' k'
PoitnlM platana v gotorlnL
I. izdaja.
m
Cena Din l#-t£
Izhaja vsak dan (Jutra] razven
t ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne 2—; mo-sečna naročnina Din 20*—, za tujino 80 —. DredniStvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 30-71
Jugoslovan
Rokopliov na vratama
Oglasi po tarifi In dogovora. Oprava
v Ljubljani. Gradi5£e 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60.
V Celju: SlomSkov trg 4. PoSt. ček. rač.» Ljubljana 15 621.
St. 142
Ljubljana, sreda, dne 24. junija 1931
Leto 11.
Predlog Zedinjenih držav in Francija
Francija ne more pristati na moratorij za vse reparacije brez razlike - Nervoznost v političnih krogih - Napovedujejo se številne interpelacije v parlamentu - Nova gonja
proti Briandu
Bančni ravnatelj Weigelt
Bančni ravnatelj Weigelt Iz Berlina postane baje ravnatelj prenovljenega »Kredit-anstalta« na Dunaju.
Romunski kralj v Aradu
Bukarešta, 23. junija, n. Kralj Karel je dospel danes dopoldne v Arad, kjer je bil slovesno in navdušeno sprejet. Kralj je prišel v spremstvu svojega sina, vojvode Mihaela. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami. V kraljevem spremstvu je tudi predsednik vlade Jor-ga in pa maršal Avarescu. S postaje je kralj s spremstvom vred odšel v cerkev, kjer je bil odslužen Tedeum. Kralj ostane danes v Aradu, kjer se vrše velike svečanosti.
Volilna zmaga laburistov
London, 23. junija. AA. V volilnem okraju Ardvvick (Manchester) je bil izvoljen pri nadomestnih volitvah v spodnjo zbornico s 15.294 glasovi kandidat delavske stranke J. Hender-son. Konservativci so dobili 14.980 glasov.
Vojna med Bolivijo in Paragvajem
Newyork, 23. junija. AA. Po vesteh iz Bolivije so se začeli boji med bolivijanslcimi in paragvajskimi četami za posest Chapa. Paragvajska vlada je odposlala na novo številne čete in ladje pred pristanišče Casado.
Nov odpadnik od sovjetov
Pariz, 23. junija, n. Načelnik sovjetske trgovinske misije Dovgalevski, ki je nečak sovjetskega poslanika v Parizu, je padel v nemilost in je bil poklican v Moskvo, da se opraviči, ker je v Hamburgu in v Berlinu neugodno kritiziral sovjetsko trgovinsko politiko. Dovgalevski pa se temu pozivu ni odzval, temveč se je priključil skupini Besedovskega.
Beograjski nuncij v Rimu
Pariz, 23. junija. A A. Havas poroča iz Vatikana, da je papeški nuncij v Beogradu msgr. Pelegrinetti prispel v Rim, kjer ostane nekaj dni.
Odmevi bolgarskih volitev na Grškem
Atene, 23, junija. AA. Grški listi brez razlike stranke zelo živo komentirajo rezultat volitev na Bolgarskem, s katerim so jako zadovoljni. Nekateri listi naglašajo, da se morajo vsi tisti, ki si žele miru. veseliti izida teh volitev. Izvoljena je večina tistih, ki hočejo mir na temelju sporazuma s sosedi, če koalicija Malinova likvidira komitsko vprašanje, bo s tem storila najdragocenejšo uslugo tudi svoji lastni državi in sosedom. Grčija zato pozdravlja izpremembo vlade, ker vidi v njej začetek mirnega sodelovanja Bolgarije z ostalimi narodi.
Današnji »Elefteron Vima« prinaša dolg članek, v katerem slika notranjo in zunanjo situacijo Bolgarije v luči Malinovljeve zmage, češ da bo ta vlada zagotovila Bolgariji tisti notranji in zunanji položaj, ki ga ji ne bi mogla zagotoviti nobena druga vlada.
Med Kitajsko in Rusijo
Peking, 23. junija. AA. V okolico Pekinga je prispelo nad 100.000 mandžurskih čet. Uradno poročajo, da gre v tem primeru le za premikanje čet, vendar menijo, da ima zadeva tudi politično ozadje. Inozemski trgovski krogi so zelo vznemirjeni zaradi ruskokitajskih pogajanj o vzhodnokitajski železnici. To železniško progo sta upravljali skupna Kitajska in Rusija, Kitajski politični krogi se boje, da bo sovjetski vpliv v severni Kitajski preveč narasel.
Težkoče z izvozom žita na Madjarskem
Budimpešta, 23. junija, n. Madjarski vladi prizadeva mnogo skrbi organizacija izvoza žita.
O	tej stvari je imela vlada več sej. Razpravljalo pa se je o tem tudi na sejah gospodarskih društev. Zveza izvoznikov in zveza borz sta predložili vladi skupen predlog o ustanovitvi sindikata r.a izvoz žita.
Pariz, 23. junija. AA. Listi nadaljujejo polemiko o ameriškem predlogu za odgo-ditev reparacijskih plačil. Mnogoštevilne konference med ameriškim poslanikom Ed-geom in funkcijonarji ministrstva za zunanje zadeve dokazujejo živahno izmenjavo misli v tej zadevi. Finančni minister Flan-din je posetil Elizej, kjer je obvestil predsednika republike o vprašanjih moratorija v zvezi z ameriškim predlogom. Francoska odločitev še ni padla.
Pariz, 23. junija. AA. Visoka osebnost francoske vlade je dopisniku »Daily Mai-la« izjavila, da francoska vlada ne more pristati na Hoovror predlog, naj se odgo-de vsa plačila za eno leto. Francoska vlada je prej ko slej mnenja, da mora Francija dobiti reparacije, ki so ji priznane po Youngovem načrtu. Morda se bo komu zdelo, da francoski odgovor ni primeren na Hoovrovo velikodušno ponudbo. Vendar francoska vlada zahteva, da sc določbe Youngovega načrta glede brezpogojnih anuitet izvedejo po črki in po duhu.
Pariz, 23. junija. AA. Konferenca predsednika vlade Lavala s finančnim ministrom Flandinom je trajala snoči celo uro. Radikalni poslanec Dubois je prijavil interpelacijo o lloovrovi inicijativi.
Pariz, 23. junija. AA. Diplomatski so-trudnik Havasa izve, da je francoski poslanik v Washingtonu sporočil ministru za zunanje zadeve Stimsonu, da francoska vlada visoko ceni plemenite občutke, ki so dovedle do Hoovrove inicijative, in da je pripravljena sc pridružiti tej inicijativi, vendar želi, da se to vprašanje prouči podrobno, prej kakor bo dan definitiven odgovor.
Pariz, 23. junija. AA. Osebnosti, ki se spoznajo v mednarodnih finančnih zadevah, odločno trdijo, da bo dala Francija svoj pristanek na Iloovrov predlog samo tedaj, če se ji daje potrebne garancije, da Hoovrov načrt ne bo za Francijo slabši od Youngovcga načrta. Predvsem se mora spoštovati sakrosanktnost nepogojnih anuitet. V zvezi s tem mislijo nekateri, da mora Nemčija v vsakem primeru plačati 506 milijonov zlatili mark kot brezpogojni del anuitet. To vsoto bo Francija izročila mednarodni banki za reparacije v Baslu, da bo služila za mednarodne kredite. Deficit, ki bi na ta način nastal v francoskem proračunu, bi se pokril z emisijo kratkoročnih bonov. V nobenem primeru se ne sme naložiti Franciji novih davkov. Vsekakor so sklepi v vprašanju Youngovega načrta težji za Francijo kakor za Anglijo in Italijo in to ne samo finančno, temveč tudi politično in socijalno, ker je Francija v veliko večji meri zainteresrana na pro-speriteti Evrojie. Zato more Francija pristati na Hoovrov načrt samo tedaj, če se nemški državniki pokažejo dostojni evropske solidarnosti.
London. 23. junija. A A. Angleški listi toplo pozdravljajo dejstvo, da je Anglija takoj sprejela Hoovrovo ponudbo.
»Times« pravi, da bi Evropa, če bi mogla, prav gotovo soglasno odobrila Hoovrov predlog, kakor so to storile vse angleške stranke. Ce se to ne bo zgodilo, je treba pomisliti, da je evropsko življenje zelo različno in komplicirano in da se soglasnost v odgovoru ne more doseči preko noči. Hovrova želja po čim naglejšem odgovoru je razumljiva in opravičljiva, ker bi odlašanje nevarno škodilo njegovemu predlogu.
Prav tako je razumljivo stališče ameriškega državnega tajnika Stimsona, da morajo sprejeti ameriške ponudbo vse prizadete države.
Potreba in prilika zahtevata od Evrope, da čimprej sledi smernicam, ki so jih dale Združene države. Politični krogi priznavajo, da se bo Francija dala zelo težko prepričati.
»Manchester Guardian« se boji, da bo postala Hoovrova ponudba brez vrednosti, ako bo Francija odklonila odgoditev brezpogojnih reparacijskih plačil in znhtevala, naj sc Youngov načrt ne izpremeni.
Hoovrov predlog ima to eventualno vrednost, da bo povzročil po možnosti po-
polno revizijo vprašanja dolgov in reparacij.
Nujna posledica teh predlogov je svetovna konferenca, ki naj bi razpravljala o tej zadevi.
List končuje, da bi bil sprejem Hoovro-vega predloga s strani vseh drugih držav brezpomemben, ako bi se dovolilo Franciji, da stavi pogoje, ki bi zaprečili v prihodnjem letu vsako nadaljuo akcijo.
Rim, 23. junija. AA. Po dobljenih obvestilih prispe ameriški minister Stimson 5. julija v Napulj. Od tu bo takoj odpotoval v Rim, kjer se sestane s predsednikom vlade Mussolinijem in ministrom za zunanje zadeve Grandi jem. Verjetno je, da bodo ob tej priliki razpravljali o ameriškem
predlogu glede odloga plačil medzavezni-ških dolgov in reparacijskih plačil.
Pariz, 23. junija. A A. Vedno bolj jasno postaja, da bo imel Hoovrov predlog v notranjepolitičnem položaju Francije velike posledice. Briandov položaj se je precej poslabšal, ker mu politiki očitajo, da je bila vlada po zadnjih dogodkih presenečena in da ni ničesar vedela, kaj Hoover pripravlja. V zbornici je bilo vloženih o tej zadevi mnogo interpelacij. Debata o Hoo-vrovem predlogu bo najbržc zelo burna. Danes je razpravljal o Hoovrovem predlogu ministrski svet. Francosko časopisje poudarja, da bi Francija finančno zelo trpela, če bi predlagani moratorij neizpre-menjen stopil v veljavo.
Nova avstrijska vlada pred parlamentom
Programatična izjava dr. Burescha — Kočljivo vprašanje trgovinskih odnosa jev z Jugoslavijo
Dunaj, 23. junija, d. V avstrijskem narodnem svetu je govoril danes zvezni kan-celar dr. Buresch o programu nove vlade. Glede Kreditnega zavoda je dejal, da bodo tisti, ki so zakrivili težave te bunke, poklicani na odgovornost. Visoke plače in pokojnine se bodo revidirale in skrčile.
Glede varčevalnega programa je zvezni kancelar napovedal nove zakonske predloge. Najprej pa hoče vlada rešiti nameravana carinska vprašanja. Zvezni kancelar je nato govoril o zunanjepolitičnih odnoša-jih Avstrije in naglasil, da bo nova vlada nadaljevala prijateljske odnošnje do vseh sosednih držav. Naglašal je posebno bratsko razmerje Avstrije do Nemčije. Vprašanja carinske zveze se je dotaknil samo toliko, da je omenil, da je vsa stvar predložena Haaškeinu razsodišču.
O trgovinsko-političnih pogajanjih je de-
jal kancelar, da so z Madjarsko že končana, z Italijo pa se bodo v najkrajšem času končala. Glede pogajanj za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško vztraja Avstrija pri svojih zahtevah. Na koncu je zvezni kancelar dr. Buresch izrazil posebno zahvalo ameriškemu predsedniku Hooverju za njegovo akcijo.
V	razpravi o vladni izjavi je poslanec dr. Danneberg opozoril na to, da trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo do 1. julija najbrže še ne bodo končala. Zato je nevarnost, da bodo avstrijski agrarci vse storili, da bi vlada na podlagi svojih pooblastil, ko nastopi brezpogojno stanje, prepovedala uvoz iz Jugoslavije. Dr. Danneberg svari vlado pred takimi ukrepi, ki bi bili enaki carinski vojni z Jugoslavijo in ki bi lahko dovedli do ue-prijetnih zapletljajev.
Razvoj političnih prilik na Romunskem
Narodna kmetska stranka napoveduje ostro opozicijo — Dr. Ma-niu izstopil iz stranke in odložil poslanski mandat
Bukarešta, 23. junija, n. Na včerajšnji seji zbornice je v imenu narodne kmečke stranke prečital bivši državni tajnik Ilea izjavo stranke, v kateri pravi, da stranka zaradi volilnega nasilja in zaradi nepravil-nosti pri volitvah ne priznava zakonitosti parlamenta in tudi ne zakonitosti sedanje vlade. Stranka bo samo iz čuta dolžnosti do naroda sodelovala v delu parlamenta. Za predsednika zbornice je bil izvoljen s 151 glasovi profesor Pompei, medtem ko je dobil profesor Cusa samo 38 glasov. Finančni minister Argetoianu je danes predložil zbornici zakonski predlog o uravuo-vešenju proračuna. S tem zakonom se proračun zmanjša za 3 milijarde lejev.
Bukarešta, 23. junija, n. Največjo senza-
cijo je vzbudilo v političnem svetu pismo šefa narodne kmečke stranke dr. Mauiua, ki ga je poslal predsedniku stranke, bivšemu notranjemu ministru Mihalakeu. V tem pismu izjavlja, da se umika iz političnega življenja in da ne namerava več sodelovati v aktivni politiki v Romuniji. V drugem pismu, ki ga je Maniu poslal predsedniku parlamenta, profesorju Pompeiu, podaja ostavko na svoj poslanski mandat. Kakor se doznava, namerava dr. Maniu odpotovati v inozemstvo, ker se nikakor ne strinja s sistemom dela sedanje vlade. Kakor smo dalje zvedeli, jo dr. Manin tudi izstopil ii narodne kmečke stranke, v kateri /e bil potem za začasnega voditelja izvoljen Mi« lialake.
Nj. Vel. kralj med narodom v Liki
Sprejem Nj. Vel. kralja v Udbini; za kraljem ja predsednik vlade gen. Živkovič
Polom boigar»lie vlade
Katastrofalen poraz je doživela bolgarska vlada pri nedeljskih volitvah, nad vse sijajno zmago pa si je priboril bolgarski narod. Že po prvih rezultatih nedeljskih volitev je bilo to jasno, značilen molk bolgarske telegrafske agenture, ki je kot zadnja pri-capljala s svojimi vestmi o volivnih rez.nl-latih, pa je bil jasen dokaz za uspeh bolgarske opozicije tud i za dvomljivce.
Ta veliki uspeh združenih opozicijonal-nih strank je lem pomembnejši, ker je bil dosežen v najtežji in dolgotrajni borbi. Že pri prejšnjih volitvah se je videlo, da more demokratičeski zgovor samo z največjim terorjem in raznimi volivnimi sleparijami sfabricirati sebi večino. Mnogi so zato mislili, da se bo vladi g. Ljapčeva tudi sedaj posrečilo, da si na enak način prisvoji večino. Treba priznali, da se je g. Ljapčev tudi nad vse potrudil, da pribori tudi svoji vladi priznanje, da je nenadkriljiva v delanju volitev in potvarjanju ljudske volje. Toda vse je bilo zaman in teror makedon-stvujuščih, nasilja upravnih organov in poskusi grobih volivnih sleparij so bili zaman, ker nepremagljiva je bila volja bolgarskega naroda, da vrže ob tla vlado, ki je s svojo zgrešeno politiko spravila deželo na rob propada.
Ker že olicijelni bolgarski krogi ne morejo utajiti silovitega poraza vlade, ga skušajo vsaj omiliti in olepšali ter pravijo v svoji oficielni agenturi, da j« vlada propadla, ker je opozicija spretno izrabila obstoječo bolgarsko krizo. Ta sila neroden vladni komunike zgovorno pravi, <la so vladni krogi vsled silovitosti poraza izgubili glavo. Kakšen smisel naj vendar ima tolažba, da so se volivci le vsled silne gospodarske krize izrekli proti vladi? V nedeljo tepeni bolgarski vlastodržci so vendar umorili Stambolijskega le zato, ker da je bil on ovira bolgarskemu napredku. Dogodki pa so dokazali, da so nasprotniki Stambolijskega spravili deželo v naravnost brezizhodno kri-»o. Kakor pravijo vladni krogi sami, celo v tako težko krizo, da so vsled nje volivci morali pozabiti na vse strankarske razlike in kar soglasno obsoditi tiste, ki so bili krivi le silne krize. Ker jasno ko beli dan je, da ne more biti za stalno rastočo krizo kriv nihče drugi, ko tisti, ki ima v rokah vsa sredstva, da to krizo omili. In la veliki krivec je bila vlada dernokratičeskega zgo-vora, vlada onih strank, ki so vladali s pomočjo nasilja makedonstvujuščih.
Vse lo je narod spoznal in ker je spoznal tudi — obsodil. In obsodil je strahovito in dokončno vlado in vse one, ki so jo podpirali, pa tudi vse tiste, ki niso šli odločno v boj proti vladi in ki so hoteli s svojimi posebnimi listami cepiti narod, kajti v nedeljo so ostale vse manjše stranke brez mandatov. Obenem s svojo obsodbo vlade in njene politike ter z odobritvijo politike združene politike pa je narod tudi jasno povedal, kaj noče in kaj hoče.
