LIST ZA INTERESE DELAVSKEG-A LJUDSTVA.
Štev. (I>o.) 11.
Chicago, November, 19()7
r_
Leto II. (Vol. II.)
t*
Proletarec" mora
biti tednik.
.'{Sodrugi! Slovenski delavci sirom Amerike!
Prišli smo do sklepa, dki nami nase glasilo sail no ku<t mefcečnilk ne zadostuje več. Seniki socializma in delavske saono&avewti, ktero je seja! 4<Prc4etarec " v svojem dveletnem obstanku med ameriškimi Sloivenci, rodi /a- lep sad. Delavec vstaja; zavedla se svojega <na<zreda in viedno M j m -bolj sap*) zim v* v kapitalizmu svojegw jmvvega in naj več jega n a sprotni ka.
Probujieni in zavedni delavec pa želi več naobrazbe v svojem duhu. Delavci zahteva reč berila; berila, ki mu prikazuje vedno jasnejšo pot, po kiteri mora hoditi, da rožene svoje sovra'ge. In tudi nezaveden, v tlmini 'twvajjuci delavec mora citati. Socializem mora prodreti tudi v najbolj, skriti, kotiček, kjer še otrpnjieno tladani delavčeva nezavednost izžemajocemu kapitalizmu !
4 * Prciertiairec' \ glasilo in lastnina slovenskih delavcev v Ameriki, Jc po svojih skromnih močeh stopil že izredno veliko*. Marsiiktere-mu je od'prl oči in marsikdo je zagnal oklep sutž njega prepričanja od se be tleir prmnoži i nase vrste. Toda storiti mora še več! — ka<r pa ne more v sedanji svoji Skirom-ni oblika m samo en,krat v mesec m.
Sodrugi! Ali naj torej vedno ti-čhrvo na mestu, kjer smto začeli?
Ne! Ne! Mi hočemo naprej 1 Mi Ločemo tednik! 41 Proletarec" mora biti tednik!
Slovenska socialistična organizacija v Chic&gi, 111., je ma svto|jem izvanredtmim zboru dne 6. oktobra ew/irlasmo zaključil^ da se 44Pro-leita'nec'' razširi v tednik. Na dva važna vprašanja: 1. ali naj tednik izdaja strank«*', knfkor je dv> zdaj mesečnik, 2. ali se jiaj pa osrouje delniško podj#t(fe, so aodrugi v veliki večinri glasovali za delnice. In ha»k'o se je fc m istem zboru u-stanovil a del n kska d i n žbn pod imenom :	J_.
Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba.
Družba je ustanovljena s kapitalom $2500 iti je izdala delnic za $2000. Delnica je $5 komad.
V glavni odbor rooive tiskovne družbe so bili na stranki nem iz-vanrediroem zboru dne 18. okt. iz-vol jen i sledteč i sod ni gi:
v upravni odbor : Ivan Grilce, prediNodnik; Jos. Ječmen jaik, pod-pn xlsedn ik; Ivan Peltrie, korespo-d enič ni ta j n i k ; Framk Pod 1 i pec, podtajnik; Ivan Molek, zapisni-k ar; A i it n l * rese r n, bla gaijnik ; Firamk Mladic, podblagajnik;
v nadzorovalni odbor: Frank Petrie, Jos. More in Izidor Straub.
Družbi na pravila m bila spr je-<a na istem zboru in pctzmeje z angleškim prevodom vred poslana v Springfield1 s priloži.no prošnjo za irikorponaeijo.
Bratje delavci!
Delavci v Ohicagi si no pol žili temelj in s tem storili svoje. Sedaj pričaikujjeimo od' vas, da storite tudi vi svoje.
Delavci po delnicah! Vsak za v eden delavec je dolžan, da naroči eno ali več delnic in tako postane solastnik novega sociali stičnega tednika. Cim prej se proda gotovo število delnic, tem prej izide 44 Prrletnree'' kot t; din'fk v vej i ko lepši in večji obliki. Če sod rug i tlaikoj priskečijo in kupijo delnice, nam bo to !iah»ko >tori ti že okoli 1. decembra.
Na delo torej! Tiskovna družba želi vas svojim delničarjem; želi zave lie delavec, želi socialiste. Pridite in povzdignite svoj dela vMk i list. Pristopite k podjetju, ki bode širilo 4<P<n:fataiflna" in obenem izdajalo primerne agitato-rične knjige 'in brošure z v propagando socializma. Pojdite z nami v boj proti vsemu, kar je rumenega. gnjilega "n iakoriičiijočcga!
Poleg naročbe ma delnice vas vabimo tudi na naročbo tedrika. "Pnoletanec" kot. tedViiik bo stal na letoi $1.50, za pol letfa 75c. Na* ročnjfe ga, ši»nte ga !
So»d«rilige-agi tato rje po raiznih naist lbiin»a»h prosiniua^ da se nam tali o j javijo, a'ko želijo prodajati delnice in pobirati naročnino za <4Pro-letaineaM. Upamo, da se no-
beden ne izogner
Naprej sodrugi! Vse za enakost, bratstvo in svobodo! Živeli delavci! Živel socializem!! Dol s kapitalizmom !!!
Vsa pisma in denarne p isiljatvo raj se |K>^ilji{iJjo na sK>dniga kore-Špondioflierega tajnilka: Ivan Petrič. 718 \\\ lOth Mt., Chicago U1
Odbor
Jup^oslov. Delavske Ti>lkovne Družbe.
li dWa.valkih p.i*aivie, za ktere smo na vselh koncih prikrajšani. . To moramo in hočemo storiti!
Naše delavsko glasilo 44 Proletarec" iizide kimalo kot tednik.
4 4 PROLETAREC'' PROLETAR-CEM.
Xasprotm^ki socializma in vsakega luui^iedhiega gibanja' v vr-rttah dteiaaeev tndijo pri vsaki priliki, da delavec ni sposoben vladati sail ne ga sebe. Zla siti ni sposo ben — tako pravijo — za duševno delo: izrbraževanje in propagando potum besede in tisika. De 'avec je premalo inteligenten — zabit je, zato je bolje, dia ostame tam. kjer je, pri svojem stroju in rrodju in naj posluša ter veruje.
kar mm mi na t vezemo--mi.
absRilvirainci višjih Sol, mrivemzal-no (?) učenci gosipodje, mi poklicani ...
Tem našim nasprotnikom — ka-pila listom, finain^niim šp^kula.n-toim, farjcMin, rasanim profeson^kinn od)pad^*(ni in drugim biti ho»tečim učenj a kotni. Ikatkoi^inih na žal> st t udri nriieri^ki Slovenci ne pogrešajo — moramo delaivei enlkrat pokazaiti, da se proklHo motijo.
Pokatzat.i jim moramo, da smo delawi sipo sobni ertati sami seb. pot; jiokawiti jini moramr\ da smo delavci wposobmi tvoriti sa-monaso pr( itično - ^osqKKimr^ko stranko, ki se bori za- koristi de-lrvst.va proti vseman kar je nam nasprotnega; pdkaizait i jim mora-nK», da se znatno izobnaizi'ti in iti ?. duhom časa, brez dn bi nam kr-mafrila naša m^i^to* '4inlteligetne i kit era ne po«na niti malo delavskih razmer, in pa farji-ip iien/nmeval-ci, ki so priznani ko»t, največji trotije v človeški dinutžlbi. Dalje jim rroramo pokazaiti, da smo sposobni Majati in pisati svoje časnike, v k ter i h se bodo zrcalile naše težnje in k t,eri hodo glasno znbteva-
Nikdar «prej nii-mo iineli si we risk i dekavci v Anue»rJki tako lepe fprilike povzdigniti svoj .ghis, kakor bomo iimeli cdfalej, ko nas bo wProltita.rec'' obisfcova! vsalk teden. Kk1<o bi se ne rad oval tega lepega koraka-, ki smo ga storili delavci? KI) bi tli lil, dfci socializem ne prcKlira bolj in bolj med naši-m i dlelarvci ? —
Slovanski dell a ve i v Ameriki!
v	.	. v
Ca s je prišed, da pokažemo/ da smo silt i do grla puščobnega- časopisja, kte.ro nam klenika v kaipita-liStiškem in farsfkeni tonu. To ča-s-pi<sije ni za nasy ni za naše koristi ; to čas ipisje je v slnižbi naših a:asproitnii]vOv: izkorišee\'a'!cev v fraku in rimskem (yvraitniku.
Zajvomnite si:
1.	Tedenski Proletarec'' bode lastnina nas delavcev, ne pa kakšnega, .profitaželjnega posameznika.
2.	"Proletarca" bodo pisali delavci, možje, ki so služili svoj kruh po tvornicah in rudnikih o-ziroma ga služijo.
"Pioleta.rec'' bo zagovarjal in tirja' pr. aivice delavstva. Po si-sterrvu -dlanašn|je človečke dnužibe je dilavee izkoriščati in oropan svojega produikta po kapitalistu. Ta sis/tetm je krivičen, ropainski, nečlove^k ! Za to mora dle»!a»vec v razredbii l>oj, da se tia kapitalisti-ški sitsteni predrugači — postane scciailistiLi n*.
4. "Proletarec" bo'bodril delavstvo v ipodiučmih člankih, črt.i-eaili in belrltristiienem čtiivu k za-\ edinost i in saaaospoznan(ju. Delavstvo, ako hoče zmagati v raizred-Tieni bojn, mdra zaiupaiti edino le eamo seilii. Ne sanno kapitalista in ovirale a »deli a vdkih organizacij, temveč vsakega duniizega, kteri slknwa neprrcmostlljiv pre(pad med delom in kaipitaikim zafliikati z le-prHlone5iinii p^mifrjmalnimd frazami, se sone smatrati naisiprotni'Tcom delavstva.
To je. kar mi ho^etno; tak list mi hočemo!
Na noge tovairisi! Vsi cie^jm* > po možnosti in v par tednih b> tedndik tu. $1.50 naročnine in e?na delnica, to je dolžnost, vsakega delavca, kteri hoče imet i svoj list. 'k Pro»lrtta.rec'' tyurr lotarcem !





Naslednji "Proglas" smo prejeli od hrvatskih aodrugov iz Allegheny, Pa., inga priobčil jemo v celoti:
PROGLAS
hrvatskim radnicima v Americi.
Bračo!
Počeli smo otvarati oči! Počeli smo se buditi iz teškog sna i nemara! — to je naš poklik, kada šal jemo o vaj proglas hrvatskim radnicima sirom Amerike.
Jest — v id jet i čete dalje iz ovo-ga proglasa — mi smo počeli otvar rati oči. I kada smo ih malo bolje otvorili, morali smo uvid jet i, da je oko nas sve črno, bijedtao i žalostno!! .
\l domovine nas je zlo otjeralo. U domovini je zlo za radnike: zle je onima u tvornicama, a još je gore zoniljoradnicima za plugom u polju. — No da li je u našoj novoj domovini, u Americi, bolje f Ne, nije bolje! Več je ovdje gore. 1 ovdje moramo mlnivali. i ovdje se moramo mučiti i pat iti više za drugoga nego li za .sebe. I ovdje nemarno nikakovih ljudskih i političnih-prava. Naproti v,- svako nas gura i tura, svako nam se rnga, svako nas djtibre izsmjeziva, svako nas preži re. A sna srn svoju, zdravlje svoje i život svoj guibmo u tvornicama i rudnicima. da drugo g obogatimo, da dmgom blaga i uživanja stvorimo.
Zar nije ovo istinat Pogledaj-te malo bolje okolo sebe, promisli-te malo, pak čete uvidjeti, da je tako, pak čete vidjeti, kako smo jadni, nesretni i bijedni.
Ali zašto je to tako?
Zato, jer smo mimo podnosili. kada su nas gulili i izrabljavali! Zato. jer smo pokorno trpeli, kada su nas gurali i tur ali. Varali sil nas — jer smo neuki bili. Prava mkakvih nemarno — jer ih nittmo ni tražili. Za nos su nas vukli — jer smo nesvjesni bili. Prezirali su nas — jer smo nemarni bili. A gulio nas je, varao nas je, i za nos nas je vukao i ne-brat i brat — i "nas čovjek" i tudjin. A oni, koji su trebali da nas obrane i zaštite, oni su nas sramotili, varali, s našom kožom trgovali i zaglupljivali nas.
