Leto Poštnima platema o gnfoulnl. Ljubljana, sreda 14. aprila 1920. Štev. 84. ^xGcsn^2JEajaoi N UST <•■« p. polti« ii ttit uto. i ve— a m wi. i «•-a UM leti. i zr-BlnnR..I V— Zi Mino notar-IndnBtio ta iprar: Bopltipjmn Bila tt I Bredi telsTofl ital. 9 Ika60 vin. NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin. Hieea Lfebij« ^ ■» Neoif vlad: *c ..... ^cije v š ^tavsk Hov JtrSčans Cističnih vI^ pa h vlada pod varstvom judo v In zločincev. 'S$> «rah tatt. Volks/ v , ^ 25 m Sf*l predre: JfavBbo cele .ff^u je sta reke' Ker sc i r So najtežji}. £ *a potrebne Svob * s° bilo n . u iSPDU t>ua* -varne milita uma) nja in v. a * &xvtn p" P*«za na v godkl ob Ruh-co vlado vrgla istične levice, sa vojaške re-j Ruhri sesta-ča iz zastopni-ratskih in ko-ganizacij. To skrajna kornu-hri povzročila še kolnski list ladala druhal. - : v je strahovalo Proti rdečemu mi-bil prava potnice odprli in prišli zopet na dan, dela« bilo prešo nesramno a najhujše vr-i. — Nato go-islov, ki je v KOROŠKEM. (ČTU) »Tele-elovcu so do-otuje komisija ,nja sine 24. t. m. iz 6je d« čRNCn L Hi ! ftgoslc "-canentir-. “JOr&va jj- LDU b* javbair ;o vprašanje. april. ČTU) Tukajš ■eŽ ni« ori. on- o kategorično iv ! r a k onferenca po slan h ■la-o vanj- v Črni i pr.1.a ČTU) Iz vod; liberalne stran-posiansKt zbornici prosil lViaciean bi delala na to, da se zavaruje V jaJL^^odločbc črnogorskega naroda, t, 2(i nu vlade je odgovoril državni tajnik Ufen nl® stvari, da se bo mirovna kon-PcČala s črnogorskim vprašanjem. ^KlšKl ČEHI ZA DOMOVINO. dovašk PraŽa' 13' aprila. fČTU) Češko-ujedinjenje v Ameriki je daii e Predsedniku Masaryku za rojstni Br.A.. i^Ujon kron kot darilo, ki ga naj t™1k porabi v korist naroda. njih imenu v Essenu govoril komunist Epp-stein (ime spominja na imena Levi, Man-delstamm, Silberbaum, Sobelsohn, ki se je v Nemčiji imenoval Karl Radek, in druge v novi Rusiji proslule gališke jude). Drhal, ki je prišla z vzhoda k nam (judje), bo dalje rovarila ter svetu dokazovala, da na svetu ni nič dobrodušnega in potrpežljivega ko so oni delavet, ki se dajo od zlum-panih ženijev in zločincev goniti od stavke v stavko ter pred strojne puške. To vse skupaj je norost, a zdi sc, da moramo tudi to okusiti do dna. Te besede kršč. socialnega lista so tudi za naše sedanje razmere glasen opomin. Tudi pri nas hočejo odposlanci judovske internacionale, ki prihajajo od drugod, vzbujati štrajk za štrajkom. Dovolj je, če opozorimo, da srbske komuniste vodijo judje in da na čelu komunistov na Hrvat-skem stojita dva krščena juda. Slovenski delavci, se hočete H dati vleči judom za nos? ZA IZVEDBO MIROVNIH POGOJEV. LDU Pariz, 13. aprila. (DunKU -»Agence Havas) Snoči sta imela v vojnem ministrstvu ministra Churchill in Lefebvre važen porazgovor. Razmotri-vala sta tehnična sredstva za izvedbo določeb versailleske pogodbo glede oddaje in uničenja nemške municije in nemškega vojnega gradiva, zlasti top-ničarskega. Dosegel se je popoln sporazum. Število francoskih in angleških nadzornih častnikov se bo pomnožilo, da sc pospeši delovanje. Porazgovoru je prisostvoval tudi maršal Foch, kakor tudi več angleških in francoskih generalov. VELIKA EKSPLOZIJA. LDU Berlin, 13. aprila. (DunKU) Listi javljajo iz Ahna: Včeraj popoldne je stolbenška tvornica za umetna gnojila zletela v zrak. Tvornica Rhenania in hiše v obližju so močilo poškodovane. Mrtvih je 20, hudo ranjenih jako mnogo. Mrtvih je vseh 17 delavcev, ki so delali v tvornici, ko se je dogodila nesreča. Krščanska delavska internacionala. MEDNARODNI KONGRES KRŠČANSKIH STROKOVNIH DRUŠTEV. Kakor se glase poročila s Holandske, bi se v dneh 5. do 7. maja letos imel v Haagu sniti prvi svetovni kongres krščanskih strokovnih organizacij po vojski. Poročila, ki smo jih prejeli od strani belgijske organizacije, pa vele, da dan kongresa še ni določen. Vzroka temu, da si poročila še niso na jasnem, je iskati v prvi vrsti v dogodkih v Nemčiji, kjer so krščanske strokovne organizacije ravno sedaj čez glavo preobložene z delom doma. Vendar ni dvoma, da sc razmere kmalu raz-jasne in da bomo kmalu mogli javiti, kdaj so vrši kongres. Krščanska delavska internacionala ni nova. 2e davno pred vojsko so med krščanskim delavstvom Švice, Belgije, Holandske, Švedske, Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Avstrije nastali trdni stiki. Najprej so ustvarili krščansko delavsko internacionalo krščanski tekstilni delavci (predjlničarji), ki so vsako leto Imeli svoje mednarodne shode. Bilo je leta 1905., ko so so krščanskosocialne organizacije predilniškega delavstva hotele udeležiti mednai'odnega kongresa tekstilnega delavstva. Nemški in avstrijski socialisti so jim to preprečili. Od tedaj dalje so se krščanske tekstilne organizacije shajale same. Zadnji kongres kršč. tekstilnega delavstva se jo vršil v Milanu, i Medsebojnemu prizadevanju organizacij vseh narodov se je posrečilo, da se je leta 1908. vršil mednarodni kongres krščanskih strokovnih