Kvišku srca! Po konci Klerikalni potentati in njih lisli sedaj silno veliko govore in pišejo o «sporazumu», ki ga je treba doseči, da se bo država pomirila, o «korupeiji», ki jo je treba pobiti, o «demo-kraciji in svobodi», ki mora tudi pri nas priti do veljave najmanj v taki meri, kakor na Angleškem ali pa morda celo v Ameriki. Vse te stvari pa so govorjene in pisane le radi lepšega in za novo slepilo kratkovidnih ljudi, da bi ljudstvo ne uvidelo, kako so ga avto-nomistični tigri ociganili s tem, da so požrli prav vse obljube in prelomili vse prisege, ki so jih dajali volilcem pred volitvami. In ne samo to! Medlem, ko mažejo klerikalci ljudstvu oči z raznimi blagodejnimi mazili, vidimo, kako se pri nas v Sloveniji na tihotapski način uvaja terorizem in absolutizem farovške gospode, in kako se slovenska domovina bolj in bolj izpreminja v paradiž za farovške postopače in njihove petoliznike. Za ljudstvo klerikalci, dasi so na vladi, še niso ničesar, prav ničesar storili. Karkoli so napravili in dosegli, vse je šlo v nenasitno žrelo farovške bisage. Naši davkoplačevalci [■■■III mmMMC.'!—■ II ■■ I I MMMMP—M—MW glave! Junaško v boj! morajo za to grdo in kvarno početje pa še s svojimi žulji rediti 21 tigrov, ki stanejo na leto vsak po pol milijona kron, razen tega pa še štiri ministre, katerih vzdrževanje stane državo na mesec skoraj en milijon kron. Kaj hočejo klerikalni in avtonomistični mogotci? V Sloveniji zatreti že v kali vse, kar noče za njimi slepo drveti in kar ni pripravljeno dajati svoje hrbte zato, da bi na njih črna gospoda drva cepila. Iztrebiti hočejo vsako najmanjšo samostojnost in neodvisnost v ljudeh tako, da bo vsa Slovenija in vsaka fara ena sama čreda bojazljivih ovac, ki bo m.eketala za enim samim pastirjem. Klerika-lizem hoče nazaj temo srednjega veka, ko so na deset- in desettisoče nedolžnih po «sveti» inkviziciji zažigali žive na grmadah in jih pustili kakor živali poginjati po ječah in mučilnicah samo zato, ker niso hoteli svoje zdrave pameti izročiti in prodati črni svojati. Kakor volk v ovčjem kožuhu prihajajo klerikalci med ljudstvo tamkaj, kjer mislijo, da ga je treba dobiti najprej na svojo stran z dobroto. «Konja je treba najprej zlepa spraviti k sebi*, pravijo oni, «potem šele je mogoče nategniti vajeti in gajžlo.* Do sedaj je glavno delo klerikalnih magnatov obstojalo v tem, da že skozi dva meseca sekajo glave slovenskim uradnikom. Ne morda tistim, ki bi to zaslužili, marveč tistim, ki so najboljši med najboljšimi, tistim, ki so vedno zastopali pravico in resnico ter po svojih najboljših močeh delali za duševno, socialno in gospodarsko osvoboditev slovenskega ljudstva. Zadostuje, da se uradnik kdaj ni temu ali onemu korarju dovolj globoko odkril, pa je že njegova glava v nevarnosti. Marsikdo na deželi pravi: Kaj pa mene to briga, če SLS. preganja uradnike in učitelje! Meni ne morejo nič, ker imam posestvo in imetje, ki mi ga nihče vzeti ne more. Kolika zmota! Kolika kratkovidnost! Najprej treba ukrotiti med paglavci tistega in one poedince, ki so najhujši. Drugi bodo potem takoj krotki. Tako mislijo farovški mogotci in tako tudi delajo v fari in tako delajo sedaj tudi na vladi. Najprej višji uradniki, za njimi pridejo manjši. Za uradniki pridejo na vrsto delavci, obrtniki, kmetje in počasi, a zanes- Pošiarina plačancu Sfietft 3$. V llpravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Ishala vsak petek. Na vladni stolici en farček sedi in v svoji desnici korcbaček vihti; z levico pa sega v korito ob stran in žegen odriva za farovški stan. Na vladni stolici je luštno sedet', odtod komandiraš neumni ta svet. Ko b'le so volitve je farček divjal, da vse liberalce bo zlodej pobral; je zraven obljubljal še lepega kaj: da z «atanomijo> na zemlji bo raj; ne bo več soldas'ne in davkov ne bo, le mežnar pobiral bo suho blago ... Posamezna ftetr. Din Naročnina: Četrtletno Din 7*50. polletno Din I5-—J celoletno Din 30*—, Je leto minilo in hujskanje vmes« se larček pririnil je k vladi zares. Na vladni stolici zdaj farček sedi, po grešnih cbrezvercihs on gajžlo vihti. Korito ob strani ---je polno dobrot al' zate, moj kmetij ničesar ni not! Zdaj «atanomija». pozabljena je, volilne obljube po vodi so šle. Na vladni stolici ni milosti nič, če davkov ne plačaš pa pride birič.. * \ Le redki izbrani -t so poleg korita: od tega, moj kmetij ti nimaš profita... L. far liivo, prav vsi, ki ne pari rajo farovški ko-ijnandi. Črni in težki oblaki plavajo nad Slovenijo, Budi časi se nam bližajo, ki bodo hujši od 'sužnosti, v kateri smo živeli pod Nemci ali pod Turki. Če dobi enkrat v roke vso moč •rimska garda, potem adijo slovenska svoboda in samostojnost. Ves slovenski rod bo ■j>ostal suženj farovža, ki bo potem lahko zopet z našega kmeta jermena rezal. Najgrša tlaka, ki je Slovenec še ni videl in ne čutil, se obeta našemu ljudstvu, ako ne bo pravočasno 'izpregledalo volkov v ovčjem kožuhu. Sedaj, ko je še čas, je treba to čisto odkrito povedati ljudem, da ne bo prepozno, če je v nas količkaj ljubezni do zlate svobode, če hočemo, da bo vladala pri nas pravica in poštenje ne pa hinavščina in krivično nasilje, potem je sedaj zadnji trenutek, da premišljujemo, kako se bomo otresli farovškega jarma! vojni zbe-žati iz Bolgarske. Vedno je nesreča, ako ima kak narod tujca za vladarja in Bolgarska je drago plačala svojo lahkomiselnost, da je povzdignila na svoj prestol Nemca. Boris je enako bil vreden sin svojega očeta. Vest o njegovem umoru še ni potrjena, ali je zelo verjetna. Mi bi Bolgarom privoščili, da bi postali svoboden narod, ker bi potem živeli z njimi v bratskem sosedstvu od Adrije do Črnega morja. To