mm- n*. t »M___________________________________________________________________________________II. terfgft._______________________" pl "~'M" Cen« Din l— Izhaja vsak dan zjutraj razvea Rokopisov a« frilama v ponedeljkih to dnevih po ^M ^M rm «—i i» ■ Oglasi po tarld In dogovoru. Posamezna Številk« JV «■ V Bf W ISttmb Oprava Din 1'-. lanskoletne 2--; mo- Mg J KM SB M ^ MS M #JV JV M? M »Ljubljani Gradišče 4, tel.30-68. sečna naročnina Din 20--. za tu- gB gg MM M M M ^tik MS M Swk /M M BM BS/ Podružnic. » Mariboru. Alek- no BOr-. UredniStvo » Ljub- ggj BM MB mLJM gU. JB** BM lHI. £ f^Lr UML. HM JgfF MM sandrova cesta St 24. tel 29-C0. ljanh Gregorčičeva Telefon F*MU^MT V V Celju« Slomškov trg 4. uredništva 80-70. 80-09 In 80-71 ^MSM' Po5t- Cek- ralLi Ll«ibl|ana 1R.02L St. 120a Ljubljana, četrtek, dne 28. maja 1931 Leto II. ........T Polkovnik Slawek, predsednik odstopivše poljske vlade. Dr. Curtius ne odstopi Berlin,x 27. maja. AA. Današnji ministrski svet je po daljši razpravi odobril poročilo zunanjega ministra Curtiusa o rezultatu ženevskih konferenc. Zato je vest o bližnjem odstopu zunanjega ministra brez osnove. Kancelar Briining se je Lurtiusu v imenu vlade zahvalil za njegovo delo v obrambo nemških interesov. Poučeni krogi pravijo, da bo Curtius spremljal kance-larja Brtininga na konferenco v Chequers, ki bo prihodnji teden. Politična kriza v Belgiji Bruselj, 27. maja. AA. Kralj Albert nadaljuje posvete z voditelji političnih strank, da reši ministrsko krizo Danes je ponovno povabil voditelja krščanske demokracije Poulleta, naj sesta- vi novo vlado. Poullet je izjavil, da tega pod predloženimi pogoji ne more storiti. Politični krogi pravijo, da bo kriza dolga. Bruxelles, 27. maja. d. Kralj je danes naprosil katoliškega voditelja v belgijski zbornici Kenkina, da prevzame sestavo nove vlade. Ren-kin je izjavil novinarjem, da bo sprejem mandata odvisen od izida razgovorov z njegovimi političnimi prijatelji. Bruselj, 27. maja. AA. Socijalistična parlamentarna skupina je na svojem sestanku sklenila, da se sploh ne bo udeleževala posvetovanj •a rešitev vladne krize, dokler ne bodo razpisane nove volitve. Madjarske volitve Budimpešta, 27. maja. n. »Az Est« poroča, da se bodo vršile parlamentarne volitve na Ma-djarskem 27., 28. in 29. junija. Pri teh volitvah bo nastopilo 12 političnih strank. Med kandidati je tudi znani ponarejevalec denarja grof Wlndlschgratz. Budimpešta, 27. maja. n. Več kot gotovo Je, da bo jutri na seji madjarske skupščine izbran za čuvarja madjarske krone grof Szecsenyl dosmrtni senator. Nov poljsko-nemški incident Berlin, 27. maja. AA. V Brombergu v poljskem koridorju je poljski stražnik ustrelil nekega Nemca. Menijo,, da bo ta incident poostril politične odnošaje med Nemčijo in Poljsko. Izgon jezuitov iz Barcelone Madrid, 27. maja. AA. Iz Barcelone poročajo, da je barcelonska občina sklenila izgnati iz Barcelone vse jezuite. Ta sklep je v jezuitskih krogih izzval veliko zaprepaščenje. Jezuitska udruženja so protestirala pri občini. Jezuiti se pripravljajo za odhod, večina je mesto že zapustila. Ostali so samo nekateri profesorji in pridigarji, ki so že v letih. Madrid, 27. maja. AA. Iz Barcelone poročajo, da je policija prijela italijanskega agitatorja Bandulea, ki je svojčas sodeloval pri ruski bolj-ševeški revoluciji. Banduela je bil prej že izgnan iz Francije, Luksenburga, Belgije in še nekaterih drugih držav. Fašisti proti katoliški akciji Rim, 27. maja. n. Fašistovski režim in faši-stovski tisk sta pričela v zadnjem času ponovno napadati katoliško akcijo. Listi ji očitajo, da je postala njena organizacija tajna zato, da bi izpodkopala tla fašistovskemu režimu. Posebno očita »Lavoro Fascista« katoliški akciji, da zbira mladino. V njenih vrstah je organiziranih že preko 300.000 mladih ljudi. Listi obenem napadajo državnega podtajnika Pizzarda, ki je pozval katoliško akcijo k čim intenzivnejšimu delu. Upor proti Angležem v Birmi London, 27. maja. AA. Položaj v okraju Thar-rawaddy v Birmi je zelo resen. Upor, ki je izbruhnil decembra, se čedalje bolj širi. Vlada je Poslala iz Indije v ogrožene kraje’ 7 bataljonov vojaštva. Vstaši so požgali več vasi in umorili nekaj angleških častnikov. Vodja upornikov La-Josan, ki se imenuje sam sebe »kralj Smirne«, Je doživel v januarju občuten poraz. Vendar se •nu je posrečilo, da je nadaljeval gverilsko vojno. Teroristična akcija z budimpeštanskim denarjem Bratislavski list o beograjskem procesu proti madjarskim teroristom - Pričakovati je demaršo Jugoslavije v Budimpešti - Zveza med teroristi in določeno velesilo - Največji sovražniki ne le Jugoslavije, temveč tudi vsega Slovanstva sploh Bratislava, 27. maja. o. »Slovenski De-nik« je v eni izmed svojih poslednjih številk objavil zanimiv članek o Jugoslaviji. Med drugim je v tem članku rečeno, da je Jugoslavija najela v inozemstvu zelo ugodno posojilo, čeprav so se proti njemu z vso silo borili nasprotniki jugoslovanske kraljevine, V nadaljnjem piše list o beograjskem procesu proti madjarskim teroristom in pravi, da bo sodba, ki je bila izrečena dne 23. t. m. nedvomno povzročila demaršo beograjske vlade v Budimpešti, Ta demarša madjarski vladi ne bo všeč, ker bo v njej ined drugim navedeno, da je aktivni madjarski podpolkovnik v Pcčuju vadil na vojaškem vežbališču hrvatske teroriste, ki so se z budimpeštanskim denarjem ne le naučili streljanja z revolverji, nego tudi metanja bomb. V najkrajšem času, pravi list, nam je pričakovati spet eno »evropskih Senzacij«, ki bo gotovo skušala vreči slabo luč na Jugoslavijo. Nastopili bodo vsi temni elementi, da bi branili Madjarsko. Te temne sile ne izgubljajo časa. Včasih nasto- pajo javno, včasih za kulisami, kakor jim pač kaže. Pred kratkim so spet stopili na dan. Tukajšnji »Grenzbote«, ki je znan po svojem neobičajnem zanimanju za Jugoslavijo, je objavil uvodnik pod naslovom »Pekel v Evropi«. Bratislavski »stari meščani« so se kar naenkrat začeli brigati za usodo »ubogih« Makedoncev. Prepričani smo, da niti eden izmed teh naših meščanov pravega Makedonca še nikdar videl ni, da ni nikoli vedel, kakšno je njegovo življenje, kakšno veselje in kakšna skrb. Kljub temu je njihov organ posvetil »makedonskemu vprašanju« kar cel uvodnik, v katerem pa ni ničesar drugega nego klevetanje Jugoslavije. Če bi hoteli ovreči informacije tega članka, bi šli predaleč. Mi samo vprašujemo list »Grenzbote«, ki posveča toliko pažnje »makedonskemu vprašanju«, če ve, kako je Makedoncem v Bolgarski. Če ve, naj nam odgovori. Po njegovem odgovoru bomo formulirali tudi mi svoj odgovor. To pa pravimo le zato, ker so pričeli temni elementi povsod delovati proti Jugoslaviji, s početka s takoimenovanim »makedon- skim vprašanjem«, nato pa z onim — kar i3e jim pač ponudi. Kratkomalo se pripravi atentat, izstrelijo se nekateri streli iz revolverja, vrže kakšna bomba in že je evropsko mnenja pridobljeno za »mučenike« diktature kralja Aleksandra. Tako se dogaja po navadi. Tako se ponavlja že nekaj let. To pot jia menda le ne bo tako, ker