Štev. 3tH
TRST, nedajja 30.
kOlO
Tedaj XXXV

IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
•mtaflah ta pruiriklh «b 5., pcasMJUk 4*"!-
P*«r.ml«ae Ste*. m prodajajo po S nv&.(6 stot.) v mnogih t -.oakarnab v 'Trstu in okolici. Gorici, Kranja, St. Petra. F »ntojai, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-t< :ai, Dorabergu itd. Zari are l« Itev. po 5 avČ. <10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO na milimetre v airokosti I CENE: Trgoviuski in obrtni oglasi po • »t. «mr, ♦-ecrtoice, zahvaJe, poslanice, oglasi denarnih zavodov po «t. mm. Za osria-6 v tekstu lista do 5 Trst 30 K, vsaka :c.da]ina vrsta K '2. Mali oglasi po A etot. beseda, naj--gft pa 40 stot. Cglase sprejema IaBerat^i oddelek upravo ^^Jjnotri'*. — Plačuje ■• izključno le opravi „Ediaorti*.
-— Pta?!jivo in utoSjivo v Trstu.	1 J
Glasilo političnega društva „Kdinosf n Primorsko.
V edimeah je moi!
*a oelo lolo S4 K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na na-
ročko brez doposlane naročnine, ae uprava na o sira »«wlf ■ ae ae«eljake lmAaaJ« „KDDIOSTI" ataa«: ■•
eele leto Msmm 5-a«, xa »el lata Krm 9-eo. ▼•I dopisi naj M pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
▼km pisma as es •prejemaj« ia rekeplal ae ae vra5aje Naročnino, oglasa ia reklamacije je pobijati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ullo« 6i«rglt fialatt! IS (Narodni dan) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoraij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ ■■ « = Giorgio Galatti štev. 18.	■ -
Poltno-tiranllnltnl ra?un It S41652. TELEF0I1 St. 11-57.
Ven z deželnim šolskim zakonom!!
Deželni zbor tržaški zboruje zopet. V prvi — predsinočnji — seji je bilo preči-tano poročilo deželnega odbora, ki nam je zopet postavilo pred oči staro dejstvo, da ;e namreč naše tržaško ozemlje nekaka specijaliteta v državi avstrijski, ker je v mnogokaterem pogledu ex lex — izven delokroga avstrijskih zakonov. — Poročilo deželnega odbora izreka obžalovanje, da večina zakonov, ki jih sklepa ta deželni zbor, ne zadobiva najvišega potrjenja. In med zakoni, ki visi nad njimi taka zla usoda, da je sosebno zakon o šolskem nadzorstva fl
Deželni odbor nas je torej v svojem poročilu opozoril na dejstvo, da ravno šolsko polje je pri nas v stanju ex lex — specijaliteta, oziroma izjema med vsemi drugimi kronovinami države ! Vzlic dejstvu, da veljajo državni zakoni za vse dežele in »i morali torej veljati tudi za tržaško ©zemlje — vzlic dejstvu, da imajo vse druge dežele svoj deželni šolski zakon, pa Trst se danes nima tacega zakona. Glasom „obžalovanja" v poročilu deželnega odbora ima seveda večina dež. zbora čiste roke in mirno vest, ker vsa krivda da je na \Iadi, ki ne predlaga sklepov deželnega zbora v najviše potijenje.
Na prvi pogled je to argument, ki drži Kakor pribit: saj oni hočejo, ali vlada jim zaustavlja roko, sestavljajočo potrebne zakone! Gospodi bi se torej res krivica godila in bi bili nedolžni kakor novorojena deteta, ako ne bi bilo male kljukice vmes — ako ne bi poleg dejstva odrekanja najviše sankcije obstajalo še neko drugo dejstvo, na katero je — v svoji znani pored-*csti — opozoril posl. dr. Slavik v prvi seji deželnega zbora, ko jim je dal neoporečno utemeljen in moder svet: sklepajte zakone, ki ne bodo nasprotovali splošnim državnim zakonom!
Tu ravno je skrit zajec, ki noče pa noče iz grma! Takih zakonov gospodje v večini deželnega zbora tržaškega ne morejo rabiti, ker... bi morali biti potem pravični in dopuščati tudi slovenskemu prebivalstvu tiste dobrote, ki jih državni zakon določa za vse državljane! Tega oni nočejo! In da nočejo in da ne bodo hoteli tudi v bodoče, to je povedal posl. Brocchi — sicer nerodno, bedasto, nevredno inteligenta — vendar pa z vso brutalno odkritostjo, ko je rekel, da državni zakoni ne veljajo za vse, ampak le za one, ki so si „ustvarili pozicijo v zgodovini!" Dr. Brocchi je s to svojo teorijo, s tem svojim diferenciranjem med oianjšino in manjšino, svetu ovadil, da je Trst žalostna specijaliteta tudi v tem, da imajo v njem veliko besedo ljudje, ki se sicer nazivljajo velekulturne, a vendar brez rdečice v licu proglašajo nazore, s katerimi se postavljajo sami izven človeške civilizacije, ker bijejo v obraz vsaki kulturi, vsemu pojmovanju pravne, moderne, demokratične, aumanne in — svobodne človeške družbe sedanjih dob. Niti najhuji sovražnik ne bi bil mogel huje omadeževati pred kulturnim svetom imena italijanske večine deželnega zbora tržaškega, nego je to storil posl. Brocchi s svojimi gorostasnimi nazori... o državljanskih pravicah in o človeškem dostojanstvu, ki ne dovoljuje razlike med človekom in človekom.
Ali dobro je bilo to, da je odkrito povedal, da od te večine dež. zbora ni
PODLISTEK.
Hrepenenje.
Ljubavna zgodba.
Močno je odkimala z glavo :
„Ne, nikoli! Kajti pri tebi najdem
miru."
„Premlada si še za tihi mir. Vleklo, klicalo te bo ven na boj, v bolest in prisa-njan mir..."
„Čuj !..."
Iduna se je privila k Deltenu. Od spodaj gori je udarjalo v temno bobnečih udarcih. Vmes je bilo čuti kakor stokanje, kakor grgljajoče vzdihovanje... In potem so zopet odmevali udarci, divje eden za drugim — tako, da se je stresala hiša in da so šklepetale šipe...
„Mir, dete moje, ne boj se!"
Ovil jej je roko okoli ramen in pritisnil njeno lice na svoja prsa.
pričakovati deželnega šolskega zakone, ki bi bil v seglasju z državnimi zakoni, ki bi mogel torej zadobiti najvišo sankcijo! Mari pa naj radi tega ostane Trst ex lex za vse večne čase ? To pa ne! Ravno v šolskem pogledu naj bi enkrat. Trst prenehal biti nečastna specijaliteta! Će si;>nori nočejo, pa vlada mora hoteti! To je njena dolžnost, ki jo je svojedobno pripoznal tudi sedanji c. k. namestnik nasproti odposlanstvu slovenskega učiteljskega društva za Trst in okolico, obljubivši, da vlada čim prej predloži deželnemu zboru tozadeven zakonski načrt. Dovoljujemo se opozoriti njegovo Jasnost na to v decidirani obliki dano obljubo.__
Iz avstrijske delegacije.
Iz govora delegata prof. Mandića.
Zveza med Avstro-Ogrsko in Italijo. — Za arsenalske delavce v Puli.
Med brzojavkami smo že sporočili na kratko o govoru, ki ga je imel delegat Mandić v vojnem odseku delegacije pri postavki o vojni mornarici. Danes pa poda-jemo ta govor nekoliko obširneje.
Mi Jugoslovani — je rekel del. Mandić — želimo imeti čvrsto urejeno vojno mornarico in zato jej ne odrekamo sredstev, ki jih mora imeti, ko hočemo, da bo v resnem trenotku hos svoji nalogi. (Opaziti moramo, da je del. Mandić glasoval samo za proračun vojne mornarice in proti vsem drugim postavkam proračuna. Op. ur.) Vojna mornarica sestoja po veliki večini iz sinov hrvatskega in slovenskega naroda in ona bo morala v resnem trenotku braniti pred sovražnim navalom naše primorske pokrajine, v katerih bivajo Hrvatje in Slovenci v kompaktni množini.
Glede zveze z Italijo se mi ne udajamo nikakemu optimizmu, niti se zanašamo na zatrjevanja naših službenih krogov o umetnosti te zveze, ker se ona zatrjevanja niti najmanje ne vjemajo z dejstvi, da toliko z naše, kolikor s strani Italije gradijo nove in utrjujejo stare trdnjave, nameščajo vojsko na meji in nedaleč od meje, da ustvarjajo nove in ojačujejo stare vojaške posadke, da se dan na dan na eni in drugi strani dogajajo špijonske afere! Vse to so dejstva, ki mečejo čudno luč na omenjena zatrjevanja naših diplomatičnih krogov. Zveza z Italijo ne sloni na naravnem, torej tudi ne na čustvenem temelju; zato se tudi ni mogla utrditi v srcih narodov obeh vlasti!
Politika Italije na Balkanu, neprestani poskusi, da bi Italija gospodarski zavladala nad Albanijo in Črnogoro ter s tem razširila delokrog svojih sebičnih interesov, mora nas siliti v največjo opreznost, a ta opreznost zahteva, da uredimo svojo vojno mornarico tako, da bo mogla — osobito za nas Jugoslovane — vsestransko in nemotjeno rešiti svojo nalogo.
5 tem pa še nikakor ni rečeno, gospoda moja, da hočemo mi s tem izreči zaupanje nam protivni In sovražni vladi. To nikakor ne: niti ministerstvu vnanjih stvari, ki išče veleizdajnike in upornike tudi tam, kjer jih ni; niti vladi ministerskega predsednika barona Bienertha, ki omalovažuje važnost nas južnih Slovanov ter postopek z nami pristransko in sovražno.
In sedaj bi izrekel nasproti Nj. prevzvi-šenosti, gospodu zapovedniku vojne mornarice, željo, da bi se pri novih vojnih ladi-jah, ki se gradijo in ki se bodo še gradile,
„Tu je tudi eden, ki se hoče učiti..." „Kaj si mu pa dejal poprej, Julij ?" je vprašala Iduna boječe.
„Kar sem rekel tebi, ko si prišla: nič starega vlačiti v novo življenje! Toda s tem nisem mislil njegovih velikih cukrenih punčik, ali so ustvarjene ali ne, — to je tako postranska stvar, in če jih uničuje ali pa ustvarja nove, to je prav malenkostno in nima skoro nobenega pomena. Ampak simbolisti so vendar skoro vsi ljudje. Potom zunanjih znakov hočejo določati notranja dejanja... Slišiš, Iduna, kako divja? Tam divja na-se, v nezavedni jezi mori sam sebe, v vsaki figuri, ki se razdroblja pod njegovimi udarci."
„Toda čemu, Julij, čemu? On je bil prišel vendar k tebi prosit pomoči, ali ne ?"
Nestrpno jo je pahnil Delten od sebe.
„Ali sem jaz morda odrešenik, da bi govoril hromemu : vstani in hodi! ? — Pred leti je imel malo talenta, pa si je domišljal, da je ženijalnost; pred leti se je zatelebal v neko Iahkomišljeno modelko, in je mislil, da je zvesto, čisto žensko bitje... Podarila mu je dva otroka, njegovim cukrenim pun-čikam pa se je smejala, ker je morda več
ne pozabilo, da naša vojna mornarica ne pripada niti samim Nemcem, niti samim Madjarom, temveč, da je ista skupna last vseh avstrijskih narodov, da se torej pri krstu novih vojnih ladij jemlje ozira tudi na slovanske narode, posebno na hrvatski narod, ki je največ doprinesel k najslavnejšim zmagam te mornarice in ki stori tudi v bodoče svojo dolžnost, ako se bo pravično postopalo žnjim in ostalimi slovanskimi narodi!
Delegat je potem predložil nekatere želje, oziroma zahteve, ki so mu bile predložene potom N. R. O. od arzenalskih delavcev v Puli. Te zahteve so:
1. Draginjska doklada v Puli, ker je nastala tam taka draginja, da ni več možno izhajati. 2. Urejenje plače delavcev v Valle-longa, kjer se nahaja laboratorij za municijo, pri katerem so delavci klasificirani kakor „Werftmatrosi" in vsled tega skrajno slabo plačani. Zahteva se za te delavce akord, ali delo preko ure, ali doklado, kakor jo dobe tam nameščene vojaške osebe. 3. Odprava polurnega daljšega dela pri kopnih in vodnih stavbah c. in kr. vojne mornarice, ker morajo delavci pri teh delih v mesecih od aprila do septembra delati pol ure več, nego delavci v arzenalu, to je 9 in pol ur. 4. Gradnja barak, kar je nujno potrebno radi draginje in pomanjkanja stanovanj. 5. Ustanovitev posebnega zavoda proti nezgodam, ker bi bilo to za delavce bolje, nego je danes, ko so pod tržaško zavarovalnico. 6. Izjednačenje delavskih pokojnin starega stila z novimi odredbami. 7. Naprava novih umivalnic, ker obstoječe ne zadoščajo in je za delavce, osobito ko je dež, težko Čakati, da pridejo na vrsto. 8. Poznavanje hrvatskega jezika od strani mojstrov in delovodij. 9. Pomaknjenje v višji razred. Vsak kvalificirani delavec bi moral biti najmanje vsaki dve leti pomaknjen v višjo stopinjo. 10. Gradnja ladij v inozemstvu. V noveji dobi je bila ladija „GSa" kupljena v inozemstvu, dočim se v Puli ne gradi nič novega. Zato ne more biti dobrih delavcev, ali pa jih morajo odpuščati, da jih potem, ko jih zopet potrebujejo, težko dobivajo. 11. Umirovljene podčastnike in preddelavce ne bi se smelo več nameščati, ker oni imajo svoj kruh, pa odjedajo zaslužek onim, ki nimajo kruha. 12. Preddelavci naj bodo nameščeni proti mesečni plači. 13. Delavci tožijo na ladijskega kapitana Barry-ja (ki je bil nekaj časa namestnik zapovednika vojne mornarice), ker je na neko spomenico N. R. O. odgovoril, da od iste ne vsprejema predstavk, da-si je zapovednik arzenala istej organizaciji odgovoril pismeno, da sme računati na bla-gohotnost od strani zapovedništva. 14. Delavci Vallelonge se pritožujejo proti višemu inženirju Filingerju, ker je 70 delavcev kaznoval na izgubo % dnine zato, ker so ga bili došli prositi za urejenje plače, da-si so imeli pravico v to na podlagi § 29. službenega reda. Poleg tega je rekel, da da z orožniki odgnati vsakogar, ki mu se pride pritožiti za kar si bilo 15. Delavci zahtevajo, naj jim bo dovoljeno, da bodo mogli hoditi na obed izven ograje arzenala in da jim plače urede na teden.
Govornik je konečno prosil zapovednika mornarice, da mu označi enega izmed podrejenih častnikov ali poročevalca vojne mornarice, kateremu bi eventuelno vsako vprašanje podrobno razložil.
Zapovednik vojne mornarice, admiral Montecuccoli je odgovoril na vprašanje glede posebnega društva za zavarovanje delavcev
proti nezgodam ter izjavil takoj, da se je že delalo na to, a da se mornarici ne dovoljuje, da bi se odcepila od obstoječega zavoda v Trstu, ker je ona jako aktiven prispevatelj rečenega zavoda. Glede ostalih vprašanj, navedenih po delegatu Mandiču, je obljubil, da mu drage volje naznači enega ali več členov pomorske sekcije vojnega ministerstva, da se bo mogel posvetovati žnjimi in dogovarjati glede želja arzenalskih delavcev v Puli.
razumela o umetnosti, nego on sam ; tudi iz njega se je norčevala, nazadnje pa je zapustila njega in otroke...
Ali mu morem jaz podeliti ženijalno-sti ? Ali mu morem jaz dovesti ženo nazaj ? Ali naj ga tolažim z ničevimi, praznimi frazami ? Mar naj mu zakiičem: delaj nove cukrene punčike, naveii se na kako novo vlačugo i Ali naj mu odštevam špajkovih kapljic, kakor za kako histerično žensko ? — Ne, najprvo strani z vsem tem, kar je odveč, z vsem slučajnim..." „In potem?"
„Potem naj upodablja ljudi, potem naj izvršuje najvišjo nalogo, ki more biti dodeljena človeku."
„Toda, on sam, Julij ? On sam ?" Delten se je približal Iduni iznova in jo prijel za roko :
„On, sam... mi sami... mi nismo nič, nič druzega nego vezfla med minolostjo in prihodnostjo... Vsako trpljenje, vsaka bolest je le domišljavost in nadcenjevanje samega sebe..."
Megla tam zunaj se je nekoliko razredčila. Skozi okno se je prikradel bled mrzel solnčen žarek... Še hladneja in neznatnejaje
C. kr. državne železnice
!o — nemški „narodni svet44, v.
Znano je, da potrebuje železniška uprava raznih dobav za več milijonov na leto. Nemški „narodni svet" vidi v tem gotov profit za nemško trgovino in obrt in napenja za vsako dobavo najskrajnejše sile, da jo le dobi nemški človek. Sicer pa so se Nemci navadili tega in bi smatrali za veliko krivico, če bi morda tudi slovenski obrtnik ali trgovec dobil kako dobavo. Seveda trpi vsled tega zistema uprava ogromno škodo. Akceptirati mora vse pogoje, ker nemški ponujalec nima tujega konkurenta. Odločujoči faktorji pri železniški upravi so sami najbesnejši Nemci in podpirajo to odrtijo in razsipanje javnega denarja.
In nikogar ni, ki bi pri proračunu železniškega ministerstva potipal gospodom za žilo tako, da bi se ne mogli izviti. Pre-mirno trpimo pri nas take koruptivne razmere. Drugod, n. pr. na Češkem, bi nastal vihar, ki bi zamajal še tako kričave in laž-njive Tevtone.