je naša bodočnost, ker Slovanstvo napreduje navzlic vsem nemškim intrigam; bodočnost bo naša! V evropski politiki je najvažnejše v zadnjem času gibanje v Nemčiji, kjer gre za vprašanje, ali naj vstopi Nemčija v Zvezo narodov ali ne. Nemške stranke so deljene v tem oziru. Stari šovinisti, ki so začeli svetovno vojno, gredo svoja pota, ki so Nemčiji najbolj nevarna; ali oni tega ne uvidevajo, kakor so bili slepi od strasti tudi takrat, ko so porinili Evropo v najbolj krvavo vojno. Pričakovati pa je, da bo zmagala sedanja umerjena vladna struja, pamet nad neumnostjo in nadutostjo. Z uravnanjem Nemčije v razmerju do ostalih velikih držav in državic bo šele podano kolikor toliko jamstvo za svetovni mir in napredek Evrope. Dopisi PRIMORJE. Iz tržaške okolice smo prejeli nastopno pismo: Pri nas je življenje vedno bolj mrtvo. Gospodarska kriza je vedno večja, vedno večji davki in različne takse nas mučijo, da komaj životarimo. Imamo vsakovrstne dajatve: državne, občinske, deželne in bogve kakšne še. Svoje pridelke moramo prodati za nizko ceno, izdelke, katere rabimo, pa moramo drago plačati. Šole so nam popolnoma poitalijančili. Kmalu nam bodo prepovedali še v družini slovensko govoriti. — Z vso pozornostjo zasledujemo politično življenje pri vas. :Vsi grajamo peklensko delo vaših separatistov in njihove razdiralne naklepe. Mi jim želimo, da bi bili -samo pol leta pod laškimi gospodarji, pa bi kmalu spoznali, kaj je svoboda! V narodnem oziru se v tržaški okolici držimo precej dobro, in sicer zaradi tega, ker pri uas ni klerikalnih zapeljivcev kakor na Goriškem. Danes ima tukaj že vsaka vas svoje izobraževalno društvo. S tem hočemo pokazati, da ne maramo umreti, temveč da hočemo živeti! Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih. Trpimo mnogo, toda to nas še bolj utrjuje za nadaljnje borbe, ki jih bomo še mnogo prestali, dolder ne dosežemo osvobojenja in združenja s skupno jugoslovansko domovino! VRHNIKA. «Slovenec» št. 211 poroča o seji vrhniškega občinskega odbora in poudarja, kako dobro gospodari vrhniški župan, klerikalni vodja dr. Marolt. Davkoplačevalci pa vemo, da je on protizakonito zamolčal prebitek za leto 1923. ter stavil v proračun za kritje občinskih potrebščin le 47.000 Din namesto okroglo 200.000 Din. Ako bi se on ravnal po «zakonu», kakor vedno poudarja, bi mi Vrhničanj ne imeli nikakih občinskih doklad letos. Kdo torej pri nas navija davčni vijak? Prav po farizejski morali se klerikalci norčujejo iz dosedanjega ravnatelja občinske hranilnice, g. Verbiča. Pred tremi leti je bil pa on dober, da je proti drugim naprednim glasovom glasoval za rayno istega dr. Marolta in je postal slednjič le z njegovo pomočjo župan. G. Verbič sicer ni naš pristaš, resnici na ljubo pa omenimo, da je on kot ravnatelj občinske hranilnice na Vrhniki deloval v prid posojilnice od njenega obstoja do danes in da je njegova zasluga, da občinska hranilnica ni podpisala vojnega posojila, kakor so to zahtevali tisti klerikalni intriganti, ki sede danes s Srbi v vladi; takrat so pa na shodu v «Unicnu» klicali, ne klicali, temveč rjuli: «Srbe na vrbe!» Za ravnatelja hočejo postaviti klerikalci nekega dr. Godniča, ki je znan kot upravitelj taborišča v Bruku na Lajti, kjer so trpeli naši Primorci. Pozneje je bil pri sodniji, a je službo izgubil. Odlikoval se je pozneje pri «Impexu» v Ljubljani in sedaj osrečuje tovarno «Globus«. Zato je moral pasti g. Verbič, da pride do veljave dr. God- nič, o katerem nihče ne ve, kako bo delovat za občinsko hranilnico, za katero garantiramo vsi občani. Mi posestniki bomo dvignili iz hranilnice vse svoje vloge, ker ne zaupamo;' vsakomur. Vemo pa, da klerikalci hočejo]' uničiti občinsko hranilnico, da bi pridobila njihova rajfajznovka na Vrhniki. Pozor, na-: prednjaki! JEŽICA PRI LJUBLJANI. Uvaževana tukajšnja osebnost je izrekla ostro obsodbo nad liberalno prosvetno politiko. Potrebam slovenskega naroda, stopnji in smeri svetovne omike najbrž zadostuje že par kloštrskili šol in lemenatarskih semenišč; za svobodno^ občo in državljansko izobrazbo ljudi je pal klerikalcem, ki najlaže shajajo z neuko maso,^ seveda še čas. Po takih pridigah, kakor je bila . nedeljska, dobiš skoro vtis, kakor da bi bile za to stoletje še najbolj primerne one raz-'.1, mere, ko je bil med vsemi stanovi izobražen le duhovski stan, da je brez ovir po svoje pasel duše in brez sramu seveda izvajal te-' lesno in duševno nasilje nad prezirano maso ' ostalega človeštva. Z mišljenjem rimskega po-r litika dr. Korošca, njegovih lajbžurnalov cSlo-! j venca» in lepega hajata dva imenitna objekta, in sicer: državni banatski paromlin (prejšnja last grofa Tisze) in pa prvi banatski paromlin d. d. Prvi izme«' lje 6, drugi pa 7 vagonov pšenice dnevno.^ Na zapadni strani, pičlo uro hoda iz mesta, pa delujeta dve velikanski opekarni, last še1, vedno našopirjenih Madžarov. Ker je, kakor splošno znano, banatska] zemlja tod okoli silno plodovita, so tudi polj-" ski pridelki veselja vredni. Vojvodna je žitni-; ca naše domovine. Po nedoglednih ravninah'.' ležijo polja in rodijo ogromne množine žita/ posebno pšenice. Zgodilo se je, da smo se' vozili, oziroma jezdili od jutra do popoldne-^ va med samimi žitnimi polji, pa oko ni videlo.j ne drevesa, ne grma, niti vinograda, ne trav-"' nika, ampak samo valovje pšeničnega klasja.