društev v Curiliu v Švici. Trajal je tri dni. Devet držav je bilo tedaj zastopanih, celo Rusija je poslala svojega zastopnika. Vojska je prekinila vse vezi, ki se sedaj na novo spletajo. Meseca marca lanskega leta sta se vršili dve mednarodni konferenci. V Lucernu v Švici so se zbrali Švicarji, Nemci in Avstrijci, v Parizu pa zastopniki krščanskih delavcev ententnih držav. Izmenjali so se brzojavni pozdravi, a osebni stik je bil teda j še nemogoč. Vrli holandski tovariši so se največ trudili, da pride do enotne krščan- sko strokovne organizacije po celeni svetu. Oni, kakor tudi mi, streme za tem, da se osnuje enotna krščanska strokovna zveza. Letos dne 20. februarja so se v ta. namen sešli v Rotter> damu na Holandskem zastopniki belgijskih, francoskih in nemških kršč. strokovnih društev. Sad tega sestanks bo kongres v Haagu. Krščanski proletarijat se iskreno raduje, da vstaja zopet izpod vojnih razvalin krščanska delavska internacionala, ki bo še jačja in enotnejša, ko je bila prej. Ta internacionala bo izno-va svečano potrdila, kar smo vedno trdili, da socialna demokracija ali komunizem ni isto, kar imenujemo mi delavsko gibanje. Na. kongresu v Haagu se bodo določile novo smernice krščanskega delavskega gibanja. In glasneje ko kdaj prej bo iz Haaga po celem krščanskem delavskem svetu zagromel glas: Krščanski delavci vseh dežel in narodov, združite se! V premislek! ŽELEZNIČARJEM IN OSTALEMU DE-LAVSTVU NAPISAL V PREMISLEK ŽELEZNIČARSKI DELAVEC. Razmere, v katerih živimo danes, so nevzdržljive, Draginja je dosegla oni rekord, pri katerem se neha vsa možnost obstoja. Kako naj ubogi uslužbenec, delavec, poleg vsakdanjih življenskih potrebščin preskrbi sebe in družino z obleko in obut-vo. Ravno delavstvo pa porabi največ Obleke, a za to je treba tisočakov, katerih pa delavec nima. Biti bi moral danes patentirani verižnik, če bi si hotel danes preskrbeti potrebno obleko in obutev. Zahteva po zvišanju plač danes ne drži več, kajti skušnja nas uči, da draginja gre tako sunkoma navzgor, če danes zahtevamo zvišanje plač v razmerju z draginjo, da preden to dosežemo, je draginja žc zdavnej prekoračila pridobljeni povjšek, kar pa nas mora privesti le do hitrejše — katastrofe. Naše — pa ne le za nas železničarjev, ampak vsega proletariata — zahteve morajo biti: takojšnje znižanje cen vseh življenjskih potrebščin, tako, da bodo vsaj dosedanje plače zadostovale za pošteno življenje — človeka vredno. — Ko-sc danes1 razni vojni dobičkarji, oderuhi, verižniki I valjajo v izobilju, se na drugi strani ljudi. LISTEK. &o| za pravice delavcev v Kropi. (Konec.) l drutfiMi *luJSaiev (mogli bo dodati tudi razih-, ^datelj lahko 6pozna razmere ti ob r,,e ®aPetost, ki je vladala v zadru-i* od vi« . Avstrije. Delavec, poleg ta-a in -nos^ (vzlic pravilom) še prestra-** *ivil;1Xmučen °d neprestanega beganja *t*h, £ celi deželi, preplašen po ve-1 v nov wnaikal° surovin In dela, je jarm, ° osvoboditvi narodov iz- Poniagal & Habsburžanov; sam je ravnokar ?bsolufj.,8v°ii slov. ljudski stranki vreči di v Kr • Šušteršiča. Začutil je, da 'H itj JF’ v zjw*ruž» n« »nore in ne ?e še • da je osvoboditev sme za- HtVe polnejša, kakor vse druge osvo-Prevrat» so “M* posvetili Jl*utenin 7*“ moč nastopa njegovi volji. '°st4l0 1*1, “k razmer v zadrugi je nevolja tako velika, 'ft^eljevpem°iCne^a Pritiska mogočne rav-m./? ,e' edinost v mišljenju in ho-. 5 Prci ni; i Xci tak° popolna, da je mo-r°Pi k'* ^ v zadrugi, zlasti *.ncvzdr.>l®f Ima 8voJ sedež, do preobra-*anim;«razmer‘ (?eini zapisniki vse-•'a in r,- ano*nalije v razmerju rav-, .‘klavcev v^riva zadruge in *'*c! Ro ? »povedi pa še zanimi- *'« f*. . eT’, 8V\ie s^u5al ravnatelj, ^ ^ar in kokor i® bo- U vsako možnost, da bi kdaj delavec, pi-avi gospodar zadruge, prišel do svoje veljave, je pismo Zadr. zveze (z dne 1. segt, 1917) zadrugi: »V prigibu Vam vračamo osnutek za izpremembo Valih pravil. (Ravnatelj je ta osnutek sam sestavil in sam odposlal; seveda v času vojnega absolutizma). Pri pregledu tozadevnih predlogov moremo izjaviti, da bi nameravane izpremembe tako močno omejile pravice in delokrog načelstva, da je pač izključeno, da bi jih trgovsko sodišče odobrilo, ker niso združljive z določbami zadružnega zakona. Načelstvo bi bilo brez pomena, ne bi sodelovalo pri nakupu, pri prodaji in določanju cen, torej pri stvareh, ki so za zadrugo največjega pomena. Iz tega razloga Vam ne moremo priporočati, priti pred občni zbor s tako daleč segajočimi predlogi za izpremembo pravil.