Bračo, hrvatski radnici!
To mora da prestane. T mi smo ljudi. Mi necemo vise da nas sva;ko poprijeko gleda i da nas prezire. Necemo više da nas gule i vara ju. Više necemo da nas za nos vode. Vec hočemo-život ljudski i ljudska prava. Hočemo da nas kao ljude poštuju, jer mi to našim krvavim znojem i poštenim radom i zaslužujemo. T hočemo, da taj naš teški i pošteni rad bu-de poštivan i po zasluzi nagradji-van> — Hočemo sve ono što nam kao ljudima a radnicima pripada, a necemo da samo ljenčine i tru-tovi uživaju.
A može li biti bolje?
Može,, ako mi hočemo. Može, a ko pameti imademo. Može, ako pražimo bratska radničke ruke i ako započnemo novi život, novi rad, ako povedemo razumnu, pa-metnu, složnu i udruženu radni-'čku borbu protiv sviju svojih ne-prijatelja, a za radnička prava i 'blagostanje.
A u našoj borbi i našem rodu mi čeino samo onda uspjeti, ako se budenio samo u svoju snagu uzdali — ako se budemo uzdali u se i u svoje kljuse. Mi radnici moramo sami za sebe brigu voditi. \ Necemo vise da za nas vode brigu kojekakve gospodske pro-palice, k oje žive od naših žulje v a i koje se bogate našom miikom. Necemo da kurjak vodi brigu za ovcu. Neka se gospoda za sebe 1 vri mi. a mi radnici čemo sami za sebe brigu voditi i biti če nam bolje, nego što nam je sada' blo.
Mi, hrvatski radnici, kojf živimo u Allegheny — u tome sredi-štu našega naroda — mi smo za-počeli. A vaša je sveta radnička dnžnost, da nam se iz cijele Amerike priključite, da s nama zaje-dno prist upi te u veliko radničko kolo, pa da što brže stignemo ve-likome cilju, kojemu evo pola-zimo.
Malen je ovaj papir, pa ne mo-žemo napisati sve što bi želili. Ali mi v u m- mid.-i j.nljnnm Ktimo to,
da smo mi u Allegheny ^održali u nedelj u dne 13. listopadu 1907 veliku javnu narodnu (radničku) >kuštiuu. na ko jo j smo se o sve-mu dogovorili i sporazumjeli. Do-govorili smo se o svemu što nas tišti i boli i dogovorili smo se o tome, kojim putem treba da po-djemo. pa da postignemo eil i us-pje-he. da postignemo boiji život i veča prava i kako da podigne-mo naš narod iz uemara i mrtvila a u korist bolje i ljepše buduč-nosti radničke.
T evo mi donosimo zaključke, koje je sk usti na zaključila:
Javna narodna skupština hrvatskih radnika. odr/ana u ne-djelju 13. listopadu 1907 u Allegheny. Pa., donosi jed no glasu o slijedeče
* ZAKUrrKE: T.
Samo slobodni • narodi *a naj-širim politiekim slobodama napredovali su do sada i mogu napredovati i kulturno ve razvijati. Preduvjet istinskih politiČkih slo-Ivoda jeste neogrančeni utjecaj naroda na zakonodavna tijela, pa zato zakupljeni na ovoj skup-štini zahtijevaju. da se u Hrvat-skoj i Slavoniji što prije uzakoni: opče. j edin ako. izravno i tajno pravo glasanja sa zastupstvom manjine, kako kod saborskih, tako i kod župauijskih i .opčinskih izbora.
Takovo izborno pravo omogu-čiti če i pravedno riješenje nacionalnih sukoba, pa zato sakup-Ijcmi osudjnju svako pregovara-nje i natezanje s a madjarskim vladajučim natražnjačkim klika-ma. koje su najzakletije protiv-nice svake slobode, pa i slobode naroda iz kojeg su potiikli, a zahtijevaju, da se svi pošteni i iskreni prijatelji narodne slobode i blagostanja u Hrvatsko j slože sa radnicima i narodiina lTgarske za izvojevanje opceg, jednakog, iz-ravnog i tajnog izborno*? prava. IT.
Dobro prosudivši ga dnu sva-dju, koja se vec duže vremena vodi preko novina izmedju nekih bankira, nazovi-novinar i i drugih biznis-pustolova. sr kupljeni na ovoj skupštini dolaze sa gnu-
šanjem do žalostnog zaključka,, da medju hrvatskim narodom u
Americi vode glavnu riječ najpo-kvareniji ljudi, najgadniji prevaranti, najdrwkiji pustolovi, naj-ernji zaglupljivači i najnemorai-nije proi)aliee. Sakupljeni sa prezirom prelaze preko te svadje jedtiakih lopova i osudjuju ' po-kvarene pustolove. koji sramote naš narod i koji se penju na duiu napačenim radnicima. Sakupljeni na ovoj skupštini pozivaju sve hrvatske i jugoslovanske radnike iz cijele Amerike, da pljunil i da odgOTnu od sobe kojekakve j>o-kvarene i (tjadne propalice, koje se prikazuju kao radnički prijatelji. a koje u istinu gule i varaju naš narcHl i koji su se obogatili i htjeli bi se obogatiti preko ledja rad nog na ml a. .Tint prije i tim lakše ih je odgurnuti, jer su svo-jom svadjom sami sebi odkrili masku sa lica; svojom svadjom su sami pokazali kako su gadmi i pokvareni, sami su sebe nazvali lopovima — pa zato |tjerajmo i
odgurnimo od sebe lipove i pu-stolove.
ur.
U današnjem su svijetu dva razreda (ili d vi je klas<^) ljudi, eiji se interesi kose i sukobljilju. Na jednoj strvmi su — a to je prva klasa — oni ljudi, koji su u svoje šake prigrabili zemlje, kliče, tvoniiee, željeznice, mašine i sva ostala proizvodna, prometna i život na sredstva. To su bogataši. tvorničari, poslodavci, kapita-liste-pljackaši. Na drugoj strani su milijoni radnika, koji su pre-vareni, oguljeni, izmučeni i oplja-čkani, koji proda ju s voju radnu snagu, koji se muce. pate, znoje i koji u radii svoje zdravi je, snagu i svoj život gube, dok drugi u neradu i ljenčovanju a na gr-bačama i žuljevima radniekim u-živajti i bogate se.
To je stanje prokleto, naopako i nepravedno i sakupljeni na da-našnjoj skupštini dižu svoj pro-svjed protiv toga današnjeg nao-pakog reda.
Protiv toga prokletog uredje-nja moraju se radnici boriti. A borba protiv silnih, drs.kih i pro-zdrljivih kapitalista može se samo onda uspješno voditi, kada su radnici složni i udruženi. Zato na današnjo j skupštini sakupljeni hrvatski radnici preporučujii svima hrvatskim radnicima u Americi, da se udružuju i da pri-' stupaju radničkim borbenim u-druženjima svagdje gdje posto-je, a g<l'je ne postoje treba da stvore borbena udruženja u slozi i sporazumu sa ostalim isto tak opljaekanim radnicima. Osi m toga stavlja se u dužnost izabra-nom odboru da se pobrine. da hrvatski radnici s v ud a gdje žive stvore svoja prosvjetna i pol it i-čka društva (knjižnice, čitaonice i klubove), koja če društva, os-vješčivati, prosvjecivati i upuči-vati radnike i pripremati ih za borbe radničke koje se vode i koje če se voditi izmedju li jenih i vrijednih — izmedju radničkih krvopija i prevarenih radnika — a u korist slobode bratstva, jed-nakosti i jednakih prava i dnž-nosti sviju ljudi.
/
Da bi se hrvatski radnici u
Americi što prije probudili i po-digli iz mrtvila, nemara i mraka,
i da bi se sto prije i što brže okupili u kolo prosvjete i radničke borbe i napredka, jesu potrebne novine, koje če pokazivati put u tome radu i borbi. Skoro sve dain a s postoječe hrvatske novine u Americi jesu u rukama ko-jekakvih zloglasnih i pokvarenih judi i služe u korist džepa banki-rinia i drugim biznis-pustolovima. Zato na danažnjoj skupštini sakupljeni radnici stavlja ju u dužnost. danas izabranom "Privreme-nom središnjem odboru", da po-radi oko toga, kako bi se što prije pokrenule novine, koje ne če služiti ni trgovcima, ni salonerima, ni agentima, ni bankirima, več samo radnicima i radničko j pro-svjeti, borbi, politici i napredku, koje 6e radnicima biti i oružje i obrana u rajfln i borbi za bolji život i veča prava. —Da bi se novi no što prije- pukre^.
nule, koje če sta jat i na braniku radničkih pogaženili i orobljenih prava, pozivaju na današnjoj skupštini sakupljeni radnici sve hrvatske radnike iz Amerike, da priskoče koliko mogu u pomoč s«i noveanim podj>orama, da bi novine što prije počele izlaziti na korist pravedne radničke borbe, slobode i napredka.
V.
Današnja skupština konačno zaključuje, da. se izabere radnički 4 4 Pri vremen i Središnji Od!l>or,, sa sjed in jene amerieke države, te se u odbor bi raju ovi drugovi: Tomo Hešenič, Dragutin Gorupič, Milan Glumac-Jurišič, Fran jo lianas. Anton Horvat, Pavao Ma-tuna, Gjuro Mokrovič, Marko Paun. Petar Pichler.
Na prvoga. to jest na Tomu liešeniča. 2007 East Etreet, Allegheny. Pa., treba slat i sva pisma i sve pošiljke, a tako i novac za podporu novina. Ovaj odbor ima se brinuti da se izvedli i izvrše svi zaključei današnje skupštine. To je, imade voditi .brigu oko po-krenuča novina, zatim se ima bri-nuti oko svega, š-to če biti od koristi radnicima. kao i onima, koji misle u Ameriku putovati ili se na t rag u Europu vračati i na koncu ima se odbor brinuti oko osnivanja "Hrvatskog Radničkog Prosvjetnog i političkog Saveza", te izraditi pravila i uči niti sve
potrebne pnnladnje.
• • •
Ovi zaključci imadu se štam-pati (tiskati) i po mogučnosti poslati u sva mjesta gdje žive hrvatski radnici.
Hračo. radnici širom Amerike!
Evo tih pet važnih zaključka stvorila je radnieka skupština, koja je održana u Allegheny 13. listopada.
Ko ima razum, neka čuje naš glas.
Otvorite oci, drugovi hrvatski radnici! Spremajte se! Mislita malo o ovim važnim zaključcima i uči nit e onako. kako vas vaša pamet uči.
Spremajte se! Priključite se nama i našem radničkom kolu!

Najglavnije i ftajvažnije jeste sada. da pokrenemo nase prave
i istiuite novine radničke.
Skoro sve danas postoječe novine nalaze ne u rukama ban kara, iseljeničkih agenata i drugih pu-stolovo. Mi moramo imati naše novine. Mi moramo imati novine, koje če nas pros v ječi vati i u-pučivati, koje če nips štititi i braniti, koje če nam pokazivati put u započetom i namišljenom radii.
Bračo, radniei!
Ovo je važan i ozbiljan korak. Pokažimo da smo ljudi. Prihva-timo se posla, prilivatimo se spa-sonosnog djela. Nedajmo se više varati i obmanjivati i zagluplji-vati, jer radnieima niko neče pomoči ako sami sebi ne poniognu.
Radnička je snaga velika. Veliki su i jaki radniei kada su složni i razumni. — Lažn prijatelji radnički i drugi pustolovi pokušati če da stvore zabunu i razdor. Oni če u svojim biznis-novinama navaliti, klevetati. lagati i sum-- njičiti. Zajauknuti če razne pro-palice i pustolovi. A zajauknu---ti če zato, jer je rudni narod po
Mi trebamo radničke novine, soje ne če sluižiti pustolovima po-llepnima za krvavostečenim rad-niekim dolarima, več koje če služiti radniku i radniekoj borbi, za •adnički bol ji život i veča prava. Trebaino novine, koje če proširi-vati prosvjetu i svijest radničku, v oje če širiti misao pravedne radničke borbe, koje če nas učiti i upueivati, koje če biti močno i strašno radničko oružje u borbi /ji istimi, 11 borbi za pravdu, u torbi za radničkb oslobodjenje iz robstva i bespravlja.