^ Le tu in tam smo našli kak «salaš» (gospo-? darsko poslopje), kjer poleti in posebno ob času žetve prenočujejo težaki in živina. MlatL se na njivi, zrnje se zvozi takoj domov, slamat pa se zlaga v velikanske, hišam podobne po«, pice, ki se navadno na licu mesta prodajo' prekupčevalcem, ali pa se namesto drv upov r do Solnega položaja? Zakaj so pa vaši predniki preganjali tega, ki je dal Slovencem prvi abecednik, na grmadah zažigali slovenske knjige v bližini ljubljanske škofije itd.? Večina slovenske duhovščine ne mara več vedeti, do kod sme in kje je njen delokrog. Od daleč je vidna hiša z visokim zvonikom, kjer meni ljudstvo srečati duhovnika v skupnem bogoslužju; ta pa se hiše božje prerad izogiba, čeprav je namestnik božji in sili v šolo branit križ, kateremu pa boja splohnihče napovedal ni. Znano je, da se nazad-njaštvo boji le svobodomiselnega učitelja in samo zato napoveduje šoli boj, ker še niso vsi učitelji mračnjakarji. Ta strah je čisto odveč. Cista vera ostane, kakor ji je to odkazal njen začetnik. (, poglavje 4., kjer stoji: Znanost ne more nikdar priti v nasprotje z vero. Nauki vere vrhutega po svoji prepričevalnosti tudi niso tako slabotni, da bi mogli kloniti pred strokovnim poukom ljudskošolskega učitelja. Prostor za širjenje verskih resnic pa je poleg veroučne ure v šoli v glavnem v cerkvi in na domu pri družini. Kar pa zamujate na priž-nicah s politikovanjem, tega ne boste «not prinesli* v šolah. Če pa so se naši klerikalci postavili v svoji prosvetni politiki na to stališče, da je šolanje danes neka postranska stvar in samo za par oseb dovoljen šport, in če mislijo, da človek v boju za vsakdanji kruh ne rabi drugega, kakor da pozna neko povest o stvarjenju sveta in zna iz pratike izračunati, ali bo nedelja jutri ali pojutrišnjem, vsako drugo učenje pa je že preveč in «večni» sreči na kvar, no potem se pa takemu stališču razen koristolovcev ne bo nihče več pridružil. Kajti za -mbogega na duhu» je tolažba z «ne-beškim kraljestvom, ki bo po smrti njegovo* lepa, ampak brez primerne vrednosti za one, ki se morajo na tem svetu potiti za vsakdanji kruh. Treba nam je mnogo in dobrih šol. Treba pa je izposlovati šoli in učiteljstvu polno delovno svobodo in neodvis- rabijo za kurjavo in za steljo. Koruze se tudi precej seje, a to le bolj proti zapadni strani, ker njena prava domovina je Bačka. ' Vsa vzhodna in južna stran tukajšnje okolice pa je obsajena z velikimi vinogradi, ki •se enako širijo v daljino kakor žitna polja. Trta je splošno stara, le tu in tam se vidijo novi nasadi amerikanskega trsa. Obdelovanje ■je seveda mnogo enostavnejše kakor v naših ■goricah. Lega je v ravnini, škropi se le malo, ikolja pa tudi ni treba mnogo, ker je trs pritlikavec. Banat dela našim vinom hudo konkurenco. Priznati moram, da so tukajšnja vina imenitna, a vendar se za naš okus v kakovosti nikakor ne morejo kosati z bizeljčanom ali celo z ljutomerčanom. Ker so tod tla peščena, ima vino nekak poseben aroma, da ga človek spočetka pri najboljši volji ne more popiti več ko pol litra. Največ gre odtod vina v Srbijo in Rumunijo. Letina je letos še precej 'dobra glede na to, da je padlo mnogo dežja. Cena je zelo različna, toda znatno nižja kakor v Sloveniji. Veliki kompleksi tukajšnjih pokrajin so nasajeni tudi s sladkorno peso. Zdaj jo ravno spravljajo in na tukajšnjih kolodvorih se je tovorijo celi vagoni. Sadnega drevja je videti Je malo, pač pa je dosti murv, katerih sad se uporablja za krmo svinj in kuhanje žganja. 'Murve sploh običajno tvorijo tukajšnje dre- nost pred političnimi stranicami in predvsem pred politikujočo duhovščino. Prižnica zase, šola zase, samo to more biti izobrazbi v korist. Duhovščina pa bo nabrala za ta in oni svet največ zaslug s tem, če bo v svojem poklicu delovala bolj po navodilih in zgledih Kristusa, a manj razdirala po navodilih umazane klerikalne politike. Današnjo duhovščino, ki ne naskakuje šole iz verskih potreb, pa pomi-lujemo, ker ni več samostojna, ampak pleše na komando klerikalne politike, ki je za vero in napredek pogubna. Duhovnik je dandanes pozabil, zakaj je maziljen. Zato pa so marsikdaj pridige po naših cerkvah na las podobne pisavi umazanega «Domoljuba>. Mi želimo, da berejo «Domoljuba* tisti, ki so ga potrebni. One pa, ki zahajajo v cerkev k pridigi, naj vsaj ob nedeljah pridigar ne prišteva med «Domoljubarje». RADOMLJE. Čim bolj se bližajo volitve, ki jih imamo ponovno 28. t. m., tem bolj zastaja našim klerikalcem sapa. V zadnjem dopisu slavnega strica «Slovenca> nam očitajo, da je naše zadnje upanje žganje in pa palov-ški Revež. Slabo ste pogodili, kajti zadeli ste sebe. Žganjarji so le v vaših vrstah, zato tudi imate svoj preljubi . Tam se vidi in sliši vsa vaša modrost, varčnost in klerikalna vzgoja. Dopisunu «Slovenca> silno diši občinska blagajna. Je pa res precej denarja v njej, kar je zasluga pametnih in poštenih naših mož. A klerikalci, ki se nadejate županskega stolčka, kako nameravate gospodariti? Težko, težko, ker še svojih privatnih stvari ne znate urejati. Ljudem se odpirajo oči, bolj in bolj jim postaja jasno, da iz «atanomije» ne bo kruha in da tudi naših fantov ne bo iz Mace-donije. Pa če se je klerikalna stranka znala tako nesramno lagati pred volitvami, tedaj ljudstvo tudi njenim podrepnikom v poedinih občinah ne more dati zaupanja. Nameravano veliko veselico pri preroku klerikalne hinav-ščine pa raje preložite na dan, ko bodo koline pri blagajniku naših abstinentov. Ti, draga ^Domovina*, si našim klerikalnim lažiljubar-jem najbolj v želodcu. Zadnjič je kar zašumelo med njimi in vsak jo je nosil v žepu. Če bo vorede in se vrstijo ob cestah kilometre daleč.. j Med tukajšnjimi domačimi živalmi so znane banatske svinje, ki se pasejo v skupinah po več sto. Tudi ovčarstvo je na lepi stopnji. Kar se tiče goved, jih tudi redijo mnogo, pasma je različna, a posebno povoljni uspehi se ne dosežejo radi pomanjkanja travnikov. Visoko pa stoji konjereja. Marsikateremu tujcu se