(^pUE. 20. MARCA 1975 — ŠTEVILKA 11 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z URiDr^iicovs mm Najprej opozorilo — v prejšnjem NT je tiskarski škrat v nagradni tffri 10x1000 pozabil, da mora pri nagrajencih pustiti sporočilo, kakšno nagrado so si zaslužili. Napako popravljam. Prvonagrajenka Marija Zorko iz Petrovč bo dobila 1.000 din, Marjan Jančič iz Šentjurja pa 500 din. Kdo dobi knjige nagrade, pa smo napisali. Ne pozabite — še je čas, da pošljete prispevke za tretje kolo nagradne igre. Roman Hči grofa Blagaja bo dobil svoj prostor v NT prihodnji teden. Upajmo. Če se ne bo nič zataknilo v dogovoru z avtorsko agencijo. Izlet 100 kmečkih žena na morje je mimo. Dobivamo ie prvo pošto. Da je bilo prijetno, ne bom pisal. Naša reportaža na dveh straneh o tem najbolj zgovorno pripoveduje. V imenu žena se tudi sam zahvaljujem delovnim organizacijam za sode- lovanje in pomoč. V torek pa se je v redakciji sestal na prvi seji novoizvoljeni in delegatsko sestavljeni izdajateljski svet. O tem berite na tretji strani. Vaš urednik Pred vrati so volivne konference SZDL krajevnih in občinskih organisacij. Kot že v mnogih družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih, se tudi v okviru SZDL uve- ljavlja delegatski princip. Za nekatere organizacije dele. gatska organiziranost ne bo posebnost in novost, saj jih ni malo, ki so tako obliko organiziranosti razvijale že do- sedaj. Tako so mnogokje zelo tankočutno gojili zastopa- nost vasi in zaselkov, marsikje pa tudi aktivnost in delav- nost v določeni smeri javnega interesa (skrbstvo, kmetijske in ženske sekcije itd.). Kot rečeno delegatski značaj krajevne ter občinske konference najbrž ne bo težko zagotoviti, čeprav je treba upoštevati, da je SZDL, da je organizacija, ki je bila no- silec evidentiranja, kandidacijskih postopkov in volitev, o&iala za svojo lastno kadrovsko politiko nekoliko kratkih rokavov. Vzemimo, da so konference SZDL v krajevnih skupnostih napolnile obe krajevni delegaciji z najbolj pri- zadevnimi občani, da so jih precej zajeli tudi v delegacije v delovnih organizacijah, da je tu še svet krajevne skupnosti, potem se ne smemo preveč čuditi, da so v ne- katerih krajih zares že v zadregi. Srednja krajevna skup. nost, ki ima delavsko-kmečki značaj, ima v dosedaj izvolje- nih delegacijah najmanj 50 občanov, za konferenco krajev. ne organizacije pa naj bi jih izbrali še kakšnih trideset. To pa je za skupnost, ki ima od tisoč do dva tisoč obča- nov že kar zajetna številka, saj so končno v kraju še dru- ge politične organizacije in društva. Naposled tudi namen in cilj delegatskega sistema po. stavija v ospredje širino, čim množičnejšo udeležbo, čim i^irši vpliv občanov na vse odločitve občega interesa. Ni namreč priporočljivo, da bi se posamezniki našli v več delegacijah, čeprav bodo morale tudi tu biti izjeme. Ni namreč tako narobe, če bo delegat krajevne skupnosti 20 občinsko skupščino ali samoupravno interesno skupnost izvoljen še v konferenco krajevne organizacije SZDL. Tak- sna »personalna« povezava utegne še koristiti boljši oboje- iiranski informiranosti med delegacijo in konferenco krajevne organizacije SZDL, oziroma njenega izvršilnega odbora. In še eno je treba ob tem problemu pridati. Delegatov seveda ne moremo izmišljati, niti jih enostavno imeno- brez njihovega pristanka, pripravljenosti za sodelova- i^je. Eno leto po sprejemu nove ustave si pač ne moremo ['-'eč privoščiti kabinetskega izbiranja kadrov, dogovora na aktivne polovice dosedanjega izvršilnega odbora. \ Ljndje za delegate bodo morali izbirati na sestankih ■fS/anor v zaselkih in v organizacijah ter društvih. V odsot- ' '^osii izvoljeni ljudje tako dobljene funkcije navadno ne ' opravljajo dobro. Kaj takega se na primer ne more ■ primeriti Radečanom, ki bodo imeli za izvolitev delegatov ^ krajevno organizacijo SZDL prave volitve z listo kan- didatov in volivnimi skrinjicami. In če se povrnemo k začetni misli, bodo težave za ^ivolitev delegatov v krajevne organizacije SZDL tam, kjer kadrovska politika suče vselej okoli peščice občanov, se dušijo pod bremenom funkcij, kjer hote ali ne- "o^e izkazujejo nezaupanje za prodor mladih in žena. J. KRAŠEVEC Ravno sto jih je bilo. In na morje, dobesedno, z dvema barkama do Crvenega otoka, ki se je že ves košatil v zelenju. Tale posnetek je nastal pred velikim hotelom A kategorije Eden v Rovinju. Zelo lepo so nas sprejeli in pogostili, zadovoljstvo je bilo na višku. Izlet 100 kmečkih žena na morje je uspel, sicer pa preberite reportažo o izletu na 14. in 15. strani. FOTO: DRAGO MEDVED Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Celje bo tudi letos or- ganizirala mlade, da se bodo udeležili vr- sto delovnih akcij v domači občini in zu- naj nje. Omeniti moramo najprej akcijo Kozjansko, prvo izmeno, ki bo od 27. apri- la do 18. maja, kjer bo konferenca poskr- bela za najmanj 35 brigadirjev, in sicer tako, da bodo vsa tri pobratena mesta, to je Cuprija, Doboj in Sisak, poslala po pet brigadirk in brigadirjev. Mladi Celjani bodo odšli tudi na delovno akcijo Brkini, ki bo od 10. avgusta do konca meseca. Iz celjske regije bo odšlo na Primorsko najmanj 20 brigadirjev. V delovni akciji v Halozah bodo Celja- ni sodelovali z 80 brigadirji, odšli pa bo- do 20. julija in se vrnili 10. avgusta. Omeniti moramo še brigado Pobratena mesta, ki bo po predvidevanjih delala na Savi aU Kozari, ter brigado Bratstvo in enotnosti, ki bo sodelovala pri delih v Kumrovcu. Obe akciji bosta julija. Celjani se ne bodo udeležili le teh ak- cij. Odšli bodo tudi v druge izmene ak- cije na Kozjansko in nadaljevali začeto delo. 2e sedaj pa se skrbno pripravljajo na Igre bratstva in enotnosti, ki bodo le- tos v Ohridu. Prva delovna seja za pripra- vo ekipe, ki bo odšla v Ohrid, je že bila pred nekaj dnevi. Prav tako se občhiska Lonfererica ZSMS Celje pridno pripravlja na sprejem Titove štafete v Celju ter na vrsto dnvgih akcij. ' STILVŠEK M. 40 LET ZLETA Ivan Kramer, predsed- nik občinskega sindilkad- nega sveta Celje, je pred dnevi sklical prvo sejo članov organizacijskega odbora za pripravo 40. obletnice zleta Svobod v Celju. Pogovorili so se o kon- kretnih zadolžitvah za or- ganizacijo proslave, ki bo 14. junija v Mestnem par- ku. j Veličastne proslave v \ Celju, za organizacijo le- te je ustanovljen še od- bor pri Zvezi sindikatov Slovenije v Ljubljani, se bo udeležilo približno 30.000 ljudi iz vseh sloven- skih mest. Nastopilo bo — med drugimi — preko tisoč članov mladinskih pevskih zborov. Zaradi ta- ko visokega števila ude- ležencev proslave DO se- veda problem ureditev prometa. Zato nekateri predlagajo, da bi zaprli mestne vpadnice oziroma uredili obvozne ceste. Med drugim bo asfaltiran tudi makadamski odsek ceste ob desnem bregu Savi- nje. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 20. marec 1975 KULTURNA AKCIJA ZARES Celjski komunisti so na tor- kovi seji občinske konferen- ce ZK prvi v Sloveniji ocenili uresničevanje kulturne akci- je in tudi opredelili konkret- ne naloge komunistov za nov vzgon kulturni akciji v te- meljnih organizacijah zdru- ženega dela in v krajevnih skupnostih. Tam torej, kjer doslej na kulturno akcijo še ni bilo dovolj odmevnosti. Zato ne čudi sklep konfe- rence, da morajo komunis- ti v socialistični zvezi, sindi- katu, v samoupravnih orga- nih temeljnih organizacij združenega dela in v kra- jevnih skupnostih obravnava- ti uspešnost kulturne akcije. Ugotoviti morajo, kakšne so kulturne potrebe in interesi delavcev; ali bi lahko razvi- li nove oblike amaterske kul- turne dejavnosti; koliko so povezani s poklicnimi kultur- nimi dejavnostmi in ali de- lavci dovolj vplivajo na pro- gramsko politiko kulturnih ustanov. Takšen kritični po- gled v kulturno življenje že sam narekoval sprejem akcij- skega programa nalog. V oceni kulturne akcije se komunisti ne moremo zado- voljevati, so rekli na konfe- renci, samo s statističnimi po- datki o tem, koliko delavcev in občanov hodi v gledali- šče, muzeje, knjižnice, v H- kovni salon in druge kultur- ne ustanove, če bi pristajali na samozadovoljnost tek ocen, potem bi prezrli osnovni pro- blem človekovega položaja v kulturi. Delavec, občan ne more biti le porabnik kul- turnih dobrin. Kakor hitro smo kulturo opredelili kot del združenega dela, smo začeli premagovati njeno odtuje- nost. Njeno podružbljanje pa ne dosega vrha le v kulturni skupnosti. Ustvarjati pa pomeni spod- buditi razmah množične amaterske dejavnosti. Razgi- bati kiiltumo zavest in življe- nje v kolektivih, vsaj toliko, kot so v Celju dosegli za trim. Stkati nove odnose s kulturnimi ustanovami in od- ločneje vplivati na kulturno politiko. Poti do teh ciljev je več. En del nalog bodo morali prevzeti in so jih že, kultur- ni delavci. Krepkejši zalogaj nalog pa bodo morali zapisa- ti v akcijske programe in jih izpeljati — sindikati, samo- upravni organi, krajevne skupnosti, SZDL in drugi or- ganizmi, ki nosijo levji delež odgovornosti, da bo postala kulturna akcija ena izmed najpomembnejših stalnih ak- cij na fronti zavesti, t? obli- kovanju človekove, delavčeve, občanove samoupravna zaves- » ti. Se eno kompletno nalogo so sprejeli celjski komunisti. V sindikatih jo že izvajajo. V vseh temeljnih organizaci- jah združenega dela bodo iz- volili organizatorje kulturne- ga življenja. Sedaj jih že ima- jo v čez 200 osnovnih sindi- kalnih organizacijah. Organi- zatorji kulturjiega življenja bodo pobudniki, organizator- ji, povezovalci, usmerjevalci in tudi mentorji kulturne de- javnosti. v gradivu za konfe- renco pa je bila postavlje- na še jasnejša zahteva — v kolektivih morajo postopoma Ustanoviti delovna mesta za organizatorje kulturnega živ- ljenja. Kulturna akcija v celj- ski občini torej ni razumlje- na kot akcija. Celjski komu- nisti so tudi odločno poveda- li, da se nihče ne more izo- gniti odgovornosti za uspeh kulturne akcije. Kajti — po- družbljanje, samoupravnost kulture in človekova kultur- na dejavnost pomenitia ene- ga izmed velikih korakov v procesu vočlovečenja človeka, razodtujitve delavca in obča- nci- J. Volfand PREDSEDNIKOVA BESEDA naj bi bilo uglašeno samo- upravljanje, je v razgovoru za NOVI TEDNIK poudaril predsednik občinske skupšči- ne Laško RUDI GROSAR NOVI TEDNIK: Po nekaj manj kot enem letu dela bi, tovariš predsednik, že mogli oceniti, kako so se v svojo vlogo vživeli občinski zbori, delegacije, v kolikšni meri je že urensičen temeljni cilj — delegatski sistem? RUDI GROSAR: Kot dogo- vorjeno, bom skušal biti kra- tek in kritičen v svojih od- govorih. Res je tudi-, da ima- mo po šestih zasedanjih vseh treh zborov precejšnje izkušnje. Kar zadeva zbore občinske skupščine po aktiv- nosti, najbolj izstopa zbor krajevnih skupnosti, ki dele- gira 20 delegatov. Ta zbor je dosedaj imel v razpravah 35 razpravljalcev, 32 delegatov pa je postavilo delegatska vprašanja. Družbeno-politič- ni zbor se je nekaj časa, zaradi! stalnosti mandatov, obnašal precej odbomiško. Največ smo pričakovali od zbora združenega dela, ven- dar dosedaj le-ta ni pokazal pričakovanih rezultatov. Ce merimo samo po razpravah in delegatskih vprašanjih, je 30 delegiranih v ta zbor raz- pravljalo v 21 primerih in postavilo 17 vprašanj. Ko smo razpravljali o devetme- sečnih gospodarskih gibanjih v delovnih organizacijah, v tem zboru ni bilo razprav- ljalcev — razen nekaj častnih izjem. NOVI TEDNIK: Gotovo pričakujete, da bom vprašal po vaši oceni, ki naj nave- dejo vzroke za take razmere? RUDI GROSAR: Seveda sem to pričakoval. Spet na kratko. Sodim, da so v kra- jevne skupnosti delegirali naj- bolj aktivne in hkrati naj- bolj informirane občane. Naj- brž je tu tudi povezanost s političnimi organizacijami, sveti krajevnih skupnosti in drugimi dejavTuiki neposred- nejša. Ponekod gredo pri tem celo predaleč in v trenutkih celo zamenjujejo vlogo svetov- krajevnih skupnosti. V druž- beno-političnem zboru pre- cej časa del^ati niso bili dovolj povezani s političnimi organizacijami, kar pa se v zadnjem času popravlja. Kar pa zadeva delegacije za zbor združenega dela, mo- ram povedati, da njihov polo- žaj v delovnih organizacijah še ni dosegel samoupravnega statusa. Za delegacijo (zdaj že delegflicijl) ne skrbijo, ne pomagajo tako kot samou- pravnim organom in jih tudi ne informirajo. Seveda je p>o- memben tudi korak, ki bi ga morala storiti vsaka dele- gacija, vendar so delegacije mlade institucije, so dele- gacije delovnih skupnosti in je razumljivo, kdo bi moral poskrbeti-, da bi delegati pri- hajali na seje informirani, pripravljeni za odločanje, bolj zavzeti. NOVI TEDNIK: In kratko vprašanje: kaj storiti? Kak- šna je naslednja stopnja v razvo,tu delegatskega sistema v občini? RUDI GROSAR: Predsed- stvo je skupaj z izvršnim svetom analiziralo pojave, ki sem jih analisiral. Ob pri- ložnosti, ko smo člani obeh skupščinskih forumov obi- skovali delovne organizacije v zvezi s problematiko po- slovanja in gospodarskimi problemi, smo z vodstvi pKxi- jetij, delavskimi sveti in po- litičnimi organizacijami raz- pravljali tudi o položaju nji- hovih delegacij. Samo kritič- no so povsod ugotovili, da položaj delegacij ni urejen. Kaj v prihodnje? O važ- nih stvareh bodo morale de- legacije najti odgovore v ba- zi, v svetu krajevnih skup- nosti, ob skupnih sejah z delavskimi sveti. JURE KRASOVEC Rudi Grosar M. SENIČAR ODG. UREDNIK RADIA CEUE Na torkovi prvi seji rto- roizvoljenega izdajatelj- ska sveta NT in RC je svet razrešil Milana Bo- žiča, dosedanjega odgo- vornega urednika Radia Celje, na njegovo željo. £a novega odgow)rnega urednika RC pa je Ime- noval Milana Seničarja, rojenega 1945 v Celju, ioslej novinarja v enoti NT in RC. PREDA- VANJA ZA DIABETIKE Sedaj, ko so končani občni zbori tako društve- n'i, ki se je vršil dne 19, oktobra 1974 kot občni zbor Zveze društev dia- betikov Slovenije, ki je bil 16. novembra 1.1. v Celju, zato sedaj po kon- čanem odmoru ponovno pričenjamo s predavanji pri Društvu diabetikov Ce. Ije. Prvo predavanje bo zadnjo sredo v marcu, t. j. '46. marca 1975 ob 17. urt v dvorani Socialnega za- varovanja v Celju — Gre- gorflčeva ulica. Predavanje bo imel prim. dr. Franc Fazarinc o temi: »NOVI PCKiLEDI N.-V ODKRIVANJE IN ZDRAVIJENJE SLAD- KORNE BOLEZNI«. Vabimo vse diabetike, da se predavan.|a udeleži- te v čim več jem številu. odbor DD Celje NOV EZHAJATIUSiCI SVET v torek dopoldne se je v uredništvu NT in Rc sestal nov izdajateljski svet, v katerega so po tri delega. te dttlegirale občinske konference SZDL — ustanovitelji, ce NT in RC. Delegatsko sestavo izdajateljskega sveta je zahteval nov akt o ureditvi ustanoviteljskih razmerij, Poleg delegatov občinskih konferenc SZDL so člani izdajateljskega sveta tudi trije delavci enote NT in RC. Zanimivo je, da temeljni akt o ureditvi istanovi. teljskih razmerij predvideva p>oleg izdajateljskega sveta še druge di-užbene organe oziroma nove oblike vpliva delavcev in občanov na programsko politiko NT in RC; razširjen izdajateljski svet z udeležbo delegatov pod- pisnic družbenega dogovora in samoupravnega spora- zuma o sofinanciranju informativne deja.vnosti NT in RC, svet sourednikov in sosvete strani, rubrik in od- daj. Prva dva sosveta sta začela delati za športno in kmetijsko stran. V uredništvu pa si prizadevamo še za druge oblike podružbljanja politike NT in RC. Izdajateljski svet je po informaciji glavnega in od- govornega urednika NT in RC o aktualnih vprašanjih enote ugodno ocenil vsebinska in gospodarska prizade- vanja kolektiva. Janko 2evart, predsednik medobčinske- ga sveta SZDL, je kolektivu NT in RC izrekel tudi priznanje za opravljeno delo, čeprav je že razprava na izdajateljskem svetu odprla mnoge naloge, ki jih bo morala enota NT in RC uresničiti. Predvsem gre za vprašanje še boljše kakovosti poročanja in pisanja, za določitev mesta in vloge NT in RC v družbenem si- stemu obveščanju občin in regije ter predvidenih infor- mativno-dokumentacijskih centrih, za postavitev UKV oddajnika, za programske spremembe v radiu in tudi za smotrnejše gospodarjenje. Na seiji izdajateljske^^a sveta so podprU predle^ redaJtcije, da ustanovitelji povečajo družbeno p^poro NT in RC. Sedanje razmere v se- stavi dohodka — 72 odst. od oglasov in 28 odst. od na- klade je vznemirljivo, poleg tega pa so predvidene po- dražitve roto papirja in pošte. Izdajateljski svet je ugodno ocenil stalno rast na- klade NT v zadnjih štirih letih: 1971 14.389 1972 15.577 1973 16.276 1974 17.928 Predlagal bo vsem ustanoviteljicam, da razpravljajo o sedanjem položaju, vlogi in načrtih NT in RC. Izdajateljski svet je iz svoje srede izvohl za pred- sednika Ludvika Vidmarja, sodnika okrožnega sodišča v Celju in za njegovega namestnika prof. Zorana Raz- borška, podpredsednika občinske konference SZDL v 2alcu. POLITIČNA ŠOLA V KONJICAH Prejšnji teden je bila v prostorih Delavske iiniverze v Slovenskih Konjicah poli- tična šola za člane ZK. Solo je organizirala komisija za idejno politično usposablja- nje članov ZK, ki je skui>aj s komisijo za kadrovska vprašanja pri občinskem ko- miteju ZKS pripravila tudi predlog kandidatov za ta od- delek politične šole. V šolo je bilo vključenih 35 slušate- ljev, ki so poslušali preda- vanja o družbeno politični ureditvi in temeljih politične- ga sistema, o samoupravni organiziranosti TOZD in OZD, o marksistični filozofi- ji, družbenem bistvu delegat- skih razmerij in druga. Po- litično šolo so v Konjicah sklenili v petek, ko so se slušatelji sestali s člani poli- tičnega aktiva v občini in se z njimi pogovarjali o nekate- rih aktualnimi problemih in nalogah. O tem, kako gledajo na takšno obliko izobraževanja komunistov, kako prenašajo pridobljeno znanje v prakso in kaj jih je v šoli najbolj pritegnilo, smo se pogovar- jali s tremi udeleženci poli- tične šole v Slovenskih Ko- njicah: I Jankom Pirnatom, Pavlo Jančevo in Ivora Ste- fančičem. JANKO PIRNAT: »Takšna oblika izobraževanja je za nas komuniste zelo dobro- došla. Mi se namreč vsako- dnevno srečujemo s proble- mi v naših delovnih sredinah, v temeljnih organizacijah, in če te probleme vsaj v gro- bem poznamo, jih tudi lažje rešujemo. Mislim, da nam enotedenska politična šola resnično daje tisto znanje, ki ga potrebujemo za učinkovi- to delo v naših osnovnih or- ganizacijah.« PALVA JANC: »Menim, da bi morali organizirati takšno I)olitično šolo, kot smo jo poslušali mi sedaj, za večino komunistov. Posebej pa bi morali politično šolo poslu- šati novosprejeti člani Zveze komunistov, pa tudi tisti, ki so izvoljeni v vodstva osnov- nih organizacij. Meni osebno so bile prav vse teme, ki smo jih poslušali v politični šoli, izredno všeč in sem jih zato tudi z zanimanjem spremljala.« IVAN ŠTEFANCIC: »Me nim, da je takšno izobraže- vanje, kot ga ponuja politič- na šola, zelo koristno za vsa- kega komunista. Vendar se mi zdi, da političnih ne organiziramo dovolj I gosto, da je še veliko koi nistov, predvsem mlajših, bi jim morali dati takšno i liko izobraževanja. Res da aktualne teme obravns' mo na sestankih osnovne' ganizacije, vendar pa krali predavanje nikoli ne rtti dati mlademu komunistu' likšnega znanja, kot mu lahko da politična šola.« Dam lana Stamejfii'! Janko Pirnat Pavla Jano Ivan Št^ančič gt, 11 — 20. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 ZRVS ^VIDNI USPEH! ]VlinuIi teden je obiskal občinski odbor Zveze re- zervnih vojaških starešin predsednik republiškega odbora inž. Slavko Kor- b»r. Obisk predsednika republiškega odbora ZRVS Slovenije je pomenil del načrta za sodelovanje ob- činskih odborov z repub- liškim in razgovore s predsedniki posameznih komisij za preverjanje iz- vajanja akcijskega načrta za letošnje leto. Občinski odbor Celje je dosegel največji napredek ob us- tanovitvi aktiva komuni- stov meseca februarja, pod vodstvom Rista Bo- joviča bo svoje delo pred- vsem usmeril v pridobi- vanje novih članov zveze komunistov v vrstah re- zervnih vojaških starešin, saj je število članov ZK v primerjavi z republiškim poprečjem nizko. Znano je namreč, da so rezerv- ne vojaške starešine zelo aktivni na vseh področjih družbeno-političnega živ- ljenja v naši občini — to so pokazale tudi zad- nje volitve v samoupravne interesne skupnosti, vse svoje naloge pa dosledno izvajajo na področju stro- kovnega in idejnega izo- braževanja. Zato je nera- zuml.jiv tako nizek odsto- tek članstva v ZK in no- voustanovljeni aktiv bo imel dovolj dela s pripra- vami za vstop v ZK več- jega števila rezervnih vo- jaških starešin. Predsednik Slavko Kor- bar je ocenil delo posa- meznih komisij kot dobro, saj akcijski program stro- kovnega in idejno-politič- nega izobraževanja poteka brez odstopanj. Posebno veliko pozornost je vzbu- dilo predavanje o družbe- ni samozaščiti, pravkar pa poteka že drugo predava- nje z izrazito stroko^Tiega področja. Več bo treba narediti tudi na področju notranjega obveščanja, saj je delo posameznih komi- sij obsežno in program zanimiv. DR.