Sploh je pri nas premalo zavesti v velikanski važnosti železnic, in vse premalo vemo o njeni opravi, ker se ne zanimamo zadosti. Čudovito je včasih poslušati kake modrijane, ki se „strokovnjaško" ustijo o železnicah. Na ta način res ni čudno, da nas tako dosledno in povsod prekaša nemški „narodni svet* ; zanima se za stvar, ki jej je spoznal važnost; in bije se za njo, ker ve, da pridobi s tem gotovih in velikih koristi svojim ljudem, svojemu narodu. Je pač res — „narodni svetu. — A pri nas je tako, da naši politiki „genijalnih taktičnih potez" niti s prstom nočejo ganiti, ako vedo, da nimajo opraviti s svojim stran-karjem. Njihovi časopisi potajujejo gibanje, ki bi nam lahko koristilo. Potajujejo vse, kar nima njihove strankarske barve t
Odkar je tu za prvega ravnateljevega namestnika Čeh, dr. Aufedniček, kranjski dr. Eger, načelnik nemškega „narodnega sveta", ne more spati. Jezi se in togoti, ker mu ne more naravnost do živega. Zato ga pa tem vstrajnejše blati in napada v „Gra-zer Tagblattu", pri čemer mu pomagajo z navdušenjem nemški uradniki, emisarji njegovi. Za vsako troho najmanjše pravice, dodeljene Slovencem, delajo odgovornega dr. Anfednička. Kolikor pa moremo vedeti mi, mu delajo silno krivico vsi, ki ga okli-cujejo za nekakega protektorja Slovencev.
To omenjamo samo vsled tega, da spoznamo nemško prepotenco in srditost. Dr. Anfedniček ni zakrivil ničesar drugega nego, da je po rodu Slovan, in vešč in vesten uradnik. In vsled tega je Nemcem v napoto. O, saj vemo, zakaj!
Slike iz Istre.
S Poreščine 16. X.
Politična oblast odjemlje našemu človeku brez vsacega razloga košček kruha iz
izgledala soba v svoji revščini, in še pro-zorneje in bledeje je izgledal suhotni Del-tenov obraz s strogo asketično potezo okoli usten.
In zopet se je nagnil k Iduni: „Vprašam te še enkrat, Iduna, ali hočeš biti po vsem tem moja žena" ? Jaz nisem mlad in se tudi nič več ne spremenim v svojem mišljenju, kakor morda misliš ti sedaj...
To vendar misliš — ni-li res ? Iduna je zarudela, kakor da jo je zalotil na kaznjivem dejanju.
„Da, hočem biti tvoja žena!" je dejala odločno.
„In me zapustiš, kakor je zapustila svojega moža ona tam spodaj..."
Idunino srce se je skrčilo v neskončnem sočustvu. Z obema rokama se je ovila Deltenu okoli vratu: „Ne, Julij, nikoli!"
Pritegnila je njegovo glavo doli k sebi in ga poljubljala na oči, na čelo in strastno pritiskala svoja ustna na njegove ustnice ^ v nenadoma probujenem hrepenenju po nežni ljubavi in srčnem dobrikanju...
(Pride še.)
Str A a II
»EDINOST« št. 301
V Trstu, dne 30. oktobra 1910
ust. Misli si: saj lahko najdemo izgovor, porečemo, da se je obdržal shod brez dovoljenja politične oblasti, motil se je mir in red itd. Naj sedaj politična oblast tudi dokaže!
Nam pa služi ta slučaj vsakako v lepo lekcijo. Nas preganjajo, naj že držimo pa-trijotične napitnice, naj kujemo isto vlado v zvezde! Preganja nas, tudi če se borimo proti irredentističnim aspiracijam f Nas, ki vsikdar nastopamo v obrambo časti države, proganjajo, dočim favorizirajo Italijane — irredentiste, menda radi — njihov „zaslug" za državo! To vse nas mora dovajati do zaključka, kaki — patrijotje so gospodje na nekaterih političnih oblastih. Kajti če bi ta gospoda ne bili taki — patrijotje, bi nastopili ob kaki drugi priliki, a ne sedaj v tem slučaju !
Ko je 1. 1909 „Societa Operaia Triesti-nau (kakih 1500 njih) priredila izlet v Poreč, so patrijotje okolo politične oblasti v Poreču menda — spali. Godba je svirala najprej „Lasse pur"..., a potem pred mestnim magistratom — himno garibaldincev! Ko so držali svoje „patrijotične" govore, so gospoda okoli politične oblasti zopet spali! Istotako so spali tedaj, ko se je kričalo: Abbasso le baionette austriache i Abbasso la galina colle due teste I Abbasso V Austria ! Evviva ritalia! itd. itd.
To vse je za nas dobra lekcija. Odslej bomo morali tudi mi drugače smatrati avstrijski patrijotizem. In gospoda na političnih oblastih nam ne bodo smeli nič zameriti, če bomo — druge posnemali. Odslej bomo vedeli, da pravi avstrijski patrijotje so tisti, ki kriče tiste razne Abbasso, ali pa, ki pevajo „Die Wacht am Rhein" in vs klika jo razne „Abzug" in „Hoch"! Zapomnite si tudi hočemo, da so pravi avstrijski patrijotje Madjari, ki so ob vsaki priliki v kritičnih časih državi hrbet kazaliI In vedeli bomo slednjič, da so avstrijski patrijotje, kakor smo si jih mi mislili... vele-izdajalci.
Poučeni pa teh dejstvih ne bomo nikdar več „motili reda in miru"! Nikdar ne bomo več držali takih govorov, kakor nedavno v Fontani. — Ne bomo več reagirali v imenu Avstrije na propagiranja in aspiracije avstrijskih „patrijotov" — irredentovcev, ker smo uverjeni, da se na ta način še najbolje odtezamo proganjanjem od strani ces. kr. vlade!	_________(Zvršttek.)
Pražko pismo.
Praga, 26. X. 1910.
Spominska plošča dr. J. Heroldu. — Nemški drž. posl. Herold nemškim buršem. — Slov. dijaki v Pragi. Nove slovenske drame v Pragi. — Fran Naval. — Šport.
(M.) Kraljevski Vinogradi so izgledali teh dni kakor pripravljeni na kraljevski vsprejem. Živahne ulice so bile ukusno okrašene, posebno pa je vihralo zastav, — narodnih in deželnih —, veliko število z nad hiš Purkinjevega trga, vinogradskega „velikega" trga, ter v ulici Palackega, ki tvori nekak „Corso" našega slavnega svobodnega kraljevskega mesta „Vinogradov".
In čemu te zastave, čemu to okra-šenje ?
Češki narod, ima dosti velikih mož, ki jih kakor kulturen narod ceni, časti in slavi po zaslugi. Takega velikega moža so imeli Čehi v pokojnem državnem in deželnem poslancu, odvetniku dr.u Josipu Heroldu. Rojen 1. 1850 v Vršovicih pri Pragi se je razvil v briljantnega govornika, v glasnika samozavesti in sile svojega naroda, v neizprosnega branitelja pravic čeških in slovanskih. Svojo mladost je preživel v oni burni dobi narodnega in državnopravnega boja, ki ga je tedaj bojeval njegov narod. Iz izšel je iz tega utrjen, silen : učenec onega velikega Riegra, ki je oznanjeval, da vsa moč prihaja iz ljudstva ! Zato se je Herold, čim je prišel v svet, pridružil mladočeŠki stranki, ki je imela na svojem programu: demokratizem, jednakost, svoboda. Delo njegovo je bilo posvečeno narodu. Že kakor
PODLISTEK.
„Zapravljivec".
Čarobna igra s petjem in godbo v treh dejanjih in 8 slikah. Spisal F. R a i m u n d,
vglasbil Konradin Kreutzer.
(K današnji premieri v slovenskem gledališču).
Nestroj in Raimund, oba igralca in pisatelja, imata za gledališče neprecenljivih zaslug. Bila sta igralca, ko je po dunajskih ljudskih odrih še vedno divjal „hansvurst" in ko je florirala „stegreifkomedija".
Prva sta se odločila, da napišeta za gledališče dobrih iger, ki naj bi nadomesto-vale improvizirano komedijo. Nestroj je bil humorist, imel je smisla samo za komedijo in je dal gledališču neštevilnih burk. Naj omenim samo „Lumpacija Vagabunda", .Danes bomo tiči", »Judita in Holofernes", „Raztrganec" in druge.
Ferdinand Raimund pa je bil resnejSi; imel je mnogo smisla za formo in za sce-ničnost odra.
Vedel je, da ljudem treba t gledališču
akademik se je iztical; pozneje pa je sodeloval v prospeh naroda posebno na političnem polju. In da nI bil tak vnet branitelj češkega jezika in prava, prišel bi bil gotovo tudi v svet bone, za kar je bil kandidati Znano je, da je imel del zasluge na izdanju Badeni-jevih jezikovnih odlokov. — Bil je tudi soustanovnik in dolga leta eden izmed najpridnejših odbornikov češke „Matice školske". Za češko šolstvo pa si je tudi kakor deželni odbornik in člen dež. Šolskega sveta stekel obilo zaslug. Njegove velike zmožnosti in njegova energija bi mu gotovo omogočile dosego večje časti in slave, toda dr. Herold ni bil navajen — klanjati se! Vedno cel mož, neupogljiv, neizprosen, jeklen, imel je vedno pred očmi le en cilj: dobrobit lastnega naroda. In ko mu je neusmiljena smrt pretrgala nit življenja, klanjal se mu je narod v globoki zahvalnosti v Panteonu Muzeja češkega kraljestva ter mu izkazal dne 5. maja 1908 zadnjo čast, položivši ga k poslednjemu počitku na starodavnem Višegradu.
Sedaj, ko bi imel obhajati 60-letnico svojega rojstva, mu je mladočeŠki politični klub v hiši, kjer je pokojnik stanoval, v začetku Palackega ulice v bližini „Narodnega doma" vinogradskega odkril spominsko ploščo, ki nosi pod poprsjem pokojnika sledeči napis:
Zde žil a zemfel slavny politik a vudce česky Dr. Josip Herold, *1850 f 1908 Politicky opolek nezapomenutelnemu svemu starostovi.
(Tukaj je živel in umrl slavni politik in voditelj češki dr. J. H. — Politično društvo nepozabnemu svojemu predsedniku). Na predvečer odkritja plošče, v soboto zvečer, se je vršila v „Narodnem domu" slavnostna akademija v njegov spomin. Vdeležila se je obeh slavnosti vsa pražka duševna aristokracija češka. Sodelovali so razni u-metniki in pevsko društvo „Vinohradskv Hlahol".
Večnaja pamjat — heroldu (glasitelju) naroda češkega, dr. Heroldu f
Ker že govorim o dr.u heroldu, naj omenim, da obstoja tudi neki nemški politik in poslanec jednakega priimka. Spominjam se tega, ker govor tega nemškega „herolda", ki ga je imel dne 25. t. m. ob priliki slavlja nekega tukajšnjega nemškega dijaškega društva, vzbuja vseobčno pozornost in nezadovoljstvo. Rekel je namreč nasproti nemškim študentom in obilnim gostom: Naj že pride do sporazumljenja s Čehi, ali ne, naš narod nemški je v boju proti češkemu in vsa sporazumljenja politikov ne odpravijo tega boja!! Na to je seveda poživljal buršake na boj in na „odpor" proti češki „prepotenci." Tem slabši utis so napravile te besede na češko javnost, ker so bile izrečene ravno v hipu, ko se vrše pogajanja zastopnikov obeh narodov za sporazumljenje.
Slovenski dijaki so doslej vživali v Pragi dobro ime. V poslednjem času pa se prikazujejo „stare bajte", ki v cilindrih in salonskih oblekah strašijo mirne meščane po Pragi. So zares pravi kavalirji — po obleki toda sicer bi bolje zaslužili ime — Janošik. Tako se namreč imenuje neki hlapec v Ko-širu pri Pragi, ki je bil teh dni tako pijan, da je v tej pijanosti pojedel del svojih — naramnic!
Operirali so ga in izvlekli so mu res iz želodca 47 cm. dolg kos naramnice!
Toda ta češki Janošik je šel vsaj spat, ko se je napil in „najedel", slovenski Jano-šiki pa še provocirajo in kravalirajo potem. Čehi pa potem kažejo s prstom: glejte jih, brate Slovence, naše goste, kakšni so! Slovensko dijaštvo si hoče ohraniti zasluženo pridobljeni dobri glas. Obcilindrani kavalirji pa naj ne tožijo potem o pomanjkanju kolegijalnosti, če oni slov. dijaki, ki so čisti,
ne le zabave, smeha in petja, temveč tudi pouka. — V vseh njegovih igrah nahajamo globoko moralo ter vidimo zle posledice posamičnih strasti.
To vse je znal Raimund poviti v umetniško obliko in se je povspel na tem polju do klasika.
Še dandanes se njegove igre vprizar-jajo po vsem svetu. „Zapravljivec" tudi dandanes polni dunajska gledališča, kakor malokatera druga igra.
In „Zapravljivec" je v polnem smislu besede lepa igra. — Vse, kar nam domišljija o dobri vili, ki je nekdaj zašla med ljudi, — more dočarati v spomin : to vse je Raimund postavil na oder v verjetni obliki. Verjetno in ne pretirano 1 — Operni komponist K. Kreutzer je spisal k tej dražestni igri originalno, prekrasno glasbo, ki se bo originalno izvajala tudi pri nas. Glasba je polna metodike in ritma ter ima tudi svoj vodilni motiv, ki se vedno javlja pri beračevem nastopu.
Berač je simbolizirana usoda, ki simbolično napoveduje pogubo milijonarja — zapravljivca.
In sedaj k sujetu te velezanimive igre I
Vila Keri stana je spoznala na zemlji mladega, sedemletnega fantička, ko se je
v svrho samoobrambe kažejo na one, ki "so vmazani.
Morem Vam pa sporočiti tudi veselo vest: neki slovenski dijak-medicinec — je spisal slovensko originalno dramo, ki nosi naslov „Samaritanka". O delu, ki je šele prvenec omenjenega dijaka, se je baje dramaturg pražkega „Narodnega divadla" izrazil kar najlaskaveje. Obeta se nam torej izborna moč na dramatičnem polju, ki je bilo doslej v slovenski literaturi tako zapuščeno.
Včeraj pa so igrali na tukajšnjem „vino-gradskem mestnem gledališču" prvikrat igro „Dopis", ki je je na slovenskem jeziku spisal naš slavni rojak, pevec svetovne slave", gospod Fran N a v al-P o ga č n i k. Spisal je baje — kakor poroča list omenjenega gledališča, „Foyer" — še drugo igro tudi v slovenskem jeziku, ter jo dal na razpolago vinogradskemu gledališču, da jo (prevedeno v češki jezik) vprizori. O vspehu igre sporočamo ob priliki.
G. Fran Naval je tudi osebno znan v Pragi. Gostuje v večkrat omenjenem gledališču v operah „Zaza", „Traviata" (2 krat), „Elizir ljubezni" (Elisir d' amore, Doni-zetti). Navalova igra se odlikuje po finem elegantnem nastopu, njegovo petje po obsegu in preciznem nastavku. Vendar se more reči, da z leti gine tudi čar njegovega nebeškega glasu. Naval je ljubljenec pražkega občinstva in gostuje redno leto za letom na tem gledališču.
Dne 7. novembra bo koncertiral na Dunaju.
Slednjič naj Vam še omenim, da je športno življenje v Pragi zelo živahno. V nedeljo sta zletela v zrak inž. Dr. Zablatni£ in inž. Kahute, vsak se svojim areoplanom. Najdalje sta se vzdržala v zraku osemnajst minut.
Dalje se tu jako neguje šport, za katerega mi Slovenci še nimamo imena. To je angleški „Footbal", češki „Kopana", hrvatsko „nogomet". Neki slovenski dijak pražki, ki je sicer jako hudomušen, je dejal, da bi imenoval tako društvo: „Žogobrcno društvo". Ne vem, za katero ime se odločite Vi, gospod urednik ? Toda to je vse eno, da le umejete, kaj hočem povedati. — V Pragi je cela vrsta takih društev. Prvo med njimi S. K. Slavia, ki je eno izmed najboljših svetovnih „footbal "-društev. Svetovni rekord med diletanti (nasproti profesijoni-stom) je imelo namreč do lani društvo angleških privatnih uradnikov. (Civil-Service S. K.) Lani pa je je premagala „Slavija". Za 29. in 30. t. m. se obeta interesantna igra. Pridejo zopet Angleži. V treh igrah proti Slavii so Angleži dobili doslej: 4:0; 10: 1. Zanimanje za to igro je veliko.
___ Zdravi.
Češko-nemška pogajanja.
so v zadnjem trenotku nepričakovano naletela na ovire. Češki radikalci zahtevajo, naj se napravi junktim med reformo deželno-zborskega poslovnika in volilno reformo, čemur pa se Nemci protivijo, ker nikakor nočejo, da bi se jim vzelo iz rok obstrukcij-sko orožje. Vsi poskusi, da bi radikalce odvrnili od te zahteve, so ostali brezvspešni. Kompromisni predlog dr. Forta so Nemci odklonili. Vsled novih težkoč je bilo zborovanje narodno-politične komisije odgo-djeno.
Medtem se je sestavil nekak posredovalni odbor, ki bo skušal premagati nastale ovire z novimi kompromisnimi predlogi.
Kakor vidimo, se je položaj v zadnjem hipu zresnil vsled nastopa čeških radikalcev, ki se baje bojijo, da bi izgubili popularnost ter radi tega očitajo češkim poslancem preveliko popustljivost. Vendar ni še izgubljena vsaka nada in ni lahko verjetno, da bi češki radikalci v zadnjem hipu hoteli uničiti vse dosedanje delo za sporazum. To dokazuje tudi dejstvo, da je bil v klubu čeških radikalcev predlog, naj ti odpokličejo svoje delegate iz narodno-politične komisije, odklonjen z 8 proti 6 glasovom. Vzlic resnemu
igral pred očetovim vrtom. Vila je sklenila, da preskrbi očetu malega dečka milijonar-sko premoženje, da bo le ta mogel živeti mirno in brezbrižno. Dečko je dorastel. Oče je umrl, zapustivši veliko premoženje. Toda iz dečka je postal ošaben zapravljivec, ki se svojo lahkomišljenostjo drvi v prepad. Dobra vila bi rada rešila svojega izvoljenca in se je v ta namen pretvorila v kmečko dekle, v katero se mladi zapravljivec strastno zaljubi.