oko zadovoljno pase na lepih polno-krvnih valaških konjih. Vedenje tukajšnjega prebivalstva in njegovo mišljenje je po sebi večinoma odvisno od narodnosti. Omenil bi k tukajšnjo lepo srbsko nošo ob praznikih in slovesnostih. Mladeniči so oblečeni navadno bolj temnosivo, nosijo kratko suknjo, jahalne hlače in fino izdeldane škornje, za katere si zataknejo po eno rožo. Na glavi pa jim čepi ličen črn klobuček. Dekleta nosijo belo obleko z vezeninami in bele čeveljčke. Okoli vratu pa se jim bleščijo nanizani zlatniki. Po številu teh dukatov.se sodi premožnost in veljavnost dekleta. Ob ženitvi se vpreže po 20 do 30 kratkih lojtrskih vozičkov. V galopu drvi vsa karavana po cesti čez polja k cerkvi in nazaj. Ženin in nevesta imata posebno lepo okrašen voz sredi cele kolone. Vanj je vpreženih no tri pare najlepših belcev. Muzikanti, ki se vozijo seveda spredaj, pa igrajo vso pot, da je veselje. šlo tako naprej, boš ob novem letu imela gotovo petkrat več naročnikov iz našega kraja. Da pa ostane za spomin, zabeleži še sledeče vrstice* i ' ; Med lažiljubarji gre glas: zdaj Domovina «pegla> nas. Da konec bo obrekovanj, na sejo vsi v .: Ko skupaj vsi že zbrani so, načelnik jim razlaga to: nesrečna občina je vsaka, - če 'ma župana naprednjaka.. Ker se volitve bližajo, i se cene žganju nižajo. Zdaj bliža se volilni dan, koštrunčki, pridite na plan! * Volilei pa tako reko: '" . - s podrepniki ne pojdemo! POLJANSKA DOLINA. Po bolj nestanovitnem in preveč deževnem poletju imamo prav. lep začetek jeseni za spravljanje pridelkov. Krompirja se bo še nekaj nakopalo. Boljša letina v dolini je pa letos za sadje. Kakor že znano, je v Poljanski dolini prvovrstno sadje,: za katero se je v prejšnjih časih precej iz-kupilo. Kakor vse kaže, pa letos ne bo nobene kupčije, in ljudje bodo primorani delati največ mošt; iz deloma slabejšega bodo kuhali žganje, nekaj ga bodo pa posušili. Tako se bo spravilo že še v korist, vendar bi več zaleglo,, ako bi se moglo odvišno sadje prodati, ker marsikateri gospodar bi takoj prišel do denarja za najpotrebnejše: za davke, obleko in drugo. Drugo zlo, ki preti dolini, je propadanje čipkarstva. Pred kakimi štiridesetimi leti se je ta domači obrt iz Idrije razširil tudi v Poljansko dolino. Skoro vsak otrok, ko je prišel v šolo, jih je že znal delati. Ta obrt, s katerim so se največ pečali otroci, žene in dekleta, se je zlasti gojil pozimi. S to domačo industrijo se je blagostanje v dolini pred vojno jako povzdignilo, da se je res že nekam primerno živelo; posebno ljudstvo brez stalnega premoženja ali kmetije in še posebno obilnejše družine so zaslužile, da so inogle izhajati. Ta domači obrt pa zadnji čas jako peša in bati se je, da popolnoma propade. To bi bil za dolino K temu pa še žvonkljajo zvončki in kraguljčki na konjih... Vidi se, da tukajšnje ljudstvo, ki je po večini vrlo dobro podloženo, zna tudi svoje šege po tem uravnati. Zaenkrat je dotok denarja manjši, ker še ni docela urejen promet z Madžarsko. Ko se enkrat tudi ta razvije v tistem obsegu, kakršen je bil pred vojno, bo Velika Kikinda eno naših najvažnejših obmejnih mest. Huda stiska je tukaj za vodo. Dobre pitne vode sploh ni dobiti. Vsebuje mnogo žvepla; kdor je ni vajen, je ne more zavživati, ker je tudi vedno mlačna. Podnebje je različno. Čeravno leži Kikinda le malo niže od Ljubljane, ima poletje silno vroče. Posebno lansko leto je bila grozovita vročina, da je minulo po celih 14 dni brez sapice vetrička. Letos je bilo malo boljše. Nasprotno pa je zima huda. Veter brije in nosi droben sneg, kakor meglo. Ta ostri sneženi prah ti lahko sredi ceste onemogoči nadaljevanje poti. Marsikaj bi še imel povedati, toda naj bo zaenkrat zadosti. Ker upam, da bodo te stvari zanimale predvsem starše vojakov tu in okrog po Vojvodini, se oglasim še ob prvi priliki. Tokrat pa zaključujem z mnogimi pozdravi iz žitorodne Vojvodine v imenu vseh tukajšnjih slovenskih fantov ' Ivan Ver še c štab 21. art. polka v Vojvodini. obče liud udarec in je le želeli, da la domači obrt ostane in se zcpet dvigne na nekdanje stanje. Že res, da kdo poreče: le nekateri trgovci ali prekupci imajo od vsega največji dobiček. Tudi na tem je nekaj, o čemer se da razpravljati. Pri vsem se mora pa le poudarjati, da je bilo čipkarstvo za naše kraje velike važnosti, in če bi propadlo, bi se nasledki šele pokazali; prav za prav se že zdaj kažejo, ko je opešalo; kaj bi bilo šele, če bi popolnoma propadlo. Tega ni želeti! In končno, ako bi bilo kaj izgleda na kako novo podjetje! V dolini so sledovi rude; pred šestdesetimi leti se je že kopala, a »daj je le pri poskušnjah, ali naj se zopet začne. Za to je pa treba kapitala. Bilo bi velike koristi za dolino, ako bi se ustanovilo kakršnokoli podjetje za zaslužek domačinom. — V zgornjem delu doline se določa meja proti Italijanom. Zelje in prošnje naših nesrečnih rojakov, ki so tik ob meji in bi radi prišli pod Jugoslavijo, se rešujejp s klofutami od italijanskih oficirjev ali uradnih oseb. Kako dolgo nas bodo še preizkušali v potrpljenju?! SREDNJA VAS PRI BOHINJU. Pred občinskimi volitvami so naši klerikalci silno agi-tirali zoper nered, sipali mržnjo do demokratov in pisarili, zakaj je v občini tako nezadovoljstvo. Danes pa, ob nastopu novega klerikalnega župana in nove vlade govorice vseeno še nočejo pojenjati. Prejšnji tajnik je ves dan delal in župan je vedno bil na razpolago; zdaj je to samo ob nedeljah. Pri prvi občinski seji se je sklenilo, da mora biti napis na «Gasilnein domio zamenjan z napisom ^Občinski doms. To menda zato, da bodo naši klerikalni abstinenti vedeli, kje je njihov dom. Te dni smo videli pohajati nekako komisijo, ki