Političen list za slovenski narod. , ... Po P°šti prejeman velja: PredPlafian 15 g1- - «* -a t S,d„ za jeden - oznani.a (i n . e r a t e) sprejema »pravdo rt.pHWJ. , V administraciji prejeman velja- * ,,K"t01, T,Skan"" IU V I Lnl" r ""'J6 8 * ' Za Ce,rt le,a » jeden mesec 1 sld * Rokopisi se ne vranjo, nefrankovana p,srna ne vsprejema.o. v LjUbljam na dom pošiljan velja 1 20 kr. več na leto. Vrednistvo je v SemenlAklh B||„h St S, I 17 Posamne Številke po 7 kr i i • . Izhaja vsak dan. izvzemii nedelje in prazmke. ob pol 6. ur, popoldne Ntev. 169. Ciiba lihre ? »Poštenost je najboljša politika«, govori nesmrtni Washington. A tega gesla se ne drže današnji jankiji. V imenu svobode in človekoljubja so Spancem napovedali" vojno, a danes zahtevajo Kubo, Portoriko in še na Filipinih nekaj po vrhu. S tem pač kažejo svojo kramarsko naravo in golo sebičnost. Pri rokah imamo pismo, katero je objavil v listu »New York Herald« dno 29. sušca t. 1. Edvard I. Phelps, bivši zastopnik Zjedinjcnih ame-nških držav v Londonu, na bivšega podpredsednika Zjedinjenih držav, L. P. Mortona. Edvard Phelps odkrito pove svojemu prijatelju v javnem listu svojo misel o ameriški intervenciji na Kubi. Obširnemu pismu povzamemo nastopno : Ne bodem preiskaval, ali so Španci krivi nesreče ladije »Maine«. Če so krivi, potem naj bi bih zahtevali odškodnino diplomatskim potom. Zjedinjene države se pripravljajo za vojno, ker to zahtevajo tisti krogi, ki imajo od vojne' koristi. Prebivalstvo v veliki večini gotovo ne želi vojne. Narod mora imeti načela. Narod si sam ne more uravnati razmer od drugih držav. Tu velja mejnarodno pravo, katerega se drže vsi omikani in krščanski narodi. In to pravo ima večjo veljavo, nego zakoni posameznih državnih zborov. Na ta temeljna načela je navezana vsaka vlada. Ako se proti njim pregreši, prelomi pogodbo ter zahteva krivico, ki se pozneje maščuje. Najvažnejše pa je vprašanje glede posredovanja z vojno silo v tuji državi, ker je s tem v zvezi svetovni mir. Ta pravila niso nova, temveč stara I^etniU XXVI in obče priznana. Vmešavanje jedne države v no tranje stvari druge države, s katero živi v prija teljstvu, je nedopustno in neopravičeno, ako se ne gre za obrambo svojih koristij in narodne časti. — Naravnost zločin pa je vojaška pomoč v s t a š e m proti prijateljski državi. Odkar je Kolumb odkril Ameriko, ni bilo prepira in boja med Španijo in Severnimi državami. Španija je sedaj vse storila, da bi preprečila vojno. Tudi vstajo na Kubi bi bili Španci že zatrli, ko ne bi dobivali vstaši podpore iz Zjedinjenih držav. Ameriška vlada je le na videz bila nevtralna, kajti njeni uradniki so prihajali v pristanišča, ko so ladije že zginile na obzorju proti Kubi. Kaj pa naj branijo Američani? Mnogi naglašajo, da treba braniti domačo trgovino, ki trpi vsled vstaje na Kubi. Trgovina res trpi, a še večjo zgubo imajo Angleži. Ko so med državljansko vojno severne države z brodovjem zaprle južna pristanišča, „o imele tudi tuje države mnogo škode. Ali so zahtevale odškodnino in posredovale z armadami ? Amerika ni imela najmanjše pravico, da se je utaknila v tuje stvari, najmanj pa za vslaše. Ali je vojna opravičena iz človekoljubja? Mnogi trdijo to. Doslej pa smo se učili, da je ravno iz človekoljubja večkrat treba vojno preprečiti, ker s tem več koristimo človeštvu. Res je, da jc po mednarodnem pravu včasih absolutno potrebno posredovanje tudi s silo, ako je namreč mogoče preprečiti grozodejstva. Ali pa izvira ameriško posredovanje na Kubi iz človekoljubja ali iz drugih nagibov ? Pravijo, da hoče Amerika preprečiti nadaljno LISTEK. požiganje vasij in pustošenje polja. A ljudje, ka terim so bivališča požgana in plantaže uničene, so takozvani »reconcentrados«, katerim je španjska vlada preskrbela začasna bivališča. Kdo pa jim je uničil bivališča ter jih pahnil v nesrečo? Ljudje, kateri se baje bore za svobodo in katero ameriški časniki opisujejo kot najboljše rodoljube. Kdo pa so ti rodoljubi? Ti vstaši so tolpa ljudij, ki se skrivajo po gozdih in gorovjih, ki nimajo stalnih bivališč, katerih vlada je »Junta«' v Novem Yorku, roparji in puntarji, ki požigajo vasi in mesta, more ljudi in razdirajo železni.e. V tej tolpi so kubanski zamorci, pustolovci iz Zjedinjenih in drugih držav ter renegatje. Ali naj Američani podpirajo te vrste ljudi V Ali je dolž nost človekoljubja, da Zjedinjene države zapodr s Kube špansko vlado ter prebivalstvo izroče na milost in nemilost taki bandi ? Kaj pa se bodo zgodilo z »reconcentradi« ? Ali se bodo ti ljudje pokorili vstašem, ki so jim uničili imetje ? Ko bi to