\GO MEDVED ŽALSKA ZK O KADRIH Minuli teden se je v Zalou sestal občinski komite ZK in svojo sejo v celoti po- svetrl obravnavi kadrovske problematike v občini. Osno- va za razpravo je bilo po- ročilo izvršnega sveta, v ka- terem ta op>ozarja na vrsto nerešenih vprašanj s pod- ročja kadrovske politike. To poročilo so dopolnili še z ne- katerimi konkretnejšimi po- datki in ugotovitvami. Komunisti so neugodno ocenili izvajanje družbenega dogovora o osnovah kadrov- ske politike v občini. Dogo- vor vse prepočasi uresniču- je, o čemer priča izredno neugodna kadrovska struk- tura zaposlenih, ki se poprav- lja letno le i>o stopnji 1—2 odstotka. Zlasti manjka vi- soko, višje in srednje izob- raženih, čeprav v občini živi še približno 300 delavcev s takšno izobrazbo, vendar se ti vozijo na delo zunaj občine. Nerazumljiv je tudi odnos nekaterih delovnih organiza- ciJj, kjer še zdaj niso i>od- pisale družbenega dogovora o štipendiranju, ki naj bi postal osnova kadrovske po- litike in krepitve kadrovske baze v občini. Med vzroki za slabo ka- drovsko strukturo so komu- nisti zlasti opozarjali na ne- rešena vprašanja s področja družbenega standarda, ki mu je treba v bodoče, kot se- stavnemu delu kadrovske po- litike, posvetiti več pozorno- sti. Člani komiteja občinske konference ZK v Žalcu si- cer niso sprejeli sklepov, za- vzeli pa so se za izdelavo točnih analiz o kadrovskem stanju v občini, ki naj slu- žijo kot osnova za akcijo. Zavzeli so se tudi za usta- novitev enotne službe za ka- drovsko politiko v občini, ki bi delovala kot posebna služ- ba izvršnega sveta. Sejo so sklenili z ugotovitvijo, da bo potrebno o vprašanjih kad- rov in kadrovske politike v najkrajšem času vnovič raz- pravljati in sprejeti ustrezne načrte za akcijo. B. STAMEJČIC V Laškem so bilfe v soboto kar tri se- je skupščin samoupravnih interesnih skup- nosti. Zasedale so: izobraževalna, kulturna in skupnost socialnega skrbstva. Na vseh -sejah so živahno razpravljali o finančnih načrtih za leto 1975 in o tekočih problemi-h na posameznih interesnih področjih. Preg- ledali so tudi zaključne račune za leto 1974. Izobraževalna skupnost je bila v preteklem letu v kritičnem finančnem po- ložaju. še vedno pa je kritično stanje na podružničnih šolah, čeprav se razmere že izboljšujejo. Oddelki podaljšanega bi- vanja naj bi postali številnejši. Mala šola pa naj bi postala celoletna. Delegati so postavili v ospredje tudi problem pre- vozov otrok v šole in nazaj, ki še vedno šepa. Dogovorili so se za prispevno stopnjo 5,53 odstotkov in sprejeli samoupravni sporazum. Na seji skupščine kulturne skupnosti so se domenili, naj bo prispevna stopnja 0,49 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Delegati so se soglasno odločili, da bodo republiški kulturni skupnosti, ki bi ji morali odvajati 0,33 odstotkov, poslali pi- smo z obrazložitvijo, da je to povsem ne- mogoče, saj bi z ostankom sredstev bilo nemogoče voditi kulturno politiko v ob- čini. Sprejeli so predlog družbenega do- govora, ki ga bo 20. marca podpisal pred- sednik skupščine Janez Pešec. Delegati skupnosti socialnega skrbstva so se zbrali v domu upokojencev, kjer so prav tako tekle živahne razprave okrog problemov s področja te skupnosti in še posebej okrog kadrovske politike. Po ne- katerih dopolnitvah so sprejeli in pod- pisali samoupravni sporazum in sprejeli prispevno stopnjo 0,58 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Dan poprej v petek, 14. III. sta zasedali telesnokultuma skup- nost in skupnost otroškega varstva. M. P. NOVA ORGANIZACIJA Na Polzeli so imeli pred dnevi ustanovno sliupščino osnovne organizacije zveze socialistične mladine Polzela. Skupščine so se poleg čla- nov udeležili še predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja ter občinske konferen- ce zveze mladine Žalec. Po izvolitvi organov te nove or- ganizacije so si zadali pro- gram dela. Med najvažnejše naloge sodi: proslave ob 30- letnici osvoboditve, razna pre- davanja, tečaji, zbiranje sta- rega papirja in drugo. Kra- jevna skupnost na Polzeli pa jim bo za njihovo delovanje odstopila prostor za njihovo delovanje. Za prvega pred- sednMca Je bil Izvoljen IGNAC OZIR iz Založ pri Polzeli (na sliki). Tekst in foto; T. Tavčar JAVNEGA DELAVCA KONEC NEGOTOVOSTI Ne samo^meni, tudi vsa- kemu članu našega delov- nega kolektiva, neprestano zastavljajo posamezniki, predstavniki organizacij združenega dela ali pa drugih -institucij, podob- na ali pa povsem enaka vprašanja, zato nisem bil prav nič začuden, če se je vprašanje izgradnje no- vih zmogljivosti v Dobr- ni pojavilo tudi v Novem tedniku. Natančnega odgovora vpraševaicem seveda ne morem dati, ker Domo morali pred pričetkom del, na različnih ravneh, premagati še mnogo težav in rešiti še precej odpr- tih problemov. Kečem la- hko le, da neprestano po- slušamo obljube ali ustna zagotovila o pripravljeno- sti za pomoč pri našili naporih, deležni smo mo- ralne podpore vsepovsod, vendar težkega voza. Ker nas nihče tudi materiul- no ni podprl, še nismo us- peli resno premakniti. Menim, da prav zadnji razgovor pri predsedniku izvršnega sveta Skupščine občine Celje pomeni ko- nec tej negotovosti, ker so bili sprejti takšni skle- pi, da lahko z največjim optimizmom pričakujemo naj resnejši pristop k re- šitvi perečega problema izgradnje novih kapacitet v našem zdravilišču. Kdo si bolj kot mi, ki smo odgovorni za ugod- no počutje naših pacien- tov in gostov, želi novih sodobnih hotelskih, re- stavracijskih, ambulant- nih in rekreacijskih ka- pacitet? Drug drugega moramo včasih bodriti in prepri- čevati, da bo jutrišnji dan tudi pri nas lepši, da bo- do delovne razmere bolj- še in da bo življenje tudi v Dobrni lepše. Povedati moram, da mo- ra vsak delavec na svo- jem delovnem mestu vlo- žiti več naporov, kot pa jih bo vlagal jutri, ko bomo sodobneje oprem- ljeni. Povedati moram tu- di, da so se delovni lju- dje Zdravilišča že v i»e- teklosti odrekali nekate- rim lastnim, osebnim ko- ristim, zato da bi se la- hko pričelo z vlaganjem. To dokazuje cela gora raznih starejših projek- tov, ki bodo seveda ro- mali v koš, nastale stro- ške pa bo moral pokriti kolektiv. žal nam je iskreno, da moramo še vedno odkla- njati mnoge interesente, ki želijo Koristiti naše us- luge, žal nam je, ker v razmerah, v- kakršnih ži- vimo, ne moremo izpol- njevati vseh želja in pred- logov posameznikov. Povemo pa lahko, da se bomo še vnaprej prizade- vali za čtmugodnejše po- čutje pK>sameznikov, ki bodo prebivali, se zdravi- li ali rekreirali pri nas. Pravtako se bomo še z večjim elanom, vnemo in prizadevnostjo borili za realizacijo našega progra- ma, ki bo pomenil bistve- ni napredek za Zdravili- šče in za kraj Dobrno, IVAN URANJEK . direktor zdraviliškega doma Dobrna Na osnovi 16. seje komite- ja je bila v torek, 18. mar- ca VII. seja konference Zveze komunistov. Med drugim so komunisti razpravljali o po- stopnem uvajanju celodnevne šole v celjski občini in o na- logah komunistov in drugih družbeno-političnih organi- zacij, v pravilnem usmerja- nju celodnevnega šolstva v celjski občini. Razpravljalci so poudarili, da celodnevna šola ali bolje, podaljšana os- novna šola, ki se pojavi pod vplivom družbeno-socialnih potreb na določeni stopnji družbenega razvoja, res ni modna ali trenutna akcija, ampak je izraz potreb druž- be. Dosedanja osnovna šola kljub reformi in spremem- bam učnega načrta in pred- metov, ni dovolj učinkovita, niti ne izpolnjuje vseh spre- jetih nalog. Iz dosedanjih učnih programov bo p>otreb- no izločiti vrsto učnih pred- metov, ki predstavljajo ba- last v šolskem programu. Kajti otroke je potrebno vzgajati in izobraževati za vnaprej, za 21. stoletje. Zače- ti je treba z oddelki podalj- šanega bivanja otrok na šoli in postopoma preiti na celo- dnevno šolo. Treba je priče- ti s široko akcijo za kadre, ki jo naj usmerja ZK, kajti ne sme se več dogajati, da bi učitelji odhajali celo sredi šolskega leta na druga delov- na mesta. Tudi starše je tre- ba na primeren način sezna- niti in obveščati o prehajanju iz sedanje na celodnevno šo- lo. Vsaka občina ne more ravnati po svoje in izbirati lastnih poti, ampak se je po- trebno dela lotiti skupaj, saj imamo vzgojno-izobraževalni sistem, ki je enoten. V pri- hodnje, so menili komunisti, bo potrebno bolj načrtno iz- birati lokacije za nove šole in jih tipizirati, da bi tako prihranili čas in denar. Uva- janje celodnevne šole je ena od primarnih nalog na pod- ročju vzgoje in izobraževa- nja in je kompleksno ter iz- redno zahtevno delo, ki bo zahtevalo še veliko naporov celotnega združenega dela. M. P. V ponedeljek dopoldne je pripravil sekretar občinskega komiteja ZK Celje Stane Seničar sprejem ob jubileju — osemdesetletnici reiiplucionarja Jožeta Bauerja. šte- vilnim čestitkam družbeno političnih delavcev celjske občine so se pridružili tudi predstavniki ZK Zasavja in šmarske občine. Foto: DRAGO MEDVED 4. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 20. marec 1975 ŠENTJURSKI TOLO VEČ ZA OPREMO Direktorja lahke obutve »TOLO« v Šentjurju, Staneta Zupanca, smo vprašali: Kako boste gospodarili v letu 1975 In kakšen bo vaš prispevek k stabili zaciji? Letos načrtujemo poveča- nje realizacije za 32 odstot^ kov, kar bo seveda lahko le rezultat večje storilnosti. Ra- čunamo na 7,2 odstotka več- jo produktivnost, na večji obseg proizvodnje in na osvo- jitev zahtevnejšega programa proi2!vxxlnje. Glede na pove- čan obseg realizacije pred- videvamo sorazmeren porast ostanka dohodka. Morali bo- mo posvetiti še več skrbi osebnim dohodkom zapvosle- nih in družbenemu standar- du, v čemer je podjetje v zadnjih letih svojega nasta- janja in hitrega razvoja bilo vedno na repu v primerjavi z vsemi povprečji, in sicer od povprečja osebnih dohod- kov v občini do povprečja panoge, v katero podjetje spada, in ne nazadnje do republiškega povprečja. Na področju razvoja načrtujemo v letu 1975 naložbe v opre- mo in v nekatere gradbene objekte. S tem mislim pred- vsem na skladišče. Namera- vamo povečati in tudi mo- dernizirati proizvodnjo naše lahke obutve. Načrtujemo na- bavo opreme za sekalnico, šivalnico in vlivanje podpla- tov na copate. Proračunska vrednost investicije znaša 1 milijardo in 100 starih mili- jonov, od česar je 40 odstot- kov bančna udeležba, ostalo pa je lastna udeležba oziro- ma nekateri komercialna kre- diti. To je torej investicija, ki je kapitalno nekoliko in- tenzivnejša, ne zahteva zapo- slenost delovne sile v tolik- šni meri, kot jo imamo do sedaj, vendar kljub temu ra- čunamo, da bomo v nasled- njem letu pove&Oi naš kolek- tiv za približno 30 delavcev. Glede prispevka k stebili- zaciji mi&lam, da so pomemb- ne predvsem tri stvari: bist- ven« za stabilizacijo je vse- kakor povečanje produktiv- nosti in v okviru možnosti naše dejavnosti, ki zahteva veliko živega dela, raciona- lizirati proizvodnjo s kapi- talno intenzivnimi investici- jami. Kot drugo pa je treba navesti omejevanje uvoza re- produkcijskega materiala. Naše podjetje je bilo v pre- teklosti precej navezano na uvoz reprodukcijskega mate- riala za svojo proizvodnjo. Res je tudi, da se nekaterih ustreznih materialov, ki smo jih potrebovali za svojo pro- izvo^jo, na našem tržišču ni dobilo, vendar pa se je situacija na domačem tržišču v zadnjem času precej izbolj- šala, tako da smo letos, v primerjavi z letom 1974, uvoz precej omejili; kar za 50 od- stotkov. Pri tem pa moram žal poudariti, da nam domači dobavitelji povzročajo težke probleme tako s kavaliteto kot tudi z dobavnimi roki. In še nekaj se mi 2xiri, da je izredno pomembno za pri- spevek k stabilizaciji: to je varčevanje znotraj delovne organizacije, In to na vseh področjih, kjer je to pač mogoče. MATEJA PODJED CINKARNA PRECEJ NALOG Minulo soboto je bil v Celju občni zbor konference osnovnih organizacij sindikata Cinkarne, ki sodi po številu članstva med najmočnejše sindikalne organizacije v celjski občini. V orga- nizacijo je namreč vključenih nad 2000 članov, W delujejo v osmih osnovnih organizacijah in 48 sindikalnih skupi- nah, združenih v konferenco na ravni OZD. Na občnem zboru je o delu sindi- katov v Cinkarni poročal predsednik konference Franc Poklšek, ki je opo- zoril na dosežene premike in na sla- bosti pri delu, iz katerih izvirajo tudi bodoče naloge. Sindikati v Cinkarni so se močno angažirali na področju uve- ljavljanja delegatskega sistema in no- vih samoupravnih odnosov, zavzeli so se za večjo produktivnost in smotrno gospodarjenje. ZavzeU so se tudi za smotrno delitev osebnih dohodkov, ki naj temelji na ustvarjenih rezultatih dela. Sindikat je bil aktiven na pod- ročju družbenega standarda, samo- upravnega izobraževanja, varstva pri delu in na področju inovacij, kjer i>a so dosežki še vedno slabi. Premik je bil dosežen pri uveljav- ljanju delavske k,ontrole, čeprav ta slej ko prej dobro dela zgolj na ravni de- lovne organizacije, več pozornosti pa bo potrebno nameniti še delavski kon- troli v TOZD. Sledile so volitve, na katerih so za novega predsednika kon- ference osnovnih organizacij sindikata Cinkarne izvolili Maksa Pečnika, nato pa so imenovali člane komisij, ki jih ima sindikat v Cinkarni šest: za druž- beni standard, kadre, ljudski odpor, socialna vprašanja, prosveto in kulturo ter športno rekreacijo. Ob koncu so delegati na občnem zboru sindikata v Cinkarni sprejeli še nov letni načrt svojega dela, v kate- rem si zadajajo naloge pri razvoju sa- moupravljanja, delavske kontrole, rasti produktivnosti, uresničevanju samo- upravne organiziranosti TOZD, izbolj- šavi delovnih in življenjskih razmer delavcev, na področju spodbujanja ino- vatorstva in izumiteljstva, reševanju stanovanjskih vprašanj, oddiha in re- kreiacije, boljšem informiranju zapo- slenih ter usix>sabljanju delegatov za delovanje v sindikalni organizaciji. BRANKO STAMEJČIC ^POHIŠTVO CELJE'' V ZRN ŽE TRETJI HOTEL Na posnetku je enajst (eden se je skril) vrlih, mizarjev iz celjskega Pohištva. Po- snetek je bil narejen v začetku meseca pred velikim miinchenskim hotelom Central, ki sodi v velik hotelski kompleks velike milnchenske pivovarne Hackenb'raeoii. Fantje so v Munchnu že tri tedne, ker opremljajo 64 sob tega hotela. Pohištvo Celje je zvozilo v teh dneh okoli sto ton materiala zanje, da so opremljali hotel s pohištvom. Njihov delavnik je dolg, saj prično ob šestih zjutraj in končajo ob desetih zvečer. Toda roki so solidni, kakovost tudi in najboljša potrditev tega dej- stva je to, da je to že tretji hotel v Zvezni republiki Nemčiji, ki ga opremlja celjska organizacija združenega dela Pohištvo. Na sliki so: Ivan Centrih, vodja mon- taine skupine in mizarji: Stanko Vidmar, Franc Piki, Ludvik Košir, Franc Novak, Slavko Kroflič, Franc Flis, Franc Canžek, Tone Globovnik, Franc Sajovic, Stane Seruga in Franc Dobnik. Foto: DRAGO MEDVED KLIMA CELJE Veliki uspehi pri proizvodnji aerotermičnih naprav po domačih načrtih — Nujnost specializacije v tovrstni proizvodnji vzrok, da je Klima pobudnik dogovarjanja med jugoslovanskimi proizvajalci. Pri Klimi se ljudje imenu- jejo tudi »samorstniki«, saj so ena redkih delovnih orga- nizacij, ki pri proizvodnji teh- nično precej kompliciranih naprav ne uporabljajo nika- kršnih licenc. Vsi proi-zvodi so bili načrtovani doma. Marjan MAZEJ, direktor Klime, nam je povedal, da računajo letos na celotno re- alizacijo v višini približno 150 milijonov dinarjev, od tega 100 milijonov industrij- ski del, ostalo pa montažni. Takšen bo rezultat dela 600 ljudi, v ogromni večini kvali- ficiranih, oziroma visoko kvalificiranih delavcev. Osnovna usmeritev proiz- vodnje ostaja enaka, z novi- mi spoznanji pa bodo pred- vsem bogatili kvaliteto aero- termičnih naprav in opreme za te naprave. Proizvodnjo delijo na serijsko in kosov-v no. Že danes imajo prodano serijsko proizvodnjo v vred- nosti 60 milijonov diTiarjev. S prodajo ni nobenih težav. Te lahko nastanejo samo za- radi velikega pomanjkanja reprodukcijskega materiala, kar tare Klimo že vrsto let. Veliko je tudi individualnih naročil raznih tovarn. Obe smeri proizvodnje pa zadovo- ljuje še spremljajoča indu- strija, ki skrbi, da gredo na tržišče kompletirani proizvo- di. Pri tem je velikega po- mena težnja Klime za dogo- vorom z ostalimi jugoslovan- skimi proizvajalci aeroter- mičnih naprav. Namreč, to- vrsten program proizvodnje je izredno širok, potreben v vseh industrijah, zato bi bila mnogo racionalnejša spe- cializacija posameznih to- varn, s tem pa bi lahko tudi nudili naročnikom kom- pletno opremo za vse velike in male obrate. Trenutno Kli- ma sodeluje tudi z nekateri- mi znanstvenimi ustanovami predvsem ^^ležnjo — doseči evropski nivo kvalitete pro- izvodov. Med temi naj omenimo samo nekatere novosti zad- njih let. Izredno je zanima- nje za opremo za opekami- ške sušilnice, ki smo jo še ne dolgo tega v celoti uvaža- li. Klima nasploh daje s svo- jimi proizvodi velik prispe- vek k zmanjšanju uvoza. V Bosni je Klima postavila prve transportno filtrske naprave za lesno industrijo, priprav- ljajo pa jih tudi za Slovenj Gradec. To so precej zamota- ne naprave, katerih osnovno znamenje je odvajanje prahu od mesta proizvodnje. Naj omenimo samo to, da je či- ščenje zraka 95 odstotno, to- pel zrak pa se vrača in ga znova uporabijo, kar seveda pomeni odločen prihranek to- plotne energije. Zanimive so tudi klimatske centrale za ogrevanje, prečiščevanje in vlaženje zraka. Z nekaterimi dopolnitvami pa so uporabne tudi za hlajenje zraka. Po-' sebej pomembno 'pa je, da so te naprave standardizirane in jih lahko investitorji pred- vidijo že pri projektiranju. Bogat je tudi program »hla- dilništva«, s katerim so osvc jili predvsem živilsko indi strijo. In še bi lahko našt( vali. Pri 150 milijonih pa je pc membno to, da bodo Ijudji v Klimi dosegli tolikšno štt Vilko tudi s pomočjo vrs« ukrepov, za katere so se a rekli na zborih. Vedo, da m ob pomanjkanju delovnef| prostora to mogoče doseči Is s čimbolj šim izkoristkom de. lovnega časa in večjo stort nostjo. Dobra je trditev, 4 v mnogih tovarnah pri na ne »kradejo« materiala ali ii delkov, »kradejo« pa delo? ni čas. Poostritev poslovB discipline, preselitev upra'' nih prostorov k proizvodn.i ter ureditev nove lakimia v tem letu ustvarjajo dobn pogoje za uspeh. Delovr. ljudje v Klimi, ki neprestart razmišljajo o izboljševanj- proizvodov, pa so zagotovili za nove uspehe. M. SENIČAI ŠENTJUR: BOLJŠI NADZOR Pred dnevi so se sestali člani delavske kontrole v TOLo! Na- seji so obravnavali in sprejeli pravilnik o delu tega cM gana in sestavili konkreten program dela za tekoče letoj Dogovorili so se, da se bodo redno sestajali vsakih šesi tednov in da bo ena prvih nalog komisije nadzor nad izva- janjem pravilnika o medsebojnih razmerjih delavcev ' združenem delu. Delavskemu svetu pa so predlagali, na.! izvoli nove člane, ker se nekateri iz prejšnjega odbora nisf udeleževali sej. To je bil tudi vzrok, da organ delavski kontrole ni mogel uspešno delati. S tako zastavljenim dej lom in odgovornostjo članov lahko pričakujemo, da delavska kontrola dosegla boljše rezultate. Sindikat bi inO'1 ral na vseh ravneh spodbujati delo organov delavske kofl', trole. ! VELENJE: 51 STANOVANJ Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje si je ^ pred časom zadal nalogo, da bo p>ospešeno skrbel za, ste' nov^ja rudarjev. Tako so v zadnjih dneh dali 51 članoiH kolektiva ključe novih stanovanj, ki so v bloku v Jenko*' 18. S tem bodo odpadli marsikateri problemi, ki so j težili rudarje z mjihovimi družinama v slabih stanovanjslo"? razmerah. Do konca leta bodo zgradili še več kot sto s^'. novanj, saj se v kolektivu zavedajo, da vsi urejeni izv^, delovni pogoji pozitivno vplivajo na storilnost na delovne®"' me®tu. A L. OJSTER^*'^ gt, 11 — 20. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 RADEČE Zlata STREL je namestnica ravnatelja na os- povni šoli Marjana Nemca v Radečah. Zmotili smo jo kajpak sredi dela, a je o življenju, delu in pro- blemih na šoli rada poklepetala in iz njenega pripovedovanja je bilo moč razbrati, da ji je delo pa tej šoli všeč, čeprav je nemalokrat povezano s trdim delom. Pove,ite nam par besed o »vsakdanu« na vaši šoli. Zlata STREL: Ce odštejem dve podružnični šoli in vza- mem v precep samo našo, centralno šolo, lahko povem, da na našo šolo pricaplja od blizu in malo bolj od daleč vsak dan okrog 570 parov nog in čez dan je tu precej živahno, še zlasti preden se oglasi šolski zvonec. Razen rednega pouka imamo še 5 oddelkov podaljšanega biva- nja. S prostori smo zelo na tesnem, saj se z nekaterimi razredi širimo že v prostore telovadnega društva. Partizan. Naši upi za boljše bivanje in delo so usmerjeni na pri- zidek šole, katerega naj bi razširili že v jeseni. Ali earadl pomanjkania prostorov lahko organizirate izvenšolske dejavnosti? Zlata STREL: Delo izven- šolskih dejavnosti je sicer za- radi slabih prostorov res ne- koliko okrnjeno, toda kljub temu se lahko pohvalimo s številnimi krožki in društvi, ki zelo uspešno delajo in za nekatere izmed njih, vlada izredno zanimanje. Na šoli dela okrog 20 različnih krož- kov, letos pa so se preure- jenih kletnih prostorov nad- vse razveselili taborniki, ki so zbirali star papir, da so nam prispevali nekaj sred- stev. Kateri krožek .ie najbolj delaven in za katerega vlada med učenci največ zani- manja? Zlata STREL: Brez dvoma je to dramski krožek, ki de- luje kar na dveh stopnjah: nižji in višji. Ta krožek pred- stavlja ne samo kulturno živ- ljenje naše šole, ampak nav- dušuje in kulturno zapolnju- je vrzel kulturnega življenja Radeč in okolice. Z enako zagnanostjo pa dela tudi na- še športno društvo. Čeprav so nam letos zaradi gradnje novega prizidka vzeli šport- no igrišče, dosegajo naši učenci v športu dobre rezul- tate. Pred nekaj dnevi je uče- nec naše šole na republiškem prvenstvu v skoku v višino dosegel 6. mesto. Ali razmišljate o celodnev- ni šoli? Zlata STREL: Prišli smo do sklepa, da bi bilo idealno z minimalni- mi sredstvi preurediti pod- strešne prostore novega pri- zidka v prostore za bivanje otrok, pa naj bodo ti na- menjeni podaljšanemu biva- nju otrok v šoli ali pa celo- dnevnemu pouku. Vsekalkor pa bo potrebno primemo urediti, nato pa najbolj raci- onalno izkoristiti vsak koti- ček novega prizidka. Do re- alizacije celodnevne šole pa bomo morali prebroditi še marsikatere težave. Po iz- gradnji II. faze prizidka, po ureditvi igrišč in bazena do te oblike šole ne bo več da- leč. Zaenkrat lahko le raz- mišljamo. , Kakšni so odmevi na celo- dnevno šolo med starši in med prosvetnimi delavci? Zlata STREL: V zvezi s celodnevno šolo smo imeli že več sestankov in pogovorov in izkazalo se je, da večina staršev ne ra- zume, ali pa povsem dobro ne razume namena celodnev- ne šole. Ugotavljamo, da starše moti naziv »celodnev- na šola«, saj so tako prepri- čani, da bo njihov otrok o- stal v šoli dobesedno cel dan in da ga bo zato šola preveč odtujila od doma. Vemo, da temu ni tako, da otroci ne bodo v šoli cel dan, ampak npr. od 7. do 15. ure. V zvezi s celodnev- no šolo smo imeli tudi po- govore s predstavniki vseh družbenopolitičnih organiza- cij in s predstavniki pod- jetij. Ni nam še razumlji- vo, kam z otroki tistih star- šev. S kadrom pa ob preho- du iz sedanje oblike šole v celodnevno ne bi imeli pre- hudih težav. MATEJA PODJED DVA KONCERTA Kakor smo že poročali, se bo prihodnji teden, od 23. do 28. t.m., mudil v Celju Moški pevski zbor Sangerbund Eschvs^eiler (Zvezna republika Nemčija). Pretežni del dne- va bodo prebili v Celju in na izletih v bližnji in daljnji okoUci Celja (Velenje, Mozirje, Golte, Rogaška Slatina, Po- stojnska jama idr.). Njihovo bivanje bo potekalo v organi- zaciji OZD »Izletnik«, deloma tudi Olepš. in turist, društva Celje. V sredo dopoldne bo zbor sprejel predsednik celjske občinske skupščine. Ker pa gostje prihajajo predvsem kot pevci, ki vračajo Komornemu moškemu zboru lanski obisk v njihovem me- stu, se bodo naši javnosti predstavili tudi z dvema koncer- ^ma: najprej na Etobrni, v zdraviliški dvorani, v ponede- ljek, 24. tjn. ob 20. uri, kjer nastopajo kot gostje zdravili- ^l^e delovne skupnosti, ter v Celju, v narodnem domu, v Sredo, 26. t.m. ob 19.30. Oba koncerta bo s krajšim prcgra- ttiom začel KIVIZ. Gostje so za nastop v Jugoslaviji pripravili poseben Spored. Med skladbami resne glasbe so zastopani tudi jugo- slovanski skladatelji (Gotovac idr.), sicer pa so na sporedu skladbe iz evropske folklore, skladbe za moški zbor s Klavirjem ter odlomki za moški zbor in klavir iz sodobnih ^sicalov (Oklahoma, My Fadr Lady, Kiss me, Kate). Z vstopnicami za celjski koncert lahko postrežejo čla^ KMZ, na voljo pa bodo tudi v turističnem iiradu OTD. Vljudno vabljenil Predstavniki sindikalnih organizacij, ki so se pobliže seznanili z Izletnikovo akcijo »poceni počitnice« pred hotelom EDEN v Rovinju Foto: M. Božič Izletnikova akcija o poceni počit- nicah ob morju, v Rovinju, že dobiva jasnejše in otiplivejše vidike. Z njima se je konec prejšnjega tedna seznanilo tudi bliau 25 predstavnikov sindikal- nih organizacij s širšega celjskega ob- močja, predivfsem tista delavci, ki se v svojiih sredinah ukvarjajo z organiza- cijo letnih dopustov in p^obno. Izletnik jih je