Ali mi smo svi ralnici i siroma-i. A pokretanje, izdavanje i listanje novina košta mnogo. J ni je pravo da mi iz Allegheny sve t roško ve snosimo. Treba svi iz cijele Amerike da doprinesenio malu žrtvu, pa čemo onda sa pot-punim pravom svi to nazvati svojim, vlastitim, rodjenim novina-ma. — Doduše, lako bi se našao bankir ili koji drugi pustolov, koji bi dao novca i šakom i ka-pom. Ali nama ne treba pomoč gulikoža, jer bi oni tražili s kupe
interesi*, to jest:—morali bi—mr svoju dušu dati. Bračo!
Ne, mi ne trebamo i ne čemo i ne sm i jem o primiti Judi ne srehr-njake, jer bi oni bili prokleti. Mi se moramo u svoju vlastitu pamet i snagu pouzdati. Doduše, mi smo svi siromaci. Ali ako svaki doprinese nešto i koliko može, ipak če se nakupiti toliko, pak če naše radničke novine več oko Božiča zalepršati i čestitati američkom hrvatskom radniku novu godinu: godlnu probudjenja, godinu borbe, godinu rada i radniekih po-bjeda. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača, Odkinite makar i od usta, pa doprinesite za novine koliko možete. Eto več neka brača i drugovi iz Allegheny doprinesose koliko su mogli. Njihova su imena tiskana na kraju otog proglasa. A u Allegheny skupiti če se još i više. Skup-ljajte i vi u svakom mjestu sirom Amerike. Imena če biti tiskana u novinama.
Bračo, hrvatski radniei 1
Otvorimo oči! Probudimo se! Zapoenimo namišljeni rad oko okupljanja radniekih snaga, da posli je ne hude kasno. Ot rešimo se nemara! Mi smo u Allegheny zapoeeli — priskočite i vi svi u pomoč i u radničko kolo. Doprinesite koliko možete za temeljnu glavnicu novina. Doprinesite malu žrtvu vašega znoja na oltar radničke brobe, na oltar radničke prosvjete, na oltar radničkog na-pretka i rad nič kili prava.
I nemojte biti malodušni. Več budite kuražni. Mi radniei, koji cijeli svijet hranimo i izdržava-mo, mi moramo biti i toliko spo-sobn i složni, da i u svoju, rad-ničku korist nešto stvorimo i u-einimo. — Vi, koji ste svjesniji i razumniji, okupite oko sebe svu braču radnike. Sto nas je više, biti čemo jači i biti če nam rad uspješniji.
Bračo!
Napred zato! Pišite nam i po-mozite koliko možete. Novine su nam najpotrebnije, bezanjih ne možemo biti. A kad novine za-poenu izlaziti, početi če-i veličan-
stveni i spasonosni rad, koji je zaključen na skupštini.
Napred! Napred! Spreniajmo sel Okupljajmo se! Složinio se! Započnimo! PoStujmo sami sebe, pa če nas i cijeli svijet poštivati i neče nas svako varati i prezirati, kao što su nas do sada pre-zrali i varali!
, Napred! Napred!. Pravda nas zove! Istina nas zove! Sloboda nas zove!
U to ime: Živila radnička sloga i sloboda!	t
Živila radnieka prava!
Živili svjesni radniei!
Allegheny Pa., 11). listop. 1907. Hrvatski radnički Privremeni Središnji Odbor.
CENZURA V — ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
4' Appeal to Keas u1socialisti-čen tednik, izhajajoč v Cirardu, Kans., je; bil V,). oikitobra t. 1. — k osi fi*e iran. Wash i/ngtone&a vlada jc izvrši1 a zaplembo v pravem av-stitijts-kem ali ruslkemi sitilu. List, ki
iz.

drngi
Kapitalistom ni nobeno sredstvo prepodilo, kadar se jim gre,
da potlačijo social iste in agiiajtor-je za pravice pnoduktivrniih slojev. Tako tuidi v tem slučaju.
Ameriška svobod* j tir*«. rakovo pot.
Harden oproščen — cesarska svinjarija priznana.
Znani umazani proces Moltke vs. Harden v cesarskem Berlinu, o kterem na drugem mestu podrobneje razpravljamo, in kteri živo i 1 ustni je moralo na nemškem cesarskem dvoru, je bil 29. okt. končan. Max Harden, urednik lista "Die Zukunft", ki je obelodanil pikantnosti iz "življenja" dvorne gospode, je bil oproščen; grof. Moltke, kteri je prvega tožil za "razžaljenje časti", je pa sijajno propadel. S tem so cesarski in visokorodni gospodje javno priznani kot — svinjarji.
NAZNANILO.
(V,Nfj.»niin sodninfflim, prijateljem
čeo k pameti i svi jesti dolazit i jer se više ne če dati guliti i ši-šati, varati i za nos voditi od pustolova i propalica. Ali mi moramo da ili se čuvamo.. Mi ne smijemo vjerovati lisicima, koji se oblače u janječu kožu. Oclgurni-ma lažne prijatelje od sebe, koji nam nikad ništa i nigdje ne po-mogoše. Složimo se medju sobom i uzdajmo se samo u sebe i u svoju snagu.
Javite nam iz sviju mjesta. da li se slažete sa nama i hočete li se priključiti našem radu u korist radiiog naroda. Piste-nam i javite nam šta vi u vašeni mjestu mislite i jeste li svi zato da se povede rad i borba za radnička prava i za radničku bol ju i ljep šu budučnost.
I još vas pozivamo, da prisko čite koliko možete u pomoč sa novčanim podporama, pa da se novine što prije pokrenu. Jer bez novina ne možemo biti, niti ista učiniti. U današnjem svijetu novine su sve i sva. Novine u rukama gospode i pustolova jesu najbolje sredstvo za varanje i za-ludjivanje radnika — ali novine u rukama radnički m jesu močno i silno oružje. Danas su sv£ novine u rukama gospode i bogataša ili pak u rukama onih, koji bi istom htjeli da se obogate na radnički račun. IT današnjim novi nama pišu samo o ubojstvima, raz bojstvima i drugim glupostima od čega radnik nema nikakve koristi, več samo -štete troseči sku-pocjeno vrijeme na čitanje tih be-dastoča, mjesto da upotrebi ono malo svoga slobodnog vremena za ojačanje svoga znanja za podi g mice svoje prosvjete. za prošire-nje svoga vidokrnga. Mjesto svega toga, pune su novine ban karskih i drugih švindlorskih o glasa. Doduše s pom in ju te biz nis-novine katkada i radničku bijedu. što,hi bilo pohvalno, kai bi bilo iskreno. Ali daleko je to od iskrenosti, več te novine pišu samo zato o nama radnicima, da nam naspu pijeska u oči, da bi nas njihovi gospodari mogli što lakše oguliti i prevariti.
daj i, je primes'l četrt' sftrattii na prvi strani praizeu prostor, na Kterem je bilo citati le sledeče:
"Tkis spaee is CENSORED by spee.ia'l order of C. J. Bonaparte, Attorney General of the United States. (Vitmimal proceedings a-^aiiiNt the Appeal: partieulans next- week.
Slovensko:
"Ta i*rc*rtor je ZAPLENJEN ta posebni ailkaz Chas. J. Bonapar-teja, glavnega pravd lika v Zdniž.
dlžavath. Kriminalne tožbo proti " Afifpealu"\ podrolw»os/ti drufgi te-d«*tti.
"Apfpsal to. Kea^oui ne omenja v dotiteaii šitevilki, zakaj da se je iavil^il ta ]>.rotiufcrt&mi in sramoten čin. Kalvor poroča stran-kairs^o časopisje, aLaoti "Daily So-ci-alisJtje generalni z vez in i pra vdal i ki, ('hark s J. Bonaparte, na voljo Hociseveltovih ožjjiih prijateljev postavil caazorja v Gi-i\wd, Kans. Konfiskovani list je v svoji presnji številki z dne 5. oktobra obelodaaiil članek, v kte-rom razkriva Kot»evedlta kot zaveznika velikih finančnih goljufov. Članek pravi, da je Roosevelt ob času, ko je bil' governor države New York, v postavodajni zbornici p;dpi&al ipmllogo želeiz-niškega kralja llarriimaaia, s kte-ro je dal ničvrednimi obveznicam (bcoidfe) reorganiziramo Chicago & Alton železnice navidezno vrednost. Na ta način je bil storjen ve-Ikkan^ki posla ven šviivdel, ki je stal ameriško ljudstvo — Bf>0.000.
To nepričaiki'vano razkritje je delovalo kod boirtba v Was'hingto-nu, D. t1. Rooseveltovi bratci so I v konci, dasi dnevno rmeno easo-pisi.ic o tem ni( loi, kakor da bi se nič ne zgodilo.- Da •se je pa le nekaj zgodilo — j? dcvkaiz cenzura v ruski dbli'ki, ki je serf a po» vrlem bratskem nam "Appeal to Reason''-u. ,
Naj bo kaikor že hoče, čin, ki ga je zveziina v"tada zvršila nad tem ča^nikf in ,je «5rainiotoin in najpod-le.j'si atemtat na sivobodo tiska, k!terega ma»m talko letpo dovoljuje TI asa ustava.
kn znancem naznanjam, da sem prekinit vsako zivcjzo z listom "Glas S\^cbode,,. Tam nimaim nič več opraviti. Prosim torej cen. so-druige, da me ne nmdilegmjejo več s korešipondieinocv tičočo se imenovanega lista. Pisma s privatno Msebioio ali stvari tikaje se socialistične organizacije in "Proleltar-ca" blajrovolite pošiltiali na moj začasni privatni naslov: 587 >3o. Center a ve., Ohiea go, lil.
Ohdea^, lili., 28. oktobra 1907.
, Ivan Molele.
Od uredništva.
Scrlrug Ivan Š., SeaWle, Wash. Oprostite, Vaš dopis je vsled po-manjlkanja prostora sedaj izcejal. Prio'lieimo ga najbrtž že v tedenski izdaji. Socialni pozdrav!
— Naš Tone vedno priporoča, držite se tega, kar vas je učila n at i. Neverno, zak« j je Tone hodil v šolo in lemena:tl, ko <ra je že n.ati vsega naučila.
Pa še nekaj, Tone! Ako bi se Slovenci vedno tega držali, kar so j ili učile matere, bi Slovenci še clandlanes bili pagani (krivover-ci).
Res, hudo je, če člove(k samega sebe blamira. — Tone bi rad živel po lvristovih naulkih 'kot svetnik, če bi tudi socialisti ta'k > živeli. Nekoliikiot nižje pa pristavlja: "potem sem pa tudi jarz pripravljen z božjo pomočjo začeti apo^toljsko življenje.
Seve T< ne je pripravljen za a-f ostoij^ko življenje, pa le z božjo pomočjo. Za»k«j? Tone ve, da na st ot i soč e de l a vee v -soC i a:l i silo v ž i v 6 dandanes še hujše življenje, kot so živeli marsikateri svetniki.
Ipogledati je treba Tone v rudnike, plavže in tvornice in tam boš videl delavce-soeialiste, ki vee trpe, kot so trpeli vsi svetniki sik upaj.
Tone to sam dobro ve, za to je pristavil, da je pripravljen začeti apostoljski življenje le z božjo
pomočjo.
Tone se sedaj lahiko zgovarja na božjo pomoč.
\
'PROLETAREC'
Lint za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj:
Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki.. .50c Za Avstrijo....................3 krone
Naslov: "PROLETAREC",
683 Loomis St.,	Chicago, 111.
'PROLETAREC'
Devoted to the interests of the Laboring classes. Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America," at 683 Loomis St., Chicago, 111.
Sufesoribtion rates 50c a year. Advertisements on agreement.
Entered at teooud-olast matter Jnuuary nth i\mxj at the Po»t Olttce at Chicago, 111., under the iw't of Congress* of March 3, 187¥.