hoteli, potem bi se že bili vstašem pridružili. Ako so Američani usmiljeni, potem naj pomagajo stradaj oči m »reconcentradom«, kakor so svoj čas Ircem in Armencem. Toda z novo vojsko bo nesreča in revščina še večja. Z jednim ali nekaterimi milijoni od stoterih, katere bode vojna požrla, bi popolnem dosegli namen človekoljubja. ' Veseli bi bili tega reveži in španska vlada. A Američani se bratijo z vstaši in roparji. Ta vojna je za Američane sramota. Uprav po bab je je mogočna ameriška država napala slabo in ubogo Španijo. Če so Američani hoteli v vojni pokazati svojo moč in junaštvo zgrabili naj bi bili državo, ki se vsaj more bra Bučkov stric. Spisal Jurče. Tisto vroče popoludne po sv. Jakobu so jo počasi in previdno mahali Bučkov stric iz Ludrja po kamenitem kolovozu doli k postaji, opirajoč se na opaljeno kljukačo svojo ter brišeč si sitni pot s čela z velikim majolkastim robcem; vjedno-mer so momljali : »Tomažek, Tomažek, danes si pa polžek, danes si pa polžek ; kaj ko bi zdaj le zažvižgal vlak tam izpred predora, ko bi zdaj-Ie : gotovo bi zamudil, ti Tomažek, ti polžek ti !« In prav v istem hipu, ko so stric tisto pot izustili zadnjič take svoje modrosti, jc prihrul vlak iz predora ter rezko zažvižgal. »Jet, jet!« so zaupili Bučkov stric, kakor da jih je osa ujela, zamahnili z robcem, potlej pa v jedni sapi planili doli po strmini, po bližnici k postaji. »Jet, jet, počakajte, Tomažka počakajte, Tomažka iz Ludrja počakajte !«' Tako so upili, noseč kljukačo na rami ; takrat so jo pa cvrli, tudi brez — palice lahko cvrli, doli po strmini! E, ta stric poredni! Pa so ga le ujeli še, vlak ujeli; seveda, šlo je že za sekunde. No, pa, karto so dobili še ; in gospod sprevodnik jih je potlej rad ali nerad potisnil v kupe, kamor jc tudi sam takoj ustopil, ko se je vlak malo nc že zibal. Stricu preščipne vozni listek ter jih malo okregava. Stric so se opravičevali, češ, da so ure navskriž, še bolj pa njih noge in kljukača nerodna ; no, pa da le ni nič hudega. In dobro je bilo; gospod sprevodnik jim je še celo prijazno besedo zinil, predno je odšel. Zdaj se šo le stric oddahnejo in pogledajo okrog sebe; v drugem kotu ob oknu ugledajo sopotnico, čudno gosposko babnico — res čudno! — Kaj rečem — psa je pestovala, grdega, luski-nastega! — Uh, da je res tako ! Kaj tacega še niso videli Bučkov stric, čeprav se jim zazna baš šesti križ na obrazu in grbi; in to ni karsibodi. »Jemnasta, jemnasta. Gosposka, pa gosposka babnica gre pestovat to gnusobo, to nemarno pšiče!« Tako so tarnali. Ni jim šlo v glavo in ne. »Otroke se pestuje in ne pse !--I, saj so tudi pri nas gosposki ljudje, gospe in gospodje ; tam v trgu so, kjer se pobirajo cesarski in drugi davki, in kjer se tožari ; eh, pa se vender lopo obnašajo in po pameti, pa ko so veliki gospodje in gospe. To pa — Bog se usmili! Pameti, pameti! Saj pravim, da sem v domači deželi doma, da sem le v Ludrji doma, hvala Bogu !« Pes skloni glavo v gospejinem naročju in -blesk ! poliže jej z jezikom ustni. In gospa ga je šc božala in pes jo je lizal. »O grdobija vseh grdobij!« vskliknili so stric, vrgli se na drugo stran in mrko gledali pri oknu pusta strniSča in rebri. Ni dvomiti, da bi bili stric to pot rajše doma ostali, nego sc lomili prav danes k sinahi v hribe, ko bi mogli pametovati še, da so danes najprvo babo srečali. Pa kaj se hoče ! Pa kar brez dela tudi niso strpeli Bučkov stric. Posežejo torej po svojo pipico, jo povlečejo, če bo za dih, iztrkajo, zopet povlečejo, potlej jo pa natlačijo v mehurju tobaka, zakrešejo ogenj, in -prijetno so cmakali in vlekli iz pipe tja v en dan. ne zmeneč se ni za ono gosposko babnico, na katero so že bili pozabili, ko so enkrat zakurili svojo pipo, ni za besede sprevodnikove, ki jim je zabi-čaval, da je pušiti v tem vozu prepovedano, katerih besed pa bržkone niti razumeli niso; zakaj kdo bi vse vedel, kako se tej in onej reči pravi po novem ; in v Ludrji se ne reče: Tomaž, boš pušil, ampak : Tomaž, na kadi! In takisto jim ni bil pravil g. sprevodnik. Ali tisto ženšče gosposko ! Vspela se je po konci ter po vražje gledala stricu v hrbet, ko jo gost in nepovšečen dim dregal njej in pasji pari v nos. Sikala je z jezikom, a nisi vedela po-magati. Kar jej mine potrpežljivost, da še ni uganil neumni kmet njene želje ; zarohni tedaj nekaj besed nad starcem, kar bi mu imelo reči : »Tu je prostor za nekadilce«, in pes je ob jednem za-javkal in grdo zalajal. Toda stric, spomnivši se ženske, niti ne pogledajo, kaj bi bilo, nego lepo niti. Vse drugače je bilo pred tridesetimi leti, ko smo pobijali in dušili upor v