« (Pravice in delokrog načelstva bi bil po teb pravilih omejen izključno na korist pisarni ravnatelja.) V nov. 1918 (e zadruga skoro popolnoma ustavila delo; delavcem se je izplar čevalo malo podporo. Kovači tvrdke G* Megušar so pričakovali trajnega odpusta vsled opustitve podjetja. Prehrana je postajala težja, bodočnost temna. Delavci so se začeli pogosto zbirati v sobi katoliškega delavskega društva in se pogovarjati o kritičnih razmerah. Najbolj jih je skrbela prehrana; začeli so se obračati na Vojno zvezo. Nastopili so tudi pri konsumu z zahtevo, naj se delavcem poslana moka oddaja res le samo domačim delavcem, ne pa tudi kmečkim okoličanom. Bili so mnenja, da je pristransko poslovanje v zadrugi in konsuma precej krivo bedi in da bo treba ustanoviti novo organizacijo, ki naj bi pri-| »dna absolutistično vo-lcuo zadrugo in kon- jum k vsestranski pravičnosti. Vsak dan so spoznavali bolj jasno, kako nezdrava in delavstvu škod!";v?. je moč rav ateLa. rb enem načelnika konsuma. Izkušali so najprej doseči razširjenje Narodnega odbora; ravnatelj ie oJsveto\al in priporoči’ bralno društvo. 2. dec. 1918 pa so si delavci osnovali društvo »Samopomoč«, z namenom: posredovati med delavci in zadružnim vodstvom, pospeševati delavsko prehrano in sploh nastopati za pravice delavcev Društvo ima bili nepolitičnv shjj-no, le za čas potrebe. Odbor naj ima 8 članov, samih delavcev. Prostor za sestanke mu dovoli katol. del, društvo v svoji sobi. Sestankov pa je imela »Samopomoč« ma- lo, ker so nekateri delavci začeli omahovati > upanju da bi ji sr katoliški čin'-1el ji mogli kaj pomagati in so začeli iskati zaslombe najprej pri liberalni, potem pa v socialni demokraciji. V tem napetem ozračju so v jutru 30. decembra 1918 opazili delavci na treh krajih nabit, v zadružni pisarni natipkan papir: »Razglas. Da se ohrani mir in red, je sklenilo načelstvo, združeno z nadzorstvom v seji z dne 3. dec. 1918 sledeče: Vsak delavec, delavka ali član odbora, kateri hujska ali govori proti odboru, proti pisarni, proti uradništvu, naj si bode član zadruge ali ne, ga mora načelstoo, združeno z nadzorstvom na predlog posameznega odbornika, odbora na predlog gospoda ravnatelja ali skupne zadružne pisarne, izključiti. Vsaka pritožba proti sklepom ali pravilom zadruge od posameznega člana, delavca ali delavskega društva, naj se po gospodu ravnatelju kratkomalo zavrne.« V Kropi, dne 3. dec. 1918. Podpisi 9 odbornikov. (V »Samopomoči« se je govo- rilo, da je v pisarni preveč uradnikov in da lasti uradnice (3) premalo delajo. .— § 7. zadr. pravil: »Ud se izključi, ako ne izpolnjuje po pravilih predpisanih dolžnosti, ali ako na škodo zadruge izpodkopava nienc namere sploh in posebno njen kredit. Ra-zun tega se mora izključiti vsak zadružnik, ako je bil sodnijsko obsojen in je s to obsodbo združena izguba občinske volilne pravice in v slučaju konkurza ali kuratela. Izključitev more predlagati načelstvo, nadzorstvo ali vsaj 10 udov, sklepa pa o njej načelstvo in nadzorstvo v skupni seji. Izključeni udje se lahko pritožijo na občni zbor, ki odločuje o tem z dvetretinsko večino.«) Ta razg^s, ki razodeva, kako je ravnal s pravili, delavci in odborom samolast-ni ravnatelj, je na enem kraju odtrgal delavec, član zadruge in odbornik »Samopomoči« France Prešeren. Ko je o tem izvedel ravnatelj, je ukazal Prešernu takoj ustaviti delo. Prešeren pa je nadaljeval svoje delo. Nato je ravnatelj po 1 -1 po orožnike, ki so odstranili Prešerr iz delavnice. i Razglas in postopanje ravnatelja a Prešernom je silno razburilo delavce. Dozorel je v njih neomajni sklep: izredni občni zbor mora čimprejc odstaviti vse tiste ljudi, ki tako nepostavno postopajo proti zadružnim Članom, pa ludi liste kimavce, ki kot odborniki kaj takega dopuste in s svojimi podpisi podpirajo! V tem sklepu jih je še utrdila vest, da so pri seji 3. dec., ko so sklenili zgornji razglas zoper delavce, tudi proti župniku v Kropi, ki je že 8 let kot zastopnik Zadr. zveze pri sejah vodstva po možnosti zastopal pravice delavcev nasproti pretirani oblasti ravnatelja in ki si s poštenim delom služijo vsakdanji kruh — loteva obup. Ni čudo, da so tuin-tam tla za komunistične revolucionarje, kateri bi s svojimi nasilno prevratnimi idejami našo mlado, komaj nastalo državo, ki je danes še neurejena in danes v resnici na poti katastrofe — razdejali. Obžalovanja vredno je, da se v tej državi nahaja tudi del slovenskih železničarjev s komunistom Petričem, kamor bo brez dvoma privandral tudi dobro znani I. Kopač. Nehote se človek vpraša: Kaj neki išče slovenski železničar v tej družbi? Drugega brez dvoma ne, kakor da pomaga graditi politično komunistično barako, v kateri bi se gotovi voditelji dobro počutili. Delavstvo naj pri tem samo sebe upropasti, slovenskega železničarja pa vse to postavlja v — slabo luč. Da je komunistična stranka materialistična, brezverska ter prav fanatično sovražna vsemu, kar je krščansko, menda ni potrebno omenjati. Neumljivo pa nam fe, kako se morejo ljudje, ki so sicer še krščanskega mišljenja, držati v tej družbi? Danes, ko imamo dovolj razvite katoliške krščanskosocialne delavske organizacije, re drži pirav noben izgovor več. Železničarji imamo »Prometno zvezo« z Jugoslovansko Strokovno Zvezo, v kateri je organiziran ves ostali krščansko misleči proletarijat. Tu ie moč idej in dela, katerega ne bo vpogni! ves libeTalno-ko^iunistični aparat. Kajti