Absolutno mora biti konec pogubonosne-ga vpliva makedonstvujuščih. Strahovlade, ki so jo leta dolgo vršili makedonstvujušči, je bolgarski narod sit do grla in zato mora biti le strahovlade enkrat za vselej konec. A ludi vseh pobojev in političnih umorov, ker hoče bolgarski narod v miru delovati za svoj napredek. Zato pa tudi odklanja ono politiko, ki so jo tuji vplivi zanesli v Bolgarsko in ki je hotela, da bi se bolgarski narod še enkrat spuščal za druge v krvave dogodke in živel v trajnem sovraštvu 8 sosednimi narodi, s katerimi ga veže vse polnu skupnih interesov. Bolgarski narod hoče politiko, ki se vodi samo zaradi bolgarskega naroda, boče politiko, ki mu omogoča vedno bolj prijateljske stike s sosednimi narodi, hoče skratka politiko, ki je v skladu z idejo balkanske skupnosti.
Zaradi tega hoče tudi bolgarr*'1 narod, da imajo merodajen vpliv na bolgarsko politiko gospodarski interesi, da je gospodarstvo izhodišče bolgarske politike, ker je v tem tudi edina rešitev proti silni krizi. Ne politika sovraštva in ogrožanja miru, temveč politika zbližanja med balkanskimi narodi bo omogočila Bolgarski napredek in blagostanje.
Zmaga opozicije je zmaga ideje velikega in nepozabnega Stambolijskega in v tem je historičen pomen nedeljskih bolgarskih volitev. Dne '21. junija 1. 1931. je bolgarski narod pričel zopet vodili svojo lastno politiko, tega dne se pričenja tudi za Bolgarsko zdrava in aktivna bolgarska politika. Ž njo je zajamčen mir Evropi in zato so nedeljske volitve tudi velika pridobitev za mir.
V	istem razmerju, kakor je strahovit poraz bolgarske vlade, je silna zmaga opozicije, ki je takoj poklicana, da prevzame vlado in da uveljavi voljo bolgarskega naroda. ki je /a mir in sporazum a sosednimi narodi ter proti vsaki politiki, ki bi mogla bolgarski narod privesti v nevarne zaplet-Ijaje. Doba konstruktivne miroljubne in tudi slovanske politike se je v nedeljo na Bolgarskem pričela in vlada, ki se je tej politiki upirala — je odigrala.
Ljapčev o svojem volilnem porazu
»Nedeljske volitve imajo to dobi' garski narod ni a
ša predsednik Ljapčev ,-eniateniatxeni Sofija, 23. junija. AA. Bolgarska agencija poroča: V intervjuvu, ki ga je dal predstavniku Bolgarske agencije, naglasa predsesdnik vlade Ljapčev, da se je on osebno vedno trudil, da ublaži poli tično brobo, ne pa da jo poostri. Zato je dal tudi ostavko vlade takoj po zaklju-čitvi parlamentarnega zasedanja. Ko je videl, da to ni vodilo do cilja, je smatral takoj za nalogo vlade, da izvrši svobodne volitve. Te volitve so bile izvršene v naj večjem redu in popolni svobodi, tako da se ne more očitati vladi napovedano pre,;- nje krvi. Predsednik vlade je še doo da imajo rezultati volitev tudi to dobro stran, da demantirajo mišljenje nekaterih krogov, da izpadejo volitve v Bolgariji vedno v korist vladi, to je, da je bolgarski narod amorfna masa. Nato je še naglasil, da je morala opo-
o stran, da so dokazale, da bolgar-morfna masa«
zicija zbrati štiri stranke, da je prišla do tega rezultata. Od 150 mandatov, ki jih je dobil nacijonalni blok, pripada polovica frakcijam agrarne stranke, polovica pa odpade na demokrate, liberalce in radikale. Od ostalih 124 mandatov je dobil »Demokratičeski zgovor« 79 mandatov. Ljapčev pravi, da se je treba na-dati, da bo rodil ta parlament vlado, ki se bo mogla nasloniti na močno večino in ki bo mogla sprejeti potrebne zakone. Na koncu je dejal, da čaka spoštujoč ustavne odredbe in parlamentarne tradicije samo časa, da izvrši tudi on v tem pogledu svojo dolžnost.
Sofija, 23. junija n. Sedaj so znani končni izidi volitev. Opozicijonalni blok je dobil 150 mandatov, vlada 79, komunisti 6 in makcdonci 8. Z državne liste so naknadno dobili še sooijalnf demokrati 5 mandatov.
Vtis Hooverjevega predloga v Italiji
Komentarji fašistovskega tiska — »Italija ne bi mogla dopustiti, da bi Nemčija izrabila olajšave za okrepitev svojega vpliva v Avstriji«
Rim, 23. junija, n. Ponudba ameriškega predsednika Hooverja evropskim dolžnikom, da bi za leto dni ustavili odplačevanje med zavezniških dolgov pod pogojeni, da bi sami dovolili Nemčiji enoJeten moratorij za plačilo reparacij, je izuehadila italijanske službene kroge. Do danes so fašistični listi samo zabeležili la dogodek in ga niso dalje tolmačili. Sedaj pa prinašajo listi značilno poročilo, v katerem javljajo, da je Grandija poselil ameriški poslanik v Rimu Garret. Dalje pišejo listi, da so med Berlinom, Londonom, Parizom in Kimoni že v teku razgovori in da pristojni činilelji proučujejo to vprašanje s tehnične strani. Hooverjeva ponudba je izzvala v Rimu dober vtis. Pri tem pa se ne sme pozabiti, da Italija ne sme pustili
izpred oči dejstva, da je na račun repa raci j od Nemčije prejemala več, kakor pa mora plačevati Ameriki in Angliji. Ta presežek je za Italijo važen, kajti ona ni bogata. Italija se nadeja, da finančna okrepitev Nemčije, ki bo imela kot neizbežno posledico tudi njeno politič. okrepitev, ne bo porušila ravnovesja v sred. Evropi. Italija ne bi hotela, »la bi dobila Nemčija sedaj malo »luška. in da bi skušala okrepiti svoj vpliv v srednji in v vzhodni Evropi ter da izkoristi olajšave v to, da bi še bolj pritegnila k sebi Avstrijo in uresničila carinsko zvezo ali pa celo priključitev. Tega Italija nikakor ne bi mogla dopustiti, ker si je »vesla nalloge, ki jo mora vršiti Avstrija v Evropi v svojem sedanjem položaju.
Borba med Vatikanom in fašizmom
»Italija se nahaja v temi, v kateri vlada satan«
hovnika v Pontebi
Aretacija du-
VREMENSKA NAPOVED
I»onaj, 23, junija, (d). Pretežno jasno, kolikor toliko nagnjenje k. nevihtam, gorki krajevni vetrovi.
Rim, 23. junija n. sil Lavoro Fascista« objavlja nove članke o tajnem delovanju katoliške akcije in napada škofa insgr. Tacconija, ki je obsodil postopek fašistov, kateri so na dan sv. Antona udrli v cerkev, odnesli kip sv. Antona in ga nosili po mestnih ulicah, čeprav je bila procesija prepovedana. Škof Tacconi je v neki svoji poslanici ostro obsodil la fašistični postopek in naglasil, da se danes Italija nahaja v temi, kjer vlada satan. >Lavoro Fasci-sta< smalra to za žalitev in sporoča Vatikanu, da fašislična vlada ne more prenašati, da bi se Italija na tako grd način žalila.
Trst, 23. junija, n. V mestu Pontebba so zaprli duhovnika Alojzija Caledonija. Fašistični listi pišejo, da je imel Caledoni v nedeljo pridigo, v kateri je ostro napadal fašizem in fašistično vlado zaradi raz-pustistve katoliških mladinskih organiza-
cij. Caledoni, pravijo omenjeni listi, se je v svoji propovedi toliko spozabil, da je izffledalo, kakor da bi imel kakšno soci-jalistiT-no zborovanje. Fašiste je imenovat grabežljive volke v ovčji koži. Duhovnika Caledonija so izročili sodišču.
Rim, 23. junija. AA. V nedeljo je sprejel papež 700 članov kongregacije za versko propagando. V svojem govoru se je papež pritožil, da je prejelo 9.000 fašističnih organizacij nalog, naj nadzorujejo delovanje katoliške akcije. Po časopisnih poročilih je papež označil akcijo fašističnih organizacij za obsojanja vredno vohjinstvo. Dejal je, ida ga tolaži sočutje in podpora vsega katoliškega sveta in velikega dela nekatolikov.
Politični krogi menijo, da bodo papeževe obtožbe otežkočile pogajanja za sporazum med cerkvijo in državo
Predsednik vlade v kopališču Teslič
Beograd, 23. junija. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve ar-mijskl general Peter Živkovi« je odpotoval snoči z brzovlakom v kopališče Teslič, kjer bo ostal nekoliko časa.
Povratek dr. Korošca iz inozemstva
Beograd, 23. junija, k. Snoči se je vrnil iz inozemstva bivši ministrski predsednik dr. A. Korošec. Danes dopoldne so ga posečali razni njegovi prijatelja.
Mednarodni kongres rotarijancev
Dunaj, 23. junija. AA. Tu je bil olvorjen mednarodni kongres rotarijancev. Prisostvuje mu 7000 članov iz 44 držav. Iz Amerike je prisotnih 4000 članov.
40.000 dinarjev za študijska potovanja študentov
Beograd, 28. junija. AA. S sklepom ministra za kmetijstvo je bilo izplačano iz državnega kmetijskega fonda 40.000 Din in sicer po 20 tisoč dinarjev kmetijsko-gospodarskim fakultetam v Zagrebu in Beogradu za studijska potovanja študentov.
Ponesrečen prekooceanski polet ženske
Newyork, 23. junija. AA. Gospodična Ruth Nichols iz Newyorka je startala za polet preko Atlantskega oceana v Evropo. Letela bo preko Harbour Graca na Novofundlandskem v Francijo.
London, 23. junija. AA. Iz Saint Johnsa na No«vi Fundlandiji poročajo, da se je letalka Ruth Nicols pri svojem prekooceanskem poletu spustila včeraj pri Saint Johnsu. Spustila se je tako nesrečno, da je zadobila rane na hrbtu. Letalko so odnesli v bolnico. Letalo je zelo poškodovano.
Poset angleških vojnih ladij v Splitu
Split, 23. junija, k. Kakor smo zanesljivo izvedeli, pridejo meseca julija v Split 4 angleške vojne ladje. Najprej pride neka križarka, ki ostane v splitski tul« od 1. do 9. julija, nato pa doplovejo v luko še tri vojne ladje, od katerih je ena avijonska, ena pa rezervna. Te ladje ostanejo v Splitu od 21. do 27. julija.
Jugoslovanska turistična razstava v Varšavi
Varšava, 23. junija. AA. Pal poroča: Včeraj je bila v industrijskem muzeju v prisotnosti predstavnikov vlade otvorjena jugoslovanska turistična razstava. V imenu vlade je profesor Niemzinski naglasil pomen razstave, ki je nov doikaz ozkih zvez med obema bratskima narodoma in verna slika velikih prirodnih lepot Jugoslavije in vseh njenih klimatskih prednosti.
Bivši meksikanski predsednik v Zagrebu
(»rade«, 23. junija, n. Bivši predsednik Me-xica Emilo Portez Gill, ki je na avtomobilnem potovanju po Evropi, je snoči dospel z družino v Gradec, danes pa odpotuje v Zagreb.
Lord Livington sarajevskemu aeroklubu
Sarajevo, 23. junija. AA. Lord Livinglon, ki je bil pred kratkim v Sarajevu kot gost aerokluba, je poslal predsedništvu in tajništvu kluba pismi, v katerih se zahvaljuje za gostoljubnost in se izraža najlepše o lepotah naše države. V pismu vabi vse predsedništvo sarajevskega aerokluba, naj pride v London kot gost tamošnjega aerokluba. Sarajevski aerO' klub se bo vabilu odzval ter odpotoval v London bodisi z letalom ali drugače.
Brezposelnost v Nemčiji
Berlin, 23. junija. AA. Po uradnih podatkih je padlo število brezposelnih v Nemčiji od 1. »lo 15. junija za 55.000. Zdaj je v Nemčiji štiri milijone brezposelnih.
&€>h€>l&lve>
Zlet Sokolstva na Jadranu
Spored glavnih zletnih dni 27., 28. in 29. junija
Po prvih dveh predzletnih dnevih bodo dosegle sokolske svečanost; svoj višek v dneh 27., 28. In 29. junija t. 1. Udeležba jugoslovanskega Sokolstva, kakor tudi ostalega slovanskega Sokolstva bo ogromna.
Spored glavnih zletnih dni je tale:
V petek 26. junija ob 19. seja sodniškega zbo-
i v splitskem Sokolskem domu.
V soboto 27. junija ob 5. uri zjutraj tekme članov, članic, moškega in ženskega naraščaja na zletišču, ob 16. tekme vseh oddelkov v plavanju na prostoru SK Jadrana. Ob 21. pozdravni večer na Bačvicah v hotelu Matič, akademija na francoski obali, koncerti sokolskih godb.
V nedeljo 28. junija ob 6. skušnje sokolskih čet župe Skoplje, bratov čehoslovakov in ostalih žup za posebne nastope. Ob 7. skušnje sokolskih čet in starejših bratov, ob 8. skušnje članov in članic, ob S. skušnje sokolske župe Zagreb, ob 11. promenadni koncerti, ob 17. prva javna telovadba: 1. članice: vaje s kiji, 2. razvitje prapora Sokola v Splitu, 3. člani: proste vaje, 4. vojska: vaje s puškami, 5. sokolske čete župe Skoplje: vaje s palicami, 6. orodna telovadba,
7.	starejši člani: proste vaje, 10. moški naraščaj župe Zagreb: proste vaje, 11. ženski naraščaj župe Zagreb: proste vaje, 12. sokolske čete župe Zagreb: proste vaje. Ob 21. komers na Bačvicah, akademija na francoski obali, koncerti sokolskih godb.
V ponedeljek 29. junija ob zjutraj budnica sokolske godbe Split, ob 8. skušnje moškega in ženskega naraščaja, ob 9. skušnje za moško in žensko deco, ob pol 10. zbor vsega članstva in naraščaja za slavnostno povorko, ob pol 11. svečana povorka po ulicah Splita, na francoski obali zbor in pozdravi. Ob 17. druga javna telovadba: 1. moški naraščaj: proste vaje, 2. ženski naraščaj: proste vaje, 3. člani: proste vaje,
4.	članice: vaje s kiji, 5. moška deca: vaje s praporci, 6. ženska deca: proste vaje, 7. Sokol Šibenik: simbolične proste vaje, 8. vaje gostov, 9. sokolske čete: proste vaje, 10. orodna telovadba, 11. mornarica: vaje z vesli. Ob 20. veselica na zabavišču Pot kraljice Marije, ob 21. telovadna akademija na zabavišču.
Kakor je razvidno iz navedenega sporeda bo zlet Sokolstva na Jadranu impozantna sokolska manifestacija za naš Jadran, kralj in Sokolstvo. Vse članstvo iz Dravske banovine pozivamo, da se po možnosti v čim večjem številu udeleži zleta. Legitimacije in zletne znake po 25 Din ima v prodaji Jugoslovanska Sokolska Matica v Ljubljani, Narodni dom ali pa jih naj društva naročijo od zletnega odbora v Splitu. Zdravo!
Zlet kamniškega Sokolskega okrožja v Dobu
Sokolska društva kamniškega okrožja so priredila v nedeljo 21. t. m. svoj zlet v Dobu pri Domžalah. Dasi je nestalno vreme grozilo pokvariti lepo sokolsko slavnost, deževalo je že dopoldne, je bila udeležba Sokolstva in občinstva prav lepa. Večina društev se je zbrala pred Sokolskim domom v Domžalah, odkoder je ob 14. krenil sokolski sprevod z godbo na čelu proti Dobu. Na Viru so se priključili povorki kamniški Sokoli s praporom. Na Dobu je sprejelo domače društvo Sokolstvo z lepim pozdravom staroste brata Matičiča. Tu se je formirala povorka po vasi proti telovadišču. Na čelu povorke sta jahala 2 Sokola na konju, sledila je domžalska godba, prapor kamniškega Sokola, nato pa 48 članov v kroju, 46 članic, 21 naraščajnikov, 28 moške in 22 ženske dece. Povorka je bila od občinstva toplo pozdravljena.
Telovadišče je bilo na senčnatem vrtu br. podstaroste, kjer so bili postavljeni okusni pa-vilijoni, bogato založeni z jestvinami in pijačo. Razveseljivo je dejstvo, da se je prodalo največ šabese ne samo sokolski mladini, ampak so po njej segali tudi člani, kar je znak, da se je pričel treznostni pokret tudi med članstvom. Točno ob 16.‘se je pričela javna telovadba, ki je bila izredno dobro obiskana. Telovadbo so posetili sreski načelnik iz Kamnika dr. Ogrin, starosta kamniškega Sokola br. dr. Karba, župni načelnik brat Lojze Vrhovec, starosta radomeljskega Sokola brat dr. Potokar itd.
Ob zvokih godbe je prikorakalo na telovadišče 44 moške In ženske dece, ki je vaje s praporci in loki izvedla zelo ljubko in skladno. Moški naraščaj (44) je izvedel zelo strumno 2 okrožni vaji s palicami, nakar je 9 naraščajnic zadovoljivo izvedlo prvo prosto vajo za vsesokolski zlet v Pragi. Burno pozdravljeni so prikorakali člani (48) pod vodstvom okrožnega načelnika brata Škerla iz Ježice in izvedli 3 proste vaje. Igre ženske dece z žodami so žele zaslužen aplavz gledalcev, članice (30) so izvedle proste vaje zelo gracijozno in žele splošno odobravanje občinstva. Pri orodni telovadbi je nastopilo
5	vrst na vseh glavnih orodjih, med katerimi se je zlasti odlikovala vrsta domžalskega Sokola pod vodstvom načelnika brata Vidmarja. Zal, da se orodna telovadba ni izvršila do konca, ker je med tem pričelo deževati. Nebo pa je bilo .kmalu nato Sokolu naklonjeno, posijalo je solnce in na veseličnem prostoru se je razvila živa).na zabava ob sviranju godbe.