južnih državah. Kaj pa bi rekel narod, ko bi se bili tedaj Španci vtikali v ameriške stvari? In vendar so imeli vsaj toliko povoda, kakor sedaj Amerika. Ko bi sedaj Amerika branila svoje pravice, ne jemali bi stroškov v poštev. Toda vojna je krivična, zato tem večja škoda za mnoge milijone. Trgovina peša, državni stroški že sedaj presegajo dohodke za petdeset milijonov. Koliko bode goljulij, koliko malih imetij bode uničenih! In če Spanci zapuste Kubo, kaj pa potem? Ali si bode Amerika prisvojila ta otok f To bi bila nesreča. Prebivalstvo je neka zmes s črnci in nam tuje po jeziku in šegah, otok je razdeljen v več držav za izprijene politike. Tega Amerika pač no potrebuje. Je sicer močna stranka v Ameriki, ki je za vsako vojno, ker je to njena korist. Za to stranko pomeni vojna to, kar požar za tatove. Drugi iščejo koristi, ako padejo v vrednosti papirji. Vsak posamezni državljan in vsak zakotni listič, ki je pri zadnji volitvi kričal za Brvana in prosto srebro, kriči danes iz istega vzroka za vojno. Poleg tega pa je še mnogo brezvestnih časnikov, ki lažejo na vse moči ter ljudstvu slikajo razmere v strašnih barvah. Ali če ti glasovi izražajo čustva ameriškega naroda, potem se nas Bog usmili. Ljudstvo naj odločuje! A ljudstvo je v večini proti vojni. Konečno še pripomnimo, da je na Kubi vsled kraljevega dekreta z dne 25. novembra 1897 avtonomna vlada že od novega leta ; Kuba se sama upravlja, vsi ministri so domačini, le zastopnik matere-dežele je Španec. In ta avtonomna vlada je z manifestom z dne 31. sušca t. 1. na predsednika Zjedinjenih držav odločno ugovarjala tujemu posredovanju. Toda Američani se niso zmenili za te ugovore, temveč kot pravi kitajski korzarji napah tujo last. In to je, kar obsojajo pošteni ljudje. In danes, ko so Španci prisiljeni sklepati mir, Američani ne poznajo avtonomije španskih naselbin, temveč zase zahtevajo, kar so s silo in zvijačo ugrabili Špancem. Sram jih bilo! Politični pregled. V Ljubljani, 28. julija. Preonnova uradniških plač. Pred nekaj dnevi so objavili dunajski listi neko baje povsem zanesljivo poročilo, da se uveljavi dotični zakonski načrt s 1. oktobrom t. 1. in da ga uradni list objavi potrjenega na cesarjev rojstven dan. Glede virov novih dohodkov v pokritje znatno večjih stroškov se v tem poročilu ničesar ne omenja, vendar pa je gotovo, da se skoro istodobno, ako ne preje, objavi in uveljavi načrt zakona glede novega davka na prodajo sladkorja, ki je v skupni svoti proračunjen tako visoko, da se bo lahko pokrila večja potrebščina. Uradnikom seveda to poročilo kaj malo ugaja, ker se je splošno sodilo, mirno ,pušijo' dalje. — Žensko to razkači; potrese strica za ramo, ter jim mod vikom in vekom nekaj pripoveduje, kažoč jim ob jednem nadpis nad vratmi v vozu: Za nekadilce! — Stric se zganejo in jo poslušajo, a ko le ne zvedo, kaj bi rada, plunejo dvakrat na tla, stisnejo se spet ob okno ter zacmakajo na novo iz svoje pipo. Ženski je bilo to odveč. Kot bi trenil, vrže psa na klop, strica pa prime in vleče čitat nadpis : Za nekadilce ! Zraven pa upije in se zvega, kot da je beba. Stric pogledajo zdaj žensko, zdaj napis, potlej se pa spet spuste na svoj prostor; plunejo ene poti na tla in spet dalje kade in cmakajo prav po svoji volji ; zakaj stric niso vedeli, kaj naj pomenijo tiste kljuke nad vratmi. Brati so znali le zareze s svoje palice, ko so še brentačili, in pa črešnje in jagode, kar zna tudi vsako otroče ; zato jim je bilo popolnoma nejasno, kaj pomeni ta jeza. Gospa zdaj grdo zaveka, da se pes vspne po konci, in stricu zaježč lasje, kakor da bi stali med uro duhov v risu in čakali samega — peklenščka. Tudi pes je jel cviliti prav nevšečno, gospa je grmela nad stricem, da je le - ta začudeno zijal v njo in psa in bil zdajci do cela prepričan, da je ženska ušla iz norišnice. A ko so je stric zazijal v žensko, je pozabil na pipo in cmakanje ter naslonil se z levico na okno. A v hipu mu izbije gospa pipo, da mu sfrči iz roke da so regulacija plač izvrši vsaj s prvim julijem ali pa tekom avgusta z veljavo za mesec julij. Ako pa se uveljavi zakonski načrt še le z mesecem oktobrom, izgube uradniki zopet četrt leta. Baron Banfftj ima svoj načrt. Za zdaj hoče demisijonirati, potem pa želi, da se ga znova poveri s sostavo kabineta in ga prosi, da še jedenkrat milostljivo pritrdi nagodbenemu provizo-riju, ki bi seveda zagotavljal Mažarom vse dosedanje predpravice. Gospoda v Budimpešti se pa tudi vedno rada žrtvuje, kadar ve, da jej to nese, toraj baronu Banl'fyju pri tem delu ne bo pro-vzročala posebnih težkoč. Banflyju ne bo treba