namreč v sodelovanju s turističnim podjetjem Jadran v Ro- vinju popeljal v to prijazno LsJtrsko mesto, kjer so se srečali z vsemi po- goji, ki jih bosta Izletnik oziroma Ja- dran nudila našim delovnim ljudem, ki se bodo odločili za to pot. Prvi vtisi so ugodni. Nobenih razo- čaranj. Na dlani je tudi realno stanje. V tej akciji bodo na voljo samo sobe prve kategorije pri zasebnikih! V glav- nem so vse te sobe v novih ali novej- ših hišah. Na voljo imajo vse sanita- rije. Prehrana bo zagotovljena v Ja- dranovih restavracijah oziroma zlasti v eni. Najdaljša pot od stanovanja do morja oziroma do restavracije je kveč- jemu petnajst minut. Vse plaže so ure- jene. Res je, da niso peščene, marveč kamnite. Zato pa povsod urejene ta- ko, da je dostop do morja lahkoten, da bodo lahko prišli na svoj račun tudi otroci itd. Sence je zaradi gozdov po p>otrebi in želji dovolj. In cena? V glami sezoni po 85 dinarjev na dan, v pred in po sezoni pa po 75 dinarjev. Izletnik bo zagotovil tudi avtobusni prevoz do Rovinja in nazaj. V kolikor bodo kolektivi ali njihove sindikalne organizacije rezervirale določeno števi- lo ležišč skozi vso sezono oziroma naj- manj za devetdeset dni, bodo lahko ves ta čas koristile iste nočitvene zmogljivosti, se pravi, da bodo lahko kar same vodile prihode in odhode svojih dopustnikov. V Rovinju pa so v času pred in po- sezone na voljo tudi hotelske zmoglji- vosti A kategorije. Penzionske cene so zmerne in ne dosegajo astronomskih višin, ki sicer veljajo za glavno sezono. So celo za več kot 50 odstotkov nižje! Rovinj pa ima s svojimi bližnjimi otoki, zlasti Katarino in Rdečim oto- kom, še niz drugih nadvse ugodnih možnosti za prijetno letovanje. Z 'vsemi temd i>ogoji so se torej pred dnevi srečah nekateri sindikalni delav- ci iz delovnih organizacij širšega celj- skega območja. Tako imajo vse mož- nosti, da svoje vtise in konkretne po- nudbe posredujejo svojim članom. In njihova odločitev? Počakajmo! MB VARSTVO OKOUA Ni nakljiučje, da so svoj glas znova povzdignili La- ščani. In to na plenarni seji celjske turistične •sve- že. Beseda je tekla o de- lovnem načrtu področne turistične organizacije v letošnjem letu. C)po(z»rili so pa ne samo zarad' tu- ri25ma, marveč predvsem zaradi varstva okolja, za- radi zdravja, na dejstvo, da je Savinja med Celjem in Zidanim mostom posta- la že pravi, pravcati smr- dljivi kanal. Življenje v njej, ki je bito nekoč ta- ko bujno, je povsem za- mrlo. Isjredno kritično stanje je tedaj, ko gladi- na reke upade. Smrad se še bolj širi. Laščani, prebivalci Rim- skih TotpLLc in drugi pro- testirajo (tudi Celjani, opomba pisca). Priprav- ljajo menda celo demon- strativni prihod v Celje. Bo pomagal rešiti vpra- šanje? Najbrž ne. Morda pa bo le opozoril, da tako ni moč naprej. In tako je razprava o tem vprašanju in sploh o varstvu okolja pripomo- gla, da bo budi celjska tu- ristična zveza posvetila temu nič kaj prijetnemu poglavju svojo prihodnjo plenarno sejo. Vse kaže, da se tudi s turistične strani začenja bdtka na ši- roki fronti za vars^o oko- lja. Sicer pa so na pone deljkovi plenarni seji celj- ske turistične zjveze raz- pravljali še o novih dru- štvenih pravilih in orga- niziranosti turistično dru- žbenih organizacij. MB NA GOLTEH 60 cm SNEGA KONJICE Prejšnji teden so v občini Slovenske Konjice zaključili z občnimi zbori sindikata. Le-ti so bili letos dobro or- ganizirani, udeležilo se jih je veliko delavcev, ki so raz- grnili tudi vrsto problemov, 6 katerimi se srečujejo na delovnem mestu in v delov- nem kolektivu sploh. Nekaj več o samem poteku občnih zborov, i>a tudi o razpravah delavcev, mi je povedal Franc Jelenko, sekretar ob- činskega sveta ZSS v Sloven- skih Konjicah. »V konjiški občini so bili prvi občni zbori že v mesecu decembru lanskega leta. Da pa smo z občnimi zbori za- ključili šele pred kratkim, je kriva delna reorganizacija sindikata v nekaterih konji- ških • delovnih kolektivil^. Si- cer je bila udeležba delavcev na občnih zborih številna, tu- di razprava delavcev je bila zelo bogata. Na sindikalnih zborih so delavci sprejemah tudi programe dela in potrje- vali pravila osnovnih organi- zacij sindikata. Lahko rečem, da je letošnje obeležje sin- dikalnih občnih zborov še popolnoma v duhu obeh kon- gresov, J^ko sindikalnega kot tudi partijskega. Zbori so le- tos F>okazali še nekaj in to je odgovornost delavcev do sprejetih nalog. Delavci niso govorili samo o svojih pra- vicah, enako odločno so iz- postavili tudi odgovornost do uresničevanja posameznih nalog. Kar zadeva vsebino in probleme, ki so se izkristali- zirali na zborih, lahko rečem, da so delavci razpravljali o številnih problemih, ki izha- jajo iz gospodarskega polo- žaja posameznih delovnih or- ganizacij. Tako so razprav- ljali o stabilizacijskih pro- gramih, o gospodarskem po- ložaju svoje delovne organi- zacije, o problemih družbene- ga standarda, o ukrepih var- čevanja in drugo. Povedati moram tudi, da so delavca na svojih zborih izvolili tudi vodstva osnovnih organizacij sindikata, in da je bilo vanje vključenih kakih 400 novih članov. Naša prva naloga za- to je, da organiziramo semi- narje za nove člane sindikal- nih vodstev in jim skozi pre- davanja nakažemo pot za uspešno delo. Na splošno pa so naloge osnovnih organiza- cij sindikata zapisane v nji- hovih programih dela in te naloge bodo morali v posa- meznih kolektivih uresničeva- ti preko sindikalnih skupin, ki jih je v naši občini okrog 60. Osnovne organizacije sin- dikata se bodo morale spo- prijeti tudi z vprašanjem in- formiranja delavcev, ki je v naši občini še zelo pereče. Kljub vsem tem nalogam pa sindikalne organizacije ne smejo pozabiti na svojo os- novno in primarno nalogo — to je skrb za delavca.« DAMJANA STAMEJČIC vojnik: spoznali so ga Bilo je oni dan v Vojniku. Vaso Rtarovlč jk imrt v osnovni Soli predavanje za učence o bitki na Sutjeskl, kjer se je tudi boril in po predavanju sva čakala pred hišo vzgojnovarstvene ustanove ▼ Vojniku našo kolegico, ki je imela opravek v zdravstveni postaj. Kar naenkrat sva začula klice: »Stric Vaso, stric Vaso!« Odprlo so je okno vrtca In male nadobudne glavice so spoznale »strica Vaso«, ki je sicer pri njih gostoval kot dedek Mraz. Takoj so priJell z njim živahen pogovor, ki mu kar ni hotelo biti konca! Foto: DR.\GO RUiDVED 6. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 20. marec 1975 OTROŠKO VARSTVO NA OBMOČJU Predšolska vzgoja v vzgojnovarstvenih zavodih, to je vrtcdh, se je na celj- skem področju v zadnjih petih letih povečala za več kot sto odstotkov. Kljub temu pa je prostora v vrtcih še vedno premalo in še vedno zaostajamo za republiškim poprečjem in capljamo za predšolsko vzgojo v socialističnih dr- žavah na vzhodu. V iM-e- teklem šolskem letu je bilo na področju osmih občin celjske regije deset upravno samostojnih pred- šolskih zavodov, tri enote pa so bile pri osnovnih šolah. V vseh samostoj- nih WZ in pri osnovnih šolah je bilo 180 oddelkov, v njih pa 3.586 otrok. 2e pogled za eno šolsko leto nazaj pokaže, da se je število oddelkov in otrok v njih bistveno povečalo, in sicer za 28 oddelkov, kar je 434 otrok. Največ novih oddelkov so odprli v občinah Celje (13) in Velenje (8). V preteklem šolskem letu so na pod- ročju celjske regije zgra- dili tri nove vrtce v Ce- lju, Rogatcu in Velenju. Kljub novogradnjam in adaptacijam in kljub temu da so pri sprejemanju otrok v večini zavodov prekoračili normative, so odloniU 406 otrok, ker ni bilo prostora zanje. Ob tem pa je treba poudariti, da mnogi starši svojih otrok v vzgojnovarstvene TKtanove sploh niso prija- vili, ker po sedanjih kri- terijih nimajo pogojev za to. Pri sprejemanju otrok T vrtce so upoštevali pred- vsem obojestransko zapo- slitev staršev. Od 3.586 obrok jdh je imelo kar 3.233 obojestransko zapo- slene starše, od 261 otrok sta bila oče ali mati sa- mohrarulca in le nekaj otrok je bUo takih, da je bil od obeh staršev le eden v službi. Zanimiv m vzpodbuden je petletni pregled razvo- ja vzgojnovarstvenih zavo- dov. Leta 1969 je bilo v celjski regiji 26.225 pred- šolskih otrok, v vrtce pa je bilo v 62 oddelkov za- jetih 1815 ali 6,9 odst. Le- ta 1974 pa je bilo 34.433 predšolskih otrok, od te- ga pa v 180 oddelkih 3.586 ali 14,6 odst. Ti uspehi so Hiter porast oddelkov WZ pa je pogojeval vse hujšo kadrovsko stisko. Vzgojiteljska šola v Celju še svojih dijakinj ni pri- peljala do mature, od dru- god pa prihaja vselej pre- malo vzgojiteljic, otroških negovalk in medicinskih sester, usposobljenih za delo v WZ. Tudi ko bo celjska vzgojiteljska šola dala prve maturantke (leta 1976), kadrovska sti- ska ne bo takoj rešena. Mnogo razpisov prostih delovnih mest tudi ni bilo uspešnih zaradi tega, ker VVZ ne razpolagajo s s stanovanji za svoj ka- der. Razmišljajo že celo o tem, da bi ob novograd- njah vrtcev porabili del sredstev za gradnjo stano- vanj. To pa je seveda le ena pot; o kadrovski po- litiki bo treba razmišljati v vseh krajih dolgoročno in se oslanjati na lastno mladino, jo kadrovati v ustrezne srednje šole, šti- pendirati in načrtno dela- ti z njo. V sedanjih 180 oddelkih je le 148 stroko- gotovo rezultat prizade- vanj širše družbene skup- nosti, samoprispevkov ob- čanov, strokovnih institu- cij in samih VVZ za več- jo vključitev otrok v or- ganizirano varstvo. Rezul- tate teh prizadevanj zgo- vorno prikazuje po posa- meznih občinah naslednja tabela: vno usposobljenih ljudi, 32 jih pa nima potrebne strokovne izobrazbe. Mno- go slabše pa je stanje s kadri za pomožna dela v vrtcih, to so predvsem va- ruške za tisti čas, ko zju- traj prihajajo posamezni otroci in še ni vzgojiteljic, in ko popoldne vzgojite- ljice in večina otrok že odidejo, nekaj otrok pa še ostane v varstvu. Za varuške nimamo nobene šole in tako dejansko ne morejo dobivati kvalifika- cije. Nujno potrebna bo šola tudi zanje, pa čeprav bo to le kako leto ali dve v usmerjenem izobraže- vanju. V občinah Laško, Mozirje in Velenje po- možnega kadra sploh ni, ker ni zanj urejeno finan- ciranje. V vseh VVZ celj- skega področja je 49 po- možnih delavcev, nujno pa bi jih potrebovali za se- danje stanje že 98. Zavod za šolstvo in vzgojnovarstveni zavodi so tudi v preteklem šoLsIkem letu skrbeli za stalno iz- popolnjevanje kadrov od kuharic in snažilk do rav- nateljic. V ta namen so organizirati štiri seminar- je ki so trajali po šest do trideset ur. Pol^ tega pa so imeli tudi več preda- vaffij s strokovnega in idej- nopolitičnega i)odročja. Povezava VVZ s starši se iz leta v leto izboljšu- je in krepi. Uvajajo nove oblike dela s starši, pred- vsem redne govorilne ure, pa tudi roditeljski sestan- ki so pogostejši in vsebin- sko bogatejši. V vseh VVZ so lani sklicali 54 skupnih roditeljskih sestankov, po- samezne skupine pa so imele poleg t^a še 350 ro- diteljskih sestankov. Zani- manje staršev za delo VVZ postaja na ta način vedno večje, sestanki so bih do- bro obiskani in starši so prisostvovali tudi mnogim prireditvam, ki so jih or- ganizirale vzgojnovarsitve- ne ustanove. Materialni pogoji dela so se v večini VVZ zad- nja leta zelo izboljšali, vendar pa še nekateri za- vodi aU enote nimajo po- trebnih igrač in drugih sredstev za zaposlitve. V nmogih igralnicah še upo- rabljajo neprimerno in dotrajano pohištvo, imajo premalo omar, polic, le- žalnikov, odej in posode. Zaradi tega se otroci sla- bo počutijo in včasih je ogrožen tudi njihov zdrav razvoj. Upoštevati je tre- ba, da je mnogo otrok v VVZ nad osem ur dnevno (kar v 154 oddelkih), za- radi česar bi morali zavo- di nabaviti vse i>otrebno za normalno delo. K opre- mi zavodov spadajo tudi igrišča, ki so ponekod po- vsem neopremljena ali ne- primerno opremljena. Upo- rabljajo pa jdh tudi drugi otroci in mladina in jih včasih tudi uničujejo. Res bi bilo potrebno igrišča odpreti tudi za tiste pred- šolske otroke, ki raiso v vrtcih. JOŽE LIPNIK KONJICE - ZDRUŽILI v občini Slovenske Ko- njice poteka že več me secev reorganizacija socia- listične zveze v skladu z novo ustavo. Končana pa je tudi javna razprava o statuitu SZDL. Evidentira- ni so tudi kandidati za vodstva krajevnUi odbo- rov in konferenc SZDL, v teh dneh pa pripravlja- jo tudi listo kandidatov za občinsko konferenco, ki bo dokončno konstitui- rana konec prihodnjega meseca. Več o reorganizaciji so- cialistične zveze v občini Slovenske Konjice je po- vedal predsednik občin- ske konference SZDL Jan- ko Kovač »V naši občini se ^ no- vo organiziranostjo socia- listične zveze ukvarjamo že več mesecev, izdelali smo tudi že organizacij- ski osnutek, ki naj bi so- cialistično zvezo prilago- dil njeni osnovni Tunkci- ji, to je funkciji organizi- ranih subjektivnih socia- lističnih sil. V jasni raz- pravi v vseh krajevnih od- borih socialistične zveze v občini so krajani raz- grnili vrsto problemov, iz- razili pa so tudi željo, naj bi imela visaka kra- jevna skupnost v >bčini tudi svojo krajevno orga- nizacijo socialistične zve- ze. To pa pomeni 22 kra- jevnih organizacij sociali- stične zveze v relativno majhni občini, ki šteje okrog 19 tisoč prebivalcev in od tega 12 tisoč voliv- cev.« Kako pa bodo sestav- ljene in organizirane kra- jevne konference SZDL? »V štirih krajevnih skupnostih, ki imajo več kot 400 volivcev, bomo volili konferenco sociali- stične zveze, v ostalih kra- jevnih skupnostih pa bo- mo organizirali socialistič- no zvezo _ tako, da bodo v konferenco vključeni vsi občan: ali vsaj večina. Ta- ko bomo poskušali zain- teresirati in aktivirati čim večji krog delovnih ljudi in občanov, da bodo ne- posredno odločali :n vpli- vali na sprejem odloči- tev.« Ali spremljajo takšno organ"!ziranost tudi kaki problemi? »Seveda se srečujemo z mnogimi objektivnimi pro. blemi in težavami. To so predvsem kadrovski, pro- storski in seveda tudi fi- nančni problemi. Krajev- ne skupnosti, v taterih imamo krajevne organiza- cije Socialistične zveze, so fmančno in gospodarsko revne, vsa proizvodna de- javnosit občine Slovenske Konjice pa se odvija le v štirih krajevnih skup- nostih. Pojavlja se tudi problem prelivanja us- tvarjenega dohodka iz po- dročja, kjer ljudje delajo, na področje, kjer ljudje živijo. Veliko naših ob- čanov je 25aposlenih v dru- gih občinah, kjer pa ni- majo veliko posluha za reševanje njihovih prob- lemov v kraju, kjer ži- vijo.« In kako boste te ob- jektivne težave in proble- me premagovali? Zavedamo se, da so vsi našteti problemi življenj- ski problemi naših de- lovnih ljudi in občanov, zato so to tudi problemi organizacije socialistične zveze. Zato se bomo po- skušali dobro organizira- ti. V večjih krajevnih skupnostih, kjer bomo imeli organizirane Krajev- ne konference socialistič- ne zveze, bodo te sestav- ljene iz delegatov krajev- nih skupnosti, družbeno- političnih organizacij, pa tudi delegatov temeljnih organizacij združenega de- la Na ta način pa bomo združili interes združene- ga dela, interes področja, kjer ljudje živijo in po- litični interes v enoten in- teres vseh delovnih ljudi in občanov, zdraženih v socialistični zvezi kot fronti organiziranih sub- jektivnih socialističnih sil.« DAMJANA STAMEJCIČ: Mozirje: modra poteza Samoupravljanje na socialnem področju si čedalje intenzivneje uifcira pot in tako ima- jo izvršni odbori sa- moupravnih interesnih skupnosti vedno več nalog. Volonterjd sko- raj ne morejo več uspešno obvladati svo- jih dolžnosti v SIS, obenem pa si ne mo- rejo privoščiti profe- sionalnih delavcev, ker bi to ne bilo racional- no v obsegu sredstev in nalog, ki so jim' dane. Prav zaAo je bi- la v Mozirju imeno- vana delovna skupina, ki je že pripravila prvi osnutek posebne stroTiCOvne Bilužbe, ki bi opravljala vsa ad- ministrativno finančna dela samoupravnih in- teresnih skupnosti za vzgojo in izobraževa- nje, kulturo, telesno kulturo, otroško var- stvo in socialno var- stvo občine Mozirje. Ta služba bi za vse naštete SIS opravljala strokovna in druga deda, ki se nanašajo na opravljanje in ana- liziranje stanja in po- javov na vseh področ- jih družbenih odnosov v SIS na območju ob- čine Mozirje, še pose- bej pa bi skrbela za reševanje organizacij- sko pravnih zadev ter finančnih opravil. LIZA PODPEČAN RECICA OB SAVINJI Vili Marovt, lesni obrt- nik iz Rečice ob Savinji, je član republiške gospo- darske zbomiee, član dele- gacije zasebnih obrtnikov in predsednik iniciativne- ga odbora za ustanovitev Združenja ob^nikov v ob- čini Mozirje. Pogovarjala sva se o delu njihove de- legacije, ovirah, s kate- rimi se srečujejo obrtniki in o pomenu in vlogi Združenja obrtnikov, ki ga bodo že prihodnji me- sec ustanovili. Kje se sestaja vaša dele- gacija in kakšna je ude- ležba članov? »V zadnjem času se se- stajamo v mali sejni sobi skupščine občine Mozir- je. Udeležba članov dele- gacije je zelo slaba, tako da smo večkrat komaj sklepčni, poleg tega pa prihajamo na .sestanke vedno eni in isti. Ta prob- lem nameravamo rešiti z izključitvijo neodgovornih obrtnikov in sprejetjem tistih, ki bodo pripravlje- ni izpolnjevati dolžnosti do širše skupnosti.« Kako nameravate oživi- ti delegatski sistem v svo- ji delegaciji? »Na zadnji dve seji smo vabili člane družbenopo- litičnih organizacij, ki so se jih udeležili. Takšno sodelovanje je nujno po- trebno, saj nam pomaga določene probleme razči- stiti že v sami delegaciji.« Ali se na sejah /borov občinske skupščine dovolj obravnavajo vprašanja, ki zadevajo neposredno obrt- nike? »Odnos do obrti je v delegatskem sistemu pre- cej drugačen, ker smo se- daj tudi obrtniki dobili mesto v občinski skupšči- ni in s tem možnost, da se enakopravno in tvorno vključimo v razvoj naše družbe. Menim, da na se- jah zborov občinske skup- ščine dovolj obravnavamo vprašanje oziroma pravice in dolžnosti, ki zadevajo neposredno obrtnike.« Kako ste obrtniki zado- voljni z zakoni, ki ureja- jo pravice in dolžnosti za- sebnih obrtnikov v naši družbi? »Občina kaže dovolj ra- zumevanja za naše dejav- nosti, menim pa, da bo treba davčno politiko še posodobiti in dograditi. Dodal bi še to, da bo se- danji davčni politiki so- doben obrtnik kos, »za- starel« pa bo ob tem hit- rem in zahtevnem tempu hitro odpadel.« S kakšnimi ovirami se srečujete pri vključeva- nju obrtnikov v samoup- ravno dogovorjanje vseh delovnih ljudi? »Mnogi obrtniki živijo preveč zase in menijo, da svoje obveznosti do druž- be izpolnijo s tem, ko plačajo davek in druge prispevke. K temu pripo- more tudi velika oddalje- nost med obrtniki, saj smo raztreseni po vsej dolini, zato je naš naj- večji problem v premajh- ni povezanosti. Rešitev iz tega je v Združenju obrt- nikov, ki bi lahko s svo- jim delovanjem združeva- lo obrtnike, jim nudilo in organiziralo razna pre- davanja, dajalo nasvete in podobno. Prednost takega združenja je predvsem v enotnem nastopu vseh obrtnikov, s tem pa bo- mo lažje reševali različne probleme. Vse potrebno gradivo imamo pripravlje- no in mislimo, da bo v aprilu ustanovni občni zbor Združenja obrtnikov v naši občini«. LIZA PODPEČAN Vili MaPovt gt, 11 — 20. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 TOVARNA NOGA VIC POLZELA NOVO V SINDIKATU v tovarni nogavic na Polzeli so pred dnevi re- organizirali sindikalno or- ganiaacijo. S predsedni- kom izvršnega odiboira konference sinddkata EXlii- jem Susterjem smo se pogovarjali o delu njiho- ve sindikalne organizaci- je. Kaj vam daje ta funk- cija? »Funkcija predsednika izvršnega odbora konfe- rence sindikata zahteva odgovorno delo. Pri tem izhajam iz osnov nove družbene vloge sindikata, ki je določena v doku- mentih zveze kom trni stov Slovenije, osmega kongre- sa sindikata Slovenije m sedmega kongresa sindi- katov Jugoslavije, ker so konkretno opredeljene na- loge sindikata. Smatram, da pred nami ni malo te- žav in problemov, vendar pa bomo z aktivnim od- nosom do dela opravili svoje naloge v priadeva- njih za uresničevanje in- teresov delavskega razre- da zlasti na področju de- lavskega samoupravljanja in njegovega pK>glablja- nja:^< Ste morda po sedmem kongresu sindikata Jugo- slavije v vaši organizaciji združenega dela prenovili sindikat? »Zaradi boljšega m učin- kovitejšega delovanja sin- dikata smo v naši organi- zaciji združenega dela konstituirali osem osnov- nih organizacij sindikata. V vsaki osnovni organiza- ciji pa znotraj nje deluje- jo še volilne oziroma sin- dikalne skupine. Vsaka os- novna organizacija sindi- kata ima svoj izvršni od- bor, ki je obenem izvr- šilni organ osnovne orga- nizacije sindikata. Organi- zira njeno delo in jo pred- sitaivlija pred drugimi orga- ni ali organizacijiami. Iz- vi&ii odfbOT šteje ad 5 do 7 članov. Vseh osem or- ganizacijj s^iddkata se po- vezuje v enotno sindikail- *no organdzadjo OZD, ka- teri največji organ je kon- ferenoa osnoivine organiza- cije siindikaita. Kakšne naloge imate za leto 1975? »Prva in najvažnejSa na- ša naloga je, da s pomo- čjo oi^anov upravljanja in drugih služb zagotovimo p>ogoje za ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela. Druge pvomembne naloge pa so še: reorganizacija zve-* ze socialistične mladine, sodelovanje pri sprejema- nju splošnih aktov, orga- niziranje razprav pri spre- jemanju programov sa- moupravnih interesnih skupnosti ter pri izdela- vi varčevalnih programov. Nenazadnje je pred nami tudi skrb za rekreacijo in družbeni standard delav- cev, za kar smo pred ne- davnim že konstitTiirali posebno komisijo, ki je žc pričela z delom. Tekst in foto: T. TAVČAR Edi Šuster KONJICE: IS O ENERGETIKI Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine ob- čine Slovenske Konjice so člani razpravljali tu- di o predlogu resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v letu 1975. Ivan Pe- čovnik je informiral člane tudi o pripombah, ki jih je na osnutek resolucije izrekel občinski od- bor za gospodarstvo. Odbor je menil, da reso- lucija ne obravnava nekaterih vprašanj s pod- ročja energetike. Tako resolucija sploh ne ome- nja plinovoda, ki naj bi potekal od Maribora do Celja in na katerega omrežje bi lahko pri- ključili tudi zainteresirane občane in delovne or- ganizacije iz konjiške občine. Člani izvršnega sveta so potrdili pomen tega opozorila in se tudi dogovorili, da bodo o možnostih priključit- ve občine Slovenske Konjice na plinovodno om- režje govorili neposredno z izvajalci del. D. S. Tako je junijski potres razmajal hi.