Da ni bila udeležba na zletu večja, je predvsem zakrivila nevihta, ki je divjala v okolici Domžal v prvih popoldanskih urah. Mnoga društva pa do zadnjega hipa niso sploh vedela, ali se zlet vrši ali ne, in so ostala doma. Kljub temu p£ je zlet dosegel svoj namen in pokazal, da kamniško Sokolsko okrožje dela za poglobitev in širjenje sokolske misli med našim kmetskim narodom. Zdravo! I. H.
Odhod skavtov v Prago
Beograd, 23. junija 1. Pred odbodom na veliki skaviski zlet, ki se bo vršil proli koncu tega meseca v Pragi, so danes beograjski skavti iz vardarske in dunavske banovine defilirall »kozi Beograd.
Usoden trenutek pod drevesom
Koncert »Ceha« iz Krakova
Bratsko pevsko društvo »Echo« iz Krakova je priredilo v ponedeljek v filliarmonski dvorani zelo uspel koncert, ki pa je bil radi visoke sezone bolj srednje obiskan. Izvajali so skladbe Galla, Grbusinskega, Kamienskega, Lachmana, Lipskega, Mareka. Novovievskega, Kopicinskega, Raezke, Rizzija. Saltisa. Vieho-viča in Walewskega, ki je pevovodja tega odličnega. štiridesetčlanskega moškega zbora. Zbor sestoji iz samih inteligentov, poje pretežno moderne skladbe in je njegova najjačja stran ritmična sigurnost v polifonih zborih. S tem ne rečem; da bi tudi dinamika ne bila skrbno izdelana: slišali smo krasne »pianissi-me«. čeprav zbor rad povdarja svojo eksistenčno silo z nasprotnim, s »fortissimi«. Že pri izberi skladb, še bolj pa pri izvajanju smo slišali, da se dirigent in njegova četa izogibata jokavosti in pretiranemu sentimentu, kar jima vsak sodobno orijentiran človek šteje le v dobro. Tenorjem se momentano pozna mala utrujenost po naporni turneji, ostalim pa prav nič. Kaki dečki so v intonaciji, so pokazali po koncertu na unionskem vrtu, kjer so dobili v dar vsak po en izvod pesmarice matičnega kvarteta in so nekaj pesmi iz pesmarice zapeli kar z lista. Dirigenta Waleka, kakor ga vsi kličejo, sem vprašal po poljskih modernistih Szyma-nowskem. Rogowskem, Rožickem i. dr., ki sem se seznanil ž njimi v Pragi. Zelo jih ceni, zameri jim pa to, da za moški zbor ne pišejo in jih torej ne more izvajati. Zelo se zanimajo za našo moderno zborovsko pesem, ki je pa tudi usmerjena bolj v mešan zbor. Odlično izvajan spored je publiko tako navduševal, da so Kra-kovčani morali na koncertu kar ponavljati in dodajati.	Slavko	Osterc.
Glas s severne	meje
O	odnosu med Nemci in Slovenci na naši severni meji smo že mnogo pisali; mnogo glasov je že šlo	mimo	gluhih ušes,	toda ker nekaj vendarle	vedno	ostane, naj	gredo še	te
vrstice mimo	tistih	ušes: nekaj	se jih bo	že
prijelo.
Ena najlepših pokrajin v Sloveniji je zapaden del Slov. goric med Sv. Jurijem ob Pesnici, Kungoto, Svečino in Sv. lijem; zato ni nič čudnega, da se Nemci že dolgo zelo zanimajo za te kraje. Tu sem so naseljevali svoje ljudi iz Reicha in izpodrivali naše posestnike; Schulverein in Sudinarka sta postavljala svoje domove in od tam razdirala našo narodnostno mejo in naše preprosto ljudstvo je že skoro klonilo pred velikim navalom nemštva. Toda usoda je še vse ob pravem času odvrnila in danes se li kraji zopet razvijajo pod zastavo slovenske in jugoslovanske kulture.
Vendar pa se kljub trinajstletni svobodi teh pokrajin še vedno dogajajo reči, ki spravijo iz ravnotežja Se tako strpnega človeka in ki nam kažejo, kako globoke znrere je napravilo v našem narodu prejšnje ponemčevanje, ker ni zadelo na dovolj močan in splošno izveden odpor s slovenske strani. Smo seveda ob meji in naša strpnost in lojalnost zahteva, da s človekom, ki pride z one strani in ne razume našega jezika, govorimo po nemško. Tako je prav! Druga pa je, če zaslišimo klatiti nemščino take ljudi, ki tega nikakor ne potrebujejo, ampak delajo to iz same nadutosti. Ali se jim zdi, da s tem kaj pridobe na svoji časti in ugledu? Mislimo, da presneto malo! Drugi pa zopet skromno pripomnijo, da jim gre tako »bolj na roke«. Res ne vemo, kako jim more iti nemščina »bolj na roke«, kakor pa jezik, ki ga je govorila njih mati in ki ga govore danes njih otroci doma in v šoli; ali jim je res Schul* verein tako obrusil jezike za nemščino?!
Eno preteklih nedelj je priredil neki klub na cesti Maribor—Sv. Jurij ob Pesnici motorno dirko. In če je človek malo poslušal tiste, ki so imeli kaj z dirko opraviti, je slišal samo nemško; telefonska govorica samo nemška; neki gospod gre odganjati dve stari slovenski ženici v nemščini tako oblastno, kot bi ga moral razumeti cel svet. Če je bila ta prireditev prirejena od samih Nemcev, ne vemo, podoba pa je bila taka kot bi prišel k nam kak klub iz Nemčije. Tak dogodek gotovo ne vzbuja narodne samozavesti pri preprostem ljudstvu, ki je zlasti tu na meji narodnega prebujenja tako krvavo potrebno.
Isto je, če n. pr. sedemo v kak obmejni avtobus in se popeljemo v obmejne občine. Komaj dobro sedemo, se že tudi ustrašimo, ali nismo morda pomotoma vstopili v voz, ki pelje v Avstrijo. šofer in vsa družba govori po nemško in zdi se ti, da si kje sredi Avstrije. Pa niso to Nemci, to so naši obmejni ljudje, ki so se v zadnjem ljudskem štetju priglasili za Slovence, pa se tega, kakor je iz vsega razvidno, premalo zavedajo. Da je le eden v družbi, ki mu slovenski jezik ne gre posebno gladko — alo, že je cela družba nemška. Ja, ali smo res tako nesamostojni in pod tujim vplivom! Mislimo, da je danes že prišel čas, ko se nam ni treba niti bati niti sramovati govoriti svoj materni jezik. Saj na ta način človek res ne more oporekati Nemcem, če zahtevajo mejo kje tam doli ob Dravi. Veste, neodločnost in zajčja plašnost je že preveč škodila nam Slovencem pri naših narodnih mejah, da bi jo smeli še naprej gojiti in kazati, da nismo ptič ne miš.	P.	J.
Medija-Izlake
Pes je ugriznil učenca osnovne šole Sašo B.leiweissa v koleno leve noge. Saša je oslal v domači oskrbi, ker je pes zdrav.
Prireditev šolske mladine. Na praznik 29. junija ob pol 16. bo priredila šolska mladina v dvorani Sokola Medija-Izlak otroško igrico »V kraljestvu palčkov«. Upamo, da bo dvorana polna.
Kako tragično sta Balantičeva in
Kamnik, 23. junija.
Tragična usoda priljubljenega Rudolfa Valjavca in njegove zaročenke je globoko pretresla vse prebivalstvo. Oba dneva so prihajale cele trume prebivalstva od blizu in daleč pod Zaprico in v Godič, kjer ležita na mrtvaškem odru. V ponedeljek proti večeru so se prišli od njiju poslovit stanovski tovariši, delavci in uradništvo tovarne Titan, kjer je bil Valjavec uslužben 4 leta, Balantičeva pa 7 let.
Šele danes se je iz mnogih verzij, ki so nastale o tragični nezgodi, izluščil dogodek, ka-kar se je v resnici izvršil. Šofer avtobusnega podjetja Kregar & Fajdiga se je ravno vračal z avtobusom iz kolodvora. Vozil je proti mladima zaročencema, ki sta korakala pod enim dežnikom drug poleg drugega. Šofer je prav dobro videl, da se nista ustavila pod drevesom, ampak sta počasi korakala naprej. Prav v trenutku, ko je privozil mimo njiju, je strahovito počilo, flislil je, da je eksplodiral bencin v kotlu, ko pa je pogledal nazaj, je videl oba mlada človeka ležati na tleh. Ustavil je avtobus in hitel nazaj pogledat, kaj se je zgodilo. Tam je že našel g. Pavliča in dva kolesarja, ki sta ravno privozila mimo. Šele tedaj je videl, da ju je ubila strela.
Valjavec in Balantičeva torej nista vedrila pod drevesom, ampak sta šla mimo njega prav v onem trenutku, ko je treščilo. Nesrečen, edinstven slučaj.
Št. Rupert', 22. junija.
Ponoči od nedelje na ponedeljek okrog ene ure je zopet klical rog nočnega čuvaja na pomoč. Takoj za tem je v zvoniku bilo plat zvona. Ljudje so bili takoj pokonci in še vsi razburjeni od popoldanske nevihte so hiteli gledat, kje gori. Gorelo je v vasi Okrog, ki je pol ure oddaljena od Št. Ruperta. Gasilci iz Št. Ruperta so bili takoj pripravljeni za pomoč, toda pomagati ni bilo več mogoče, ker je bilo mahoma vse v plamenih. Gorelo je pri Gregorčiču, po domače pri Miklavžinu.
Hiša in vsa ostala poslopja so bila lesena. Da bi se razširil požar, ni bilo nevarnosti, ker je stala hiša na samotnem kraju. Na mesto
Nad 100.000 Din škode — Zav
Rajhenburg,, 22. junija.
V	nedeljo proti večeru so se jeli zbirati temni oblaki, ki niso kazali nič dobrega. Okrog šeste ure se je vlila močna ploha, ki je pa kmalu ponehala. A že po kratkem presledku je močno zagrmelo in zopet se je vlilo, med nevihto se je tudi močno bliskalo. Okrog pol desete ure zvečer, baš ko so se tržani spravljali k počitku, je zadonela gasilska tromba, naznanjajoč, da nekje gori. V tistem hipu smo opazili tudi že v daljavi zublje. Gasilci so se zbrali hitro v gasilskem domu, vendar niso odšli na kraj požara, ker prav za prav niso niti vedeli, kje gori.
Danes zjutraj smo pa izvedeli, da je zgorelo gospodarsko poslopje in kozolec, last g. Franca Pribožiča, posestnika na Raztezu pri Rajhen-burgu. Požar je zanetila strela, ki je udarila v kozolec, ki je stal zraven gospodarskega po slopja. Obe poslopji sta zgoreli do tal. Gasiti ni bilo mogoče, ker ni v bližini vode, razen tega sta ležali poslopji na hribčku. Na kraj požara ni bilo nobenega gasilnega društva, ker so vsa
Učenec utonil v Krki
Njegovega trupla še niso našli
Rajhenburg, 22. junija.
Komaj se je malo pozabila tragedija na bin koštni ponedeljek, že nas je globoko pretresla nova nesreča. Krasno, toplo vreme smo imeli preteklo sredo 17. t. m., vse je pohitelo h Krki ali Savi. Med številnimi kopalci je bil tudi osnovnošolski učenec Tomše, doma odnekod pri Čatežu. Nenadoma je izginil kopalcem izpred oči; zajel ga je najbrže vrtinec in ker tudi deček ni bil ravno najboljši plavač, ga je Krka pogoltnila. Dosedaj ga še niso našli. Starši, ne puščajte otrok brez nadzorstva v vodo!
Več milijonov škode na Jelovici
Katastrofalne posledice orkana
Bled, 23. junija.
Kakor smo pred kratkim poročali, je divjal te dni nad Jelovico v bližini Bleda silen orkan, ki je odnašal strehe in podrl številna drevesa. Gozdovi Jelovice so mestoma popolnoma uničeni. Očividci cenijo, da je okoli 40 posestnikom uničenega nad 100 tisoč kubičnih melrov smrekovega in bukovega lesa ter da znaša škoda več milijonov dinarjev. Tudi v Ribnem pri Bledu je napravil orkan mnogo škode. Lepa sadna drevesa so ponekod popolnoma uničena, ker so bila izruvana s koreninami. Po vasi je videti hiše, ki so radi silnega orkana vse razdejane. Tej manjka streha, drugi zopet dimnik, mnogo kozolcev je razmetanih, na dvoriščih je mnogo pobite opeke. Skratka — slika groznega razdejanja, kakršnega ljudje vobče no pomnijo.
Valjavec umrla - Ganljiv pogreb
Drug poleg drugega na mekinjskem pokopališču
Nesrečni žrtvi so pokopali danes popoldne ob spremstvu velike množice in številnih zastopnikov. Na zadnji poti je spremilo Rudolfa Valjavca pevsko društvo »Solidarnost«, katerega član je bil pokojnik, in mu zapelo, preden se je sprevod začel pomikati, žalostinko. Potem je krenil sprevod po Šutni in Glavnem trgu proli Mekinjam. Krsla je blia okrašena s 6 šopki in venci, katere so darovali organizacija OPEST, pokojnikovi tovariši v tovarni Titan, mati in sestra, društvo Solidarnost, ravnateljstvo tovarne Titan in uradništvo tovarne. Za krsto so stojali z zastavo pevci, potem mati in brat pokojnega Valjavca, njegovi tovariši, uradništvo tovarne in izredno številno občinstvo. Lep sprevod se je združil s sprevodom s krsto Ivanke Balantičeve, ki je prišel iz Godiča in v katerem je bilo številno okoliško prebivalstvo. Tudi to krsto so krasili venci tovarne Titan, tovarišic in drugih. V mekinjski cerkvi je opravil tainošnji župnik Viktor Čadež obredne molitve, nakar so obe žrtvi pokopali drugo poleg druge na mekinjskem pokopališču. Ob svežem grobu obeh tako tragično umrlih mladih ljudi je z globoko potrtimi srci sočustvovalo vse občinstvo. Društvo Solidarnost je zapelo še »Nad zvezdami«, nakar so žrtvi položili k večnemu počitku. Tako lepega in ganljivega pogreba še niso videli v Mekinjah.
požara pa tudi ni bilo mogoče priti z motorno brizgalno, ker ni blizu vode. Na splošno začudenje pa ni bilo nobenega domačega nikjer. Ljudje so mislili, da so zgoreli v plamenih, toda izkazalo se je, da je bila hiša prazna, ko je začelo goreti. Ljudje pa so tudi videli, da je bila še okrog 10. ure luč v Gregorčičevi hiši. Zato splošno govore, da so Gregorčičevi hišo sami zažgali. Pred nedavnim si je dal Gregorčič hišo zavarovati pri raznih zavarovalnicah za večjo vsoto. Drugi dan so tudi našli v gozdu skrito obleko in jedila v vrečah. Ta družina je bila tudi že osumljena, da je podtaknila ogenj, ker je v tamošnji okolici že večkrat gorelo.
arovalnine pa samo 15.000 Din
preveč oddaljena, gasilci |>a tudi ue bi mogli dosti pomagati. Nevarnost je obstojala, da bi
se ogenj razširil na sosednjo drvarnico in pa na stanovanjsko hišo, kar so komaj preprečili.
V	gospodarskem poslopju je bila zgoraj kašča, v kateri je bilo še žito, predvsem pšenica in pa nekaj suhega mesa, drugi del gospodarskega poslopja je zavzemal skedenj. Tu so bili shranjeni razni poljedelski stroji, kateri so zgoreli ali pa so neuporabni.'Spodnje prostore je zavzemal hlev, v katerem se je nahajalo osem glav živine, katero so pa k sreči vso rešili. Kozolec je bil prazen, pač pa je bil spodaj stroj za mlatenje žita, železen plug in pa drugo poljedelsko orodje, katero je vse uničeno.
Pogled na pogorišče nudi žalostno sliko, Od lepega gospodarskega poslopja je ostal še zidan temelj, dočim od kozolca ni oslalo razen nekaj zoglenelih tramov, ničesar. Škode je nad 100.000 Din, a lastnik je zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici za borih 15.000 Din.
Redukcije v litijski tovarni Mautner
Večjih redukcij v tovarni ni več, ker je število delavstva že tako do skrajnosti skrčeno. Te dni so reducirali še g. Štrosa, nadmojstra.
V	tovarni je bil zaposlen nad 9 let v splošno zadovoljstvo vodstva in delavstva. Po rodu je čeli. Kakor čujemo, bo prišel na njegovo mesto neki Nemec, kar po našem mnenju nikakor ni pravilno, ker imamo za to mesto dovolj domačih sposobnih ljudi. Pri tej zadnji redukciji je bil delavcem odvzet tudi nabavni prispevek, ki dosega za mojstre na vsake tri mesece celo plačo, za delavce pa 100—200 Din.
Pred dnevi je začela tovarna -obratovati z 10-urnim delovnim časom. Pravilno bi bilo, da bi pri taki važni spremembi v delovnem času s tajnim glasovanjem, kot je bilo to vedno v navadi, delavstvo brez strahu pred redukcijo povedalo, če je zadovoljno z 10-urnim delavnikom.
Gad ga je pičil
Litija, 22. junija.
Pred kratkim smo poročali o nekem posestniku, ki ga je pičil gad. Sedaj pa smo izvedeli že o drugi žrtvi kačjega pika. Tokrat gre za 4-lelnega otroka. Mati in še neka ženska sta se bili namenili v Litijo. S seboj sta vzeli tudi
4-letne^a otroka. Šli so po glavni cesti, ko je otrok nenadoma zakričal. Pod nogami se mu je zvijal gad. Mati je opazila tudi dve krvavi piki na noge in tedaj je vedela, da to ne more biti nič drugega kot kačji ugriz. Otroka so brž odpeljali k dr. Ukmarju v Litijo, ki je rano razširil in mu vzbrizgnil serum .proti kačjemu piku. Upamo, da ue bo hujših posledic za otroka.