zaključevati državnega zbora vsled tega, da si dobi prosto roko, marveč obrnil se bo le do cenjenega nasprotnika Apponyja ter ga prosil, naj mu nekoliko in za kratek čas ogreni splošni položaj in vse bo šlo gladko izpod rok. Na ta način bo prost obljube, ki jo je dal v zbornici, Mažari mu bodo pa hvaležni, da jim je še za nekaj časa ohranil tako ugodni status quo. Za današnji dan je sklical ministerski predsednik vse ogerske ministre v Budimpešto k posvetu o položaju, jutri pa se vrši posvetovanje mej grofom Thunom, linančnim ministrom dr. Kaizlom in ogerskimi ministri. Potem pa se poda baron Banffy v Išl, kjer si izprosi ko-nečnih pooblastil in morda ob jednem vloži že tudi ostavko. Bumunski kralj Karol je s princem Ferdinandom na potu v Petrograd, kjer je bival te dni bolgarski knez Ferdinand s svojo rodbino. Včeraj je dospel v Varšavo, kjer so ga sijajno vsprejeli in mu po carjevem naročilu prirejali olicijelne ovacije. Rumunski uradni list piše o veliki važnosti tega kraljevega potovanja. Obisk cesarja Frana Josipa v Bukareštu, piše uradni list, je bil dokaz spoštovanja, ki ga uživa Rumunsko v Avstriji in sploh pri sosednjih državah. To se pa sedaj tudi potrjuje s prijateljstvom kralja Ka-rola in carja Nikolaja. »Voinza« spominja na trdne prijateljske vezi, ki vežejo te dežele vsled turške vojske. Obisk v Petrogradu bo dokazal, da se llu-munija smatra za resnega mirovnega faktorja in da uživa zaupanje sosednjih velesil. Domači uradni list seveda skoro ne more drugačo pisati. Mirovna pogajanja mej Španijo in Ameriko. Včeraj nam je sporočilbrzojav, da seje pričelo mej Španci in Amerikanci oficijelno pogajanje glede miru. Vlada v Madridu, posebno pa ministerski predsednik Sagasta še vedno taji to dejstvo, akoravno so ostali ministri, posebno pa minister za vojno in za uk in bogočastje že davno trdili, da se je pričelo mirovno pogajanje. Mej Madridom in Washingtonom posreduje, ker Španija nima v Ameriki sedaj nobenega zastopnika, francoski poslanik Cambon, ki je Mac Kinleyu že naznanil, da Španija želi miru in prosi nasprotnika, da se prične mirovno pogajanje, stavil pa ni nikakih predlogov. Mac Kinley je odgovoril, da skozi okno na piano. In zdaj zazijajo Bučkov stric v le\ ico brez pipe in hipoma zagrabijo psa. in smuk skozi okno. Mrcina je ležal kakor je dolg in širok zunaj na travniku ter cvileč in kruleč pobiral svoje mehkužne ude. Krik in vik, grom in strela v kupeju. Gospa kliče psa in tuli in upije nad stricem, ki razkačen zgrabi palico in na ves glas kriči: »Baben za-rukan, perpalen! Baben zarukan, perpalen!« Ko bi se gospa ne zbala stričeve kljukače, kdo ve, ali bi ne skočila vanj ter mu ne razpra-skala lica in ne populila redkih las! Tako pa je glasno tulila in vriščala in skakala kot nora, da so stric z vzdihom vzkliknili, ko je vlak zažvižgal in se polagoma ustavljal: »Oj, hvala Bogu, hvala Očetu nebeškemu" Rešen sem ! Rešen sem!« Toda rešeni še niso bili! Gospa se jih je držala kot tat briča in med vikom in krikom se prerila ž njim do gospoda načelnika železnične postaje ; tam pa kričala, upila in jokala — vse vprek in kazala na strica in nekam tja, kjer se je pasja lena in grda para lovila po zraku. Pripovedovala je v jedni sapi tako, da je gospod načelnik in še manj stric nista mogla umeti. Bučkov stric pa so neprenehoma silili praviti: »Baben zarukan, perpalen! Baben zarukan, perpalen!« G. načelnik posluša nekaj časa to čudno zmes, a ko le ne more ničesar izvedeti, zavpije: »To je je voljan pričeti pogajanje, vender pa pričakuje, da bodo Španci od svoje strani stavili konkretne predloge. Dokler pa tega ne store, hoče Amerika nadaljevati vojsko. Ob jednem so se posredovalcu Cambonu še jedenkrat naznanili pogoji za sklepanje miru, namreč neodvisnost Kube pod nadzorstvom zveznih držav, popolen odstop otoka Portoriko in pa nekaj postaj na kanarskih in filipinskih otokih. Iz odgovora vlade v Washingtonu jo razvidno, da kaj nerada preje pričenja razgovor o miru, dokler se ni polastila otoka Portoriko in vredila razmer na Kubi. Dnevne novice. v Ljubljani, 28. julija. (Tržaško nainestništvo proti slovenskim posojilnicam.) Svoj čas smo poročali, da je tržaško nainestništvo dopisalo trgovinskemu in pomorskemu sodišču v Trstu, naj to prisili posojilnici in hranilnici v Podgradu in Kopru, da izpreme-niti svoja pravila, češ, da vsprejemati hranilne vloge tudi od neudov. Imenovano sodišče je takoj izdalo omenjenima posojilnicama takov ukaz. Nad-sodišče v Trstu je priziv odbilo, toda najvišje sodišče je z razsodbo z dne 16. decembra 1896 prizivu ugodilo ter razveljavilo ukaz