šo Masten Franca v Ilotunjah pri Ponikvi MOZIRJE: DELEGATI v Mozirju, Gornjem gradu, zatem v gornje savinjski kmetijski za- drugi ter v trgovskem podjetju Savinja v Mo- zirju so se pri zadnjih volitvah delegacij za samoupravne interes- ne skupnosti odločih za naslednje: MOZIRJE: Anton Ac- man, Milena Božič, Alojz Brezovnik, Anton France, Vera Fuvir, Ivan Hribernik, Mar- ko Jurkovnik, Mojca Kokalj, Stane Kranjc, Vlado Košir, Vlado Mi- klavc, Jože Mejač, Franja Naroločnik. Mirko Rak, igrane Sir- ko, Jože Vodušek ml. in Jožica Veber. GORNJI GRAD: Jo- že Deberšek, Terezjja Grudnik, Drago Urank, Franc Urlep, Ivan Vo- dušek, Franc šarb ml, Ema štifter, Fi-anc Za- lesnik ml., Ivan Zi- dam in Janez Zer )v- nik. KMETIJSKA ZADRU- GA: Boža Britovšek, Marija Ceplak, Jožica Kumer, Franc Matjaž, Stane Milavžič, Marija Novak, Franc Pahov nik, Boža Podsedenšek in Andrej Špruk. TRGOVSKO POD JETJE SAVINJA: Fa- nika Forštner, Jožica Hriberšek, Vlado Jan- ko, Jožica Kerč, Štefan Kokalj, Milka Kos, Marija Marčinko, V ida Petrovič, Jožica Pisa- nec in Andrej VVeis.. ŽALEC: RESOLUCIJA SPREJETA žalski izvršni svet je pred dnevi na svojd seji ob- ravnaval resolucijo o družbenoekx>nomskem razvoju občine v tem letu. Resolucija je bila dopolrxiena s pri- pombamd iz javne razprave, ki so jo pripravila v vseh OZD in TOZD v občtnd ter v vseh krajevnih skupno- stih. Izvršni svet je tako dopotojano resolucijo sprejel in bo predlagal skupščini, da jo v takšni oblika potrdi. Javna razprava Je zahtevala zlasti skrb za varstvo okolja, izboljšanje PTT storitev, naloge gozdarstva in vodnega go^x>darstva, izboljšanje izvotaa, zmanjšanje fluktuacije in razvog raziskovaine dejavnosti in nova- torstva. B. S. ŠENTJUR : VEČ OBJEKTOV Na zadnji" seiji sOcupščine telesnokiUtuime skupno- sti v Šentjurju so ugotovih, da se je po sistemski ureditvi finansiranja telesne v^oje položaj telesne kul- ture bistveno izboljšal. Stopnja :^spevka v preteklem letu je bila 0,40 odstotka, kar je znašalo 490.000 dan. Od tega so za naložbe namenili 235.000 din. Iz poročila je bilo razvidno, da je sedaj na območju občine 23 osnovnih organizacij, ki vključujejo 1380 članov, kar pomenii, da je 8 odstotkov občanov talko ali drugače ukvarja z športom, športna aktivnost je v močnem porastu in se v društvih pojavlja močno pomanjkanje strokovnega kadra. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da na območju ob- čine kar 70 odstotkov šoloobveznih otrok ne zna pla- vati in 71 odstotkov ne smučati. Potrebna bo skupna akcija izobraževalne in telesnokultume skupnosti, da se to stanje čim prej izboljša. V dolgoročnem progra- mu razvoja bo pa i>otrebno predvideti pKDleg večjega števila igrišč, telovadnic in stadiona tudi več plavaMšč na območju občine. Pri programu za leto 1975 je pred- videna še večja aktivnost in bodo za operativno izvaja- nje programa in F>Oirezovanja društev v najkrajšem času ustanovili Zvezo telesnokul turnih organizacij. Za leto 1975 je sprejeta prispevna stopnja, 36 od- stotkov kar znaša 788.000 din. od česar je predvideno za investicije 430.000 din. Prisotni delegati so imeOi predvsem pripombe na predvidena sredstva za redno dejavnost društev, ki bodo dobila preskromna sredstva; V osnovnih smernicah nadaljnjega razvoja telesne kulture je dano primarno mesto izgradnji športnih objektov in ra^oli kadrov. Novo skupščino bo še naprej vodil dosedanji pred- sednik ing. Frsnc Senioa, na čelu izvršnega odbora pa bo še Franc Kincl. ŠENTJUR PO POTRESU šentjursko občino je lani, meseca junija, prizadejal potres, ki je napravil veliko materialno škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih zasebnega in družbenega sektorja. Po podatkih Zavoda za raziskavo materiala Ljubljana, je znašala skupna škoda v občini Šent- jur pri Celju 141 milijonov dinarjev. Bilo je poškodovanih 933 stano- vanjskih objektov in 262 gospodarskih. v občini Šentjur so se takoj po potresu lotili de- la, in sicer popisovanja in ocenjevanja škode, pomo- či najbolj ogroženim in seveda adaptacijam. P/va in glavna skrb je bila na- menjena izgradnji šol. Ta- ko je bila že v letu 1974 končana nižja razredna šola montažnega tipa »Marles« v Loki pri žus- mu, prav fcako so že lani začeli z gradnjo osnovne šole Ponikva pri Grobel- nem. Lotili so se de- la okrog vsen začasnih prebivališč, tako da so vsi stanovalci varno prezimili. Pri tem jim je poma- gala tudi mila zima. Na- logo za rešitev vprašan la varne prezimitve je pre- vzela civilna zaščita jn krajevne skupnosti, saj je bilo poleg 21 montažnih hišic, strokovno podprto še 164 objektov III. in IV. potresne stopnje. Občaid sami pa so še dodatno podprli 187 objektov. Letos, meseca januarja se je zbral koordinacij s tu odbor za odpravo posledic po potresu in ugotovil, da je ostalo še veliko nereše- nih nalog, saj lanska sa- nacija kljub prizadevanju in nekaterim uspehom, ne more biti dokončna. Za- to je koordinacijski od- bor sprejel program sana- cij za letošnje leto, ki med drugim obvezuje vso, da pripomorejo pri odpra- vi posledic potresa. ?rav je, da se tudi vsi prizade ti vključujejo v program dela za sanacijo svojih stavb in da sodelujejo z gradbeno operativo, saj bo ta lahko uspešna le ob pomoči in podpori obča nov. Krajevne skupnosti morajo pripraviti in obrav- navati prioritetni red sa- nacij oziroma gradenj in voditi evidence socialnih primerov. Pregledati mo- rajo sklepe v zvezi z odo bravanjem »tr edi tov in po- dobno. V širok program za odpravo posledic po- tresa je vključena tudi or- ganizacija Rdečega križa. ki bo sodelovala s kra- jevno skupnostjo in orga- nizirala razne pomoči pri- zadetim. Naloga samoup- ravne stanovanjske skup- nosti je, da bo dokončno izdelala predlog pogojev za najemanje kreo- sebej pa me je pritegnil Do- stojevski z Zločinom in ka- znijo in Balzac z Izgubljeni- mi iluzijami. Dostojevski mi je takorekoč odkril oči, kaj pravzaprav zame proza naj bi bila. Pozneje sem pod vpli- vom Joyceovili del spoznal, kako izredno pomemben je princip kompozicije, stilne vrednote, celotna konstrukci- ja nekega dela, skratka spo- znal sem to, čemur pravi Thomas Mann muzikalna kompozicija, to, kar daje de- lu občutek svežine, živah- nost, življenjskosti in ubra- nosti. Rad br omenil šejloberta Musila, pri nas pa zlasti v dramatiki Ivana Cankarja in pri današnjih ustvarjalcih Gregorja Strnišo, Petra Bo- žiča ter Andreja Hiegna. Brez dvoma, da so naredili name precejšen vtis, kar v prozi velja predvsem za Loj- zeta Kovačiča (knjiga Prese- ljevanja), ki pri nas prav go- tovo ni presežen. No, izreden vtis je napra- vila name tudi dramatika Cehova, ki je s svojo pre- cizno grajeno stavbo _marsi- kaj pripomogel k mojemu pojmovanju dramatike.« Vedno znova se ustavljamo ob silnicah, ki so /pogojeva- le nastanek nekega dela in marsikje še danes ni razči- ščeno, kako je do dela sploh prišlo. Pa tudi sicer obstaja cela vrsta odprtih vprašanj, zlasti še pri ustvarjalcih mo- dernega evropskega romana, natančneje, pri tistem delu, ki ga je navedel Wudler v prvem delu pogovora. K te- mu bi pridali še ime — Kafke. »Perpetuum mobile je na- stal pred šestimi leti in je od takrat ležal v predalu, tu- di p)otoval je naokoli in konč- no prišel v roke Bojanu Sti- hu. ki ga je sprejel za oder Herberta Griina. Takrat sem delo skrajšal za eno tretjino. Kdor je Perpetuum mobile že videl, lahko ve, da je delo zgrajeno na principu repeti- cije, kjer sem iskal komič- nost, gradil na variacijah manjšega števila motivov. Le ti so vsakdanji, situacije skratka, ki jih lahko iščemo in najdemo dan za dnem. Lahko bi jih poimenovali tu- di tragikomične. Perpetuum mobile zame ni bil problematičen glede vse- binske zasnove, bil je zgolj tehnični problem, kompozi- cijska utemeljenost. Zanima- lo me je, kako se obnaša na- tanko določena tema, če jo prestaviš v nek drug ko- lorit, zlasti Se, če je zgraje- na iz drobnega, vsakdanjega materiala. Hkrati je bila za- snova delu postavljena tako, da je dogajanje odmik od vsakršnega filozofiranja na odni.« Perpetuum mobile je torej zgrajen bolj na iskanju ne- ke kompozicijske utemelje- nosti, v ospredju je konstruk- cija, preko katere naj dobi gledalec natanko določen vtis, ki si ga je avtor želel in ga je tudi predvidel. In vendar: kaj je v tisti naj- globji osnovi? »Pri slehernem ustvarjal- nem aktu mi je bilo prezent- no iskanje. Življenje je ugan- ka, pisanje pa je način, ka- ko to uganko spraviti v for- mo, ki naj bi bila razumlji- va. Življenje je težko razu- meti, delček tega pa morda lahko da oder. Menim, da ni večjega šarma, kot je oder, ko beseda zaživi svoj veliki trenutek. Seveda je zelo ix> membna interpretacija, s tem pa mislim na oba igralca, na Mijo Mencejevo in Janeza Bemeža, in če mi je dovo- ljeno iti še preko meja mo- jega dela, na ves igralski po- tencial celjske Talijine hiše, ki je izreden.« Delo, ki ga človek-ustvar- jalec začne, se ponavadi tež- ko konča in traja, dokler je v človeku kanček ustvarjal- ne moči. Predstava vzpodbu- di, rojeva ide.ie, okoli nas ži- ve takorekoč nenehno in si- lijo k ustvarjalnosti. »Res je. Zdi se mi, da se predstava, ki je, mimogrede povedana, iz dneva v dan boljša, zame nadaljuje v smi- slu idejnih impulzov. Pred Perpetuum mobile sem pisal že v razne revije, v Dialoge in Obraze, nekoliko daljši prozni tekst i>a je bil pred- vsem Akviziterjeva beležnica, ki sem ga objavljal v zgoraj omenjenih revijah. Idejo na- meravam izpeljati do konca, menim na knjižno obliko, vendar bo moja osnovna ustvarjalna orientacija oder. Pravkar pišem dramo Faust v škripcih. Zaenkrat le toli- ko, seveda pa bo tudi ta na razpolago celjskemu gledali- šču. Rad bi povedal še to, da bo gradnja Fausta v škripcih temeljila na sodelo- vanju z umetniškim vod- stvom celjskega gledališča in igralci, bo torej nekakšno obojestransko sodelovanje, jaz pa bom seveda tisti, ki bom kakršnokoli vzpodbudo hvaležno vnesel v tekst, v ko- likor bo ustrezala osnovne- mu konceptu.« MILENKO STRASEK Spominsko obeležje v Stranicah Spomenik franka lovskim žrtvam Kdo ne pozna strahotnega zločina, ko so Nemci, le malo pred svojim dokončnim zlomom, v onemoglem besu obesili v Stranicah pri Frankolovem 98 rodolju- bov, ki so jih imeli prej v celjskem starem piskru za- prte kot talce. Bilo je 12. februarja 1945, ko so se ja- blane ob veliki cesti spremenile v strahoten drevored smrti. Se in še poznamo takšnih zločinov iz zadnje voj- ne, vendar je frankolovski med najbolj grozljivimi. Da- nes sta tu urejeni dve grobišči s spominskim obelež- jem., posvečeni umorjenim žrtvam. In vsako leto se tu vedno znova zbirajo ljudje, da bi se poklonili spomi- nu žrtev. Grobišči s svojim okoljem sta spomeniško za- varovani. To pomeni, da sta zavarovana ne le spomin- ska kamna s svojim neposrednim okoljem, pač pa ce- lotno prizorišče zločina. Spominska obeležja lahko po- stavimo tako ali drugače, prizorišče pa je enkratno. Spomeniška služba je zato dolžna, da ga obvaruje kar najbolj neokrnjenega. To ni le stvar naše pietete, ampak tudi zgodovinske odgovornosti. Prav zato spo- meniška služba vztraja, da ohranimo jablane, ki so nekoč nosile breme umorjenih. Toda drevesa se sta- rajo in umirajo kot ljudje. Avtentičnost prizorišča bo- mo zato varovali tako, da bomo vsako odmrlo drevo nadomestili z novim, ko bo to potrebno. Drevored smr- ti naj bi tako ostal trajen spomin in opomin. I. S. Piše: Jože Zupančič m Celodnevna osnovna šola je... v preteklih nadaljevanjih smo zapisali nekaj najznačil- nejših misli v zvezi z organiziranostjo podaljšane dnevne šole. Ustavili smo se pri nujnih spremembah prostorov, organizaciji bivanja učencev v šoli, težavah s kadri, večjih možnostih vzgoje doma in v šoli. Danes bi zaključili za- pise, kljub temu, da bi o COS lahko še veliko pisali, k tem vprašanjem se bomo v našem časopisu še vračali, saj bo nova celodnevna šola bistveno vplivala na celotni vzgoj- no-izobraževalni sistem. Kakšen pa je naš vzgojno-izobra- ževalni sitem, pa nas mora zanimati, saj bomo imeli takšno prihodnost, kot smo jo privzgojili naši mladini. Zato danes le še nekaj vzporednih misli. Med številnimi glavnimi ugovori proti COš je tudi tale: če ni kadrov in materialnih možnosti, potem nima smisla pričenjati z novo obliko osnovne šole, saj bomo ne- katere sredine (deželo) še bolj osiromašili, druge pa bodo ponovno imele boljše delovne in življenjske pogoje (me- sta). Prepričan sem, da ta parola nima prave osnove. Program COS, ki je postopen, zajema reševanje vseh — poudarjam vseh problemov celotnega sistema vzgoje in izobraževanja. COS bo ob uresničevanju svojih ciljev mo- rala doživeti — ne tako kot doslej, ko smo skoraj vse urejali administrativno, drugačno obravnavo predvsem adruženega dela, kot sestavni del njihovega dela, odnosov in potreb. Velikokrat se te besede približno tako, kot smo jih zapisali danes, slišijo na moč parolarsko. Pa ni tako. Ce je bilo nekaj dolga leta precej odtujeno, potem vse ne more biti urejeno čez noč. Kakor navzgor — tako navzdol pravijo šoferji za vožnjo v hribih. Gre za čas in brzino. Ko bo zavest o šoli kot sestavni združenega dela prodrla v vse pore, potem bo lažje. Nikakor ni prepozno, saj je ZK že podvzela vrsto ukrepov, da se bo stanje vsaj v osnovi jMpravilo. Zato torej prainmo, da je borba za uresničitev COS tudi borba za popravo našega vzgojno- izobraževalnega sistema in težav, ki so se v njen nako- pičile v zadnjih letih. Drugo, na kar bi radi opozorili v tem zadnjem zapi- su, pa je, da se v naših ostalih šolskih stopnjah — če hočete v predšolskem, v srednjem, na poklicnih itd. vse premalo zavedajo, da pomeni reforma osnovne šole v bistvu tudi reformo njihovega dela. O tem, da je šolski sistem enoten, smo že slišali večkrat Zato morajo de- lovJie metode izhajati povsod iz enih osnov. Iz oblikovanja aktivne, samoupravne, socialistične, demokratične in so- ustvarjalne mlade osebnosti. Na to opozarjamo sedaj pred- vsem starše, vse premalo pa ostale šole. Da ima takšen odnos lahko katastrofalne posledice, smo že zapisali v 9nem od predhodnih nadaljevanj. Zato je Jasno, da mo- ra tudi v vse učiteljske vrste prodreti spoznanje, da i" v celoti sestavni del združenega dela in novih socialistični samoupravnih odnosov in da ne opravljajo dela, ki je s"' mo sebi namenjeno, ki ga skoraj ne zanima ali sodi dO; bro ali slabo. Glavno pač, da nekaj sodi. Spremembe "J'" selnosti so torej nujne tudi v učiteljskih vrstah in ne samo pri delavcih v združenem delu. In tretje: Nova podaljšana dnevna šola zahteva bolf'] šo organiziranost in ker bo dražja, tudi varčevanje' in cionalnost. Zato je povsod, kjer nastaja, povezujemo ^ integracijami, povezovanjem v prvi fazi predvsem osno^] nih šol — v en vzgojno-izobraževalni zavod V naši reg^K imamo integriroiuost osnovnih šol zelo različno razvito. ^^ velenjskega, kjer so še vse šole integrirane v en vzgoji^O" izobraževalni zavod (VIZ), do delnih integracij (Zaiec^ Šmarje), kjer imajo skupno računovodsko poslovanje, rf" takšnih, ki o teh prizadevanjih sploh ne razmišljajo. P^^' pričani smo, da je integriranost — predvsem za bolP. vzgojno-izobraževalno delo nujna. Šablone bo težko t^o^^lJ! kovati. Zato morajo zahteve o povezavi nastati v vs^'"' občini, in sicer med učitelji, ki vidijo kje imajo teža^'^' kaj dela vsak za sebe, koliko ur porabijo za delo in še bi lahko naštevali. Analize — poštene in krite — seveda ne privatniške — bodo upravičenost gracij hitro pokazale. ftt 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 POGODKI «»-— 2ALEC: O VOJAŠKIH ŠOLAH IVIJnuli teden je občinska konferenca ZSMS Zale« pripravila na osnovnih šolah v ob6ind zanimiva predavanja o vojaških šolaJi vojaških poklicih, ki so jih popestrili tudi s predvajanjem filmov f življenj" * voskih šolah. Predaval je podporočnik Bojan Porok, ^en predavanj, kj so odlična uspela, pa je bH, d« bi se več ^j^ih odločila za Šolanje na vojaSkili šolah, B. S. MOVI OBČINSKI ODBORI v Zaicu se bodo ta teden zaključili prvi .sklici občin.skih odbo- ^ sindikatov .strokovnih dejavnosti. Gre za nove sklice, priprav- jjene po reorganizaciji sloveivikih sindikatov. V Žalcu bodo fanell _(, novem 10 občinskih odborov strokovnih sindikatov, od tega ^Jeni novih in dva — občinski odbor sindikatov delavcev v kmetij- ^vu in delavcev v ^adbeništvu — po starem. \a prvih sejah se občinski odbori sindikatov strokovnih dejav- josvi konstituirajo, volijo svoja vodstva, delegate v občinski sindi- Mlni svet ter sprejenia.jo letne načrte dela. S sklici novih občinskih odborov se tudi v Žalski občini kon- luie reorganizacija sindikatov. B. S. VZGLEDNA SAMOZAŠČITA Dane.-! je na obisku v žalski občini član CK ZKJ, general Ivan Kukoč. V dopoldanskih urah se bo sestal s političnim aktivom ob- yn« ui se tu pogovarjal o uresničevanju sprejetega koncepta družbene samozaščit« in ljudske obrambe. Oi>oldne bo visoki go.sl obiskal §e krajevno skupnost Prebold, kjer se bo s predstavniki kr^evne jlnipnosti pogovarjal o konkretnih načrtih, ki izvirajo iz sprejetega jmžl)enega dogovora o družbeni samozaščiti. B-. S. BISTRICA OB SOTLI: DENAR CESTAM Občani krajevne skupnosti Bistrica ob SotM so do konca minu- lega meseca zvozili na svoje lokalne in slabo vzdrževane ceste pre- ko 4.00fl kubičnih metrov gramota, kar -je bilo za normalno vzdrže- vanje teh cest nujno potrebno. Za gramoz je prispevala krajevna skupnost preko 100 tisoč dinarjev, ostalo, nad 30 tisoč, pa občani sami. MST CELJE: PREDAVANJE SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA Podružnica Slavističnega društva v Celju je za svoje čli«ne pri- pravila predavanje »Novi pogledi na jezikoslovje in pouk slovenšči- ne«. Predavala je prof. Franka Rode, anglistka z Ekonomskega šol- skega centra v Celju. Kot dolgoletni praktik pri pouku tujih jezi- kov je zbrala mnogo izkušenj, ki jih pri svojem delu spričo razlik T metodikah poučevanja materinščine in tujih jezikov ni mogla tako obilno uporabljati. Izhajala je iz postavk strukturalizma in gene- ntivne gramatike vse pa ilustrirala z vi^to praktičnih vaj, predvsem takih ki naj razvijajo osnovno lastnost vsakega jezika — ustvar- jalnost. Razprava po predavanju je pokazala, da so podobna pre- davanja zelo potrebna in člani so sklenili, da bodo o podobnih problemih in vajah še razpravljali In to na osnovi lastnih izkušenj: uspelih iJi neuspelih. Prav škoda je. da je bil obisk dosti slabši, kol je to navadno iMi predavanjih s t«»natiko metodike pouka. KONJICE: PRIZNANJA OF Prihodnji teden se bo sestala v Slovenskih Konjicah komisija a podeljevanje priznanj osvobodilne fronte, ki bo obravnavala tudi predloge kandidatov za priznanja. Letos bo komisija podelila lO priznanj najbolj zaslužnim občanom. D. S. CELJE: SPREMEMBE V VODSTVU SZDL Izvršni odbor občinske konfcrcnce SZDL v Celju je svojo zad- njo sejo posvetil ne samo pripravam na bližnjo sejo konference, mar\eč tudi nekaterim vprašanjem, ki zadevajo krajevne organi- Mcije. Tako se bodo po tem sklepu krajevne konference SZDL koastituirale do 27. aprila letos. Izvršni odbor Je nadalje spre,jel dogovor o enotnejši višini članarine. Po tem stališču bi lahko letna članarina znašala med 6 in 12 dinarji. Končno so člani Izvršnega odbora razpravljali tudi o dogovoru * predsedstvu medobčinskega sveta SZDL za celjsko območje. Tako je tudi ta organ podprl pobudo, da naj za predsednika med- občinskega sveta SZDL za celjsko območje kandidira Janko Že- vart, pretlsednik občinske konference SZDL v Celju. Hkra« je evidentiral za možnega kandidata za predsednika občinske konfe- lence SZDL Celje Jožeta Volfanda, glavnega urednika Novega ted- nika in Radia Celje. SEMPRIMOZNIK IZ ŠMARTNEGA OB DRETI KLJUBUJE ČASU IN LJUDEM NOČEŠ V Ko smo se novinarji zadnjikrat mudili v Šmartnem ob Dreti, smo med drugim povprašali tudi za kakšen »njihov« socialni primer. Pa so nam krajanj odmajali z glavo, rekoč, imamo ga že, a nam je v sramoto, vi, novinarji, pa jo boste raznesli naokoli. Tako, kot vi znate. In ne bi novinarji bili, če te »sramote« ne bi poiskali, pa ne zato, da bi se o njej na veliko razpisali, obsojali in dolgovezili, ampak zato, da bi pomagali, če se pomagati da. Pot k Semprimožnikovi bajti nas je vodila skozi gozd, spremljal pa nas je domačin, ki pozna sleher- no stezico tod okoli Rovt, kakor se imenuje zaselek, katerega hiše so raztrese- ne po glot-ačah in vrho- vih prečudovitega sveta. Turizem tod okoli Smart- nega še ni spoznal nje- govih lepot, predvsem pa ni izkoristil največjega aduta današnjega sveta — miru. • V takšni tihoti in raz- mišljanju smo hiteli pro- ti Semprimožnikovomu domu, kjer živi gospodar Franc in njegova zagon- ska družina Ana. V do- lini smo že slišali, da se je zanj zavzela krajevna skupnost, Rdeči križ, so- cialistična zveza, naš spre- mljevalec pa je našteta dejstva samo potrjeval. Gospodarja Franca smo srečali na poti, odprav- ljal se je v gozd, da na- bere drva, a se je kljub temu z nami vrnil v nje- govo domovanje, ki ne zasluži tega imena. Zdaj smo razumeli, zakaj kra- jani žele, da bi Franc in njegova žena zapustila to bivališče, ki je v resnici črna luknja z majajočimi vrati in okni, v katerih ni šip, marveč le nekaj ob- ledele lepenke. Dim uhaja skozi reže, kajti lončena peč v kotu ne služi svo- jemu namenu. Včasih je bila to hiša, zdaj pa je levi del popolnoma po- drt, v desnem pa je" čum- nata, kjer živita Sempri- možnikova zakonca. Ope- ke na strehi praktično ni več in rebra ostrešja štr- lijo v nebo. Poleg hiše pa stoji dokaj dobro ohra- njena kašča in porodila se mi je misel, da bi bUo bolje živeti tam. Povsod pa je vladal mir, kajti čijica, kot je včasih bila, Semprimožuikova doma- ja čisto na samem. Franc nas je popeljal v notranjost, kjer smo našli njegovo bolno ženo Anč- ko. Že dalj časa je bolna in mislila je, da smo pri- šli pogledat, kako je z njenim zdravjem. Sladkor- no ima, pa vse jo v tre buhu boli, nam je potoži- la, in njene oči so bile ix)lne prošenj. Malokdaj vidimo toliko trpljenja v očeh, čeprav smo že nava- jeni na podobne zgodbe iz življenja. Pomagajte, so prosile in se naskrivaj ozirale na moža,Franca. Potrjevale so misel, ki smo jo slišali v dolini: Semprimožnikova je že pristala na preselitev v dolino, a kaj, ko je Franc trmast in vztraja v raz- merah, ki še. za živali ni- so dobre. Franc se ni hotel »od- preti«, žena pa je bila malo bolj zgovorna, in po kapljicah smo izvedeli, zakaj Franc vztraja v tej samoti, sam, ves onemo- gel, da bi še opravljal hiš- na in gospodarska dela. Tudi pere sam, ob bliž- njem potoku, po kruh in mleko pa hodi vsak teden v dolino. Nakupi tudi hra- no, kolikor se pač kupi za 35 starih tisočakov so- cialne podpore. Zakaj, Franc, vztrajate v takem, zakaj ne odide- te v dolino, kamor vas va- bijo krajani? Dali bi vam stanovanje, poskrbeli bi za vašo bolno ženo, pre- skrbljena bi bila oba do smrti. Zakaj, Franc? Njegove skope oesede bomo združili v nekaj stavkov. »Odkar je žena bolna, je res hudo. Pa to je ven- dar moj rojstni dom, in kjer sem začel, tam bom končal. Veste, jaz sem pred leti prosil za po- moč. Ivan Glojek m: je napravil prošnjo na zvezo borcev, pa ni bilo nič iz tfega. Glojkovi so dobri za mene ..., nekaj ljudi je dobjih v dolini. Takrat mi niso pomagali... Pri meni je bila javka za par- tizane. Po tri dni so bili pri meni, potem pa so od- šli na vse strani. Za nji- mi sem brisal stopi- nje ...« Francetov glas se je utrgal in prvič je malo bruhnilo na dan. P^ vam žele zdaj po- magati, Franc, ni še pre- pozno, smo malce v za- dregi pristavili. Žena je gledala enkrat nas, enkrat v moža in z očmi prosila dalje, želela je izprositi odhod v dolino, ker na- gonsko čuti, da se mora pozdraviti. Franc pa je le še to dodal: »Ko sem imel še moči v sebi, da bi popravil hišo, mi niso pomagali, Zdaj pa ... tu sem se rodil in tu bom umrl.