kar imajo ti ljudje dobrega in pametnega na sebi, so pobrali iz našega, krščansketf* programa, kar imajo slabega, imajo od svojih apostolov-judov Marksa, Engelsa in in drugih. Pustimo, da vodijo komunMi j« narodni socialci svojo politično organizacij sami, mi pa se združimo vsi v nepolitično strokovno organizacijo: Železničarji v »Prometno' zvezo«, ostalo delavstvo Pa v ostale t*jene strokovne zveze, ki vse skupaj tvorijo močno Jugoslovansko strokovno zvezo. Rdeča internacionala. Ruska sovjetska vlada je svečano izjavila, da se ne bo več pečala s širjenjem boljševiške propagande v tujih deželah in si je nad vsemi sedanjimi in bodočimi bolj-ševiškimi nemiri umila roke. Toda slabo bi poznal Ljenina in Trockega, kdor bi iz te izjave sklepal, da sta se ta dva moža s svojim nasledstvom odrekla končnim ciljem boljševizma: svetovni revoluciji in svetovnemu boljševiškemu redu. Na to pač ne mislita, ampak našla sta iz stiske, v kateri se v zunanji politiki neprestano nahaja sovjetska vlada ravno vsled svoje dosedanje komunistične propagande v tu jih deželah — novo, varnejšo pot. Izročila sta to nalogo drugim rokam, in sicer Tretji internacionali. Tretja internacionala se je osnovala meseca marca 1919, v Moskvi kot čisto samostojna ustanova. Ona nima nobenih oiicielnib zvez z Rusko komunistično stranko in njeno sovjetsko vlado; njen predsednik je glasoviti Sinovjev, V resnici pa Tretja internacionala ni drugega, nego boljševiška zvijača in oddelek za propagando sedanje vlade, ki ji je dala ne le vse uradništvo, ampak tudi ves denar. Niti Tretje internacionale segajo na daleč in široko, k Sinovjevu romajo po svet komunisti celega sveta, Lincoln Evre, poročevalec »New-York Worlda«, ki se je nedavno mudil v Petrogradu in Moskvi in govoril z Ljeninom in Trockim kakor tudi s Sinovjevom, pripoveduje, da so prišla te- kom sedmih tednov, ko je bil on v Moskvi, k Sinovjevu tri poslanstva iz Združenih držav, trumoma pa so prihajali k njemu komunistični odposlanci iz Nemčije, z Ogrskega, iz Avstrije, Švice, Skandinavije, Rumunije, Bolgarije, Italije, s Kitajskega, Japonskega, Koreje, iz Indije, Afganistana in raznih pokrajin Male Azije, Samo Anglija in Francija med temi komunističnimi romanji nista zastopani; njuno delavstvo ima pač za seboj lastno zgodovino in lastne tradicije. To je torej Tretja internacionala: ognjišče in središče propagande za svetovno revolucijo. Njeni cilji sa docela nedvoumni. Tei internacionali je pravkar pristopila tudi slovenska socialna demokracija, ko se fe na mariborskem zboru spojila s komunisti. Krščansko delavstvo se dobro zaveda, da ga čakajo hudi boji. Dobro vc krščanski delavec, da deluje nasprotna organizacija v prvi vrsti s silo tujega denarja, ki prihaja ed zunaj. Toda naša notranja sila je toliko večja in naša zavest je okrepljena, ko na drugi strani vstaja močna in jaka krščanska delavska internacionala. Kdo H Kriv draginje? Če se pelješ iz Gradca preko Maribora v Belgrad, dobiš povsod enake cene: 400 kron stane v Gradcu isto blago kakor v Mariboru 400 naših kron in v Belgradu 400 — dinarjev. A 400 kron v Gradcu je vrednih pri nas samo 240 naših kron, v Belgradu pa celo samo 60 dinarjev, torej plačamo mi preveč 160 naših kron. Bel-grajčani pa celo 340 dinarjev ali 1360 n a -š i h kron oziroma avstrijskih 2266 kron. Tako raste draginja zi Gradca v Belgrad in ker j® ondi veliko pomanjkanje industrije in lesnih izdelkov, ni nič čudnega, ako plača dandanes srbski trgovec za drevo na licu mesta 1000 kron, ko je ve’i?lo pred vojno največ 20 do 40 kron. Ge+cvo: ker je 100 avstrijskih kron vrednih sicer le 60 ugoslovanskih, ter enako le 15 dinarjev a cene tega ne poznajo in je torej Belgraj-čan vajen takih vsot, da mu je naš tisoč-kronski bankovec v kupčiji prava bagatela. Draginjo pa dela tudi pomanjkanje industrije na Balkanu; v stari Avstr ji sta Balkan zalaraia Dunaj in Budimpešta, pri nas je bila meja; dandanes pa je ondi m^ja, pri nas je pa je odprto. Toda Dunaj in Bu-dimn5ta sta im«da celo armado tovarn, Slovenija pa industrije še za-se nima dovolj, Hrvatska in Srbija je pa malodane sploh nimata. Kakor se torej dela draginja z enakimi aritmetičnimi cenami od Gradca proti Belgradu, tako rastejo cene iz Bel-grada proti Ljubljani, Jeseni je kupila neka tvrdka 70 sobnih garnitur na Dunaju in jih prodaj da v Mariboru s primernim dobičkom po 1900, 2600 in 5000 K. Po posredovaniu ne ministrskega uradnika so šle garniture (kar se jih ni prodalo] v Belgrad in ondi so bile na prodaj po — 40—60.000 kron. Les podražijo pa tudi lesne trgovine. Pred vojsko ie kmet sam pripeljal drva na prodaj dandanes imajo lesni trgovci po vaseh svoje mešetarje, ti so v zvezi z raznimi »izvedenci«, ponajveč gozdarji, ki dobe lepe provizije, od teh gre kupčija do lesnega trgovca in predno pridejo drva iz Roža ali z Dolenjskega v peč so srečale 5 — o prekupcev, strokovnjakov in izvedencev, a jih ni zastonj pogledal. Pri tem se tudi veliko — maže. Nekdo je rabil na kolodvoru prostor za skladišče; manjkalo ga je, a uslužni načelnik ga je končno le našel. Ko je bilo vse v redu pa je šef tvrdke to-le pristavil: gosp. načelnik ste nam že tolikokrat pomagali iz zadrege, da vam moramo biti hvaležni. Ne da bi segal v vaše uradovanje vam pošljem po svojem slugi meter drva, Ker je bilo uradovanje že končano ni načelnik nič pripomnil in drva so pripeljali, •— Za gospoda iz Gradca sem rabil potovalno dovoljenja; šel sem trikrat ponj, pa ga nisem dobil, končno so rekli da mora prošnja v Ljulja-no. Ko je šef to zvedel se ie posmejal in šel sam ter dobil takoj kar ie prosil. Pomagala je molitvica o metru drva! Ni čuda, če so tak6 draga! Kdo je torej kriv draginje? 