trgovinskega sodišča v Trstu. Toda dotični poročevalec pri tržaškem namestništvu je zasledil neki regulativ za hranilnice menda izleta 1844 ter zopet pričel akcijo proti slovenskim posojilnicam. In tržaško na-mestništvo je te dni ukazalo raznim slovenskim posojilnicam in hranilnicam na Primorskem, da ne smejo več vsprejemati hranilnih vlog od neudov ter v treh mesecih izplačati vse vloge. Kakor nam je znano, so doslej takov ukaz dobile hranilnice in posojilnice na Nabrežini, v To-maju in S t. Petru pri Gorici. Zadnji dve sta včeraj že vložili priziv na ministerstvo Mi sodimo, da dotični referent pri tržaškem namestništvu ni prijatelj slovenskim posojilnicam. Umevno je, da laška stranka srpo in zavidljivo gleda na razvoj slovenskih posojilnic, ker trgajo iz krempljev slovanske žrtve raznim pijavkam ter tako branijo neodvisnost in blagostanje slovenskega in hrvatskega prebivalstva v Primorju. A čudno je postopanje tržaškega namestništva proti slovenskim posojilnicam, ki imajo take vložne knjižice, kakor vsi jednaki zavodi v ostalih avstrijskih deželah. Zato moramo odločno protestirati. (Mestna topničarska vojašnica) Ko je 1. 1895 potres razrušil vojašnico za topničarje v Trnovem, moral je topničarski polk iz Ljubljane. Vsled tega je mestni zastop sklenil zgraditi novo topničarsko vojašnico ob Dunajski cesti; gradnjo je prevzela dunajska družba »Union«, ki je dela pričela meseca sušca pr. 1., a včeraj so slovesno vzidali sklepnik. Novo poslopje je blagoslovil veleč. g. župnik Malenšek, zastopnik stavbne družbe je nato izročil poslopje županu. Slovesnosti so se udeležili razni načelniki vojaških in civilnih uradov. neumnost«, ter pohiti k vlaku, da opravi uradne svoje posle, gospa pa zdaj plane nad strica ter jih obsipava z besedami, da se Bog usmili strica, ko bi jih bili umeli. Bučkov stric pa so se muzali in muzali proč od gospe in pravili jej naprej in naprej: »Tomaž sem, kakor so rekli gospod; iz Ludrja tudi, saj ste slišali. Tožite me; ampak pipo mi dajte nazaj, pipo mi daj nazaj; pipo pripravi, baben zarukan, perpalen!« In tako sta se pričkala. Vlak zažvižga. Gospa zavpije kot besna, spusti strica in hiti v voz — a vlak je ni čakal — stric pa tudi ne! Tam nad postajo so se upali stric šele oddahniti. Seli so tedaj na štor ter si hladili z velikim majolkastim robcem čelo in — jezo. Zdajci jim poči znan vik in vek od postaje sem na uho. »Fiume, Fiume!« tako je upila tista gospa in skakala in vila roki. »E, babnica, Fiume pa že ne boš videla danes in mene tudi ne, ne danes ne nikoli!« dejali so Bučkov stric iz Ludrja doma, potlej jo pa urno praskali gori po klancu v hribe k sinabi, kakor da bi jih strašila in podila ona gospa z grdim psom v naročju. Ona čudna gospa, kakeršnih pri nas ni, ampak le baje tam v Fi-umi, oh, čudnej Fiumi. Tam bi ne hotel biti za ves svet ne, to rečem, da ne. S 1. avgustom vojna uprava prevzame poslopje; prihodnji teden se nastani kader 7. diviz. topni-čarskega polka, po dovršenih vojaških vajah dno 12. sept. pa ostali polk. Vsa poslopja so primerno urejena, preskrbljena s pitno vodo iz mestnega vodovoda in razven hlevov električno razsvetljena. Skupni troški znašajo 515.000 gld., kranjska hranilnica je prispevala z zneskom 100.000 gld. (Frivolnost.) »Marburger Ztg.« piše: »Kakor Čujemo iz juridičnih krogov, dobe državni pravd-niki v Mariboru druge talarje, da preprečijo pomote. Črni talar z r u d e č i m i našivi ne dovoljuje pravdniku, da pokaže zlato uro ali verižico med obravnavo, ker jo sicer na sumu demonstracije z nemškimi barvami. Še nevarnejša je sreberna ura z verižico, ker so barve »črno-rudeče-bela« v očeh Pipušev za vrhunec veleiz-daje». — Gospoda ima menda slabo vest, a s takimi neslanimi dovtipi si je ne olajša. (Kanalizacijski načrt za Ljubljano.) Gospod prolesor Vladimir H raskv, kateremu je občinski svet izročil napravo kanalizacijskega načrta, prišel je za delj časa v Ljubljano, da tukaj na licu mesta izvrši potrebne priprave za izročeno mu delo. Troški za kanalizacijski načrt znašali bodo okolo 12.500 gld. (Prešei iiov spomenik.) Ker se je gospod dr. Josip Kusar odpovedal tajništvu odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik, prevzel je ta posel mestni knjigovodja gosp. Fran Trdina. (Sestanek slov. ahiturijentov) se je po vspo-redu lepo izvršil. Včerajšnji koncert so mej drugimi obiskali dvorni svetnik Schemerl, dež. Sol. nadzornik Š u m a n. dež. vlade svetnik dr. Zupane, ces. svetnik Murnik, predsednik trg. zbornice P e r d a n, ravnatelji in protesorji tukajšnjih srednjih šol in več druzega odličnega