« Francetova usta so osta- la trdno stisnjena, ženine pa bi rade nekaj poveda- le, a si niso upale. Semprimožnikova odloč- nost je skregana z zdravo pametjo. Tako bi dejal vsak, ki bi videl, v kakš- nih razmerah vatraja os- tareli Franc in po sih raz- mer tudi njegova žena Ana. Krajani se trudijo, da bi živel človeku do- stojno življenje, on pa od- klanja njihovo pomoč. Mi pa smo iz vsega raz- brali, da je v Francu Semprimožniku toliko po- nosa, pa tudi trme, da ra- je vztraja v bajti, ki se mu podira nad glavo, toot da bi sprejel pomoč so- človeka, ki je po njego- vem mnenju, prišla pre- pozno. Zdaj je njegovo sr- ce prepolno pelina, zato ne občuti niti strahu, ki tare njegovo ženo, niti bo- jazni pred časi, ko bo onemogel še sam. Pa veš, Franc, da je do- volj le tanka snežna ode- ja ali rahel vetrc in že bi se tvoja streha nad glavo sesula sama vase ter pod seboj pokopala tebe in tvojo ženo, ki še ne želi umreti? Zato sprej- mi pomoč sovaščanov m svoj zakrknjeni ponos skrij globoko vase, saj imaš ženo še rad, kajne? tekst: ZDENKA STOPAR slitee: DRAGO MEDVED 10. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 20. marec 1975 ALPINIZEM, TKS IN KATEGORIZACIJA Alpinizem je uvrščen v telesno-kultumo skupnost kot tekmovalni šport (bo- lje specializiran vrhunski šport) in s tem naj bi bi- li rešeni končno tudi de- narni problemi tega špor- ta, odpravljeno beračenje in alpinizem postavljen na mesto, ki mu pripada. S sijajnimi uspehi v doma- čih stenah, Alpah, Dolomi- tih in odpravah na Himala- jo, Kavkaz, Ande je ta šport postal znan, cenjen in s svojim zaledjem planin- cev, najmnožičnejšo orga- nizacijo na Slovenskem s 300.000 člani, tudi naj- strožje selekcioniran in prerešetan. Vsakih 300 ak- tivnih planincev »izleže« enega povprečnega plezal- ca, in vsakih 2.000 šesto- stopnjaša, člana druščine, ki naj predstavlja medna- rodni kvalitetni razred in najvišjo špM^rtno kategori- jo, ki jo po svojih pravi- lih predvideva TKS. Ta- koj smo pri spornem pro- blemu, ki je dvojen. Al- pinistu nikdar niso bili in ne bodo pri srcu kate- gorizacijski razredi, tudi svetovni alpinizem jih ne pozna z izjemo nekaj vzhodnih držav, ki delijo alpiniste po preplezanem od začetnika do zaslužne- ga mojstra športa. Vendar se tudi tam razvrščajo sa- mo v lastnem športu, ni- kakor pa primerjajo z os- talimi, ker stoje brez pri- pomb kot »sportivo eroi- co« nad ostalim fizičnim športom. Kot mladorojeno dete je vzel TKS pod svoje ok- rilje tudi alpinizem. Ne- kaj novega in neznanega, ki svoje vrednosti ne mo- re dokazati s finskimi tablicami, centimetri in s časom, niti medsebojnim srečanjem ali mednarod- nim dvobojem; dobi torej finančno pomoč po oku- su in po sili, po načelu »kar že mora biti, naj bo«! žalostno pri vsem je, da predsedniki nekaterih tekmovalnih športov in njih odbori štejejo alpini- ste med boheme in ekscen- trične posebneže, avantu- riste, ki naj svoj hobi pla- čajo sami, če že nosijo glave naprodaj. V tej dru- ščini tekmovalnih športov imajo nekateri že a pri- ori določeno letno vsoto, ki se pač giblje za nekaj milijonov ali deset mili- jonov navzgor ali navzdol, pač glede na stopnjo, ki jo tekmovalni ^port raz- deljuje. Od kraljice Špor- tov, ki v Celju ta vzde- vek zasluži, do drugih kraljičin športa in prin- ces, pa vse do »kralja«, jugoslovanskega nogome- ta, ki ima bolj reprezen- tančne funkcionarje od športnikov samih, vidijo v alpinizmu pač človeško vrsto, ki njihovemu pro- računu pobere nekaj pre- potrebnega denarja. Ima- jo plačane trenerje in maUce, dres in plačano vožnjo, dnevnice, honorar- je in hranarine; poznal bi rad nekoga v prvem moštvu kluba (katerega- koli), ki je kopačke in tre- nerko, hokejsko palico, kupil sam, prispeval za konja ali letalo, da lahko tekmuje. Da vrhunski al- pinist izda za svoj »dres« in dejavnost, za afirmaci- jo na tujem in udeležbo na državni odpravi polo- vico letne plače, pa je ra- zumljivo samo po sebi. Noben šport ne more biti »NAJ« in nihče povsem zapostavljen, v proračunu TKS za leto 1975 pa je al- pinizem zajet v postavki »IN OSTALO«! Pri krei- ranju teh usod raznih športov so v občinah ob- čutne razlike. Ce je celj- ski odsek po plezalskih uspehih, naraščaju in ple- zalni šoli ter udeležbi na zveznih in republiških od- pravah na štajersko-ko- roškem področju najmoč- nejši, je po dotaciji TKS daleč na zadnjem mestu. Prišli smo v to druščino skromni in taki tudi osta- nemo. Ostanemo, ker ni- smo tekmovalci in je fi- zični napor pri plezanju samo en del kalupa, ki predstavlja alpinistični lik. Psihična trdnost, etič- ni in estetski moment, po- moč v sili in romantične duše pri sicer jeklenih fantih so lastni samo tem ljudem. In pri denarni po- moči za alpinizem TKS razpravlja, ali je vre- den Alpinistični odsek Celje enega ali dveh mili- jonov, torej ene ali dveh drobtin kar zajetnega hlebčka športnih financ. Poglejmo še drug prob- lem. Ostali športi zahte- vajo kategorizacijo tudi v alpinizmu, da bodo us- pehi odmerjeni črno na belem in plezalci razdelje- ni po predalčkih. Kdo in kako bo postavljal merila ne vem, jasno pa je, da nekdo s to zahtevo plju- va v lastno skledo. Vred- notenje v alpinizmu vze- mimo torej povsem šport- no, suhoparno, 1» težav- nostnih stopnjah, veljav- nih v svetu, višini smeri, zimskem vzponu, prven- stvenem vzponu, plezanju v Alpah in odpravah v vi- sokogorje, pa bomo do- bili za naš odsek razvese- ljiv podatek, da stojimo z ljudmi zveznega in medna- rodnega razreda takoj za celjsko atletiko. Skromen podatek za lani: 350 pre- plezanih smeri, od tega 60 najvišje, VI. stopnje, 8 prvenstvenih vzponov, tež- ke ponovitve v Dolomitih in udeležba v državni od- pravi na Kavkaz. Ce do- damo še to, da Je Planin ska zveza Slovenije zau- pala prvo jugoslovansko odpravo y visokogorje Mongolije prav celjskemu alpinističnemu odseku, ki naj starta naslednje leto, smo po vseh ključih, ta- belah, kategorijah m plas- majih takoj upravičeni (da bomo skromni) ha 35 sta- rih milijonov, pa bo kljub temu vsaj toliko prispeval alpinistični kader tudi sam. Trenutno je v AO Celje 16 tečajnikov, 6 pri- pravnikov in 16 članov al- pinistov, gorskih reševal- cev, vodnikov in ii^truk- torjev alpinizma. Delamo v razumnih me- jah. Te vsote nihče ne pričakuje, ker bi alpini- zem v trenutku padel v doslej neznane vode hono- rarjev, dnevnic in hrana- rin. Vsak drug bi zavri- skal, mi nočemo. Radi bi le varno opremo, potne stroške plezalnih tur in plezalno šolo, za odpravo v Francijo, Dolomite in polog za odprave v iz- venevropska gorstva. Vr- hunskemu športu je nam- reč postavka rezultat — stroški pri alpinistih po- stavljena na glavo. Naj- boljši plača največ in ude- leženec odprave v Hima- lajo ali Kavkaz mora, da je član državne ekipe, iz svojega žepa odšteti mi- lijon in dati pol leta brez- plačnega dopusta. Dogovarjanje je edini način, predvsem pa šport- ni, da se ne zapletamo v skrajnosti in v tako le- pem športnem Celju ohra- nimo najvišjo vrlino z Olimpa. V nesporazum bi šli zadnji prav alpinisti, ki še vedno povsod rajši pomagajo kot terjajo, pla- čajo, da niso nikomur od- govorni in na dolgu. Drugje alpinizem ustvar- ja brez denarnih težav. Podpira ga država iz športnih in humanitarnih skladov — alpinisti so slejkoprej vodniki in gor- ski reševalci, predavatelji in vodje mladinskih vrst ter izletov, pisci in foto- grafi, predvsem pa sinovi narave in poznavalci naj- bolj . skritega na mejah. Vojska daje brezplačno opremo in denar za ple- zalne šole. In pri nas? Ka- ko bi me pozdravili na Odseku za narodno ob- rambo, če pridem po fi- nančni delež za alpinistič- ni odsek, čeprav je ta po- vsem razumljiv? Kdo po- zna prehode v naših ari- bih in orientacijo, trans- port in reševanje ter vo- denje v snegu in megli? Edino alpinist in nobena druga moderna oprema in tehnika, niti domačin. Koliko bitk druge svetov- ne vojne so odločili alpi- nisti? S tem člankom ne mi- slim kritizirati nikogar po- sebej, niti družbe. Samo glas naj se čuje in odsta- vi lonec, da ne prekipi. Ce pa že kdo neupravičeno zameri, ali bolje, dobro- namernost ne razume, se ne bojimo, saj na našem velikem štadionu nikdar ne odjekne klic »fuj«. Bo- jimo se samo tistega kli ca, ki je obupno druga- čen: »Na pomoč«! Tam smo edini, ki lahko po- magamo. Moj podpis: Cic. Ker pa pišem o katero- rizaciji dn suhem športu, bom prvič in zadnjič pod- pisal drugače: Ciril Debe- Ijak, načelnik AO Celje, gorski reševalec, gorski vodnik, nosilec zlatega znaka PSJ, zlatega znaka PZS, zlatega znaika GRS, zlate plakete občine Celje, še aktiven plezalec brez kategorije in v 30 letih plezanja brez dnevnice. OGORČENJE ŠTORSKIH KULTURNIH DELAVCEV v zadnjem času se v dnevnem tisku pojavlja jo članki, ki, blago reče- no, neodgovorno seznanja jo javnost z dejavnostjo nekaterih društev v n.u>i občini. Dejavnost nekate- rih skupin je prikazaiia pretirano iK>hvalno pri branju člankov o drugi pa se poznavalec težko ot;-e se misli, da gre za zavest no onemogočanje nekate- rih skupin. Ce smo bili do se ^aj priče le poveličevanju ne- katerih skupin, potem je novost v tej kampanji se- stavek, ki ga je »Večei« objavil 13. marca s podna- slovom »Amatersko gle- dališče železarne štore — Celje izgublja svoj sloves«. Poleg številnih netočno- sti, avtorica sestavka naa - reč ne pozna niti praves'a imena gledališča, veje iz članka jasen namen: z ne bočnimi navedbami in »preminjanjem dejstev razvrednotiti delo Ama/jr- skega gledališča. To pa seveda koristi le tistim ki želijo doseči slov?s s svojo popularizacijo in očmitvijo drugih v tisK' ne pa z delom. Kulturni delavci Štor so ogorčeni toliko bolj, ker avtorica članka ni nikdar obiskala Amaterskega g; e- dališča »Železar« in 'ce- netočne navedbe v ^nne njenem člainku povedo, " i gledališča sploh ne po zna. Podatke za članke to rej dobiva iz vrst tis ih, ki na p>odročju amater s.^o dejavnosti že nekaj časa spletkarijo, skrivajo pa se za kuliso kulturnih delav- cev. ZDRAVKO IVAOIČ ~ 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Na Menini planini, v bližini »Planinskega doma« je na kamnitem podstavku plošča z napisom »Stoterim in nesmrtnim žrtvam, ki jih je vzela v naročje Menina planina« Partizani so bili prepričani, da so se že povsem rešili zasledovalcev. Pričeli so hoditi v skupini in izbi- rati položnejšo smer, toda še vedno pod grebeni Me- ninskih vrhov. Mrazek in Borut sta pred križiščem, od koder vodi ena pot proti Sv. Florjanu nad Gornjim gradom, šla v predstražo. Hodila sta oprezno, čeprav se je začelo okoli sedme lu-e na rahlo nooiti, kar se v gozdu še močneje odraža. Prešla sta neko jaso in križišče ter se povzpela na majhno vzpetdno. Po nekaj minuitah, ko ni bUo nikakega znaka in sledu o sovraž- niku, sta poklicala ostale borce, ki so bili oddaljeni približno dobrih petdeset metrov od križišča. Takrat je sledil kratek rafal iz brzostrelke ali mitraljeza in Mrazek se je zrušil težko ranjen na zemljo. Najbrž je kdo od skrite sovražnikove zasede sprožil usoden rafal in se hitro tuhaknil. Morda, morda bi bili Mra- zeka le rešili, če se ne bi sam z revolverjem ustrelil v glavo. Kot vsak partizan, se je tudi Mrazek bal, da bd prišel živ v sovražnikove roke. Tako je pvadel jimak Menine planine. Ni dočakal zarje svobode, za katero Je navdušil toliko svojih so- vaščanov. FHjmagal je številnim borcem in aktivistom v težkih in kočljivih položajih, le sebi ni mogel v svoji najtežji uri. Nemci so se v Gornjem gradu počutili kot zma- govalci In varne le v prvem letu okupacije. Gornji grad je dobil že pred drugo svetovno vojno po svojih stoletndh tršldh pravicah naaiv mesta. Za seboj ima bogato in pdsano zgodovino. V njem so se vTstaJi in vladali razhčnd cerkveni redovi •— od oglej- skih patriarhov do ljubljanskih kne230škofov In prav- tako razni fevdni gospodje kot Vevbržani, Vrbovski vdteeii, C^eljski grofje in Habsburžani. Trške pravice je naselje prejelo že v 15. stoletju, a 1928 leta Je bil tig povzdignjen v mesto. V te lepe kraje v gornjem dedu Zadrečke doline so radi prihajali v poletnih me- secdh na oddih meščani iz raiznih slovenskih in tudi drugih jugoslovanskih mest, to Beograda in od dru- god. Okolica je bile poznana po bogastvu lesa in uspešni živinoreji. Ko so Nemci v aprilskih dneh 194il. leta zasedli te kraje, so pričedi ukrepati tako, kot da bodo res za večno ostali njdh gospodarja. Le redki, že pred vojno nemštvu naklonjeni ljudje, so odobravali nemško ob- last in vse, kar Je z njo nov^a prišlo. Prepustimo besedo nepoznanemu kronistu, Id Je 1946. leta opisal prvo leto okupatorjevega gospostva v Gornjem gradu taiko-le: »V Gornjem gradu Je okupator takoj po zasedbi začel stegovati svoje kremplje, že 17. aprila so bile prve aretacije inteligence, katero so že 22. 4. odpeljali v celjske zaix>re. 21. Jimija so pobrali tri družme za drugi transport in 11. septembra je bil pripravljen tretji transport. Zima 194)1/42 je bila v znamenju ozračja pred nevihto — mimo, moreče in dušeče. Že so obstali oblaki nad Gornjim gradom. Vse bistro- gledo ljudstvo je bilo organizirano in sodelovalo z OF. Izvršili so nabiralno akcijo za izseljence na Hr- vaškem. Tritisoč mark je bila pomoč bednim. Orga- nizacija treh je zbirala dalje i>omač za OF. Prikrivali so dejanja najbližnjim, do ušes okupatorja je vse prišlo. V poletju 1042 so gestapovski psi Steindl, Lo- sel, Haudek vohunili preoblečeni v okolici. Sledila je usodna noč v Slatina in Križu leta 1912. Pobrali so vse osumljene pomagače OF. Padale so prve žrtve. Celje belo in veselo je postalo otožno in krvavo. Usod- ni streli 27. 7., 15. 8. in v Mariboru 2. 10. 1942. so končali življenja nekaterih najzavednejših gornjegraj- čanov. Rdeči plakati so oznanjali krivice, ki je vpi- la do neba. SpreobračaM so pa tudi ljudstvo, da Je spregledalo po kaj Je prišel okupator. Izseljeni so bal sorodniki pK>streljenih žrtev. Doma Je uničevala puška, v kazenskih taboriščih Auschwitz, Dachau in Mauthausen pa so kosile kužne bolezni, plin in razno trpinčenje. Kot v klavnice so bile v te grozne kraje stopinje obrnjene le notri.« S temi preprostimi bese- dami je opisal kronist gorje in stisko ljudi v tist«n času v teh krajih. Kratke navedbe o streljanju talcev, odvedbe številnih žrtev v zapore in internacijo, od koder nd več povratka, negotovost in teror gestapa nad ljudmi, ki niso vedeli kaj jim lahko prinese ju- trišnji dan, verno označujejo vzdušje, ki Je takrat vladalo povsod na štajerskem. V opisu sicer niso prav točni datumi o streljanju talcev, tudi Imena omenjenih gestapovcev Je treba še preveriti, toda prav točno je kronist orisal težnje okupatorja in začetke zbiranja njemu nasprotnih in zavednih gomjegrajča- nov. Kot v ostalih krajih Gornje savinjske dohne, ta- ko Je prišlo tudi tu do izseljevanja, in do aretacij tistih, ki so jih že prej imeli na seznamu petokolona- ši, sicer maloštevilna, apraviU so pa le svoje nečedno deJo. Kdo od preživelih borcev ali aktivistov bi znal poja- sniti priimke na Dobrovljah v jeseni 1942. leta slika- nih kurirjev. Na hrbtni strani slike so označena ime- na Ivo, Zoran, Franci, Jože. Ali so bili to kurirji kakšne vojaške enote ali političnega fonniia? Prosim za pojasnila na naslov uredništva. gt, 11 — 20. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 GRUPA POETICA Pred nami je nova premiera Grupe poetice. Tako piše na lepaku, ki so ga izdali ob premieri novega musicala štiri krat štiri. Posebnost dela mla- dih štirih celjskih poklicnih gledali- ščnikov je v tem, dd ob 48. predstavi Balad in romanc in ob televizijskem snemanju teh, niso pomišljali pripra- viti tako obsežno in zahtevno odrsko delo kot je musical. Anica Kumer, Bogomir Veras, Mi. ro Podjed in Borut Alujevič bodo iz- vajali musical na temo štirih Ander- senovih pravljic (Svinjski pastir. Ka- kor pravi stari je zmeraj prav. Ce- sarjeva nova oblačila in Cesarjev sla- vec). To je že tretja premiera omenjene skupine. Prva je bila večer poezije Federica Garde Lorce z naslovom Pe- sem hoče biti luč, ko je pri skupini nastopal še igralec Bruno Vodopivec, zdaj pa je na novo prišel v Grupo poetico Borut Alujevič. Za musical štiri krat štiri je Ander- senove tekste za oder priredil Bogo- mir Veras, glasbo napisal Franc Pod- jed in izpeljal koreografijo Jaka Haf- ner. Premiera bo v petek ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Drago Medved ČIGAV JE BLED? Na Bledu so porušili dortirajand Park hotel, na njegovo mesto pa namerava turistično podjetje Viator postaviti mo- dren kolos, ki po mnenju strokovnjakov ne spada v to okolje. I>vignila se je vsa slovenska javnost, ki se z upravičenimi ali manj upravičenimi argumenti zoper- stavlja tovrstnemu uničevanju okolja. Svoj glas so povzdignili tudi preprosti Slovenci, ker jim ni vseeno kako bo »biser« sloven- skega »raja« zgledal tudi v bpdoče. Zanimalo nas je, kako ljudje na šta- jerskem, gledajo na te stvari, zato smo jih nekaj povprašali za mnenja. FRAN JO PUNCER, profesor biologije: »Kar delamo v zadnjem času na Sloven- skem, je človeški egoizem, ki na škodo narave ruši ekološko ravnotežje. Betoni- ramo, gradimo in mislimo le na eko- nomsko račimico, ki trenutno tudi na Bledu ugodno kaže. Pri tem pa pozabljamo na naše zanamce, ki se bodo upravičeno vpraševali kaj smo delali z naravo. To ni čustveno reagiranje na stvari, ampak je posredi razum, ki čisto določno pove ka- ko daleč smemo in kje se moramo ustaviti. Kot biolog se dobro zavedam, da ru- šimo biocenozo na nekem področju. Ce uničimo en člen, uničimo celotno ravno- vesje v naravi. Pred 30 leti smo se v Sa- vinji še kopali in sredi mesta Celja so peli slavci. Zdaj imamo slabo ozračje, za- nemarjene vode in betonirane zelene po- vršine. Kar trenutno počnemo, je egoizem in prednost ima tahnika, ki človeški rod degenerira. Na piedu kot vem rušijo ravnotežje in bi radi na silo ustvarili! večji turizem. Mislim pa, da je čisto vseeno, če postavijo moderen hotel na drugo mesto, višje, ker ni nič hudega, če se turist malo spre- hodi. Vediuta, ki je s porušenim Park ho- telom nastala, pa naj bi ostala neokrnjena. MIRO KLANCNIK, geograf: »Vedno sem bil pristaš elementarnega okolja in odnos do narave je tista zadeva, ki mora biti v našem življenju vedno bolj pri- sotna. ~2al nam mora biti zelenja, ki ga velikokrat po nepotrebnem spreminjamo in luiičujemo. Okolica Blejskega jezei-a je zaščitena in komercializacija ne bi smela imeti tam glavne vloge, prioriteta je v prečudovitem pogledu, kjer beton ni- ma kaj iskati. Javnost bi morala večkrat nastopati in pritiskati na urbaniste. Ven s hotelom, bi dejal jaz, uredi pa naj se soliden kamp, ki ne bo motil okolice. Ce pa hotel že mora biti, naj ga izstavi- jo izven naselja, kjer ne bo rušil čudovi- te vedute na Blejisko jezero.« JOŽE KOPITAR, ing. arhitekt: »O prob- lemu na Bledu sem slišal, premalo pa poznam konkretno situacijo, da bi vam lahko povedal rešitev, ki sem si jo' jaz zamislil. Vseeno pa bom povedal splošno mnenje, ki ga moramo tudi mi arhitekti upoštevati pri načrtovanju. Mislim, dok- ler hotel še ni v gradnji, se da preusme- riti marsikatera zadeva. Vendar, nisem velik optimist, ker vsa načrtovanja diktira dinar in pri ekonomski računici se vse ustavi. Mi »čustveniki« pa lahko le pov- zdigujemo svoj glas, pa največkrat zaman. Samo spomnimo se na soško dolino. Ljudje bi morali svoja mnenja večkrat povzdigniti, zlasti tedaj, če gre za grad- njo objektiov, ki lahko rkararavijo trajno škodo. Bled je last vseh Slovencev in za- to pa tudi nam ni vseeno, kaj bodo z njim napravili, Se pa da s pogovori še marsikaj naredi'ti.« Franjo Puncer Miro Klančnik Jože Kopitar ANTON NOVAČAN To so spomini na tiste prve mesece svetovne vojne, ko so vsi narodi sveta planili na noge in so se začeli klati in mesariti med seboj, strastno in blazno, kakor da jih je bil udaril s slepoto Bog sam, srditi in ma- ščevalni Jehova. To so spomini skromnega človeka iz naše vasi, napisani deloma neposredno pod dojmi veli- kih dogodkov in osebnih doživljajev, deloma pa črpani iz bolnega srca, ki-ne bo nikoli prebolelo ran, udarcev in razočaranj nad ljudmi in ideali, ki jih je gojilo do tistih dob o pravici in lepoti in o človeškem dostojan- stvu. Strah in groza, beda in duševna nagota, nizka živalska nagnjenja ljudi, obup in žalost, vse se bo vrsti- lo v tem mojem malem spisu in ker je tako življenje, bodo ogrela čitatelja tudi šaljiva naključja in silili k razmišljanju resni zaključki. Bil sem med tistimi študenti v Pragi, ki so natančno vedeli, da pride po smrti Franca Ferdinanda do vojne med Avstrijo in Srbijo. Sklenil sem na vsak način, da odrinem čez mejo in da se v Trstu vkrcam nekam v svet in delam kot revolucijonar v inozemstvu. Pridrvel sem iz Prage v Celje in sem nameraval takoj naprej v Italijo. Mislil sem si, da ostenem doma par dni, toli- ko da pozdravim svoje domače; toda rodni moj kraj me je priklenil nase popolnoma, da sem odlagal dan za dnevom, dokler ni izbruhnila vojna. Dogodek sam me je pretresel do dna duše, vendar pa sem se zavedal, da je moja dolžnost puntati domače fante, ki so jih trumoma vlekli v kasarne. Po cele noči sem hodil okrog in sem se pogovarjal z ljudmi, tolmačil in raz- jasnjeval in sadil v srca dvome. Bil sem pri tem pre- cej naiven in nepreviden. Tako sem dejal nekega dne na cesti pred vaško kočo, da so Rusi in Srbi ljudje kakor smo mi in da sovraštva na svetu ne delajo kmeti in delavci, marveč bankirji in cesarji in druga taka visoka svojat. Te moje besede je slišala neka hudobna baba, po vsej priliki neka podla coprnica, ki jaha ponoči na metli in leta s hudičem po zraku. Naznanila me je žandarmeriji in po meni je bilo. V slabih slutnjah sem tistega jutra brskal po svo. jih papirjih, izbiral in izbral, kar je bilo pisem iz inozemstva in vse skupaj vrgel v veliko peč, ki jo je sestra zakurila za peko. Sežgal sem tudi nekaj svojih političnih sanj in načrtov o jugoslovaski republiki. Tako olajšan sem se podal pred kosilom k svojemu to- varišu Albertu in posedel z njim v gostilni, dokler ni zazvonilo pri Sv. Jerneju v Vojniku poldne. Z Alber- tom sva se smejala, se šalila in si pred odhodom dva- krat roke stisnila. Korakal sem čez travnike proti do- mu, ko opazim, da se od naše koče ziblje žandar. Zandarja srečati, posebno v tistih dneh, ni bilo rav- no prijetno. Zato krenem malo na desno, kakor da nočem proti domu, in glej, tudi žandar je krenil na desno. Krenem na levo in tudi žandar krene na levo. Udarim pot naravnost, žandar me posnema tudi zdaj — in srečati sva se morala. Vi ste študent. ..? vpraša in imenuje moje ime. Da! potrdim in si ga ogledam od nog do glave .in ne- miren v srcu. — Pojdiva na vaš dom, da vas nekaj vprašam. Govoril je še slovenski in me gledal kakor tiger. Popravljal si je puško in bajonet se je zasvetil v solncu. — Izvolite! sem zamrmral z ubitim glasom. Ko prideva do naše koče, opazim na našem pragu soseda, občinskega svetovalca, kaj li, ki ga je žandar pripeljal seboj za pričo. Sosed se je naslanjal na pod- boj vežnih vrat, se tresel v zadregi in mi mežikal z bridkim očesom, češ, slaba se ti bo godila. Zandar je v veži postavil puško trdo pred noge in vprašal, osor- no