MRTVIM SODRUGOM.
lXan je -pričel... brate Spi*«; pričel je! — mrtvi drogovi, ko močinejši je vaš mol'k, kot vtafei bili so glasovi... gj-lTigg* k*xt vihar. kot ciklon — grmi iz vašo gomile: , 44Krvniki! Mi n.iiamo mrtvi!! glejte jih: idey naših sile T'...
Iviain Molek. *
tigru. Med mnogimi govorniki je gavoril tudi Spiesss. Shod je stra-žilo najmanj tristo policajev. Te-oaj je jzjakxm e<ne hiše na Ilay-nuarketfu — padla bomba in ubila dva policaj«. £e danes — po 20 letih! — n i dokazano, kdo je bil do-tičtni podlež, ki je to storil, in najbrž tudi nikoli ne bode.
Z dogodkom na ILavmiarketu je bila zapečatena usoda *Spie-sova in njegovih tovarišev. Aretirali so jih kot 4 1 anarhiste' \ »hujskače, bointoeunetaiee itd. in vrgli v zapor. Pri obravnavi jim seveda niso mogli dokiatca/ti, dla jo kiteri iz nued1 nj'ih vrgel bounho — niti da bi koga najeli za to. Toda k^apitla-1 isti sio> se jih hoteli iiifl vsak luiein »nabiti — zato so vpili po krvi. Porotniki so dobili $133,000 in glasoivali za smrt. Sodnik (>arr> je 11* 4o olhsodil vseh pet — Spies-sa, Fishemai, PareoMsa, Bngela in Ailioi« Limiga — k umiriti.na vesala. Toda/ Limg — najmlajši med njimi — m hotel Sakwiti krvnika, temveč si je v ježi par dni piv j sam končal življenje. Poleg tih petih s(
MOČVIRJE
Spisal J. Zavertnik.
K DVAJSETLETNICI JUSTIČ-NEGO UMORA V CHICAGI.
11. incxvem'bna 11)07 to minolo dvajset Let, kar je na dvorišču o-krajnie ječe v Chioagi krvnik na povelje kapitalisti ene mafije zadrgnil vrat August Spiessu, Geor-ge Engelu, Adolf Fisiheru in Carl Patrsonsu. Ti možje so umrli na vislicah za svoije prei>rieau je ... umrli so nedolžni za delavska prava, za ktena so se borili do zadnjega dihia.
Starejši SlOvenlci v Chicagi se gotova se spominjajo one grozne (Vame, onega sramotnega dogodka : j uktičlnega umora nad temi štirimi delavskimi agitatorji 11. noveimlbra 1887.
iShičiaj je bil sličen temu s Hay-Avoodoms kteremu so kapitalisti letos tudli pripnarvljali vislice. Na spomlad leta 1886 je v McCor-mickioivih tvornieah v Ohieagi izbruhnil velik strajik. Delavci so zahtevali osemnimo delo. Boj je Ul pa »težak. Delavska orgamiza-cija je bila talknat se zelo slaba in onalošftev ilma. T etmbol j divji in krvoločni so »bili pa kajpita:listi. Najeli so skoro vse mestne policaje in jih nagnali am štrajkarje kaikor lovske pise. Ni cudia torej, <la so imeli Spietss in sodrugi, ki so vodili štrajk, jtako tležavcn in muicen posel. Toda miožje se niso ustrašili. Spiess, tooit urednik lista "Anbei-1er Zeniing", ki se danes izhaja, je v plaimenieeih člankih bodril in m vdmseva 1 dieiliavce k vstrajnemu boju. Isto so delali tudi Fisher, Parsonis iin drugi kot žuinualisti deloma kot agitatorji in govorni ki. Ko so policaji v nekieim spopadli med skafbi in Stmajkarji strel jali <na ziadmje in drva težko ranili -zavrela je kri Spiessu in to varilnim. Z ognjenimi besedami so pozivali štrajkarje, da se naj ne puste streljati kafkor neumna živina, tennveč da j — nko ni drugače — tudi oni odgovarjajo s streli.
4. m**ja L 1886 n;i imeli štraj-kaVji javen shod n« Ilaymiarke
ili obsojeni v dosmrtno j<eco"1*T trije sodrugi: Schwab, Friedem itn Neebe. Te je šest let jih je pozneje (1803) spustil z jeee iilinoižki governor Altgetd — najbolj pravičen' governor, kar jih je kdaj ime-ita Amerika! — s pomenljivimi besedami: 44Jaz ne pomilciščujem teh ljudi, marveč jih spuš&aim iz ječe, ker sem prepričan, da so nedolžni. .	^
I>ne 11. novembra 1887 ob 11.
uri dH.ip' lduie se je izvršil justičen r«mor. Spies^ove zadnje besedi so bile: I>ay will come, when our si lence itn gi'ave w® be more I powerful tineas the voices, you strugle today. (Prisel bo dan, loo bo nane moleanje v grobu močne j še, kiukor pa glasovi, k11 ere danes zadavite.)
Dviajbetletinico S(piess )fve muoe-niske smrti bodo ehikiaški delavci dostojno proslavili. Že sedaj se delaijo za Ui dam velike prijave. Pridružimo se jim tudi mi siloveu-ski delavci in spominjajuno se prvw3 z gnjuso«m straho»petinega jnsftienega. umora, drugič pa s potu sonn v<4ikih idej mnoeinikov, ki dla »es rede že tako lep sad. Zares: proroške lM«ede Spiessove se spt>l-njujejo: delavec se zaveda in ju-stičen mnucir je danes že ssfcoro nemogoč.
Slava Spiessu in tovarišem!
Ko m je riinskn republika bližala jeanui koncu^ so j>omehku-ženi Rianljnni, ki so smatrali svojim najvišjim idieialom uživauije, živeli, v razuzdanosti in pohotno-sti. In to pohotno uživanje je kasnejše o^b zaitHiu riimskeg« eamtva povdijialo v 'bakianale, ne v nečlo-ve.ške »al i zverske baikiainaie. Pač pa v biakamrale ikiakemne zamorejo izumili le boiUii človeški možgani elovelkia, ki živi v bolni človeški družbi. Zver — m človek ne pozna bakanalov. liiikaii.ale m si izmislili ljudje in zo|vel talki Itjiudje, ki pravijo: <4Za nami vesoljni po-top P *
Zvei\ uikioi je. sit^i, ne mori in ne uživa. Vse kiaj dlruzega je človek, b("'lan človek, ktcjrga ide:il je uži-vaiti. Taik človek ne pozna več n ere v uživanju. To, kar ga je diames z^iniimiailo ali mu dišalo, to mu ne diši vuič jutri. Tak človek hiti od ntovosti dta novosti, dokler i le { h > i!'iM"/!iii'' v ni'oe v i i'jn ■ tak&-
odprla takšno moralno močvirje,
d a bede sodišče primorano izklju-čitS javnost.
]\Ii smio že danes prepričani, dia bcxle mazpnava kraljevski autori-
teti zadeja'la .tako glotoke rane, da M' ne bodo nikdiar zacelile, pa naj že konča razprava z obsodlx) ali a
0	p roščen jem »Iiardena.
(Xljvrto pa '1)0vemo, dia se veseli-ano kot rdečkarji-socialisiti, da se to umazano perilo jaivmo peire/ker bode ljudstvo spoznalo, da so ga diuhovniki varali, ko so ga uieili, da tnki mor« In i svinjaki po božji volji vladajo ljudlsltvo.
Res, lep l)Og bi bil, če bi takim
1	judeint izrtV*il vlia*lo nad ljiud-st vem.
Tako se <l^obi kiamen za kam-noun stavbe nutoritete — rdeekar-ji se pa s/niejcano,, dlokfler ne bo •cstialo od^ nek dam je krasne stavbe n i e druzega kot groblja kiam-nja.
I.e t^kfc naprej! Vesoljni potop bo ipnejte tni, kalkor ga marsika'teri pričakuje. Ali kes obujati potem, bo prepozno!!!
Potsitava je saimo za delavca, ne pa m kapitalista, fte delavec u-kradl^t nikel aii kos kiruha«, je ta-kojl zap nt, — kajti delal je proti .postavi; kapitalist naj pa ikirade in ropa kolikor hoče, zaiprt ne bo nikoli, — l«ijti on je delal' po po-stiavi. Dokaz: Joseph Carpenter v Onnahi, Neb., ktx^ri je bil brez dela i,n denarja, je ukradel steklenico m'leka za svojega talnega otroka. Ril jie aretiran, gnan pred sodnika in talkoj obsojem na globo $25. Ker ni imel s čim pl'aeialti, šel je v ječo. To se je zgodilo zadnji teden. Jdhn R. Walsh, lastinik treh bank v Ohieagi, je l. 1006 uikradel tri milijone dolarjev. Osleparil je neštete ljudi; na stotine delavcev, ki iso hranili v njegovih bankah svoj denar, jte zgnbilo \*se in prišlo nia heraško palioo. Dve leti je že tega, n tati Walsh še ni ohsojen ...
•n i h bak a.malov, o k aikenšnih se v dostojni človeški družbi ne govori.
Ali to {K>greziOf\'aiije v močvirje bakanalotv opazujemo od pamti-veka sem le v> tako zvanih najboljših in najvišjih krogih. Tako pogneizovanje v ba'k-ainale ie ipa še v vsakem veku, ali pa stoiCtju na-zinanijeviiiilo bliža ječo nevihto, nevihto. ki je vrgla ob tla mogočneže, ali jim pa omejila njih moč. Ko so na pa;peškem dvoru v Rimu dosegli bi*ka.nali svoj vrhunec, se }i rc<lila reform racija. Na Fran-eoskieim je revolucija dvignila svojo krvavo glavo, ker soi kralji, nrvzutzdami plemiči in višji državmi uradniki s svojimi bakamai^kim življenjietn privedli Franeij^ na kraj ]>ropndia.
Znani škandal o bisernic i-ovra IV niči kraljice Marije Anfocmijute, ki sie je pral prtnl sodišieem, je na-krat zdrobil vse spoštovanje do kralja in kraljioe v francoskem narod1v. Oba, kralj in kraljica sta umrla kasnejše na morišču. Ljudstvo ju je obsodilo na smrt.
In danes 1 Dmries pa gledamo in vidimo tiako močvirje v Nemčiji, v deželi, kaitero imenujejo deželo dobrih in pobožnih šeg in navadu Vse to, o eeaninr nami pripoveduje zgrdotvima, da se je godilo v starem Rimu, na .papeškem in franeoskem dvoru, zo|)te»t gledamo v krožku dvorne kamnairile nemškega cesarja Viljema TI. v najpo->olnejši naigoti.
Ta do neba dvigajoči se smrad se sedaj č i sit i pred sodiščem v Be roiinn.
General' Kuno pl. Moltike, zama šajoč se na svojo visoko dostojanstvo in znslombo' pri cesarju, je ttožil llardena. ^nrednika " lista "Zuiknnft" rudi čaistiknaje, ker je Ilairden oibdolžil nu^ko omizje (kro-zeik dvome kainmrile) k^)je član je bil, tudi on, dla so ngamjiali take ostud.nost i, kakeršnih se s peresemi zaipit^ati ne more.
Kot priče bod'o »asi Sam i knežje, orofi. častniki, vojaki častne straže., t)iv&a soproga generala pl. MoWike. Harden zahteva., dia se za sliši kot priča,tudi cesar.
Že pnva dva dnrwa razpraive Sta
^AKo~sodrugi brez odlopr~Stort^ ,o svojo dolžnost, potem upamo, da je današnji 44ProletarecM — zadnja mesečna številka. Prihodnja številka bo tednik.
TAKO JE!
T< mwHc, iklteri je imel k sreči par srtotisoč dolarjev premoženja, se je sešel is svojim adivokatom.
<4K«ij bote storili?'' vpraša ga toženec.
44 Prvekar moirem sitioriti, je, da
ovu žeuno toižbo ik-ot nično.'' 4 4 A če sa me d a
44Ako vzdinže obtožbo, 'potem lxvmo gledali, dai za vlečemo obrav-
navo. «i
j >
i i d,
i <
i i / V (t
t i /N
< i 1>.
In potem?M
Pojdemo k obravnavi." Kak šen ib > zagovor?" Prvič: opravičena samoobramba."