izdajalci Jugoslavije, ki delujejo v inozemstvu in ki se vežejo z inakcdonstvujuščita —s sofijski* i plačanci — in z določeno veliko silo, vtaknili svoje glave v p- jek. Posojilo jim je zelo na poti. Ni se jim posrečilo, da bi ga preprečili, in tako moramo od njih pričakovati, da b ,do na svojo lastno rojstno zemljo še dalje metali blato. Toda s tem si zapirajo le za vse čase vrata do svoje hiše, ki so bila morda še do danes odprta. Amnestija zanje bi bila nesmisel, ker a se ti ljudje drznili zakriviti proti svoji lastni zemlji zločine, za katero so vešala premalo. To velja za >ma’ edou-ske« kot tudi za hrvatske emigrante, ki jih plačujejo najvcčji sovražniki no le Jugoslovanov, marveč sploh v.eh Slovanov. Briand definitivno umaknil svojo ostavko Ministrski svet ga je soglasno naprosil, naj se nadalje vodi zunanjo politiko Francije kakor do Sedaj - Uradno poročilo o njegovi odločitvi Pariz, 27. maja. AA. Vsi pariški listi izražajo mnenje, da bo Briand iz razlogov zunanje in notranje politike obdržal svoj resor. Čeprav se še ne ve, kako se bo Briand odločil, misli »Journal«, da se bo La-valova vlada neizpremenjena predstavila parlamentu. Pariz, 27. maja. A A. Predsednik francoske vlade je imel z Briandom dolg in prisrčen razgovor. Politični krogi sodijo, da bo Briand na podlagi teh razgovorov obdržal zunanje ministrstvo. Pariz, 27. maja. AA. Uradno poročajo, da ostane Briand na položaju ministra za zunanje zadeve Francije. Pariz, 27. maja. d. V seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes pod predsedstvom predsednika republike, je bil izdan tale komunike: Zunanji minister Briand je podal obširno poročilo o razpravah evropske študijske komisije in Sveta Društva narodov v Ženevi. Ministrski svet je soglasno odobril nastop francoske delegacije. Ministrski predsednik je nato v imenu vse vlade naprosil zunanjega ministra Brianda, naj na svojem dosedanjem mestu nadaljuje politiko miru in varnosti, kakor jo je vodil do sedaj in jo je parlament že večkrat odobril. Zunanji minister Briand se je zahvalil tovarišem za ta dokaz solidarnosti in je izjavil, da je pripravljen stopiti pred parlament in tam razložiti in zastopati sklepe, ki so bili storjeni v Ženevi. Finančni minister Flandin je podal nato pregled o finančnem položaju v Evropi. Francija bankir Evrope Pariz, 27. maja. d. Levičarsko radikalna »Republique« opozarja na podlagi statističnih podatkov, da je Francija tako kakor pred vojno postala zopet bankir Evrope. Od premirja sem je Francija izdala inozemskih posojil v vrednosti od preko 8 milijard frankov. Kratkoročnih kreditov, ki so jih francoske banke dale inozemskim zavodom, je bilo po cenitvi lista nad 10 milijard frankov. Francoski kapital se je torej zadnjih 10 let z 18 milijardami francoskih frankov udeležil obnove Evrope. Demisija poljske vlade — Nova vlada Novo vlado je sestavil dosedanji trgovinski minister Prystor Varšava, 27. maja. AA. Pat poroča, da je Slavkova vlada predala ostavko. Varšava, 27. maja. d. Predsednik republike je poveril sestavo nove vlade trgovinskemu ministru Aleksandru Prystorju. Prystor je misijo sprejel. Varšava, 27. maja. d. Nova vlada je sestavljena tako-le: ministrski predsednik: Prystor; minister brez portfelja: Pieracki; notranji minister: Skladkovski; zunanji mi- nister: Zaleski; vojni minister: maršal Jožef Pilsudski; finančni minister: Ivan Pil-sudski; pravosodni minister Michalovski; kmetijski minister: Janta PoIezynski; minister za bogočastje: Czcrwinski; trgovinski minister: Zarzjcki; prometni minister: inž. Kiihn; minister za delo: general Nor-wid Ncugcbaucr; minister za socialno skrbstvo: Hubicki; minister za agrarno reformo: Kozlowski; minister za pošto in brzojav: inž. Bbrnor. Zunanja politika Romunije in inozemstvo Uraden demanti vesti o zunanjih vladi - »Romunija hoče ostati Bukarešta, 27. maja. A A. Rador poroča: Ker so se v inozemstvu razširile neke tendenčne vesti, smatra predsedstvo vlade za potrebno izjaviti, da nikdar ni obstojala niti ni mogla obstojati kakršnakoli intervencija katerekoli tuje države glede opredelitve romunske vlade v njenih sklepih o zunanji politiki in gospodarskih problemih. Romunska vlada je vedno budno pazila na prestiž države in ne dovoli, da bi jo kdorkoli smatral za manj občutljivo od drugih vlad, kadar gre za narodno neodvisnost. Ne v Bukarešti ne v Ženevi ni žrtvovala ne kompromitirala niti enega interesa države. Romunija je tudi v nadalje popolnoma svobodna v svojih sklepih in vlada bo stremela za tem, da reši probleme bodisi s pogodbami ali pa z dvostranskimi obvezami v korist domačega gospodarstva in kmetijstva, prav tako kakor dozdaj. Zato opozarja predsedstvo romunske vlade javno mnenje na to, da ne zaupa takim komen-1 intervencijah pri novi romunski svobodna v svojih sklepih« tarjem, zlasti glede trgovinskih pogajanj incd Romunijo in Nemčijo ter splošnih direktiv zunanje politike. Vsem tem komentarjem je samo namen zavajati inozemstvo. Ostavka kardinala Pacellija Rim, 27. maja. n. Danes so potrdili vest o demisiji kardinala Pacellija. Papež je demisijo že sprejel. Za naslednika bo najbrže imenovan državni podtajnik Piccardo. Balkanski poljedelski kongres Sofija, 27. maja. AA. Bolgarska agencija poroča: Balkanski poljedelski kongres je bil danes svečano otvorjen v prisotnosti diplomatskega zbora in predstavnikov balkanskih držav. Goste je pozdravil g. Sakazov in jim zaželel pri delu mnogo uspeha. Istotalco je pozdravil goste zunanji minister Burov. Bivši minister za kmetijstvo Vasiljev je prečital pismo sedanjega poljedelskega ministra Stateva, ki je zadržan in zato ne more prisostvovati kongresu. Predsednik bolgarske sekcije balkanske zveze je priredil kosilo na čast delegatom. Nov spomenik kralju Petru v Irigu Beograd, 27. maja 1. 1' 12. julija bodo v Irigu na zelo svečan način c 'krili spomenik blagopoki Jueoa kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Za te svečanosti 3 vrčijo velike priprave. Ičip je delo znanega umetnika M. Jovanoviča. Povratek ministra Serneca v Beograd Boograd, 27. maja. 1. Sinoči ob 22. uri je prispel iz Ljubljane v Beograd minister za gozdove in rudnike g. inž. Dušan Sernec, Novi rudarski zakon pred VZS Beograd, 27. maja. 1. Posebna sekcija VZS Je proučila novi rudarski zakon. Verjetno je, da bo o njem razpravljal plenum VZS že na svojem junijskem zasedanju. Nova konferenca o davku na poslovni promet Beograd, 27. maja. A A. Glede na razne vloge z željam; po izpremenitvi odredb o tarifah skupnega davka na poslovni promet, ki prihajajo od nekaterih gospodarskih ustanov, je davčni oddelek finančnega ministrstva sporazumno z zastopniki gospodarskih krogov sklenil sklicati posebno konferenco interesentov, ki bodo razpravljali o tem vprašanju. Poset poljskih novinarjev v Jugoslaviji Varšava, 27. maja. n. Pričetkom junija prispo v Beograd 10 poljskih novinarjev, da povrnejo poset jugoslovanskih novinarjev, ki so bili leta 1929. na Poljskem. V Beogradu bo konferenca poljsko - jugoslovanskega tiska. Na čast poljskih