Zanimivo je to, da zadnjih 10 let pri nas w bilo nobene žrtve kačjega pika.
*
Krč ga je prijel v vodi
Zadnji teden imamo tudi pri nas vroče po letne dneve, ki izvabljajo kopalce v Savo. Saj na savski rivijeri kar mrgoli kopalcev in ko palk. Med temi se je nahajal tudi Albert K.. pomočnik, za katerega bi poslal ta dan kmalu usoden. Kot vešč plavač je zaplaval proti sre dini Save, ki je pa na tem mestu precej glo boka. Ker je šel najbrže preveč vroč v vodo, ga je prijel krč in se je začel potapljati. Zadnji trenutek sta skočila v vodo dva kopalca in ga že skoraj nezavestnega potegnila iz vode,
— * •—
Neurje nad St. Rupertom
Št. Rupert, 22. junija.
Ni še dolgo, kar smo poročali o budi nevihti nad našo dolino, ki je zlasti v nekaterih vaseh uničila polja in vinograde ter v strmih legah odplavila mnogo zemlje in jo nakopičila na polja v vznožju hribov.
V	nedeljo popoldne pa so se spet zbrali nad Št. Rupertom temni oblaki. Med bliskom in gromom se je vsula toča, ki je bila izredno debela in oglata; take že dolgo ne pomnijo ljudje. In v pol ure je upostošila polja, vinograde in sadno drevje, zlasti v Škovcu, Kamnju in na Homu. Ko je prenehala toča, je naliv trajal Se pozno v noč. Naslednji dan pa se je nudila ljudem porazna slika. Krompir, fižol in drugo sočivje je bilo popolnoma zbilo v zemljo, tako da se v nekaterih krajih ne pozna več, kaj je rastlo. Zlasti je velika škoda na žitu, ki j« ravno začelo zoreti. Tudi nekateri vinogradi so zelo poškodovani. Vinogradniki so zadnje dni škropili trto radi prejšnje toče. Sedaj bi bilo potrebno škropljenje, a se ne dobi galice, ker je naše tovarne premalo izdelujejo, inozemska galica pa nam je predraga.
Kmetovalci so v prizadetih krajih zelo obupani. Uničeni so jim zadnji viri dohodkov, nfl katere so se opirali v težkih časih.
Identiteta neznanega utopljenca ugotovljena
Najbrž je šel prostovoljno v smrt
Kamnik, 23 junija.
Kakor smo včeraj poročali, so v soboto v Stranjah potegnili iz vode truplo 60-letnega moža, ki je imel pri sebi 9.730 Din gotovino, a je bil brez dokumentov, tako da njegove identitete niso mogli ugotoviti. Šele včeraj popoldne so ugotovili, da je to prevžilkar France Škerlep iz Depale vasi št. 27 pri Domžalah. Z domačimi se menda ni posebno dobro razumel, bil pa je zelo nervozen in do skrajnosti razdražljiv. Pred dnevi je prodal gozd in nato z denarjem izginil od doma. Domače njegova odsotnost ni prav nič skrbela, saj so bili nava-' jeni, da je včasih kar na lepem odšel za več dni k sorodnikom. Prepričani so bili, da je tudi sedaj odšel k njim.
Ker se je popis neznanega utopljenca v Stranjah popolnoma strinjal z njegovo osebo, ga je v ponedeljek popoldne eden izmed domačih prišel pogledat in ga takoj spoznal. V torek zjutraj so ga prepeljali v Domžale, kjer so ga tudi pokopali.
Stavbeno gibanje v Zagorju
Stavbena sezona je pri nas domala inrlva;, poleg trgovine g. Ahčana zida lepo stavbo g: lekarnar Pokorny. Ta stavba, ki bo imela ob. enem tudi poslovne prostore za lekarno, bo vsekakor v okras tamkajšnje okolice. G. Koše-, nina Jak. pa si gradi lično enodružinsko hišico na polju v Dolenji vasi. S tein pa smo tudi že. pri kraju. Pa ne, da bo kdo mislil, da je Za gorje oni srečni kraj, kjer ni stanovanjske kri-, ze. Ne, v Zagorju je še prav občutno pomanjkanje stanovanj, samo graditi nima kdo, ker delavci, zaposleni pri tukajšnjem rudniku, ni-, majo niti za hrano in še ob pomanjkanju le-, žejo v dolgove.
Rudnik, ki bi lahko zidal stanovanjske hiše-za svoje delavce, se ue gane in morajo rudarji od krvavega zaslužka plačati še drago stano-, vanje. In rudniški .upokojenci!? Delali so pri rudniku 25, 30 in še več let; ko jim je rudnik izmozgal vso moč in mladost, so dobili pokojnino, ki je upokojencu ravno za kavo in tobak. Revež pa mora še del te skromne pokojnine odračunati za stanovanje, ako hoče bili pod streho. Lepo bi bilo od rudnika, da bi delavcem, ki so stopili po dvajsetih letih službovanja v pokoj, ali pa so se pri delu ponesrečili, dalje družinam, ki so zgubile svojega roditelja v obratni nezgodi, dala rudniška uprava zastonj stanovanje do smrti, kajti tega so si poleg skromne pokojnine gotovo zaslužili.
Škofja Loka
Gradbena dela. Svet pod Namenilnikom, kjer ni bilo pred leti nobene stavbe, jih je sedaj že 15. V novi šolski zgradbi so stavbni mizarji svoje delo dovršili, inštalaterji centralne kurjave in elektrike so tudi gotovi. Centralno kurjavo so pred dnevi preizkusili. Napeljava je delovala brezhibno. Krajevni šolski odbor je razpisal ključavničarska, pečarska, parketna, tapetna, steklarska, slikarska in pleskarska dela, ter izdelavo lesene šolske opreme: tabel, miz, stolov, klopi, omar, katedrov ild. Upati je, da bo zgradba brez bistvenih zastankov izročena svojemu namenu. Čakata še telovadnica in sla-i novanjska stavba, ki se bosta prej ali slej tudi dvignili iz tal. — Nanovo je preuredil svojo stavbo usnjar Anton Šubic na Spodnjem trgu. Lično pročelje in novi pločnik dajeta hiši prav čeduo lice.
Svojo hišo zažgal in pobegnil
Da bi dobil zavarovalnino
Strela zanetila velik požar
Stran 4
  ■ A i.
Jz Dravske bancvizie
d Razglas Jugoslovanskega akademskega klubu. kraljevine Jugoslavije. Pred meseci je mod akademiki vseh jugoslovanskih univerz nastala akcija, da se ustanovi enotno društvo vseh jugoslovansko mislecih akademikov na vseh univerzah in mestih, kjer obstajajo fakultete. Gilede na sedanje stanje študentov, ki so večinoma neorganizirani, deloma pa organizirani v društvih, ki ne morejo ustrezati vsem študentskim potrebam, se je ustanovil Jugoslovanski akademski klub, ki naj pod svojim širokim narodnim .programom združi vse jugoslovanske orientirane akademike v skupnem delu v korist akademikov in naroda. Naš program je tako širok in velik, da moremo z njim zadovoljiti vsakega .študenta. Že v kratki dobi klubovega obstoja lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo tako v šiio-ki javnosti, kakor pri odločilnih oblasteh našli mnogo razumevanja in stvarne podpore, da lahko trdimo, da bomo svoj program izvedli. Vabimo vse akademike, da pristopijo v klub in pokažejo.s tem razumevanje za njegovo delo ter pripomorejo do najboljše rešitve vseli študentskih vprašanj. — Jugoslovanski akademski klub. — Jugoslovanski akademski klub je dosegel za svoje člane 75% popusl na vseh državnih železnicah in brodili, in sicer za drugi in tretjih razred brzifa in osebnih vlakov. Ta ugodnost velja v glavnih počitnicah, kakor tudi ob božičnih, velikonočnih in semestralnih počitnicah, za poljubno število voženj. Vpis se vrši do sobote opoldne vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 18. v avli na univerzi. Skupni denarni prispevek znaša 46 Din. — Akademiki, ki ne bivajo v Ljubljani, se lahko pismeno prijavijo na naslov: JAK, Ljubljana, Univerza.
d Legitimacije za žetrtinsko vožnjo na kongres Treznosti v Beogradu, ki se vrši od 3. do 5. julija t. 1., se dobe pri Brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3 (nasproti mestnega kopališča). Izkaznica elane 80 Din, ki se morajo vplačati pri naročilu oz. prevzemu.
d Jugoslovanska umetnostna razstava Cvijele Zuzorič v Beogradu je bila zaključena 4. junija t. 1. — Slovenski razstavijalci so prodali
14	del za skupno vsoto 35.650 Din, in sicer J. Vavpotič — Dekle; B. Vavpotič — Z Raba; J. Gorjup — Prijateljstvo; M. Jama — Dvorišče, Študija; J. Justin — Mohamedanec; F. Košir — Jez, Kmetica, Sora; M. Maleš — Ljubimkanje; A. Sirk — Obala na Rabu; T. Kos — Delavci; J. Sajevic — Glava; F. Kralj — Marija z angelci. Kupili so Nj. Vel. kralj 7 del, ministrstvo prosvete 4 dela, občina beograjska 1 delo in privatni 2 deli. Razstavljalci naj pridejo iskat vrnjene slike in kipe v Narodno galerijo, ki bo razposlala tudi kupnine, ko jih bo prejela iz Beograda.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
d Zdravljenje invalidov v Toplicah. Opozarjamo vojne invalide, ki imajo pravico do zdravljenja v Toplicah, da bo invalidski dom v Dol. Toplicah otvorjen s 1. julijem t. L, zato naj se reflektanti takoj priglasijo, ker je treba uvrstiti posamezne skupine po razpoložljivem prostoru. Vse tozadevne inormacije dobijo pri svojih krajevnih odborih udruženja vojnih invalidov. Oblastni odbor v Ljubljani.
d Št. Vid nad Ljubljano. Vpisovanje v vse štiri razrede meščanske šole bo v nedeljo in ponedeljek 28. in 29. junija, vsakokrat od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učenci in učenke naj prineso seboj zadnje šolsko izpričevalo. V I. razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred ali 4. šolsko leto osnovne šole. Ubožni učenci dobijo učne knjige na šoli brezplačno.
d Drugi svetovni kongres informacijskih iu 'ličnih zavodov. Po esperantskem dopisu »mo obveščeni, da se je vršil na pobudo glavnega direktorja poznanega informacijskega urada iConfidenlia« na Dunaju decembra 1930. prvi svetovni kongres informacijskih uradov, zavodov za zaščito kredita in inkasijskih birojev. Na tem kongresu je bilo ustanovljeno stalno tajništvo. Naloga nove organizacije je ne le no-! ran je obravnavanje reform omenjenih zavodov, lemveč tudi seznanjanje publike z bistvom in »motri gornjih zavodov. Vsak interesent prejme podrobna pojasnila v vseh narodnih jezikih in v Esperantu od tajništva (Sekretariat Aki-Kon-gress, Mariahilferstr. 71, Wiien VI.) Po nedavnem sklepu se vrši drugi kongres v letu 1931. v Milanu (Italija).
d Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da bo Vodnikova koča na Velem polju od 27. junija odprta in oskrbovana. Krekova koča na Ratitovcu je od 21. junija odprta in oskrbovana. — SPD opozarja še enkrat vse one člane, ki so prejeli obvestila radi nepravilnih slik za legitimacije obmejnega turistovskega prometa z Italijo, da jih nemudoma oddajo v pisarni Osrednjega odbora (palača Kred. banke, IV. nadstropje). — SPD naznanja, da bo izredni občni zbor Osrednjega odbora v petek 26. t. m. ob 20. uri pri Levu (vrtni salon), Gosposvetska »esta in da bo redna glavna skupščina 19. julija t. 1. v beli dvorani hotela »Union«. Legitimiranje delegatov ob 9. uri; otvoritev skupščine točno ob 10. uri dop.
d Gospodinjski tečaj za učiteljice gospodinj--ko-nadaljevalnili šol bo priredila banska uprava na banovinski gospodinjski šoli na Mali Loki na Dolenjskem od 15. avgusta do 15. septembra t. 1. V tečaj bodo sprejete one učiteljice, ki se znajo vživeti v delo in življenje kmetske gospodinje in ki poznajo osnovne pojme v kuhanju in šivanju, ki imajo resen namen ie
s prihodnjim šolskim letom v domačem kraju ustanoviti gospodinjsko-nadaljevalno šolo ter so službovale najmanj pet let na podeželskih šolah. Prošnje, kolkovane s kolkom za Din 5 iu opremljene s službeno razpredelnico, naj upra-viteljstva osnovne šole pošljejo vsaj do 6. julija t. I. naravnost kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Udeleženke prispevajo za oskrbo in pouk po Din 400.
d Uvodni in metodični tečaj za učitelje in učiteljice kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol Dravske banovine bo priredila banska uprava, in sicer za učitelje na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 10. do 22. avgusta t. 1., za učiteljice pa na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru od 3. do 14.' avgusta t. 1.
V	tečaj bodo v prvi vrsti sprejeti oni gg. učitelji (ice), ki so že poučevali na šolah, pa še nimajo uvodnega tečaja. Prošnje, kolkovane s kolkom za Din 5 in opremljene s službeno razpredelnico, naj upraviteljstva osnovne šole pošljejo vsaj do ti. julija t. I. naravnost kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Za popolno oskrbo bo prispeval vsak udeleženec (ka) po Din 120.
d Postanek vlakov v Podsusedu. Od 27. junija t. ]. do vključno 3. oktobra t. 1. imajo potniški vlaki štev. 618, 622 in 625 postanek v postajališču Podsused. Iz Podsuseda postajališča odhaja vlak štev. 618 ob 9. uri 24 min., vlak štev. 622 ob 13. uri 20 min. in vlak štev. 625 ob 22. uri
6	minut.
d Tečaj za mizarsko 1 ustenje v Konjicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani naznanja, da bo za mizarje in mizarske pomočnike tečaj za luženje lesa v Konjicah v soboto in nedeljo 11. in 12. julija t. 1. Do-sedaj se je prijavilo 19 udeležencev, sprejme pa se jih še 10, ki ee morejo prijaviti še ob pričetku tečaja 11. julija ob 8. uri zjutraj v delavnici mizarskega mojstra Franceta Založnika. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v velikosti 10X12 cm in debeline 6 do 12 cm (masivne ali furnirane), in sicer 3 komade češnjevega, 3 hruševega, 5 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa.
d »Gruda«, mesečnik za kmetsko prosveto. Izšla je 6. št., ki prinaša nadaljevanje J. Lovrenčičeve zgodovinske povesti iz Klope »Božja sodba«. Ravnotako se še nadaljuje kmetska povest F. Štefančiča »Krčevina«. Pesmi sta prispevala Gustav Strniša iu Ivan Neanec. Ivan Kronovšek razmotriva v daljšem članku važnost in korist pravilnega čitanja. France Gerželj pa prikazuje v obsežnem članku pokret kmetske mladine, njegovo razvojno pot od poč e tka ter nekaj ideologije. Sledijo še Organizacija, Poskusi iz naših vrst, Uganke in Listnica uredništva. — »Grudo« se naroča v upravi, Cankarjevo nabrežje 5, ter velja celoletno 30-— Din.
d Volna, bombaž, nogavico in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d Strela ubila kravo. V nedeljo popoldne je treščilo v gospodarsko poslopje Ivana Frida v Kropi pri Bočni. Ubilo je eno kravo, dočim je konj v istem hlevu ostal nepoškodovan. Strela je tudi užgala poslopje, pa so ogenj takoj pogasili.
d Vlom v trgovino v Senovem. V Senovem je bilo vlomljeno v trgovino Adolfa Kol inska. Vlomilci so odnesli različnega mamufakturuega blaga v skupni vrednosti 25.072 Din. Vlomne tatvine je sumljiv neki 52-letni Ludvik Klašič, starinar v Zagrebu, ki je neznanokam izginil.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 7638, termometer 15-2, relativna vlaga 83%, mirno, jasno. V Mariboru je kazal barometer 762-5, termometer 17, relativna vlaga 82%, mirno, jasno. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 28'6 (13'2), v Mostaru 35-2 (21*6), v Zagrebu 27-5 (15'3), v Beogradu 32 (15'4), v Sarajevu 26-3 (11-3), v Skopi ju 32-4 (182), v Kumboru 33-9 (20-1), v Splitu 34-1 (20-2), na Rabu 332 (20) in na Visu 32-8 (191). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Ljubljana
Sreda, 24. junija 1931, Janez Krst. Pravoslavni: 11. junija, Bartolomej.
Nočno službo imata danes lekarni P i c c o i i na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu.
*
■ Javna telovadba savezne prednjaške šole v Ljubljani, šestmesečna prednjaška šola za članice Saveza kraljevine Jugoslavije zaključi svoje delo v četrtek, dne 25. t. m. Na predvečer drevi priredi prednjaška šola javno telovadbo na letnem telovadišču Sokola 1 na Taboru ob pol 7 zvečer, da deloma pokaže, kaj im kako se je v šoli poučevalo. Na vzoredu so proste in rajalne vaje redovne vaje, orodna telovadba, •lahka atletika, igre in mladinska telovadba, kar vodijo posamezne predavateljice in vaditeljice, celotno vodstvo pa je v rokah voditeljice šole sestre Trdinove. — Ker je javni nastop zaključek šole, zato ni vstopnine, pač pa se sprejemajo prostovoljni prispevki. Zdravo 1
■ Slavnostni zaključek šolskega leta o priliki 50-letnice obstoja gremijalne trgovske %le bo v četrtek 25. junija t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani »Trgovskega doma«.
■ Odkritje spominske plošče. Udruženje gledaliških igralcev, pododbor Ljubljana, bo odkril 28. t. m. popoldne ob pol 3. uri v Cerkljah svojemu velikemu tovarišu Ignaciju Borštniku na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Glede
na povečan promet poziva Udruženje vse svoje člane, ki imajo namen, udeležili se te svečanosti, da se javijo do petka popoldne ustmeno ali pismeno v pisarni Udruženja. Uro odhoda avtobusa bomo objavili v soboto.
