v prihodnjih dneh. Mladina iz Mežiške doline je nabrala za nemški Rdeči križ 9450 litrov borovnic. V koroškem gau oskrbuje NSV 5000 podeželskih otrok. Mali otroci od 2—6 let, ki imajo Ljubljana Hoitpfiar Danes, torek, 18. avgusta: Helena, cesarica. Sreda, 19. avgusta: Ludovik. Oht'4'stita Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4-, mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Matere, ki iz katerega koli vzroka svojih dojenčkov ne doje same, temveč so primorane jih popolnoma ali pa vsaj deloma umetno hraniti, naj se z družinsko knjižico zglase od srede do sobote, torej od 19. do 22. t. m. med 8. in tO. uro na mestnem fizikatu v II. nadstropju Mestnega doma. Nakazila za milo dobe trgovci od današnjega torka, 18 .t. m. dalje v mestnem preskrbovalnem uradu, kjer naj se zglase z zeleno knjigo o prejemu blaga. V torek, 18. t. m. so na vrsti trgovci z začetnicami A do K, v sredo, 19. t. m. L do O, v četrtek, 20. t. m. P do S in v petek, 21. t. m. trgovci z začetnicami Š do Ž. Ljubljansko gledališče Drama: Torek, 18. avgusta ob 17.30: Izven. Zelo znižane cene Sreda, 19. avgusta ob 17.30: Izven. Zelo znižane cene Četrtek, 20. avgusta: Zaprto. Petek, 21. avgusta:- Zaprto. Sobota, 22. avgusta ob 17.30: Izven. Zelo znižane cene »Zaljubljena žena«, od 10 lir navzdol. »Vdova Rošlinka«. od 10 lir navzdol. »Poročno darilo«, od 10 lir navzdol. Rdeči križ poroča V Poizvedovalnem uradu za vojne ujetnike, Puharjeva 2/1 naj dvignejo pošto iz Srbije: Ark Josip, Ačimovič I. Done, Brate Milka, Čadež Auguštin, Golja Marija, učiteljica, Gostinčar inž. Bojan, Krivic dr. Rudolf, Kneisel I., Kalan dr. Ernest, Kremžar Marija, Kettner Emilie, Kramer dr. Albert, Korene Riko, Krume Lea, Lipov-ne Leopold, Legat Marija, Likozar Helena. Močnik Danilo, Mežnar Simon, Može Adolf, Memedovič Mina, Mišič Milan, Neubauer dr. Robert, Nikolič Dragovan, Prodan dr. J., Pešec Alojzij, Porekar Mladen, Pahor Karlo, Popov Boris, Pahor Milka, Polič Zoran, Podgajski Milenka, Ozim Rudolf, Omahen Melanija, Rigler Milena, Roganovič Mile-va, Suhodobnik Helena. Sušnik Ivan, Šuligoj Draga, Šeme Ana, Škuta Eugen, Špan Marija, Turk Neva, Vidmar Dana, Vogl Helena, »Štora«, Za-vadlal Franc. V tajništvu poizvedovalnega urada, naj se javijo: Svojci Mihajloviča Mihajla, Krelj Zalka iz Brezovice, Rupnik Jakob, Rudolf Marija, Pengal Vekoslav, fin. podpreglednik, svojci podnarednika Rozmana Franca, Rado Lah, Micka Tramšek, Sever Josip, (Pod gozdom 4), Mihelčič Mara, Ilias Janez, Dobrila Jeličič. — Kdor je poizvedoval za Jugom Ivanom, komandirjem orožniške postaje, Rapuš Leopold. Kdorkoli ve za naslov inž. Boeiča A. Petroviča, peš. kapetana I. razreda. EIAR - Radio Ljubljana Sreda, 19. avgusta 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa. Poročila v' italijanščini — 12.20 Operetna glasba — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert kitarista Stanka Preka — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Orkester vodi dirigent Se-gurini — 13.50 Komorna glasba — 14 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert altistke Bogdane Šturm-Stritarjeve in tenorista Janeza Lipuščka — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Orkester vodi dirigent Petralia — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini , — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 21.15 Orgelski koncert Pavla Rančigaja, sodeluje violinist Jan šlajs — 2L45 Predavanje v slovenščini — 22 Koncert vodi dirigent Morelli — 22 45 Poročila v italijanščini. do doma uro hoda, so ves dan v Vrtcu. Gorenjski list pravi, da je vsaka mati, ki samo enkrat pogleda v veseli vrvež otroškega vrtca, prepričana o tem, da bi njeni otroci ne bili nikjer boljše oskrbljeui kot v otroških dnevnih zavetiščih NSV. V. HEISER 72 križem svet V tej proletarski demokraciji zadostuje vsak vzrok, da dajo povelje, da je treba delo ustaviti. Voditelju se je zdelo, da je vprašanje pitne vode dovolj tehten vzrok, ter je ukazal, da je treba z delom prenehati. Takoj so vsi nakladalci odšli v mesto, ki je bilo od pristanišča nekoliko vstran, da bi se tamkaj odžejali. Opoldne so se spet vsi vrnili, a ker strokovni pravilnik ni dovoljeval, da bi delo povzeli pred eno uro, je šla še ena ura časa v izgubo. Ob petih popoldne tovor živeža *e zmeraj ni bil razklada n in njihov voditelj je razglasil: »Dobiti moramo '1'ojiio plačo za nočno delo.« Tudi ?flaj ni kazalo drugega kakor pristati lri plačati četvoren znesek. Kaipitan je Potem izračunal, da je vsak nosač zaslužil pet in dvajset dolarjev, ker je Prenaša) svoj lastni živež. . Ob neki priliki je moral parnik * > ietoria« prekladati svoj tovor na D^ugo la