Toda čas vilinega bivanja na zemlji je minol in prišla je ločitev. Svoj zadnji biser je vila žrtvovala temu, da je vstvarila služ-nega duha, ki naj bi bil vedno varuh mlademu zapravljivcu in se je poslovila se svojim zemskim prijateljem. Muzikalno in scenično je ta odhod vilin eden najlepših prizorov Igre.
Minula so 3 leta od tedaj. Uslužni duh se je pretvoril v berača. V bogati hiši, kjer so zbrani veseli gostje mladega zapravljive«, zabavajoči se v veselem petja — v tej veseli družbi zveni beračeva pesem kakor moten akord revščine. Ta beračeva pesem zveni kakor usoda. Mladi zapravljivec se je zopet zaljubil in sicer v hčerko svetovalca Modrina. Ta mu pa noče dati hčere; zato/ skleneta pobegniti na Angleško.
položaju je vendar še upanja, da se najde pot iz teh novih zapletkov.
Dnevne novice.
t Državni poslanec Mihajlo Bjela-dinović. Z Dunaja nam pišejo dne 28. t. m.: Danes zjutraj so prenašali po parlamentu brzojavko s hrvatskim naslovom, ker niso vedeli, komu gre. Naši poslanci sa raztolmačili naslov in vsebino o prerani smrti umrlega drž. poslanca B j e 1 a d i-n o vi ća v Risnu, v Boki Kotorski. Na parlamentu vise zastave na pol droga. Posl. Mandić je kakor tajnik Jugoslovanske zveze" poslal rodbini pokojnikovi brzojavko te -le vsebine: „Povodom težkega udarca, ki je zadel Vašo rodbino s smrtjo našega odličnega in obče spoštovanega druga, vsprejmite izraze ; iskrenega sočutstva kluba „Zveze jugoslovanskih poslancev4*. Predsedstvo kluba pa je sklenilo, da mesto venca na grob svojemu kolegi podari znatno svoto v dobrodelne svrhe.
Na državnozborskih dopolnilnih volitvah v okraju d.ra Luegerja na Dunaju je bil z veliko večino glasov izvoljen sedanji župan dr. Neumayer. Radi mandata Lueger-jevega za deželni zbor pa se bo vršila ožja volitev med krščanskim socijalcem in socijalnim demokratom.
Domače vesti.
Smrtna kosa. Dne 28. t. m. je preminula v Ljubljani po dolgi in sila mučni bolezni gospa Marija Stare roj. Kalisch-nig, glavarica znane rodoljubne obitelji, mati odvetniškega koncipijenta v pisarni dr. Rybara in predsednika „Slav. Čitalnice" g. dr. E. Stareta, tašča g. dr. Danila Majarona v Ljubljani. Pogreb se bo vršil danes. Rodbinama Stare-Majaron izrekamo najgloblje sožalje.
Vrlemu možu v slovo 1 Včeraj je se svojo rodbino ostavil Trst, preselivši se po 12-Ietnem bivanju tu, v svoj rojstni kraj Polica v Dalmaciji, vredni naš Filip I v a n i š e v i ć, trgovec z vinom in veleposestnik. Z gospodom Ivaniševićem smo izgubili tržaški Slovani, osobito pa Hrvatje, moža, ki je bil jeden najpridnejih med naj-vrednejimi: poln žarkega rodoljubja v duši, kremenitega, plemenitega srca in za narodno stvar vsikdar darežljive roke. Ni je važnejše institucije v slovanskem Trstu, ki ne bi štela Ivaniševića med svoje dobrotnike in podpiratelje. — Bil je med ustanovitelji „Dalmatinskega skupa", hrvatske hranilnice. .Jadrana", zvest podpiratelj našega gledališča, a v „Trg. obrtni zadrugi", je razvijal plodonosno delo kakor nadzornik. Za ustanovitev prevažne gostilničarske zadruge je prišla inicijativa tudi od Ivaniševida in vse pripravljalno delo je vodil on.
V največjo zaslugo pa mu štejemo, da je bil vsikdar — Slovan, in ni delal nikake razlike med Hrvati, Srbi in Slovenci. Izlasti je bil pravi apostol miru med Hrvati in Srbi. Jednako ljubi on obojne.
Obžalovanju na njegovem odhodu pridružujemo iskreno željo, da bi sreča in zadovoljstvo vsikdar spremljala Filipa lva-niševića in njegovo čestito rodbino !
Grozen zločin na škodo istrskega italijanstva je baje zagrešil poreŠki kanonik Orlandini, ker je neko hrvatsko dvojico poročil v hrvatskem jeziku. „Piccolo" je vsled tega ves iz sebe ter poživlja škofa Flappa in mestni svet, da naj z vso odločnostjo postopata proti kanoniku Orlandiniju in naj mu izbijeta njegovo slavomanijo. Res, strašno!
Dva shoda. Sinoči sta se vršila v dvorani „Gospodarskega društva" v Šked-
itV-I ^iitiiiiiBiinrirnirriiiinrt' i">«i' i p> in i«inr» »■ i
USTREDNf BANKA ĆESKYCK
ODHDITCI CM PODRUŽNICA v TRSTT
drum I uLtll :: P!mi DEL P0ITER0SS0 3. ::
7loge na knjižice 4 v/o Pitmijo?e yloge s1///*
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
VADIJE u KAVCIJE - - - MENJALNICA-
V burni noči, ko se elementi borijo, sta zapuščala na malem čolnu svojo domovino in prekrasna simfoniška glasba spremlja to II. dejanje.
To je le resni del igre. Pripomniti mi pa je, da sta razun omenjenih oseb drugi, veseli, ki gresta skozi oba dejanja : Voltej in Roza ; sluga in hišina sta veliki vlogi, ki na primeren način skrbe za smeh. Voltej poje razun tega še svoj lepi nastopni kuplet. Zbora lovcev in prijateljev sta tudi lepa muzikalična točka.
111. dejanje, ki se vrši po 20 letih, začenja z lepo predigro. Na mestu, kjer je nekdaj sedel berač, sedi sedaj pobegli zapravljivec. Njegova propast je bila neizogibna in od milijonarja je postal slednjič berač.
Seveda se zopet vse dobro z vrši, ker je bil tedaj običaj, da se je moralo vse dobro zvršiti. V tem dejanju je posebno lepa točka Voltejeva pesem o „likalu«.
Intendanca našega slovenskega gleda -lišča je preskrbela, da dobi ta lepa Igra tudi svojo dostojno opremo.
Godba in pevski zbor vršita v tej igri precej veliko nalogo.
Leon Dragutinović.
V Trsta, dne 30. oktobra 1910
»EDINOSTc št 501.
Stran m
k j u dva shoda in sicer shod polit društva „Edinost" v zadevi ljudskega štetja in shod NDO. v zadevi delavcev v škedenjskih plavžih. Ker je list že založen z drugim materijalom, smo morali poročila o obeh shodih odložiti na jutri.
Člene pol. društva „Edinost" opozarjamo, da se jim te dni predstavi pooblaščenec društva, ki bo pobiral udnino. Bruštvo ima ravnokar pred seboj težko nalogo — ljudsko štetje —, ki bo zahtevala tudi precej denarnih sredstev. Zato pričakuje odbor od društvenih členov ne le, da vsakdo izvrši svojo dolžnost, marveč da po možnosti pridobi društvu novih členov in s tem novih — sredstev! Res nujno je Želeti, da bi tržaški Slovani ne le priznavali važnost tega društva-prvaka za vse snovanje tržaškega Slovenstva, ampak da bi je tudi primerno podpirali, kar stori vsakdo tem laglje, ker je udnina tako razdeljena po kategorijah, da mu morejo biti podporniki imovitniki in neimovitniki.
Bratje Slovenci! Ako Vam je sveto ono, kar je našega po Bogu in po naravi: zemlja, kjer je tekla naš zibel, kjer smo čuti prve besede iz ust ljubljene matere — potem vzdramite se in postavite se v bran za svoje pravice, za ljubi dom, po katerem steza sovražnik svoje poželjive roke.
—	Sovražnik nam ne dopušča šol in sploh nobenih kulturnih sredstev ! Zato pa vabi z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi našo ieco v svoje učilnice — potujčevalnice, kjer jih vzgaja v odpadnike in izdajalce našega naroda. Nas pa, ki smo ostali zvesti svojemu narodu, podi — v Ljubljano. Z eno besedo : on hoče našo duševno in narodno smrt!
Proti takemu sovražniku se moramo sami oborožiti z vsemi obrambenimi sredstvi. Slovenci! Bratje ! Vsi v boj — a ne v boj, kjer bo v nevarnosti Vaše življenje, ampak v kulturen boj! Ali tudi za tega treba — denarja. Priskočite na pomoč rodoljubom, ki hočejo reševati našo deco, našo bodočnost, pred grozečo nevarnostjo.
—	Taka-le, sicer mala, ali vendar važna ©brambena trdnjava bi bil tudi slovenski otroški vrtec v sredini mesta, ki naj bi bil, seveda, pod pokroviteljstvom naše skupne matere, naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda! — Potrebujemo ta-cega zavoda, da ne bodo naši otročiči izpostavljeni po zamazanih dvoriščih in po javnih ulicah moraličnemu in narodnemu propadu !
Podpirajte našo družbo vsak po svoji moči, ker v njeni pomoči je naša rešitev. Nikdo naj se ne izgovarja: Saj sem že dal, ne nadlegujte me več ! Vsako bitje potrebuje vsak dan hrane. Tako|je tudi naši mladini potrebna duševna hrana od dneva do dneva. A za to hrano moramo, žal, za sedaj še skrbeti — sami ! Ne le na veselicah in ob posebnih prilikah v rodbini, ampak vedno, vsaki hip, moramo misliti in žrtvovati za svojo ohranitev! — Zamislite se na svoja mladostna leta, na svojo mater, in vprašajte se : n i - b i bila ona Slovenka?!! V takih trenotkih se morate •dločiti za vsako žrtev v ohranitev onega, kar Vam je najsvetejeja podelila ona — Vaša mati, v ohranitev Vašega jezika, Vaše narodnosti !
Pretresati Vas mora ob takih prilikah misel: zakaj je ravno moj narod tako teptan ?! Zakaj ravno njemu nočejo pri-voščati kulturnih dobrot, ki so jih deležni vsi drugi ?! Ali naj res mi ostanemo za vedno — hlapci druzih narodov ?!! In tudi ta misel Vas mora razgrevati, morda ne zahtevajo tudi od nas žrtev za državo v krvi in denarju ?!
In vspenjati se Vam mora duša v •gorčenju in tem silneje vsplapolati v Vas egenj ljubavi do svoje krvi, da boste sledili klicu .pomagajmo si sami ker nam drugi nočejo — pravični! Težak je naš narodni davek, ali nositi moramo to breme, dokler nam ne sinejo boljši dnevi!
Vsakdo naj pomaga po svoji moči! Zjedinimo se v veliko armado, ki bo prispevala redno recimo po 20 stotink na mesec za naše kulturne potrebe! Kdor more več, pa naj daja več ! Vsi pa tekmujmo med seboj vj narodni požrtvovalnosti! Vodi ■ aj nas misel na bodočnost, na potomce, slično sivolasemu kmetiču, ki vsaja in neguje malo drevesce, katerega sad bodo uživali drugi!
Spominjajte se nabiralnikov narodnega kolka itd.! A tudi to ni dovolj, da kdo sam žrtvuje, marveč je njegova dolžnost, da ob vsaki priliki vspodbuja in drami zaspance, ki jih je med nami — žalibog — še veliko preveč. V takem složnem delu je naša rešitev in ohranitev! In hoc signo vinces!
Vaši bratje.
Štrajk z gladovanjem. Vsi kaznjenci, ki so zaprti radi protislovenskih demonstracij, so pričeli štrajkati s tem, da že več dni nočejo pokusiti nobene hrane. Pri nekaterih je moral posredovati zdravnik. S tem štrajkom hočejo povspešiti sodnijsko preiskavo.
Italijanski list o naši monarhiji. —
Rimska „Preparazione" piše: Razni govori avstroogrskih delegatov dokazujejo, da so avstrijske narodnosti — naj se še tako srdito bojujejo medsebojno na znotraj, — na zunaj edine in se zavzemajo za energično vnanjo politiko. To je umljivo, ako
pomislimo, da posamične narodnosti dobro vedo, da obstajajo le v zvezi z monarhijo. Zato je zveza med njimi In monarhijo izredno močna. Bila bi torej bedastoča, ako bi govorili o slabosti monarhije. To naj bi si zapomnili tudi v Italiji!
Sokolski odsek na Prošeku. Danes popoludne ob 3. uri bo v prostorih „Gosp. društva" na Prošeku ustanovni občni zbor tega najmlajšega sokolskega odseka tržaškega „Sokola". Z občnim zborom je združeno tudi predavanje tajnika tržaškega „Sokola", br. dr. Rekarja „o postanku in razvoju Sokoistva". Opozarjamo Prosečane in Kontoveljčane na to prvo sokolsko zborovanje na Prošeku in upamo, da se ga udeleže vsi in pokažejo s tem zanimanje za sokolsko stvar.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse narodne slovenske občine, posojilnice, hranilnice in narodna društva, da vse svoje dopise kolekujejo z narodnim kolkom. Razpečavanje narodnih kolkov v prid družbe sv. CM. vidno nazaduje. Leta 1909 je družba dobila za narodni kolek 11.607 K 69 st., a letos do sedaj komaj 6000 K. Kdo je temu kriv? Nihče drugi, nego naša narodna mlačnostl
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse one podružnice, katere svojih prispevkov letos še niso doposlale, da kmalu nabero članarino ter jo odpošljejo na vodstveno blagajno.
C. kr. pomorska vlada. — Navtični nadzornik gosp. Bernard J u g 1 je imenovan navtičnim višim nadzornikom v VI. čin. razredu.
C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila sta vojni ladiji „Cesarica Elizabeta" in „Panter" dne 28. tekočega meseca pripluli v Aden. — Na ladijah vse zdravo. Iz Adena odidete v Port-Said.
Izmozgovalni zistem tržaške tramvajske družbe. Radi pozne ure — shod je končal ob pol dveh popolunoči — smo mogli včeraj le na kratko omeniti shod, ki so ga imeli pred"unočnjim tramvajski uslužbenci. Toda na tem shodu so prišle na dan stvari, ki so naravnost vnebovpijoče. Pri tej družbi stopa začetnik kakor pomožni uslužbenec z dvema kronama na dan. Pa te dobiva tudi le takrat, ko opravlja službo. Ker pa figurira le kakor pomožna moč, stopa v službo le kadar je to potrebno; a za dneve, ko ni v službi, ne dobiva nikake plače!! Neki tak pomožni uslužbenec je pripovedoval, da je pri tramvaju že 19 mesecev in da je več mesecev, ko služi komaj 45 kron!
In ta uslužbenec je oče 4 otrok!
Ko je potem tak pomožni uslužbenec trpel par let v tej lastnosti, je imenovan provizoričnim. V tej lastnosti mora zopet čakati več let, da postane definitiven. Na ta način doseza vsak uslužbenec že preko 35 let, predno postane definitiven, a tedaj nima več pravice do penzij-skega fonda! In potem šanse, ki se nudijo uslužbencem glede pomaknjenja v višje plačilne razrede 1 Neki uslužbenec je pravil, da je v 20 letih službe dobil celih 40 stotink poviška na dan ! Vstopil je leta 1889 v službo s plačo 2 kron 60 stot. in danes — po 20 letih! — ima 3 krone dnevno!
In potem pokojnine! Kdor je bil tako srečen, da je že pred 35. letom svoje starosti dosegel definitivnost, ima, ko je postal nesposoben za službo, pravico do pokojnine, ki znaša 6, reci šest kron na teden !
Prav je imel tajnik socijalističnih organizacij, ki je rekel, da je to infamija; to ni le infamija, to je direktno vnebovpijoče izrabljanje delavskih sil. Te razmere so v sramoto našemu mestu in dolžnost vseh prizadetih faktorjev je, delati na to, da se ta sramota odpravi!
Slovensko gledališče. Za nocojšnjo prekrasno predstavo „ ZAPRAVLJIVEC" s petjem in godbo svetujemo vsem, da bi si še tekom dneva priskrbeli vstopnice, ki se dobivajo pri vratarici „Nar. doma", ker zvečer bo pri blagajni naval prevelik.
Za na grobove ! Slovanska knjigarna in papirnica prodaja jako krasne, iz kartona izdelane priprave za postavljanje luči na grobove. Nikdo naj ne zamudi kupiti si te dni teh lepo izdelanih, a ob enem jako praktičnih lončekov za luči, ki se poleg vseh, v papirničarsko stroko spadajočih predmetov, dobivajo jako po ceni v Gorenj-čevi Slovanski knjigarni, na oglu ulic Ca-serma in Molin piccolo.
Tržaška podružnica „Slov. plan. društva" vabi na drugi jesenski izlet, ki (Dalje na X. strani).
PrizflUorrfitosredsFvo
ZaztoiBte otroke kakorM za boben želodcu. Otageufitaiijje otročjo (bisbutUin^čra^Ua
Knjižica: Otnska hraniUv rastaaj pn NESTLE k Dunaj I.Bibersfrassell. " f
SVOJI K SVOJIH!
SVOJI K SVOJIM!
nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina itev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah.
SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
Strudiel i 3eritsch
Trst, Piazza Nuova
— vogal ulica S. Caterina vseh novosti.
blago
Najnovejši dohodi
Volneno
svile za bluze ;::: in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE.
Gugl. Brod & C?
—» TRST = Ulica Ro8sini 26, vogal ulica della Zonta
opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil STOJE VELIKE SOBANE z
modernim pohištvom
vsakega stila ^
ki je je nakupil pod takimi pogoji, da je zamore nuditi svojim cenj. odjemalcem po najnižjih oenah.
Katalogi na zahtevo zastonj.
Fratelli Rauber:
Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torronte as——— Zaloga ustrojenih kož. —
Velika izbera potreb&čin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščina z sedlarje.
HI H! i
žžSi^gj&TffiKiBmgngi &
ti
Dr. Fr^n Korsano
Specijalist za tlfflltlCne In kotne
bole j ni
ima svoj ambulatorij y Trsta v ulici S&n JCieoid Ste*. 9
,'a*d Jadrat.oko bank.)
imitst et 11 it 1, li K 5. !l S?i & I- !l )M
^aigisnm^^^rgiim;
Bf
n u