novinarjev bodo priredili nekaj sprejemov. Nato bodo gostje potovali po državi na ■ progi Beograd - Skoplje-Sarajevo-Dubrovnilt-Kotor-Cetinje - Split - Zagreb - Ljubljana. Pospešiti treba razkol -Amerihaimem prodira na vsej črti in že ee pripravlja celo sovjetska Azija, da se podvrže njegovemu diktatu. Po vsem »vehi spravljajo stroji življenje v hitrejši tek m po veem svetu se trudijo, da se prilago-de hitrejšemu razvoju, ker vedo, da bo neusmiljeno podlegel v boju za obstanek tako posameznik, ko narod, kdor ne bo mogel vzdržati novega pospešenega razvoja. Vsak narod se mora zato uikloniti temu spoznanju in pospešili svoj razvoj do najvišje stopnje, da bo mogel korakati vštric z drugimi narodi in da ne bo na nobenem polju zaostal. Za manjše narode pa velja še večja dolžnost. Veliki narodi morejo vsled svojega števila nadoknaditi zaostanek v razvoju, da eo absolutno kos vsem drugim narodom, pa čeprav jih relativno niso dosegli. Malo-šlevilnejšd narodi pa 60 že zaostali, čeprav so relativno dosegli toliko ko drugi, ker bo učinek njih napredka absolutno manjši. Njih maloštevilnost bo izravnal učinek njih relativno večjega napredka. Pospešiti razvoj svojega življenja je zato za maloštevilne narode absolutna nujnost, ki jo morajo izvesti, ali pa zaostanejo. Nemogoče pa je kar na lepem doseči večji tempo v delu, temveč se treba za večji razvoj tudi dobro pripraviti. V čem mora ta priprava obstojali za nas, nam zgodovina tako jasno kaže, da ne moremo biti niti za hip v dvomu, kako in kaj Mu rano delati. Naš nacijonalni razvoj je zastajal v nesvobodnih dneh. Z vso silo smo se sicer udejstvovali v narodnem življenju, a navadno le v s>ilno omejenem obsegu. Bili so časi, ko je vse naš© nacijonalno življenje živelo sploh samo v jezikoslovju in literaturi. Na gospodarskem polju pa dosti ča-m sploh nismo imeli besede, dočim smo imeli v politiki samo to možnost, da smo se prepirali med seboj in da smo klicali vsem svojim tlačiteljem v vseh varijanlah svoj: ne! Takrat je bil tisti naš me!« naravnost rešitev za nas, prav tako pa bi bil danes ta naš nekdanji: ne — prava poguba. Kajti proti tuji nadvladi je bil ta >ne!« klic lastne volje, povdarek nacijonalne zavesti, napram lastni vladi pa pomeni negacijo lastne volje, oslabitev nacijonalne zavesti. Hipoma pa se je razvil naš nacijonalni razvoj, ko je bilo konec nesvobodnih dni. Na vseh poljih se je pričela uveljavljati naša narodna volja, na vseh poljih smo tudi dosegli in jih še dosegamo lepe uspehe. Nismo pa napredovali v tej meri, kakor bi mogli. Deloma vsled tega, ker se nismo znali otresti podedovanih medsebojnih strankarskih prepirov, deloma vsled tega, ker smo se morali uveljavljati na vseh poljih, ki so nam bila še neznana, deloma pa tudi zato, ker nismo znali zaklicati svobodni dobi nasproti naš tako odločni jdalc, kakor smo preje govorili svoj >ne!« V vsem obsegu bi morali potrditi in sprejeti novo dobo, z vso silo bi morali podpirati vse, kar je nam prinesla nova doba, ker le na ta način bi prišli takoj v tako silen razvoj, da bi v kratkem času dohiteli vse zamujeno in dosegli še nekaj več. Mesto tega pa smo zabavljali in stali ob strani ter govorili mesto delali, da se je prvotni veseli tempo razvoja vedno bolj manjšal in na zadnje prišli ne le v zastoj, temveč že skoraj v nazadovanje. Impulz od 6. januarja je to kritično stanje odpravil in spravil vse naše javno življenje v nov in vesel razvoj. Na vsej črti pa se je mogel pričeti pospešen razvoj šele v trenutku, ko je z zmago jugoslovanske misli nastalo novo gibanje, nov pokret v narodu. Električni tok našega nacijonalnega življenja je jugoslovanska misel in ta giblje vse stroj© naše narodne energije. N© sm©-jo pa strojev ovirati ostanki starih dob in zato je mogoč za nas narod pospešen razvoj le, ko bomo popolnoma pospravili z vsemi temi ostanki. Samo od sebe pa se to ne bo zgodilo, temveč tu mora nekdo biti, ki bo pazil na to, da vsi ti nedostatki izginejo. Enkrat za vselej morajo že priti ob vsako veljavo, pa tudi ob službo, vsi oni, ki še vedno ponavljajo tisti nesrečni predvojni >ne!«, ker vsi tisti, ki zanikujejo sedanje stanje, ovirajo pospešen razvoj. Prav tako pa tudi ni čas več za ljudi samo udobnega življenja, katerim se že zdi veliko, če so gledalci ob strani. Nasprotno, mi potrebujemo samo delovne in odločne ljudi, ki hočejo, da bo vsa Jugoslavija ena sama delavnica novega pospešenega razvoja, da bo vsa država ena sama kovačnica naše lepše in večje »reče. To je cilj, ki ga nam postavlja življenje od vseh etrani in ta cilj je tudi smisel jugoslovanske mi»H, ki pa mora Polet profesorja Piccarda v stratosfero Balon je startal včeraj zjutraj - Ogromno zanimanje za potek poleta Ostal je v zraku nepremično skoraj tri ure, nakar je izginil proti Alpam. Strokovnjaki menijo, da je zašel zrakoplov v toplo Augsburg, 27. maja. n. Profesor Piccard je danes startal v stratosfero. Sinoči ob 11. uri so začeli znašati v gondolo hrano iu aparate. Ob 3. zjutraj je bilo že vse pripravljeno. Ob 3!10 je vstopil v gondolo profesor Piccard. Nato so balon hermetično zaprli. Ob 3 55 je startal. Balon se ;e gladko dvigal na splošno iznenadenje vseh prisotnih. V višini 1500 m je krenil proti jugovzhodu. Balon je osvetljevalo jutranje soln-ce. Poldrugo uro po startu je dosegel balon višino 5000 m. Po trditvi prof. Piccarda bi moral trajati njegov let 7 ur. Ob 7'30 je bilo mogoče opaziti balon še vedno s prostim očesom. Dosegel je višino 1*2.000 m. Računajo, da se bo spustil na tla med 14. in 15. uro v bližini Bazela. Piccard namerava doseči višino 16.000 m. V taki višini namerava izvršili nekaj znanstvenih raziskovanj. Spočetka je bilo določeno, da se spusti na zemljo okrog 11. ure dopoldne. Vse pa kaže, da poteka let povoljno in da ga je Piccard podaljšal. Z največjo radovednostjo pričakujejo ljudje nadaljnih vesti. Partenkirchen, 27. maja. d. Nekako ob 14-30 so v oklici Partenkirchena zagledali Piccardov zrakoplov. Zrakoplov je bil videti izredno visoko kot drobčkana svetla pika in je bil deloma zakrit od cirrusnih oblakov. Vendar ga je bilo mogoče natančno opazovati. Kakor se je zdelo, se je zrakoplov pomikal v zapadni smeri. Schongnu, 27. maja. d. Ob 15-10 je bil Piccardov zrakoplov v višini 4000 m, približno med Oberammergauom in Schon-gaunom nad Peissenbergom. Od obeh krajev ga je bilo mogoče dobro opazovati. Smer poleta je bila, gledana iz Oberam-mergaua, približno severna, tako da se je zrakoplov pomikal zopet v smeri proti Augsburgu. Monakovo, 27. maja. AA. Za usodo profesorja Piccarda, ki se je dvignil z zrakoplovom v zrak, so tu v velikih skrbeh. Danes ob 3. popoldne so opazili njegov zrakoplov nad bavarskim gorskim letoviščem Garmischem. zračno p lasi. Ob 6. uri so zapazili zrakoplov nad tirolskim mestom Mitterwaldom. Tovarna Riedlinger, kjer so zgradili zrakoplov pravi, da je Piccard vzel s seboj dovolj kisika in da ni v nevarnosti. Ob 7. zvečer je javilo letalo Lufthanse, ki zasleduje gibanje zrakoplova, da se pomika polagoma proti dolini Inna in avstrijskim Alpam. Piccard je skušal doseči višino 10 milj. Računal je, da bo pristal po 7 urah. S seboj je vzel tri padala za metereološike instrumente in za gondolo iz aluminija, s katero je mislil pristati. Augsburg, 27. maja. d. Profesor Piccard se je rodil 1. 