1, Korupcija, ki jo ie vojna upeljala. 2. Pomanjkanje industrije in razdrto gospodarsko omrežje. * 3. Dvojni denar v eni državi škoduje obema deloma, borzijanec sc pa smeja. Franke, napoleondore, marke, žlo-ine poznaš že po imenu kje so doma; pri nas imaš ?e vedno krone in dinarje, k} so oboji tujega izvna. Vrhutega je zmagala antanta polir-čno, sedaj nas obirajc pa Se borze. Nas h kron in eftnarjev se branijo v Ziirichu in povsodi; naših praset, jajec. naše masti in meke se pa nihče ne brani. Kako se temu opomore? Prav lahko! Kar gre iz države plačamo v tuji valuti, kar pride noter plačamo z našim denarjem; pripeljali bodo radi, saj Avstrija itak prodaja vse, Tam ooleti so za prazen denar prodajali svoje fabrikate po tovarnah na Dunaiu in drugod, sedaj bodo jeli prodajati — stroje, ki so delali izdelke in ako ne bomo m i poskrbeli zanje, jih nam pobere antanta in Švica, kakor je pobrala izdelke, Tovarn nam ie na stotine treba: presadimo 'ih iz Avstrije in Mažar-sk» k nam, prihranimo si carino, vodnih {^-nUnihj sil pa se ne manjka. Seveda pa ne smemo imeti takih strokovnjakov kakor|en je bil neki dr. H., ki je nedavno trdil v Sl. N. da so pri. nas cene še prenizke, češ, da delavec v Ameriki zasluži dnevno 5 dolarjev, naš jih mora tudi. Mož ni pomislil, da je med ameriškim in našim delom tak razloček kakor med dolarjem in krono. Daiie nam predvojnih cen, pa bo naš delavce rad delal za en dolar mirovne vrednosti ali še cenere na dan, 2. Pollttene .novice. -f Socialni demokratje o krščanstvu, G'avno glasilo čeških socialnih demokratov »Pravo lidu« se je v velikonočni številki zagnalo proti krščanstvu. Tam razlagajo, da je cerkveni ■ praznik vstajenja Gospodovega nastal iz »naivhe pravljice palestinskih ribičev in po cerkvenih ukazih«. Socialistična republika bo šele mogla odpraviti praznike. Zato iiaj vsakdo, ki se bori proti »praznovernemu krščanstvu«, voli socialne demokrate. — Namesto, da bi se borili proti kapitalizmu in za pravice delovnega ljudstva, se socialni demokratje in nič boljši komunisti vežejo z liberalno buržoazijo in skupno z njo napadajo krščanstvo. To se bo maščevalo, — za to bo poskrbelo vse trezno delavstvo. 4- Davek na vojne dobičke, ki te vlada sklenila, socialistom tudi ni 'J »Napreju« se jeze nad sedamo vlado ritega in nato pravijo, zakai Korošec m »t«* ril tega že v času od dccembra 1918 jim tudi danes ne. Zato se jeze v svojih to socialističnih listih na sedanjo vlado tcr pomočjo komunistov organizirajo ce p štrajke, da bi jo vrgli. Meč velikega kapitala je velika. Sega notri v komunisticn, in socialistične organizacije, i + Skrb za reveže socialistom prijetna. Socialistom ni prav, da je oc*. delek za. prehrano (in ne soc. skrbstvoii nakazal onim uradniškim vdovain » sirotam, ki so Jugoslov. Strokovno Zv zo prosile posredovanja pri vladi; ' kron podpore. Pravi, da JSZ niroa uradniškimi vdovami nobenega °Pfa, ka. Mi pa povemo »Napreju«, koj;®tf gospodar — milijonar seveda ne bede revežev, da so se uradniške vdo i same obrnile na JSZ. Če bi jih bila Ja. odbila in jim rekla: Pojdite drugaffl> bil seveda čedni »Naprej« kričal o P manjkanju usmiljenja. JSZ se je l. vzela za vdove in za okroglo l'W ? glašenih napravila prošnjo. Tej pr°s L se je po dolgem čakanju ustreg‘° sedaj dobe vdove tiste borne kronjce’ jim jih je »Naprej« tako nevoščljiv-bi podpore, ki je za nje prosila JSZ, r deljeval »Naprej«, to bi bilo seveda ^ njegovem okusu in njegovih željan* ' tem slučaju bi bil molčal. Ne bodite voščljivi, če bodo vdove dobile P okroglo 60 kron podpore. Če ste . socialno čuteči, jim boste privo-likft malenkost, če pa Vam je le za P°* vaj pa kričite dalje. Pametni ljudje itak nič več ne dajo. .