in nemški, kje imam svoje knjige in papirje. Prekopal je moj kovček do dna. pregledal in ovohal je vsak papir, otipal vsako knjigo, in vse kar mu je bilo le malo sumljivo, je potisnil v svojo lačno žandarsko torbo. Tako je zaplenil moj rusko-nemški slovar, ker je imela knjiga rudeče platnice... Pri tem je delal opazke kakor — Ah! — Oh! — in se ironično smehljal. Francoski popisan papir, Jconcept pisma fran- coski ljubici, ni razumel in mi je ukazal, da ga preve. dem na nemški. Momljal sem okorne besede ljubezni... Ni verjel in njegova torba je požrla tudi tisto ljubezni- vo pisemce. Le nesi je, le nesi je.. . Nazadnje je iztak. nil zvezek časopisa y>Jugoslavije«, ki smo ga izdali štu- denti v Pragi po Skerličevi smrti. Kaj je to Jugoslavija? je vprašal tedaj avstrijski žandar ubogega študenta, kakor nekoč Pilat Kristusa: Kaj je to resnica? . Da Sudslau)enreich! — sem odgovoril iskreno. Dolgi, zategli, tanki — A? ■— se je izvil žandarju iz grla. Zdelo se mi je, da je padla iz njegovih ust hudo zakrivljena kljuka in je zazvenela na tleh. Zaprl je svojo torbo in zgrabil za puško. Oznanil mi je v uradni nemščini, grobo in osorno, kakor so jo govorili avstrij- ski zandarji. — Vi greste sedaj z menoj. .. V Celju vas bodo oblasti nekaj vprašale... Niste aretirani... V treh dneh ste zopet doma. Alo, marš!... Moj oče je stal ves čas preiskave ob strani. Zdaj- sva se spogledala. V njegovih očeh . je bilo za hip ne. kaj silnega in odločnega. Ostanek volje celega moža, da brani svoje dete? Toda le za hip in potem so se mu oči orosile. A majhna moja sestrica je zacvilila. Me- ni je kamenela glava, srce se mi je trgalo in zdelo se mi je, da se pretaka po mojih žilah ocean vroče krvi. Grabila me je strašna jeza, mišice so mi trepetale v besu dvajsetpetletnega moža. In da sem imel v tistem trenutku pri roki kakšno orožje, bil bi se gotovo spo- zabil in se prenaglil. Zandar je vse razumel, zakaj stal je pred mano s puško kakor ukopan in me gledal ka- kor prežeča zver. Toda misel je obvladala s strastjo in ne vem zakaj in ne vem kako, dejal sem svoji mali sestrici zamolklo: — Skoči mi k Fazarincu po cigarete... Na, krono, pa hitro pridi... Sestrica si je otirala oči podolgovato z dlanmi in je odskakljala na plan. V žandarju se je prebudil človek in napetost njegovih lic je popustila. Začel mi je prigovarjati, da naj mirno ubogam, da je vse morda nesporazumi j en je, nesrečno naključje in da me ne bo vklenil v verige... Ob teh njegovih besedah je zajokala starejša sestra v kuhinji; vse bolj mučno in vse bolj žalostno mi je bilo. radeče: prizidek šole v Radečah težko čakajo na izgotovltev prizidka osnovne šole Mar- jana Nemca tako učenci kot tudi učitelji, ki se sedaj stiskajo še po učilnicah stare šole in tudi v prostore telovadiie>ga društva Partizan so se zaradi pomanjkanja prostorov že naselili. II. faza Izgradnje šfc čaka na finivnčna sredstva, ki pa že za to, prvo, škrip- Ijejo. Ko bo novi del šole nared In bo urejen tudi plavalni bazen in igrišče, bodo sedanja razmišljanja o celodnevni šoli lahko uresničili. Foto: Mateja Podjed prometni rebus Zgornji »prometni rebus« nam je poslal v rešitev naš stalni do- pisnik iz Velenja Lojze Ojsteršek. Takole se spraŠH,ie: »Pri napisu Arja vas (slednje bi bilo treba zbrisati, dokler ni hitre ceste!) bi bilo treba nujno pripisati Celje—Ljubljana. V tenj primeru, kot je zdaj, pa nastajajo mnoge težave. Veliko potnikov zavije čez križišče na Celjsko cesto in ko pri zadnji hiši ugotovijo, da niso na pravi poti (prej so mislili, da so, ker je pač Celjska cest«, za Arjo vas 1» malokdo ve!), začenj^o preklinjati. Koga? Mimo pa lahko t^nu dodamo, da tudi znak za Polzelo ni najbolj posrečeno narisan, saj na nasprotni strani ne veš, kako In kam. Morda čez hrib? Ali pa je bil tisti, ki je postavil takšen znak, hitrejši od hitre ceste. Vsaj nekaj imamo! obeležje vošnjaku Celje je dobilo novo spominsko obeležje. Tokrat po zaslugi celjske podružnice Ljubljanske banke in v okviru prvega proslav^ Ijanja dneva bančnih delavcev Slovenije, 12. marca, v spomin na ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije ta dan 1944. leta. Na pročelju hiše na Stanetovi ulici št. 13, torej hiše, kjer Je ves ča« svojega delovanja v Celju prebival Mihael Vošiijak, je pomočnik glavnega direktorja celjske podružnice Ljubljanske banke MHan Hobnjec odkril obeležje utemeljitelju celjskega in sloven- skega organiziranega denarništva. Sicer pa je delo Mihaela Voš- njaka vezano še na nekatere druge dogodke, ki so značilni za takratno borbo naprednega sloven.skega žlvlja proti vse močnej- šemu nem.škeinu kapitalu na Štajerskem. • BREZE: ŽENE PRAZNOVALE Tudi v Brezah nad Laškem so praz- novali dan žena. V osnovni šoli se je zbralo veliko število žena in otrok. Os- novna organizacija ZSMS je skupno s pionirji pripravila prisrčno proslavo. Po njej pa je Rdeči križ krajevne skupnosti obdaril devetinštirideset že- na starejših od petinsedemdeset let. To je dokaz več, da tudi na podeželju niso žene pozabile nase in da stopajo v korak z vsemi ženami sveta v bor- bi za lepšo prihodnost. # CELJE: MLADI V PRAVOSODJU DELAJO Po IX. kongresu zveze socialistične mladine Slovenije je doletela aktiv mladih pri Občinskem sodišču v Celju naloga, da se združimo z vsemi pra- vosodnimi ustanovami v Celju. Dvanajstega februarja 1975 smo ime- li ustanovno konferenco, na kateri je podal Vlado Kocman uvodne besede in obrazložil pomen osnovne organizacije zveze socialistične mladine Slovenije. Njegove besede so naletele na odobra- vanje pri mladih, zlasti pa s strani predsedstva sindikatov Pravosodnih us- tanov. Mi mladi smo se zavzeli, da bomo v 00 ZSMS aktivno sodelovali in izpolnjevali naloge. Postali bomo aktivni borci za nadaljnje samouprav- ljanje. Tako je OO ZSMS na 1. seji spre- jela program dela za leto 1975, ki je zelo obširen. Vsi člani OO se zaveda- mo, da ga bomo morali v celoti izpol- niti, zato bomo v izpolnitvi programa sodelovali z združenimi močmi. Pred nas se je postavila prva nalo- ga. Počastitev praznika dneva žena. S pomočjo recitacijskega krožka celj- ske gimnazije smo pripravili proslavo, s katero smo počastili ta dan, kot spo- min na vse žene in matere, zlasti pa borke v NOB. Z ustanovitvijo OO ZSMS se je nek- danji aktiv mladih pri občinskem so- dišču v Celju okrepil in združil v OO ZSMS pravosodnih ustanov in s tem realiziral nalogo IX. kongresa ZSMS. DANICA ŽNIDER © ANDRAŽ NAD POLZELO: DENAR ZA PRAZNIK BO! Pred dnevi se je v Andražu sestal pododbor za finance, ki deluje v sesta- vi odbora za pripravo občinskega ipraz- nifca. Praznik bodo Zalčani letos pro- slavili v Andražu nad Polzelo. Program gradenj v andraški krajevni skupnosti predvideva, da bo do praz- nika urejenih in asfaltiranih do 7 km cest, v šoli odprta igralnica za pred- šolske in otroško vaorstvo, izgrajena igrišča za košarko in rokomet, preure- jen zadružni dom in oder, urejena spo- minska obeležja, poskrbeli pa naj bi tudi za ded opreme za gasilsko dru- štvo. Kot kaže, z denarjem za financira- nje teh pridobitev ne bo prehudih te- žav. Asfaltiranje cest naj bi financi- ral cestni sklad, ded bi prispevale de- lovne organizacije, zlasti Tovarna no- gavic in Garant iz Polzele, del pa bi prispovadi krajani sami. Igrišča bo fi- nancirala SIS za telesno kulturo, pre- novitev zadružnega doma Kombinat Hmezad, ureditev odra pa SIS za kul- turo. Opremo za gasilce bo nabavila občin.ska skupnost požaitnega varstva, igralnico pa bodo uredili z denarjem iz referenduma. Kaže tudi, da bo Saviinjs^ki maga- zin do praznika preuredil sedanjo trgo- vino v samopostrežbo. CMbor se te dni prizadeva, da bi za- gotovil tudi finančno podporo dveh največjih velenjskih delovnih organiza- cij — CJorenja in REK, kamor se vozi v službo nad sto Andražanov. B. STAMEJCIC © CELJE: ŠPORT V DOMSKIH SKUPNOSTIH Na celjskem pKDdročju je razgibano športno življenje tudi v domovih za učence. Določen prosti čas izkoriščajo učenci in učenke v ^ domovih v pretežni meri v športni aktivnosti. Te oblike aktivnosti imajo bogato vsebino v domovih za učence pri RŠC v Velenju. Tudi v Celju v domu Duša- na Finžgarja marljivo skrbijo za raz- voj športne dejavnosti, v katere so vključeni prav vsi učenci. V tem domu imajo svoje ŠŠD, ki je izredno delav- no. Vodilna igra je košarka, sledijo pa rokomet, odbojka, namizni tenis, šah, streljanje in v prihodnjem mesecu se bodo še spoprijeli z atletiko. V domu izkoriščajo vse možnosti za vadbo in tekmovanja, tako igrišče poleg doma kot dvorano, hodnike in kletne prosto- re. Mladinci vestno trenirajo tudi v orientacijskem športu, saj so v tej športni par^ogi (žal med Celjani tako slabo razviti!) pravi mojstri v repub- liškem merilu. SiKMtne aktivnosti so sestavni del življenja mladih tudi v domovih poseb- nih šol (Golovec, Dobrra, Velenje) in učencev v gospodarstvu (SKIMC što- re) ter učenk v Kajuhovem dijaškem domu. Vse te aktivnosti vsekakor ve- lja povezati v organizacijsko celoto pod okriljem šolskega športa — v ŠŠD. K. JUG © ZIDANI MOST: MLADI NE MIRUJEJO Mladinska organizacija v Zidanem mostu šteje preko sto članov. To so aktivni na mnogih področjih. Med naj- bolj iispešnimi sta dramska in športna sekcij Dranaska sekcija sodeluje na vseh proslavah v Zidanem mostu. Lani so naštudirali tudi prvo igro Povodni mož, katere premiera je bila novembra v širju. Decembra so igro ponovili še v Zidanem mostu in nato s precejš- njim uspehom gostovali še v Loki. Pre^ teklo soboto pa so zaigrala še pred ob- činstvom v Podkraju in bili toplo spre- jeti. V glavnih vlogah nastopajo: Sreč- ko Jazbinšek, Vinko Kolander, Olga, Marinka in Vinko Lipovšek, Stanko šmerc, Jolanda Strel, Kalšek Violeta in Sandi šklander.' Prve igralske iz- kušnje so si pridobili že v osnovni šoli pri dramskem krožku in jih pri tej igri uspešno uporabidi. Zadostno, hkrati I>a razveseljivo je, da so igro naštudi- rali papolnoana sami, brez pomoči sta- rejših. Lipovšek Vinko, ki je režiser, pravi, da je neizkušenost glavna teža- va, s katero se srečujejo pri igranju. Zato si niti ne upajo gostovati pred zahtevnejšo publiko v Laškem ali Ra- dečah. Nujno bi torej potrebovali iz- kušenega mentorja. Drug problem je oder v dvorani Doma svobode, ki bd bid nujno potreben rekonstrukcije. Ob celotnem popravilu doma bo tudi oder najbrž deležen potrebne prenovitve. Ce bi dobili mentorja in popravili oder, bi bili dani vsi pogoji za nemo- teno delovanje naše skupine«. Kljub težavam pa jim volje do dela ne manj- ka, tako da za poletje že pripravljajo uprizoritev igre Lažni zdravniki. Mladi so aktivni tudi na športnem Ixxiročju. Streljanje je prav gotovo pr- vi šport v Zidanem mostu. Novo stre- lišče omogoča dobre pogoje za trening, zato tudi rezultati ne izostanejo. Ze več let so mladi iz Zidanega mosta naj- boljši strelci v občini. Namizni tenis je šport štedlka dve, vendar pa se z njdm doslej niso organizirano ukvarjali. Da bi dvignili kvaliteto in še povečali zanimanje zanj, nameravajo organizi- rati pregledne mesečne turnirje tako za fante kot za dekleta. Sicer pa se mladina rekreativno ukvarja še z no- gometxDm in košarko, nekateri pa tre- nirajo karate v Rimskih Toplicah. Za zabavo so poskrbeli z disco klubom, ki je odprt vsak petek in soboto v Domu svobode. MATEK ROMAN ^ BISTRICA OB SOTLI: KONČALI DELO čeprav ponekod v šma,rski občini še vedno traja evidentiranje škode ali natančneje povedano, kategorizacija poškodovanih poslopij, so v krajevni skupnosti Bistrica ob Sotli z evidenti- ranjem že končali. V krajevni skupnosti je evidentira- nih 16 objektov v četrti kategoriji, pet v tretji in v prvi ter drugi okoli tri- deset. Kot so nam povsdali v Bistrici, bo- do reševali edino še pereče socialne probleme, torej tiste občane, ki sami niso prijavili škode iz različnih raro- kov, predvsem pa zaradi nepoznavanja podožaja in starostne oslabelosti, žive pa v stavbah, ki že zdavnaj ne služijo svojemu namenu in jih je potres toli- ko prizadel, da so neui>orabne. -mst- MOZIRJE v Nazarjah in Mozuj prihajalo do p^omainjkanj de občasno v normal^ dostajih, v sušnih oM kakršno vlada sedaj, ^ oskrba z vodo vse bolj tična, saj primanjkuje v Mozirju, zlasti v višjij) delih, in v Nazarjah ^ kaj mesecev. , In kako rešujejo ta lem? V mozirski občini ^ odločili že pred tremi eno največjih komimalBj vesticij v občini, ko so] U razmišljati o potrel^ ditve novega vodovoda tošč — Nazarje — Mo Načrtovali so povečano no/anjsko gradnjo in j povečano porabo vode ^ podinjstvih, v industrij; drugih dejavnostih, tega je v Nazarjih že i palo vprašanje kvalitetni ne vode, zlasti pri ener jetju, ki je kemično j ološko že problematično. Krajevne skupnosti in podarstveniki v občini st vočasno zaznali ta prc V soboto so se ši Celjani in Savinjčaik sloviti na mestnem^ pališču od mnogo p daj preminule dolg^ članice delovnega tiva Ingrad, borke i( žbeno politične de Tilčke Zagarjeve. I huda bolezen ji je ii da, komaj oseminS setletr\, prestrigla n Ijenja in zavila v razen njenih najožji di njene številne 1 ce, prijatelje in so ce. Pckojna Tilčka ji rojena na Francosk druHni rudarja Val Žagarje in njegove Manje. Pred '•vojim dom s trebuhom ze hom je oče rudaril n čevskem, odkoder ; moral zavoljo svojeg prednega prepričanj si ga je bil pridobi ruski vojni ujetnik tobrski revoluciji predvojnem delavske banju^ emigrirati na V srečnem zakoTi je roditeljema rodiU je otrok. Pokojni je bilo komaj leto di se je družina prešel Nemčijo, že po neh tih pa v Sovjetsko '> Tu je opravila štiri" de osnovne šole, nak je družina vrnila no domovino, v očetov ni kraj Grize. Ker . Učiteljski zbor in ci osnovne šole v S tru so se odločili, c do letos temeljito v okolico svoje nove asfaltirali cesto, ki do nje in okolico oJ z nasadi cvetja. Pr< je dokaj obsežen, si do za uresničitev nf potrebovali kar 20 ' (počili za gradnjo no- vodovoda Letošč. Za Le- ^ ^ se odločili, ker je L režim v tem ix>toku f stabilen, da se v naj- I pgugodnih prilikah koli- ! vode ne menja. Razpo- [jjve rezerve z vodo osta- P tolikšne, da bi v pri- ^ potreb dopuščale še j odvzem. Poleg zadostne gjjie je ta voda izredno litetna. jrnunanlo podjetje Mozir- ^ je pristopilo k i^^rad- tega vodovoda, pa se je 110 v hudih denarnih te- saj znaša celotna ih- idja 650 milijonov starih Vodovod gradijo po eta- in sicer sega prva eta- ^ zajetja v Letošču do e vasi, druga etapa od e vasi do Nazarij preko tu čez Savinjo in tretja a od Nazarij do Mozirja, i in druga etaipa sta z [njo nekje pri kraju, oata- pA še dizgradnjo tretje fa- fc bo stala okrog 150 sta- ihnilijonov. E>osedaj so fi- i^li te naložbe iz pri- spevkov delovnih organizacij, iz vodarine in iz bančnih sredstev ter drugih virov. Enak način naj bi obveljal tudi za dograditev tretje fa- ze, ker so doslej obstoječi vo- dovod ustvarjali le minimal- no akumulacijo, sama vodari- na pa je že maksimalno obre- menjena z rednimi obveznost- mi in z obveznostmi do na- jetih posojil. Na zadnji seji skupščine občine Mozirje sta zbor zdru- ženega dela in zbor krajev- nih skupnosti sprejela sklep, da bodo dali 46 starih mili- jonov kot posojilo Komunal- nemu podjetju Mozirje iz sklada za intervencijo v go- spodarstvu občine Mozirje. Gradnjo vodovoda Letošč morajo nadaljevati, ga v naj- krajšem času dograditi in usposobiti! za obratovanje, se- veda ob še nadaljni material- ni podpori vseh tistih, ki se bodo oskrbovali z vodo iz tega vodovoda. LIZA PODPEČAN mamovan kot »rdeči«, e nj dohU prave zapo- h«. Janitarja 1941, tri fsece pred okupacijo, ga i^prosluli triumviratski pn (Cvetkovič—Maček [Korošec) skupaj z mno- jfii drugimi komunisti k^Jiiral v znano srbsko porišče Ivanjico. Seveda sta starša vzga- ifc svoje otroke v strogo ijprednem duhu. Nekaj- bivanje v prvi deže- »socializma in bratovo *nstvo v SKOJ-u- je tudi J^o Tilčko, ki je nada- šolanje na. domači i*ški šoli, pripravilo do da se je že kot šo- ^ vključila v domače fcusfco prosvetno dru- »Vzajemnost«. Zato ni nič t^enavadnega, če je že bila kmalu po okupa- ciji jeseni 1941 sprejeta v SKOJ. Skupaj z ostalimi člani SKOJ-a, zlasti z Mi- ciko Jermoljevo in drugi- mi je opravljala kurirsko, obveščevalno in prenašal- no službo v kraju in doli- ni. Bila je velikokrat v nevarnosti, a ji je vsaki- krat uspelo izmotati se iz še tako težavne situacije. Kot mladinska aktivistka je bila med' domačo in dolinsko mladino zelo pri- ljubljena, vendar pa pri sovražnikih tako kompro- mitirana, da je morala v ilegalo, v partizane pa 14. avgusta 1944, kjer je dela- la v okrajnem komiteju SKOJ-a do konca vojne. Po osvoboditvi se je ude- ležila raznih mladinskih delovnih akcij, med dru- gim je bila tudi na pro- gi Brčko—Banoviči, po- tem dolgo let članica ko- lektiva INGRAD, aktivna članica družbeno politič- nih organizacij in samoup- ravnih organov, poverje- nica in tajnica krajevne organizacije ZB Na otoku, sindikalna funkcionarka itn. Za svojo vsestransko aktivnost v družbi je pre- jela več priznanj in odli- kovanj. Ohranili jo bomo v traj- nem spominu. DRAGO PREDAN 'lijonov. Krajevna skup- ima za tovrstne po- veliko razumevanja že obljubila enajst "ijonov pomoči, ostali pa bodo učitelji in zbrali sami s svo- ^deLom in akcijami. JJ^ od teh akcij bo Jj^na prireditev, ki jo Jr^ pripravili v šempe- ^ kinodvorani 23. fe- J^^ja. V sporedu bodo ansambel Bo- Terglava, folklorna ^^^ šempetrske 9vo- in učenci sami s jf^ sporedom. Vsi na- ^joči bodo nastopili zastonj, taJio da bo celo- ten dobiček — po pred- videvanjih okoli dva mi- lijona starih dinarjev, na- menjen skladu za uredi- tev okolice šole. Učitelj- ski zbor šempetrske os- novne šole je na pomoč pozval tudi delovne orga- nizacije iz Šempetra, Pol- zele in Žalca, ki so se IX)zivu rade odzvale. Po predvidevanjih bo potrebni denar kmalu zbran in že prihodnji me- sec bodo lahko pričeli s prvimi obnovitvenimi de- li na cesti do šole. B. STAMEJCIC Ni samo problem enega, marveč problem vseh ali večine tistih, ki so v Celju vezani na centralno ogrevanje stanovanj, pa seveda stanujejo v družbenih stanovanjih. Vprašanje ni novo, je staro. Novo je le v tem, da je dobilo zadnji čas nove obUke pa tudi nove vidike. Slednje je sprožil nedavni sestanek pred- sednikov oziroma predstavnikov hišnih svetov na Oto- ku, seveda tistih blokov, ki imajo centralno gretje. Slo je za pogovor o uresničitvi sklepa izvršnega sve- ta celjske občinske skupščine o uveljavitvi ne samo enotnega upravljanja s centralnimi kurjavami, marveč tudi novih in enotnih cen. In ko je vse kazalo, da se bo sestanek končal v nenavadnem vzdušju, saj so padale zelo ostre pripombe na račun ogrevanja in tistila, ki za to skrbijo, se je na koncu \-ihar le po- legel. še več, prišli so do zaključka, ki obet:a rešitev problema, seveda, če se bo tisti, ki naj bi prevzel skrb za ogrevanje stanovanj, z novo obveznostjo stri- njal. Vsi navzoči so namreč ugotovili, da bo upravlja- nje z napravami za centralno gretje stanovanj pod okriljem katerega koli kolektiva, gospodarske organi- zacije, vedno drago. Kajti v ceni, ki jo uveljavlja gospodarska organizacija, so namreč tudi vse prispev- ne stopnje za obveznosti znotraj in zunaj delovne organizacije. Te pa v zadnjem času' niso majhne. Da bd tudi na tem področju uveljavili primerne cene, so menUi, da naj bi skrb za ogrevanje stanovanj pre- vzel poseben servis pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Pravijo namreč, da bi tako prišli do nižjih cen, kot jih predlaga kolektiv Plinarne — vodovoda. In še to, predlagali so, da naj bi skrb nad ogreva- njem stanovanj v celoti prišlo na to interesno skup- nost. Da bi rešili vprašanje, ki je aktualno za šte\-ilne družbe ne samo na Otoku, marveč tudi v Novi vasi, na Lavi in drugod — pa čeprav si tu in tam zdaj pKDmagajo kako drugače — so imenovali pK>sebno ko- misijo, ki bo skupaj s krajevnimi skupnostmi pripra- vila predlog za rešitev problema in. ga posredovala vsem pristojnim činiteljem, zlasti pa občinskemu iz- vršnemu svetu. Z rešitvijo tega problema želijo uve- ljaviti ne samo racionalnejše ogrevanje stanovanj, marveč tudi ndžjo ceno za to uslugo, še zlasti, ker bd v splošni tekmi za poviševanje življenjskih stro- škov nova cena marsikoga prehudo zadela. MB Oloveka v tem hitrem tempu življenja neprestano pri- ganja in preganja čas, ki je denar. Kako ga ustaviti? Ne vem. Vem pa, kako si ga lahko prihranite, kadar morate nujno na pot, pa vam je pravkar izpred nosu odpeljal avtobus in povrh odpovedal še lastni avto. Zavrtite tele- fonsko številko 830-032, ki je klicna številka taksista Jane- za šinkerja iz Nazarij. Sdcer pa se naj sam predstavi! »Devet let sem delal kot avtoprevoznik. Pred dvema letoma sem končal poklicno šofersko šolo pri Delavski ■univerza Mozirje in začel razmišljati o novem poklicu. Misel, da ni taksista v moeirski občini, me je sipodbudila, da sem se odločil za "ta poklic, prodal to\wnjaka in kupil Opel rekord 1900.« In kam ste peljali prvega naročnika? »Iz Mozirja v Šmartno ob Oreti.« Se bo novi poklic obnesel? »Začetek je bolj slab. Ljudje mislijo, da se je v Mozirju slučajno ustavil celjski taksist in tako naročil še ni veliko. Upam pa, da bo moj novi poklic postal sč^oma uspešen.« LIZA PODPEČAN n . u Preteklo soboto je bilo I>aško v znamenju skup- ščinskega življenja. Zjutraj so ss namreč zbrali v La- škem delegati treh samoupravnih interesnih skupno- sti iz cele občine. Zasedale so: kulturna skupnost, skupnost za izobraževanje in skupnost socialnega skrbstva. Za naše sogovornike smo delegati izbrali pet Radečanov, seveda iz različnih interesnih področij. Jana Simončič, delegat za socialno skrbstvo: »Da- nes je v Laškem res pre- cej živahno. Zanimivo je tudi, da smo se zbrali na dela prost dan in da za zasedanje ne bomo trošili dragocenega delovnega ča- sa. Naša skupnost se je dela in reševanja proble- mov lotila zelo resno, če- prav je ta skupnost še v povojih. Z nekaterim: spremembami in dopolnit- vami smo danes sprejeli samoupravni sporazum. Poldka Binder, delegat za kulturno skupnost: »Danes je bdlo v dvorani Dušana Poženela živahno. Precej smo razpravljali in opaziti je bilo, da delega- ti niso prišli na sejo za- radi seje, ampak ao pri šli polni plodnih 'dej in zanimivih vprašanj. Ma- terial, ki smo ga pravo- časno dobili, je pregleden iin razumljiv, okrog nejas- nih formulacij pa smo se pogovorili skupaj. Dana- šnjo sejo lahko ocenim kot uspešno.« Janez Pešec, predsednik skupščine kulturne skup- nosti: »Prispevna stopnja za našo občino naj bi bi- la 0,49 odst. od bruto osebnih dohodkov. Od te ga pa bi morali republiški kuituimi skupnosti odve- sti kar 0,33 odst., kar pa je absolutno preveč, saj nam bi tako ostala le mi- nimalna sredstva, s kate- rihni ne bd mogli voditi kultnime politike. Repub- liški kulturni skupnosti bomo zato poslali pismo s podrobno obrazložitvi- jo- Jože Petauer, predsednik izvršilnega odbora skupno- sti za izobraževanje: »Ob ravnavali smo precej za- nimive in aikrtualne teme, saj smo obravnavali finan- ciranje za tekoče leto, ugo- tavljali smo realizacijo programa in stalne pro- bleme šolanja na podru- žničnih Šolah. Sprejeli smo samoupravni spora- zum in prispevno stopnjo 5,53 odst., ki je za naše razmere sprejemljiva, ime- li pa smo probleme, pre- den smo se uskladili.