1884 v Bazelu. Prej je bil prof. na tehnični visoki šoli v Zurichu, od 1. 1922. pa redni prol. za fiziko na vseučilišču v Bruslju. Prof. Piccard velja kot avtoriteta na polju preiskovanja Iropo- in stratosfere. Prof. Piccard je izbral mesto Augsburg kot izhodišče za svoj polet zato, ker je to mesto od vseh evropskih morij približno enako oddaljeno, tako da je nevarnost, da bi ga veter odnesel na visoko morje, precej malo verjetna. Garmiseh, 27. maja. d. Piccardov zrakoplov je stal ob 18 45 nad masivom Wetter-steina pri Garmisch-Partenkirchenu. Innsbruck, 27. maja. d. Ob 1910 so videli Piccardov zrakoplov v višini kakih 5000 m nad Seefeldom s smerjo proti Nassereitu^ ob 19-15 je bil zrakoplov nad Landeekom, ob 19-25 pa so ga videli nad Imstom, ko je v višini kakih 5000 metrov plul proti Oetzu in Pilztalu. Innsbruck, 27. maja. d. Ob 20-15 je javila orožniška postaja iz Imsta, da plove zrakoplov v jugovzhodni smeri kakih 4000 m visoko med Oelzem in Pitztalom. Ob 20-30 so javili iz Landecka, da se zdi, da se zrakoplov v smeri proti Wennsu spušča proti tlom. Zdi se jim tudi, da daje zrakoplov znake za pomoč. Na potu so oddelki orožništva na motorjih. Preiskava radi umora miličnika v Istri Trst, 27. maja. n. Preiskava o atentatu v Ca-bruniiih, kjer je bil pred nekaj dnevi ubil faustovski miličnik Burini ,se nadaljuje. Iz Trsta je prispel na lice mesla poveljnik 12. skupine lašistovskib legij Diamanti, ki bo sam .s pomočjo Sefa policije in poveljnika fašistovske milice v Puli vodil preiskavo. Aretacije v trumah se nadaljujejo. Pri preiskavi sodelujejo močni odelki karabinerjev, faustovske milice in policijskih agentov. V treh dneh in pol iz Evrope v Ameriko London, 27. maja. AA. VValeški princ je letel davi iz llestona v Southampton, kjer je posvetil novi parnik kanadsko-pacifiške družbe »Em-press of Britain«. Parnik odpluje še .danes v Quebec. Snoči se je princ udeležil slavnostnega banketa na Čast predsednika Kanadsko-pacifi-ške družbe Beattyja ,ki je prispel v London, da se vrne v Kanado z novozgrajenim parnikom. »Empress ol Britain«: vozi s hitrostjo 27 vozlov na uro in bo skrajšal potovarlje v Quebec za 3 in pol dni. Parnik bo imel pri Cabolu zvezo z letali, ki bodo vozila uradno uradno pošto v Vancouver. R< paracijska konferenca Pariz, 27. maja. AA. llavas poroča, da se je sestala redna letna skupščina komisarjev za reparacije v blagu. Jugoslavijo zastopa Ljubisa Niki«-. Davek na plače v Rusiji Moskva. 27. maja. A A. Sovjetska vlada !>o uvedla enkratni davek na plače preko 75 rubljev na mesec. Donos tega davka je namenjen gradnji delavskih hiš. Nov upor proti Čangkajšeku London, 27. maja. AA. Voditelji kantonskiU upornikov so sklenili sestavili v Kantonu novo vlado proti generalu Čangkajšku. Nova vlada bo proglašena za vsenarodno vlado. Njen sedež bo v Kantonu. Smrtna nesreča nemškega veleindustrijca Berlin, 27. maja. AA. Veleinduslrijalec Oion Heyl se je ponesrečil. Med vožnjo na svoje posestvo pri Goerlitzu je izgubil oblast nad krmilom svojega avla, ko je brzel s hitrostjo 100 km na uro. Avtomobil je treščil v drevo in se popolnoma razbil. lleyl je bil 56 let star. Odhod nove nemške himalajske ekspedicije Miinchen, 27. maja AA. Včeraj je odpotovala druga nemška himalajska ekspedicija. Vodi jo Paul Bauer. Ekspedicija bo skušala preplezati 8585 m visoki vrh Kangšencenga, ki je trftlji največji vrh na zemlji. Prva nemška ekspeiicija se je morala vrniti v višini 7400 m, ker je na stopilo slabo vreme. aktivno poseči v življenje, ne se pa zaprašiti od večnih deklamacij. Pospešen razr voj našega naroda zahteva tudi pospešeno delo za jugoslovansko misel, ker le v njej je motorična »ila našega naroda. Odhod češkoslovaških avtomobilistov iz Sarajeva Sarajevo, 27. maja. AA. Danes dopoldne so odpotovali iz Sarajeva češkoslovaški avtomobilisti, ki so včeraj prispeli v 7 avtomobilih. Avtomobilistov je bilo kakih 30. Zastopnikom avto- kluba in oblasti so izrazili svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da so na vseh naših cestah postavljena znamenja za avtomobile. Naš zastopnik na mednarodni lovski razstavi v Parizu Beograd, 27. maja. 1. Davi je odpotoval v Pa-ria inž. Koprivnik, načelni'; pri ministrstvu m gozdove in 'rudnike. Tam bo zastopal i.?»še ministrstvo za g«®d»ve in rudnike na zbirovanju mednarodne lovske zve«e, ki bo zbor >vala od '29. maja do '2. junija t. 1. Napredovanja Beograd, 27. maja. AA. S sklepom ministra za trgovino in industrijo je napredoval pri Državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani za predmetnega učitelja 8. skupine Martin Goetzel, uradniški pripravnik istega zavoda. Beograd, 27. maja. AA. 8 sklepom trgovinskega ministra je povišan na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za profesorja v 8. položajni skupini Boris Jaklič, dozdaj uradniški pripravnik te šole. Na dvorazredni trgovski šoli v Celju pa je povišan za profesorja v 8. položajni skupini O. Ažman, uradniški pripravnik na tej šoli. Upokojitev poslanika dr.Tresič-Pavičiča Beograd, 27. maja. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za zunanje zadeve v soglasju s predseduikom ministrskega sveta n pokojen s pravico do pokojnine po letih službe dr. Ante Tresid-Pavičič. izredni poslanik in ripolnomočcni minister v 1-1 na razpoloženju. Davčne olajšave za kopališča in zdravilišča Beograd, 27. maja. A A. Na podlagi § 9. zakona o davčnih taksnih olajšavah za hotelsko industrijo z dne 13. 6. 1930. v zvezi s pravilni' kom za izvršitev tega zakona je linančni minister v sporazumu z ministrom za trgovin > in industrijo predpisal spisek kopališč in zdra\i-lišč, za katere veljajo olajšave na podlagi tega zakona. V dravski banovini so to: Čateške toplice, Dobrna, Dolenjske toplice, Laško. Medija, Kimske toplice, Rogaška Slatina, Slalina-ltadenci. Toplice pri Novem mestu in šmarješke toplice. Nov obisk nemških industrijalcev Zagreb, 27. maja. k. V Zagreb prispe 30. maja pod vodstvom profesorja Hofmanna skupina nemških industrijalcev. V Zagrebu se bodo mu dili 2 dni. Nato potujejo v Ljubljano. Padanje borznih papirjev Berlin, 27. maja. AA. Borzni papirji so padli za 10 do 11%. Padec spravljajo v zvezo z dogodki na ne\vyorški borzi, kjer so vsi inozemski papirji padli. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 27. maja (d). Od časa do časa oblačno; precej verjetno je, da pride do krajevnih neviht. Proces proti zagrebškim teroristom Zagreb, 26. maja. k .Pri procesu proti Hra-niloviču in tovarišem je bila danes zaslišana cela vrsta prič. Ob pričetku je predsednik senata sporočil, da je bil sprejet predlog obrambe, da se kot priče zaslišijo Ljubica Subašič, Josip Subašič, Milka Hranilovič, Jakob Soldin, Jurij Babič in Katarina Soldin. Drugih prič, ki jih je poleg teh predlagala obramba,' ne bodo zaslišali. Nato je predsednik vprašal obtoženca Hercega, kje je bil v juliju leta 1929. Ta je dejal, da je bil v okolici Varaždina in ne na Madjarskem. Priča šofer Valent Mudžar je pripovedoval, kako so izvršili atentat na pokojnega Slegla. Tistega dne je on pripeljal Slegla domov. Pokazali so mu Soldina, a je dejal, da ne ve, če Je bil napadalec tako visok in če ni bil morda bolj zanemarjen. Priča Albert Babič, ki je služil pri pokojnem fileglu, je o Soldinu dejal, da je sličen onemu mlademu človeku, katerega je večkrat videl v zgradbi Jugoštampe, da. pa tega ne more z gotovostjo potrditi. Tomislav Bakran ki stanuje v bližini onega mesta, kjer se je iz-j vršil atentat, in ki je videl prizor pred Sleglo vim stanovanjem, je na vprašanje glede Križ-njaka dejal, da je bil eden atentatorjev višji, drugi nižji, o Soldinu, da je prevelik in predobro oblečen in negovan. O Hraniloviču, da je napram atentatorjem preslaboten. Priča je stala nekako 2 m daleč od zločincev. Priča Matija Prohaska, ki prav tako stanuje v bližini onega mesta, kjer se je izvršil atentat, je opisovala to, tako kakor je videla nekoliko minut potem, ko je bil atentat na Slegla že Izvršen. Sledil je odmor in po odmoru je bil prvi zaslišan generalni direktor Jugoštampe Milan Divjak. Bil je Sleglov dober znanec. Popisal je Sleglove navade in poslovanje. Slegel je često tožil, da mu neznanci pošiljajo pisma, v katerih mu pretijo z maščevanjem. Slegel je menil, da pošiljajo ta pisma hrvatski omladinci. Tistega večera, preden so Slegla ubili, je opazil, kako sta stopali preko poti pred tiskarno _dve osebi, ki sta se mu zdeli sumljivi. Predsednik mu je pokazal tedaj Soldina, a ta je dejal, da ta najbrž ni eden izmed onih dveh. Milka Toljan, ki je čula strel, je povedala danes, da sta kmalu nato stekla mimo nje dva človeka, eden večji drugi manjši. Predsednik ji je pokazal Marku-lina, a nato Soldina, a o obeh je priča dejala, da onima dvema človekoma ni podoben ne eden ne drugi. Antonija Suknaič, ki je bila po usodni uri prav tako v bližini, je izjavila, da se vsega le malo spominja. Cveta Babič, ki je videla, kako sta stekla po cesti dva moška, in ki ji je potem podala izjavo že na policiji, je bila danes ponovno zaslišana in je prišla v kontradikcijo s svojimi prejšnjimi izjavami. Tonka Ilič, ki je prišla pri pričevanju na vrsto za Babičevo, si je ogledala vse obtožence, prepoznala pa ni niko gar. Lastnik avtotaksija Mijo Mikulič in Helena Janšek ni čula strela, nego le šum in je videla, kako je Slegel stopil iz taksija, in nato posamezne ljudi, ki so bežali. Njo je predsednik zaprisegel. Državni tožilec je predlagal, naj sodišče za-susi še nekatere priče, branitelji so se temu pro-tivili, predsednik pa je izjavil, da bo o tem odločilo sodišče. Za tem je prekinil proces, ki se bo nadaljeval jutri dopoldne. Zagreb, 27. maja. k. Danes — na devetnajsti dan procesa proti Hraniloviču in tovarišem — je bil kot prvi zaslišan priča policijski agent Jovan Penič. Pripovedoval je o hišni preiskavi v Novi vesi. Ni se spominjal, če je imel Kruh-hak 2 revolverja ali enega, dejal pa je, da je bilo točno ono, kar je povedal pri preiskavi. Tedaj je dejal, da so našli pri njem dva revolverja. Priči Peter Adzzinger in Dragutin Schultze sta govorila o tem, kako si je Hranilovič kot tlskamiški vajenec jemal dopust. Policijski agent Grošinič je pripovedoval o hišni preiskavi, ki jo je napravil skupno z agentom Anzulovičem in Mirkovičem v Pospišilovem stanovanju, in o tem, kako so Pospišila aretirali. Prinesel je s seboj revolver na jermenu. En naboj je bil v revolverju, 3 magazine pa je imel v žepu. Na vprašanje, če je obtoženec streljal, je ta odgovoril, da je preizkušal revolver na Salati. Za tem je predsednik pozval Križ-njaka h konfrotaciji. Križnjak je dejal, da priča laže, ta ga pa je zavrnil, da nima interesa, da bi lagal, pač pa da laže on, ki je po vrhu še kukavica. Pričo je predsednik nato zaprisegel. Policijski detektiv Josip Hežnar' je pripovedoval isto, kar je povedal Penič. Našli so revolver z okrog 20 streli različnega kalibra. Kruhak je tedaj vpadel v razgovor, češ da v njegovem revolverju ni bilo naboja. Ko je tudi Mežnar prisegel, so pozvali v dvorano tiskarja Stjepana Marjanoviča, pri katerem je Soldin nameščen, in ta je dejal, da je leta 1929 Soldin zahteval 4 dni dopusta. Ni se spominjal, kdaj je bilo to, vsekakor pa je Soldin odšel v ponedeljek in se z dopusta vrnil v četrtek ali petek. Zaslišan je bil tudi Ivan Vrankovič, trgovski pomočnik, ki pozna Soldina in ki je povedal, da je nekega dne prišla k njemu Soldi-nova mati in ga prosila, naj priča, da je bil v onem času, ko se je zgodil umor Slegla, njen sin pri njem. Mati mu je omenila, da je dobila iz zapora od svojega sina pismo, v katerem jo je prosil, naj priča potrdi, da je bil Soldin tistega usodnega večera pri njem. Priča je tedaj Soldinovl materi odvrnil, da tega ne moie reči, ker Soldina onega večera v resnici ni bilo pri njem. Sledil je odmor. Po odmoru Je bil zaslišan Ivan šafranič iz Hrašča, ki pozna Zvonka Pospišila. Pri konfrotaciji s Križnjakom je Križnjak potrdil, da je bil v kritičnem času skupaj s Pospišilom. Nadalje je bil zaslišan Djuro Crnekovič in nato Frane Crnekovič, oba kmeta iz Hrašča. Branitelji so nato predlagali, naj se zasliši še Alojz Hršak, ki je bil pri Križnjaku, ko so ga aretirali, in mizar Mihaljevič. Državni tožilec je nastopil proti temu predlogu. Branitelji so predlagali, da se naj po okrožnem sodišču » Splitu zasliši grafološki Izvedenec Smodlaka, * državni tožilec je tudi temu predlogu nasprotoval. Predsednik je tedaj izjavil, da bo o obeh predlogih odločilo sodišče. Nato je prekinil proces, ki se bo nadaljeval Jutri dopoldne. Čujmo resnico! Poizkusi za ustanovitev nemškega manjšinskega razreda v Marenbergu dalje časa razburjajo razne govorice Slovence po Dravski dolini, da se bo osnoval v Marenbergu nemški manjšinski razred. Gotovo je, da ni ta poizkus vzeti preresno in pretra-gično, vseeno pa je treba opozoriti širšo našo javnost na to in ono, da si bo znala pri borbi za nemški manjšinski razred in proti njemu ustvariti svoje nepristransko mnenje ter da bo razmotrila: 1. ali ima nemški manjšinski razred pravico do obstoja; 2. ali ima za obstoj pogoje. Res je, da so tukajšnji državljani nemške na-idnosti že ponovno skušali doseči v Marenber-ii nemški manjšinski razred, toda uspeh se m je vedno izjalovil, ne mogoče iz nasprotstva roti nemškemu manjšinskemu razredu, a.upak 'olj radi tega, ker ni bilo nikoli niti najmanjše levilo otrok, ki je potrebno za otvoritev raz-eda. Znan je poizkus pred leti, ko so zbrali le »koli 20 otrok — kar pa je bilo premalo. — i’rva leta po prevratu ni bilo v Dravski dolini teh pobožnih želj, kajti takrat so se zavedali, kako neupravičene in neumestne bi bile njihove zahteve po manjšinskem razredu. In te želje in cahteve bi radi uresničili sedaj po 12 letih, to ;>a menda le zaradi prevelike slovenske strpnosti in prevelike popustljivosti naših ljudi. Tako so letos