so jo tvorili: stari župan (še iz avstrijskih časov), novi župan in še par gospodarjev. Prva dva sta bila oborožena s puškami, pa ne vemo, koga sta se bala. Ogledovali so naš potok Ribnico, ki ga je treba nekako regulirati. Ljudje se vprašujejo, zakaj jih župan o ogledu ni obvestil, da bi vsak povedal svoje mnenje. Toda novi župan se za to ne briga, temveč raje posluša starega župana. Zato bo že še marsikatero curezab. Če pa bodo volilci s tem zadovoljni, je seveda drugo vprašanje. — Opazovalec. PREČNA PRI NOVEM MESTU. Mi Hudevci smo se gospodu Srebotnjaku prav zamerili, ker pri zaslišanju nismo potrdili denuncijacije. Zamerili smo se mu pa tudi zato, ker je ta presneta «Domovina», ki ji on pravi «cunja», omenila njegovo ime. Toda še enkrat povemo svoje začudenje: ali je treba, da je človek na stara leta kaznovan le radi tega, ker hoče škodovati drugim na tak način, da od tega nihče nima koristi, pač pa le vsi prizadeti škodo. Pri nas na Hudem je dovolj posestnikov oškodovanih s tem, ker so jim bile izruvane in porezane mlade smreke. Odslej bo treba paziti, da se vsi nepridipravi in škodoželjneži zasačijo ter izročijo roki pravice. VELIKE LAŠČE. «Kmetijski list» z dne 17. septembra 1.1. se je pohvalil, da je dobila SKS. pri volitvah v gospodarski odbor 45 glasov, zaničljivo pa je pristavil: združeni klerikalci, demokratarčki in malkontentje pa samo 12 glasov. Dopisniku bodi povedano, da pri teh volitvah nismo gledali na strankarske interese, nego samo na gospodarsko stališče. Privoščimo vam veselje na vašem uspehu. Sodili pa vas bomo po dejanjih, za katera vaši izvoljenci nimajo skušnje. Te volih« vam je bilo res lahko izpeljati po vašem okusu, ker zato nimamo nobenega zakona in nobenega volilnega reda. Tisti stari običaj ste lahko prikrojili sebi v prid, kakor ste hoteli. Medtem, ko pri nas še nihče ni vedel, kako in kaj, ste vi že pobirali pooblastila od hiše do hiše pri ženskah, ki še niso vedele, zakaj prav za prav gre. Zmešali ste ljudi z nepotrebnimi glasovnicami, ki ste jih od županstva, ki ne bi smelo imeti s to zadevo nič opraviti, šele na predvečer in pa isti dan raznašali. Mnogi se ravno radi tega in pa sploh radi vaših nasilnosti volitve niti udeležiti niso hoteli. Ali so potemtakem ti tudi malkotentje? Prostosti in svobode v Velikih Laščah sploh ni. Kdor si upa malo drugače misliti, tega hočete takoj zadaviti. Eksistenca je samo za SKS. in njene pohlevne pristaše. Mi vas bomo pustili pri miru, ubijte se sami. Odkar imamo v Velikih Laščah novega mesarja, nam ni treba rabiti «Juhana». Kdor ne verjame, naj poskusi. Reveži so oni, ki niso samostojni in si ne morejo privoščiti dobre juhe. ČREŠNJEVEC PRI SEMIČU. V številki 23. z dne 6. junija 1.1. ter v številki 25. z dne 19. junija 1.1. smo priobčili dva dopisa s Črešnjevca pri Semiču. V teh dopisih je bil napaden g. Franc Krašna, kaplan v Semiču. Ker smo se pa naknadno uverili, da obdolžit-ve, ki sta jih dotična dopisa zoper g. kaplana Krasno vsebovala, nikakor niso resnične, popravljamo s tem krivico, ki smo jo storili g. kaplanu Krašni, in obžalujemo napad na njegovo osebo. Obenem prosimo dopisnike, naj bodo v svojih dopisih resnicoljubni, ker namenoma ne maramo nikomur delati krivice. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Že lansko leto je pri nas krožila neka prošnja, katero smo podpisali vsi, ki smo prizadeti radi slabe ceste. Prošnja je bila naslovljena na višjo oblast. Kakor smo sedaj dognali, je prošnja obtičala na občini, za cesto pa se je dovolilo iz občinske blagajne 1000 Din. Gospodje odborniki, zakaj smo se podpisovali? Po zadnji toči, ki nam je napravila mnogo škode, ste nas klicali na občino, da smo vam dali podatke. Ne mislite, da smo zadovoljni z vašimi praznimi obljubami, če ne storite ničesar! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Ker sem čital v zadnji številki «Domovine» o razmerah v naši občini, se čutim toliko prostega, da pristavim še sledeče: Isti dan, ko so se občinski odborniki vračali od zadnje seje, so si dali duška v neki rečiški gostilni, da so laže modrovali svojo'politiko. Tu sem od najmodrejšega doznal, da so demokrati odločno nastopili in zahtevali takojšnje popravilo skrajno zanemarjene, za promet docela nerabne ceste "od Sv. Jederti do vasi Sevce. Proti temu predlogu pa je nastopil občinski blagajnik (klerikalec) z motivacijo, da občina nima denarja in da se je osebno prepričal, da cesta ni potrebna popravila. Modrijan mi nadalje omenja, da se je za navedeno cesto izdalo prejšnje leto 2000 Din in za popravilo ceste od Vrteč skozi Udmat, ki baje ni občinska, 8000 Din, ne vštevši popravilo po neurju. Na moje vprašanje, zakaj se dovoli za cesto, kjer ni razen petih malih posestnikov iz Udmata in klerikalnega občinskega odbornika iz Bukovce nikakega prometa, kredit 8000 Din in za cesto, ki jo pogreša ves okraj, samo 2000 Din, mi odgovori na dolgo in široko, da mu o kreditu ni nič znano, češ, kateri odbornik se briga za svoj okraj, ta ima lepe ceste. Treba je le predložiti račun in če je denar, se izplača, če ga pa ni, pa lahko čakajo delavci na plačilo po več mesecev. O proračunu cest mu ni bilo niti najmanj znano, ker o tem ni slišal črhniti niti besedice, kljub temu, d^ je že več let občinski odbornik občine Sv. Krištof. Ko se je ravno hvalisal, da so povišali plače županu, tajniku, odobrili podporo za neko pogorelo klerikalno tiskarno (ali knjižnico, tega ni znal razločevati) in da so odklonili podporo knjižnici v Laškem, pride gostilničar k mizi, prekine besedo drugi modrijan, za katerega niti vedel nisem, da ]e občinski odbornik. Z mirnim, tresočim glasom se je opravičil, da so demokrati