■ Opozarjamo na razstavo izdelkov grafičnih vajencev Dravske banovine, ki se vrši od 24. do 30. junija t. 1. v poslopju Tehniške srednje šole (pritličje) v Ljubljani. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Vstop prost. — Občinstvu in šolani prav loplo priporočamo poset te poučne razstave, ki nudi prav pester pregled ličnih grafičnih izdelkov naših mladih črnih umetnikov.
■ Mestni gradbeni urad za stranke ne bo uradoval 26. in 27. junija t. 1. radi čiščenja uradnih prostorov.
Predzadnja sklepna produkcija gojencev drž. konservatorija je danes točno ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci solo-pevskega in instrumentalnega oddelka.
■ Odprta lioč in dan so groba vrata. V državni bolnici je umrl po dolgi in mukepolni bolezni gospod Božidar Rovan, šef fakturnega oddelka Trboveljske premogokVijme družbe. — Pokojnik je bil na glasu vestnega in strokovnjaško izobraženega uradnika in ga bo podjetje, kjer je služboval dolgo vrsto let, zelo pogrešalo. Bil je priljubljen pri tovariših in prijateljih. Pokopali ga bodo jutri ob pol 18. uri izpred mrtvaške, veže v bolnici na pokopališče k sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Vse udeležnike proslav, ki se vrše v nedeljo 28. t. m. v Cerkljah pri Kranju, predvsem pa vse one, ki se nameravavjo udeležiti odkritja spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku opozarjamo, da je preskrbljeno za ugodno avtobusno zvezo iz Ljubljane do Cerkelj in zopet nazaj. Avtobusi bodo vozili od ipoldneva dalje izpred kavarne Evropa. Popolnoma natančen urnik priobčimo v petek. Slavnosti v Cerkljah se bodo udeležili različni zastopniki naših najvišjih uradov in oblasta. Začetek popoldanskih slovesnosti je ob 'A 3.
■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Jugosiovenski ženski savez v Ljubljani.
Pozivamo članice vseh ljubljanskih ženskih društev, da se v velikem številu udeleže v petek 26. t. m. ob 8-40 sprejema ameriških Slovenk in Slovencev. Kdor more, naj prinese cvetja s seboj. Po možnosti se tudi udeležite izseljeniškega kongresa v Delavski zbornici. — Za Jugoslovensko žensko zvezo Franja Tavčar.
■ Odprta nož in dan so groba vrata. Umrla je Pavla Jereb, 11 dni stara, hči vlagateljice, Tržaška cesta 27. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
■ Društvo državnih upokojencev iu upokojenk. Redni občni'zbor bo 29. junija na sv. Petra in Pavla dan, ob pol 10. uri v beli dvorani hotela Union v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Ob nesklepčnosti bo občni zbor čez pol ure pri vsakem številu članstva.
■ »Zarja« priredi v soboto 26. junija t. 1. ob
20. uri v dvorani Delavske zbornice z delavskim kulturnim društvom »Svoboda« III. delavski prosvetni večer. Na programu je godba na pihala, kvintet in kvartet »Zarje« pod vodstvom kapelnika g. Dolinarja, klarinet, pozavna in reg solo gojencev glasbene šole »Zarje«. Sopranistka ga. Štefanija Vukova zapoje v ruskem, poljskem in slovenskem jeziku solo-speve. Nastopi tudi konservatorist baritonist g. Žagar s solospevi. Vstop prost.
■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	1334
■ Nesreča na Dunajski cesti. Na Dunajski cesti je pred rampami povozil neznan voznik 22-letnega elektrotehniškega vajenca Vinka Ster-vašnika in mu zmečkal levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico.
■ Kaljenje nožnega miru. Policija prejema čedalje več prijav o kaljenju nočnega miru. Pred-snočnim jih je prejela kar 18. lzvršiila je tudi več aretacij. Tako je aretirala nekega V. radi nečistosti na tovarišu, Ž. radi nevarne grožnje, Marijo G. pa radi suma tajne prostitucije.
■ Tatovi koles so čedalje bolj predrzni. Ni ga skoro dneva, da ne bi policija prejela prijave
o	tatvini koles. Tako je bilo predsnočnini med
21. in 22. uro ukradeno iz veže hiše št. 13 na Gosposvetski cesti potniku Leopoldu Salesinu, stanujočemu istotam, kolo »Puch«, vredno 1000 Din. Za latom ni sledu. — Na Zaloški cesti št. 3 je bil okoli 23. ure ukraden iz gostilniške sobe Prinčeve gostilne iz kletke, viseče na steni, kanarček, vreden 300 Din. Tatvino je izvršil najbrže neki ključavničar. — Na stavbi nove hiše posestnika Žnidarja v Zg. šiški je bila zidarju Ivanu Hrobatu ukradena iz suknjiča listnica s 15 Din, nakazilo za 200 lir iu z raznimi listinami, ki so jih izdale tukajšnje oblasti.
Maribor
111 Uradni dnevi okrajnega kmetijskega od bora. Uradni dnevi okrajnega kmetijskega odbora za okraj Maribor levi breg so vsako sredo od 9. do 11. ure dopoldne v prostorih okrajnega glavarstva, soba št. 61, II. nadstropje. Ako je v sredo praznik, uradovanje odpade. Ob teli dneh je navzoč tudi načelnik odbora g. Alojzij Šiker.
111 Odlikovanje reševalcev. Poveljstvo prostovoljnega gasilskega društva v Mariboru je povodom bližajoče se <jO-letr\ice svojega obstoja odlikovalo s častnimi diplomami šoferja Toneta Boroviča, šoferja Ivana Rohelna, ognjičarja Henrika Eggerja, Bruna Bernharda, Franca Schella in Alojzija Stumpfa, vse od reševalnega oddelka.
111 Odgoditev proslave gasilske šestdesetletnice. Ker bo spored glavne skupščine Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani, ki se bo
vršil v kazinskem poslopju v Mariboru dne 1. in 2. avgusta, tako obsežen, da ga ni mogoče združiti s proslavo 60-letnice mariborske prostovoljne požarne hrambe, je odbor sklenil preložili to proslavo na dan 6. septembra t. 1. Proslava pa bo vsled splošne gospodarske krize izvedena v manjšem obsegu, kakor je bilo prvotno nameravano. Nabiralna akcija se bo kljub temu izvedla po prvotni zasnovi. Prodajali se bodo znaki po 1, 2 in 5 dinarjev.
111 Kongres srednješolske mladine. Kakor smo na kratko že poročali, bodo od 2. do 5. julija v Mariboru velika srednješolska zborovanja. Dne 2. julija zvečer bo konferenca predsednikov dijaških društev iz Dravske banovine, 3. julija dopoldne bo občni zbor dravske župe, popoldne sprejem delegatov iz vse države, otvoritev razstave slik beograjskih srednješolcev in konferenca predsednikov žup, 4. julija bo zasedal XIII kongres Zveze jugoslovanskih srednješolskih društev, zvečer bo akademija v Narodnem domu, 5. julija dopoldne bo zaključitev kongresa, popoldne izleti, zvečer pa odhod delegatov na II. kongres Zveze vseslovanskih srednješolcev v Bratislavo, ki bo od 6. do 10. iu-lija.
111 »Slovanska čitalnica« v 71 leto. Pred dnevi je imela ' Slovanska čitalnica«, najsta'rejše mariborsko kulturno društvo, v Narodnem domu svoj letni občni zbor, s katerim stopa ta pravna lastnica znane /Ljudske knjižnice« v 71. leto svojega plodonosnega kulturnega in nacijonal-nega dela v obmejnem Mariboru. »Slovanska čitalnica« je že pred mnogimi leti omejila delovanje na svojo Ljudsko knjižnico«, ki je zaznamovala v letu 1930 krasen napredek: število izposojenih knjig je naraslo za celih 44 odstotkov. Po poročilih društvenih funkcijonarjev je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik odvetnik dr. Avg. Reisman, podpredsednik višji ravnatelj moške kaznilnice Niko Vrabl, tajnik odvetniški kandidat Gojmir Jelenc, blagajnik zobozdravnik dr. Boris Kristan, gospodar zdravnik dr. Rudolf Kac, odborniki: profesor Viktor Gruntar, zadužuo obrtni nadzornik Ignac Založnik, šolski inšpektor v pok. dr. Leopold Poljanec, inž. Jože Rus; preglednika: svetnik Ivan Knop iu knjigovodja Lojze Doležal. Pri slučajnostih je bilo med drugim sklenjeno, da bo proslavila »Slovanska čitalnica« svoj znameniti 70-letni jubilej, ki je tudi važen kulturni jubilej za Maribor in vse Slovence, zlasti obmejne, s posebno proslavo v jeseni. Obenem obhaja tudi čitalnična »Ljudska knjižnica« 25-letnico svojega obstoja.
m Pijte original »CHABESO«.	1114
111 Tahorenje slušateljev sokolske prednjaške šole. Slušatelji sokolske prednjaške šole, zbrani od vseh sokolskih žup v Jugoslaviji, taborijo ob zaključku pouka tri dni v Limbuškem gozdu, v šotorih mariborskih skavtov, ki so se v ponedeljek vrnili v mesto.
m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Narodno gledališče. Danes in jutri gostujejo člani zagrebške drame z duhovito komedijo umrlega nemSkega pisatelja Klnbuiid«
»XYZ«. Sodelujejo: Božena Kraljeva, Dubravko Dujšin, Mato Grkovič in Josip Pukšec.
111 Kinematografi. Grajski kino: od včeraj dalje zvočna veseloigra »Kariera male Dolly«. Kino Union: od včeraj dalje dvojni spored »Kdo je tiger« in »Skrivnostni strei«.
111 Mariborska kolesarja na avstrijski dirki.
V	nedeljo priredi »Niederosterreichischer-Rad-fahrerverband« distančno dirko na 200 km d,ol-gi progi Dunaj-Gradec, katere se udeležita tudi mariborski prvak Štefan Rozman (Perun) in Ivan Lah (Edelvveiss).
111 Radio koncert v parku. Drevi ob 18-30 bo v mestnem parku poskusni radio-koncert.
111 Sprememba posesti. Trgovec Jakob Preac je za 130.000 Din kupil hišo št. 13 v Slovenski ulici.
111 Onim, ki žele v Južno Srbijo. V okolici Velesa v Južni Srbiji je pod ugodnimi pogoji na prodaj več malih, srednjih in velikih posestev. Primerna so posebno za primorske emigrante, katerih je ob Vardarju že precej. Pojasnila daje iz prijaznosti g. I. Simolič, Maribor, Frankopanova ul. 5.
m Nezgoda pri cepljenju drv. V ponedeljek zvečer je 22-letnemu v Kralja Matjaža ulici stanujočemu čevljarskemu pomočniku Ivanu Podgoršku pri cepljenju drv priletelo poleno v glavo in ga tako ranilo, da je moral iskati pomoči pri rešilnem oddelku.
111 Padec s češnje. Pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je padla 25-letna posestniška hči Elizabeta Kranjčeva s češnje in si zlomila roko. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
m Avto podrl pešca, V nedeljo zvečer je na cesli skozi Košake podrl nek avlo na tla zasebnega uradnika Draga Čebularja in ga tako poškodoval, da je moral v bolnišnico.
m Nezgoda starčka. V ponedeljek je na Meljski cesti padel 72-letni hišni posestnik Ivan Mas, stanujoč v Gajevi ul. 10 in se ranil na glavi. Oddali so ga v domačo oskrbo.
111 Tatvina prla. Gostilničarki Mariji Berani-čevi na Vodnikovem trgu je v ponedeljek neznanec ukradel velik, 100 Din vreden namizni prt.
111 Aretacije. V ponedeljek sta bila aretirana Ivan N. radi kršenja obrtnega reda in Marija T. radi tajne prostitucije.
m Vlom v stanovanje. Včeraj krog 2. ure zjutraj je gospa Megličeva, žena davčnega nad-upravitelja g. Otmarja Megliča, stanujoča v Krekovi ulici 16, nenadoma zaslišala v sobi poleg spalnice šum in ropot. Šla je pogledat in opazila v lemi neznanega moškega, ki je naglo pobegnil. Pri pregledu stanovanja je ugotovila, da je vlomilec prišel v stanovanje s ponarejenimi ključi in premetal vse kote 111 predale. Vendar je odnesel samo novo moško obleko in 200 Din gotovine. Bankovca za 1000 Din, ki je bil tudi tam, ni opazil. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki pa je doslej še brez pozitivnega rezultata.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Sreda, 24. junija ob 20. uri: »X Y Z« nb. B+C. Gostovanje članov zagrebškega Nar. kaza-ližta. Povišane dram cene.
Četrtek, 25. junija ob 20. uri': »X Y Z« ab A+C. Gostovanje članov zagrebškega Nar. kaza-liižta. Povišane dram. cene. Zadnja predstava v sezoni.
Geli e
* Sreski gremij trgovcev v Celju ho imel redni letni občili zbor v četrtek 2. julija ob S. uri zjutraj v restavraciji Narodnega doma. Glasovalno pravico imajo le odposlanci, ker ni na dnevnem redu volitev in drugih vprašanj, ki bi morali o njih v smislu pravil glasovati vsi člani.
* Pevski koncert v parku. V soboto 27. t. m. bo priredilo pevsko društvo »Svoboda« v mestnem parku pevski koncert.
* Preložitev cestnega ovinka pri »Devintm skoku«. Na cesti Celje-Laško se bo pri takozva-nein »Devinem skoku«, to je pri km 3-4, preložil cestni ovinek, ki je huda ovira za promet na tej živhni cesti. Stroški so preračunjeni na 218.427 Din.
* Narodne noše na župnem zletu. Bratje in sestre, dame in gospodične, ki imajo lepe narodne noše, naj se udeležijo slavnostne povorke v ponedeljek 29. junija dopoldne. Dopuščene so uarodne noše vseh slovanskih narodov. Informacije o nastopu narodnih noš daje s. Olga Požarjeva, soproga drž. tožilca v Celju.
* (»lavni trg za vozovni promet zaprt. Mestno načelstvo javlja, da je od 22. t. m. dalje do preklica Glavni trg za vozovni promet od 6. do 11. zopet zaprt. Vozovni promet čez Slomškov trg in Kapucinski most se bo vršil le preko Gosposke ali Kocenove ulice.
* Celjska lovska družba za poškodovance po toči. Prvo zasebno pomoč za oškodovane kmete, ki jim je zadnja nevihta uničila vse nasade, je dala Celjska lovska družba, ki je nakazala poškodovancem v Dramljah 1000 Din. Plemeniti čin družbe je vse hvale vreden.
* Smrtna kosa. 22. t. m. je v Cretu št. 60 umrla ga. Baumgartner Marija, žena krojaškega mojstra in posestnika, stra 35 let. — V javni bolnici sta 22. t. m. umrla 36-letna Ambrož Rozalija s Ponikve ter 1-letui sin delavca Viljem Becel iz Gaberja.
* Treznostmi razstava. Danes bodo v Narodnem domu otvorili treznostno razstavo, ob 20. pa bo predaval g. prof. Pavlič o treznostnem gibanju.
* Razprave pred davčnim odborom glede pri-dobniiie bodo v prostorih davčne uprave 22. julija za trgovska in industrijska podjetja, 28. julija za proste poklice in dne 24. julija za obrtnike in rokodelce.
* Nezgoda perice. Včeraj dopoldne se je na Masarykovem nabrežju onesvestila perica Marija černejeva, ki je tam prala. Njene tovarišice so ji nudile prvo pomoč, ker se pa kljub temu ni osvestila, so pozvali rešilni avto, ki je starko prepeljal v javno bolnico.
* Okraden mizarski pomočnik, štruklju Ivanu, mizarskemu pomočniku, je neznan tat ukradel z nove stavbe na Dečkovi cesti mizarsko orodje, vredno 1200 Din.
* Najdba. V mestu je bila najdena zlata bro-ša z dragulji, vredna kakih 500 Din. Dobi se na policiji.
Obešenec v gozdu
V	ponedeljek dopoldne so našli otroci v Rekarjevi liosli pri Štorah na drevesu moško truplo, ki je že močno razpadalo. Obveščeni orožniki so truplo sneli in v mrtvecu spoznali 40-letnega hlapca Konška Jerneja, ki je bil zaposlen pri trgovcu Lokovšku v Štorah. Konšek je bil v vojni ranjen na želodcu in je vedno tožil o hudih bolečinah. Pred tremi tedni je izginil z doma in si je najbrž v hudem napadu vzel življenje. To je v zadnjem času že tretji obešenec v okolici Celja.
Poljčane
Rajanje na Boču. V nedeljo 5. julija se vrši II. planinsko rajanje na Boču pri Sv. Miklavžu. Pri tej priliki bo ob 10. uri slovesna maša, ki jo bo čital podružnični podpredsednik g. A. Cilenšek. Takoj po maši bo skupen odhod k stolpu, kjer bo oddržal pozdravni govor predsednik upravnega odbora g. ravnatelj dr. Sfer iz Rogaške Slatine. Poleg drugega je na sporedu tudi izvolitev in obdaritev »Kraijice Boča«. Tako pri maši kot pri veselici bo svirala godba dravske divizije, ki se ta dan povzpne gor iz Rogaške Slatine. Pridite... vstopnine ni!
Pozdrav Sokolom Cehnslovakom. V ponedeljek popoldne so se peljali z brzovlakom mimo nas Sokoli Cehoslovaki na zlet na Jadran. V tem času so se zbrale na peronu naše sokolske edinice (deca z zastavicami, naraščaj, članice in člani) ter brate Čehoslovake burno pozdravljale, kar je naše severne brate zelo vzrado-stilo.
Pofovan/e po zvezdi večernici
114.
Malo dalje jih je iznenadila tolpa divjih psov z dolgimi in debelimi repi ter s progami po hrbtu. Bili so pa komaj tako veliki kakor naše domače mačke. Ko so opazili naše znance, so pričeli besno lajati. Napasti se jih niso upali, pa© p«, so se vrgli na ribe močeradnios in fin pričeli loviti in trgati. Le malo-katera jim je ušla v ribnik.