Slovenci!
Prodajo se po zmernih
ranah	8rebro' predmeti aevi
Ut/llall |„ rabijeal, kupjeol oa javni dražbi. — Projema se tudi v zameno
SL'r'tV " Trst, Via Barr. vecchia 8, I. nad., levo.
□
Dr. JU. Martinem
Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik
ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33
II. nad. Telefon 1708.

□
hočete se obleči po ceni^?
Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami
„ALLA ČUTA' DI TRIESTE '
Trst, ulica Giosue Caiteci St. 40 ore] tmm^
kjer dobite velik Izbor Oblek ln ankenj za molke, dedke ln otroke za nastopajočo «e-
zono po sledečih cenah : Obleke iz poluvolne in Kamgarna za moike od K 15—52 Oblike „ „ „ „ dečke „ „ 10—30 Obleke „ „ za otroke.....„ „ 4—16
Suknje, kožahi z ovratnikom iz prave kožuhovhie za dečke, pelerine iz Lodna po cenab, da se nI bati nikake konkorenoe. — Zaloga blaga tu- i a inozemskega. - Iz vri nje se delo tudi po meri. Velik izbor potrebnih predmetov za delavce : hi>-ee, srajce, pletenice itd. itd.	Postrežba soliilia
ALLA CiTTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Biosae Cailneci štey. 40 (prej Torrente)
Arturo Modricky
Prsdajalaloa manufakturnoga b aga In drobnih predmetov, Trat, uiioa Belvedere 32
Novi dohodi za pomladno sezono, Perkal, zefir satin, beli in barvnati batist, Perilo na meter dvojne fiirokosti kakor tbdi za ijuhe 15t>[loO-Izbera mofikih in ženskih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Moderol, nosni robel, maje, trlil. — MoSki in otrofiki
slamniki, rokovice, nogo vi ce in čipke. Dežniki iz bombaževine in svile. - Zavese iz blaga in čipk ter velika izbera drobnih predmetov.	CENE JAKO ZMERNE.
Na obroke I lakob Bubuisky Na obroke !
Trst, ul. delTOlmo št. 1, IL nad.
VELIKA IZBERA ^SHt
izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga
ter moške in ženske suknje.
Usodni po$o]l zo platilo na obroke. c™ b« k,^«.
Trst, ulica deli' Olmo št. 1, II. n.
] Svoji k svojim 1 j
1910-1911 Zima.
Velikanski dohodi zadnjih novosti za moške in ženske obleke kakor tudi razne kožuhovine.
Križmančic & Breščak
ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37
Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu.
— JP£RiLO — Ogromni izbor v*ako»r. platna in kotonlne za namlz. in post, opralo.
S «
— >»A*OVKST*iU — žensko osebna perilo, kakor n. pr. srajce, spod, krila, sp. hlače itd.
— VELIKA IZBERA — volne, žime, perja za pernice, sploh vse, kar spadat za posteljno opravo.
— NOVI OOHOOi — Blaga voln. za moške obleke, t-rajce ovratnike,zapestnice in ;; kravate.
VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, ćipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne baržune in svile za obleke, in okrašenje oblek.
BLAGO, KATEKO NI PO TOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine.	Narodni trakovi.
| Svoji k svojim !
Stran IV
*2DESOSTc st. :
V Tre trn, 39. •ktebra
nnminnnnnnnnnunn
Ivan Godina
stavbni klepar ■■■■■■
ulica Soniaa itev. 3 - TEBI
Izvršuje vsakovrstna v to stroko spadajoča dela kakor n. pr. s.a'bna, pomorska In obrtna, ::
Poprave iz bandona, cinka, medena, bakra itd.
■■ se Molelo točno in solidno.
KUPELJI IX 8E8ALKE PO NAROČILU. - Prodaja kuhinjskih ln kmetijskih potrebščin 1.1. 4.
HJT vse to po najnižjih oenah
KttttttXttttSt$£Jt*KXtt*X
f
30D1
CROATIA
ZAVAROVAL. DRUŽBA V ZAGREBU t
Ustanovljena leta 1894
Najboljšega češkega izvora
CENE : GOSJEGA :: PERESA :: ZA POSTELJE.
1 kg rujavih dobrih »česanih S kg K S 40, boljših K 8*80, belih 4 K, belih • puhom K 5-10, 1 kg belih najflnpjiih sćeaa-Dib K 6 40 in K S, 1 klg širnega
puha rujav 6 K in 7 K, bele fine 10 K. najfineji puh s pr« 18 K. Pri naročltri S kg franko. Izgotovljece postelje rude-č-ega, m<xlrega, belega ali rnmeuega goatonitnega Naukinga, 1 odeja 180 cm dol^a in 1X0 cm Široka z t podvzglavjeiaa po 80 cm dolgima in 60 Širokima, napolnjenima z novim, uivim relo trpeirjim, mehkim posteljnim perjem Kron 16. Poloperniee 80 K ; pernice J4 & ; posamezne race 10 K, 18, 14 K in 16 K ; blazine 3 K, 3 K 50 in 4 K; pernico 200 cm dolge, 140 cm M roke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 in 81 E ; blazine 90 cm dolge, 70 cm Široke 4 K 60, 5 K 80, 5 K 70 ; Bpodnje pernice r trdnega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm liroke, 18 K 80, J4 K 80. Poiilja se po povzetja od 18 kron dalj« franko. — Premena dovoljena, za nepripravno denar nazaj. Natančni ceniki gratis in franko.
S BENISCH V Descheiiitz it 765 Šoiaia
MANUFAKTURNA TRGOVINA
J Ignac Perimutterjrst
Via G&tteri št. 7, I.
Velik Izbor lzgotovljenih moških oblek, mannfaktar. in belega blaga, preprog, zagrlt jal, garnitur, blaga za MOŽKE ln ŽENSKE : OBLEKE. Proti plačilu takoj in na obroke.
Zdravnik
0. D. KARAMAN
specijalist za notrauje bolezni in za bolezni ua dihalih (grlo in nos)
Ordinuje na svojem stanovanju
TRST - Corso št. 14 - TRST
od ll.1/, do l.1/ in od 4.1/, do 5.'/, popolud
TELEFON US IV.
Jabolka
razno vrstna, f na, namizna In za mošt
ima na prodaj "M
IVAN KOVAČIČ
KOZ J ANE pošta Divača KOZ J ANE v Razpošilja vsaki množini. - Cene zmerne.
POZOR!
::: 50 000
parov čevljev! 4 pari čevljev za samo K 7 50
Kadi tega, ker ni moglo veliko vel'kih tvrdk plačevati svojih računov, *e je meni naročilo velizo množino čevljev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jaz prodajam torej VBako-mur 2 para možkih in 2 para ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega ali Črnega usnja, galoširanih, Bpred b kapicami, z močno nabitimi uanjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja faaona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari
sMT stanejo le kron 6 50.
Pošilja se po poštnem povzetju.
H. SPINGARN, SCHUH-EXP0RT
__KRAKOVO štev. 240 —
Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj.
AUTORIZOVANA
TftŽAŠK. POSREDOVALNICA
Acquedotto S, 1. nadstropje
Giorgio Illich, Trst
Zavod za posredovanje nakupa in prodaje nepremičnin in zemljiSi, posojil na hipoteke, postavitve, stanovanj, vil, zalog in trgovin.
Sprejemije se uprava nepremičnin.
II
c
E
Centrala:
Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovićeve ulice.
Podražit, in glavna zastopstva:
Osjek, Reka, Sarajevo, Novisad, S^lfet in Trst.
Podružnica: v Trstu, Corso Stav. I.
3QE
3DE
Ta zadruga stoji pod okriljem in nadzorstvom občine slob. in Icralj. glav. mesta Zagreba ter prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča -zavarov^fa
I) Na življenja
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2)	Zavarovanje dote
3)	Zavarovanje življenske rente.
2)	Proti škodi po požaru
1)	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovar en.)
2)	Zavarovanje prem&irin (pohištva, prodajalniškega biaga^
gospodarskih strojev, blaga itd. 5) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena iid.)
3)	Zavarovanje steklenih šip.
4)	Proti vsakovrst. nezgodam iia zakonskim dolžnostim jamstva.
5)	Proti tatvini z ulomom.
6)	Proti povodnim £kodam. Zadružno imetje v vseh delih znašalo je leta. 1909:
Od tega temeljna glavnica..............K 800.000.—
Od tega jamčevni zakladi..............K. i,000„000 00
Letni dohodek premije s pristojbinami......... K 1,117.^56'OS
Izplačane Škode...................K 3,923,163*491
Sposobni posredovalci in akviziterji se aprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natanjčneje informacije d^e POđNlŽIlICfl ,,£100(12" TlSt, COFSO Jt 1, I. 11.
a--=r
Albert Fafeer
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikte iz dr-venega Oglja, se priporoča v zalaganje
hrastov. In buk dro prirejenih za peč
nngležkega in inozemskega svetlega premoga
A3JTBACIT, brezplinovih briketov iz drvti. oglja ,.3oules" v veliki jajčji obliki za vsako kurjafo. Žareči komadi v (mali jajčji obliki) za odm$r> ognji-Ača-in likanje. Naročoe. ki ae izvrle tfeno, je nasloviti na tovarn 5fco pisarno :
Trst - Via della Tesa štev. 22
ali na naro3iIno pisarno v Trstu pri tvrlki
Gnvanni Angeli ulic. Vinc. Beliini ste«', il
(nasproti cerkvi novega Sv. Antona}:
Varstvena znamka: „SIDRO".
Liniment Copsici Co.
nadomestek za
SIĐBO-PA. IN EX PELIoKB
je že staro skušeno domač* zdravilo, ki že mnogo let uporablja uspešno drgnenje proti. trganj o, reumatizma in zisrziiuU ^VPriln Zaradi manjvrednih pome-OV&I 1511» manj naj se pazi pri nakupu in jemlje le originalne steklenica v zavojih z varstvt<m zna«fco „&IDRO" in ime :::: Rlchter. Ona po 80 vin., K i 40 in K 2. Dobi se v mnogih lekarnah. Glav. za-oga Jožef T5r2>k, lekarnah v Bu luape^ti.
Dr. Rlefiterjn lekarna
Elizsbeihstrasse No. 5 neu.
Poskusite Fl- Cnlnfira'* ie naJ-GOVO KAVO »OcUUlIlI finejši in n&jzdravejši kavni pridatek, Dobiva se v 7seh boljših prodaj alnicah.
H VELIKA SKLADIŠČA gg
OGLJA in liHBA
na debelo in drobno PRAVE KONKURENČ. CENE
Signoria :: Montpress
lastni pridelek
Trst, ulica Up Foscolo 33, Telefon 11-31
Limiment Capsici Comp.
nadomestek za	I
sidro Paln - Espeller!
Pri nakupu tfg: priznano iiboracga J Biv^atva za dr gostije, ki rc ga rdobi | skoro r vseh le! arnah. naj vedno , j pati Da %arat eao znamko „PIDRO" J
Dr. Richtsr^ja Ickžrna^g
.-„K ZLATEMC ANGELJl"-' j.."f ^
EMzabefhstrr.^se No. 5 neu , V^,/«
l
B0IC0 & Comp., Trst
— Via Farneto štev. 42 — I
Zaloga sira: f™' IZl
salam, ipeh, mast, kokumar:, paverani, razna jestvine v konservi, sardine v sodih Itd. itd.
Mlekarska • zadruga
===== v Senožečah	-
odda z novim letom
mleko v zakup,
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških in svetih siik, slike za »bhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstaih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. ::::
J07IP OOROIJCC
Trst, uL Caserma 16.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa : ::: :t ::: GORENJEC - TRST.
TELEFON 21-15.
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Nujbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: trebščia. :::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov ia. časopisov
■V'
® = « E
CENE ZMERfcE.

TELEFON 16-83
Xa obroke
Uelika zaloga izdelanih oblek
Velika izbira zlatkib oblek za gospode ia dedke, sakeaj, površaiko/ kratkih ter doi g Hi kožuhov vseh kakovosti. - Specijaliteta v vezij t.
Adolf Kostorb, nI. S. Gloonnnl 16, L n
zraven „BUF-ET AUTOMATICO".
CD
n*
9
ta ca
CD
CD ca 9»
POZOR! Skladiifte ni v pritil-| 6j«, anpak v prvem nadstropju.
POZOR I Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju.
CIRIL dUC
TRST ul. Concordia St 4 TRST
Priporoča »lavnemu občinstvu svojo trftf lao »tvln ln kolonijalse^a blaga, fatenin« ,,re-
KATETE", domače in capoi.ian^ke, trevisomk* (Trevisol ter li tovarne bratje ZAT-i A. — Vino »
■f kionioah. pošilja se todi na do« ter pe pošii. Paketi ed 5 kilogramov naprej-
^ j Cene brez konkurence ! M
^tea	eai^
V novem kine matografu
i „ORFEO
Zrst, via fiazza piccola (za aagistratno palače, Zrst.
Od sobote 29. oktobra cto torka 1. nov.:
Veleinteresanten program.
FRSDERKt
Trst, Via Valdirivo št 3, Trst
Zastopnik i znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. aaoa S2ASATKA szbhb
Pral psrrJ mlin MmM
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik, za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo
51 j)?
K* - *,
2 do 4 K zaslužka
dnevno .n rtalno t>e jrido'bl, ako b« pr»;aame lahko ^isnifc na riom S^rnc- moj stroj rz. .hitro pletenji ,,Pi.TENTHE3EL" Ima trpežne, jeklene dele, plete zanesljivo aogovice, modne in Sportaa artlkelae. Preti znanje nepotrebno. StroSti «1 nabavo nizki. Pismena garancija za stalno zapoal'*-uje. Neodvisna eksis-anra. Prospekt brezplafno. Podjetje za povspe£cvanj» domače cJsrti, trgov.
lllZr K A11L WOLI\ Wien
MAKIAHILFNELSENGASSfi N®. 1.
Prima bombni » pletenja najseneje* —
Zaloga tu- in ino>9m. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, v 'ia dalle Acq je št. 8, Trat
(Nasproti Caffe Centrale)
Velik izbci. ^ranc-oekega šampanjca, peneč li ddiert-nih italijanskih in avitro - ognkita vin. Bor<iea«r Burgunder, rer..*kih vin, Mosella in Chiaati. Boa, konjatr, razna žganja ter posebni pristni tiop.no^e«, elivovec in bimjevec. Izdplti I. vrate, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj Izvrši Ratp*-Silja se po povzetja. Coaiki na zahtevo in fra^fc«.
Razprodaja ol poi litra naprej.
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. lstrfa 12 (pri sv Jakobu)
Priporoča svojo PEKAH a O in SLaŠČIČASBO
Viftrat na dan sve« krah ln s'aifics. Zdoga mok« vsake vrst' ia prvih mlinov. Likerji in vino v a»e -klenicah. PosSie^ba na dom. — Priporoča tudi svojo
staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Polio št. 6 (vogal Concordia)
katero vodi gospo * ar sam.
Jkless. Giordani
Specijalist za zdrmrjeaje karjib ofea, tlplo-miraa ranoeelnlk
Ambulat. Corso 23, !.
Ozdravi takoj navadna zastarana kari a očesa ter jih izdere na najnavadnejSi najin ::: brez veake bolefi»ce. Garantira ozdravljenje i meso rastočih nohta v. Bele nohte vB&ae debelosti. Na zahtevo pride tudi aa do«
*
V Trfctn/ dne 30. oktobra 1010
»EDINOST« 301
Biran V
Pisma s potovanja.
IV.
Bruselj, 18. oktobra.
Bruselj.
Bruselj bi se moglo po vsej pravici imenovati drugi Pariz. Mesto ima krasno tego, lepe široke in moderne ulice ter mnogo sijajnih palač. Tu je nekako skupno roman-sko-germansko kulturno središče. Kakor glavno mesto dvojezične dežele, je Bruselj naravno kulturni center germanskih Vlam-cev. Zato je videti na vsak korak, da je mesto dvojezično. Ob enem pa se more tudi na vsakem koraku opažati, da se tu nekako spopolnjuje medsebojno romanski in germanski duh, romanska in germanska kul-t«ra. Vendar pa pada takoj v oči, da prevladujeta v družabnem življenju francozki jetik in francozka kultura. Zgodovino Belgije bi se moglo v marsikakem oziru primerjati z zgodovino našega Primorja. Kakor je prebivalstvo Primorja po večini slovanskega pokoljenja, tako je prebivalstvo Belgije po večini germanskega pokoljenja; in kakor sta pri nas vladala v minolosti italijanski jezik in italijanska kultura, tako je vladala v Belgiji francoščina. Slično nam primorskim Slovanom so z vzbujeno narodno zavestjo zahtevali tudi Viamci za svoj jezik enakopravnost s francoščino. Pri tem so pa imeli dosedaj več sreče, nego mi primorski, oziroma avstrijski Slovani sploh V kolikor prihajajo v poštev javne oblast-■ije, je že na vsej črti priznana in — kakor sem to že omenil v III. pismu — tudi prak-«čno izvedena ta enakopravnost. Kljubu temu pa prevladuje v Bruselju še danes vseskozi francoščina. Ako bi ne bili tu dvojezični napisi ulic, javnih uradov, tramvaja itd., bi se sploh ne poznato, da smo v dvojezičnem mestu. Napisi prodajalnic, reklame itd. je vse izključno francozki. Seveda je po drugi strani res, da je Bruselj bolj Irancosko, nego Trst italijansko mesto ; in tu si p£č lahko predstavljamo, koliko borb je bilo treba od strani Vlamcev prej, nego so si priborili svojemu jeziku enakopravnost na oblastnijah. Morali so vse takore-koč izsiliti od oblastnikov. In danes so dosegli, da je njihovemu jeziku priznana popolna enakopravnost vse gori do najvišjih inštanc in celo v diplomaciji. Da vse to ni šlo revno gladko, moremo soditi že iz tega, da sem na iužnem kolodvoru na nekem dvojezičnem razglasu videl prekrižan vlam-ski del ! Čisto kakor pri nas ! Ravno iz ta-cih izgledov vspešnih borb malih narodov, moremo dobivati tudi mi poguma za na-daljne borbe in zavest, da dosežemo končno tudi mi cilj, za katerim hrepenimo.
Amsterdam.
Amsterdam se nazivlje rado severne Benetke. Ako se primerja sever z jugom, potem je Amsterdam vsekako za sever Evrope to, kar so Benetke za jug. Le v tem oziru bi torej Amsterdam zaslužil ime severnih Benetek. Sicer se pa Amsterdama ravno tako ne more primerjati z Benetkami, kakor se ne more primerjati severa z jugom. Vse mesto je res prepreženo s kanali in radi teh kanalov je Amsterdam dobil ime severnih Benetek. Sicer se pa vidi v Amsterdamu korak za korakom neko hladnost in treznost, ki je lastna severnim in speri-jelno germanskim narodom. In če se že hoče imenovati Amsterdam severne Benetke, se ima ravno v tem najlepšo priliko za primerjanje značaja prebivalcev severa z onimi juga, in tu še posebno značaja Romanov in Germanov. V Benetkah veličastne palače, sijajni spomeniki; srečuje se korak za korakom priče umetniškega stremljenja, dokaze hrepenenja za nečem neznanim. Na palači aristokrata, kolikor v izložbenem oknu sedanjega kramarja vidiš ono, navadno nezavestno, a v duši naroda nahajajoče se stremljenje za nekim višjim ciljem.
Nasproti temu je v Amsterdamu vse tako trezno, vsakdanje. Hiše so vse nekam triproste. Nikjer nikakih nepotrebnih okraskov. Vse je preračunjeno le za praktične potrebe življenja. Holandce se kakor Angleže jako rado imenuje narod kramarjev. Treba" biti samo par uric v glavnem mestu Holandije, pa prihaja človek takoj do uver-jenja, da je to označenje povsem opravičeno. Vendar pa mislim, da so Holandci na pridevek „kramarjev" lahko ponosni. Meni je vsaj ljubši dober kramar, ki zasleduje le dosegljive cilje, nego umetnik, ki hrepeni za nečem nedosegljivim, a pri tem pozablja na to, kar bi mogel doseči. Vsa zgodovina Nizozemcev pa priča, da so oni res dobri kramarji, ki ne hrepene za nikakimi nedosegljivimi cilji, a znajo zato svoje zahteve in svoja stremljenja prilagoditi praktičnim potrebam življenja.
Bremen.
Bremen je za Hamburgom največe nemško trgovsko mesto. Za nekatere predmete je Bremen glavno tržišče na svetu, tako n. pr. za duhan in riž. Bremen z okolico šteje okoli 250.000 prebivalcev in je kakor samostojna država članica nemške državne zveze. Značilno je, da je glavna oblast v rokah senata, ki šteje 18 členov in ki so voljeni za vse življenje. Mesto ima tudi dva žu-Dana, ki vladata po vrsti vsak eno leto.
Sicer je Bremen vseskozi trgovsko mesto in ne nudi tujcu nič posebnega. Vendar pa ne bo brez interesa za čitatelje, ako omenim, da je v Bremenu tudi Slovencem po imenu zrf&ni Misleu, ki je svojo karijero
začel kakor izsdjevalni agent ia ki je edino le z Izseljenci postal stokratni milijonar. Koliko žuljev, solza In gotovo tudi krvi tiči na onih milijonih 1
Ko sem bil v Bremenu, je bila ravno stavka uslužbencev tramvaja. Stavka je bila tako popolna, da ni vozil niti en voz. Toliko simpatije občinstva, kolikor mestne uprave so bile na strani stavkujočih delavcev in družba je bila konečno prisiljena, da se je udala in privolila v nekatere delavske zahteve.
Hamburg.
Največje nemško trgovsko mesto. Šteje okoli 800000 prebivalcev. Tudi Hamburg je, kakor Bremen, samostojna država v mejah nemške zvezne države in ima glede notranje uprave popolnoma republikansko ustavo, ki precej sliči oni v Bremenu, a je danes že zastarela v marsičem.
Hamburg je glavna konkurenčna pomorska luka za Trst, ki občuti to konkurenco vedno hujše. Posebno Češka dobiva nekatere kolonijalne predmete — kakor n. pr. kavo, bombaž itd. — večim delom preko Hamburga. Ta konkurenca pa bo postajala vedno občutneja, ako se bo na naši strani roke križem držalo. Najvspešneje sredstvo za to bi pa bila primerna tarifna politika, ki naj bi obračala naš promet na Trst in ga odvračala od Hamburga.
Berolin.
Odkrito bodi povedano^ mržnja do Nemcev in do vsega, kar je nemško, mi je že — ne vem, če prirojena ali privzgojena — v srcu in duši. Kljubu temu pa si ne morem kaj, da ne bi občudoval one nemške žilavosti, vstrajnosti in delavEOsti! Mi moremo Nemce sovražiti, a jih moramo spoštovati ; moramo jih mrziti, a ob enem občudovati. In slej ko prej, osvanejo Nemci Še dolgo, doigo naši učitelji. Že na bruseljski razstavi (na katero se povrnem o drugi priliki) se nisem mogel ubraniti občutka, da kaže nemški oddelek vso moč in vso silo nemške države. In na svojem potu skozi Nemčijo sem občudoval korak za korakom silno moč in velikanski razvoj te države. Vendar govorim odkrito, da je napravilo glavno mesto združene Nemčije na mene utis, da je tu poleg naravnega razvoja tudi mnogo bahaškega in pretiranega. Mudil sem se v Berolinu tri dni in ta utis je postajal vedno močneji. Forcira se na vseh koncih in krajih: pri gradnji hiš, pri ustanavljanju industrijalnih podjetij itd. Meni se dozdeva, da se v vsem nemškem življenju še danes pozna sledi milijard, ki jih je dobila Nemčija pred 40 leti od Francozov. Ko teh sledi ne bo več, bo morala nastopiti gospodarska kriza. Nemčija se je pač v zadnjih 40 letih povspela nepričakovano visoko in v deželi vladata danes bogastvo in blagostanje. Ali za to bogastvo in blagostanje se ima zahvaliti Nemčija v prvi vrsti svoji industriji, ki se ima za svoj razvoj v visoki meri zahvaliti francozkim milijardam. Dežela sama' na sebi ni ravno bogata in narod ne more: crpiti iz nje toliko bogastva, kakor n. pr.; Francija. V Nemčiji živi že danes preko' 60°/0 vsega prebivalstva od industrije. Ta odstotek pa raste od leta do leta. Kako i dolgo pojde to ? Danes ima Nemčija v Ru- j siji močnega odjemalca za svoje industrijske: izdelke. Ali to bo le tako dolgo, dokler se ruska industrija ne razvije toliko, da bo sama pokrivala potrebe svoje dežele. In potem ? Ne smemo pozabiti, da je stremljenje vseh držav, da bi dobile vsaj toliko industrije v deželi, kolikor je to potrebno za pokrivanje lastnih potrebščin. In pri hitrosti, s katero se vrši današnji razvoj, bo zado-Iščalo par desetletij, da se v dosedaj še izključno agrarnih državah razvije toliko in-idustrije, kolikor bo to potrebno za pokri-! vanje potreb lastne dežele. Kaj začno potem države, ki so že danes po večini industri-alne ?! Le one dežele, ki imajo vir svojega bogastva v samih sebi, smejo računati na stalno blagostanje. Zato je tudi razvoj industrije zdrav le do one meje, dokler naj bi služil za pokrivanje potrebe domače dežele. Kakor hitro je ta meja prekoračena, to že ni več zdravo, ker mora slediti prej ali slej neizogibna kriza.
*
* *
S tem bi bil zaključil svoja „Pisma s pota". Vendar pa se še povrnem o priliki na spomine in utise, ki sem jih dobi! na svojem potovanju skozi pol Evrope.
Niko Ninlč.
A. Tosoratti
Vta Malcanton it. 4 In Plazza Olanbattlata Vico št. 2
Zaradi pretekle sezije prodajajo se po znižanih cenah sledeči predmeti:
Perfcal, bd In barvaš, od 40 vin. naprej. Panasa, bel In v barvah, od 64 vin. naprej. Zefir angleftkl za srajce po 64 vin. naprej. Zeflr angleški za gospode po 44 >in. naprej.
Vse v najboljših barvah. Dobi se tudi perilo in platno na izbero.
M. German
cvetličar, Trst, Yia Ponterosso 3
V8E VRSTE lar senen, čebulo, sadik, ovetlic kakor t odi gnojil, i
. ^ . r>. . . . n . ' o * O. ^ i p. ^ . ^ .O i
Vinski trgovci in krčmarji ss&sas Pozor! sss
Kadar kupujete vino, grozdje ali tropinako žganje se priporočam, da se obrnite na-me. Obrnite se osebno ali pismeno. T""*"1 pristna naravna vina, ki so bila na razstavi v Parizu odlikovani z zlato krono, zlato medaljo in križcem ter častno dip'omo Na razpolago je več pohvalnih pisem v mojej pisarni.
Vrhu tega dam onemu, ki bi bil v stanu dokazati, da vina v mojej kleti niso n ravna in pristna.
iooo kron. — Zaloga vina v Poreču, ulica
Grande St. 320 t Istra). — Se priporoča udaui
Martin Srebot.
3E
Spritzer wem
■e tarsnaje brlo iujerske Tino, ki je edino pripravna pijaCa a mtmralniml vodami to sifonom. Prodajam tudi t buteljkah tno rino Opollo 1* Viaa, Belo sladko lz Visa, istrsko ln teran udi	"	"	~
tudi sto j Isbor desertnih ln sdravKnih Tin, rus likerje, igaaje ln sirupe. Zaloga „Asti spumanti* po Kron 9 4. Sladki refoflk po K U borno igaaje po K 8-40 buteljka
KEK^S^E. Jurcev, Acquedotto9