44 Kaj poltem.V9 4 41 >rugič : h i pma hlacjnost.'' Ce ne bo pomagalo?" Ako to ne pomaga, prosili bomo za novo dbravnarvo." <4In za tem?" 44 Vložili bomo priziiv." f1e tudi tu pademo?" Potetm pritožba na najvišje sod i^če.''
44rm fee bo ovrženo;?" 4 4 Ptslali bomo govern orjiu iproS-njo za pomilosčenje." *
4 4 Kaj pa polteni, .alko nas tudi governor ;ne insiiši?"
<4Ah, ne skrllwte, dragi moj, kaj Ivo pottemr Do tega časa bote lahko ,preskrbe!i svoj«e otroke in — prav nu k i viasih otro!k bodo tudi že pre^Wribljemi. T>a(hko živite sfto let in še ne bo-1 etc dočakali dneva. d>a bi vas kdo tiral v je-eo . . .
Daily Socialist.
Od upravništva.
S(¥hnng J. Batieh, Claridge, Pa. Tiskovitne za UataiiofViHev socialističnega !klu)l)a. poslali. Le žuTite se! Socialni pozdrav.
Listu v podporo.
Mihae^K Hervol, Claridge, Pa.,

ODLOMKI IZ NA&EQA "JUN OLE M-J A.
Piše Ivan Molek.
Nekako pred enim letom sem bil jna agitatcričjiem potki po !Min-msoti. V večji slovenski naselbini sem «topil v hišo, Ikjer sem našel tropo fantov in molž; sedeli to nkolo mize in pili pivo.
P< »zdravili sem jJh in jim v ktratkih Ifcesedah razložil, da agi-tiram za svobodomiseln delavski list; obenem sam jih t/udi povabil, d«a se naj en ali drugi naroči na ta list.
Nekaj časa so vsi molčali, na kar se eden oglasi in pravi, da kaj eejo "eajtenge" pri hiši, ko jih pa nihče ne čita.
—	Kako to? seim vprašal začuden —• ali pri vas nič ne citate?
—	Nič! Mi ne maramo nobenih "cajteng".
Na to vstane drugi — mlad lant — in mi vrže to-le:
Kramp, kramp pa lopata, to je, kar je za nas, ne pa "cajtenge"!
1*ratkT imel, ljuibl moj Sinclair, — sem si mislil, 'ko sem odhajal' svojo pot, — prav si imel, ko si pisal v svojem velikem dolu "The Jungle", da dolkler bodo delavci pol j ubl jal i ibič, s kterim jih tepe kapitalist, talko dolgo še ne smemo misliti tna destruikcijo mezdne sužinosti.
Omenjeni rojaki delajo v 'železnem rudniku. Plača v onih rudnikih je -povprečno jako slaba: delavec dobi morda komaj deseti del svojega produktla. In t\ sužnji želetzar^kega truista nočejo slišati o drugam, kakor o svojem krampu in lopati ... Kramp in lopata — pa morda steklenica piva, to jim jo vse, o čemur se zavedajo. Da bi jim pa edian povedal, da so 'žrtve izmozgavanja; da so živa maš i na, iz ktere kapitalisti prešajo svoj milijonski dobiček; da niso samosvoji, svobodni ljudje, temveč neposredna lastnina kapitalistov, ki jih v slučaju, da imajo preveč rude na kupu — kakor se to zdaj godi v M on tam i — vržejo na> cestk); in če bi jim končno povedal, da bi jim nič ne ško* d i to, pač pa .koristilo, če bi čitali delavske lidta, ki pišejo o razredni boifbi, o sredstvih, katerih se morajo delavci posliužiti v izboljša ntje svojih tažnih razmer, ne, — tega nočejo poslušati.
Kramp in lopata, to je vse ...
•Ali in ima rudiniška1 mula isto pamett? Gonjač jo vpreže pred voz rude, \ise(k<a jo z bičem — in mail a počasi kima ter pelje...
V istej naselbini imajo tudi farja z dolgo sivo brado. Ta far je ravno isti dan rudarjem v cerkvi iprfdiigal tlo-le:
"Ne mislite, dragi moji, da je tatvina samo to, če svojemn sosedu uktradefce denar ali 'kako drugo stviar. Tatvina je tudi — in sicer pregrešna tatvina ! — alko pri delu v jami — poč i/vate, kajti s tem kradle te čas, ki ste ga dolžni porabiti za svojega bossa ..."'
In ka(j se je zgodilo? Rudarji v cerkvi so z malimi izjemami ponižno kimali, kakor da bi hoteli reči: "Gospud, Vi imatle prav —"
Bradiati far, kteri je v cerkvi
naredil tako imenitno reklamo za U. S. Steel truslt, ima ua raznih bankab že precej visok kupček ... Znosili so mu ga ubogi trpini, pomilovanja vredni delavci, za ktere 011 (far) po "očetovsko" skHbi, da kapitalist« mi pri delu ne — krade jo časa, in da ne poznajo drugega
k ot k ramp in lopato .., • • •
V kakem pogovoru aH i prep i reku, bodisi pri delu, doma ali v gostilni • se večkrat ta ali oni po* 'hvali: "Kaj flbos tfil Jaz som bil "soldat" — jaz sem eeaarja "dima!" v starem knaju. Ti pa nisi, ker nisi bil za nič! —"
Za poč 't ali pa za zjokat!
Če bi tak rojak znal, da s talko "samohvalo" sam iz sebe neusmiljen o norca brije, bi molčal, če kdo hvali vojalka, da je lepe in iv vršite jvostave, je ravno tako, ka kor če kdo-hvali msar^&ega vola, da se dobro redi; oba morata v klavnico. Teim večja neumnost pa je, kdor se se sani ponaša, da slu-ži ali da1 je shilžil cemirja.
Skrajen militarist iSki duh, ki ima odi tptanntiveika svoj izvor v na
padib, krutosti wi osvojevanju, in v k tereni se po sistletmu, ki so ga vpeljali vladajoči sloji, vzgajajo vsi narodi, je seveda glavni krivec, da ise še d fiber del našega ljudstva t.oliiko navcUušuje za kričečo vojaško uniformo in krvavo vojaško "slavo".
.Že kot ma lemm dečiku v šoli se vbijajfH v glavo imena "slavnih mož" kot npr. Ev gen Savojski, Lavdon, Radeeki itd. Ti možje — kteri v resnici niso bili druzega, kakor človeški vel ek lave i in ve-lemorilei — se predistavljajo šo-larčkom kot "veliki junaki", ki so se vojskovali za domovino." Za domovino so "živeli in umiri i" — zia t o j ill je trel>a posnemat i... Mladfini se tudi vsiljujejo knjige, kltere opisujejo in opevajo vele-morijo na (bojiščih in "slavne junake", ki so ]>okla.H po deset., petdeset ali stotisoč ljudi .. . Ko je tabo vtzgojon kimeč.ki ali meščanski fant dozorel za krvni .lav« k. ga odtrgajo od doma za dobo dv»eb ali treh let, kar ga stori ne-prodftrtWtiirvwga za »vsako delo. Ponižni 4 * c es art^ko -kra 1 j e v i'' hlapci mu dajo puško v rok*} in ga stix>-go wee, kaklo mnra streljati, da l>o ubil—človeka; uči j > ga klanja in nbijlanja ljudi. Pri ,t«m se mu pa lalžejo. da to se gre za "doiroo-v ino''; za c * k lomov in o'' je treba iti v botj in tam streljali na ljmli, ki h lčeob uigrabiti njegovo "domovino". Vojak, iktxri to rad stori i n i ko n asipn ^mik \x>ja kov pobije, je jmniak. med tem ko do-tični, kteri .se ustavi irtoriji, — je Vm j aizlj ivw, n iev rednež, velH^dta -jalec (!), ki se ga mora takoj vsmrtilti. —
Uniformam delavec ali kmet, prepCjem s takimi merilnimi ide-jaanr. je sevvda pripravljen storiti N'se, kar hoče eosar in "domo-viiiwi". Pripravljen je ubijati druge ljmKi, da si sam ne ve — zaikaj jih bo ubijal... V resnici: na tisoče in stotitfoče je teb oboroženih proletarcev, ki v vojni »streljajo v vmrtte ... proletarcev, a ne vedo: zr.kwj. In zopet jib je na stotisoče, ki umirpjo <na boiji)Sč-ih, a ne vedo ... jflaikaj umira jo ... Mislijo si
le, da streljajo, ,kolje(jo in — umirajo za "domovino" in cesarja ali
kralja.
Kako velikanska .nesmist 11
Delavec nima nilkjer svoje domovine; njemu je domovina tam, kjer ima več dela. In tak delavec grre petem na komando ubit dru-zega delavca, kfteri takisto nima donw)vine! Ali je to hai'inenitarno, ali je človešlko? Ali ni to v na-spMotiju s zdravo Človeško pametjo? Medtnan den proletarijat nima od tetga meil^bojnaga pobijanja nič kot pneiito kri — d dobi-edk iimajo vladajoči sloji in kapi-talisrti. Vojna jv izraiz kapitalisti-ške v' lje in militarizem je-f)Tva in najmočnejša podlaiga absolutizmu, auitokiaciji. kapitalteipni — splob v!adajV)čemu raiarekkt, A'ko ne bi kapi tali zeim imel za lurbtoan militarizma. žalilkllairmerije, policije in drugih takih orožjenoseev, že davno bi kl'jinil piv d nairašf^ajoeo voljo pi-o levari at a. In ravno delavec in kmet — ta dva najbblj tlačena sloja v elovušlki dnuwbi — sta Še h.ko maloizaivedu4i, da z svojim mesom in krvjo ščitijo svOjega
največjega sovramika — vlada-joči sloj. Ni dovolj, da se prole-tarei |>uste oropati svojega produkta, marveč oropata se puste — najdraižjega, to je svojega žhijo-mja, koffc sramotno sredstvo v po bij an ju svoj ill bratov, ktere veže ista gmotna siužnoist.
Iz tega je dovolj razvidino, kakšno stališče bi marali zavzemati tlačenj sloji, predvsem delavci, proti vojni in sploh militarizmu.
Dtelavci bi morali poznati pied-\Tseini dve glavni točki, na kterih bazira ali temelji visa kakovost militarizma v širjem i«i posamič-rega vojaka v ožjem *Ly n enit Prvič: vojak je ^nekoristen član čPovesIke d5riBŽbe. Nekoristen ja za to, ker je iieprodukttn.ven. On ne 'jroiizvaja nobenih dober (goo(fs) v prid 1 judli; on je m rt« v za vsaikJo koristno delo. Vzlic temu I*a, da ne proizvaja, vživa vseeno pro/diukt: proizvajahniih slojev, klenega potem manjka prjducei)-tom. In čv pomislim ► da vzdržuje dattiasšnja dnužba na milijone glav vojaštva, IkolilWo tdh nekoristnih ltjudi potem živi na račun delavca in kmeta,
Drugič: vojak je nevreden član čktveške dmžbe. Ne\Treden je za to, ker je \Tsab čas pripravljen za modsHbcjno moritev. Na povelje |K)ist,ane morilec iin otl>enem tudi siimom-orilee, , kajltd nesoč sm«rt druigemu gre vedoma tudfi v svojo smrt. Ljudje pa ne smejo biti za to, da bi morili ali se pustili moriti, kajti ŽAvUjenije in zdrave krepke telesne meči so vendar v ožjem kakor v splošnem pomenu prvi p'ogoj k naproidlkai in izboljšanju čioveBke diruižbe. Vojna pa uniČni-je najbolje člane človečke druižbe, klteri bi labko s prodmkit ivnim delom veliko« Ikorisit.ili člo^veStvu.
Delavec naj to d;)lb?x> premisli in kmaVo lx) za dol vil drug pojem o militarizmu.
Dobro naj premislijo to tn»di naši bivši "c. in kr. Janezi," kteri se tako radi ponašajo, d-a se v stari in črvi vi Avstriji otepali vojaške cunje'. In ko pridejo do tega zaključka, ki se ga opri jemlje vsak na z redn oza1 v eden delavec
sramoval »e bo marsiikldo tistih izgubljenih dni, ko je aoigil c. kr.
bajonert.