„19, 4- Židov na svetu |s le 15 & nov, a ti vladajo vesoljni človeški ki šteje ‘2000 milijonov duš. VladaJ°„^|. ali s silo svojega kapitala, ali pa.8 *ju. pomočki, ki povzročajo nravno io ševno propalost krščanskih lj^1jj. Poslužujejo se tiska, organizacij* P a. tičnih strank itd. Od najbolj ka.p);M6 sitčne stranke do najbolj sociali911 ,-j, in komunistične — povsod je žid vo na glava. Tako je drugod, tako j® čelo iti pri nas. Edina organizacij'^, ni pod židovskim vplivom, je °rf tBa zacija kršč. ljudstva, kršč. soci ^ strokovna in politična. Mislimo tudi to, ko imenujemo dostikrat. gtva da jo žid najhujši sovražnik kr^fDnSlcO in delovnega ljudstva. Zato krhali ^ ljudstvo ne more iti ne s kapital} ^ nimi liberalci ne s socialistični101 ^ munisti. ^ . j* + Še več jasnosti se jim hoče. V ^ gosi. Obnovi-Njivi« je napisal Juraj ~ trovič članek o »Prvih volitvah v,1’11®^ ps viji« tj, o sedanjih občinskih volitva Hrvatskem. Volitve so mu dokaz lidacije naše države v vsakem ozi’*u< ,v bolj čudno je, da prihaja končno do le zaključka; »Toda te volitve so tudi P" temu slepo sledečih odbornikov, nastopili s sledečim dopisom na Zadr. zvezo: »Podpisano uradništvo si dovoljuje sporočati, da se je pri katol. del. izobraževalnem društvu v Kropi ustanovila struja, ki dela proti pravilom žebljarske zadruge, proti pravilom konsumnega društva, katero oskrbuje aprovizacijo žebljarske zadruge in proti uradništvu istih in to pod predsedstvom zastopnika Zadružne zveze, častitega gospoda V. O ... Podpisano uradnišvo prosi, da naj to sporoči zadružni odbor slavni Zadružni zvezi v Ljubljani, katera naj da potrebna navodila.« Sledi potrdilo zadružnega odbora, da od uradnikov podpisana denuncijacija odgovarja resnici. Dejstvo pa je, da »Samopomoč« ni bila struja v katoliškem delavskem društvu, ampak samostojna organizacija delavcev vseh vrst mišljenja, kar je večkrat povdarjal predsednik katoliškega delavskega društva, član zadružnega odbora D.; da ta organizacija ni nastopala proti kakim pravilom, ampak se le pritoževala čez samolastno postopanje ravnatelja in njegovih kimavcev; da »Samopomoči« nikdar ni predsedoval žup-jik. S to denuncijacijo je hotel doseči ravnatelj odstranitev zadnje ovire popolnga tbsolutizma in vsako kontrolo: popolno odstranitev župnika od sej zadružnega sodstva, kakor je že pred 16 leti naeno-itavnejši, surovejši našin po pisarju Žel, od-tranil prejšnjega župnika, ustanovitelja n največjega dobrotnika zadruge. Na shodih 4. in 5. I. 1919 so delavci klenili zahtevati izredni občni zbor na •odlagi § 29 zadr. pravil. Od 185 zadr. čla-«ov je zahtevo podpisalo 116 članov v Kro-i in Kamni gorici (tekom 5. in 7. I.) Predlagali so tale dnevni red: 1, Od- ločevanje pritožb proti poslovanju in sklepom načelstva in nadz, 2, Odstavljenjz nač. in nadz, 3. Volitev načelnika in nadz, 4, Preklic prokure in morebitna podelitev nove prokure (predlagano pozneje, 12. I, 5.) Slučajnosti, Dne 12, I. je sklicalo načelstvo zahtevani izredni občni zbor za 26. Jj. in naprosilo Zadr, zvezo, da pošlje kot zastopnika dr. Mohoriča na ta občni zbor, Dan na to, 13. I„ je potegnil ravnatelj glavni trumf, s katerim je grozil odboru in delavcem, kadar so se protivili njegovi volji, skozi dve desetletji: če se (ugodi delavcem in pravilom, to je) v*ši občni zbor s tem dnevnim redom, on odstopi. Da povdari še bolj svojo pretnjo in do dobra splaši delavce, je stopil sam in pod njegovim pritiskom ž njim vred celokupno pisarniško osobie v štrajk. — Pa tudi tako ni šlo več! Delavci so se takoj obrnili do najbolj delavnega in zmožnega, delavstvu priljubljenega uradnika Šm„ naj on prevzame ravnateljsko mesto v pisarni. Po dolgem obotavljanju (strah pred ravnateljem, bojazen pred delavsko omahljivostjo je bil opravičen) je Šm, sprejel ponudbo. Zadr. zveza ga je potrdila, odbor mu je dal polncmoč do občnega zbora, da si takoj pridobi sposobnih, zanesljivih uradnikov, ki ne bi hlepeli po vladi nad delavci preko pravil in pridno delali v pisarni. Dne 26. I. 1919 se je vršil izredni občni zbor. Na njem je za dr. Mohoriča nastopil tudi župnik O,, ker so ga delavci naprosili, naj se zavzame za zadrugo in njihove zatirane pravice, 7. daljšim govorom, ki naj bi podal sliko razmer, ki so privedle do tega izrednega občnega zbora. Omenil je. da se zadruga nikyli ni vo- dila v zadružnem duhu; da od delavstva izvoljeno načelstvo ni imelo nobene besede, temveč je vladal preko in proti pravilom strogo in samolastno le en sam — pisarniški ravnatelj, ki mu ie moral biti pokoren cel odbor, ki jfe skliceval seje in določil dnevni red, kakor je sam hotel, gospodaril po svoji volji, neprenehoma krčil pravice načelstva, Vsled tega prikrito zabavljanje, vedna nevolja, skrit boj med delavstvom in pisarno, odborom in ravnateljem, zlasti med vojsko. Boj, v katerega stopa zadružni delavec na tem občnem zboru, ni boj zoper osebo, ampak zoper krivični absolutizem v zadrugi, je boj zoper zlorabo zadružne misli, za prerojenje zadruge na pravi demokratični podlagi. Občni zbor je odstavil celo načelstvo in nadzorstvo in izvolil oboje popolnoma novo. Sklenil je tudi, da tistih uradnikov, ki niso hoteli na poziv novega ravnatelja začeti z delom pod njegovim vodstvom zadruga ne sprejme več. Prevrat je bil dovršen; natančno po obstoječih pravilih, brez vsake nerednosti, brez najmanjšega nasilja! Kakor kralji in cesarji, je izgubil tudi zadružni ravnatelj svoj prestol, žezlo in — svojo rento, A nihče mu