Ur7ACl iČNH »isoke cene Imajo večkrat tkanino za rllLZ.AoL.IDnU m04te ln (lame. Tema se izognete, £e naročite neposredno pri tvrdki tkanin. Zatorej zahtevajte, da se Vam brezplačno dopoflje moja bogata koloko ja Je-Knikik ln almaklh vzoroev. Trgulem le s produkti I. reda in ap.»rtnimi novosti sezije. — RazpvSilJalna tTrdka sukna
Franz Schmi^tJaqgrnQc-rf 103, fo- Slezija.
a f> O O a IkT avtoriz. delavnica mehanična in elektrot.Čna . JdUuAK & BAN Vla Gaetano Donizettl štev. 5 - Trst
Prevzema del«, uvedbe in poprave. Zdravniški aparati; stroji ca par, motorji na plin in bencin, Besaiže. priprave za kuhanje, motocikli in bicikli, kakor tudi vsako ramo delo mehanično elektiČna luč, motori , že'jali, dvigalniki, hsSni zvonci, telefoni, btrelovodi, potrebščine za sve-
tiljke kakor tudi vsakovrstno električno delo.
Informacije zastonj.	^^n^Jaj^jiizk^
X
Lastna delelnloa.
Angelini & Bernardon
TKST, ulica San tflcold 13
■■■■■■■■
Uvoz fn izvoz ^^
orožja <" strelivo
>Ta željo se pošljejo ceniki zastonj ln poštnine prosto.

Delniška glavnica:
K 60,000.000.— Reservni in varnost-ni zaklad : ::: K 16,000.000.—
Centrala t Prasi.
Ustanovljena 1. 1868.
PODRUŽNICE: Brnu
Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu
Moravski Ostravi
Olomucu
Pardubicah
Plznju
Prostjejovu
Taboru
Dunaju, Herreng. 12
■MHHHM
FiJfjaik,ZIVNOSTENSKE BANKE
v Trstu
Bančni prostori: VIA S. NICOLO štev. 30.
Menjalnica: VIA NUOVA Stev. 29
TELEFON štev. 21-57.
:: Izvršuje vse bančne posle. ::
Obrestuje vloge na	A ol
VLOŽNI KNJIŽICI P° ** j® na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemrtkih in inozemskih trgih.
Sprejema BORZNA NAROČILA
Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst.
naj se preskrbi za vsem potrebnim v novi trgov. D. ARN-STE1N ,AH'Alpinista4
TRST, V:a San Sebastiano štev. 7.
: HLUVI ČESKY :
Bogata zaloga zadnjih novosti kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
or odpotuje
ZelBznatfl Kina-Vi\WšmwaMo-
s PRVA PRIMORSKA TOVARNA =
W DROŽ (KVASA)
ki se je v tako kratkem čaan tako dobro rmsfi-rila e svojo točno in hitro postrežbo In b svojim najfinejšim blagom, pri katerim se ni bati nobene konkurence, poiilja po vseh delih sveta. Treovei in peki 1 Zahtevajte cenik, eventualno tam vzorec, kateri se Vam ro&lje brezplačno.
i. J. SUBAN, TRST-VRDELA
za bolekne in rekonvalescente
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni o jučiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in a nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus. W HT Izborni okna.

Lekarna Serravallo - Trst
Stran VI
»EDINOST« št. 301
V Trstu j dne 30. oktobra 1910
HOTEL. BALKAN
70 sob, električna razsvetljava, Uft, kopel ji. CENE ZMERNE. ^ I. K6GL.
šš Edina slovenska kisla voda
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in drevesih za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter povspešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana jc bila na mednarodni razstavi v Inomostu 18&6 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.	J
Naroča se pri 08KRBNIŠTVU Tolstovr-; ške slatine pošta Guštanj (Koroško),
kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Naroča se pri g. RAJKU KOTNIK, Trst, Vfa Coroneo 45, kateri je zastopnik za Trst in okolico.
, Balkan'
Špedicija, komisija.
Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100.
:: Špedicije ::
vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd.
HOTEL RALKM
šsčST ČEŠKI KESTAUKANT U*
Al Telegrafe
(via a-vis glavne poite)
Via Squero Nuovo št. 17
Kosilo 60 vinarjev, večerja 60—£0 vinarjev. - T^ac dan sveže morete riba zelo ceno. Pojasnila v vseii jezikih. Marčno pivo. Ne vsprejemlje ae napitr.in Prava italijanska in nemška kuhinja.
Čeh F. V0NDRUŠKA, restavrater
, Balkan'
Špedicija, komisija.
Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100.
V mirodilnici
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino ! Vsaka slov. gostilna naj ima le edino sloven. kislo vodo.
Cene brez konkurence!
Cene brez konkurence
Interesantno naznanilo!
V dobroznaoi prodsjaiaici izgovori jenih obiek ▼ Trste, ulica Ar ca ta it. 1, bo ob priliki prezoiko* na razpoi*g >	VELIKA IZBERA oblek, paletot,
alater, jop, hlafi ia bombaše v ine in volno, oblek aa dečke in otroke
po cenah, da se ni bati konkurence.
Velika izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke i># meri.
Viktor Piscur
ulica Are-ta I blizu gostilne Air Antico (Jssare.
Civilna tu TojaSka krojačnlea
FRANC NEDVED
Trst, ul. BelTedere 26 pritličje
itdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem aiatemu in modernem kroja. Zaloga angleškega in tusemakega blaga in uniform za rojake, uradnike, polic in fin. straže ter železničarje.
Cene
r
Vsakovrstne ranitve
ranko
ae morajo atrogo varovati pred nesnago,
ker ta poslednja lahko provzroči težke in neozdravljive rane. Že 40 let se smatra Praiko domača mašilo za najuspešnejše sredstvo, ki varuje raner pred nesnago, blaži unetje in bolečine hladi ter pospešuje zarastek in zaceljenje.
P o itn e pomjttre vsaki dan Cela škatlja 70 stot., pol škat-lje 50 at. Po pošti proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 skatlje in za K 7 — 10 ška-telj poštnine prosto na vse kraje avstr. ogrske monarhije.
POZOR na ime izdelka izdelovatelja, eeno ia varstveno znamko. Pristno samo po 70 stot.
GLAVNA ZALOGA
B. Fragner
— Lekarna „PRI ĆRNEM ORLU" _
Praga, Mala stran, vogal Nerudovlh ulic 203
Zaloga v avstro-ogrških lekarnah.
P
±


O ••O
RESTAVRACIJA
„AURORA"
Irst, bL Cardicci St. 13.
Prvič v Trstu
Od danes naprej, po svoji vrnitvi z umetniškega potovanja po Neapoljn, Rimu, Milanu, Bergamu itd. nastopa
:: damski dunajski orkester ::
„Tosca "
ki obstoja iz 7 dam in 2 gospodov, nov in izbran program godbenih in pevskih tofek, pod spretnim vodstvom vodje --LUDVIKA FLOR U AN. — —
Vsak večer od 7. do 12.
KONCERT
Ob nedeljah in praznikih	.
MATTINEE.
Vstop prost. — Vstop prost.
Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES.
Zaloga olja, kisa in mila
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
TRST - ulica doli' latria 12 - TRST
■ Pošilja se po pošti in franko na dom. =====
za obilen se priporoča Francesco Biagg*ni.
Patent, divan-postelja Machnkh
Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim p re maki jajem v jako kom o dno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki zključuje, da bi Be u gnezdil mrčes. Čisti se lažje kakor postelja.
Prospekti zastonj. Evsntuvel. na mesečno obroke.
Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoraoijska dela.
C. HACHN1CH, Irst, 11-—II
- Novo pogrebno podjetje -
CORSO ŠT. 49 PODRUŽNICA CORSO ŠT. 49
\a Opcinah!
ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri porcelana itd. Vsake velikosti in raznih vrst svetilnic itd. itd. 6ene ugodne. - priporoča se si občinstva posebno za prih. pratnike vernik daš
Pozor na naslov w JOSIP MRZES, OpCine St. 170.
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
T ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je Izborno, na plzenski zaloge: način narejeno. zaloge:
LJUBUAKA: T. H. Rokrmaa; || TR8T : Sehmidt & Pelosl. POSTOJNA: Emil stotnik Garaaroli; I PVLA: Lacko Križ. TRNOVO : Rudolf Valenčlč.	1 BEKA—SUŠAK: Ante Sablieh.
Mario Ferlio
ar. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3
vogal nlice deli' Istria, blizo Sol 4aM M VELIKA IZBERA KRAMENU, BARV, filT ŽEBLJE V, PETROLEJA,
■•anal pnivk »m pitanje •▼lnj. krav, koaj, tM. Ufe »*. TU»OXT-jft ▼ LJtiblJ tal. Prodaj* na dr obrt* ta dal »J-
ALOJZIJ - FINTER
pekama za krah in sladščiae
s prodajalno tu- in inozem. likerjev in vin
Via Cereria štev. IO Najboljli kruh vsake vrste s franko dosti ljanjem na dom. Specijaliteta: Ržen kruh.
Anton Krainz
STAVBENI IN UMETNI KLEPAR
ul. Kigutti 37, Trst
Prevzemlje pokrivanje zvonikov. Napravlja in popravlja strelovode. Izdeluje vse v ble-
paretvo spadajoča dela. POSTREŽB i TOČNA. CENE NIZKE. DELO TRPEŽNO.
fTo k RflPLJU	"f SffSžff
®5|
Slavni zastopnik za Trst, l9tro In Gori&s:
Virgfilio Oaliioo
trst, via GHnlia St. 17. — Talefoo 185 9.

ANTON SKERL
mehanik, zaprlaaftanl zvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Zastopnik tovarne teles imototoles „Puci"
f.-v^n Ln niofs ilaktrifnlk eroalkov, loll Ia prodaja i* ■ —.ar, aosofenof, Ia Coaofnfav. lalnf pri prm* n HBtl ptra Lf« ialrmiaa m popi»TlJ»n> B t. Mnj«, koii. notokotai M
Valika zalaga prlpadkvr pa tovar. TBLEPON 6tev. 1734.
Zalaga
T
3
Ms. Rupnik & C.e - trst
ulica 8t|ti«fo nuovo it 1L
Zastopstvo lo slavna zalogo
niHMUk vnt pfenitne moke h krmna izleOnt
■ poznatog« valj6n ago milna —-
VINKO MftJblČ-a v Kranju
rcaiHiiaiiBiiuii imaina ran
Odlikovani čevljarski mojster
||
Viktor Schenk |
S
piporoča svojo zalogo razno- ga vrstnega obuvala za gospe, go-srpode kakor tudi za otroke H
Prodaja najbolj, biks || Fredin, Globin, cava- O
-S
lier in Cir.-M. mazilo. ^
Trst, Belseflere 321
Ei
innbinrnoi
cavmraiT«in«i na
B9 lanaii—"■
Fran Uatouec
Trst, ul. San Maurizio 3
priporoča slav. občinstvu
svojo veliko zalogfo
oglja „kock" kamenitsga itd, : drva za peči in štedilnike (spargherd) ter petrolja.
V Tr^tu, 30 oktobra 1910.	„EDINOST" žt. 301.	i: ran VIT
Vsi Slovenci v slovensko trgovino
V. Dobansehek Trst,
■ ulica Giosue Carducci II---
Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem, kakor tudi slavnemu občinstvu, da ima popolno zalogo
najnov. jesensk. in zimskega blaga
Bogata tzbira oblek za moške in dečke zimskih sukenj (Palto, Ulster, Raglau) površnikov, zimskih jopičev, jopičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine itd. Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogovice, ovratniki, zapestnice, kravate, čepice, dežniki itd. VELIKA IZBIRA pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture, modre, rujave in rumene za kovače, strojevodje in mehanike. Zgotovljajo se moške obleke po meri v lastni krojaćnici. Postrežba točna in solidna in cene jako nizke.
Priporoča se za blagohotno naklonjenost udani V. DOBAUSCHEK.
JSvpepfična csaStalda
MARCO F MARTINOLICH, Mali Lošinj
Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da
ne vpliva dražiino, kakor drugi slični izdelki.
Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd.
Marco F. Martino lich
Zastopnik za Trst in Avstro-Ogrsko : Pia Boschetfp Z Simone flscoli Ula goschetto
V dobroznani žganjaroi
FERDINAND PEČENKO
v ulici »Kramar štv. 1
dobijo bo vedno
prEstno pijače I. vrst©, kakor o. pr žganje, slivovec in brinjeveo
kakor tudi mrzle pijače
fr&mboia, tamarindi in šemade

« % %
TRST
: Ignnzio Potocnls:
na Maln ulice Riborp in Becc&erie-
opozarja svoje cenjene odjemalee, da je dobil novo potlljatev sa zimsko sezono. Obleke, suknje, ranglani, ulstri
za moške in dečke.--— — — —
Ima tuli NAJVEČJO ZALOGO blaga iz kojega napravlja oblebe po meri in
po nizkih cenah.
Priporoča se slavnemu slov. občinstvu
gostilna ,.AIIa Stella"
Trst, trs Carlo Gol doni što v. 7,
ki ima na razpolago Spatensko in marčno pivo kakor tudi ^oroznana vina Istrsko, da5-matinsko in furiansko. Vedno dobro priprav Ijena domača kuhinja.
Postrežba točna. Cene zmerne.
: MIKUS :
naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje 9GF pekarne in sladčičarne na trgu S. Fraucesoo 7 tudi PRODAJ4LNIC0 SLANINE v katerej Be dobijo razni sal&ml, sir, mast, praške in graške gnjati ter morke dunajske in kranj. klobase.
Priporoča se za obilen obisk.
Podpisani priporoć* udarnem a obilnimi dobroznano gostilno
BTCjjO
39
Al DUE RASPI"
ulica deli' istituto št. 2
kjer to« najbolj« Tipavjko ln Jnn iatrako Tino. It rs t na domača kuhinja. Ftnireit* točna. - Cen« zmerne. Za obilen obisk r... Vp •e priporoča nUani	JICU
1
Pekarni in slaščičarni
3IAGIO MADON, TRST
al. 6hega 11 7 is nI Caserma si. 12
na preskrbljeni s sve im kruhom 4-krat r.a dan, kakor tudi a slaščicami in sladki«?
____■ prepećenci prve vrste.	^
POSTREŽBA NA DOM
Maccari & Pross
Trst, Via Malcanton štev. 9
za moške v velikem izboru __ po zelo ugodnih cenah.
Na zahtevo se dopošljejo uzorci pratiš la frank*.
Točne ure prodaja
lcmier
ftaj«Cl*4a«jfta 1» M^atav^la
v ▼ TRSTU rta PHtamN, t«ti Himi
telhTIebkba
verižic. zlatih tn srebrnih ur. kakor tudi
eteneldli m
»
Tržaška posojilnica in hranilnica
Plazza della Caserma št. 2. — Telefon 952.
mr ima na razpoloso Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vloma in pežaru, v kateri so SHRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo „ 6
Sh ram bi ce so 24 cm vi*oke, 24 cm Široka, 48 cm globoke. Shraaibic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo avoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
BS" Oddaja hranilne pužića
katere priporoma posebno stariSem, da na ta najnovejši in najvspeBneji način navajajo Stediti svojo deco. NUalJaa poj as ai I a daje zavod ab u rado I b urah.
8