BODI DOBER SOCIALIST!
Pisec ;t<eh vi*stie se je neda vno v enem ehikaiškem lokalu sešid z angleškim dela vcem, v ikterem je po siK'iialistieiiej znarrtki na prsih spoznal stxlrikga.
— Hallo1, s drug! ga je nagovo-iil in nvu ponudil desnico.
Dotičmik . je ozdravil in stisnil ponujamo ro»k'o, a na to je taJkoj resno začel:
"Prosim, v kteri klub organizacije'spadate? Jaz sem Član tega in tega kluba. Tukaj je mojaknji-
v .	, ,
ziea.
In segel je v ž p ter pokazal malo knjižico, ki je imela izkaz, da so mesečni prispevki pri socialist ič n i'(vrg'an i z ac i j i t očin o i n red n«o popi aičani.
Kaj je hotel pisec? Segel je talk-isil v v žep in m' izkazal z jednaiko knjižico, da je tudi on rednio pla-eujoč član organizacije.
"Vidite, to me vesaliV dejal
j( oni — "zdaj vidim, da ste d<r-
be-r aocialist. liore malo koristijo stranki k ni sodnigi, kteri samo pravijo, da so socialisti in zraven morda še nosijo strinkin gumb, a pri organizaciji jib ni. Pravi so-<ialist je plačnjoč član stranke in obenem propagator, če prilika nanese. On podpira stran k i njo časo-T'isje. pomaga pri volilnih kampa-njalh in ne izostane na nobtnem strankinem sestanku ali zboru."
Te zlatla vredne l)eside veljajo tudi slovenskim s ocialistom. Vsi oni sodnigi, ki s»mo ^impatizirajo 7. nami in pri v.^ci priliki pravijo, da socializem je 4'all light", naj si vtisneje v srev Ix'sede t< ga vrlega angleškega «odi ima. Socialist se nisi, ako sini.) čirtiš z nami in odobravaš, kar mi pišemo in go\io»-rimo proti našim sovngom. To nas sicer veseli, — toda pomaga-Lo nam s tem še ni!
A k)} si v resnici prepričan socialist. tedaj pridi in nam pomagaj v boju za resnico in pravico. Glej! — mi imamo organizacijo. Postani član iste? in storil nas boš močnejše. Mi imamo svoj list: imarnio« "Proletanca". Naroči si ga; podpiraj g»a gmotno; priporočati tffl svojim tovarišem in znancem in koristil Ixhs veliko listu in stranki. ]\Ii imamo svoje sbode, imaiiiKO veselice. Pridi tam in pripelji sabo svojo družino, pripelji prijatelje in zopet nam boš pomagal.
Vstani torej z nu; t vila, sod rug, in bodi dober, koristten socialist!
Ndkteri ljudje tako radi molijo i,n ]>rosi jo — b ga vsikovrstnih reči, diaisiirgia'no bi se morali že davno prepričaiti, da je ta bog gluh za vse t^ikiei prošnje. Oe so ti ljudje tako radi poinižni in podaniški, zakaj ne gredo h kapitalistu1 in ga piosijo za povišaaij»e p a^e? Zakaj va> prosijo tam, kjer bi se uh m vr-da jKiRlubniln?.. .
Sodrugi! Širite "Proletarca"! Dajte ga v roke svojim tovari-šem v delavnici,, fabriki ali rudniku. Povejte jim, da jih "Prole-tarec" kmalo obišče kot tednik.
IZ STRANKE.
Nov slovenski socialističen klub.
(joMmaugh, Pa., 20. okt.
Oewjeni godrugi v Ohicjrgr l Poročam Varn, da smo mi slowm*/ki delavci v Coneniaiigh, Pa., organizirali socialistic m iklulb. Vpisalo se je vanj 21 sodrugov, (kteri smo visi željno pričakovali, dla se javno jvdkažemo kot socialisti. Upamo, da se bo to malo drevesce raizvilo v motni o im nepremagljivo drevo.
S tem odločnimi korakom stopili si no tudi na čelo socialističnemu gibanju, ki se je že dolgo pojaiv-I jalo med slovenskimi i del uvel v Comemaugh. Cemiu bi prikrivali muse aviSeme ideje? V javnosti se shaljajmo im delajmo »v prid socia-lizrina in čionibolj bomo d^lbvali v t&lp l'smiMu, kin prej se približamo med:i ar odlnermi polbrat iimstivu.
Nas mam en je, pridružiti natše moči veliki proQetarski armadi v razredni bortbi piroti sovražni mam sili — kapitalizmu. Mi centeo važnisrt. tega boja in za'to hočemo tudi složino delati, da pripomoie-
Tnrriv pravičuim zwhitevatm razred-n ozav edinega del aystiv a.
Z -ustanovitvijo tega kiufba smo storiHi velik korak naprej. Naša
-----/.aiviist_soc i a'l i st ički eg a p i epr ič a-
nj^i naun je data temelj in ma tem temeiljai bomo gTadili.
Toraj posvetimo temu novemu socialističnemu kluibu posebno pozornost. !
Z socialnim pozdlravcan
Štefan Zabric, •začasni tajnik.
STRAJK
Spisal Jože Zavertnik.
Krulčev Jaka je bil sanja v lam t. Kedar je zvečer sedel po oef!opustu ob anorclkem obrežju, je san jal o tuj iti dleželah, bi iščočih vojaških uniformah, o divjakih, ljudožreih, hneiziiieriiih ameriških plainjavalh im- temnih zaraščenih gozdih.	j
l*o dne vu se je učil mehianikar-ekega itukodelstva v veliki ladje-d elm ic i. 13 el al je odi zore do rnr a k a. Koma j se je zdanilo, že je bil na potu v ladjedfelnriaot Tudi v ladjedelnici n*ed šumenjem in ropot'om zdb6astih koles so uhajale njegove misli vedino v tuje dežele, k bliščečim «niforma4n, divjakom, ljudožrcem, videl je samega s^be v duhu kato jaha divjiega mustunn-sra ]x> brezmetnjih in vallovitih a-meriških prerijah. In kadar ga je objel tak sladek sen v bod< čniost, tedaj je vzdihnil: "Ah, da bi bil že sedemnajst, let star in odšel kot prostovoljec v mormairnico!'' Papolnomta ž njimi v nasprotju -j^ini njeg) v stairejni brat. Jiimez
Ohicaiški socialisti z veseljem pozdravljamo vrle sodrmge v Oo-nemauigli, Pa. Dobro nasni doSli, brattje! Naprej za pravice delaV-
CJT !
Slovenski delavci po drugih na-se»lbi<iwfa, posnemajte sveje tovariše v Conemaugh I Organizirajte
st
»f t
Glencoe, 0., 29. okt. Cenjeni sodrugi! Naiznanjam vam. d/a smo pri nas ustanovili oziroma ponovili socialističen klub z imenom Slovanski s ciali-stični kr.Uih. Zdrmižilo se nas je sedem sodriigo,v. Ker «rno imeli še od poprej nekaj v blaga ni, sklenili smo, da se> da " Proletarcu" $6.25. Preskrb ite mam rnekaj tiskovin, kakor govori naroČilo na gl. tajnika, a ostali denar pridrži-te listu v podporo.
Živel imedlnairodmii socializem I Z socialnim pozdravom,
John Kravanja.
»
— Nas Tlcne v Ohicagi se jezi v svojem čliatuku v zadnjem 'Slovencu', da Slovenci v Ohicagi rajše hodijo v gostilne kot v cerkev. "Dokler salivni nc propadejo, na-*a cerkiev tudi ne sme*," Hafeo vzdi-
*	m
huje Tone, v sveti žalosti, ker uvide va. da chikaski Slovenci-nočejo < atr kar tako denarja za nov stolp (torn} in drugo opravo, ki je v njegovem kšeftm potrebna.
Ej, Toine! V gostilni dobi vsak Slovenec za n kel čašo piva, smod-ko ali kakšno dHigo pijačo. To je ' saj nekaj. V cerkvi pa dobi človek le nakaznico za dnigi svet, ikatere kurz je na tem grešnem t> vetrn ničla.
glede vojaštva in življenja vobče. Jaine« je doslužil štfiri leta v mor-mamici. In kediar se je pri večerji zasukal govor ma vojaštvo, je Janez zabaivljal.
4 4 V<j ast\o imtaimo radi tega,'' je večkrat dejal Janez, "dla varuje trinoge in oderuhe, ki žive o ijud4;ih žuljih."
Pri takih pogovorih je Jaka vedno uimolknil, dwsinavmo s>mje^ govi nazori o vojaštvu bili dia-rretiralmid nasprotni nazorom svojega brata. Preveč je ljubil in spoštoval svojega brata/ da bi v njegovi družbi pove dial. da se ne strinja ž njjim^
"Na delo,'' je klicala vsaki dam piščalka v ladjedelnici. Tako so minevali duovi, tedni in meseci. Jaka je spolni! sedemmaji>to leto m privedbi je materi in bratta;, da h' če odiditi kot prostovoljec ^ ii.ornarnieo. .Maiti j? zaplakala, vendar je- pa izrekla,, da sv^ji^mu lju'ldjemcu. najinflajsieiniu sinu, dovoli vse, če misli, da bo srečen. Janez se je ugriiznii v ustnico. Rekel mi mič, sami med seboj je pa mrmral: "Ves nauk zafctonj!''
Minoba sta zopet, dva leta. V la-.Jjedelci jb nastal! straj'k. Gairniai-ja je odšla k manevrom. V luki so pa bile zasidrane štiri bojno ladije. Policijski direktor je takoj prvi db,n zahteval, dla adJmiral izkrca mnjmainj 400 pomorščakov m a sullio, ker je vojasitvo na suhem' odšlo k vajam, ki se vrse sko. ro 100 kili mietirov proč. Admiral je ustregeil 8eilji policijskega direktorja. Vsak pomorH&ak je dobil 40 nabitih paitroonorVn če je treba, dia s knogljaimi prisilijo nepokor-nc delavec, da se vrnejo na delo.
Med izbranimi |iomoršeaki jo bil tudi Jaka. Jaka je ogledoval patrone. "(\mu smo jih neki doi-bili? Kakšno bolest lahko napravijo te ie majhne krogljiec?" Ta-kit • je razmišljal Jaka. Vedel je, da njegov brat strajka. Vzel je pa-tromo za patrono iz zavoja in na kroglji je napravil znamenje, pa sam ni vedel zakaj.
Četrti d»am je na krat d<osj>el na poliei,jsko postajo tlelefotiičem poziv •za vio'jjisko [>omoč. "Štrajku-joči dWavei hočejo zažgati ladje-
delil icto. V o jaška pomoč nujno potrebam" Tako se je glasilo kratko telefonično poročilo.
Pomorščaki so na povelje zgrabili za putske, p tem 1*1 hajd v div-j<mi diru proti ladjedelnici, kjer '1 svetemu'' imietku preti nevarnost.
Veličasten jiogJied! Delavci so v široki vrsti, z razgaljenimi prsi, biiez vsakeigtti omoižja, prepevajoč delavske pesni korakali mimo la-djodlelnice. Pri glavnih vratih Ladij delnice je stal policijski ikomi-sar s 20 policaji. "Stojte", je za^ klical komisar. "Vrnitfe selM
V tem so dospeli pomcjtrsčaiki z ma)bitrmi puskauni na lice ni'tsta. Stnliaj j-3« zrastel pogrnil komisarju. »Stopil je h kapitanu, ki je zapovedi ^val odkielku pomKirsčalkov Lu mu rHke!(: "Streljajte, alko jim tri-krnit' zakličete, da olistoje in če nočejo obstati in vrniti se. Kdo ve, kaj \W razjarjeni ljudje na>me>-ravajo?"
Kratko f>ovelje m pomeršoaki so se razvrstili v široki kiomi|>{i-i.ijljJki koloni pndko ei'ste.
"Stojte! Vrnite sel" je zakli-kapitiam. ,______
"Streljajte iniorilci na svoje brate im K^ete! je zagrmi1 lo iz dk.v-ltivskih vrst. "Delavci, ki so stali v prvih vrstah, so odpeli svoje jopiče in raztrgali svoje srajce, poli ar/al i to pomuilsčakom svoja gola pnsa.