ni skrivil lasu, ne ubil šipe, najmanjše nepostavnosti ne more očitati Kroparjem, In vendar so se tedaj začeli škandali v Kropi! Svet naj spozna Kroparje kot boljševike, cigane, goljufe, oblasti. In poglavarstva naj jih krote z žandar-ji in zapori. Zlasti mora udariti voditelje, da se bodo razkropile ovce in bodo morebiti zopet voljne, vrniti se. v stari hlev, ukloniti sc rod palico padlega pastirja. Ni moglo hiti L .vlko mobilizirati in pognati v ! boi zor er delavce:. žlahfo. ki ie s nadce^ ravnatelja izgubila marsikatero Pri dobiček, liberalno radovljiško ur i^ist^ in sluge liberalne vlade, vse a^s?jU 0 in trinoge in izkoriščevalce ljudstva 0 ri(y daleč, ki vidijo, da je padel s prestola pet eaen njihove sorte«, da zažene'0' »Voj<^ in prokletstvo nad uporne kr°p-j s o ki neče,o več poljubljati palice. orožniki (njih število so takrat zeI° žili v Kropi) vdirali v Ljudski oder njat mirne pevce; ponoči se ie Pnp ^{o-uradništvo z žandarji iz Radovljice ja po preiskovat župana, župnika, u^l>L'’cja druge prijatelje delavcev, osumljene. ožigosali en nemški 10 K bankovec-^, Jo tit in preiskovat zadružno blagajno 1. 3j(j' 3. ozir. 5. zjutraj so jih odpeljali ob nju in živioklicih maščevan-aže jne v radovljiške zapore, od koder s° 111r)0 ^ mirani morali zopet izpustiti, Lib^jj^ ^ socialistično časopisje je povzdigni jj-sodni glas nad »klerikalne. lump»r1'^. t(i' beralno uradništvo je tekmovalo, da ^i*' dobi nevenljivih zaslug za uspešno nje boljševizma, klerikalnega zXl^ Kropi. Okrajni glavar je s potom cei^kvenosodnc komisije s‘jj., f|p staviti župnika O., ki ga ie obde Šustercijanec, vladi in državi skač, k vpeljuje pijančevale 1 ‘r?' i / delavcev pa, ki so bili včpra ",'oCj0 so danes socijalisti, a pravijo, da komunisti, če tako sklenejo na je stopilo v koristonosno zvezo z 07}^c \ mi vladnimi ljudmi, ki so ‘ -rycia^r,i” ‘ Kropi prot veliki večini kr^c- jc t<>r‘r delavstva. Tekom enega !e,a ^ ! posrečilo padli žlabti pognp 1 ^nko 'i0 a> j zadružne delavce: liberalno s r štev. 84. ’»Ve?emI K*?«;, 3ne Tl. aprHa 192^ Slran 3 min vsem činileliem naše notranie politi-f*-Treba ustvariti jasnost v državni po-j. ‘cj' Na? :lnjaštvo in plemenska federa-Bhcna k- peracija povzročajo, vzdržava-Jo in okrepljujejo skrajne socialne težnje, apredn^ jugoslovanska demokracija, ki ?! ^vai.-u' da se prilagodi sodobnim sola Ktičnm ide;am in da jih organično fesnicuje, pomirjuje in vodi široke ljud-e mase do pozitivnega sodelovanja na mokratičnem temelju.« Kdo se ne sme-d j )uŽostovanska demokracija, ki je vla-on a fZ-•ZiVozn^camb batinami in bajoneti in pustošila državo tekom šestih mesecev °ie v‘ade gospodarsko in socialno bolj ie ft i možta vojna, tista demokracija, ki vQ".a r, . Parlament in občinsko samoupra-« 5. . tudi sedaj z vsemi sredstvi «•$««« parlamentarno delo — ta bi J?[eana iuŽoslovanska demokracija« naj ide-1 a sP,0S°bna< da se prilagodi sodobnim di I uresničuje ter pomirjuje in vo-sam mase?! Tega pač Demetrovič o kaf6 .VfTiame- ampak le robota stvari, Pač y6ri rooral biti kot bister človek iasnott:Samjp-repr?čan’ ie izgubljena. Po trovir drzavni politiki kliče g. Deme- Žavno' J? jasnost bodo dale bodoče dr-boji ' e — Demetrovič naj se ne ciii ,T v Nemčiji, Položaj v Nera- da • fln)dalje bolj zapleta. Sedanja vla-Organ:!f ra.?a, Y _r°Lah radikalnih delavskih Njena gi' narekujejo svoje zahteve. s°Ciaii„.;a ?s^ ie.tem večja, ker njeni so* litev '■« C1Clnj člani spričo bližajočih se voli. t a iu ^nahujejo na levo, V Berlinu je ^Unsfi?’ orovala novoustanovljena kola hattilna'?^ranka' ki je izšla iz berlinske *•. .c komunistične centrale; tu je da • . vodia Altmann (žid) izjavil, v* Ve^ Unisdcna stranka vlade ne prizna-organi’ “frveč samo še delavske obratne Severn(fC,,j'te^a razvoia stvari v ne k | u. države tu<^ ^uzna Nemčija sHicaie M- ,ri zem Se pripravlja za vse i^tionč T?, ° soboto so imeli zastopniki , mcat v Stuttgartu tajno kon-rcdbahna j So 5e Posvetovali o od-Sksila Za . uža!> ako bi se v Berlinu pro-brp ?l0y}e^.ska Nemčija. Odgover na tc lužnor/'P?!l0ino proglasitev neodvisnosti sloji stm združenih držav. — Boljše niž^j Var, Nemčije v zunanji politiki. Po-2&Sedh’ e i* ie Prlzade^a Francija z OeiBjjj;? Frankfurta in drugih zapadno-Stv°, j' ji je omililo in olajšalo dej- °staie » S° *a. korak Francije obsodile vse 'e °glas-fVez.n^ke države. Za Ameriko se Vedala rT ^s*°- nedvournn° Anglija in po-njati s' f se v tem slučaju ne more stri-® Poslal rancoskim zaveznikom in Italija Banje- a ,v, London pravkar svojega zu-d°g0VQ .miIdstra, da se v tem vprašanju Samo g1 ,z..Angleži za enotno postopanje. Pfancjj; ej|lla se je brezpogojno pridružila živela i vsak način je Nemčija tu do- čen ^ en° zadoščenje, a Francija politl-i® svot m?ralen poraz. Rožljanja s sabljo et’-i dovolj. AprilP , ‘^k’janska ljudska stranka. Dne 8. ianskg :j? ie v Neaplju začel kongres itali-Cl'iekrš'-! stranke, politične organiza-ka obst^ns^e^a hudstva v Italiji. Ta stranka v'J' Pravzaprav šele dobro leto in že . Ppiiamentu nad 100 poslancev in a,egovo’ SOcialiste, okrajno glavarstvo in Kajti k' ^ jU^e. ^er iavno mnenje cele dežele, dajo '"[koli poveš, da si Kropar, te g!e-stopi p°E jran3. *n mai®io z glavo, ker jim je PoizK^’.,0^ — škandal v Kropi. Vse se PoEtavivUsiIo< da se zadrugo in nje vodstvo Poiparta v_.s'abo luč ali kar uniči, da se Ie Poskus Z' zopet na noge. Najnovejši ?