« Jože Rus, član izvršilnega odbora izobraževalne sup- nosti: »Kot delegat rade- ške glasbene šole naj po- vem, da so se v Laškem pokazale potrebe po gla- sbeni šoli, ki je nekoč že bila. Sklenil: smo, da bo v Laš.kem ustanovljena glasbena šola, ki bo ek)- družnica radeške. Seveda ostane spet problem ok- rog kadra za to šolo. Na sploh je kadrovska pro- blematika pereča, čeprav se je z nabavo stanovanj za učitelje že precej iz- boljšalo.« 14. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 20. marec 1975 Greeemo na morje...To je bil refren popevke, ki jo je bilo slišati že nekaj dni pred izletom v hodniku našega uredništva. Ljudje, ki toliko potujemo, pa naenkrat potovalna vročica!_ Ni bilo to čisto navadno potovanje. Sto kmečkih žena pojde na pot. Sto novih obrazov, sto srečanj z novim, neznanim okoljem._ Vsaj enkrat več je bilo prijav, a vendar je bil žreb pravičen. Ko prebiram imena krajev, od koder so bile- naše potnice, se težko domislim kraja, od koder ni bilo nobene. Od Luč do Bistrice ob Sotli so prišle, od Vitanja pod Pohorjem do Planine pri Sevnici. Kakšne so bile naše letošnje »popotovke« v dveh avtobusih celjskega »Izletnika«? Spet pestra mavrica — od 2Q-letne Zdenke Ograjenškove, ki je pridno vlekla meh svoje »frajtona- rice« -r- do 79-letne Marije Ocvirkove._ A tudi pot je bila zanimivejša, daljša (270km v eno stran) in dva dnj je trajala. In čisto zares smo bili na morju, saj sta nas dve ladjici prevažali po svinčeno modrem morju med zelenimi otočki pred slikovitim Rovinjem.__ »KAMOR KRAVA, TJA ŠTRIK« Rekli smo: tretjič gre- mo in leto žena je in 30. obletnica osvoboditve tu- di. Seveda tudi leto var- čevanja — toda vsem zah- tevam človek res ne mo- re ustreči... In so pri »Izletniku« po- vedali, da imajo letos do- govor z rovinjskimi turi- stičnimi delavci, kjer bo- do delovni ljudje najce- neje letovali. Nismo oki3- vali — pojdimo z našimi kmečKimi rožami tja, naj vidijo svet, naj stopijo pod streho, ki je poleti dostopna le petičnim v tuji valuti, naj gredo za- res na morje, ker kamor je šla krava, naj gre še. »šitrik« ... Mnoge med našimi pot- nicami so tista leta po vojni prepevale pesem o mili Istri, Reki, Trstu in Gorici Mnoge so s solza- mi v očeh odpravljale može v rezervo, ko so nam hoteli za zeleno mi- zo vzeti ta lepi koščes domovine. Prav je, da so videle slovensko Primor- je, majhen in dragocen kos slovenske obale, Jel slikovite Istre, koder je v pnpcvedni domišljiji lo- mastil korenjak in pošte- njak Veli Joža, naš9ga Maitma Krpana pobra- tim. Pa smo se odpeljali. V petek. Za nalašč, da bi bU slat začetek in dober konec. Slab začetek je bi- lo kislo deževno vreme, dober konec pa menda tu di. Pred Slovenskim ljud- skim gledališčem v Celju so se združile vse poti iz najbolj oddaljenih vasi. Tu se je v imenu vseh simbolično poslovil mož ene izmed njih. Ob grom- kem smehu seveda. Po dve tri znanke so kmalu naš- le nove. Narečja so se zlila v eno govorico, 70- vorico kmečke ženske, ka- tere življenje in tegobe so malone enake, najsibo ob Sotli ali ob Dreti. Od Celja do Žalca ... naša radijska aviza je ne- koliko spremenila besedi- lo... Od Celja do Rov: nja so dolge steze ... HOTEL ZA TRI VASI Zdričali smo se do Lju- bljane in Vrhnike, od Vrh- nike do Razdrtega po av- tocesti. Oblake je predir a- lo marčevsko sonce in od- krivalo radovednim očem slikovite primorske kra- je, kmetijstvo po iiraških globačah. Senožeče, Diva- ča, Kozina. Črni Kal pre- vesi našo dolgo pot k sla- ni luži. Nasadi breskev, hrušk in češenj, še ovi- nek in pod nogami svin- čeno siva morska gladina, ki obroblja tržaško oba- lo. Dolina ob Rižani vsa rožnata od cvetočih bre- skev in že je tu Koper. Levo Tomos, desno luka, pa vsa pisana S«medela, Izola, zadaj ostaja Piran in v globeli se bahato raz kazuje Portorož. V Seči se ustavimo. V gostilni začudeno zateg- nejo, češ, ženske — a so se natakarice morale pre- sneto zasukati. Kajti les so ženske precej odtočile — a tudi dolile, da ne bi klopucalo v sodčku. Pri Bujah se je začelo mračiti. Istra se je skrila v temo za naslednji dan. Rovinj. Noč. Luči. Hotel Eden. Srca so za- stajala, bila spet prehitro. Velikan v zelenju je žari^l v svoji A kategoriji. — Presneto, mi šapne ena, niste mogli lajti kaj bolj preprostega? — Saj je za ljudi, ali ne? sem tolažil njo — in sebe. Pa nekaj besed o hote- lu Eden. Hotel Eden je -^den od 17 obratov združenega go- stinskega podjetja »Jad- ran«. Je samostojni lOZD. ki si z svojimi 600 ležišči zasluži, da je TOZD, saj spravi pod streho tri ve- like vasi. Hotel Eden se za svoje ime nima zahvaliti nekoč slavnemu angleškemu mi- nistru za zunanje zadeve. Eden je kratkomalo raj. Je raj zato, ker je na ču- dovitem zelenem poloto- ku in zato e d e n s k i vrt, ali pa zato, ker y njem človeku ni sojeno dolgo uživati dobrot .'ii lepot in ga izpraznjena de- narnici brez milosti izže- ne v delovno vsakdanjost? Kdo ve? Poleg sob so pod to og- romno streho jediln:ce, te- levizijski salon, frizerski salon, sauna, masažna so- ba, dva zunanja in en no- tranji pokrit bazen, nekaj klubskih prostorov, a^nba- lanta, avtomatsko keiilji- šče, igralnica in še in še. Lani se je hotelu visoka sezona raztegnila na 234 dni. V letni sezoni, od kon- ca aprila do začetka no- vembra znaša celodnevni pension (ležišče in hrana ter obvezne usluge) 30 sta- rih tisočakov. Od novem- bra do konca aprila pa ve- ljajo izvensezonske cene — eno tretjino sezonske. Hotel zaposluje okoli sto delavcev, v sezoni še okoli sto sezoncev, med temi je tudi po letih mlact, sicer pa izkušen turistični maček — direktor Her- man Božac, ki rm je vse to povedal. In še to je povedal, darr rad vidi, če pridejo tudi kmečki ljudje, to se do- gaja vedno pogosteje, saj tudi sam izhaja iz kmeč- ke družine in ■/e, kaj je kmečko delo in dri si tudi kmet zasluži kakšen dan počitka, da skoči čez me- jo domače fare ... Kot vsak začetek, je bi lo prve trenutke polno za- dreg. Novinarji smo se sprevrgli v »lift boye«, to- da že k večerji so naše ženske prišle brez tuje pomoči — na gumbe pri tiskati zna hitro vsak — a kaj, ko je pri kmečkem orodju tako malo gum- bov. BARČICA PO MORJU PLAVA Drugi dan se 'je ures- ničila naša največja že- lja — da bi vreme vzdr- žalo in da bi lahko šli na morje. Uresničila se je. Nebo je bilo sicer koprenasto. Belo sivi oblaki pa so skozi zaplate sinjine spu- ščali sončne žarlc?, da se je zdaj zableščalo morje. zdaj slikoviti Rovinj, zdaj kateri od trinajstih zele- nih otokov. 2e od Črnega Kaia tem so ženske ubrano prepe- vale o morju. O barčici, ki po morju plava, o mor- Izletnikov avtobus. Skupaj 12 ur smo prebili v obeh avtobusih, udobno in varno. V hotelu A kategorije je bilo res »nobel« — da ti nekdo drug streže. Slovo je slovo in zato prisrčno, pred celjsko mestno knjižnico. >uradno spremstvo« žen- ske karavane so bili: Za volanom »Izlet- nikovlih« avtobusov: šoferja JANEZ KRUM- PAK in TONE ŠPE- GEL. Za zdravje skrbela in nekaj tablet razde- lila: medicinska sestra MILENA HENCIC. Bili za razlog, da so bili na lizletu tudi ljud- je; novinarji Milan Se- ničar. Drago Medved, Tone Vrabl, Milenko Strašek in Jure Kra- šovec ter glasbeni ure- dnik Vojko R'izmal in propagandist Valter Leben. Hvala za izkazano potrpežljivost! — 20. marec 1975 NOVI TEDNIK — 15. stran izletu 100 kmeč- kih žensk na morje so »bo- trovali« Kot vsa leta iosedaj bi tudi letos ne zmo- gli organizirati izleta stotili kmečkh žensk na obalo plavega Ja- drana, če bi ne bilo delovnih kolektivov, ki so s prispevki omogo- čili, da se je že tra- dicionalni izlet spet posrečil. Ti »botri« so bili le- tos: Kmetijski kombinat, TOZD kooperacija, v Žalcu; Kmetijski kom- binat Šentjur, Kmetij- ska zadruga Laško, Tr- govsko podjetje Tkani- na Celje, Trgovsko podjetje Tehnomerca- tor v Celju, prevozni- ško, turisfično in go- stinsko podjetje »Iz- letnik« Celje in nazad- nje sta svoj delež pri- maknila tudi Novi te- dnik in radio Celje. Vsem omenjenim de- lovnim organizacijam so se ženske na poti, ko smo jim ta seznam »botrov« prebrali, to- plo zahvalile z dolgo- trajnim ploskanjem. V imenu vseh udele- ženk še enkrat iskre- na zahvala! Ja, pa je res slano ... ju, ki je široko in globo- ko. V turistični luki sta nas vkrcali dve ladjici in le nekaj jih je bilo, ki niso tvegale odriniti na »ši- roko morje«.... Beseda o Rovinju. Mesto, ki je pred dese- timi leti imelo 10.000 pre- bivalcev, je staro, ko vsa obmorska mesteca. Pest- ro zgodovino je imelo za dni beneške republike. Staro mesto, ki ga krona cerkev sv. Eufemije iz še stega stoletja in ki je bila obnovljena v 18. stoletju, je stisnjeno na polotočku, nekoč otočku, ki so ga spojili z morjem (tako tu- di Izolo, Koper). Dokler ni postal Pulj vojno In trgovsko pristanišče, je bil Rovinj največje mesto in luka na Istrskem pol- otoku. Zdaj ima tovarno za ribje konzerve, tobač- no tovarno, institut za morsko biologijo, bolnioo za kostno tuberkulozo in v zadnjem času močno razvejano »industrijo« de- viz — turizem. Zapluli smo okoli pol- otoka in potem med zele- ne otočke, ki so zdaj raz- kazovali nepojmljiv m:r in puščobo na plažah, ka- mor poleti ne lore^ sio- piti od množice kopalcev in kjer žareče kamenje pokriva sveže ožgano "n do rjavega osmo j eno me- so iz vse Evrope. Po enoinpolurni vožnji sta motorni barkači pri- slonili svoje boke v idilič- ni zaliv Crvenog (rdeče- ga) otoka. Otok je tako kot drugih dvanajst, do ozkega roba kamnite in prodnate plaže v ssnci bahatih borovcev in dru- gih sredozemskih dre^r^s nih vrst. Crveni otok ima d/a ve- likanska hotela in s so- sednjim otokom ga pove- zuje ozek betonirani na sip, kamor hodijo po.eti tisti, ki zaradi visok i ti stroškov ne zmorejo de- narja za kopalke, pa se kopljejo kar nagci. Sprehod po otoku, kjer zdaj čudovito cvete runi> no metličevje, dehtijo vijo- lice in se vrtnice -.-i- jo v popke, je bil za naše ženske predmet različnih interesov. # V čisto vodo v za- livu so lahko brez pomi- sleka namočile prst in po- skusile, če je morje res slano. Bilo je še v(>dno slano. # Po obrežnem produ so brskale med okroglimi kamni za školjkami, pa jih tu za vraga ni iiotelo biti. # Več sreče so imele v grmovju in gozdu, kjer so si za spomin nal''>ir>iie borovih vejic, ki so poga- njale zelene češarke, vejic lovrovca (lorberja) in oljk. Bilo nas je malce strah, da bi Rdečega oto- ka ne spremenile v Gole- ga, pa smo Jih v zbiratelj- ski vnemi morali malce nazaj držati... In ure so bliskovito mi- nevale. V pristanišču so ženske pokupile razgledni- ce in znamke, brez večje- ga uspeha stikale za spo- minki, vmes je naš Drago pritiskal na sprožilec to toaparata, kot da misli po- sneti celovečerni lilm o iz letu na morje. »Naj me vrag, če ne bom možu rekla, da pro- dava grunt in se preseliva sem,« je v šali rekla Sa- vinjčanka, ki je pa seveda ne smem izdati, kajti do doma ši je gotovo premi- slila. POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL Vrnili smo se opoldne v hotel. Pred njim je na- stala »zgodovinska« slika, ki jo imamo na 1. strani. Kosilo. Pred slovesom so se še pogreznile v meh ke • fotelje v hotelskem preddverju in zbrale vtise dveh dni. — Zdaj vidim, kaj se pravi živeti in uživati, uide eni, — Hitro bi se naužiia teh dvoran, dvigal, neneh- nega vrveža. Delati mora- jo celo tisti, ki poleti pri- dejo sem. Tako so modrovale, ugi- bale to in ono. Neka^^re so rekle, da na morje še pojdejo. Za dan, dva ali tri. Na živino popazi so- sed, otroci, že kdo. Pa saj ne bo treba v tako nob^eso, kot je »edsn«. Navsezadnje ima KK Hmezad svoj pnjčitnišni dom ob morju, kamor lali ko za nekaj dni gredo tu di kooperanti. Le ne strahu. Nismc vam pokvarili vaših mar- ljivih gospodinj. Ko smo iz Rovinja pobirali kilo metre proti domu, so v obeh avtobusih zadonele pesmi o tem, kdo bo po- lje ljubil o kajžici pod Šmihelom, o tem, kako le- E>o je tam na deželi... In marsikatera je skl^aila, da bo treba kaj storiti za •.'ečji dohodek. Da bo U-e ba vzeti tudi pamet n svinčnik v roke, da bo od dela in žuljev tudi kakšen hasek, kajti navsezadnje se svet ne konča pri so- sedovi hruški. Kar je všeč delavcu, kar šoiane- mu človeku, tudi za ta ni grdo. HVALA ZA DRUŽBO IN BREZ ZAMERE Kaj bi bilo treba še t>o vedati. Raje nam najš'- te same, kaj vam je najbolj všeč, kaj vam je izlet pomenil. Mi smo skusili za denar, ki -•^m je bil na voljo, dobiti največ »muzike«. Mi, kolikor nas je biiC »službeno« navzoč"h, vključno s šoferjem Ja- nezom, Tonetom in medi- cinsko sestro Mileno, se lahko samo zahvalimo --.ia prijetno družbo. Kako smo se tednikovi in radijski »dedci« izkazali kot kava- lirji, prepuščamo sodbi udeleženk. Upamo, da Ocvirkova mama ni or.:- več huda zaradi šal o Sa- vinjčanih, da zabeljeni vi- ci niso bili preveč popop- rani... če je bilo kaj na- robe — prosimo brez za- mere. Pa pišite kaj! Zapisal' JURE KRAŠOVEC Fotografiral. DRAGO MEDVED V ozadju starodavni Rovinj, v o.spredju pa ena od ladjic, s katerimi smo se dobri dve uri prevažali po morju Najstarejša in najmlajša udeleženka izleta. Vse je bilo v zelenja. Crveni otok bi kmalu postal »goli otok«. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 20. marec 1975 NAJPREJ GNOJENJE Na živinorejsko veterinarskem zavodu pravijo, da kmet, ki želi strokovno pomoč in kredit za preusme- ritev in modernizacijo svojega posestva, mora najprej začeti bolje gnojiti, šele takrat, ko pridela več krme in dokupi toliko živine, da napolni vse kote v starem hl^vu, dobi kredit za ureditev sodobnega hleva. Tak vrstni red preusmeritve kmetije temelji na go- spodarnosti. Pokazalo se je, da krmljenje živine le iz vreč, z močnimi krmili, ni donosno in tudi v prihod- njih letih ne bo. Obdržali se bodo le tisti živinorejci, ki bodo sami pridelali kar največ potrebne krme. Pri- delek pa je moči zvečati predvsem z boljšim gnoje- njem. Ko je na kmetiji več živine, je tudi več hlev- skega gnoja in gnojevke. Nikjer pa ni toliko, da ne bi bil potreben še dodatek umetnih gnojil. Pomembna in potrebna so zlasti za začetek sodobnejšega gospodar- jenja. Kar velja za pridelovanje krme, velja za vse druge kmetijske pridelke. Kdor želi bogato žetev, mora izdat- no gnojiti. Mnoge kmetovalce pa je zmedla podražitev gnojil, ki je bila lani izredno visoka, dohodki za živino pa majhni. Denarja je premalo za vse potrebe. Toda ali je prav, da bi najprej in najbolj varčevali prav pri gnojilih?! Niso se podražila le gnojila — sorazmerno pa so se najbolj — ampak tudi kmetijski stroji, gradbeni ma- terial, zaščitm sredstva in seveda tudi krmila, ki naj bi jih nadomestili z lastnimi pridelki. Kmetje pa še vedno kupujejo kmetijske stroje in urejajo hleve, če dobe kredit. Na ta račun zmanjšujejo izdatke za gno- jila. Kako ne bi, ko pa se povsod govori, da se gno- jenje z gnojili ne splača več?! Ali se res ne splača ali se morda le splača? Vsi kmetovalci vedo, da bodo brez gnojil pridelali manj. Le redki pa menda računajo, koliko bodo izgubili za- radi manjšega pridelka in v kakšnem razmerju bo ta izguba z izdatki za gnojilo, če bi ustrezno pognojili. Ali morda površno menijo, da bo zaradi manjšega pri- delka imela škodo le družba in ne tudi oni, oziroma predvsem in najprej oni? Potrebni so čisti računi. Podražitve raznih stvari, ki jih potrebuje kmetijstvo ni moči kriti z manjšo pora- bo gnojil. Pridelovalne stroške je treba obračunavati po posameznih dejavnikih. Z dražjimi kmetijskimi stro- ji bo obdelovanje zemije dražje. Zaradi tega pa ne bo zraslo več krme in drugih, poljščin, kot če bi take stroje kupili pred leti po veliko nižjih cenah. Večji pridelek, dosežen z boljšim gnojenjem, je torej treba postaviti le nasproti izdatkom za gnojila in ne na- sproti vsem pridelovalnim stroškom, če se npr. s 500 kg porabljenega gnojila pridela za 1000 kg koruze več, se bo izdatek za gnojilo obrestoval od pomladi do jeseni z več kot 100%. Seštevki vseh pridelovalnih stroškov pa bodo morda vzlic temu večji od vrednosti pridelka po dnevni ceni. Podobni računi se lahko naredijo tudi za druge pridelke. Živinorejski veterinarski zavod še ni opustil uve- ljavljenega načela, da je pri preusmerjanju kmetije treba začeti najprej bolje gnojiti. Gotovo ima natančne račune za to. JOŽE PETEK BISTRICA OB som HRUŠKE V VRSTI... Ko je začel, Jože Hudina iz Bistrice ob Sotli! ni imel kaj dosti več kot zemljo, nekaj denarja in — voljo. Za tem pa je stalo še nekaj drugega: tradicija obsotelj- skih in kozjanskih sadjarjev. Oborožen z vsem tem pa z izkupičkom od prodanega hmelja, ki ga je gojil najprej, je Jože nakupil sadike jabolk in hrušk, jonatana, zlatega delišesa, starkrimsona, vilja- movke, boskove steklenke, kleržoja in pasa krasane. Z sadikami jablan je zasadil tri in pol hektara, s hruška- mi pa štiri in pol. Prve hru- ške in jabolke je začel saditi pred petimi leti, zadnje pa pred dvemi leti in nasadi se- daj že vračajo trud, ki ga je prizadevni obsoteljski sad- jar vložil v zemljo. Zakaj prav sadje? Jože Hudina pravi: »Že mo- ji starši so gojili sadje, pred- vsem jabolka in kolikor vem, so se dobro obnesla. Pri nas je za to zvrst kmetijske pro- izvodnje izredno ugodna mi- kroklima in prav zaradi te- ga je škoda, da se kmetje ne poslužujejo še v večji meri proizvodnje sadja, ki je svoje dni že nekaj pomenilo. Seve- da pa bi za takšno proizvod- njo morali urediti infrastruk- turo kot pogoj za eksploata- cijo in združiti majhne po- vršine. Sadja se ne izplača gojiti na majhnih površinah, ker so stroški preveliki. Umetna gnojila so na pri- mer na enoto proizvoda pre- draga, precej denarja odžre- jo p>osrednikl. No, te stvari bi morali premakniti, na sploh pa bi bilo treba uredi- ti trg in ga stabilizirati. Ne bi smeli dovoliti, da bi ki- logram jabolk stal 10 dinar- jev ...« Hudini proizvodnja narašča iz leta v leto in kot pravi sam, na hektar ne bo smelo biti manj kot pet vagonov sadja v polni proizvodnji. Sadje prodaja v Bosno, pred- vsem v Banja Luko in Prije- dor, kjer proda celoten pri- delek. »Ne, s prodajo nimam problemov. Sadje prodajam po takšni ceni, za katero me- nim, da je edino relna in da krije stroške proizvodnje. Seveda tisti, ki s sadjem trgujejo, prodajajo na trgu znatno dražje. Naj povem, da sem to zimo prodajal jabol- ka po pet dinarjev, vsi ostali pa od pet dinarjev naprej do deset. Kako naj si po- tem delovni človek privošči dobro in kvalitetno sadje. Naj še enkrat poudarim, da je to posledica neurejenega trga, to pa ima seveda za posledico odpor kmetov do modernizacije kmetij.« Hudina meni, da bi le po- cenitev proizvodnje in s tem tudi proizvoda rešila sloven- sko sadjarstvo, ki. je, mimo- grede povedano, v slabem po- ložaju. Kmetje bi morali tudi bolje in intenzivneje izkori- ščati strokovne nasvete, ki jih rade volje nudijo kmetij- ski strokovnjaki. Končno bo treba premagati tudi odpor do kreditov, zakaj drugače si ne moremo zamisliti pre- navljanja kozjanskih in ob- soteljskih kmetij. Tik ob nasadih, ki so iz- redno vzorno urejeni, Hudina pravkar končuje drugo hla- dilnico, ki jo je postavil sko- rajda sam, brez kreditov. Ve- čino del je opravil sam, le aparate in strokovno pomoč mu je nudilo podjetje iz škofje loke. Tako je inve- sticija v grobem zaključena in zaenkrat največji sadjar v šmarski občini ne misli na razširitev nasadov, ki še niso začeli dajati v polnem obsegu. »Morda čez leta, kdo ve, toda sedaj ne,« prepričuje Jože Hudina, »to, kar imam, je dovolj. Za kaj več bi mo- ral razširiti kapacitete.« četudi jabolka in hruške ne potrebujejo toliko nege kot vinska trta, večino svojega časa prebije Hudina skupaj s pomočnikom Juretom Gaj- škom, ki je pri njem v služ- bi, v nasadih. Skoraj vsj opravita sama, le za obiranji priskočijo na pomoč drug3 Nasadi jabolk in hrušk tq ob cesti Bistrica ob Sotli-| Trebče—Podsreda preseneča jo tako po urejenosti k(| velikosti. -Na slehernem dn vescu,. ki v teh dneh še sj meva, se pozna skrbna roki gospodarja Hudine. Tekst: MILENKO STRAŠEB Foto: DRAGO MEDVED Jože Hudina: »Preveč posred- nikov draži naše sicer odlič- no sadje. Preden pride do odjemalca, nemalokrat posta- ne zanj že luksus.« Le še malo jabolk je ostalo v Iludinovi hladilnici. KMETOVALCI IN SADJARJI - POZOR! Vsako pomlad v času škropljenja sadnega drevja, hmelja in drugih poljščin s strupenimi škropivi po- gine v gojitvenih potokih ribiških družin savin.jskega porečja veliko število postrvi in drugih žlahtnih rib. Razumljivo je, da ribiške organizacije upravičeno zahtevajo povračilo škode, pa naj si bo to družbena ali pa zasebna lastnina. Pomivanje raznovrstnih škropilnic in posod, uma- zanih s strupenimi škropivi, je v odprtih vodah naj- strožje prepovedano, SANDI UDERMAN gt, 11 — 20. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 POPRAVEK v prejšnji števillti No- vega tednika se nam je y sestavek z naslovom Te- j^elj za šolo vrinila ti- gliarska napaka. Gre za ime podjetja, ki je pri- spevalo štirideset mi^jo- pov premostitveno^a kre- dita za šolo v Stran.cah. Xo je podejtje VEGIIAD in ne INGKAD, kot je bi- lo zapisano v sestavku. Za neljubo pomoto se op- ravičujem. D. Stame čič PREMALO JUŽNEGA SADJA Po osemdnevni praznini je v ponedeljek prišlo na trg nekaj pomaranč. Samo Merx jili je ta dan prodal okoli 50 ton! Povpraševanje je to- rej veliko, južnega sadja pa ni oziroma ga je veliko pre- malo. Banane so že redkost, na ananas pa bomo skoraj pozabili. Zakaj? In kako bo sploh s preskrbo našega trga z južnim sadjem? Vprašanji, fci smo ju zastavili tudi šefu enote Asrroprometa pri Mer- M, dipl. inž. Ivanu Grob- Serju. »Pomanjkanje Južnega sadja občutimo tudi mi. In nI nam vseeno, da potrošnika ne moremo zadovoljiti. Toda, tu smo brez moči. Na sploh se je uvoz južnega sadja zmanj- šal za 20 %. Ali bo U ome- jitev veljala za celo leto ali ne, je težko reči. Tu nam- reč odpiram vprašanje, ki nI T naš! pristojnosti in zadeva splošno uvozno politiko pri nas. Morda je uvoz manjši tndi zaradi polnih hladilnic domačega sadja, zlasti jabolk. Precejšnje težave povzroča tudi dejstvo, da Je treba Juž- no sadje plačati ob naročilu, torej vnaprej. Kot lahko presodim, bo pomaranč več ali manj do- volj. čeprav Se znajo poja- viti prekinitve r dobavi m založenosti trga. Nekoliko slabše bo z bananami. Naj- slabše pa bo na vsak način T ananasom. Sicer pa je nuj- no, da se bo ukrep o zman.i- šan.iu uvoza na sr^oh poznal tudi na našem trgu, četudi se zavzemamo z vso močjo, da bi v celoti pokrili pov- praiševanje.