Jakatu se je dozdevalk-, da \idi v prvih vrstah svojega bratca Janeza. Mrzličen nifaz ga je sprele-tel.
Zopet k naitko povelje. Jaka ni imel eatsia za premišljevanje. Salva ... druga salva ...
Kakih 30 delavcev je ležalo v krvi. > Nekarteri so se zvijali i vsslcd groznih bMečiin, drugi so pa ležali s smehljajem okoli svojih usten mirno ... mirno ...
Ko je počila druga salva, je planil Jaka naprej, med delavce, ki so ležali v krvi na umazamem cestnem tlaku. K teimu ga je prisilila neka grozna misel.
Prvi, drugi, tretji niso! Tam četrti je njegov brat Janez* Iz nje-govihtprsi curlja kri, na njegovem licu je ;i*a čitait\: " Od^isčam!?'
JakVi ga dvigaie, mislil je> da je še življenje v njemu. Sediij ne-k.aj pade iz »dilaipnie suknje na tlak ... Krogi ja !... Znamen je L. Jaka si nas t lavi puško pod bra-il»o . I. strel! Mati je zgubila oba sinova.
Ljudje, ki vrjamejo v tistega boga, o katerem je g. župnik Tone Sojar pisal, da je skozi Šest
dob ustvarjal svet, koncem šeste dobe pa biil tako tiniden (če dan pomeni dobo), d^i je sedmo dobo j*a počival, dasi je bil vsegamogo-čen, vseigavedein, netJkončno moden itd., pe ne smejejo. 0 tem smo prepričani!
Ali kdo« se vendar smeji?
No, smejejo se dandanes vsi delegate itn pa taki Slovenci, ki smaltrajo vuako religijo za prazmo-verstivo.
Iieat je, da se S. N. P. J. ne briga za verstvo svojih članov. Tudi se ne brigat, če kldo hodi v cerkev ali me? Nikogar ne sifli k spovedi, pa miu It udi ne brani itd. itd.
Ali 'icarica je tudi, da so delegat je sprejeli takšno usta^ino izjavo me-fto zastairelega gesla, da ne hod'o klerikalci nikdar g(;spo-d ar ji v S. N. P. J. "Aunerislki Slovenec" o ti izjaivi -molči previdno. Zakaj?
Ce bi povedal resnico o ustavni izjavi, pot«m .bi ne mogli klerikalci kiirirati svojega "munca" z di>-ii.-iwlja v-ciiliju.—"—--------------—
Ali tudi tflede "Glas Svobode
11
NAŠE KLERIKALCE BOLI GLAVA.
Kdor je čiltal zadnje številke 4 * Amerikamskega Slovenca'je lahko* opazil, da maši klerikalci preganjajo siilmega mačka, kate^ roga jim je |>rov7ri)čiHo III. glavno wborovamje S. N. P. J., z dvorni-šljavostjo.
ITm, hu! "Slov. nar. podporna jeidkirta ima sedaj glavne uradnike, ki hodijo v eorkev im jo podpirajo!" Tako si naši klerikalci samim sel)i delajo korajžo v "A-mer. Slovencu'
"Glas Svobode" ni več glasilo S. N. P. J. Im to je zasluga "A-mer. Slov." Tako zopet modruje-j) klerikalci v eni i in v eni nisiti številki.	\
Kdo se sedaj ne smeji|«
se je "Afinerislki Sloverlec,,. ure-zal viikiiiiitino. Zakaj bi se ne. Prikrivam je resnice je pa pri patenti-raaiih 'katoliwlkih lislfih že tako v •navadi, kakor pri člnivelku, ki je libit in čeden, mem j akvarije srajce. "Aimer. Slov." se je blaaniral tudi tokaj. Ali našim katoličamrMin je \iseeno —' ena blamaža več ali manj — da se lahko baiha»jo im vera je rešena.
« Res je, da je S. N. P. J. ustanovila svoje lastkio strokovno gla-sikv ki prične izhajati s prvim j an u/v arij am prihodtnjega leta. Ali resnica je tindi, da so dell eg a-i ji' s st irijKitifisko večino glasovali, da dobi še v prihodki je "Glas Svobode" 100 dolarjev na eno leto podpore, dokler bo zagovarjala dela/viske pravice, prinašala članke socialistične in svribodomiselne vsebine. Ta podpora se pa "Glas Svobode" lahko takoj s splošnim glasovanjem odvza;me, afco bi kršila ta načela.
Tudi stari gfli. odlborniki se klerikalcem, ki ise zbirajo okoli 4Ameriškega Slovenca" zelo pri srcu. Z navadnin^ psovkami se jih nc upajo zmerjati, ker je kaznji-vo. Za to jih pa imenujejo brez verce, krBvoverce itd., ker to pri brunvnih dušicah,, ki že komaj čakajo, da bodo na drugem svetu gledale ljubega boga iz oibličja v obličje, dobro vleče. In o, joj! To je zakrivilo, da niso bili več izvoljeni! Tako pišejo klerikalci. Kaj še!
Brum ni klerikalci so pač mislili, da je v sv oh odK »miseln ih organizacijah tista navada, kaikor pri katoliških. Kdor imia v kakšni klerikalni organizaciji kak urad ali slmizibo, se je drži, kot us glave, dottier tak urrd kaj nese, dasi-ravmo po svetopisemskem zatrdilu ne iščejo klerikalci kraljestva ir. sreče m a'tem gmjusnem in grešnem svetu. Najboljša živa priča za to trditev je drž. poslanec dr. Šuls)tc»rsič\, kojemai zaitejevanje samega sehe zdlnifteno z lovom za služlbe toliko nese. da je prsta 1 graščak in milijonar.	# ,
»	. W>	I	■
f
jr

• . * , • — -j
Ako bi "Ameriški Slovenec povedal, da atari odbonnilki niso kandidirali, torej jih logično tudi nihee ni volil, potem bi klerikalci ne motfjl zdraviti svojega mačka iti no ribariti v batnem.
AV\ mar je k»lerika*!fceim logika, *ce je Areba prikriti srcojo biamažo i<n pa delati rawpor. Stari odfbar-n i ki A> bili grešniki, ker niso s svojimi žulji ali saduflkoim hotii podpirati e^rlkav. Novi odborniki so pa skoraj sami napci svetniki. Tako poročajo kleriikaltei v svojem "la(jtotžurualu,\ MA». Siov."
Kaj hočejo neki klerikalci s tem. V pryi vrsti se tolažijo, ker so njih mračnjaške nakane na S. N. P. J. spodletele, drugič pa hočejo napraviti nov razpor v S.
N. P, J.
Ali ta manever je preveč prozoren! Na takšne limanice ne pojdejo člani S. N. P. J. ker niso "gimpelni".
Pač bodo pa klerikalci doživeli vse kaj druaega! In česar?
Ob času 4. glavnega zborovanja bo S. N. P. J. štela svojih 10000 članov. In to bode naj-boljša moralna klofuta za tiste, ki bi imeli po KristovenuMiauku, učiti mir in ljubezen, v resnici pa sejego sovraštvo 11 prepir.
Kakor seje jo, tako bodo želi.
Stari grešnik.
AVSTRIJSKE DELAVSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE LETA
1906.
ganizacija sledeče: 49 centralnih dru&tev ali strokovnih zve$z, ki imajo po vsej državi skupno 4062
podružnic. Poleg tega obstoji 89 deželnih in lokalnih dlruštev. Ta društva imajo 406,OHO moških in 42.190 ženskih članov. Prirastek nrvih članov, ki se razteza na neniuike, češko, poljske, slovensikt !i italijanske delavce, je bil v zad njih letih sledeč*. Leta 1904. 34.-456, leta 1906. 133,978 in letia 1906. 126,171 novih članov.
Kjer prihaja do veljave sloven >!k'i živellj, je prooentualno najbolje organ i zov an a Štajerska, potem Istra, za njo Koroška, a skoraj še enkrat slabeje Kranjska. Centra! nih društev v teh deželah ni. Od 48 centralnih društev jih ima 43 redetž na Dunaju. 2 na ostalem Nižjem Avstrijskem in 4 na Češkem- (med temi tudi rudarska lUnija").
Zanimive so tudi sledeče številke, ki kaižejo razmerje med organi zo va n im i i n neorgan izova ni mi dlelavci v posameznih deželah.
Delav.. mezdnih Istra 48.341 Koroška_26.190
<<
org. % 9.974 20.63 3.(J37—lJ.hii
Napredek, (ki ga je napravila ta .multerua delavska in socialistična organizacija leta 1906., se imenuje lahlko ogromen. Kljub temu, da so imele organizacije hnde mezdne boje, posebno na Češkem in na Dunaju, je število članov naraslo. Organizacije pa so se tudi na met raj močno podkrepile, izpopolnile so ibolnvške, podporne in stav karske fonde.
Poročilo, ki ga je izdala dunajska strokovna komisija kot centralno vrdfetvo strokovnih or ga nizaeij, izkazuje v le.tiu 1906. nanovo pridobljenih članov 125,000, tako da je koncem decembra lanskega leta Sto.la skupina strokov rra organizacija 448,270 članov. Danes po zma.gujočih s cialistič-r,ih volitvah v parlament sc lahko i vso gotovost jo sklepa; da šteje organizacija ta hip več kot pol milijona članov. . Brez dvomu je. da je to največja organizacija v Avstriji sploh.
Premoženja so pridobile organizacije 2 milijona kron nanovo. Koncem^ Ueta 1906. je znašalo skupno premoženje 7 milijonov kron, dfasi je imela organizacija koncem leta 1905. komaj 5 milijo rov kron. • Vsi posiknisi, ovirati to socialistično organizacijo z ustanovitvami konkureiitnih 'organizacij, so torej jalovo propadli. Kje so ostali krščanski socialisti s svojo "neodvisno" strokovno organizacijo J Gotovo, dokler stoji tako velikanska organizacija na stališeu brezpogojnega razrednega boja in socialistične misli, bo napredovala tudi poiitiika organizacija socialno demokratske stranke.
Po svoji notranji sestavi se deli avfttrijsfka dlelavtfka strofkovna or-
Kranjska 25.497 1.963 7.69 Štajerska 107.503 22.121 20.58
Te številke kažejo, da med slo-Viz titfkopis. Sazet počne, venskim delavstvom misel »tro kovrnega združevanja še ni pro-c^la in da je organizacija v socialističnem smislu še.skoraj neznana. Posebno, kar se tiče Kranjske, je organizacija še na uprav sna motno niakem stališču. Od vsakih 100 mezdnih delaveev je komaj 8 c rganizzvanih. Čuditi se potem ni, če so mezdne in delavne razmere slovenskega delavstva na ravnost kričeče. Na Kranjskem bi se smelo zahtevati vsaj 20 procentov organizovanih, t. j: približno i000. Kranjska je med vsemi avstrijskimi iklronovinami na tretjem mesfti. Nttjslabeja je Bukovina, p« tem Dalmacija, med tem ko je n. pr. na Dunaju od vsakih lOO dela we v 40 organizovanih. .
1
Istra Koroška Kranjska Štajerska
Najhitreje (TriiI) in tudi na Kor tškein se opaža lep napredek.
Dohodlkov je imela shupna organizacija leta 1906. 6,982,374.99 K. izdatkov pa 5,609,810.01 K. Štrajkovy»ki fondi (prosta organizacija) seveda ;tm niso šteti, ker j< to pre p: vedatio!
Proste organizacije so izdale za rnasreglovane člane 63,767.50 K. *tavikiujoče člane 1.865,132,60 K. Poleg teh izdatkov so vršile strokovne organizacije svojo« nalogo takole: Potovalna podpora. 129,-631.6*2 K, podpora brezposelnim članom 919.401.50 K, podpora bolnim. invalidnim, vdovam in sirotam, i>ogrehsčine 876,275,61 K.
Že te ogromne številke kaižejo m<r skupne organizacije, ki je v gospodarskem in kulturnem oziru krvavo petrebna za proletariat. Pravimo tudi v iku burnem oziru, kajti izključno v izobraževa ne namene delavstva je organizacija izdala 208.703 K 71 v.