°vitvi'- liaariti zadrugo, je pretnja z usta-ietja vf0T konkurenčnega akcijskega pod-delai0 -"escah ftik pred prevratom se' je akciiskfV Kropi na preustroj zadruge v ^aPje “Č^bol). trošenje laži, da je se-8kan;e Kttstvo zadruge nesposobno in huj- taka^n•0^c>r*čanov, a ^'m mora za' Pomi;0v °' zidati novo tovarno. Naravnost >zkuša'oanie.. Pa vzbujajo tisti ljudje, ki iz-!zSabp s re.^L ravnatelja, ki hridko občuti [aio sra V°fu^a P/e&tola, s tem, da razšir-^Pnika*11?; M^ijc zoper kroparskega žuDriiku' j bogokletnih »litanijah« očitajo dušepje vabsolutizem, šustercijanstvo, nav-Prem^ Za vojsko, zapravljivost občinskega ?atelj cen!a: desnica pa je, da je bivši rav-P^r, *.me] odločilni vpliv na obč, od-aSal n*,DaiVeo predlogov stavil, eam predrzni fv ^PlSoyaaie vojnega posojila. On alni r’ U°pi1 ,e dobil od avstr, vlade po-^ e0S(!'1d Za. usPošno nabiranje vojne-Noit:,,! . nieJlovem vplivu je zadruga a nav' ljenju pogrešamo še dosti reči, ali nw10’ katero reč pogrešamo tako težko kal»o košček mila, s katerim bi se enkrat na dai lahko pošteno umil. Ne a Časa so nas motili z nadomestki, ali 1 še nadomestil primanjkuje. Naposled Crišlo na trg spet vojno milo, pa sla ic m.a j o svoje dni, moralo pa bi ga biti yec ozirom na nalezljive bolezni, katerim -Ie s snago branimo. Državni zavod mast, olje in mleko je zasegel rovin, ki so jih imeli dobiti milarji. j r8°, dobe tudi samo polovico vojnega mila, so ga dobivali doslej, tako da ne bode goče vseh milnih kart zamenjati. Na škem imajo že dalje dovolj mila; milne K te so izginile; na Mažarskem ni več p manjkanja mila, v avstrijski. republ**41,^ je odvisna od tujega uvoza, prodajalo bro pralno milo brez kart v prosti kup Po drugih deželah imajo vsekako v g°®*j darskem vprašanju besedo strokovni3 . Mar bi ne bilo kaj takega lahko nas, ki v gospodarskem' oziru preko« vse svoje sosede? . ^ r Kako si pomagajo D°nai?al!Lv. brivski stavki. Stavka dunajskih/"? cev še ni prenehala in — kakor že — tudi še ne bo tako kmalu. je poizkusilo nekoliko mojstrov oapr h more protest stavku joči h zopet zapre^ svoje obrtne lokale, pa so jih morali Za' jJiuicDi atavnujuuu Aupci it**#* ~ časne, po večini po gostilnicah P®®.( joče leteče brivnice, v katerih se 'P* ^ hitro brez zrcala, so neki dap&®?pr Dunajčanom zelo všeč. V stranskih P štorih se češejo ženske. Vkljub j®«* da novi dunajski brivci nič ne rac^ jo, so nabrali v petek po gostilnic®*1 tranjega mesta same napitnine Pr 27.000 kron. pt. r Najkrajši stavek. Voltaire 10 ^ ron sta nekoč stavila, kdo izmed o*-’, napiše krajši stavek v kater&m si jeziku. Ko se je Voltaire ravno <‘4Prg0 ljal na kmete, je napisal latinsKP rus (grem na kmete) ter jo pokaZ® cjj. jatelju stavek z zmagoslavnim Ijajem. Ali Pirona ni.ugnal v saj mu jc odgovoril še kraj« zapisavši v.istem jeziku: It (Idi-* AprovIzacOa« a Prodaja telečjega mesa. U' valnica za živino in.mast*.bo prodaj*! lečje meso jutri v četrtek t. j. t. 1. potom sledečih mesarjev: Janežič, nič<'.> r J., Ham Marija, Ahlin, Kočafrj^ Ivan, Selan, Javornik Jože, Češek Petrič Jakob, Černivec, Novljan« ^ Rihtar Marija ml,, Prepeluh, šfc®r’«r..«ki Novak Tone, Janež, Marija Šime. teh mesarjev jc dobil v razprodajo leta, Janežič pa je dobil pet telet- ^ gram sprednjega mesa velja K 19 lc,r^Bk«' gram zadnjega mesa K 20. Vsaka * , dobi največ en kilogram mesa. Sirite ,/ieferni lijf! NAŠIM DRUŠTVOM IN SOMIŠLJEN Ali ste že naročili »NAŠA POTA« "»t I. in II. zvezek? Naj ne bo med nami nikogar. ^ prečita te zbirke! Socialno vprašanj staja vsak dan silnejše in socialna* , vsak dan izrazitejša. V dobi socialnih prevratov in ^ alnih nrerokov bo zbirka t < socialnih prerokov bo zbirka dobrodošla ter mu bo zves vrtincu sedanjih dni. Naroča se pri Slovenski socialni zvezi v Ljubljani. I. i K, II. 8 K, s poštnino 50 vin. več-Denar se mora poslati naprej kr“a$’; zvezek Narodno gSecžSsže« • v 14. aprila sreda: »Saloina-Slcpci*- Ol»p' četrtek: »Saloma*- nement izven. 15. aprila Abonement B. 16. aprila petek: »Golgota«. ment E. sobota: »Saloma ■d* Ab° -SleP 17. aprila ------------------------- , Abonement A. -rrai^' 18. aprila nedelja popoldne: * Čiča«. Abonement izven. c.,ioPlfl’ -18. aprila nedelja zvečer: »=>* Slepci«. Abonement izven. 19. aprila ponedeljek: »Golgota • nement B. 20. aprila torek: zaprto. £li0' 21. aprila sreda: »Saloma-Plpr) nement C. Marljonctno gledališč*- 0u Četrtek, 15. aprila: »Obuti ritUL 5. uri popoldne. Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večern.-^ Tiska -Jugoslovanska tiskarna*