PODLISTEK. Iz minulih dni. (Crtica iz naše doline. Spisal Miroslav pri Sv. Marjoti ob Pcsnici.) (Dalje.) ,,Bolan je bolan", mrmra starka med potoma, a si tega nofie verjeti; ker je tako bled, mu skuham zvečer čaja iz lipovega cvetja in tavžent-rože, in jutri mi ostane v postelji." Toda dobra dušica ni imela skušenj, da bi znala, da se taka. bolezen ne prežene in zdravi s tavžent-rožami. Za nekaj časa se odpravi tudi Ivan proti domu; a nobeno delo se mu danes ne ljubi in do jedi nima teka; zvefeer se odpravi takoj spat. Da se ogne nadležnemu povpraševanju skrbne Barbe, jej refie, da fco nocoj spal raje na skiednju, ker mu je glava tako vroča in je tamkaj svežejši zrak, Barba ugovarja, naj ostane raje v hiši; skuhala mii bo fiaja iz kamilic in tavžent-rož; toda Ivan je več ne posluša, gre iz hiŠe na skedenj, ra^grne po podu otep slame, kar oblečen raztegne svoje ude po slami ter premišljuje: Danes je še-le torek, torej do nedelje 6akati ne kaže; še štiri dni in nofii nositi tako težo v srcu, ne, tega ne prenesem; takoj jutri pojdem gori in povprašam, a to bodo ondi debplo gledali, zlasti ko vedo, koliko imam doma dela! Najbolje bo, da kar nocoj stopim tje gor; Jerica bo sicer nekoliko nevoljna, ako jo v tako nenavadnera fiasu obiščem, a jaz se iz^ govorim, ona mi gotovo oprosti, za nekaj ur se lahko pomlrjen vrnem. — Vstane, zunaj se previdno ogleda, če ga li ne opazi bistro oko skrbne varhinje, in za dobre četrt ure se že bliža z mo6.no utripajočim srcem kakor hudodel.nik Zemljiftevi hiši. Netako plaho potrka na okno Jeričine spalnice ter posluša...; nobenega znamenja. Potrka zopet, narahlo klicaje njeno ime, — nič! Kli6e v drugič in dozdeva se mu, da je nekaj zaSumelo, in res, narahJo se odpre okno, za katerim se kakor duh, lepa ko planinska vila, prikaže Jerica, in čudeč se, polglasno spregovori: ,,Kaj si res ti, Ivan?!"V tem v;ra§ianju je bilo nekaj opaziti, kakor rahlo o5itanje, 5eŠ, kaj neki te nosi ob tako pozni nočni uri tod. ,,Oprosti, Jerica, da te nadlegujem, nisem mogel drugaSe; dobil sem to-le pismo, v katerem, . . Prosim, kaj je pravzaprav s tistira Taljanom? VeŠ močno sem bil danes vznemirjen in vsekako bi rad znal, ali Še sploh kaj misliš na-me." - ,,,Torej to te je prignalo?" odvrne smeje se Jerica; akmalu nato otožno reče: ,,Kaj mi res tafco malo zaupaš, Ivan? Stvar pa je taka: Ko sem šla predzadnjo nedeljo iz 'Maribora, dohiti me Pietro, ter rne, zraven mene grede, nadleguje zopet z onimi sitnimi vprašanji; a jaz sem mu kar najodločneje povedala, naj na-me sploh nikar no misli, ker stariši bi v tako zvezo nikdar ne privolili. Ko pa le še ni nehal, sem rau lcar naravnost dala vedeti, da sem že za vselej obljubljena tebi. Videft, da nič ne opravii — oh, kako strašno so se zopet zaiskrile njegove oči! — me je silno razjarjen zapustil, govoreb sam s seboj neke besede, katerih pa nisem razumela., Tistikrat me je bržfias videl kdo izmed onih lantov, ki Pietra. tako silno črtijo, pa so to sporoSili tebi. Zastran tega bodi tedaj le pomirjen in si nikar ne beli glave; le to te prosim, Ivan, varuj se tudi ti tegaftloveka, ki se ga jaz tako bojim!" — ,,'Jeriea, mislim, da se najlažje iznebiš