Tragična smrt Vladimirja Škrbca
Iz Zagreba je pred dnevi prišla tužna vest, da so valovi Save za vedno zagrnili mladega trgovca na Vrhniki 25-letnega Vladimirja Škrbca. Pokojni tako tragično umrli mladenič je bil iz zelo ugledne družine Škrbčevih v Ložu pri Rakeku. Rodil se je 7. junija I. 1906. Njegov oče Franc Škrbec županuje že nad 20
let v Ložu. Izmed njegovih 12 otrok so bili 4 sinovi in Vladimir je bil najmlajši. Najstarejši sin je g. Škrbcu umrl že v zgodnji mladosti, drugega mu je ugrabila vojna vihra, Vladimirja pa, ki je že nad 5 let s svojo sestro vzorno vodil trgovino na Vrhniki, so ugrabili mrzli valovi Save v soboto 20. t. m. v Zagrebu. Služil je svoj 18-mesečni vojaški rok v Zagrebu in jeseni bi se imel zopet vrniti domov, vendar je usoda hotela drugače. Usodnega dne je šel s 4 vojaki po šibe k Savi. Ker je bila huda vročina ,so se ohladili v reki. Vladimir je odplaval daleč od brega, kjer ga je najbrže prijel krč in se je začel potapljati. Nihče ga ni mogel več rešiti. Izginil je v valovih in reševalci, ki so prišli s čolnom, njegovega trupla niso več našli.
Bil je vzoren, marljiv in priljubljen mladenič. Hodila ga je narodna mati in zato je bil zvest svojemu narodu. Kot vnetega Sokola bo pogrešalo zlasti Sokolsko društvo na Vrhniki, kot narodnjaka pa mnoga narodna kulturna društva in Gasilno društvo v domačem kraju. Blag mu spomin, žalujočim iskreno sožalje.
Novo mesto
Vpisovanje v I. razred državne meščanske šole bo na praznik 29. in v torek 30. t. in. od
8.	do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni v novi osnovni šoli. Pogoji sprejema so isti kot za srednje šole — vsaj dobro dovršeni četrti razred osnovnih šol — toda brez vsakega slabega ali nezadostnega reda. Sprejemajo se še rajši učenci in učenke, ki so dovršili peti ali še kak višji razred. Šolsko leto 1930-31 zaključimo s sv. mašo v soboto 27. t. m. ob 8. uri. šolska proslava lega dne pa je v nedeljo na Vidovo ob 8. uri. Po proslavi razdelitev izpričeval in otvoritev razstave risb, deških in dekliških ročnih del, h kateri vljudno vabi mladina starše in ostalo občinstvo. Pri tem upa na prizanesljivo kritiko, saj je šola še nepopolna, je zamudila ves mesec september s čakanjem na otvoritev in je životarila v najskromnejših razmerah brez učil in primernih prostorov. Privatni izpiti se pričnejo v ponedeljek 22. t. m. ob 8. ur dopoldne. Vse novince in prejšnje učence (ke) opozarjam, da morajo ob vpisu plačati 20 Din za zdravstveni fond.
Brežice
Finžgarjeva proslava. Tukajšnje »Prosvetno društvo« je v nedeljo 14. t. m. imelo lepo proslavo. Uprizorilo je Finžgarjevo življenjsko dramo »Razvalina življenja«, ki je prav lepo uspela. Pred predstavo je akademik Župančič v lepih vznešenih besedah orisal Finžgarja.
V	vednost kolesarjem. Kolesarji morajo svoja vozila prijaviti občinskemu uradu v Brežicah najkasneje do 30. t. m.
Laško
Stekel pes. V soboto popoldne se je priklatil v mesto tuj pes, ki je izvabil gručo domačih psov na trg Ujedinjenja in kakor bliskoma so se zgrabili. Tuj pes je obgrizel 4 laške pse in kakor kafra je zopet izginil. Zavil je proti Rimskim toplicam, obgrizel je tamkaj tudi nekaj psov, nakar so ga pred gostilno »Pošta« ustrelili. Zivinozdravnik je ugotovil da je bil pes stekel.
Pragersko
Tombola. Olepševalno društvo Pragersko — Sp. Poljskava bo priredilo 5. julija pred gostilno g. Alojzija Luršaka veliko javno tombolo. Po tomboli bo ljudska veselica.
Zaključek šole in Vidov dan. Ker bo letošnji Vidov dan na nedeljo, ga bo naša šola proslavila že v soboto, dne 27. t. m. obenem s sklepom šolskega leta. Dopoldne bo sv. maša, po maši pa zabava z igro »Povodni mož«. Na to se bo otvorila v šolskih prostorih razstava ročnih del in risb.
Nova obrtna delavnica. Ključavničarsko podjetje Albin Mlaker in drug je uredilo pri Berglezovi gostilni pred kolodvorom moderno delavnico za izdelovanje blagajn, kaset, poljedelskih strojev itd.
Ormož
Sokolsko društvo Ormož poziva bratska sosednja društva, da se v čim večjenj številu udeleže otvoritve letnega telovadišča, ki bo v nedeljo 5. julija t. I. Vzpored: ob 8. uri zjutraj obvezne okrožne tekme v odbojki. Ob pol 14. uri •kušnje. Ob 16. uri javni nastop in otvoritev. Po nastopu prosta zabava. Bratska društva opozarjamo na prav ugodne zveze vlakov in avtobusov. Zdravo!
6 obtožencev pred malim senatom
Pred razpravo proti 5-članski vlomilski tolpi
Ljubljana, 23. junija.
Pred malim senatom pod predsedstvom s. o. s. Kralja so se danes zagovarjali 51 -letni vdovec brez slalnega bivališča Primož L.. 24-letni samski mizarski pomočnik Josip S., njegov 23-letni brat Alojzij in 24-letni samski betonski delavec Ivan Š., vsi trije z Viča, radi zločin-slva napravljanja lažnih listin.
Brata Josip in Alojzij S. sta potrebovala barve in čopič. Hotela sla si na nepošten način preskrbeti te stvari in sta pridobila za ta posel obdolženca L., obenem pa je pri tem pomagal tudi osumljeni Š.
Dne 23. aprila je Josip S. napisal na tvrdko »Orient« listek in ga izročil v navzočnosti Š. in brata Lojza, ki sta bila o vsem informirana in sporazumna, L.-u z naročilom, da dobi na račun Malavašiča, mizarja z Viča, oljnatih barv, mizarskega kleja, šelaka in čopič za 315 Din. L. je nalog izvršil in šel po barve. Zastopnik tvrdke Pogačnik pa je zahteval, da mora naro-čilni listek biti opremljen s pečatom naročnika Malavašiča. V to svrho sta Alojz S. in Š. sestavila pečat »Malavašič Anton, mizar, Vič— Ljubljana« in opremila z njim naročilni list.
S.	Alojzij je ta dopis izročil L.-u in mu naročil, naj gre zopet po barve in čopič k »Orientu«. To pot pa je bil L. razkrinkan in aretiran.
Obdolženec L. je priznal dejanje in krivdo, ostali obdolženci pa so zanikali, da bi bili soudeleženi. Obsojena sta bila L. na 2 meseca strogega zapora in 120 Din denarne kazni, Josip S. pa na 3 mesece strogega zapora in še 120 Din denarne kazni. Lojze S. in Š. pa sta bila oproščena.
Dne 2. aprila je ukradel 22-lelni delavec Josip Kudjerski iz Zagreba naj sejmu Ivanu Pečku listnico s 4040 Din. 28-lelna omožena natakarica Milka Šabanovičeva je vzela od Kudjer-skega ponujeno listnico s 1000 Din gotovine. Denar je spravila, listnico pa nekam proč vrgla. Kudjerski je priznal tatvino pred policijo, pred sodiščem pa se je zagovarjal, da je priznal svoje dejanje, da bi ga policija izpustila. šabanovičeva je priznala, da je prejela listnico, zanikala pa, da je .vzela denar iz listnice. Obsojena sla bila Kudjerski na 8 mesecev strogega zapora, Šabanovičeva pa na 2 leti robije in na 120 Din denarne kazni. Oba obsojenca sla kazen večji del že prestala.
V	petek se bo vršila pred senatom razprava pioti 5-clanski vlomilski tolpi, katere poglavar je bil brezposelni krojaški pomočnik Janez
I	avlič, rojen leta 1884. v Kosezah pri Kamniku. Pavlič je na glasu kot eden največjih svedrovcev. Radi vlomov in tatvin je pretičal ze 26 let za zamreženimi okni. Pavličeva vlomilska tolpa je obstojala iz 29-Jetnega čevljarskega pomočnika Janeza Meserka, brez stalnega bivališča, doma iz Migolice pri Mirnem, in iz treh Ljubljančanov: 29-letnega strojnega ključavničarja Ivana Škapina, 35-letnega sedlarja in pleskarja Ivana Kosirnika in 30-letne-ga čevljarskega pomočnika Stanka Jereba. Pavličeva vlomilska tolpa je zagrešila od lanske zime pa do spomladi, ko je bila prijeta, okoli si omov. Pri katerih so bile razne stranke oškodovane za okoli 32.000 Din. Največji vlom je izvršila v Novem mestu v tovarni Jaška Povha, ki mu je odnesla raznega perila za okoli 14.000 Din.
Šmartno pri Litiji
Zopet toča. V nedeljo 21. t. m. je prihrumel okoli 17. nad Šmartno hud vihar; kmalu za tem se je vlilo kakor iz škafa, vmes je pa padala kakor oreh debela toča. ki je našemu kmetu vzela se tisto malo upanja ki ga ie jmel v letino.
Iz rudnika Siterjevca. Od 25 mož, ki so ostali za vzdržavanje rovov, so odpustili še 13 delavcev. Vso staro železnino iz rudnika, ki jo }e 'V0.vza vagon, je kupil g. Anton Černigoj, gostilničar v Šmartnem. Rudnik, v katerem je bilo prej vse živo, je danes zapuščen.
Radio
Ljubljana, sreda, 24. junija. 12.15 Plošče (Slo-)o JI1 °Pei e^,a Rlfisba). 12.45 Dnevne vesti, f® Ca«, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 1J.UO 1. dr. Roman roman ec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti (Kmstian Andersen). KoDn1ce.rt delavske godbe 3 Za rja«. 21.00 Prenos z »leda. 22.00 Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek, 25. junija. 12.15 Plošče (Donski kozaki, plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Salonski 19-°° D'- Mlirk<> Rupel j: Srbo-hrvaščinn.
19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Komorni kvintet. 21.30 Narodne pesnii pojeta gg. Janko in Gos tič, solista ljubljanske opere. 22.00 Prenos z Bleda. 22.30 Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 24. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.05 Poročila. 20.30 Klavirski koncert. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Zvočni film.
Zagreb, četrtek, 25. junija. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Svinjereja. 20.00 Poročila. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.40 Večerna glasba.
,	24’ j',niia- 10.00 Šolski Ra-
dio. 11.30 I lošce. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17 30 Popoldanski koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 Glasbene uganke (IV.)
21.30 Novice. 22.00 Melodrama.
Beograd, četrtek, 25. junija. 11.80 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Balalajke, koncert.
Praga, sreda, 24. junija. 11.80 Plošče. 12.30 Brno. 17.10 Poletno fotografiranje. 17.20 Plošče. 19.30. »Vesele žene Vdndzorske«, op.
Praga, četrtek, 25. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 17.10 Plošče. 19.05 Popoldanski koncert. 20.00 Koncert vojaške godbe, 21.00 Radio orkester. 22.1(5 Orgle.
Borzna poročila
dne 23. junija 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 23. junija. Amsterdam 22-77, Berlin 13‘4275—13'4575, Bruselj 7'875, Budimpešta 9-8756, Curih 1095-30—1098-30, Dunaj 7-9292 do 7-9592, London 274-85—275-65, Newyork 56’345 do 56-545, Pariz 220-50—222-50, Praga 167-03 do 167-83, Trst 295-99—29614.
Zagreb, 23. junija. Amsterdam 22-74—22-80, Dunaj 792-92—795-92, Berlin 13-4275—13-4575, Bruselj 787-50 bi., Budimpešta 987-56 bi. London 274-85—276-85, Milan 295—297, Newyork ček 56-455—56-655, Pariz 220-50—222-50 Praga 167-03—167-83. Curih 1095-30—1098-30.
Beograd, 23. junija. Berlin 13-4275—13-4575, Dunaj 7-9292—7-9592, London 274-85—275-65, Milan 294-99—296-99, Newyork 56-3450—56-5450, Pariz 220-50—222-50. Praga 167-03—167-83 Curih 1095-30—1098-30.
Dunaj, 23. junija. Amsterdam 286-42, Atene 9-2325, Beograd 12-285, Berlin 1681)8, Bruselj 99-06, Budimpešta 124-17, Bukarešta 4-2363, London 34-6037, Madrid 70. Milan 37-25, New-york 711-20, Pariz 27-865, Praga 21-065. Sofija
5-1535, Stockholm 190-70, Kopenhagen 190-60, Varšava 79-60, Curih 137-90.
Curih, 23. junija. Beograd 91225, Pariz 20-20, London 25-095. Newyork 515-60, Bruselj 71-82, Milan 27, Madrid 51, Amsterdam 207-55, Berlin 122-45, Dunaj 72-475, Sofija 3'735, Praga 15-27, Varšava 90-05, Budimpešta 6-705.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 23. junija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86—87, voj, škoda ar. 404—404-50 (405'50, 405, 404-50, 404), kasa 404—404-50, junij 404-50 bi., julij 405 bi., avgust' 404-50 d., okt 405-50 do 406 (406), dec. 406-50—409, 4% agr obv. 47 d., 7% Bler. a. 80-75—81-25, k. 80-87—81-25 (80-875), H% Bler. 90-50—90-875 (91-50. 91-25), 7% pos. hipot. b. 81—82, Begluške 63—65 (63, 64). — Banke: Hrvatska 50—60, Praštedio-na 950—960, Union 165—167, Jugo 67—67'50, Ljublj. kred. 120 d.. Medjunarodna 68 d., Srbska 190—191. — Industrije: Šečerana Osijek 255—265, Trboveljska 258—260, Slavo-n i ja 200 d., Vevče 120 d., tobačne srečke 36 do 42, Rdeči križ 25 bi., Zeinaljska 118—122, Nar. sum. 30 d„ Guttmann 115—119, Slareks 25 do 30, Danica 65—70, Drava 235—236, Nar mlin
15	bi., lsis 40—41, Dubrov. 320 d. Jadr nlov 520 d., Ocean 200 d.
Beograd, 23. junija. 7% inv. pos. 86-50, 7% Blaire 81-125, 8% Blaire 90-75. 7% pos hipot. banke 81-125—81-50, 4% agr. obv. 49—49-25 6% begi. obv. 65-50—66, lot. srečke 92. tobačne srečke 21. vojna škoda 406-50—407-25 uit ok-lobra 410.
Dunaj, 23. junija. Bankverein 15, Dunav-Sava-Adria 14-10, Prioritete 92-35, Ruše 17-25 Trbovlje 33-10, Leykam 2-55.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 23. junija. 7% Blaire 79-50—80
’ 23- illniia- 8% Bla're 89-50-91, Lnke 79-W	8°'50’ 7% P0S' dlŽ’ hipot
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna brez prometa.	‘
Novi Sad, 23. junija. Vse neizpremenjeno Piomet: pšenica 6 vagonov, koruza 10 vagonov’ moka 6 vagonov, otrobi 1 vagon. Tendenca-nespremenjena.
Sombor, 23 junija. Pšenica: baška, po-tiska slep. 80 kg 192-50-197-50. baška, oko-
79 80 C ?85 to,? kg	gornjebaška.
i	;Jg 18->—^'0. sremska, slav., 78 kg 160 do 16,). — Koruza: baška 95—97 baška junijI in ladja Dunav 97-99. - Tendenca: mirna. I roniet: 48 in pol vagona.
Budimpešta, 23. junija. Tendenca: ustaljena.
1	romet: omejen. Pšenica: junij 14-65 do 14-72 (14-65—14-67), — Koruza: iulii 13--C)
1°	(13‘3°—13-32), avg. 13-60—13-68 (13-49
do 13-51), maj 11-58—11-70 (11-52—11-54). ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet-fdohovT °L' R 2 Vawna mo,aIov in iavorjevjh
Gospodarske vesti
X Proti zakotnim opekarnam. Na iniciiativfl zveze opekarn Donavske banovine in obrtne zbor„1Ce v Velikem Bečkereku bo sklicana med-O i h nrn r k()”f er<?n(!.'’ W bo sklepala o ukre-opekarn pr0lzv;,janju °Peke 8 strani zakotnih
X Pšenica za nemške mline. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je hi) obveščen, da je nemška vlada podaljšala do 15. julija
!• r°l! za uvoz pšenice za nemške mline.
X Iravilnik k novemu gradbenemu zakonu .a. izvrševanje novega gradbenega zakona je izdelan pravilnik, ki urejuje vprašanje higijen-skih naprav v mestih in občinah.
X Oddaja popravila strehe na objektih vo
v ršnia6 nnt	v Ljubljani se ho
vršila polom ofertalne licitacije dne 13. julija t- I. pri inzeiijerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TO! v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
X Glavna skupščina (ilavuega saveza vinogradnikov in sadjarjev. V soboto se je vršila v Beogradu glavna skupščina saveza vinogradnikov m sadjarjev kraljevine Jugoslavije. Skupščina je določila, da se bo vršil v dneh 19. 20. in -1. septembra sadjarski kongres, združen z bogato vinarsko in sadjarsko razstavo Jugoslavijo V nadaljnein je bil<5 sprejetih več resolucij: a) da se drž. trošarina skupno z banovinskimi in občinskimi užitninami ukine. V kolikor pa bi se ta predlog iz fiskalnih razlogov ne mogel upoštevati, se za ureditev tega vprašanja predlaga, da še vse javnopravne trošarine^ znižajo na maksimalno 60 para za liter, trošarina naj bi se plačevala na mestu potroš-nje. tako da ostane tranzit od enega kraja v drug prost vsake dajatve. Pobiranje naj bi se dalo občinam v zakup, b) Da se vse javne da-jatve na vino, žganje in vinske destilate ukinejo in pretvorijr v pavšalne takse. Taksa naj bi se diferencirala od 2000 do 40.000 dinarjev letno po kraju in veličini podjetja.