« M. B. NA GOLTEH SMUK Zima je prišla prepoz- no. Navzlic temu je tu Ne prava pa vendar tista, ki prinaša smučarjem ve- selje. Na Golteh je pia- vi smučarski raj. Po po- datkih v toreic dopoldne je na novo zapiiJo 20 cm snega na 45 cm podlage. Torej vsega skupaj 65 cm snega. Odprt i so vsa smučišča! Sicer pa je na Golteh v času, ko smo zbirali poda+^ek, še sne- žilo. In to močno. Obeta Se nam torej prijetna spo- mladanska smuka. -mb ZABUKOVICA i Pred dnevi je bila v Mi- nervi razširjena seja krajev- ne skupnosti Griže, predstav- nikov skupščine občine Ža- lec in nekaterih organizacij združenega dela, na kateri je tekla beseda o krajevnih problemih in načrtih za nj^ hovo reševanje, v katere naj bi se vključila tako skupšči- na občine kot tudi organiza- cije združenega dela. Lep vzgled za to je Miner- va, ki je v nekaj letih svoje- ga obstoja v Zabukovici že močno spremenila kraj, re- gulirala potok Artičnico žn pričela s politiko izgradnje družbenega standarda svojih delavcev in krajanov v Zabu- kovici. Pri svojih prizadeva- njih pa tudi Minerva ni vse- lej naletela na razumevanje, zato si v tej OZD prizadeva- jo ne le spremeniti in razvi- ti kraj, ampak tudi in pred- vsem pospremiti miselnost ljudi v kraju, ki pnogosto na- sprotuje napredku. Eden prvih ciljev v bodo- čih prizadevanjih za razvoj kraja in celotne krajevne skupnosti* Griže je zato ure- ditev urbanistične dokumen- tacije, določitev lokacij za širjenje Minerve ter reševa- nje socialnih problemov v Zabukovici, kjer naj se v pri- zadevanja vključi stanovanj- ski solidarnostni sklad. Na- sploh bo potrebno v vsej krajevni skupnosti graditi več stanovanj, saj so ta po- memben element kadrovske politike in napredka kraja. Drugi problem, na kate- rega je opozorila seja, je slaba cestna povezava med Zabukovico in Žalcem, ki m primerna za industrijski transport. Na seji so zato sklenili, da je treba kar naj- hitreje izdelati ustrezne na črte izboljšave te cestne po- vezave in ureditev toka Artič- nice, ki pogosto poplavlja cesto. Vsi navzoči so si nato ogle- dali traso ceste od Minerve do pod Mrzlice, ki naj bi bila že letos asfaltirana. Ini- ciativni odbor za gradnjo te ceste je že zbral približ- no četrtino potrebnih sred- stev. F. JEŽOVNIK ŠENTJUR Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v šentjurski občini je zelo na- drobno analizirala stanje na področju kmetijstva ter za- črtala cilje v naslednjih petih letih. Predstavnik kombinata je predočil težko stanje kme- tijstva v občini in to v druž- benem in zasebnem sektor- ju zaradi velikega števila po potresu poškodovanih gospo- darskih poslopij in slabih razmer za prodajo kmetij- skih pridelkov — posebno živine. Sekcija je bila tudi seznanjena z delom kmetij- ske zemljiške skupnosti. V razpravi so iizoblikovali stališča, ki v srednjeročnem planu dajejo prednost živi- norejski proizvodnji. Posebej bo treba razvijati zaščitene kmetije. V okviru živinorej- ske p>roizvodnje je treba za- staviti vse delo v smer, da bo v naslednjih peti'h letih dosežena pasemska zamenja- va in z njo povečana mleč- nost in prirast. Vzporedno s tem se mora povečati pro- izvodnja kvalitetne domače krme, kar bo doseženo z in- tenzivnim gnojenjem, pašno košnim sistemom in poveča- nim sejanjem krmilnih rast- lin. Za umetna gnojila bo potrebno doseči regrese, ker bi se s tem potrošnja dvig- nila. Pri kmetijskem kombina- tu bodo organizirali izobra- ževanje proizvajalcev o agro- tehniki, uporabi sodobnih kmetijskih strojev, rastlin- ski zaščiti itd. Davčna poli- tika bi naj z odpisi raznih davščin omogočila pospešen razvoj kmetijstva z vlaga- njem v mehanizacijo, zgrad- be in pasemsko živino. Pre- učiti bo treba možnost, da bi se del taks iz kmetijske mehanizacije stekal narav- nost v krajevne skupnosti, ki bi imele s tem več sred- stev za urejanje cest in raz- nih kmetijskih objektov. Za uspešno izvajanje zem- ljiške politike bo p>otrebno še letos izdelati prostorski plan občine in seznam za- ščitenih kmetij. Absolutno je potrebno preprečiti nadalj- nje drobljenje kmetijskih zemljišč. Na novo ustanov- ljena zemljiška skupnost bo morala pristopiti k aronda- cijskim posegom, ker seda- nja razdrobljenost bistveno vpliva na pogoje gospKJ- darjenja. Cilji razvoja kmetirjstva do 1.1980 so sledeči: • Za tržno proizvodnjo usposobiti 80 odstotkov za- ščitenih oziroma perspektiv- nih kmetij, ki bi bile tudi vključene v kooperacijo. • V naslednjem petletnem obdobju doseči popolno pa- semsko zamenjavo (vsaj fe- notipsko), hRrati pa izbolj- šati mlečnost. • Občutno povečati pri- delke travinj, silaže in drugih krmnih rastlin. • Usposobiti v vsako vas dobro cesto, omogočiti oskr- bo s pitno vodo vsem kmeti- jam, kakor tudi oskrbo s kva- litetnim električnim tokom. ERNEST REČNIK KRIMINAL Vsak ptiček se enkrat uja- me, pravi star pregovor. Ce je večja jata takšnih ptičkov, pa še toliko prej. Zgodilo se je v noči iz i>etka na soboto, ko so trije mladeniči ponov- no poskušali vlomiti v dolo- čen prostor in z varilnim aparatom ter jeklenko priti do notranjosti težkih želez- nih blagajn. Zadnjo avanturo so izved- li v restavracijo ob Velenj- skem jezeru. Prišli so, vlomili in začeli z delom. Igra na- ključja je hotela, da so se takrat na redni nočni ob- hod pripeljali velenjski mi- ličniki. Fantje so začutili ne- varnost, vse skupaj pustili in se razbežali v noč. Pustili so varilni aparat in jeklenko ter osebni avto znamke ško- da. In ta »škoda« je bila prava škoda za njih, kajti kmalu so odkrili, kdo je last- nik. To je bil Branko Najvirt, 23, iz Polzele, ki je tudi pri- znal sodelovanje pri akciji vloma v blagajno. Kasneje so ugotovili, da sta mu po- magala še mladoletna A. B. in V. S., 17 let, oba iz Letuša. Po poizvedovanju so ugo- tovili, da fantje le niso tako nedolžni, da bi imeli na vesti samo en vlom, ampak kar — do sedaj ugotovljeno — enajst. Na Upravi javne varnosti Celje so povedali, da so za- čeli z akcijami 16. januarja letos, ko so vdrli v pisarno KZ Mozirje, obrat Ljubija. Nadaljevali so 20. februarja z vlomi v enajst pisarn pod- jetja Montana v Žalcu. 26. fe- bruarja je Branko Najvirt sam vlomil v bencinsko črpal- ko v Žalcu. Sledili so vlomi v trgovino in pošto v Nazar- ju pa ponovno štirje vlomi v Velenju (dva kioska, bife in restavracija ob jezeru), v privatno delavnico v Pre- boldu (tam so odnesli varil- ni aparat!) in tako dalje, do- kler jih niso dobili. Zdaj bodo pač fantje odgovarjali za svo- ja nepoštena dejanja, storje- na — na žalost ^ že v mladosti. »Smola« je ta, da so se specializirali na vlome v blagajne in da so prak- tično zelo malo dobili. So bili pač še »vajenci«. Želimo jim, da bi v prihodnje postali mojstri, samo na področju, ki je pošteno. tv 18. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 20. marec 1975 SPOMLADANSKI KOSTIM Vsaka modna novost, ki se pojavi z novo sezono, s svojim no- vim videzom in aktualnostjo vselej v trenutku zasenči vsa ostala obZo- čUa in način oblačenja. Tako bo pomlad in še bolj poletje vsa v znamenju ohlapnih, širokih oblek. Pa vendar — mnoge med nami se za takšne obleke kljub vsemu ne bodo navdušile in se bodo raje odločile za preizkušeno linijo in svoj običajni slog oblačenja. In mnoge boste gotovo segle po lepih, spomladnskih kostimih. Sicer pa so tudi takSni kostimi moder- ni, če so le dovolj moderno ukrojeni in če upoštevajo modne tendence letošnje spomladansko-poletne sezone. To pa pomeni, da je krilo ra- hlo valovito in ukrojeno navzven, ter da takšno krilo dopolnjuje kraj- Sa jopica, skoraj vedno v pasu stisnjena z mehkim usnjenim pasom — širokim ali ožjim. Variant okrog ovratnikov in rokavov je veliko; odlo- čite se za tisto, ki vam najbolj pristaja. Vprašanje: Imam mozo- lje na obrazu in gnojne akne, pa me zanima, kak- šen način zdravljenja m: priporočate. Franci Zupančič, Šentjur Odgovarja dr. Milan Bekčič: Mozolji so pogost pojav v mlajšem starost- nem ol^obju, kronična bolezen. Vzroki so različ- ni, notranji ali zunanji — prebava, prehrana n dru- go. Dermatologi priporo- čajo gibanje na svežem zraku, izogibanje začimb, svinjskega mesa, odsvetu- jemo kajenje in alkohol. Mozoljev ne smemo sti- skati z roko, dvakrat se je treba umiti z žveple- nim milom. Akne so kronično vnet- je dlakastega korena in lojnih žlez, posebno na čelu, nosu, bradi, prsni kosti in na hrbtu. Lojnih sebaceahiih žlez .la koži je okoli 300.000, izločuje- jo 1,5 do 2 grama sebu- ma dnevno. Izločanje se- buma pri aknah je spre- menjeno tako kvalitativ- no kot kvantitativno, žle- ze pospešeno izločalo se- bum, ki povzroča zapi- ranje polisebacealnega anala žleze. To je prvi predpogoj in karakteristi- ka aken. Tovarna zdravil Zdrav- je Leskovac priporoča no- vejši losion STEPIN, po- sebno pripravljen za to zdravljenje. Posebno zanimiva v zadnjem času je praksa zdravnikov — dermatolo- gov VMA (Vojaške medi- cinske akademije) v. Beo- gradu, ki obvezno napra- vijo bakteriološki pre gled s standardnimi me- todami, zelo pogosto pa izolirajo bakterije Staphi- lococcus albus in Coryn- bacterium acnes. Tako ob- delane bolnike so zdravi- li z Bactrim tabletami, in sicer po shemi 2 x 2 ta- bleti 20 dni, nato 2 x 1 tableto dnevno v obdobju 2 do 3 mesecev. Pri 91 bolnikih od 92 so dosegli evidenčni uspeh v zdravljenju. Bactrim jf zdravilo, s katerim so dosegli najboljši uspeh, uporaba je enostavna, stranskih škodljivih poja- vov pri zdravljenju ni. Priporočamo vam pre- gled pri dermatologu, ki bo postavil pravilno dia- gnozo. i 4 j — 20. marec 1975 ------- ---- NOVI TEDNIK — stran 19 Izrednega pomena je bilo drugo zasedanje skupšči- ne telesnokultume skupnosti Celje, kjer so med dru- gjm razpravljali tudi o letošnji prispevni stopnji za te- lesno kulturo v celjski občini. Znano je, da je bila lani ta stopnja 0,51, letos pa so jo najprej iz objektivnih y2rokov zmanjšali na 0,38 in potem povečali na 0,40. j^jub temu to pomeni občutno manj sredstev za te- lesno kulturo v naši občini, vendar se je treba v smi- glu celotnega stanja in varčevanja s tem sprijazniti in strinjati. Razumljivo je, da bodo določene dejavnosti zaradi ^manjšanja sredstev, še bolj okrnile svoje delo, razu- mljivo pa je, da lahko še marsikdo v sebi najde del- 5ek tistih rezerv, ki bi to stanje oblažile. Drugo zasedanje skupščine samoupravne telesno Itulturne skupnosti Celje je bilo vsaj pri prvi točki, torej ko se je govorilo o sprejemu družbenega dogo- vora, burno. Delegati se niso mogli sprijazniti z mi- slijo, kako naj takšno vsoto zagovarjajo pred tistimi, Ici so jih imenovali za delegate. Zato je tudi prvo gla- sovanje propadlo. No, po treznem razmisleku in dodat- nem pogovoru je bilo ugotovljeno, da je zaradi objek- tivnih vzrokov in težav le najbolje, da se sprejme do. kument s prispevno stopnjo 0,40, vendar pod pogojem, da se v prihodnje dela na tem, -da ne bi prišlo do podobnega stanja. Na drugem zasedanju skupščine TKS Celje so spre- jeli še druge dokumente, ki so potrebni za delovanje tega organa ter program s finančnim predračunom za letošnje leto. Včeraj je bila podobna seja tudi v Žalcu in bomo o njej poročali prihodnji teden, prav tako pa bomo obširneje še pisali o programu telesno kultiime skup- nosti Celje. T. VRiABL SAHOVSKI MOZAIK v četrtem kolu medobčinske šahovske lige je dobra ekipa Na- zarja doživela nepri.ieten poraz proti mladi ekipi Celja. Rezultat 1:3 je preprečil igralcem Nazarja, da bi ogrozili vodeče šahiste Šem- petra. V ostalih srečanjih pa so bili doseženi na,slea že ne more biti slabo! Torej: ča- kajmo soboto (22. marca) zvečer in na tisto, kar si že- limo vsi. Zato samo ena be- seda: srečno, še posebej za naše Celjane (seveda tudi vse ostale, ki so v skupini) kot avtorja melodije Dejvija j>a J^eza, Ota in Alenko, prisvojimo pa si še Ditko. Čakamo in upamo! Tako radi imamo ljubezen ... Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTERŠEK HUMOR Na svojem potovanju po Rusiji je Sara Bernard prišla v Moskvo, od tam pa bi ra- da nadaljevala potovanje v notranjost Rusije. Zato je šla na policijo, da bi dobila ustrezno dovoljenje. Uradnik je zahteval pismeno prošnjo. Tega Sara res ni imela s se- boj in uradnik ji je posodil papir, pero in črnilo; nare- koval je tudi vsebino prošnje. Naposled je bila prošnja pod- pisana in zapečatena v ku- verti. »Zdaj,« je rekel uradnik, »je treba prošnjo le še do- staviti.« »Komu?« je vprašala Ber- nardova. »Komu? — Meni vendar!« je začudeno odgovoril urad- nik. Sara mu poda kuverto in uradnik jo odpre, skrbno prebere vsebino prošnje in pravi: »Gospa, prebral sem vašo prošnjo, a vam zal ne morem ustreči.« Grofica Claire de Re- musat, avtoHca Spominov in Vzgoje žena, je za- lotila soproga s sobari- co. Brž ko sta bili sami, jo je odpustila, rekoč: »Vzela sem vas v služ- bo, da bi delali tisto, če- sar jaz ne znam ... Pri- znali boste, da znam ti- sto, kar delate z mojim soprogom tudi jaz!« Pesnik Torguato Tasso je imel v mladosti veliko veselja do filozofskega študija. Oče se je zaradi tega jezil in mu ob vsaki priložnosti očital mu filozofija ne bo dala \ ha. Toda Tasso ni odneho\ Ko se je oče zaradi u močno razburil, je začel | čati: »Kaj ti koristi ta tvoja « Zofija?« Tasso pa je mirno odgo, ril: »Pomaga mi vsaj s potrpi njem prenašati vašo j, dragi oče!« Francoski glasbenik Ma\ rice Ravel, avtor koncet tov in slavnega Bolen se je seznanil z Gershm nom, ko ga je ta proj za mnenje in nasvel glede glasbe. Gershioino občudovalec Ravel je d* jal: »Nikar ne skušaji postati mali Ravel, ste lahko veliki Gersh win.« Pevec Jan Kiepura se vračal z velike turneje, v dilnem vozu se je seznani zelo prijaznim moškim. »Res me je zelo vesel da sem se seznanil z van je dejal sopotnik. Slavni tenorist se je i beznivo nasmehnil in de\ »Doma je pač čisto dn^ če kot v tujini. Ali mi vet\ mete, da me je v Amei nekdo vprašal, kdo sem? | ne je vprašal, kdo sem! Pii kratko sem mu odgovoril \ sem Kiepura in mu obn hrbet.« Prijazni gospod se je \ ves glas zasmejal: »Imenitno! Res dobra Ja — Kako se pa resnično Jij te?« ... gt, 11 — 20. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 22. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 20. marec 1975 gt, 11 — 20. marec 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 ŠOŠTANJ Verjetno ne bo časnika v Jugoslaviji ali drugega ob- veščevalnega sredstva (ver- jetno bodo poročali tudi v tujini!), ki ne bo v teh dneh pisal o srečnem mladeniču iz Metleč pri Šoštanju, ki je na športni napovedi zadel 169 starih milijonov din. To je Branko Valič, star 23 let, poročen, oče dveletnega si- na, sicer pa strojni tehnik, ki trenutno dela v Termo- elektrarni Šoštanj. Športno stavo izpolnjuje občasno, stavni listek, ki mu je prinesel milijone, pa je kupil pri avtobusni postaji v Šoštanju. Izpolnil je dva- najst kolon, od tega prvi dve na pamet, da sploh ni gledal, kdo s kom igra. In prav ta- ko izpolnjena prva kolona je bila povsem pravilna ter je zanjo dobil 169 starih mi- lijonov din. Res je, da bo Branko dobil precej manjšo vsoto, saj bo moral plačati davek. V teh dneh še težko resno razmišlja, kaj bo z denarjem, saj ga oblegajo ljudje in sprašujejo razno razne stva- ri. Seve^ je največkrat tar- ča »športnih napovedoval- cev«, ki se zanimajo za Bran- kov »sistem«. Branko pa sploh ne igra nobenega si- stema. Verjetno bo večina denarja, ki ga bo dobil, šla za stano- vanje, ki ga zdaj nima. Osta- lo pa s« bo že porabilo, saj to ni težko. LOJŽE OJSTERSEK Tudi letos ni zatajilo društvo velenjskih štiridesetih mučenikov, ki ob tem prazniku vedno pripravi sreča, nje v dvorani Name. Letos je to bil že šesti občni zbor humoristov Velenja, ki so ga združili še z modno revijo za »sam sram kabine«, ki so izredno dobrodošle na morju. Seveda pa velenjski »mučeniki« niso aktivni samo na njihov dan, temveč skozi vse leto. Tako so že obiskali in to večkrat oskrbovance v Novem Celju, pomagali pri gradnji osnovne šole v Zibiki, prirejali razne piknike in tudi »bicikl rejli« ter podobno. Skrat- ka, pravijo, da jim to krepi življenje, ki se jim krha drugje. Baje so to žene! Tekst in foto: L. OJSTERŠEK V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (14) Na Japonsko smo prile- teli p)ozno proti večeru, 18. novembra. Spustili smo se na letališče t Nago ji, ker je JAT varče- val in si ni mogel pri- voščiti »letalske stojmne« na tokijskem letališču. Zato smo morali mrtvo utrujeni še na vlak in na nekaj več kot dveumo, resda naglo vožnjo do Tokia. Dežela vzhajajoče- ga sonca pa nas je i/a ob prvem snidenju na le- tališču v Nagoji vzneje- voljila. Japonska natančnost in doslednost nam je poka- zala zobe že pri pregledu pasošev, zdravstvenih ru- menih kartonov in prtlja- ge. Ne samo, da so ja- ponski uradniki na leta- lišču z milimetrsko na- tančnostjo pogledovali v potne liste. To delo so opravljali s sveto, skoraj zasanjano mirnostjo in zbranostjo, ne da bi se kaj prida zmenili za naše sršenaste i>oglede. Neka- teri Jugoslovani so modro ugotovili, da japonski ca- rinski. uslužbenci po bi- rokratski navdahnjenosti prekaSajo celo našo zna- no in razvito žilico za for- malizem in papirnato do- slednost. A pasoški pre- gled še ni razkril vseh znakov japonske redo- Ijubnosti. Na letališki ca- rini so se lotili naših kovčkov in kar lepo šte- vilo sopotnikov je mora- lo odpirati težko prtlja- go, čeprav je bilo cari- nikom, in nam seve, še bolj jasno, kako so ti pre- gledi nesmisehii pri sku- pini, ki je na krožnem po- tovanju. A tudi Japonci so ob- čutljivi za tisk. Ko je ca- rinik na vstopnem karto- nu prebral, da sem žuma- list, me je lepo mirno spustil v letališko p>oslop- je... Senčnost sprejema, ki smo ga doživeli v Nagoji, p>a se je razblinil že koj naslednji dan. Kajti v To- kiu smo na vsakem kora- ku vonjali in čutili ja- ponsko filozofijo mirnosti, zbranosti, disciplinirano- .sti, urejenosti, visoke kul. ture. Večkrat sem se za-, lotil v razmišljanju, ka- ko so se kamikaze lahko rodili samo v tej deželi mirne, a netljive gorečno- sti in discipliniranosti. Ne- kdaj je bil za Japonce cesar bog. Danes ni več tako in zato je odpadel en vir zaslepljenosti in odvisnosti. ■ Toda tradici- ja še zmaguje in japon- ski čudež vstajenja po vojni katastrofi je rasel iz korenin, bi rekel Can- kar, narodove duše. Tihe- ga prepričanja, kaj vse človek zmore, če hoče. Dokazi japonske disci- pliniranosti, urejenosti in natančnosti? Preveč jih je, da bi jih našteval, če- prav smo v Tokiu preži- veli le borna dva dneva. Toda že drobna srečanja z majhnimi Japonci na pKKlzemeljsiki železnici, v trgovinah, pred cesarsko p>alačo, v hotelu so sli- kovito prepričevala, kako birokratska izkušnja na letališču pravzaprav nI razgaljala japonske biro- kratske prefinjenosti, tem- več nekaj povsem druge- ga. Najbolj se spominjam dogodka na podzemeljski železnici. S prijateljem Milanom sva se odločila za obisk Ueno parka. Ueno park je kultumo-zabavno sre- dišče na severovzhodu og- romnega Tokia. V Ueno parku ima svoj sedež na- cionalni muzej, muzej za- hodne imietnosti, nacio- nahii muzej znanosti, uni- verza, umetnostna galeri- ja in druge kulturne, šol- ske, glasbene ustanove. Z živalskim vrtom vred. Pravo mravljišče, res. Sredi Tokia sva stopi- la na subway — podze- meljsko železnico. Kon- trolorja na postaji sem vprašal, koliko jenov naj vrževa v avtomat, da do- biva karto (jen je japon- ska denarna enota in naj- boljšo predstavo boste imeli, če zapišem, da ve- lja 3(X) jenov približno en ameriški dolar ali pa, kot smo zračunali — Japonec bi dobil pri nas za jen nekaj čez 6 par). Stežka smo se sporazumeli, ker Jap>onci znajo japonsko. Angleško pa ne. Ampak odgovor je bil nedvo- umen. Vzemite karto za 110 jenov! Prav. Toda kakšne kom- plikacije so naju čakale! Sredi poti sva morala prestopiti. Prvi kontrolor, ki sva mu pri prehodu na drug peron pokazala karte, naju je zaustavil. Začel nama je kazati kar- to in zmajevati z glavo, ko se je moj prst na zem- ljevidu ustavil na točki —■ Ueno park. Hitel nama je nekaj razlagati — brez- uspešno. Midva nisva mo- gla ujeti njegove čudne govorice, on pa^ ni »ml razvozlati angleščine. Približal se nam je še en uslužbenec. Drug dru- gega sta nekaj prepriče- vala. A videl sem, kako .• nejevoljna in začudena sta. Kaj sva storila? Bilo na- ma je že neugodno in tu- di vedela nisva, zakaj ves ta cirktis' zaradi kart. Kaj še! Nenadoma se Je eden izmed najinih sogo- vornikov spomnil na urad- nika v pisarni podze- meljske železnice. Odšel je ponj. Bilo nas je že pet. In spet je nekdo po- novil vso zgodbo z naji- nimi kartami za 110 je- nov v rokah. Končno se nama je zasvitalo. Proble- ma nisva zakrivila midva, ampak Japonec, ki naju je na vstopni postaji na- pačno informiral, naj ku- piva karti za 110 jenov! Sx lahko mislite? Oškodo- val naju je za nič manj in nič več kot za okrog 180 starih dinarjev, in za- to so vsi trije ^x)kijski železniški uslužbenci iska- li odgovor, kaj storiti, da tujca ne bi bila oškodo- vana ... Zgodbe še ni ko- nec! Uradnik iz pisarne naju je lepo, vljudno povabil, naj mu slediva. Peijal na- ju je na drug peron, tja, kjer sva morala presto- piti. Odšel je k blagajni, k avtomatu, in lama iz svojega žepa kupil karte »prave« cene ter vrnil vsa- kemu po 30 jenov .. Klo- buk dol pred takbn od- nosom do tujca pred us- trežljivostjo, pozornostjo, natančnostjo. Najbrž se kaj takega lahko zgodi le na Japonskem. Japvonci niso mojstri le ▼ ikebani, pri pripravi znamenitih jedi, lempura in s!Uikiyaki, pri pitju hla- dnega ali vročega sakeja (alkoholna pijača iz riža), v karateju in v westlin- gu (sumo, neke vrste ro- koborba), pri izvedbi ka- bukija (kombinacija dra- me, petja in plesa) in pri negovanju menda največ- je narodne posebnosti ja- ponske vsakdanjosti — fe- nomena, ki mu pravimo — gejše. Japonci postaja- jo tudi mojstri za dojema- nje vse hujše groze ekolo- ških problemov na naši zemlji. Ekologija, kakor se ve, je znanost, ki pro- učuje odnose med člove- kom in okoljem. Primer. Ko sva s prijateljem v Pub Grillu sredi najpro- metnejšega dela Tokia (Tokio ima okrog 9 mi- lijonov prebivalcev, leta 100 jih je bilo le okrog milijon, Osaka, drugo naj- večje japonsko mesto, jih premore le 3 milijone) naročila coca-colo, nama je natakar prinesel naj- prej vroči krpi — da sva si otrla in očistila roki. Sele nato sva dobila pi- jačo. Nič nenavdn^a, če bo- ste na tokijskih ulicah srečali Japonce, ki so si usta in nos zavarovali s sterilnimi obliži — da ne bi vdihovali smoga. Kakšno srečo imate, so nam zatrjevali vodiči, Id so nas spremljali po uU- cah z visoko dvignjenimi rumenimi zastavicami. Ja- ponci so majhni, zato je obvezen vodičev rekvizit — zastavica, ki mu po- daljša »vidnost«. Tokio se duši v smogu in redko- kdaj predre vzhajajoče sonce oblak smoga in smradu nad velemestom. Mi pa smo imeli srečo — 19. novembra smo se zbu- dili v hotelu Keio Plaza (43 nadstropij a:«i> in skozi okno smo začudeno strmeli v za.snežen in ves sončen vrh Fuji gore. Tokio je iz nolnih pliuč zadihal v hladno, a čisto jesensko jutro. Tokijska panorama NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice^ Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma m oglasi: Trg^ V. kongresa 10 — Glavm m odgovorni urednik: Jože Volfand, tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič;] Jure KraSovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko StrašeK« Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamez®®^ številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« LJubljana — Te- lef. uredništvo 22-369 in 23-105, mali oglasi in naročnine 22-800. .