zavrnili predlog občinskega odbornika Dornika (kler.) ter da bo v bodoče pobirala trošarino občina sama. Gostilničar se je razburil in se skliceval na pogodbo, ki jo ima podpisano od župana. Ker me je zadeva zanimala, sem prosil pojasnila in sem bil takoj na jasnem. Zadeva je namreč sledeča: Trojica najbolj prizadetih gostilničarjev se je zglasila pri županu in iz-poslovala pogodbo, brez odobrenja občinskega odbora, za pobiranje trošarine na pivo in žganje, pod pogojem, da izplača trojica občini 10.000 Din skupne trošarine. Vsa čast naprednim odbornikom, ki so s tem, da so zadevo preprečili, pokazali, da jim res leži celokupno občinsko gospodarstvo na srcu, in za razumevanje, da gre za nenavaden «kšeft» med občino in nekaterimi sebičneži. Občina bi pri tem bila oškodovana najmanj za 10.000 dinarjev. Slišal sem tudi hvalisanje, da občina plačuje lepe dijete po 50 Din g. županu in gg. svetovalcem ob priliki vsake malenkostne komisije. Občani! Ali vam je sedaj znano, zakaj ne silijo nekateri možakarji v ospredje? Ali vam je znano, zakaj ni denarja za popravilo cest? Če bi se gospodarilo še v bodoče po starem klerikalnem kopitu, bi občina ostala brez cest in brez denarja, v gostilnah bi pa še vedno politizirali slični modrijani. Res mnogo dela čaka novi občinski odbor, a pomagali bomo vsi napredni občani, da se razčisti Avgijev hlev. — Zaveden občan. PRIHOVA PRI KONJICAH. Prejeli smo: Spoštovani g. urednik! Ker tukajšnji klerikalci mene sumničijo kot dopisnika zaradi tukajšnjih dopisov, priobčenih v Vašem cenjenem listu, Vas vljudno prosim, da ugotovite mojo neprizadetost. S spoštovanjem Alojz Goričan, posestnikov sin. — (Uredništvo «D o m o v i n e» rade volje izjavlja, da g. Goričan ni avtor nobenega doslej v našem listu priobčenega dopisa.) SENEšKI VRH. Ker so se že vsi naši sosedje oglasili v premili «Domovini», nočem tudi jaz zaostati za njimi. Saj mi še roka toliko dopušča, da vlečem pero gor in dol, volje sem pa tudi še dobre, čeravno mi glavo pokriva že sivi plašč. Časnike rad prebiram, toda naš pismonoša včasih ukrene tako, da kar po 14 dni ne dobim nobenega lista v roke. Ko so drugi bralci že poučeni o novicah, pa jaz še časnika niti videl nisem. Najbolj čudno je pa to, če se časopis zgubi. To so križi in težave, ki jih človek mora prenašati vsak teden... Rad bi še opisal naše deklice, ki imajo rade fantiče. Pa se prehudo bojim zamere. Bom pa tokrat potrpel in ob drugi priliki napisal par zabavnih stvari. — Ci ta te 1 j. KLJUČARGVCI PRI ORMOŽU. Ker sem obljubil, da bom predragi «Domovini» večkrat poročal novice iz našega kraja, izpolnjujem danes obljubo in se oglašam s kratkim dopisom. Letina je pri nas prav slaba, sadja ni skoraj nič, vina bo zelo malo in še to ne bo posebno dobro. Tudi rži in pšenice je bilo zelo malo. Navzlic temu pa so se hitro začeli oglašati razni farni pobirači. Toliko jih je bilo, da so nekateri ljudje že kar obupavali; nekaj se pa le še najde bedakov, ki mislijo, da je to poseben blagoslov za hišo, če pridejo gospod po zbirci. Omenimo samo posestnika M. P., ki svoji materi ne da izgovora (preužitka), da mora reva stradati, župniku in vsem enakim pa daruje prav obilo. Sicer je pa lahko župnikov prijatelj, ker se pri pijači rada oba «nazaj držita*... Tudi Nacek bi bolje napravil, če bi masten obed raje dal svojim delavcem kakor pa farnim pobiralcem. Našemu klerikalnemu krčmarju pa nič ne zamerimo, ker on se itak drži samo «Slovenskega gospodarja*. Maj še omenim enega, ki tudi prav debelo pljune, ako vidi tebe, ljuba «Domovina». Temu samo tiho povemo, da nam še ni plačal, ko smo za njega lani mazali «turnšpic» sv. Tomaža. Gregec, le plačaj, saj imaš kaj pod prsti! Pa brez zamere in drugič še kaj! Pozdrave vsem bralcem pošilja Prakolov Štef. Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. Na novosadski blagovni borzi se je dne 24. L m. dobila: pšenica po 845 do 855 dinarjev, oves po 255 Din, tur.ščiea (baška) po 240 Din, moka <0> po 540 Din. ŽIVINA. Na živinskem sejmu v Mariboru dne 23. t. m. so bile za kilogram žive teže nastopne cene: debeli voli 12 Din 25 par, pol-debeli 11 Din 25 par do 12 Din, plemenski 8 Din do 10 Din, biki 8 Din do 12 Din, klavne krave (debele) 11 Din 75 par do 13 Din, plemenske krave 10 Din do 11 Din 50 par, krave za klobase 7 Din do 8 Din, molzne in breje krave 8 Din 75 par do 10 Din 50 par, mlada živina 11 Din 25 par. — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dne 24. t m. dobilo v devizah: 100 avstrijskih kron za 10!/4 pare, 100 italijanskih lir za 312 Din 50 par, 1 dolar za 70 Din 70 par, 100 češkoslovaških kron za 213 Din 50 par, 100 švicarskih frankov za 1350 Din. = Kamniška podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo priredi dne 5., 6. in 7. oktobra 1.1. v Kamniku sadno razstavo, združeno s sadnim sejmom. Namen razstave je, dvigniti sadjarstvo, to lepo panogo kmetijstva, ki bi lahko prinašala z malim trudom kmetovalcem obilo dohodkov. Ob otvoritvi (5. oktobra ob tri četrt na 10.) bo predavanje sadjarskega strokovnjaka iz Ljubljane, ki bo povedal, kako se mora ravnati s sadnim drevjem, da bomo imeli od njega čim več dobička, in katerih sadnih vrst se moramo oprijeti, da moremo sadje lahko in drago prodati. Skušali bomo privabiti trgovce s sadjem, in blago, ki ga imate naprodaj, po kolikor mogoče visoki ceni vnov-čiti. Z razstavo moramo dobiti tudi pregled, katero sadje se pri nas prideluje in katero najbolje uspeva. Zato ne mislite, da se sme prinesti na razstavo najlepše sadje; tudi tisto /prinesite, ki sicer ne izgleda lepo, pa je trpežno in rodovitno. Vabimo vse okoliške sadjarje, da se gotovo udeleže razstave. Od