zopet začeli s pobiranjem podpisov za manjšinski razred po vsem šolskem okolišu, v katerega spada poleg trga še tudi občina Gornja Vižinga, katere gospodarsko in kulturno središče je trg sam. Baje se je podpisalo na to nabiralno polo okoli 30 staršev, ki imajo skupaj okoli 50 otrok. To je popolnoma v redu ter bi temu ne bilo oporekati, kajti vsak ima pravico zahtevati to, kar mu je po zakonu zagotovljeno! Toda vse te prošnjike, ki prosijo za nemški manjšinski razred, si je potreba pobližje ogledati, ali so res Nemci ali Nemčurji ali pa mogoče zaslepljeni in na limanice vlovljeni nerazsodni naši ljudje, ki so to storili le zaradi gospodarske odvisnosti. V se to je treba premisliti in potem se bo videlo, kdo je upravičen zahtevati za svoje otroke nemško vzgojo v šoli. Kajti na dlani je da nemška manjšina, ki v 12 letih ni mogla zbrati najmanjše število šoloobveznih otrok nemške narodnosti, bo tem težje jih zbrala danes. Da pa bi bil v Marenbergu na račun slovenskih otrok nemški manjšinski razred, moramo pa kar najodločneje zavrniti. Onim, ki se tako zelo trudijo za nemški razred v Marenbergu, pa v pojasnilo to-le: Nikdar in nikoli se niso mogli pritoževati, da bi se jim storila kakršnakoli krivica bodisi r "»rodnem, kulturnem ali gospodarskem pogledu. Imajo povsod popolno svobodo! Da navedem samo nekaj primerov, kj bodo gornje potrdili. Občinski odbor trga Marenberg je bil vsa zadnja leta sestavljen iz večine nemških odbornikov z nemškim županom, ki župa-nuje še danes. Iz tega je jasno, kdo ima v občini oblast. Pa tudi cerkev jim je pomagala, da se je pnidigovalo do zadnjega v nemškem jeziku in še danes se čita nemški evangelij. V mesecu majniku se vrše šmarnice izmenjaje v slovenskem nato in v nemškem jeziku. Tudi prepeva se pri šmarnicah v nemškem jeziku, in to reoi in piši za okoli 200 Nemcev, med temi pa 90 všteti še protestanti, ki jih je okoli 50. Ti pa itak opravljajo svoje verske dolžnosti v svoji protestantovsiki cerkvi. V fari kakor tudi v šolski občini pa je okoli 2350 Slovencev in okoli 200 Nemcev. Popolnoma umevno je, da je težko danes onim, ki so imeti pred preobratom oblast nad našim življem v vsakem pogledu. V tej dobi ni bilo za Slovence v Marenbergu in okolici slovenske šole, tudi ni bilo za Slovence v Marenbergu in okolici slovenske šole, tudi ni bilo le enega samega slovenskega manjšinskega (večinskega) razreda. Slovenci v tej dobi niso imeli ničesar! Za nje je bilo v tej dobi le nemška šola z gotioo, to pa zato, da ljudje odrastli šoli niso mogli fiitati slovenskih knjig, ker niso poznali latinice. Tisti pa, ki si je takrat upal govorili v Marenbergu slovenski, je kar na mestu prejel zasluženo plačilo, dasi je takrat imela fara, kakor tudi šolska občina okoli 80 odstotkov Slovencev, ki 80 ostali kljub vsemu zavedni. Dovolj je bilo med našim narodom tukaj ob meji pred preobratom protinarodnega dela, danes pa se mora to nehali. Alco so res pogoji za '»tvoritev nemškega manjšinskega razreda — dobro; toda, da bi se r teh rairedih ponemčevalo še našo deeo, ki je kri naše krvi, pr„ti temu pa stoje vsi Slovenci r Dravski dolini kakor en mož ter najodločneje protestirajo proti takim poizkusom ponemčevanja! Naš letošnji velesejem Se nekaj dni in otvoril se bo XI. ljubljanski vzorčni velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ta je uvidel, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tudi ljubljanskega velesejma so se naši gospodarski krogi poprijeli in bo letos udeležba še mnogobrojšnejša in bogatejša kot lani. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo »motreno propagando, ki jo vrši uprava ljubljanskega velesejma že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi letos bo ljubljanski velesejem naravnost sijajno propagiran. Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se bo te dni zabliščal z naših prosvetnih domov, s cerkvenega zidu ali pa iz županijske-ga poslopja ličen plakat letošnjega velesejma ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 30. maja do 8. junija t. 1. v belo Ljubljano. Tu boš na velesejmu našel vse kar potrebuješ in mnogo, za kar si doslej mislil, da moraš naročati iz tujine, češ, da se ne izdeluje doma, ali pa da so domači izdelki manj vredni oziroma dražji. Ogled velesejma te bo pa prepričal, da temu ni tako. Zadovoljen s kupčijami, ki si jih sklenil na velesejmu, boš veselo odhajal domov s trdnim sklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah, ki so izložile na velesejmu in katerih prvovrstne izdelke si zamogel od blizu sam ogledati in izbrati. Pa tudi v inozemstvu je naš letošnji velesejem dostojno reklamiran. Vsa čast zunanjemu ministrstvu, ki je to akcijo podprlo in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki jo z največjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo naši trgovinski stiki s sosednimi narodi poglobili, zrahljane vezi pa na novo utrdile. llboj po nesreči pred sodiščem Ubijalec obsojen na 3 leta težke ječe Maribor, 27. maja. Danes se je zagovarjal pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, ki so ga tvorili sodnik g. Zemljič, Ažman in Kolšek, 25-letni hlapec I'ranče Kokol iz Grajene, ki je bil obtožen, da je dne 23. novembra lanskega leta z nožem zabodel 111 tako ubil posestnika Jožefa Vodo. Obtožnico je zastopal državni pravdnik dr. Zor-jan, Kokola pa je branil odvetnik dr. Rozina. Dogodek, zaradi katerega je Kokol prišel pred kazenski senat, je zanimiv in nenavaden, posebno še, ker je bil Jože Voda Kokolov dober prijatelj. Dne 23. novembra lanskega leta so v gostilni Gregorca v Grajeni popivali domači fantje in se v pijanosti naposled sprli in stepli. Da bi preprečil demoliranje gostilne, je gostilničar pretepače pognal na cesto, kar pa jih je še bolj razkačilo. Pograbili so kamenje in navalili na zaprto gostilno, kakor na sovraž- Mirko Javornik: 2>clei čez ocean Ekspres je s sunkom obstal na samotni postaji sredi puste, nekje med Subotico in Buda-pestotn. Sklonil sem se skozi okno. Prav nasproti je stal mlad pilot, skoraj mojih let v usnjeni obleki. Letalska čepica mu je bila odpela in dvignjeni naočniki so temneli blesk vročičnih oči, ki so iskaje begale po obrazih, visečih ob oknih. Nenadno je obstal z očmi in glasom na meni in me vprašal po francosko: »Imate kaj prostora, gospod?« Skoraj tovariško, da sem se začudil in napol nehote pritrdil. Kot slori to človek, če ga kdo prehitro zasači v pravi misli. »Bodite tako dobri, primite to skozi okno in mi rezervirajte sedež ob oknu,« je zaupno zaprosil, da sem kar rad prijel jermenasti zavoj in ga vrgel na polico nasproti sebi. Pilot pa je stekel do bifeja in sunkoma izpil tri čašice nekega svetlega likerja, vrgel denar pred prodajalko na mizo in skočil na voz, ki je prav v tem hipu peljal mimo njega. Vstopil je v oddelek z nervoznimi, neuravnovešenimi kretnjami in med pozdravom in zahvaljevanjem snemal čepico in odpenjal usnjeno bluzo. Vrgel se je na sedež in me gledal. Sedela sva in čakala, kdo bo prvi začel razgovor; oba sva vedela, da se morava razgovarjati. Samo sprožiti je bilo treba. Nato je z drhtečimi prsti odprl srebrno dozo. Bila je prazna in z razočaranim gibom jo je sunil v žep. Ponudil sem mu cigareto. »Merci!