Spevi
Rekordersko damsko prvenstvo Zagreba
V soboto in nedeljo se je vrSilo na igrišču Haška damsko lahkoatletsko prvenstvo Zagreba. Zanimanje publike je bilo minimalno, kar pa ni vplivalo na atletinje, ki so postavile celo vrsto novih jugoslovanskih rekordov. Vse rekorderke so članice Haška.
60 m: M. Petričič 8 sek. (jugoslovanski rekord), 2. Batelkova 8'2.
100 m: M. Petričič 12‘9 (jugoslovanski rekord), 2. Batelkova 13 (tudi boljša od rekorda).
200 m: Batelkova 28'2.
800 m: Ela Kovač 2:48'8 (jugoslovanski rekord).
80 m zapreke: Stefanini 13‘6 (jugoslovanski rekord).
Skok v višino: Stefanini 140 cm.
Skok v daljino: Stefanini 485 cm.
Krogla: Neferovič 10'80 m (jugoslovanski rekord) .
Kopje: Stefanini 28'89 m.
Disk: Neferovič 35'32 m (Jugoslovan, rekord).
4 krat 100 m: Hašk 56'4 diskvalificiran.
SK Grafika Ljubljana : SK Sokol Škofja Loka 4:4.
Za nedeljsko tekmo domačinov proti prvorazrednemu moštvu Grafike iz Ljubljane je bilo med Ločani mnogo zanimanja. Neodločen rezultat 'je presenetil posebno zato, ker so igrali v enajstorici SK Sokol 4 člani rezerve in se je splošno pričakovalo da Škofja Loka podleže. Igra je bila napeta, mestoma ostra. V prvem polčasu so bili gostje vp remoči, v drugem so Ločani poprijeli in so zabili Grafiki 4 gole. Obramba gostov je bila izvrstna. Pri Sokolu sta briljirala Primožič in SkubelJ. Sodnik je zadovoljeval. Tekmi je prisostvovalo več sto meščanov in rekruti škofjeloške garnizije. V nedeljo igra SK Sokol na Jesenicah proti nevarnemu tekmecu SK Bratstvo.
Otroška olimpijada v Mariboru
V mestnem parku je priredil ISSK Maribor otroško olimpijado, ki je v vsakem oziru prav dobro uspela. Nad 50 malčkov od 3 do 12 let je tekmovalo v različnih disciplinah in je prireditev nudila obilo neprisiljene in vedre zabave. Občinstva je bilo ogromno. Hvalevrena je inicljativa ISSK Maribora, da poveča smisel
Oglejte si
RAZSTAVO
IZDELKOV GRAFIČNIH VAJENCEV DRAVSKE BANOVINE v poslopju Tehniške srednje Sole (pritličje) v Ljubljani
V dneh od 24. Jo 50. junija
Odprta od A. uo 12. In od 15. da
19. ure	Vstop	prost
za šport pri mladini. V naslednjem rezultati: v teku na 50 m so bili prvi v posameznih skupinah: Zdravko Živec, Ferdo Kuhar, Zvonko Hlebš in Mirko Verdnik. Na skirojih: Miran Ogrizek, Slavoj Ogrizek, Verica Mariničeva, Rudolf Fischbach in Starika Černičeva. Avto: Rudi Skušek. Na trociklu je zmagal Dušan Samsa. Pri tekma z otroški vozički je prišla prva na cilj Majda šesova, druga Verica Merstalova. Pri skoku v vrečah se je prvi plasiral Zdravko Zivic. Najboljši tekač je bil Nande Mevlja. Pri kolesarski dirki je bil zmagovalec Valter Paj. Po končanem tekmovanju je bila razdelitev nagrad in so prejeli vsi prvoplasirani lične diplome.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija): Drevi ob 20. uri se bo vršil na verandi kavarne »Evropa« važen sestanek vsega članstva, obvezen za sledeče: Agrež, Banko, Boštjančič, Dobovšek, Finec, Fogel, Gregorka, Habič, Hronek, Ilovar, Javornik I. in II. Jeglič, Jerančič, Kumer, Majhenič, Marchiotti, Natlačen, Omerza, Orel, Oro-szy, Osvald, Outrata, Pavlin, Povoden, Pregelj, Režek, Rupnik, Senčar, Schiffrer, Stegu, Stepišnik I. in II., Stare šoukal, šporn, Tinta, Vrečko, Wildmann, Griinfeld, Bole, Banovec, Zupan, Megušar, Rihar, Grintal, Glavnik I. in II., Vesenjak, Pristave, Kranjc, Gogala I. in II. Kveder. Pridite točno! Tajnik.
Plavalne tekme za prvenstvo srednjih šol v Mariboru
Maribor, 21. junija.
ISSK Maribor je danes popoldne priredil na Mariborskem otoku plavalne tekme za prvenstvo srednjih šol v Mariboru. Doseženi so bili sledeči rezultati:
200 m prosto: 1. Košak (gimnazija) 3:16'4, 2. Pahor (realka) 3:45’3.
100 m hrbtno: 1. Kožuh (trgovska akademija) 1:42'5, 2. Založnik (realka) 1:57'8.
50 m prosto: 1. Jandl (učiteljišče) 32:1, 2. Poljanec (realka) 36, 3. Kunc (realka) 384.
200 m prsno: 1. Kožuh (trgov, akademija) 3:469, 2. Poljanec (realka) 3:50, 3. štorh (realka), 4. čerič (realka) 4:15.
50 m hrbtno: 1. Kožuh (trgovska akademija) 47, 2. Jandl (uč.) 51:8, 3. Škapin (realka) 53:6.
100 m prosto: 1. Jandl (uč.) 1:24'9, 2. Kunc (real.) 1:28:2, 3. Pahor (real.) 1:32‘5, 4. Poljanec (realka) 1:33'2.
100 m prsno: 1. Kožuh (trg. akademija) 1:42, 2. Škapin (real.) 1:43'8, 3. Poljanec (realka) 1:46:1, 4. štprh (realka) 1:49:6.
štafeta 4 krat 50 m: 1. realka (Kunc, Pahor, Poljanec, Škapin) 2:28:6. Izven konkurence je plavala štafeta kombinirano iz vseh tukajšnjih srednjih šol v času 2:20:4.
Končni placement je sledeči: 1. realka 28 točk, 2. trgovska akademija 32, 3. učiteljišče 23 in 4. gimnazija 8 točk.
Po zaključenih tekmah je izročil prof, Sevnik zmagovitim plavačem realke krasen kip, dar ugledne tvrdke Pinter in Lenard.
Razširjajte Jugoslovana
Ca« vitnhavanfa »e je pričel!
Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za vkuhava-
nje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10
Krajevni prodajalci: Celje: I. Jagodič, Maribor: Carl Lotz in Pinier & Lenard, Ptuj: F. Vogel, Brežice: V. Pelan, Kranj; ,,Merkur", Kočevje: F. Huber, Sevnico: A. Kastelic in P. še-tina, Slovenjgradec: I. Hojnik in K. Hojnik.
Slagee? ??
1051 a
Vegova ulica 2
Koesii Ziirova
prekrasni ljubavni roman. Oeni Din 30’ —, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev. 4
Veliko podjetje
išče v centru Ljubljane lokal 7. 2 ali 3 sobami. Ponudbe prosimo na upravo „Jugoslovana“ pod„Veliko podjetje14.
^jjakulaiuirni^j^apir
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
Priporoča se naravni domači
tvrdke, .Malina*
Ljubljana VII
Medvedova ulica 4
Trgovec
Anion Vahčič
Leskovec pri Krškem, išče marljivega učenca iz boljše hiše. 1497
Nogavice, rolto« vice, volna in bombaž 468
tajoeneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska aliga in 8tarl trg
Globoko užaloščeni javljamo tužno vest, da je danes umrl naš iskreno ljubljeni soprog, dobri tatek, sin in brat, gospod
Dorče Rovan
uradnik Trboveljske premogokopne družbe.
Na njegovi poslednji poti ga spremimo v žetrtek 25. junija ob 5'BO popoldne izpred mrtvaške veže državne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. junija 1931.
Uma Rovan, rojena Gorjup, žena Josipina Kovan, mati Joško in Auiea, otroka	Zora	Berlot,	sestra.
Občina Ljubljanska.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII
s
L
Polni tuge v neizmerni žalosti javljamo pretresljivo vest, da so nam mrzli valovi Save v Za grebu dne 20. junija ob 17. uri ugrabili v najlepši mladeniški dobi 25 let našega nad vse ljubljenega sina, brata, svaka, strica, gospoda
trgovca na Vrhniki
Ker se zemski ostanki pokojnika se niso našli, se bo pogreb objavil naknadno.
Lož-Vrhnika, dne 23. junija 1931.
Globoko žalujoči starši, brat, sestre in vse ostalo sorodstvo
Ravnateljstvo in uradništvo TRBOVELJSKE PREMOGOKOPNE DRUŽBE naznanja, da je gospod
Božidar Rovan
šef fakturnega oddelka Trboveljske premogokopne družbe
danes po dolgem in mukapolnem trpljenju preminul. Pogreb blagopokojnega se vrši v četrtek dne 25. junija ob 5-30 popoldne iz mrtvaške veže Drž. bolnice na pokopališče k sv. Križu. Nadvse zaslužnega uradnika in dragega, dobrega tovariša ohranimo v trajnem in najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 23. junija 1931.
Občina Ljubljanska. — Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
ggiwi-SARijL..^i...'j»r?p.->r3aeqtjr
ZCiilfu^cz
IVosfdVd SO He^aice sk&aiia-je&ja p_ ESugo!ina Sai^iterja v Celja*
ftiroin domovine, zlasli pa v njenih centrih se letos z velikim spoštovanjem naše pevske enote spominjajo 80-letnice zaslužnega skladatelja, danes nestorja vseli slovenskih skladateljev p. Hugolina Sattnerja. Ljubljana in Maribor sla se mu oddolžila z izvajanjem njegovih večjih del, Celjsko pevsko društvo pa mu je posvetilo dva velika koncerta, na katerih sporedu so bila v pretežni večini njegova dela. Lepa je la pozornost, še lepša hvaležnost naših pevcev in pevk do skladatelja, ki je v svoji samostanski celici ustvarjal priproste pesmi ob začetkih naše glasbe, se izpopolnjeval, komponiral za cerkev, bil odločen pristaš resne, ce-eilijanske glasbe poleg Antona Foersterja, podarjal pozneje narodu mala in velika glasbena dela, predvsem oratorij Assumptio, Jeftejevo prisego. Oljki, Soči, V pepelnični noči, ki so bila takrat odkritja v pusti oazi slovenske glasbe. Izvajanja leh del po pevskem zboru Glasbene Matice pod Hubadov« taktirko so bili pravi prazniki slovenske glasbe. In kateri naš moški zbor, kvartet ali oktet nima v svojem repertoarju Sattnerjevih pesmi »Pogled v nedolžno oko« in >Na planine«? Njegove blagoglasne cerkvene pesmi so last vseh cerkvenih korov Slovenije, slišiš jih pa tudi v cerkvah na 11 r-vatskem in drugod. Narod iz srca čuti hvaležnost in globoko spoštovanje do sivolasega mojstra in njegovega dela, izkazuje mu jo vsaj pri življenju, ne tako več kol smo bili Slovenci doslej vajeni, šele — po smrti. V tem smislu sla bila oba celjska koncerta razveseljiv dogodek.
Nedeljskega popoldanskega koncerta se je u-deležil sam slavljenec, vkljub osmim križem čil na duhu in na telesu, pozorno je v družbi celjskih skladateljev g. dr. A. Sclnvaba in Al. Mihelčiča, g. p. Aljančiča in pevovodje g. Zorka 1'relovca kot zastopnika Hubadove župe J. P. S. (koje član je Celjsko pevsko društvo) sledil izvajanju sporeda, opetovano viharno pozdravljen od poslušalcev. — Pred koncertom je društveni predsednik g. prof. Konrad Fink v zanosi lem govoru očrtal glasbeno delo slavljenca in podal nekoliko razlage k skladbam sporeda. Uvodna veličastna Saltnerjeva velikonočna »Vstal je Gospod« je živahno odpeta prinesla zaželjeno razpoloženje. »Kuškine sanje« in »Nazaj v planinski raj« (starejšega datuma oba, a capella me-fcana žbora, je zbor prav dobro prednašal. Zdi se mi pa, da poskus, deliti zbor v dve skupini (na eno stran ženski, v sredi prazen prostor — „
na levi moški zbor) ni posrečena misel, ker se pevci načujejo drug drugega in s tem ni mogoče doseči homogenega petja. Tal^o so pevci, zlasti basi, ki niso gledali na pevovodjo v končnih akordih, dostikrat potegnili ali pa so pevke na levi strani malo zavlekle. Zbor je enota, postavljen mora biti tako, da vsak pevec, vsaki* pevka vse druge sliši. Poleni zveni enotno, kompaktno. Poskušajo sicer dirigenti (v Zagrebu n. pr-) Pr' izvajanju večjih del zbor in orkester postirati proti starim navadam, pa ee jim še ni posrečilo priti do zaželjenih učinkov.
Dvorana Celjskega doma je res akustična in morda bi bile vse skladbe boljše zvenele, da je bila nabito polna. Pri delni praznoti je pa vse preveč odmevalo in zato se tudi ni mogla obnesti nova postavitev zbora, ki šteje okoli 60 pevcev in pevk. Pozna se mu, da je v rokah izvrstnega pevovodje, ki je vse skladbe prav dobro naštudiral in živahno — morda včasih že preveč ognjevito — dirigiral. Mlada, vroča kri pač ne pozna umerjenosti, ki jo je na liričnih mestih tudi potreba. Pokazal jo je pa v Sattnerjevi, božične miline polni »Svetonočni pesmi« s priznano solistinjo g. dr. Rajhovo, ki jo v Kočevju Glasbeno društvo težko pogreša, Celjsko pevsko društvo jo je pa z veseljem sprejelo v svoj pevski krog. — Učinkovit je dalje ves ansambel prinesel Sallnerjevo »0 nevihti«, ki je tehtno, ritmično zanesljivo in sveže prednašana kar užgala.
Po odmoru so še izvajali skoro že pozabljeno klasično Ant. Foersterjevo balado »Turki na Slevici« za soli zbor in orkester. Kot solisti so pohvalno sodelovali ga. Zinka Thalerjeva (sopran), ga. Helena dr. Rajhova (tenor), namesto obolelega g. Stjepana Telča g. Živko iz Maribora (tenor) in g. Konrad Fink (bas-bariton). Torej že solisti le domače moči. Kar veseli bodimo, da je g. Šegula otel pozabnosti to prijazno glasbeno delo polpretekle dobe, ki po svoji melodiji in pestri orkestraciji mora ogreti poslušalce. Vtis vsega koncerla je bil zadovoljiv. Pokazal je, kaj zmore idealen in požrtvovalen pevovodja, čigar intencije razume in upošteva idealen in požrtvovalen zbor, kot je zbor Celjskega pevskega društva. Izvajanje daljših del zahteva truda in še truda, zato je bil ta Sattnerjev koncert zopet priča, da navdušenje Slovencev za naše petje ne bo izumrlo.
Ne smem pozabiti na orkester. Dasi je bil iz raznih vetrov zbran, je vseeno po zaslugi agilnega ravnatelja Celjske Glasbene Matice g. K. Sancina, ki je orkestralni part naštudiral.
Koncert bi bil zaslužil daleko številnejši obisk kot ga je bil deležen. Za tako pomembno slavje bi moralo pokazati Celje večje zanimanje. Najbolj sem se pa čudil, ko med posetniki nisem opazil celjskih duhovnih sobratov častitljivega slavljenca. Hvala in priznanje dirigentu Pa vsem izvajalcem, solistom, zboru in orke-1 stru za dostojno proslavo Sattnerjev« 80-let niče.
'L. P.
# Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 2954/5.
1749—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mostu preko reke Krke na Krki
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. avgusta 1931. oh 11. uri dopoldne
v sobi št. 17. tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 279.489-51 Din.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. junija 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E IX 718/31.
1712
Dražbenl oklic
Dne 2 9. julija 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga: k. o. Radizel vi. št. 118.
Cenilna vrednost: 10.91350 Din, vrednost pritikline: 47-50 Din, najmanjši po-nudek: 11.000*— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradiii deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. 1X.5
dne 12. junija 1931.
*
1730
E 200/31—9.
Dražbenl oklic.
Dne 2 9. julija 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču na licu mesta v Šenčurju dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Šenčur, vi. št. 1.) 212, 2.) 213 in 3.) 282.
Cenilna vrednost: ad 1.) 175.191 Din, ad 2.) 55.491 Din, ad 3.) 15.150 Din; vrednost pritikline: 5780-— Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 116.728-12 dinarjev, ad 2.) 36.993‘62 Din, ad 3.) 10.796-65 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-ben>i oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 11. junija 1931.
*
E 121/31	1725
Dražbeni oklic.
Dne 30. julija 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Miklavž vi. št. 17, obstoječih iz hiše z gospodarskimi r slopji in zemIjL..ih parcel.
Cenilna vrednost: Din 92.090'61; najmanjši ponudek: Din 61.394-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desni lega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, dne 15. junija 1931.
*
E 345/31.	1729
Dražbeni oklic.
Dne 31. julija 1931 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču sobi št. 5 dražba nepremičnin hiša, gospodarsko poslopje in zemljišča; zemljiška knjiga k. o. Ojstrškavas v), št. 154, k. o. Šmiklavž vi. št. 246.