občinstva. (Somesčaui!) Prejeli smo od gospoda župana nastopni oklic: Dne 31. t. m. ter 1. in 2. avgusta bode v Ljubljani shod slovenskih učiteljev s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega. Nad 300 udeležnikov prijavljenih je pripravljeval-nemu odboru že sedaj; pričakovati pa jih je veliko več. Poleg slov. učiteljev bodo se shoda udeležili tudi odposlanci češkega in hrvatskega učitelj-stva. Ker je ta shod sklican iz patrijotičnega namena in ker je naše učiteljstvo pridobilo si neprecenljivih zaslug za prosvetljenje in duševni napredek naroda, dolžnost nam je, da pokažemo, kako dragi in mili gostje nam bodo pripadniki tega stanu. Mestna občina bode v dokaz teh čutil okrasila svoja poslopja z zastavami, od Vas, častiti someščani, pa pričakujem, da boste storili isto. (»Narodni Dom« v Trstu.) Narodna slavnost v Sežani, katero je priredilo pevsko društvo »Ljubljana« v korist zgradbi »Narod. Doma« v Trstu, imela je jako povoljen gmoten uspeh. Čistega dobička je namreč ostalo 373 gld. 2 kr. Ta denar se je plodonosno naložil v mestni hranilnici ljubljanski, a dotično uložno knjižico je poslalo društvo »Ljubljana« g. dr. Gustavu Gre-gorinu kot predsedniku »Narodnega doma« v Trstu. (Birmovanje v lavantinski škofiji) bode v vi-demskem dekanatu, in sicer dne 30. t. m. v Za-bukovju, 31. v Sevnici, 1. avgusta v Rajhenburgu, 2. v Koprivnici, 3. na Vidmu, 4. v Brežicah, 5. na Dobovi, 6. v Kapelah, 7. v Bizelju, 8. v Piše-cih, 9. v Artičah, 10. v Sromlju in 11. v Zdolih. (Duhovniško posvečevanje) se je vršilo v Mariboru dne 25. t. m. Posvečeni so bili iz IV. leta gg. Agrež Martin, Ferme G, Ivane I., Jurko I. Kvebek A., Poplatnik I., Potokar G. in Šribar I.; iz III. leta gg. : Čebašek I., Markovšek I., Skerbs R., Stegenček A. in Vogrinec I. (Duhovniške vaje) v lavantinski škofiji bodo v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru, in sicer od 22. avgusta zvečer do 26. avgusta zjutraj. Vaje bode vodil dominikan P. Norbert Geggerle. Oglasiti so treba do 14. avgusta. (Železnice.) Železniško ministerstvo je Štefanu pl. Daubachu v Zagrebu dalo za jedno leto dovoljenje za tehniške priprave v svrho zgradbe ši-rokotirne železnice od Grobelnega ob južni železnici skozi Šmarije, Slatina-Rogatec do Lupinjaka ob meji. — Mariborski obč. zastop je v seji dne 20. t. m. sklenil, naprositi južno železnico, da zgradi direktno železnico od Maribora do Ptuja. (Kmetijsko-kemijsko preskušališče> v Ljubljani otvorilo se bode tekom prve polovice meseca avgusta t. 1. (Nedeljski počitek.) Pišejo nam: Z zadovolj-nostjo opazujemo, da so nekaj časa sem ob nedeljah knjigarne in trgovine s papirjem zaprte. Pribiti pa moramo, da maločastno izjemo delata le trgovca — tujca v Zvezdi in pod Trančo. Če te dva gospoda mislita, da sta še v »rajhu« , se motita. Prvi se utegne kmalo prepričati, da katoliški in narodni prebivalci našega mesta vedo ločiti petek od svetka. — In pa še nekaj: Dočim ima naše mesto ob nedeljah še dokaj praznično lice, delajo izjemo nekateri mali trgovci, ki ob nedeljah razobešajo svojo kramo na ulico kakor sejemske dni. Ta pogled je naravnost - ostuden, priča le o zavidljivosti in bi dotičniki to lahko opustili brez vsake škode. (Na praškem vseučilišča) je bilo v minulem letu promoviranih 117 juristov, 107 medioincev, 12 modroslovcev iu 2 bogoslovca. (Kdor zna. pa zna !< Tržaški trgovski pomočniki so dosegli od svojih delodajavcev nedeljski počitek, a s tem je na drugi strani udarjen slovenski okoličan. Prodajalnice manulakturnega blaga morajo biti zaprte, toda pred zaprtimi pro-dajalnicami, zlasti slovenskimi, stoje ob nedeljah dopoludne židovski »trgovci« in kar trumonm love v svoje mreže slovenske okoličane. Ali ni to ironija! Od tega nedeljskega počitka imajo dobiček baš židje, ki svoje blago vendar le prodajajo, pa — pred zaprtimi prodajalnicami in tako polove slovenskim trgovcem obilo strank. Zato bi moral magistrat prepovedati tudi to kroSnjarstvo, toda tega od gospode na magistratu ne moremo pričakovati. Društva. (Blagoslovljenje zastave) slovenskega zidarskega in tesarskega društva preložilo so "je radi nepričakovano nastalih zaprek od 14. avgusta na 4. septembra t. 1. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 28. julija. Ljubljanski in vrhniški župan sta prosila za koncesijo na dve leti za železnico od Logatca skozi Godovič, Črni Vrh in Gradišče do Ajdovščine. Dunaj, 28. julija. ,.Wiener Abendpost" poroča: Finančno ministerstvo je doposlalo finančnim oblastvom ukaz, vsled katerega smejo cenilne komisije še le tedaj definitivno ceniti, ko so eventualne razlike med napovedjo in vspehom cenitve naznanile davkoplačevalcem. Dunaj, 28. julija. Gospodarski svet se je danes sošel. Poljedelski minister je zboro-valce pozdravil naglašajoč, da gospodarski svet primerno zastopa vse dežele. Nemci s Češkega pa so se pritožili, da so premalo zastopani. Trst, 28. julija. „Piccolo« poroča, da ni resnično poročilo o naredbi poštnega ravnateljstva, da bi morali znati slovenski vsi uradniki, ki imajo opraviti s strankami. Take naredbe ni izdalo ne trgovinsko ministerstvo, ne poštno ravnateljstvo. Dotično poročilo se opira na konkreten slučaj, da je bil za posel s strankami določen uradnik, ki je tudi slovenščine zmožen. (Tant de bruit pour une omelette! Op. vredništva.) Trst, 28. julija. Ostanke francoske ladije „Danae" bodo prihodnji teden vzdignili iz morja. Našli so v ladiji več topov in človeških kostij. Jaslo, 28. julija. Včeraj je obsodilo sodišče štiri zatožence radi zadnjih nemirov in sicer v zapor od 2 tednov do 4 mesecev, otiri obtožence je oprostilo. Berolin, 28. julija. Bolezen Bismarckova je jako nevarna, bati se je katastrofe. Berolin, 28. julija. Prezident v Diissel-dorfu je izdal ukaz, da morajo zapustiti deželo vsi Poljaki, ki se ne bavijo s poljedelstvom. London, 28. julija. „Times" poroča iz Hongkonga: Vstaja v južnem delu Kwangsi traja dalje. Število vstašev se ceni na 40.000. Vlada je poslala le 7500 mož. V bližini Jungjun so premagali uporniki 2000 mož. Havana. 28. julija. Blizu mesta Villas sta trčila dva vlaka. Ubitih in ranjenih je več oseb. Vojska mej Španijo in Ameriko. Mirovna pogajanja so se pričela, vender hočejo Amerikani preje polastiti se še otoka Por-toriko, predno bodo spregovorili resno besedo o miru. Boj na Portoriko bode torej nekako le boj radi miru in tudi mirovni pogoji bodo največ odvisni od tega boja. Čim težje se bode Mac Kinlejr polastil otoka, za tem nižjo ceno se bo sklenil mir. Ameriške vojne čete se marljivo izkrcavajo na otok. Prvi oddelek se je izkrcal pri Guanioi ter je sedaj na potu proti glav. mestu San Juan, ostali oddelki mu slede v kratkih presledkih. Za prvo silo namerava general Miles zbrati 40.000 mož, katerim bo stalo nasproti 7219 mož španske posadke v glavnem mestu in kakih 12.000 prostovoljcev, ki pa še niso vsi zbrani na določenem mestu. Ameriška moč presega torej za polovico svojega nasprotnika. S kubanskega in filipinskega bojišča ni nika-kih poročil. Vladi v Madridu naznanilo se je samo to, da so odpravljene vse težkoče glede prevažanja španskih vjetnikov v domovino. Za prevoz določene ladije prekoatlantske parobrodno družbe so že odplule proti Santiagu. London, 28. julija. Reuthorjev urad poroča iz \Vashingtona: Mac Kinley se je včeraj dalje časa posvetoval z ministri o predlogih madridske vlade. Washington, 28. julija. Zatrjuje se, da se ameriškemu in španskemu poslaniku v Parizu poveri vodstvo mirovnih pogajanj. Washington, 28. julija. Danes odgovori Mac Kinlev francoskemu poslaniku Cam-bonu na predlog španske vlade. Pričakuje se, da se ugodi želji Sagastove vlade. Havana, 28. julija. Večje število kubanskih plemenitašev je izjavilo, da jim je ljubše, ako so Kuba priklopi Zveznim državam, nego bi postala samostojna, ker bi v tem slučaju ne bili varni pred napadi vstaš-kih tolp. Newyork, 28. julija. Glavna načela, po katerih se namerava ravnati Amerika pri mirovnem pogajanju, 'so nastopna: Španci se morajo odpovedati nadoblasti nad Kubo; otok pripade pod varstvo Zjedinjenih držav in dobi trajno samostojno upravo. Otok Portoriko morajo Spanci brezpogojno odstopiti Ameriki. Posebna konferenca ali komisija mora uravnati filipinsko vprašanje. — Eeu-terjev urad poroča: Vojno odškodnino bo Amerika le tedaj zahtevala, ako se bodo Spanci proti vili tem pogojem. VAlilLO k XIII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici. v četrtek dnč 11. avgusta 1898. leta. Vsporeds I. Sv. maša ob polu 10. uri v dekanijski cerkvi. II. Zborovanje ob polu 11. uri v hotelu g. Antona Arko. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzornišlva poročilo. 5. Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. dr. Dragolin vitez Bleivveis-Trsteniški, 2. ilr. Ivan Dečko. 3. Gregor Einspieler, 4. Ant. Žlogar. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5. članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 26. julija 1888. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Ltika Sveteo. Pristavek. 1. Predvečer, dne 10 avgusta t. 1., naj se ob 8 uri p. n. skupščmarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Ferlinca (pri »Zvezdi«) — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda pnsebiio naklonjeno slav. »Slov. trgovsko pevsko društvo«. 