« se je po vojaško na kratko zahvalil in začela sva razgovor, ki je brž preskočil vsakdanjosti in prešel v bistvenost in bližnjost. Na prvi pogled in na prvo besedo sem vedel, da bova lahko govorila resnično in iskreno. Ne samo pri vrhu kot s stotisoč drugimi, ampak tako iz duše v dušo, kot smo ljudje že skoraj pozabili. Vprašal me je, kam potujem in ni čakal odgovora. Začel je pripovedovati čisto brezpomembne stvari in se nenadoma presekano zasmejal in spet govoril burno, da sem ga kar vprašal, kaj mu je. »Nič,« se je nasmehnil. »Pred dobro uro sem skočil, oziroma padel iz aviona. Na čudovit način. 3000 metrov.« Pogladil se je po čelu, kot da se hoče prepričati o neverjetnosti te številke. »Ampak« — sem dejal in skončal in se premaknil bliže. »Čakajte, vse vam povem.« Zastri je okno in videl sem, da se mu oči svetijo, kakor ljudem pred koncem. * * * Morda se vam bo zdelo brez smisla, da pripovedujem vse to vam, ki vas poznam šele pol ure in niti ne vem, kako vam je ime. Pustite, predstavljanje je nepotrebnost, brez katere popolnoma lahko govoriva. Vi ste človek, jaz sem človek. Imena so imena, natura ostane preko njih in mimo njih in ime ji ne daje obraza. no trdnjavo. Ko je postajalo njihovo napadanje že nevarno, je gostilničar Gregorec pozval današnjega obtoženca Kokola in pokojnega posestnika Jožefa Vodo, naj mu pomagata pregnati pijane fante. Njegovemu pozivu sia se oba odzvala. Tako so vsi trije planili iz gostilne in pričeli zasledovati napadalce, ki so se umikali. Nenadoma pa je v temi zadel Voda na nekoga, ki ga je hotel napasti. Udaril ga je s volovko po gtvi in hrl*Ju. Napadalec pa ni bil nasprotnik, ampak hlapec Kokol, ki je po udarcu, ki ga je dobil, bil prav tako prepričan, da ima opravka s fanti. Pobesnel je od bolečine in razburjenja, zgrabil nož ter ga zasadil možu v hrbet. Ko ga je zabodel, je spoznal šele tedaj, ko se je ranjeni zgrudil na tla in so ga prenesli v gostilno. Vodova rana se prvotno ni zdela smrtna, vendar ji je po dveh tednih podlegel. Obtoženi Kokol je tudi pri današnji razpravi, kakor že v preiskovalnem zaporu priznal, da je Vodo res zabodel, toda v zmoti, zmedi in strahu. Senat je njegov zagovor deloma upošteval in ga obsodil na 3 leta težke ječe, in enako dolgo izgubo častnih državljanskih pravic. Zasledovanje vlomilcev v Obrtno banko Ljubljana, 27. maja. Policija z vso vnemo poizveduje za vlomilci, ki so izropali blagajno v Obrtni banki. Vloma so osumljeni nekateri policiji že dobro znani svedrovci in »profesionalci« v tem poklicu. Nekaj teh tičev so že aretirali. Zdaj jim do dobra izprašujejo vest. Večini teh se je posrečilo dokazati alibi. Dva sta pa dala zelo sumljive izpovedi in se zdi, da sta vsaj v zvezi z drznimi vlomilci v Obrtno banko. Oblasti so uvedle zelo obširno preiskavo in poizvedovanje, tako da vlomilci najbrž ne bodo utegnili uživati v miru svoj obilen plen. * Danes so si vlomljeno blagajno ogledali tudi zastopniki zavarovalnice, pri kateri je bila banka zavarovana. Priznali so banki seveda celotno zavarovalnino. Zauimivo je, da so šele danes v banki opazili, da je vlomilec prebrskal tudi miznico v mizi za stroj. Odtisi vlomilčevih prstov so bili tu na papirju in drugod prav lepo vidni. Vendar iz miznice vlomilec ni odnesel ničesar. Na vlomljeni blagajni so pa odkrili še odtis cele vlomil-čeve roke. Kljub svoji spretnosti v vlamljanju je bil vlomilec torej tudi dokaj neroden. Niti rokavic si ni oblekel med »operacijo«. Ker je precej verjetno, da ni to njegov prvi vlom in da imajo njegovo sliko in odtise že kje v kriminalnem albumu, ne bo težko ugotoviti pravega zločinca izmed vseh številnih osumljencev v naši banovini kakor tudi izven nje. Maščevanje nad medvedom Delavcc, ki je ponoči napadel kosmatinca 1, nožem. Kranj, 27. maja. Že nekaj tednov se mudi v Kranju Miljutin Mirkovič, ki ima dva medveda, ki plešeta in razkazujeta najrazličnejše umetnosti po meslu in okolici. Večjega, ki je na eno oko slep in zelo izurjen, j s pripeljal Mirkovič na binkoštrti pondeljek na Sv. Jošta, kjer je plesal ves ljubi dan, tako da se je ljudem smilil. Manjšega pa je vodil Mirkovičev tovariš po kranjski okolici. Delavec K. P. ga je začel dražiti, dokler ga razjarjena žival ni prasnila s šapo in mu raztrgala suknjič. Ko se je vračal K. P. pozno ponoči dO' mov, je sklenil maščevati se nad razdražljivim medvedom. Mirkovič je prenočeval z obema kosmatincema na Gorenji savi blizu lesnega skladišča. Ker je sam trdno spal v vozu, ni slišal, kako se je priplazil K. P. k vozu, kjer sta bila privezana oba medveda. Približal se je manjšemu, ki mu je podnevi raztrgal obleko, potegnil nož iz žepa in ga trikrat sunil. Nato je brez sledu izginil. Ranjena žival je začela na vso moč r j uti in je zbudila svojega gospodarja. Mirkovič je takoj opazil, da je medved hudo ranjen. Najhujša pa je bila rana v laktnici, ki je segla tako globoko, da so pogledala ubogi živali Čreva skozi kožo. Nemudoma je šel Mirko- Ime je za tiste, ki ne vidijo bistvenih razlik med ljudmi. Filozofiram. To ni za letalca, kajne? Tega najbrž niste pričakovali.« llolel sem ugovarjati, pa nisem mogel. Neka napeta tesnoba je legla med naju in zrla sva si iz oči v oči. Prižgal je novo cigareto. Dim ga je odmaknil nekam v višino in začel je iznova. »Vidite, zame bi ne bil nikdar nihče mislil, da bom letalec. Sploh mi ni nihče prisojal zmožnosti za to. Bil sem vedno miren, tih fant, občutljiv kot struna. Včasih, ko sem bil v srednji šoli, sem pisal pesmi in dekleta v Provenci so govorila, kako je škoda, da nisem šel za kaplana. Tudi doma so mislili, da bom duhovnik in ko sem odhajal v jeseni v Pariz, me je mati s solzami spominjala tega cilja. Moje misli pa so bežale od nje nekam pod sive, težke oblake. V Parizu nisem hodil nikamor, to se pravi, po mestu. (Juartier Latin in ulice so me davile in vse mi je bilo ozko do zadušljivosti. Dekleta, ki so se ozirala na moje okno, niso vedela, kaj je za mojim bledim čelom. Bil sem miren in sem samo mislil. Vse, ves svet in njegovo dogajanje sem doživljal v samoti s podesetorjeno intenzivnostjo. Hotelo se mi je sproščenja, raz-tesnenja čez vso to ozkost zidov, ljudi, misli, hrepenenj, strasti do zadnjih meja in čez nje. Rad bi se bil dvignil, da bi videl, kako je vse to okrog mene majhno. To ni bila romantika; gledal sem svet kljub odtegnjenosti resnično in v pravi podobi. To je bila moja natura v najpristnejši obliki. Nisem vič po srezkega živinozdravniškega referenta g. Vinka Bedenka, ki je moral medveda operirati da je ostal pri življenju. Po Mirkovičevi trditvr je medved velika dragocenost, vsaj zanj, saj je baje plačal zanj, ko je bil star šeie nekaj me secev, celih 5000 Din. Orožnikom se je posre čilo izslediti takoj drugi dan krivca, ki je sam priznal, da je v pijanosti medveda zaklal. Nje gova sreča je bila, da se ni lotil večjega medve da. Mirkovič pravi, da bi se ta prav gotovo str gal z verige in z močnimi šapami poplačal kar sam nočnega napadalca, ki bi težko odnesel zdravo kožo. Litija Športne vesti. V nedeljo je imel SK Litija nogometno tekmo s SK Grafiko z rezultatom 8 : 1 v prid Grafike. Take igre Litijčani še niso videli. Igra je potekala leno in brez vsake kombinacije, tako da jo niti trening ne moremo Imenovati. Ribje tatvine. 