tega sitneža, aiko prej ko mogože prideš k nam; namesto o pustu, napravili bi lahko poroko kar zdaj po dokončani trgatvi, invsetuteh . . ." Dozdeva se mu, da je nekaj švignilo mimo ogla; a kaj njima mar, kdo prisluSkuje? Pogleda naglo tje za hišo, a ni6 sumljivega ne opazi. — ,,Ko bi torej kar Še to jesen priSla k nam, bi bilo vseh teh spletkarij konec; kaj li porečeš k temu, Jeriea? — „0 tem se pomenimo Še s starši", odvrne Jerica; ,,zdaj pa Ivan, pozna je ura, v,rni se, a vroSe te prosim, varuj se! Tako nekako čudno strah me je nocoj ..." Poda mu skozi okno desnico v slovo, katero Ivan krepko stisne, želec ji ljubo lahko noč ter odide. VII. Nočna skrivnost. Zgodaj je vstal naslednje jutro stari Zemljič ter Sel budit sinova, da, nakrmita vprežno živino; imeli so dogotoviti ravno sejanje oziraine in bila je ondi navada, da je moralo biti do 6 ure vse pripravljeno. Stopivši skozi vežna vrata, ozre se najprvo na nebni svod, ker je bil sino6i in že dva večera poprej na Pohorju opaziti črn klobuk. Nebo je bilo jasno in ravnokar so pričele ugašati nebeške lučice, tam na vzhodu pa se začenja prikazovati rdeSa zarja. Cudno se zdi kmetu, da nikjer ne opazi starega ,,Varija", ki ga je navadno vsaJco jutro pred durmi leže pozdravil, dobrikajoč se mu, kakor da bi hotel dati na znanje, da je zvesto čuval hišo in dvor. Gre tedaj pogledat okrog hiše, če je li vse v redu. Na ogel prišedšemu, pride varij nasproti, čudno cvileč; ozira se v gospodarja, zalaja, odbeži, pa zopet pride. Možu se to nenavadno vedenje psa dozdeva čudno; gre torej za njim pogledat. Kakih 20 korakov od hiše opazi pod košatim bezgovirn grmora nekaj čudnega; bliže prišedši vidi, da leži tamkaj človek. ,,Preve6 se ga je nacukal, pa je zato na rosi spal", misli si, in hoteft se preprfčati, kdo da je, skloni se k njemu strese ga za rame, pa zakliče: ,,Hoj, mož, dani se, vstanimoJ foda človek se ne ga.ne; potipa ga po licu, lico ji mrzlo kot led . . . ,,Mrtev?!" Ta misel mu šine v glavo in groza mu spreleti kosti in mozeg; naglo, kar premoreio njega stare kosti, hiti proti škednju klicat sinova: ^rance, Tone—, hitro—, pa hitro . . ,!" Za nekaj trenotkov prikaže se eden, kmalu za niim drugi. ,,Kaj je o6e?" vpraša naglo France, čudeS se, kaj se očetu tako mudi. ,,Hitro z menoj! Tam pri bezgovcu nekdo leži, in zdi se mi, da je — mrtev!" — Naglo se podajo tje; Tone se skloni 6ez truplo, da bi se prepričal, kdo da je. ,,Dozdeva se mi, daje . . ." ,,No, kdo je?" sili vanj oče. ,,Krvav je po licu in ne morem prav . . . zdi se mi, da je Dolinarjev Ivan . .," Mod tem priteče že tudi le za silo oblečena Jerica, ki je slišala govorjenje zunaj hiše v tem nenavadnem času; straišna slutnja jo spreleti, ko opazi, da se pnetejo moški okoli ležečega gloveka. ,,.Za božjo voljo, kaj pa je? Jezus, Marija, Ivanl" je zakričala, vrgla se na truplo mrtvega Ivana in potok solza se ji vdere po licu, ki kapljajo na mrtvo oblibje Ivanovo. ^.Vode, vode, hladite ga, močite ga, morebiti Se . . ." jefci v smrtnem strahu Jerica., . ^Prepozno! Kar je, to ie", vzdihne oče bolestno. ^Ti France pojdi takoj naznanit orožnikom, ti Tone pa idi po gospoda župnifca.« (Daije prih.)