vsake vrste jabolk, hrušk, orehov prinesite 2 do 5 kg v trgovino g. Ant. Stergarja (Mur-nika) ali pa v Kmetijsko nabavno zadrugo. Na listek napišite svoj naslov in za vsako vrsto sadja množino, ki jo imate naprodaj. Ker je prireditev velike važnosti za vsakega posameznika in za razvoj sadjarstva sploh, upamo, da se je boste udeležili v svojo lastno korist vsi sadjarji. Tiste pa, ki ne boste razstavili, vabimo, da si razstavo ogledate in pridete poslušat predavanje. Vstop bo brezplačen. Kmetijski pouk PROČ S POLOVIČARSKO REJO! Nezadostna prehrana je eden glavnih vzrokov, da nimamo od živine pravega užitka in pravih koristi. To čutimo po raznih krajih, posebno pri reji molznih krav in mlade govedi. Krave nam premalo molzejo, ker se premalo ravnamo po pregovoru, ki pravi, da «krava pri gobcu molze». Naša goved je sicer vajena na trdo rejo, je vajena izkoriščati tudi slabo krmo, toda tega mi od nje ne moremo zahtevati niti pričakovati, da bi nam ob slami dajala dosti mleka. In slame se pri nas več porabi, kakor je prav. To pomanjkljivo krmljenje mora tudi pri nas prenehati, če hočemo rejo molznih krav in ves užitek, ki ga imamo od njih, izboljšati. Če gre mleko v denar — in danes gre lahko v denar — potem naj se poklada molzni govedi boljša krma, da se dvigne vsa mlečnost in z njo vred tudi vsa hasnovitost krav! Kakor trpi po raznih krajih vsa kravja reja, tako in še bolj trpi reja telet, kakor hitro pridejo ob materino mleko. Tudi ta reja je polovičarska in slaba. Shujšana trupla, dolga, mršava dlaka in žalostni pogledi, to so običajni znaki odstavljenih telet. Teleta so v pravem pomenu besede zamorjena že v najnež-nejši dobi svoje mladosti. Naši živinorejci se pa opravičujejo, da «mora mlečno meso dol». Ti prazni izgovori kažejo vsa našo revščino in našo nevednost, pa tudi ves križev pot, ki ga imajo razni strokovni učitelji s poučevanjem in napeljevanjem naših živinorejcev k pravilnejši reji odstavljenih telet. Ako bi po drugih deželah redili krave in teleta na ta način, kakor delamo pri nas, bi tudi tam imeli tako slabe uspehe, kakor jih imajo pri nas. Toda po drugih naprednih živinorejskih krajih so že davno spoznali, da je dobra reja glavni in temeljni pogoj za zboljšanje živine in njene mlečnosti, in se tudi ravnajo po tem. En sam pogled v te kraje nas uči, kako lepa in dobra živina je po teh krajih doma in kako bogata je njena mlečnost. Uči nas pa tudi, kako skrbno se prideluje po travnikih in njivah potrebna krma in kako dobro se godi ondotni živini. Res so marsikje posestne razmere ugodnejše in bolj zenačene kakor pri nas, toda to še zmeraj ne more imeti za posledico, da bi imeli pri nas tako polovičarsko rejo, kakor jo imamo danes po mnogih naših krajih. Skrb za pridelovanje in pokladanje boljše krme mora prešinjati tudi nas, preneha naj pa sedanja pomanjkljiva in polovičarska reja! Pirosveta ^Kmetijski koledar® za leto 1925. je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8 (pisarna Zveze slovenskih zadrug). Koledar ima žepni format in prinaša 25 prvovrstnih razprav iz kmetijske stroke in iz vprašanj,- ki so za kmetovalca posebne važnosti. Osobito opozarjamo na razprave: o rabi umetnih gnojil in travništvo inž. Turk); o osuševanju travnikov (inženjer Hočevar); o bistvu izboljševanja planinskih pašnikov in o živinoreji (inž. Zidanšek); o mlekarstvu (inštruktor Pevc); o sadjarstvu (prof. Priol); o vinogradništvu (ravnatelj Skalicky); o kletarstvu (višji nadzornik Gom-bač); o čebelarstvu (svet.Bukovec); okorna sacijah in agrarnih operacijah (dr. Spiller-Muys); o elektriki v gospodinjstvu in kmetijstvu (inž. Turnšek); o določitvi posestnih mej (geom. Mravlje); o ribarstvu (dr. Munda); porotnikom v bodrilo (univ. prof. dr. M. Dolenc); o vojaški službi (dr. Mar uši č); o kmečki občini (dr. Riko Fux); o najvažnejših določbah taksnega zakona za kmetovalce (notar Šink); o kmetijskem šolstvu (dr. Pirjavec); o prvi pomoči v hlevu (dr. Rajar) in o prvi pomoči v nezgodah (dr. Arko). Razprave obsegajo 200 strani. Zelo okusno, trdo vezan stane koledar 15 dinarjev, a mehko vezan 10 dinarjev. To pomeni, da ie cena izredno nizka z ozirom na ono, kar koledar nudi. — Dobi se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani. Tedenske novosti * Potovanje naše kraljeve dvojice v Rim V zadnjem času se vrše med našim in italijanskim zunanjim ministrstvom dogovori glede oficijelnega poseta naše kraljeve dvojice v Rimu. Naša kraljeva dvojica odpotuje najbrž koncem meseca oktobra v Rim in ostane štiri dni v gosteh italijanskega kralja. Našo kraljevo dvojico bo spremljal na potu v Rim zunanji minister dr. Marinkovič, ki se bo ob tej priliki sestal z Mussolinijem. * Pravniški kongres v Zagrebu. Te dni se je vršil v Zagrebu prvi kongres jugoslovanskih pravnikov iz vse države. Pravniki so se na ta način med seboj spoznali in so razpravljali o raznih perečih zakonodajnih vprašanjih, po kongresu so pravniki napravili izlet v Lepoglavo, kjer so si ogledali tamkajšnjo veliko kaznilnico. * Jugoslovanski kardinal. Te dni so se sestali v Beogradu jugoslovanski škofje, ki so v ministrstvu razpravljali o sklenitvnkonkor data z Vatikanom. Ob tej priliki se je razprav Ijalo tudi o vprašanju jugoslovanskega kar dinala. Klerikalci se z vso vnemo potegujejc za to, da bi dobil kardinalski klobuk ljubljanski škof dr. Jeglič in ne zagrebški škof doktor Bauer, ki se «premalo» briga za politiko. * Prekinjen je šolskega pouka. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da smejo na osnovnih šolah po deželi, kjer morajo tudi otroci pomagati pri pospravljanju poljskih in drugih pridelkov, ob času najnujnejšega deia šolska upraviteljstva sporazumno z okrajnimi šolskimi sveti največ v izmeri sedmih dni prekiniti redni šolski pouk. Izpadle šolske dni ie nadomestiti ob šole prostih četrtkih ali tudi drugače. O prekinitvah pouka, ki se dovoljujejo le v dobi od 1. septembra do 31. oktobra, je obvestiti vsaj tri dni prej okrajni šolski svet, kateremu je označiti tudi način nadomestitve. Za daljše prekinitve je treba prositi okrajni šolski svet, ki lahko rok podaljša do 14 dni. * Izlet naših izseljencev v Jugoslavijo. V Dubrovniku se vršijo velike priprave za sprejem naših ameriških izseljencev, ki v kratkem posetijo domovino. Veliki parnik «President Wilson» odpotuje iz Amerike 10. oktobra in pristane v Dubrovniku, odkoder se izseljenci podajo obiskat svojo domovino. * Spominska plošča padlim vojakom. V nedeljo ob 10. uri dopoldne bodo odkrili na Roveh dve spominski plošči padlim in po- /jrešanim vojakom-domačinom. Ob tej priliki bo govoril vojni kurat g. Bonač. * Veliko zanimanje za gospodarski napredek se je pokazalo na mariborski sadjarski in vinarski šoli, kjer se je v letošnji prvi letnik vpisalo več učencev, kakor jih je bilo zadnja leta v dveh razredih, oziroma pred vojno na vsem zavodu. * Izpremembe avstrijskih pristojbin za potne vizume. Avstrijski konzulat v Ljubljani je sporoči!, da so se s 15. t. m. izpremenile dosedanje pristojbine vizumov za potovanje v Avstrijo takole: za 12mesečni (za neomejeno število potovanj veljavni) vizum 10 zlatih frankov (to je 170 Din), za 12mesečni (za eno potovanje veljavni) vizum 5 zlatih frankov (to je 85 Din) in za eno potovanje skozi Avstrijo 1 zlati frank (17 Din). * Verski fanatizem in — ljubezen. Kako nekateri služabniki cerkve (ne vere) izrabljajo verska čuvstva našega podeželskega ljudstva in vzgajajo ljudstvo v sovraštvu proti vsem. ki narodno čutijo, in proti nacijonalnim organizacijam, naj služi v dokaz nastopno pismo, katero je pisala mati Marijine družbarice mladeniču-Sokolu, ki se je zagledal v njeno hčerko. Pismo v originalu se glasi: «Dragi Jaka! Naj ti še enkrat pišem en par besed ker smo se tako sesnanili, in smo se precej nedel popoldan skupaj zabavali, tako da sem 1 se te jest stara baba tako privadla, da ti po-pravic povem, da sem te imela rajši kot našga Johana, in sem tud večkrat mislila na tebe kot na našga. Zelo mi je blo žov da se nis mogu Mici prštimat dabte bla mogla rada imet, jest sem zmerej rekla to bo en dobr čtovk, škoda da ga nemaraš. Vselej sem te rada vidla kadar si pršov. Zdej pa kar so mi povedali da si sokol, se je pa tud moja lube-zen ohladila, ker ieii tičov pa jest ne spoštujem, ker njih načela so nasprotna katoliškim načelom, in zato mi nismo za skupno družbo. Dekle Marijina družabnica, bi imela fanta I sokola, to bi bla lepa dobr daje imela, bolši pogled kot jest, in je pred sprevidla, kakšne peruti rasejo temo tiču. dons jo imam pa rada, prav je da se moško drži, sej dons res ni za vrjet nobenmo več, človk bi mislu da bo [ golob pa jastreb zrase. Zato je naj srečnejša [• punca če se ne meni z nobenmno fantom. | Zato pa zdej lepo zdrav ostan pa zabavej se i tam ker te veseli nas ne briga več za!e, to bi | imeli že toji starši vediti da sokolska družba ni za poštenga kristjana. Zato gre tako na svet vse v pogin ker gre vse preč od cerkve in duhovnov sam v brezverske veselice in zabave pa tud za našo Orlovsko veselico nikar ne prinesi nobenga dobitka da neboš želu : teje družbe. Pa tud za Katro je vseglih, če ne delaš tistga okvirja. Pa z Bogom ustan z drav. Ne mislim še ravno slabo o tebi ali če boš hodu v sokolsko družbo boš pa ratov tak kot so drugi Duhovne zaničujejo in verske naprave z Orjunci drže to je pa že od sile kar ti ludje vse počnejo, to vem da si tud volu take stranke. Zato naj se neha med nam vsako znanje mene je sram dab se pod našo streho skrivali sokolski ptiči. Naša hiša in družina je posvečena Božjemo srcu, ne pa hudobcu. Pozdrave od Marjane Bečan.» * Jubilej prve srbske železnice. Prošlo sredo je preteklo 60 let, odkar je bila izročena prometu prva železniška proga v Srbiji, linija Beograd-Niš. Od 40 postajnih načelnikov, ki so tačas nastopili službo, jih živi danes še osem. * Kmetijski tečaji za vojake. Te dni so se pričeli v vojaštvu redni kmetijski tečaji za vojake. V podoficirski šoli v Beogradu se je kmetijski 'tečaj pričel že sredi tega meseca. Vojakom se predava o vinogradarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu in vrtnarstvu. * Kranjska hranilnica v Ljubljani je velikodušno nakazala velikemu županu ljubljanske oblasti znesek 10.000 dinarjev kot podporo za po neurju prizadete občine ljubljanskega in kranjskega sreza. * Zahvala. Tvrdka «Brata I te JL ® JK & 9 pelerine, sukaj«, hlače, dežno plašče iz gume, vsakovrstno perilo po najnižji ceni ie pri konfekcijski industriji kap Schwab, Ljubljana Dvo?ni trg št. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moške i a de<.ke. Zahtevajte vzorce! s Naročeno blago sc razpošilja po poštnem povzetju. V lastni režiji se izdelujejo usnjeni (kožni) rekelc', hlače in čepice v črni, rjavi in sivi barvi. ----Obleke po meri. -—>- kupuje Geršak & Komp. Ljubljana, Kongresni trg 10. Pri nakupu zase in družino se Vam priporoča domače podjetje z dobrim trpežnim blagom »s a iztieisa" » - — SUKNO za zimske suknje, štof, kamgarn; SUKMO za ženske mantelne, plašče, veiour, piiš, žamet. || P1®"" Mcs^ost,! volnenem ita. i>o£»l*£ii&a3sfcesra. blagu. ' 'lV- c- Originalke, kocke, svilnate, plišaste, žametaste, volnene rute in šerpe. Posteljne garniture, odeje domačega izdelka, konjski koci, plahte itd Vse po znatno znižani ceni! -== - j?osfcs»ežSto» strogo isošksmss,! LjuMians, SiinpFjsM ulica 11