Antonio Spanghero ■■
DEKORATIVNI SLIKAR
Naslednik tvrdke DELALNICA: DOMENICO DELiSE. Via Madomina 7
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela is deksracije za sobe. — SPECIJALITETA:
Imitacije lesa In marmorja, iztožae table.
IVAN K RŽE
Trat - Piazza S. GHovanni št. 1
7«|ama kuhinjskih in kletarskih potrebščin Ca ©d jea* in pletenin, škafov, brent, če b rov in kad, sodčekov, lopat. rešet, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v
_____i... ...j.:.	____V	__
Prodajalnica usnja :
trst, nI. (Kolino a Uento 7.
• Bogata izbera telečjih barvanlh kož, izbori; kozjega usnja in francoske teletine -r tudi tu- in inozemske krznlna
i?o conah, da ae nt Dati ko.irtui©nt; s (iotov, da me si. občinstvo počasti, bi^jezlt*
odani AGGSTIN0 di LIBERTi.
Priporoča
to stroko »padajočih predmetov. — hinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, kositerja ali cinka, nalalje pasamanterje, k letke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino.
t*:
Rogaška kisel. Jemplev
Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi.
— ZASTOPNIK —
Lacko Križ - Pula
WIESENREITER & Co., TRST
via Gioachlno Rossini 20.
a—mm mumiiimmi i 111 > 4 mm1 rtiy|iiii.»<T»»»> HNMMiMnMMmnnMi MOTMKmamHNMmMmiinfliNHHaMaHBHnranMHMMMM niiii«i>nMMBnws
-ti III II I i l.l I III II I I I" t I li t .1U I I ti ■ I I I I I I I I* II .r'KJH KIM I < nt |1M t< I.4U Ml ♦I'	l-IH|J|»l
Česky hostinec v Terstu
/lila Heridionale
Češka gostilna v Trstu
P. N.
Bobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA
<T^r
A. Zafred

B
ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti.
Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotovljajoč najtočnejšo in naj-solidnejšo postrežbo z novim izbornim blagom.
Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem	A. ZAFRED.
-ciiii.ii«rh««aaa«iw intiw*NMMMMnMMn* i » M »*UI
11 i i"M4i, i -r;i •! >!■ i*f*<'i i-imiu
l i l-l 4 i
I1M. IM I I tJhl I l iti M: I 4IM I
> II 1 I J t I tlhJi l.t4 L.i.Lr i l l>kl I IIUII I I I It IM .1.1 I I I I J JMI..I I t llul.^
I I i S i !
:
__IP
Tptu^r
t I b
Jrsow.- obrtno zadraso o Jr^tu
via S. Francesco d' Assisi 2, I. n.
kjer je bila prej „Tr2. posojil. In hranilnica".
Paitm-braallaiftai račaa 74679. TELEFON 16-04
Sprejemi hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član. in jih obrestuje
4 U
Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300.—
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Daje posojila na rune obroke in proti mesečnim od-plačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - DeleU bo po K 20 in po K 2
H«daljna pojmila se dajejo t urada med uradnimi mami, ki *o: bo dela mikih od 9. do 11. d op. In od S. do 6. pop.
TBMO-OBBTM ZADRUGA iSrS
Norberto Nachtigall
Trst, ulica Nuova 41, Trst 'Palača Salam) iezastopništvo ve-
v a.a ^ aidiii; švicarske urakne tsr
zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure----^
po tovorni! cenah.
Potrebščine za urarje se prodajo
po najzmernejših cenah
flnton CJrsich
Barniepa vecchia st. 14
ZALOGA
fearv, €opičevt povlak in mazil pfidc, izrezov za slikarje (stanpov), zamaikov in dišav.
Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ib aa obrtni razstavi v Trsta odlikovana
tovarna sodov
svriuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodiai za vin« špirit, likere, tropinovec, olja, slivovec, maraSkia ied-Jamčim za dobro delo in po nizkih ceuah, da sa ae bojim konkurentov. — Na deželo poSiljam eenise.
Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44.
Peter Zettinig
trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva
TRST - ulica Giosue Carducci it. 40
Nizke cene. Delo solidno in trajno
^ Prevzemajo ae del* po meri fina ln tudi priprosta. g
P Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje, H
FILIP IVANISEVIČ
zaloga dalmatinskega vina
lastai pridelek v Jesenicah pri Omifti T «11 al VaMlrlT« it. 17 (Talaf.B 140t) r klini prsd^ja na malo lm veliko. — Haiatfe ^viparoča slav. •Mhutra svoje gostilne ^AlI'AirU lllM Kaeva It. 11 la ^Ai tratelil telnati., iUm M. «. t kataiih to« svoja vima 1 vwSe.
vin
„EDINOST" St. 301.
V Trstu, 3<y. oktobra 1910:
Cea. in kr. ptrr.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnica ia reserve 185,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Plazza Nuova št 2 (lastno poslopji
sprejme v svoje
wmr jeklene varnostne celice
vdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Bero lin u aa|am6ene proti poiani ln vlomn, pohrano ln opravljanje vrednot, kakor tudi aamo pohrano aaprtlh zavojev, ter d& v dotičnih jeklenih celicah v najem
varnostne shrambice (safes) ::
rasMma velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, listine, Arigaljl itd. t Y »mostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko.
Podrainica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižic?
m jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3'/.%
Ren tri i davek plača direktno zavod. Bavl no tudi z vsemi bankovni ml poall, ter ; zavarovanjem proti zgnbam na irebanjn
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurtž
Glavnica in rezervni zakladi druttva g!atom bilanc
^^ooc^eccoooo 31 dfH»mbra ^ccccocc^oo^ Zadružne glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K	4,000.(r>
fitezervni zakladi dobičkov..........10,500.000
„ zaklad proti vpadanjo vrednostij javnih efektov ... „	2,233.625 Ee *rvci zaklad premij za zavar ivanja ..........................121,550.664
žavarovnja na življenje v veljavi
31. decemhn 19C9............435,953.192
IrpIsCane škode v vseh oddelkih od
ustanovitve druStva [1838—19091 „	669,085.892
Dru6tvo sprejema po j»ko ugodnih pogojih zavarovanja pioti pcžaiu, streli, 6kodi valed razstreli uiemu kakor tudi prevozov po suhem in morji, »kiepa pogodbe za zavarovanje življenja po razor • vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive n življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokem.
rrc
Priznano nizke, stalne cene.
Kapajte obleke samo m frgovini
BOHINEC & COMP.
Via delte Corri 2 Trst Via S. tazzaro 17
(Vogal za cerkvijo sv. Antona novega)
Velikanska zaloga
vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj In kožuhov ZA GOSPODE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE in NAJMODERNEJŠE v jopicah, mantllah, Oblekah itd. ZA DAME in DEKLICE.
Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Solidno In
točna postrežba.
Restauracija FINDINB
Trst, Via Cologns II
Vsako nedeljo in praznik

Prodajalnica manufakturn. biaga
I Enrico de Franceschi
Trst,
10
m
Vstop 40 stotink, po 8. uri 20 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
ulica da lis Poste št
vogal ulice Valdirivo)
VEL K A IZBERA bonbsievtne, trliža, fušta nja, volnenega blaga, izdelanega moškega in ženskega perila In drobnih predmetov ^
po najzmernejših cenah.

\tmm
>isSIKT
Lrj^
m
i:y a
- s* •
Sf
0
E®!	«	e e
■ „Slavija
44
flGjucčja zalosa odej, presrinjal in prepros
Pletena zagrinjal* cd 2 K 80 naprej, lx tkanine od£2 K 40 naprej, posteljni pregrinjali
z preprogo od 10 K naprej, Vltragee oar od 1 K 80 naprej, posteljna preproga dobra tafeo-voBt po K 2-80; preproge za po tleh ozke od 60 vinarjev naprej; popolne garniture zagri-njal z enakimi {'reg-snjali v vseh modernih barvah ol K 3i) naprej. Tkanine za na pohištvo od 2 K naprej m. Creton a cvetlicami po 80 vinarjev m in več m. Volnene odeje po K 7 in več. Odejo preiite iz Batina lastni izdelek po K 11. TarliŽ za žlmnloe po K T10 m in več. Volna za žimnice belkasta 2 K 40 kilogrsm. bela dolga po 2 K 70 kilogram in več. Zime od 2 K naprej kilogram, Trava po 20—24 vinarjev kil gram. Perilo na meter za opravo nevest samo iz boljših tvrdk Gotove rjuhe 150X^0 po 3 K. obrobljene. Gotovo rjnhe 15DX"250 iz čistega platna,
* Zaloga bombaževine in platna GIUSTO STRANSIAK
via fluova št. 23, vogal S. Spiridione št. 6
čistilni izvleček