2. Dn(S 11. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob b. uri 16 minut zjutraj. 3. Po zborovanji skupni obed v hotelu gosp. Antona Arko ob polu 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasili do 10. avgusta z naslovom: Hotel Anton Arko, Hibuica, Dolenjsko. Kuvert brez vina stane 1 gld. 60 kr. 4. Odhod iz Ribnice proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 6. uri 69 minut zvečer. 618 3—1 IT Mir? i *«: '20. julija. Ana Švajger, čevljarja hči, 1 mesec, Flori-janske ulice 14, črevesni katar. — Jakob Peterca, delavec, 24 let, Opekarska cesta 15, jetika. 27. julija. Alfred Kantini, gostilničarja sin, 15 mesecev, Gradišče 2, meningitis cerebralis. Meteorologioao poročilo. Višina nad morjem 30tš'2 ra, I i , : b tanje Us barometra iovan'» J v » Te mpara-1 tura po Celliju Vetrovi " 20t> Nnio s* = » i . * .■c S « > 18-3 21« si. szah oblačno sr. s\zb. | del. jasno jasno 1 2 27 j a zvečer | 734 8_ 7. zjutraj i 734 5 ""i 2. popol. | 733 2 Srednia včerajšnja temperatura 20 7", za 0-8° nad oo.mttloni. Sinoči nevihta na jugozahodu. M? F. M. Schmitt S trgovina z norimberškim blagom igračami in devocijonalijami priporoča p. n. duhovščini svojo bogato zalogo podobic za koiekturo kakor tudi za drugo jednake priložnosti po najnižjih cenah. 51« 3_i Dobro sortirana zaloga noriiiiherške!»a blaga in i»rac. Gospodičina, z mnogoletno skušnjo, zmožna jezika slovenskega in nemškega, želi prevzeti ali na račun ali proti dogovorjeni plači kako prodajalnlco z mešanim blagom , kako zalogo moke ali tudi gostilno. Ponudbe pod šifro ,.B. B.", poste restante Jesenioe, Gorenjsko. 515 3—2 Štajersko deželno kopelišče Postaja južne železnice Poličune. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom. Prospekte razpošilja ravnateljstvo. Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - klsli-kastl vrelol, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, m sicer: Tempeljski vrelec, nt£°sveiuJ0'A via4k| O r Z ^ • UMU V : X' Dne 28. julija. Dne 27. julija. Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 203 gld. 165 „ 50 kr Skupni državni dolg v notah..... 101 gld 85 kr. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 164 gld. 50 kr. 19 80 r. Skupni državni dolg v srebru..... 101 „ 65 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 161 „ 40 Rudolfove srečke, 10 gld....... 26 50 „ Avstrijska zlata renta 4°/0...... 121 „ 55 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 192 „ 50 81 — „ Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . 101 „ 20 4" 0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 45 79 50 n Ogerska zlata renta 4°/0....... 120 „ 80 Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... 139 , — Waldsteinove srečke, 20 gld...... 58 n — ti Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 „ 95 Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . 128 „ 75 Ljubljanske srečke......... 23 n — r Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , 908 „ — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 ., 60 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 157 n 50 n Kreditne delnice, 160 gld....... 358 ., 85 Posojilo goriškega mesta....... 112 „ 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3410 „ — n London vista........... . 120 „ — 98 50 n Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. 446 „ — r, Nemški drž. bankovci z? 100m. nem. drž.velj. 58 „ 80 Zastavna pisma av.osr. zem.-kred. banke 4°/0 98 „ 50 n Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 77 „ 10 20 mark.......... 11 , 75 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 , — n Splošna avstrijska stavbinska družba . . 111 r — 20 frankov (napoleondor)...... 9 „ 53 » » južne železnice 3°/0 . 180 „ 75 n Montanska družba avstr. plan..... 164 „ 25 n Italijanski bankovci........ * 25 » > južne železnice 6°/0 . 127 „ — n Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 „ bO 0 r 63 n » » dolenjskih železnic 4°/0 99 n 60 n Papirnih rubljev 100 ... . . . 126 n 75 n MBMfflfflffftl^ \\ t^ijlijjlU^ijf 'nj jM 11111IHI |1 nt ii i' il' iifiii1 111 IM111 1 Nakup in prodaja I vsakovrstnih državnih paplrjov, srečk, denarjev itd. ■ Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju I najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. | Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „JI 12 16 C U 16" L, Wollzeile 10 in 13, Dunaj, L, Strobelgasse 2. HiJT PoJasnila"atS v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti n a l o ■>. e ii i i« ir 1 >» vii i