Časnikarstvo te organizacije stoji iistotako aelo* visoko in je primerno razvito. Organizacija ima 46 nemških, 40 čeških, 6 polj skih, 1 italijanski in 1 slovenski list. Tipkalo ee je pa skupno 286,-400 nemških, 149,660 čeških. 21, 350 poljslkib, 670 italijansikih in (>00 slovenskih izvodov/
Glede s'ovensikega strokovnega časn iikairst va hod i omenjen % da velja v Ljubljani. izhajajoči tednik Rdeči JVapor deloima tudi koti strokovni list, ki pa tu ni štet, in da irihaja za pekov sike delavce poseben italijansko-slovenski list, ki tu tudi ni štet.
Podali smo kratek referat o avstrijski delavski strokovni organizaciji, k i je pri nas ste''.tlako neznana in nepriznana. Iz tu navedenih številk se vidi, kje leže vzroki neuspehov slovenskih socialističnih kandidatur pri zadnjih dr-žavnozborskili volitvah. Tu se vi di, zaikaj so bile slovenske socialistične kandidature v tržaški oiko-lici (Jernejčič), na- Koroškem (Kthin Kristan) in na. Štajerskem (Čobal) boljšo nego na Kranjskem.
ka z redna <Mav^ka strokovna
VLADAR.
?
(Nadaljevanje
1904.	1905.	1906.
8	8	21
8	10	14
4	7	8
13	18	21
napreduje		Istra
organizacija je temelj in predpogoj s cialisitičnega gibanja. As
Fone pravi, da morajo du-liovniiki ravno toliko let študirati, kakor zdravniki ali profesorji ali j 1 d vok at i. Res je to!
Ali resnica je fcudS, da človeška <,ruižba lahko obstoji brez advokatov in dmhl vniikiov, mej tem ko brez profesorjev in zdravnikov ne nore. To je pa v naglici Tone pozabil povedati, zaitegadel um tudi ne zamerimo.
Time dobro v o, dia ni maša navada udrihati po posameznih reprezemtantih katoliške cerkve, posebno če so dotipiiki se ka-plančlki ali pa župniki. Tone je našo dob?rIhotnost zlorabil, postal je siten, kot razposajen otrok, ko je zvedel, da bo *'Preletarec začel i zh a j a t i k ot ted n ilk.
Računil je pri tem z našo d >bn hoittnostjo, pa se zaračunil. OČ< tudi dolg<(» prizanaša razposajenemu otroku. Svari in uči ga. Ali ko uvidi, da vsi dobrfo nasveti ne pomagajo nič, ga položi na koTeno in ga s sihieo tam nasvrka, kjer hrbet zgubi svoje fX)šteno ime.
Mi Toneta ne bonno dali na koleno. ali pripeti se nun lahiko, da ta bodenio v " Proletareu" prav oV>bro natNvrka'li, če bo še dolgo sanjaril 10 veri "kranjskih socialistov" in jva agitiral proti "Prole-taneuM.
Tone, aut, atut ! Ali drži svojega pos1« kot duhovnik v cerkvi, ali pa bodi javni agitaltkrr za kleri kalizem. Izberi m sam. kar ho-
v v
C ti,
Ako si izbereš pi sledenje, potem se pa nikar jezi, če bo pola palica v podobi člantkov \yo tebi.
Ali hočeš biti lastnik "Proletar-ca"? Pošli $5 in dobiš delnico.
Kapitalisti se organiz-ujejo pro-ti- nam v —'korporacije in truste. Za'kaj se ne bi tudi mi, delavci, orgaiiizira.li proti kapitalistom?!
Delavec se zaveda ; i^odrugi na dtlo!
prepovedane so bile takoj te tajne bo<zje poti k maliku kot ve-leizdaja. Kralj sam pa je malika
razbil s kladivom na tisoče koščkov. Ali, glej! čudne stvari! En malik razbit, uničen, pa oživel je v tisočerih kcšnkih, brez konca in možnosti ga vjeti in ubi«ti. Takoj drugi dan, potem ko je samo Veličanstvo z lastno roko na slavnosten način razbilo malika, je odneslo ljnidst.vo vse, tudi najmanjše koščke njegove.
Najmanjši košček se je 'iinatra* kot redki omulet, predragocena tolalžba v trpljenju in žalosti. Ljudje so se začeli tajno shajati k češcenju iteli ko»ščil:ov, zapirali so duri za seboj k<t puntarji, molili so, razgovarjnli se, tajno se posvet' vali. Vladarjevi svetovalci so mu rhitro svetovali i, da je treba poseči energično, z železno roko.
Birdči in bolbnairji so najpopre-jo oznanili po vsej deželi, naj vsakdo prostovoljno odda i >sta n -ke razbitega malika kraljevskim uslutzbeneem in slavnim »uradom, druigače zapade smrti. Pa, glejte! Nihircse ni prijavil! Ta »jdošni molk, ta trdovratno*^ vsega ljudstva v deželi ovenele volje je bila tako grozna noivost, da je marsikoga prvič pretresla groza pred nek a j netaroa n sko strašnim. Nih če iz celega pokolenja (ni še slišal o nečem podobnem ... Upreti ®e vladarju! Gro^>a!... In razlili so se po ^oni narodu neki čudoviti valovi, v katerih so dvorski ogle- . diuhi in ovadtuhi videli nekaj, česar se niso nikdar nadejali, namreč : v državi se je /pojavila volja.
Vladar je zbesnel. Zapovedal je natančno preiskati vse hiše in stamo vanja. Sod ti i sluge in biriči so pogledovali postelje, vzdigo-vali deske sobnih taJ, <tn pa tam so našli košček malika, zaplenili vse in kradli, kar se je dalo. Prišli so pa povsod na kruti, obupni odpor ljudstva.
Ljudje sio bežali v gore. puščajoč vse biričem v plen. S seboj so pa nesli na prsih dragocene koščke bivšega ničvrednega kamnitega maiiika: očetje so jih dajali otrok cm kot najdražjo dedščino. V življenjskih nevarnostih sn> jih nosili bt ne i za mejo države. V svrho prikritja teh ostankov malika so postavljali velikanske, ne-dobitne kleti in sklicevali tajne shode. V deSeli je virelo in bilo je gibanje, kakor že davno ne. V tem kraju je kdn ulJfcl kraljevskega biriča, lain so ga kralju poslali nazaj, potem ko so prišli, nihče nc viii nadejal, in puntarji so izginili ,. . Tu jva tam so se pojavili čaidhii ljudje ter začeli na trgih in na hribih govoriti ljudstvu, ki je bilo kot v plamenih bC azn osti.
(Dalje prih.) '
•	*s
Čimbolj i-astejo cente živilom in drugim potrebščinam^ Ummanj je 1 ljudstvo zadovoljno s kapitalističnim sistem^jni. In to gladi pot socializmu.
Drobtinice iz velike francoske
revolucije.
ftpUal J. Z—k.	»Konec).
Vaše obnašanje i.nalo prejprosto ... Ali ste že razni sijali o sestankih ' pri damah,. kjer se hliajia različna družba, katere mišljenje ni v č • slih ? ... A' i ste že razi nišljaili o posledicah- gnjuisobiie hazardne igre, o družbi, k se shajiai in o tonu, v katerem govori, o razruštvi dostojno, sti, ki sledi v premoženju n morali naroda...
Itako >rc gre več naprej za vedno n revolucija lx> grozna, ako ne krc-ne te mai drugo pot..."
Tako ie pisali cesar Jožef II. svoji se-tri. francoski kralj'ci, ker ie vi-dO v (lulmr, <la kraljica in divor drve v svojo lastno pogubo, ako pravo-c: >no ne krenejo na drugo pat.
Sploh pa vsem t st ni, ki obja-kavajo usodo Ljiudevtan XVI. in M ari jote Actoniete iz milosrdnosti, ki čet 110:
Objakavajte z naoii deco p role-tarcev n kmetov, ki je vsled ŽDlost-nih gospodarskih razmer pred revo-vueiio poc.tei lakote v mira1 a; objakavajte z ram: poštene ženske in dekleti*, k so morale prodajati svoje d'use, da so s. Iv in svojoel n ante-si', e glad'; obžalujte z nanu kmete, ki so morati trpeti razne muke, ker * so mtreDi zajca.' ki jim -je delal š&odo na pol'jtt, obžalujte z nmni žalostno--t* sodo proletarcev. ki so gla^Sra tavali po mestnih iVicrb, ne da bi ve Tel kan bodo zvečer položili svc;o trudlno g1avo; obŽHllujte z nami vse žrtve (tespotizma, ki so zc'i'h« v a' e v ba?t;lji- n m galerali^n ki so vzdihnile po nedolžnem ali pa rad'« malenkostnih pregreškov na fftor'scu. Ako to storite, tedaj lx>-dct.no se le mi obžalovali usodo Lni-devita XVI., Mladje Antonijete :»n dr n gib žrtev revOruc je.
Če se ne strinjate s tem, je pa vaša m'1o«rdl::ost le hinavšciniat.
Slovenska gostilna
v
pri Franc Cehu.
Rojaki, kteri žele piti naturalno, doma izdelano vino, naj se (»glasijo pri meni. Potopčim rojakom dam stanovanji in hrano po nizki ceni. Točim vse ostale pijače, ki spadajo k gostilni. Priporočam se v obilen obisk. S poStov a njem FR. ČEH,
568 S. Ccrtre A^e.. Chicago, 111.
POZOR SLOVENCI IN HRVATJE!!!
Slavnemu občinstvu v Chicag-u inoko-lici naznanjava, da sva odprla na
623 So. THROOP ST.,
novourejeno pekarij \
kjer pečeva najokusneja raznovrstna peciva. Za sveže pecivo in solidno postrežbo jamčiva. Bratje, podpirajte edino domače podjetje v tej stroki! Z odličnim spoštovanjem
JUR. CURIČ & ALEX. IVČEC
623 So. Throop St., Chicago.
ROJAKI SLOVENC
.Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati Pa, pnpoveduie kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica pa je, da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne spolne t^lezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisem in slik, s katerimi se rojaki pnmariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj friobčujemo-
Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in
'nogalv
Marija Dolenc
Trnje, Gorenjsko, Kranjsko
Cenjeni Collins Medical Institute!
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko in se zahvaliu-jem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popol-' noma zdrava, ker sem mislila, da ne bodem nikdar več.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja.
Maria Dolenc
Ozdravljen od dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni.
Ozdravljen bolečin v rebri h, slabega teka in slabosti celega telesa
Nikolaj Vučeliovič
Danilov grad
Motenegro
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. ;
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo.
John Trebeč
Box 196, Tercio, Colo.
-	YJ	. ..a,
Ozdravljen bolezni na očeh
John Polanc
Box 151 Rock Springs, Wyo.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. Točilo in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,
14() Wowt :*4ili ssi..
ew	IV.
I
Podpisani naz lanjam Hrvatom in Mpvencem v Chicagi in okolici, ra t, >£im n.tjboljša raznovrstna vd ^a po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, ip /, vse n spoštovanjem^
Slavoljub Štajdohar, 316 W, 18th St. Chicago.
POZOR! SLOVENCI! POZOHi SALOON
z modernim kegljiščem
S/eže pivo v sodčkih in butelj kah in drage raznovrstne pijače ter uoijske smodke. Potniki dobe Čedno prenoČi&Če za nizko ceno-Postrežba točna in (zborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
zdravnik za notranje bolezni In ronocelnik.
ZdruvnlAka preiskavi* brezplačno -plačati j« 1« zdravila. 647 lfl 649 Blue Islafld Ave., C ti leaf o
Urudnpuro: Od I do 3 popol. Od 7 dn 0 zvečer. • Fzvpn Chioajrft Živeči bolniki naj pftelo sloveti*
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne

po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lieno. V zalogi imamo tudi razne druge potrebŠeine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
J". J. DVORAK QO.
598-600 Blue Island A v«	' Chicago.
Jože Sabath
advokat In pravni zastopnik v kazenskih In civilnih zadevah.
Pišite slovenski! 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111
5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271.
Košiček Bratje
SALOQN!
Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek.
Og1a»1tc sena CetitH!