a = ooe
3 N
FE
a v
5 c o-5 o.5/1 o
o o.
« «
Sfl O. rt a c
kh a O L-
a. o.
Dneunlb Edinost
;| v Trstu i;
je izdal in založil sledeče knjige:
1.	„Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 160.
2.	„Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev.
3.	„Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 160.
4.	„Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Pievel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1.
5.	„Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev.
6.	„Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160.
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. ::::
Poštnina za posamezno knjigo Je 10 vinar.
Maj novejša iznajdba! Brez vsake konkurence!
,Fa,thefon
edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45 — naprej. Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 2 50 „ Ovo.ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50
Velik izbor olovenskih, hrvatskih itd. plo&č. — Katalogi gratis in franko
„PATHEFOil«', Trst, Corsožt. 26jj
uzej. zmm Ma u Praži
Rezer. fondi K 48,812.797-—. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860—.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGHAR, nI. coserma IZ, I-
BBHa^BBBBSBnBHaSBBEffianKaraSBB^;:
i n m m i minul Tvrdka vstanovJJena leta 1B77. staran*
Schnabl & C° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Krauz) Urad: ulica Hicclo Kaohiavelli it. 32.
Skladišča i uiica Gloachino Rossini.
Naslov za bniojavke:
.Universum" — Trst.
Telefona:
urad: St. 14-09. — Sklad«je : Št. 61.
ZOBNI AMBULATORIJ
Ometno zobovje
AMs. IM
konces. zobotehnik
ulica Jluova it. 13
I. nadstropje
od 9. do 12. in 2. do 5.
Prodajajo po zmernih cenah:
Sosaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsa*« za napeljavo vode, pHua fn pare. Pipe, guarnidje Ia ta hoični predmeti vsake vrste. Motor}!, atroli !n kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad
za izdelovanje ln oskrbllenje vsakovrstnih strojev za obrt
---OraUd uatoaj.---
SV kratkem se odpre nova trgovina!
1 STRUKEL & SEU - TRST ®
Drobnarije NAJNIŽJE i
Via Ban Antonio štev- 12 Igrače In petreMčine za potovanje. - VELIK IZBOR perila zapestnic, evratakt, srnje itd.
■ovratnikov,
Popolne napeljave vodef plina in
: : acetilena ■■ :
i n j
ZALOGA vseh v to stroko spadaječih predmetov.
SPECIJALITETA: svet lke za ribarenje potrjene od c. kr. :: namestništva. *.::
I Id-1
iuseppe Jescli
Trst, uiica Massimo D'Azeglio 3 tolefon 16-96 Podružnica v Izoli (Plazza al Porto).
Znj_ne,_Klnnr_oMoo|ls^
Oglase (Inserate) treba naslovljati na na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Domu in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
na „InseratnI oddelek4' našega lista
= ali na Upravo, =
Uredništvo, Tiskarna, Narodni don» in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v naSem listu in žel6, da bodo isti točno uvrščeni. — — — —
V Tr^«, 30; oktobra 1916.
„JDINOST- 3#1.
Stran IX
4
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je včeraj, 28. oktobra ob 8. uri zjutraj, po dolgotrajni, sila mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospođu zaspala naša ljubljena, preblaga in nepozabna soproga, mati. stara mati in tažža, preblagorodna gospa
Marija Stare roj. Kalischnig
Pogreb preblage bode v nedeljo, 30. oktobra ob uri popoldne iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta štev. 16 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja in v drugih eerkvak. Priporočamo nepozabno v pobožno molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 29. oktobra 1910.
FERDINAND STARĆ, soprog.
Dr. Leo Starć, Dr. Egon Stare, Bruno Starć,	Fernanda Majaron, Celestina Stare, Lujta Stare,
hčere.
Mary Stare roj. Heyrovsky,
sneha.
sinovi.
Dr. Danilo Majaron,
zet.
Danilo in Nandek Majaron, Mira Stare,
▼nuka in ynukinja. (Mesto posebnih obvestil).
Se obvešča slavno občinstvo, da se odpre s 1. novembrom oziroma da na razpolago ljubiteljem plesa oziroma društvom kružkom in klubom za zasedanja in zborovanja, domače zabave itd., dve prostorni in elegantni sobi, ki imajo uhod iz
Via Malcanton -Rettori 1
(Palača Marenzi).
V lokalih samih se podučuje od podpisanih skupno kakor tudi posamezno po urah moderne plese, za odrasle, mladino in otroke. Vpiše se lahko vsak dan od 9. predpol. do 6. popol.	S spoštovanjem
AMALIJA in RUDOLF JAKSCH.
LASTNEGA PRIDELKA
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva'a od najprl-prostejiega do najfinejiega ter sprejema tali popra ve.
Priporočamo se to-ej slavnemu občinstvu, da se poslužuje vedno izdelkov ziaše zadruge, a bode Daj slavno obč nstvo tudi preprič no, da se bo z našimi izdelki zelo zadovoljilo.	Oene zelo slste.
&3T NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO.
ViŽNO ZA VSAKEGA ! !
POZOR !
ustavo jViarco Se.
Trst, ulica Coroneo is*. 45, Trst
TELEFON štev. 1930 Velika zaloga liaradnega stekla, omsgle-nega in za urez. Veliki izbor prcdaee tor za lekarne in mirodllnlce. Porcelanasta in zemljena lončevina, ocaklinc, steklcnlne itd. Velike množine predmetov iz steklenine in porcelana. Lastni zavod za barvanje in okrašenje porcelana. Cene, da se ni bati konkurence. - Na zahtevo se pošlje cenik zastonj. - Dopisovanje t slo-Tensfcem jeziku. OMENJENA tvrdka, edina te troke v Trstu, priporoča se vsem slo-—- - — vanskim trgovcem.---
Ivan Štrancer JfEfiSST:
parketov z veliko zalogo Istih vsakovrstne velikosti hrastovega In bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9._923
Mlada babica
lite -lulbe pri kaki stari bablol v Trsta kct pomagalka. Pismene ponadbe X poffojl pod JKLADA BABICA" m lasoratnl oddelek Edinosti	1417
OMbt im slovenske trgome!!
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trstu, v nllol B&rriera vecchia itev. 38
prodajalno obuval
Originalaa razstava
Vaša dolžnost je IERLICH BflTTfl
ohraniti zdravje za-se, za družino in p klic. Zatorej uporabljajte takoj pri vaakeoi kašlju, kataru itd. zdravniško priporočene in okusne
THIMOMEL SCiL/E
ki pomiri kašelj in zabrani oboljenje.
Izdelovstelj in glavna zaloga
: B. FRAGNER-jeva Lekarna :
c. kr. dvomi zalagatelj
PRAGA lil., No. 203
Prosimo povprašajte svojega zdravvnika
Steklenica 2 aO K. Po polti franko Ako ae poSlje naprej 2 90. 3 steklenice K 7, ako se po&lje naprej, 10 ti teki. X. 20, ako s« poilje naprf
Pazite n lae preparsta is izdelovateija, kakor tudi ZMAMKO VARSTVA.
Trst, Bar. vecchia 4
kaže občinstvu rapidno zdravljenje veneričnih in sifilitičnih bolezni z novim sredstvom : ERLICH-HATTA SST 6O6 v različnih stadijah. — Vstopnina 40 stotink Odprto od 9. zjutraj do 9. zvečer. Ob petkih samo za dime.
Slovenska žganjarna A. Žitko
Trst, ulica Aeqnedotto 3 priporoča nlavueaou občinstvu svojo žganjarno, ▼ kateri se prolaja pijača prve viste in po zmerni ceni. Vse vrste likerjev, roma, sllvovoa, konjaka. Domači brinje-vec in tropino veo. POSESMOST: rani zdravila! llkecj .	1093
V najem
oddam v Solkanu pri Gorici ali tudi prodam obširna poslopja z dvoriščem fa vrtom v sredini trga ob državni cesti, zelo ugodna za trgovino z mešanim blagom, usnjem, železom ali kak drugi promet.
Skušen trgovec imel bi priliko z ozirora na bližino železniške postaje obrt razširiti do veletrgovine in bi mu podpisani dal eventuelno tudi denarno podporo.
KAROL ČIBEJ, c. kr. notar v Gorici.
istrsko
Zaloge v lekarnah.
vino, belo, novo črn > na drobno po 64 vinarjev lit»r, zelo sladko 80 vin , novo žganje po i20 liter. - Prodaja poreška kle t na Opčinan.	1773
Nft2r>£llQ$ra in "cifcjanske testenine, riž iz llJa^Dljar^ Bologn:e najfineje, o^je. Sicilijanska prodajalna Farneto 3.	1618
Veliki kinematograf „BELGEDERE,,
^ TRST - ulica Belvedere štev. 10 - TR3T SS
Nedelja 30.f Ponedeljek 31. oktobra in Torek 1. nov.:
1) Tat iz potrebe (ganljiv prisor). — 2) Ruski lev (senzacionalna drama, novost). — 3) Moj gospodar se ne bo zaljubil (komično).
V torek, dne i. novembra t 1, NOV VSPORED.
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnik lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia 5t. 3. Prodaje
in dneabed.ro°bao Postrežba na dom.
iT POZOR ! ^m
Sv. IVAM* - vis a, vis Broketa - Sv. IVAN.
Podpisani si usoja naznaniti, da je popolnoma na novo in v novih prostorih otvoril svoje pekarno za kruh, sl^dćić in drugo pecivo.
Trikrat sveži kruh na dan.	Postrežba točna lil na dom
SVOJI K SVOJIM t	Vdan.
LEOPOLD MILZČ.
a
°dPr> 86 J« Pension Restaurant „I0EAL
TRST - Piazza Carlo Goldoni štev. 6, I. nadstropje - TRST
Moderni komfort — izvrstna kuhiaja — vedno sreža in raznrvrstna jedila — mes*č;io plačila zelo agodno. — Listki za mesečni aboaement se dobe vsak dan in se tudi lahko og eda prostore. — Mesečni ahonement vsak dan po sledeč k cenah :
Jron §0"— za kosilo ia večerjo; 35 — za kosilo saio; 35'— za večr jo samo.
Kosila in vrter e po jedilnem listku. — VINA VSEH VRST. — PLZENSKO PIVO.
Edina Izurstno priliko zo naknp za tttoace In kramarje.
Pošilja se tudi zasebnikom.
40-45 metrov sortiranih ostankov
za kron 16 — "špg
Ostanki bo :
Belo močno platno, za moško in žsnsko peni'*.
Francoskega oeflrja ostanki, za srajce,
bluze in obleke. Yrpei«n Oxford za muške srajce. Planina la predpasnike in tudi za obleko. Kanafi« iza po^te-jo) mjderne barve. Flaz&ela I a za moško in damsko konfekcijo Outanki so d^lgi od 3—12 m, zajamčeao da se dajo prati, brez napake, in se zamorejo vsi dobro uporabiti. Najmanj se odda 40—45 m za 16 K prod proti povzetju.
Dalje iaiaam la oddati še večjo množino
rjuh brez ševa
150 cm šireke 225 cm dolge, garantirano platno zh najboljše oprave nevest po 2 K 80 za kos Najmanj se odda 6 ijah po povzetja.
DflTflD I Ne P»merjajte mojega blaga z o-rvifUn* mm, ki Vam ga n»:i konkurenca ker po.Mljam la naj bolj 5e in rrnem denar «a-kuj za ono, kar ne bi slufajno ngajalo
S. STE1H, tkalnica Ifachod CeJko
Strnil X
„EDINOST" St. 301.
V Trsta, BO. oktobra 1910.
ga priredi na praznik, v torek, dne 1. novembra L l.t na Poreren (1631 km). — Vspored: Odhod iz Trsta z vlakom drž. železnice do Podbrda ob 8. uri 45 m. zjutraj, ali ob 1. uri popoludne. Iz Podbrda potem približno 3 ure hoda do vrh Porezna. Prenočevanje v planinski koči cerkljanske podružnice S. P. D. na Poreznu. Drugi dan zjutraj sestop v Cerkno, od tam v Hudo-južno in z večernim vlakom v Trst. Vsak planinec naj se preskrbi z nekoliko hrane. V slučaju neugodnega vremena izlet odpade. Posebnih vabil se ne razpošilja, temveč so vabljeni vsi čvrsti planinci in planinke, da pohite na ta prelepi izlet, ki bo nudil vsakomur obilo zabave in užitka na vrhu krasne te planine.
Študije o hiši nn Slovenskem. — V »Matici Slov", se je sprožila misel, da bi bilo dobro proučiti značaj in tehniko hiše, kakor je običajna v slovenski vasi. Ta stran narodopisnega raziskovanja je tem nujnejša, ker z napredkom časa hitro gi-aejo spomini prošlih časov, stare slovenske kiše. Take študije pa so brez nazorov, brez slik, malo vredne, premalo umljive. Zato se obrača „Mat. Slov." tem potom do vseh, ki se zanimajo za stvar, zlasti do amaterskih fotografov, naj bodo pozorni na gradbeni značaj hiše r raznih krajih, naj fotografirajo tipične hiše, njih tipične strani in naj blagovolijo slike pošiljati „Matici Slovenski". Pozornost bi bilo obračati pri tem ne samo na to, da so slike kolikor možno velike in da sta na podobi vedno dve hišni stranici, „Matici Slov." bi marveč izborno služile tudi fotografije posamičnih detajlov in pa notranjščine.
Trgovskemu izobraževalnemu društvu je pristopil kot ustanovni član dobro poznani, narodno požrtvovalni trgovec Filip Ivaniševič, ter plačal K 100, za kar mu izreka društveni odbor tem potom najiskre-nejo zahvalo.
Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja, da priredi danes v nedeljo 30. oktobra ob 4. uri popoludne v prostorih „Konsumnega društva" v Rocolu kmetijsko predavanje. Govorila bosta g. agr. inž. Lah in tajnik kmetijske družbe gosp. Jereb. Kmetovalci! Udeležite se v velikem številu tega predavanja in vpišite se v „Kmetijsko družbo", ki je za Vas vsta-iiovljena.
Restavracija Aurora. — Danes v nedeljo zadnji koncert glasbene družbe dam-skega dunajskega orkestra „Tosca". Dne 1. ■ovembra pride nova že znana godba Portugal.	___
Tržaška mala kronika.
Samomor v Bazovici. O tem tragič-iem samomoru smo poizvedeli še nastopno: Nedaleč od Bazovice, in sicer na dnu nekega propada, so našli truplo moža, ki je bilo že precej strohnelo. Žendarmi s pomočjo nekaterih vaščanov so ga potegnili izpod prepada. Bilo je to truplo dozdevno 40-letnega moža. Smrt je morala nastati že pred 10 dnevi. Nesrečnež se je bil obesil z vrvjo na veji drevesa, ki rase navpično nad propadom. Ko je bil že mitev, je počila ▼rv in truplo je padlo v brezdno. Pri njem se ni našlo nič posebnega. — .Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justa.
Dozdevni rop na deželni sodniji. — Neki tukajšnji list, ki goji hiperkroniko, je prinesel včeraj senzacijonalno vest o nekem ropu na deželni sodniji. Kakor smo poizvedeli, se je rop zgodil le v fantaziji dotičnih reporterjev, ki hodijo na lov za senzacijami. Nek mladič je nekega gospoda surovo sunil t hrbet in na to zbežal. Pač surovo pobalinstvo, ali rop?... — In toliko senzacije za to!
Eksplozija plina. V veliki administra-cijski sobi mestne bolnišnice je včeraj eksplodiral plin, ki se je razlil iz cevi. — Detonacija je bila strašna. Skoda ni velika. Uradniki so jo odkupili s samim strahom.
Premeten goljuf. — Predsinočnjem je prišel v prodajalno usnja g. Smuca v ul. Silvio Pellico mladenič, dozdevno tujec, ki je govoril z nemškim naglasom. Rekel je, da je lačen, in prosil je posojila 4 K, po-■udivši za zastavo srebrno uro. G. Smuc ga je vprašal, zakaj je ne gre zastavit v zastavnico. — Ker je tujec odgovoril, da je zastavljalnica že zaprta, mu je g. Smuc dal dve kroni. Predno je tujec odšel, je prosil, naj g. Smuc pritisne svoj pečat na njegovo knjižico, da bo vedel za njegov naslov. — Kako pa se je g. Smuc začudil drugi dan, ko mu je bil dostavljen račun se strani nekega trgovca z biciklji, ki je zahteval plačilo 80 K. Tujec si je bil na podlagi onega pečata dal izročiti od trgovca kolo na račun g. Smuca. — Isti je stvar ovadil policiji.
Loterijske številke, izžrebane dne 29. oktobra:
Gradec	52 29 45 58 53
Dunaj	50 67 22 68 42
Mat« gledališč«.
Nocoj torej bomo videli čarobno igro „Zapravijlvec".
Ta prekrasna igra ima začuda veliko sceničnih lepot. Zanimivo za naše gledališče je tudi to, da se vršijo spremembe scen ob odprtem odru. Ves oder kar zacvete košatih rož, skrivnostni ogenj Švigne iz zemlje in pojavi se duh, strašen grom ga spremlja itd., kaj bi vse povedali, ko niti ne moremo in zvečer bomo itak vse videli.
Na predstavi sodelujejo solisti-igralci, pevski zbor Šentjakobske Čitalnice in vojaška godba.
Vstopnice je dobiti ves dan pri vrata-rlci Nar. doma.
Na praznik Vseh svetnikov, 1. novembra bosta dve predstavi: ob 4. uri popoludne
„MLINAR IN NJEGOVA HČI", ob 8. uri zvečer pa povsod priljubljena burka :
„UGRABLJENE SABINKE«. * * *
Na sv. Justa dan, 2. nov. ob 4. uri popoludne .
„ZIMSKO SOLNCE".
— Predstave torej nam jasno kažejo, kako resno in s trudom se briga gledališko vodstvo, da bi zadovoljilo vse in da bi omogočilo še lepši in trajen razvoj slov. gledališča.
Teh lepih predstav gotovo ne bo hotel nihče zamuditi. Za vstopnice naj se torej vsak pobriga pravočasno. Dobiti jih bo vse te dni pri vratarici „Nar. doma".
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. Danes zvečer Puccinijeva opera „Madame Butterfly", popoludne „Rigoletto".
EDEN. Varijetetna predstava.
Društvene vesti.
Odsek trž. Sokola v Rojanu javlja, da bodo plesne vaje mesto včeraj danes ob 6. uri zvečer. Poučavalo se bo več figurativnih plesov.
Cercle franco-illyrien. Ker je potr-jenje pravil pričakovati v par dneh, naj blago vole vse one gospice in gospodje, ki so v pripravljalnem odboru, priti sigurno v četrtek ob 7. uri zvečer na odborovo sejo v „Narodni dom", ker so na dnevnem redu važne stvari.
Pevsko društvo „Trst". Jutri v ponedeljek ob 8. uri tamburaška vaja. Prihodnja pevska vaja v petek dne 4. nov. ob 8. uri zvečer. — Z ozirom na bližajoči se družinski večer (dne 13. nov.) so naprošeni p. n. pevci in tamburaši, da se polnoštevilno in točno ob določeni uri udeleže vaj v prostorih NDO.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" vabi na plesno zabavo, ki bo v soboto 5. novembra v prostorih Trgovskega izobraževalnega društva v ul. S. Francesco štv. 5. Začne ob 8. uri in pol zvečer in bo trajala do 3. ure zjutraj.
Odsek tržaškega „Sokola" na Prošeku. Ustanovni občni zbor bo danes popoludne ob 3. uri v prostorih „Gosp. društva" na Prošeku s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav; 2. Predavanje br./ir. E. Rekarja: „o postanku in razvoju Sokol-stva". 3. Poročilo tajnika in blagajnika pripravljalnega odbora. 4. Volitev odseka. 5. Slučajnosti. Prosečani in Kontoveljčani 1 Udeležite se tega važnega sestanka, da pokažete s svojo navzočnostjo zanimanje za sokolsko in narodno stvar!
Na zdar!
Klub slovenskih tehnikov v Pragi
naznanja, da si je na svojem rednem občnem zboru, dne 26. t. m. izvolil sledeči odbor: predsednik J. Jelene, stud. arh., podpredsednik Dragotin Lokovšek, stud. ing., tajnik Fran Lapajne, stud. tehn., blagajnik Gustav Zupančič, stroj, tehn., knjižničar Ivan Leben, stavb. tehn. Preglednika: Janko Mačkovšek, cand. tehn. in Anton Ozvald, cand. tehn.
Gospodarstvo.
Ustredni banka českych spoHtelen.
Z ozirom na to, da se o večjih in vspešnih kupčijah pojavljajo od konkurenčnih strani dvomljiva poročila, ki bi zamogla poroditi med javnostjo razne dvome, pojasnujemo, k poslednjim takim poročilom o kupčijah centrale romunskih Raifaizenovk v Bukovini sledeče :
Naš zavod stoji od početka svojega delovanje v zvezi z raznimi centralami denarnih zavodov in pri tem predvsem z zvezami Reifeisenovk raznih narodnosti in
Kolec r in vreme. — Danes ■ed. po B.nk — Jutri: Volbenk šk.
24.
Henrik pLChiccliio
.. Via Stadion 35 ..
^	.	. _	. , Velik izbor Planue-verižic garantiranih in pri-
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne veskov> NaprstmJri, zapestmee, igle z ali brez
— 15. Cels. — Vreme včeraj: deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura mila.
gumovi
podstavnlkl za pete
ne vendar najboljši! - I)ob6 se povsod.
Brosch & Laareneie
Manufakturna trgovina
m nooui itev. 40 Ml Ufa S. G!ownnI) Via Nuova Ste«. 40. Za nastopajočo sezono
so prišle velike množine volnenega blaga, fuštsnja, piket - flanele, law-tennis od 40 vin. naprej. Volnene ln predite odeje, vel.ka zaloga voln nlh rut razne kakovosti in velikosti. Popolna izbera pletenic iz volne in bombeževine za ženske in moška ter otroke. SPECIJALITETA perila in zaloga trliža od I K naprej.

Dobroznana trgovina
iEi
Ber toli S Sbuelz
Trst, Trg Barriera vecchia I in 2
ima na proda]	po izvanredno znižanih cenah
velik izbor barvanega juštanja,
bombaževine, platna, perila Itd. Maje iz bombažev, in volne rute, ovratnice In volnene nogoviee. Zavese in blag* za poki Kanje pohištva, preproge, prešite odeje iz iastne tovarne in volnene odeje ter volna in žima za žimnice.
Vsak, kdor hoče biti zadovoljen, naj si nakupi potrebno v tej trgovini, kjer y	so cene tako nizke nizke, da se ne bojć nikake konkurence. ^^
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne
Trst, Piazza della Borsa 10
Gentrala v Ljubljani. Podružnice t Celovcu. Sarajevem ia Spljetn Delniška glavnica K 5000.009.	Rezervni zaklad K 458.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povodnimi pogoji
devize in oje or^e denarja - Uloge no knjižice
obrestuje za sedaj s Čistimi	^jo
Prodaj« srečk« na majhne mesečne obroke.
|f J Velika zaloga in tovarna pohištva f
ANDREJ JUG - TRST
€0
cn
ji » * #
S iz
ia S. Lucia 5-18
Via S. Lucia 5-18 % g »
> £ o BOGATA IN LEPA IZBBKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARI i # * Z? i2-5_3 DELO SOLIDNO	ln »sakoTrstnih stolie.	CENE ZMERNE. £1 p* %

: ZA JESENSKO IN ZIMSKO DOBO:
do&io v veliki množini raznovrstno oblačilno blago za Seoske ln molke obleke ▼ najn. vzorcih in mod. barvah
MF" Nič ne stane "^HI
abo piSete Se danes po nove vzoroo sukna, volne for-i ta j na, flanele in druzega raznovrstnega manufakt- b aga, katere vzorce razpošilja tvrdka:
Hedžet & Koritnik
Gorica, vogal Corso Verdi in Via Scuole 7
Tovarniška z* loga platna domačega in tinega, kakor tudi moškega ln ženskega Trlkot perila in sieer:
Srajce, maje, sp. hlače, otročje obleke itd.
-< šefe* r»
t/»«
o <<
dijamantov. Zlate, srebrne, liikeluate
ali jeklene ure. — Regolatorji iz prvih tvomic. »ZENIT, OMEGA".
Sprejema vsako popravo z garancijo enega lela
Popolna oprema (bala)
iST za novice Itti
Lastni izdelek:
žimnic, šušt in kovtrov
»fflDINOdT« št. 301
^ro IX
Vzemite,
ako ste nahodni, hripavi ali zaštajmani in tako težko dihate, Fellerjev fluid z zn. „E 1 s a f I u i d", činah, bolečinah t vratu itd. itd. o njegovem zdravilnem kašelj, odstranjajočem, osvežujočem uplivu, lovalec edino apoteker E. V. FELLER v Stubici, Elsapiatz štev. 264 (Hrvatsko).
Mi smo se sami prepričali pri prsnih bote-Poizkusni ducat 8 kron 60 vinarjev. Izde-
kar se tiče Bukovine, z maloruskimi in romunskimi zvezami. V svrho neposredne kontrole in kupčijskih zvez navedenih zavodov v Bukovini je bila ustanovljena podružnica v Černovicaih, ki se je razvila, kakor to dokazujejo bilančni vspehi, kar najbolje in za kar gre zahvala tamkajšnjim ugodnim razmeram. Centrala romunskih Reifeisenovk se je na podlagi dovoljenja od strani občnega zbora in v smislu svojih pravic odločila k neposrednemu financiranju podjetja za izrabo lesa zlasti iz bogatih cerkvenih fondov. Podjetja pripadajo dvem javnim trgovskim tvrdkam, katerih menjice imajo 3 žira denarnih zavodov — v poslednji vrsti centrale romunskih Reifesenovk — ki z imetjem članov in jamstvom posameznih Reifeisenovk reprezentujejo nad K 4.000.000'—, ki se pa zviša z jamstvom posamičnih članov — na podlagi zanesljivih dat — na daljšo vrsto milijonov. Poleg tega izvršuje banka potom posebnih organov posebno nadzorstvo nad tehničnim in trgovskim vodstvom in so v to svrho določeni posebni uradniki. Gre se torej za kupčijo, ki je popolnoma gotova in pri tem tudi dobičkonosna. Jasno je, da je tuje kroge neprijetno dimilo, da je prišlo to podjetje v domače roke. Pripomniti je še, da stoji na čelu podjetja sam prezident Bukovinske deželne banke in uživajo tudi ostale osebe najvišji ugled. Zanimivo je tudi, da je prejelo podjetje od več strani ugodne oferte glede prevzetja kupčije z ozirom na izredno kakovost bukovinskega lesa. Jasno je, da se tu ponavlja igra, kakor je bil to slučaj pri kupčiji z nafto. Tudi to podjetje je bilo predmetom stalnih napadov, samo da bi se interesovani krogi preplašili. Vendar je naša javnost danes že tako zrela, da razumeva pravo situacijo in se ne da več strašiti niti tedai, ko je govora o milijonskih kupčijah.
Vesti iz Goriška.
Obč. volitve v Tolminu. Iz Tolmina: Občinske volitve v našem trgu so zaključile s sijajno zmago narodno-napredne stranke v vseh treh razredih. V III. razredu je dobila ta stranka 114 glasov večine; v II. razredu so bili nje kandidatje soglasno izvoljeni ; v I. pa je v zadnji hip došlo do kompromisa z uradništvom in se je potem tudi ta volitev vršila soglasno.
Vesti r£ Is
Iz Elerjev v miljskih hribih. Dne 23.
t. m. zbrali so se domačini vasi Elerji k izrednemu občnemu zboru tam. pevskega društva. Isti se pa ni vršil radi drugih nujnih stvari. V gostilni zavednega krčmarja osipa Elerja razvila se je prav živahna zabava, med katero se je govorilo tudi o predstojećem ljudskem štetju. O. obč. tajnik izr Dekani razložil je navzočim, kakšnega velikanskega pomena je ljudsko štetje; pozival je navzoče naj se vsi dajo zapisati kakor Slovenci in opozarjal je ljudstvo na števne komisarje, zlasti na one, ki prihajajo iz laških občin. Priznati je treba, da so Elerji navdušeni za svoj materinski jezik. Ako bi bile vse slovenske občine, spadajoče pod miljsko županstvo, tako narodno pro-bujene, bi kmalu odklenkalo laškemu gospodarstvu v Miljah.
Seveda ni se pozabilo na našo družbo „Sv. Cirila in Metoda". Nabralo se je znesek 3 56 K, ki ga je prevzel blagajnik podružnice v Miljskih hribih, gosp. Sega Ivan iz S. Barbara št. 201. Nadalje hrani isti blagajnik znesek 18K 30 stot. nabran pri Sv. Barbari in znesek 12-94 K, nabran v vasi Sodniki in Fajti.
Jako koristno bi bilo, da bi se gg. poslanci zavzeli za ljudsko štetje ter sklicali shode in raztolmačili ljudstvu pomen istega. V hribih se dela dan — torej na delo!
Druge slovenske dežele
Namestnik državnega pravdnika dr.
Anton Kremžar je imenovan državnim pravd-nikom v Ljubljani.
kom baronom Bienerthom in bo potem vsprejet od cesarja v posebni avdijenci.
Volitve v hrvatski sabor.
ZAGREB 29. Na današnjih ožjih volitvah so bile izvoljeni: 4 pristaši koalicije, 2 pristaša Tomašičeva, 3 seljačke stranke in 3 franko-furtimaŠi. V ponedeljek se bodo vršile še tri ožje volitve.
Doslej izvoljeni poslanci so razdeljeni tako-Ie:36 koalicija, 16 Tomašičevcev, 8 seljačke stranke, 14 frankofurtimašev, 9 Star-čevičeve stranke, 1 srbski radikalec in „divjak*4 Supilo. Današnja ožja volitev v Boš-njacih je bila ob 11. uri dopoludne ustavljena in se bo vršila v ponedeljek. Socijalist Bugšek je na ožji volitvi padel in ne bo imela socijalna demokracija nobenega zastopnika v saboru._
Kolera.
PETROGRAD 29. V zadnjih 24 urah je obolelo na koleri 13 oseb, ena je umrla. Bolnih je 123 oseb.
RIM 28. V zadnjih 24 urah so v na-poljski pokrajini obolele na koleri 4 osebe, ena je umrla, v Apulij obolela ena oseba, na Siciliji tudi ena.
Revolucija v Uragvaju.
LONDON 29. Kakor poročajo listi iz Montevideo, je položaj v Uragvaju zelo resen. — Bati se je, da izbruhne revolucija, ki se je zakasnila radi pomanjkanja konj.
Turčija.
SOLUN 29. Osrednji odbor za edinost in napredek je vzlic odsotnosti mnogih členov otvoril sinoči kongres.
SOLUN 29. Z ozirom na govorice razširjene v inozemstvu izjavljajo od zdravniške strani, da ni zdravje Abdul Hamida povsem povoljno, odkar je pričel mokrotni in hladni letni čas. Abdul Hamid je semtertja podvržen nervoznim krizam in tudi čuje ne dobro. Boje se, da se vsled mrzlega vremena njegovo stanje poslabša.
CETINJE 29. Nasproti poročilom iz Soluna in Carigrada o dogodkih ob turško-črnogorski meji izjavljajo na tukajšnjem pristojnem mestu, da te vesti ne odgovarjajo resničnemu dejstvu. Nasprotno se je ugotovilo, da so se mohamedanci bivajoči ob meji oborožili z Mauserjevimi puškami ne le v Albaniji, ampak tudi v novobazar-skemo sandžaku. Tudi je bilo na meji izmenjanih nekoliko strelov, ko je hotelo nekoliko Albancev prekoračiti mejo. Le enemu edinemu Albancu se je posrečilo prekoračiti mejo čeprav je bil ranjen. Sestanek nemškega cesarja s carjem Nikolajem.
PETROGRAD 29. (Petr. brz. ag.) Sa-sonov, voditelj ministerstva za unanje stvari je odpotoval v Potsdam, kjer bo pri-1 sostvoval sestanku carja Nikolaja z nemškim cesarjem.
Iz bolgarskega sabranja.
SOFIJA 29. Na mesto dosedanjega predsednika Slajkova, ki je sedaj pravosodni minister, je bil izvoljen predsednikom posl. Orehovac. Opozicijski poslanci so uložili interpelacijo radi krvavega spopada med vojaštvom in ljudsko množico v Ru-ščuku.	_
Pariz 29. Borzi za fonde in produkte ostanete v ponedeljek in torek zaprte.
ODVETNIK
Dr. UUBOMIR TOMAŠIĆ
je odprl svojo pisarno
v Trstu, ulica delta Sanita štev. 3, I. nadstr.
Telefon 24-16
Xaj je vse mogoče
napraviti iz „PEKATET", razvidi vsakdo, kdor si naroči kuharsko knjigo, ki jo vdobi brezplačno pri Prvi kranjski tovarni testenin v Ilirski Bistrici. ::::::
Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. Belvedere 9, Telefon št. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje._
Večkrat se nudi
dobro obvezno sredstvo, vsakakor splošno znano lekarne B. FRAGNER-ja, lagatelja v Pragi. Deluje dilno ter ne izgubi tudi moči. Zatorej naj ne bo uporabljali.
prilika priporočiti Eno najboljših je domače mazilo iz c. k. dvornega za-antiseptično in hla-po več letih svoje hiše, ki je ne bi
IfllflifM dobrega lovskega psa istrske pasme. Po-IVU|JliBl nndbe na : Ivt>n Vidmar, Črnivrh pri Idriji._17S6
|XAp, Ql||7hn oaeba inteligentna, neomadeže-lOUO oiU&UU vana ; govori slovensko, nemško, italijansko in je zmožna v trgovski stroki ; na-stop takoj. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. (1796
Izobražena gospodična sh
s precej tisočaki, neomadeževano preteklosti, tukaj nepoznana, Želi tem potom seznaniti se z izobraženim gospodom primerne starosti, jasne preteklosti in stalne službe. Le resne ponudbe pod imenom „Z n &-čaju poštno ležefe, Trst, glavna pošta.	1801
Proda se 6 šivalnih strojev Singer, moder nib, služnih tudi za pletenje K 100. Tri za domačo rabo K 62. Jamstvo 3 leta. — S.ta Caterina 9, dvo-rišče. zaloga 1._1751
\S n - fom ?e °dda lepa mehlirana soba pri S M&JCIU nemški družini. Cena nizka. Ulica
izredna prilika!
del Konco Št. 6, II. nadstr., vrata 14.
180"i
Sadnega drevja
breskev, dobrih vrat. Bilf 30.(
več tisoč krepko raslih jablan, hrušk, črešenj, .000 zavarovano najbolje Montikole in Kiparije odda po ugodni teni „Vinarsko sadjarsko društvo" v Rihenberku.	1743
MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. Najmanja pristojbina stane 40 stotink. Plača se takoj Ins. oddelku.