Cenilna vrednost: 32.436-20 Din, vrednost pritikline: 175— Din, najmanjši ponudek: 21.625'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko,
dne 16. junija 1931.
*
E 426/31 —7.	j	739
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. avgusta 19 31 ob p o 1 -desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga v Domžalah vi. št. 205.
Cenilna vrednost: Din 207.752-—; vrednost pritikline: Din 105.095'—; najmanjši ponudek: Din 106.998-50.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku,
dne 15. junija 1931.
$
E T'6/31-7.	1740
Dražbeni oklic.
Dne 31. avgusta 1931 ob pol-desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Volčji potok, polovico v,l. št. 160.
Cenilna vrednost: Din 7107-50; vrednost pri ti!:line: Din 120'—; najmanjši ponudek: Din 4128'34.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer b> se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku,
dne 15. junija 1931.
*
P 44/31-1.
1753
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Slovenj-gradou z dne 16. aprila 1931, opravilna številka L 2/31—4 je bil Korošec Franc, posestnik v Zg. Podgorju št. 72, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Klančnik Peter, posestnik v Zg. Podgorju štev. 29. Okrajno sodišče v Slovenjgradeu, odd. 1., dne 19. junija 1931.
l n
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe
dodatki pri nastopni firmi:
6%. Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 10. junija 1931.
Besedilo:	Drogerija	Sani (as, družba z
o. z. v Trbovljah.
Obratni predmet je nadalje tudi: pripravljanje strupov in izdelovanje tvarin ter preparatov, ki so namenjeni za zdravila, in prodaja obojih, kolikor to ni izključno pridržano lekarnarjem, dalje izdelovanje in prodajanje umetnih rudninskih voda, vse to na debelo in drobno ter pridobivanje tozadevnih koncesij.
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 10. junija 1931.
Firm. 295/31 — Rg C II 54/3.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 6022/11.	1750—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 30. junija 1931 ob 11. uri nabavo:
20.000 kg pšenične moke.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkeija državnega rudnika Velenje, dne 19. junija 1931.
*
1755
Razpis.
Razpisujemo nabavo 380 m* jamskega lesa in dveh ročnih jamskih ventilatorjev. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 9. julija t. 1. se dobijo pod št. 2690 in 2865 pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca.
Razne objave
Vabilo
1747
na
VIII. redni občni zbor
Jugoslovanske tekstilne tvorni«**« Mauincr d. d. v Ljubljani, ki bo dne 9. julija ob enajstih v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrij«
v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Predložitev bilance za leto 1930.
2. Poročilo nadzorništva.
3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorništvu.
4. Volitev v upravni svet in nadzorništvo.
5. Raznoterosti.
Opomba: Delničarji, ki se nameravajo udeležHi občnega zbora, morajo založiti svoje delnice na jkesneje šest dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 20. junija 1931.
UPRAVNI SVET.
*
1744-3—2
Objava.
Podpisani podpreglednik lin. kontrole Lovšin Franjo javljam, da sem izgubil uradno legitimacijo, izdano od Oblastnega inšpektorata linančne kontrole v Ljubljani z dne 30. marca 1925, št. 1912 ter legitimacijo za polovično vožnjo po železnici izadano od direkcije državnih železnic v Ljubljani z dne 1. januarja 1930 št. 183797 ter jih proglašam za neveljavne.
Jesenice, 19. junija 1931.
Lovšin Franjo, s. r., podpreglednik lin. kontrole na Jesenicah.
(Gorenjsko).
*
1738
Objava.
Ker sem izgubljeno zrelostno izpričevalo, glaseče se na ime Grad Anton iz Ljubljane, zopet našel, proglašam objavo o neveljavnosti izpričevala, ki je izšla 31. maja 1931 v ^Jugoslovanu« za neveljavno.
Dr. Grad Anton, s. r.
*
1754
Objava.
Izgubil sem odpustnico osnovne šole na Vranskem, od leta 1918 na ime Stober Karol.
Proglašam jo za neveljavno.
Vransko, dne 22. junija 1931.
Stober Karol, s. t.
*	1756
Objava.
Izgubil sem legitimacijo tehnične lakul-tete univerze v Ljubljani na ime: Kaljčenko Aleksej, rodom iz Poltave (Rusija).
Proglašam jo za neveljavno.
Kaljčenko Aleksej, s. r.
Bilanca Banice Pehani & Ko., družbe z o. z. v Ljubljani
Aktiv«	dne	31.	decembra	1930.	Pasiva
Blagajna ........
Poštna hranilnica..............
Vrednostni papirji.............
Blago..........................
Dolžniki v tekočem računu
Razni dolžniki..............  .
Inventar ......................
Prehodne postavke . . . .
Din
20.368-28 3.148-61 22.826— 3.163 — 4,496.461-It; 303.979-72 43.124-80 4.779-66
4,897.830-23
Družbena glavnica Upniki ..... Dobiček. .....
Din
100.000*— 4,789.146‘44 8.684-7«
4,897.880*23
I
‘I
sL&SSSiV *. »**<■
;nv »tMlftlj >4 +
£. M. fiemargue;	122
£>ci naza/
Roman
(Copyrinht by M. Feature Syndicate.
Ponatis, rudi v izvlečku, prepovedan.)
Ponoven nrušč. Willy se je spustil zopet v boj. »Podivjanost? Radi česa? Radi vas! Vsi spadate pred naše sodišče! To ste vi z vašo vojno napravili iz nas! Pozaprite nas kar s tem tu, to bo najbolje! Kaj pa ste storili za nas, ko smo se vrnili? Nič! Radi zmag ste se prepirali, vojne spomenike ste postavljali in odkrivali, o junaštvu ste govorili in se branili odgovornosti! Pomagati bi nam morali! Todaj kaj ste storili? Velikodušno ste nam naklonili nekaj opojnih olajšav! Par mesecev šolskega obiska ste nam podarili! Par predmetov za izpite ste črtali! V najtežjem času, ko bi se morali mi zopet znajti, ste nas pa pustili same. Z vseh prižnic bi moralo odmevati, ko smo zapuščali vojašnice, bi nam morali dati na naša pota to-le priznaj e: »Strašno smo se vsi motili! Skupaj si bomo zdaj ustvarili bodočnost! Imejte pogum! Za vas je to najtežje, ker niste ničesar zapustili, kar bi vas zdaj zopet sprejelo! Potrpite!« življenje bi nam morali zopet pokazati! živeti bi nas morali učiti! Toda pustili ste nas na cedilu! Učiti bi nas morali vere v dobroto, red, prenovljenje in ljubezen! Namesto tega ste pa začeli zopet potvarjati, ščuvati in spuščati
proti nam svoje paragrafe. Eden izmed nas se je nad vsem tem že razbil! Tu je zdaj drugi!«
Vsi iz sebe smo bili. Takega še nisem nikdar videl Willyja. Vsa jeza, vsa grenkoba, vse razočaranje je kipelo iz njega. V dvorani je vladal silen hrušč. Precej časa je trajalo, da je postalo zopet nekoliko mirnejše. Vsi smo bili obsojeni radi nedostojnega zadržanja na en dan zapora in smo morali dvorano takoj zapustiti. Z lahkoto bi se še sedaj ubranili stražnika, toda nismo hoteli. Z Albertom smo hoteli v ječo. Tesno mimo njega smo šli ven, da smo mu pokazali, da gremo vsi ž njim. —
Pozneje smo slišali, da je bil obsojen na tri leta ječe in da je sprejel kazen brez ugovora.
Te pomladne tedne presedeva Albert večer za večerom sam med golimi stenami svoje celice. Večerna zarja postaja vedno bolj svetla, čimdalje bolj pozno prihaja in riše četverokot majhnega okna na nasprotno steno, — rdeč četverokot s sencami omrežja — in vedno glasneje postaja vreščano vpitje lastavic tam zunaj.
Albert sedi, vstane in hodi okoli. Včasih se zlekne in poizkuša položiti roke v četverokot večerne zarje na steni. Rad bi našel mesto, v katerem bi kipela samo rdečina čez njegove roke, ne pa sence omrežja. Ne posreči se mu, ploskve med omrežjem so premajhne, vedno pade črn križ na roke.
Zrak je mehak. Kaznjenci se sprehajajo drug za drugim po dvorišču, bledo, upadlo kožo njih obrazov obliva zona pod gorkim solncem. V nekem kotu dvo-
rišča se nahaja majhna, zelena trata. Enkrat je ležala na nji pisana, otročja žoga. Gotovo je last nadzornikove hčerke. Albert je vzel spomin na to sliko seboj v celico.
Rekli so mu, da bo prišel lahko, če se bo dobro obnašal, v skupno dvorano, še poslušal jih ni. Kaj pa naj počne tam —. Tih sedi v kotu na svoji postelji in strmi na rdečo liso na steni, dokler tista ne ugasne. Ko se začne plaziti v celico dušeč mrak, hoče Albert ubežati; na posteljo stopi, ker je tam pod stropom še nekoliko svetlobe. Toda mrak ga zajame in vdati se mu mora; spomini ga razjedajo, če se kje v jetnišnici zapro vrata, se že zdrsne, ko da čuje zamolklo bobnenje topov. Ničesar ne ve početi s seboj. Včasih se mu zdi, da je podoben otroku, ki je zašel. Takrat joka.
Okno je njegova tolažba in obup. Večkrat ne more niti pogledati tja, oči zapre, ko vstaja večerna zarja. Vedno bolj top postaja. Pač se včasih zdrzne in začne šteti dnove; — toda kmalu opusti tudi to brezupno. Na to misli, da si bodo vedno sledili poletje, zima, pomlad. Groza ga je pred praznoto, pred dnevi in pred nočmi, čimdalje bolj se ga polašča siv obup; v tistih tesno odmerjenih minutah, ko ga morem videti, se mi zdi vedno bolj brezčustven. Vedno strašneje se me polašča strah, da bo prišel dan, ko bo naenkrat zbral vse sile, raztrgal rjuho ali odejo in pletel trak za trakom v vrv. Splezal bo do omrežja na oknu, ki bo trdno in zanesljivo dovolj, da bo držalo telo, ki tehta komaj sto funtov. —
Novo »vseučiliško mesto«
VseuCilišče v Concepcionu (Čile) je zelo bogato, ker so razni bogataši zapustili za vseučilišče velike ustanove, poleg tega pa uživa vseučilišče tudi vsako leto vse dohodke edine loterije v državi. Uprava tega vseučilišča je pa nedavno sklenila nakupiti v južnem delu mesta 60 hektarjev zemljišča, da sezida tam moderno »vseučiliško mesto«, prvo te vrste v južni Ameriki. To mesto bo obsegalo centralne zgradbe kakor upravno poslopje in knjižnico, potem ločena poslopja za vse fakultete z vsemi laboratoriji in pritiklinami vred, stanovanjske hiše za dijake, društveni dotn za profesorje, športni dom za dijake in obsežne vrtove in parke. Vseučiliški senat je poveril izdelavo načrtov dunajskemu arhitektu profesorju Brun-nerju, ki biva že dalje časa v deželi, kamor ga je bila pozvala čilenska vlada. Vsi stroški za zgradbo tega modernega »vseučiliškega mesta« so preračunani na 6 milijonov dolarjev.
Praznoverja ne bo Lonec
Na Pomeranskem (v Prusiji) sta prišli te dni k nekemu ovčarju dve ciganki in sta mu začeli pripovedovati, da je njegova žena težko bolna, onedve pa da poznata tajno sredstvo, ki bi ženo gotovo rešilo sigurne smrti; sredstvo pa stane 50 zlatih mark. Ovčar je dal ciganka-’ ma 48 mark, ker več ni imel. Čez nekaj dni pa sta se ciganki zopet oglasili pri ovčarju in sta 'mu hoteli vrniti 48 mark, češ da to ni dovolj za zdravilo; sedaj se je maščevala nad njim njegova lakomnost, ker jima ni dal vseh 50 mark — sedaj namreč velja zdravilo 100 krat toliko! In glej — nesrečni praznoverni ovčar je dal ženskama res vse svoje prihranke v znesku 6150 mark! »Čarovnice« so seveda denar pobrale in jadrno izginile. Žena ovčarjeva pa, ki je prišla obiskat svojega moža, je bila popolnoma zdrava —* bolna namreč sploh ni bila! Ovčar je šele nekaj dni kasneje vso zadevo prijavil, rekoč, da so mu ciganke »zacu-pralee in zato se je kar na slepo pokoril njihovi želji. Za nameček pa sta mu ciganki še zagrozili, da bo umrl nagle smrti, če bo komu kaj pripovedoval o tej čarovniji...
Pregovor pravi: Otrok in norcev nikoli ne zmanjka...
Čuda v Hooliwoodu
V filmskem paradižu v Hoilywoodu Imajo celo vrsto »čudežev«, o kakršnih se nam navadnim ljudem, ki filme samo gledamo, ne da bi vedeli, kako jih izdelujejo, niti ne sanja. Sem spadajo ogromna skladišča za najrazličnejše dekoracije, skladišča za sobne oprave v vseh mogočih slogih, delavnice za arhitekte, celo poslopje samo za obleke, potem pa velikanske zbirke svetilk, žarometov, fotografskih aparatov, godal, vsakovrstnih avtomobilov in najrazličnejših vozil od najstarejše dobe do današnjih dni. Med vsemi čudeži pa je brez dvoma najbolj zanimiv takozvani »Researchc-oddelek.
V tem oddelku ne vidiš drugega kakor ob vseh stenah od vrha do tal same omare in police. V teh omarah imajo shranjen takorekoč ves svet. če hoče n. pr. krojač za kostime vedeti, kako so oblečena dekleta, ki strežejo bolnikom v Karlovih varih ob zdravilnih studencih, gre v ta oddelek in v par sekundah ima že sliko v svojih rokah. Mizar, ki ima nalog izdelati mizo, kakoršne so v navadi na otoku Korziki, dobi tukaj risbo. Kdor hoče vedeti, kakšna je bila kopalnica, kjer je bil umorjen kruti francoski jakobinec Marat, dobi sliko v »Researcht-oddelku.
Ta oddelek ima po vsem svetu svoje agente, ki mu pošiljajo razne izrezke iz časopisov, vzorce železniških kart, bankovce in kovani denar vseh vrst, narodne noše, razglednice itd. Vse to natanko opišejo in popišejo, potem pa shranijo vse v »Researchc-oddelku, da morajo vsak film izdelati zgodovinsko nataučno.
Letalec Lindbergh in njegova žena
Letalec Lindbergh in njegova žena se pripravljata na velik let. Leteli hočeta preko polotoka Aljaške (severo-zapadna Amerika) v Sibirijo, odtam pa na Kitajsko in Japonsko in nazaj v
Ameriko.
Orkan je ruzdcjal kolodvor v Plettenbergu na Vestfalskem
V	sredo zvečer je divjal na Vestfalskem hud vihar z nevihto. Orkan je napravil silno škodo. Na sliki vidimo razdejanje, ki ga je napravil vihar na kolodvoru v Plettenbergu.
Orkan je podrl cirkus
Na Dunaju je te dni gostoval cirkus Hagenbeok; silen vihar pa je cirkus podrl.
Slikar Burgkmair
V	Augsburgu na Bavarskem so te dni priredili razstavo slik nemškega slikarja Burgkmair-a. Ta slikar je živel pred 400 leti. Sliko, ki jo tu prinašamo, je naslikal znameniti slikar Albreht Diirer.
50 letnica zabavne iznajdbe
Letos slavi svojo 50-letnico prav prijetna iznajdba, brez katere si še danes v mnogih krajih ne morejo misliti prave zabave. To je »konfeti«. Po nazivu te zabave bi človek mislil, da so jo iznašli Italijani, kar pa ni res, temveč je ta zabava francoskega izvora. Prišli so pa na to zabavo v neki francoski tiskarni, kjer so izdelovali koledarje, od katerih trgajo list za listom. Take koledarje pa je bilo treba preluknjati, da so lahko napeljali skozi luknjo vrvico, na katero so potem koledarje obešali. Kedar so pa koledarje luknjali, je ležalo po tleh kar na debelo papirnatih drobcev v vseh mogočih barvah, ker so tiskali koledarje večinoma na barvast papir. Lepega dne pa je neki delavec zagrabil pest teh drobcev ter jih vrgel v bližnjo delavko. Drobci so delavki obviseli v laseh in tako okrašena delavka je delala prav_ smešen vtis. Ko pa je podjetje priredilo neko veselico, se je prav kmalu razvila živahna bitka s »konfetijeip«. Gospodarju je bila ta zabava prav všeč in ko se je on sam udeležil velike plesne zabave v pariški operi, je vzel s seboj tudi precej pisanih papirnatih drobcev in začel med zabavo ž njimi obmetavati ženski svet. O tem je naslednjega dne govoril ves Pariz in tako je prišlo v modo obmetavanje s konfetijem.
»Izganjanje hudiča« v Pesti
V	Ameriki obstoji poleg neštevilnih drugih verskih sekt tudi sekta »izganjalcev hudiča«. Neki pristaš te sekte, Dezider Roroha, je prišel s svojo ženo nedavno tudi v Budimpešto kot »misijonar« te sekte in je zaprosil za oblastveno dovoljenje, da bi smel tudi v Budimpešti širiti svojo »vero«. Res se mu je posrečilo dobiti na tihem nekaj pristašev, ki so zahtevali od gosposke stavbno dovoljenje za zidavo svoje cerkve, kjer bi lahko opravljali svoje pobožnosti. Oblast pa je njihovo prošnjo odbila. Možakarji so si pa kljub prepovedi zgradili svojo hišo, v pritličju hiše pa so se skrivaj zbirali in opravljali svoje verske obrede. Ko pa jim je na poletje postalo v podzemskih prostorih prevroče, so se preselili na dvorišče, toda tam so tako divjali in kričali, da se je vsa okolica pritožila nad njihovim početjem. Policija jo uvedla takoj strogo preiskavo, rezultat preiskave pa je bil ta, da so podjetnega amerikan-skega »izganjalca hudiča« z njegovo ženo vred iz Budimpešte izgnali.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Val * Ljubljani.