riuoicatlatni mladeDič, vešč slovenskega, U VdjOO l»C lil! italijanskega in nemškega jezika, vojaščine prost, išče primerne služoe. - Naslov pove Edinoat.__1815
iščem mizarja.
Frcne Dolejc, Opč na.
1S14
Mebiovana 80ba'v kateri en-go8pod
22, II. n., desno.
se odda v najem v ulici Barrera
1816
JPoi*tnt	ulica f&vana
. ruriui V3IJ3II/ Velika izbera izvrstnih fav in bombonov p> nizki ceni. Poftiija se tudi ca deželo.
išhael Pernarcič
ni*ki mi t ar, izvršuje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne Priporoča se vsem Slovanom. 755
7A3jlinnil'2 posestva išče takoj družina bi-^anugjlilfta xajCČa na škorkijj, Eventuelne ponudbe spre ema odvetnik dr. Fran Brnčič, Via Nuova štev. 13.__172«
incin Toupor1 Trst, ulica CarpiBon št. 16. JU3ZJJ I d*u1! Pekarna in ilaSČičarna s podružnico v ulici Molin grarde št. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom.	677
Pi*nHo dO b^ia volna za materase po nizki rillUa $>»/ ceni. - Donadoai 2, pri vratarju
1813
VllOiaiVI se °ddajo mala stanovanja v Roja-fiajum janu po 17 Kron mesečno. Obrniti *e Zganjaraa, ulica Geppa 16._1816
Mebiovana sobica se dda v Mjem
109.
Greta Serbatoio ct.
1809
HHfflo ea m&lA sobica takoj z* Kron 10 me-UUU<t O C gečno v uli&i Gaspare Gozzi št- 3, D., vrata 5.	__1*17
DAROVI.
— Za otroški vrtec v mestu je daroval Srbin 3 K. Denar hrani tajnik.
Zadnje brzojavne vesti.
Iz delegacij.
DUNAJ 29. Finančni odsek avstr. delegacije je razpravljal proračun skupnega finančnega ministerstva in najvišjega računskega dvora.
DUNAJ 29. Odsek za unanje stvari avstr. delegacije je imel danes sejo, na kateri {e skupni finančni minister Burian odgovoril na vprašanje del. Schoiswohla glede Pogodb za sekanje gozdov v Bosni.
Grof Khuexi-Hederwary na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 29. Ministerski predsednik grof Khuen-Hederwary se poda s po-poludanskim brzovlakom na Dunaj. Ogrski kabinetni načelnik bo jutri opoludne konfe-pral z avstrijskim ministerskim predsedai-
Čevljarska zadruga. Kako je razvidno iz današnjega oglasa, „Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici" (vpisana zadruga z om. zavezo) je odprla te dni v Trstu stvojo prodajalnico v ul. Barriera vecchia 38.
Kako je že znano, tej zadrugi je pristopilo več čevljarskih mojstrov in delavcev, ki izdelujejo vsa v čevljarsko obrt spadajoča dela v skupni prodajalni, katero je zadruga sezidala in moderno vredila. Delavnica ima prostora za 200 delavcev.
S skupnim zadružnim delom hoče zadruga gojiti med člani stanovsko zavest ter jim gmotno in nravno pomagati — pri tem pa varovati svoje odjemalce slabe kupčije s slabimi čevljarskimi izdelki, kajti v zadrugi so vsi delavci pod strogim nadzorstvom, ter je vse obuvalo solidno izdelano ter najboljše kakovosti.
Goljufija v blagu ali izdelovanju je pri zadrugi izključena.
C. in kr. vojno ministerstvo je naklonilo zadrugi na Goriškem izdelovanje obuvala za vojaštvo ter se izvršujejo oddaje naročenega obuvala v popolno zadovoljnost vojaške oblasti.
Zadruga izdeluje vsakovrstno obuvalo od najpriprostejega do najfinejšega ter sprejema tudi poprave.
Svoje izdelke prodaja zadruga doma v Mirnu, v lastni prodajalnici v Gorici na trgu sv. Antona, v Trstu, Barriera veccha štv. 38.
ISČem	fcrBjn0- — Naslov:
to vije.
Jog*.u Anion, Skopo štev. 1, pošta Du-
1811
Fr c n in Ma Ir r uop TKST ui-Molin grande
I I Glljll RlaRUVCt št 40 Priporoča slav. občinstvu svojo pekarno in sli-dščičarno, v kateri Be dobi večkrat na <ian svež kruh in isladšČice. Zaloga mcke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva vsake vrste. Postrežba tudi na dom.	869
be vdobi
Pristni, dober brinjevec ^ pn
Lovni S i b e n i k n v Šički pri Ljnbljani. 1^81
išče
nn takoj dekle za zalogo, 6 £ na teden. Naslov pri Edinosti._
1735
Un 7nnn■ c- m da sem odprl gostilno v ulici UdAlIdllj&lll Ban Marco 21. ločim vsakovrstna vina in budjeviško pivo. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Za cenjeni obisk se priporoča Viktor Kušič.	1667
Na vsakem polju je prinesla elektriciteta največje vspehe. Mi ee vozimo, svetimo in zdravimo Ž njo. Kaj so pa v»i ti vspehi proti čudežni zdravilnosti elektricitete, s katero se je posrečilo najdražje človekovo t. j. zdravje ohraniti, ali pa, če je zgubljeno, isto na novo pridobiti. Vsak kdor trpi'na splošni oslabelosti čutnic, želodčnih ali Črevesiih boleznih, na neapanju ali glavobolu, vsak kdor čuti, da manjka njegovemu te'esu naravna elaaticiteta. kdor s« zbudi zjutraj omamljen in strahoma na Hvoje delo misli, kdor se Btraši pred naj -maujšim ropotom, kogar muči trganje, rev-ma, nevralgija, naj Čita to knjigo ln mi u-l&aiO in mudimo, da bo dobil tn naukov, ki ga bodo presenetili.
7ivrrm hnlpzni "J bolezni 8rca zg«»ejo,
£.IVOIIU IIUICAlll ako se uporablja našu patentirane kopelji z ogljikovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo. Najizborntjši aparati za masažo. Prospekti brezplačno pri inženirju F. Lipovsc/, Praga IL 506.	I7;i4
Robert Cian, urarS^itt
prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom.	1712
ELEKTRO -TERAP. ORDINACIJA
= DUNAJ L = Schwangasse 1, Mezz., oddeL 83
Coupon za brezplačno knjigo.
B Bižal & drug. H^j
pisarna in delavnica Via del Kivo 28. Priporočajo j se P. N. slovanskemu občinstvu za vsa y njihovo ' stroko spadajoča dela. Slikarije sob, napisov, dvoran,' dtkoracije od sajjednoatavnejših do najelegantnej&ih ' isdelkov. Gene najnižje. Vaaco delo se jamči. Slovani podpirajte slovanskega slikarja. Svoji k svojim! 172»
9
Slavna
30. X. 1910
člektro-terapevt, ordinacija
Dunaj L, SchwangasM I, nzz^ iM. 83
Prosim, pošljite rai knjigo : „EIm Ab-handlung Obar moderne Elektro-Therapto"
brezplačno in poštnin« prosto.
Ime____
Naslov _
i
Priporočamo na&m gospodinjam pravi :Fft^ftCjCOV:
pridatek iz zagrebške tovarne.
A hpB,Tl«,MLT.
Stran XII
»EDINOSTc it 391
V Trstu, dne 30. oktobra 1910
Zapomni si podobo in ime „0T-TOMAN" (Cigaretni papir ali ovoj-ke), kajti s ponarejanjem se hoče konsumente zavajati!
Mteksrna Laak, plooolo 1. Podpisana
n«rrBrya slav. občinstvu, da je preuzela na svoie ime i <& romanu m lekarn u Laak. Prodaje se svaki »y€že mleko iz gospodarske oprave LAAK. Kazna ■cfislaca, najboljši kruh iz Graca, zdravstveni kruh :n vsckovrstne aladčice svaki dan sveže. Prodaja pTTH t steklenicah, ter vina I, vrste- Specialitet kiselo mleko, bolgarsko Joakurt in Kefir.
Priporoča se Joseflna Salomon.
OEPOSf
\ OtPOSt
0TT0MAN
{ C	m
	
i * ^	
" * M	II
	
- I	j/
Zdravje in krepkost
se pridobi z uporabo
fl J. KRASA & Oo. II
8" Prva pr&Ska reklamna in oprarna J?
trorniea v Pragi	H
Bogato tovarniško skladišče
reklamnih vrvic Q
• za vezanje paketov. — GLAVNO ZA-
STOPSTVO S SKLADIŠČEM	II
muEUM inscoraiai "
U
Telefon Stv. H 70.
Hermangiid Trecca
Barriersk vecchia Štev. S ima veliko zalogo
mrtvaških predm©t©^
b*r venci ^m
»d porcelan« in biserov vezanih z nao i 3110 žico, od umetnih cvetic s trat kovi in napisi.
Slike m porcelaiastih pUšhh n spsaisifct
Hfejaiijf koaknr*no3S oene.
Bogom™' PtaT'
Mfli nrar t Sežan!
ima svojo
noco prado-Jelnlco v ur
v TRSTU, ulica Vipcen. BelMri 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Vsskov. verižic po tov. cenah.
Francoskega
" DIANA
oživi oslabljene mišice, omiadi kožo, ... ohladi glavo, disinficira usta
■■■
CENE:
ma Ia steklenica Kron -I srednja • stekl.
Krsn i-ao I velika - steklen. Kron 2 40
Zemašek vsake steklenice
nosi vžgano to le znamko.
Prodaja se v vseh trgovinah
na drobno. Kjer bi se ne dobita, naj se obrne na
„DUMI" izdela«! front. žganja, dražba z o. z
na Dunaju I., Rockhgasse 6 j.
Trgovino Jakob Bombi? v trstu
ulio& GHulia štev. 11 poznana od Slovencev t okolici in na deželi.
Zaloga vsakovrstn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani J A.KOB BAMBIt)
y
m □ be
■0
„Alla Fiduccia" - Trst
Uia Storzerla štev. 4 Ml flrcatn, hite Cocda)
Uetik izbor oblek
po
cenah
Suknje za možke od K 19 dalje: KangUn za dečke od K 16 dalje; Ranglau najnovfjl od 24-26 K dalje; Suknjice za dedke od 10—11 K dalje; Kostimi Iz blaga za otroke od 2 do 10 let po K 6 in dalje; Obleke za mo«ke od 18 K dalje ; SukojiČI (Mikado) volna, ovratnik Ajrfraban za moške po K 14 dalje ; enako blago ovratnik kožubov. K 20.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje lobov
Izdiranje lobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni tehnik
Podpisani h i aso;a naznaniti sla?, občirstvu, da je prevzel na svoje ime
Kopališče ,Oesferreicher* v ulici Lazzaretto vee. 52
■hod t :di iz zagate 8. Eufemia Stev. 1 nadaljevanje ulice SS. Martin ter da bo skuSsl pripraviti vse pofrebne izboljšave da oatreže s av. občinstvu. Kopaiifiče je odprto vsak dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaSki. v sladki vodi, gorki ali mrzli K —90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo al. občinstvo čim najbolje ob'skalo beležim
udani P. Laiitselmer.
Nova prodajalna zlatarja - urarja.
ynessandro Čamaro, £rst
Corso štev. 23
BOGATA IZBiiRA prstanov, uhanov z demanti ali » rilanti in brez istih.
Verižice, priveski, apestnice, zlate in sra brne ure, steuske ure itd itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. IzvrSaje tudi v sako vrsta rezbarije.
Ceno zmerne.	Cene zmotne.
Svetloba stotih sveč
a stroškom stotinke n* uro Brez tekočine, brez dima, brez vsake mrežice. — LlIČ is a benzin
„TITUS" je najbolji, najbolj perfektni
in najbolj ekenemični način razs.etljave. Cenik zastonj.
GASPARI & MICHELICH
ulita F. Venezian št 16, Trst.	TELEFON 24-19
Avtorizovana dunajska šola. raa
— — ustanovljena — —
rezanja oblek, izdelovanja oblek in periia AHA flOVAK - TRST
- alloa San Lazzaro 16,111,---
Jpecljul. sumi], predmetom
4
Elastične nogovice, kilni pasi, ptsi irigatorji, sospenzorji, gum. rjuhe, ceii za vino, vodo, plin O VATA. Prodaja in poprava črevljev iz gume ter gumijevih predmetov.
-I
•*e
Dr.J.Cermak
zobozBravisik
- TRST ~
oliov delte Caserma St. 13, II, n.
Higijenični predmeti
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
J^dcrico Steindkr, ^cqnei)otto 14.
Slulio Mttm -i-
TRST, ulica fiicsue Carducci štev 28
y u TELEFON štev. 8x3 ::
Iv rarjlčno orodje, ortopedlSnl aparati, ftt*4erel, asaetno roke ln noga, targlj«,
aJlnl pasi, elastični paal in noffoviee* elea.trot«rap evtlčne priprave, aparati ia inhalaeiJ o. ^jtjtxtsaoKmsm aXI*XX>l6ĆB »otsobaoln
IJbsJa. ?otzebadlne Iz g'uaa*ta neoroairneg* jnj
...... t
bl&ffa..
Veliko skladišče klobukom
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna
žepnih robcev, molkih nogovic itd. itd. zsa—mm^^—m—m
K. r^VFMIfFI Trst, Oorso 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna,
Narodna trgovina. ^HHHMM^aBBnan Narodna trgovina

Filijalka v Opatiji
m upai
sili
daiSs Sasia di Risparcnio
5 (lastno poslopje).

RBja^ka v Opatiji
KUPUJE IN PRODAJA VfcEDflOSTJlE PAPIRJE --
mMH OBLIGACMR. ZXSTAV|IK PISMA,
[TITE, OKIaFUCK, SREČKE i. t. d. i. t. d.)
I — ~ VALUTE IJ4 DEVIZE --
PREDNJIH NA VRE2>HO«mi: PAPIRJE TJS BJLAGA ;j__LEŽEČE V JAVNIH SKtAPlSCIH. _
ŽSKOIFT MIC IN INUSG. BORZNI NABOClA oo SAFE - DEPOSITS o«
PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--
-----ZAVAROVANJE SREČK.
fm~ MENJALNICA. ~m
i
i - U
VLOGE NA KNJIŽICE,
— - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN---v
n VLOZEN3 DENAR OBRESTUJE SEg OD DNE VLOGE DO DNE VZDiaA.|
STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTlj ---DOKUMENTOM VKRCANJA. —
Uradne ure: 9.—12.. 2-30—630. — Brzojavi; „JADRANSKA" — Trat. — T&lefon: 1463 In i 793
Tr+Sf&RIBt&Ji