12. maja so se vračali orožniki mimo neke ubožne hiše v Gradcu pri Litiji. V njej stanuje preko 20 strank. Na gnoju pred hišo so opazili ribja čreva in luskine. Zato so preiskali vso hišo in zalotili 20-letnega K. Ludvika, ki je baš pekel ribe. Pomagal ni noben izgovor. Napol pečene ribe z ribjim tatom so romale z orožnikom. — 22. P. Melhio iz Gradiških Laz so zalotili, ko je lovila s trnkom, ki si ga Je sama napravila lz bučke, postrvi. Izgovarjala se je, da je strela udarila v potok in da je pobirala že mrtve ribe. Uprava drž. železnic se pritožuje nad navado, da ljudje hodijo, in da se celo vozijo s kolesom po železniški progi. Orožniki so samo v teku zadnjih 14 dni naznanili preko 30 takih prestopkov, Hrastnik Žalostna svatba. Tu se je o binkoštnih praznikih poročil železničar Smodej z gdč. Perkovo, hčerko priljubljenega tukajšnjega kretnika Perka. Ko so se svetje vrnili z Dola od poroke, jim je dospela vest, da je umrla v Podkraju ženinova mati. Bivše Riicklove hiše, v kateri se je nahajala pred leti gostilna, zbirališče hrastniških nemškutarjev, ni več! Hiša je imela slab temelj in se je pričela vdirati, tako da jo je sedanja lastnica kemična tovarna podrla. Šah Spielmann premagal Pirca - Zadnji remis Rogaška Slatina, 27. maja. Danes sta Spielmann in Pirc odigrala zadnjo — deseto — partijo svojega zanimivega tekmovanja. Pirc je začel z damskim gambitom. — Spielmann je imel kmalu malenkostno prednost, a partija se je kljub temu ob 12-30 končala remis, s položajem točk 6:4 za Spielmanna. Spielmann je v vseh desetih partija imel lepo in solidno igro. S tem je pokazal svojo vele-inojsterslco kvaliteto. Pričetkom tekmovanja je bil utrujen od velikih simultank, ki jih je odi-gral na svoji turneji po naši kraljevini. Tej utrujenosti je predpisati, da je po prvih treh partijah vodil Pirc z 2:1. Nato pa je Spielmann igral 3 izredno lepe in zanimive partije, ki jih je dobil in s tem meč odločil v svojo korisl. Vsega skupaj je Spielmann dobil 3, izgubil 1, remisiral pa 6 partij. Pirc je sicer tekmo zgubil. A je propadale častno, saj je igral proti enemu največjih šahovskih mojstrov na svelu in dosegel 41% ko-nečnega rezultata. S tem izidom je dokazal, da je bilo naše mnenje o njem pravo. Njegova igra je solidna, čeprav ni na popolni višini. To pa je pogreška, ki bo vsak dan manjša. Našemu mlademu mojstru čestitamo in mu želimo v njegovi bodoči šahovski karijeri mnogo uspeha, Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« grenčice, ker odpravi zasta-janje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 sanjal, ampak hotel. Stopil sem v letalsko šolo. To je bil prelom z vsem. Z domom, z okolico, kar sem jo imel, in s tradicijo. Po stricu sem podedoval toliko, da sem imel dostojno rento in nisem bil navezan na nikogar. Letalstva sem se oprijel s strastjo. Poznal sem svoj aprat do zadnje žice in videl v njem utelešen kos samega sebe. Cisto zares. Ko sem prvič vodil avion, sem mislil, da se bom ubil. Nisem bil nervozen, ampak do zadnjih vlaken me je tako prevzela misel in zavest, da' sem prišel zdaj na zadnji dosegljivi višek tistega temnega, sprostilnega goaa v sebi. Bilo mi je, kot da sem zmagal vse, zemljo in težnost in vesolje in življenje in sebe. Vse je bežalo pod menoj kakor daljen, drveč sen. Letel sem, kadar sem mogel in kmalu sem bil najboljši pilot v šoli. Vsak dan sem bil drznejši. To večno skakanje v skrajnosti mi je poslalo nujno in v neprestanem, hotenem visenju med življenjem in smrtjo sem bil srečen. Ta vedna bližina, sosedstvo smrti in onstranstva me je naredila občutljivega in poduhovljenega. Vsaka stvar je v meni našla pravo mesto in ravnovesje. Zdelo se mi je, da sem ves v svojem bistvu in uravnotežen samo takrat, ko sem plaval v grmenju motorjev med obema neskončuostima: nebom in zemljo. To so bile zame ure pobožne, molitvene prozornosti in v meui se je nejasno iu prav v dnu začela oblikovati zavest, da bom podjarmil in si uklonil snov in premagal zemljo. (Dalje prihodnjič.), Jz ©mvsfee banovine d Agencija »Avala« nam »porova: Predvčerajšnji »Sloveuec« je poročal, da znaša največji »e zapravljajmo narodnih zakladov! Pred par dnevi so poročali v časopisih, da nameravajo lastniki letovišč, tako pri nas na Bledu, kakor tudi na PJitvičkili jezerih, prodati najlepše in najpomembnejše dele teh naših letovišč. Kakor smo izvedeli, gre tu zgolj za kupčijo. Kako velika je izguba, ki nam jo je naprtila usoda, ko nas je oropala naše Po-stonjske jame. Koliko narodnega premoženja je šlo s tem v nič. Zdaj pa je drugo naše najlepše in najvažnejše tujskopromet-no središče Slovenije v nevarnosti, da pride v tuje roke. Lastnik našega blejskega jezera prodaja svoje posestvo. Kdo bo kupec? Slovenci smo revni, podjetnost je pri nas površna in nezrela. Tujec zna ceniti naše prirodne lepote, zato ne bo okleval, da napravi dobro kupčijo. In mi, ki ljubimo naš Bled, za katerega smo se borili do osvobojenja in ga z žrtvami dvignili v prid domovine, ali naj gledamo, da se povrnejo stari časi, da bo tujec zopet gospodoval na naši zemlji. Na ves glas moramo povedati odločilnim gospodom, da to ni zadeva posameznika, temveč zadeva vseh, narodna zadeva. Vse naše gospodarske panoge prehajajo v tujo last. Zakaj? Zato, ker nismo sposobni, da bi svojo podjetnost, kolikor jo sploh imamo, prilagodili normalnemu razvoju. To se mora maščevati, potem pa podjetnik vrže puško v koruzo in kaj pogosto postane iz gospodarja — hlapec. Bled mora ostati v domačih rokah, pa naj se imenuje lastnik Peter ali Pavel. Ce pa mislijo nekateri, da nismo za ta posel, naj vse prevzame državna ali banovinska oblast. S tem bomo pač dokazali, da je zasebna inicijativa pri nas ničeva, obenem pa nudili fiskusu možnost, da tudi na Bledu pokaže svoje sposobnosti, kakor jih kaže s svojo preudarnostjo in širokopotez-nostjo na primer v Rogaški Slatini. Celje * Podružnica Jugoslovanske Matice bo imela svoj občni zbor v soboto 0. junija ob ‘20. v rdeči sobi Narodnega doma. * Ist državne službe. Po službeni potrebi je premeščen tajnik upravnega sodišča v Celju g. dr. Liniger Ivan k upravnemu sodišču v Zagrebu. * Sokolski pcsizlet v Store. Sokolsko društvo v Celju bo priredilo v nedeljo 31. t. m. pešizlet v štore, združen z javnim nastopom. Odhod ob 113. izpred telovadnice mestne narodne šole z godbo skozi Maroškov gozd. Članstvo se obvešča, da je izlet obvezen, vabljeno pa je tudi vse celjsko Sokolstvu naklonjeno občinstvo. * Katastrska uprava se bo preselila 1. junija iz poslopja srejkega načelstva v drugo nadstropje poštnega poslopja. ' Klavirski večer. Gojenci višje stopnje šole Glasbene Matice v Celju bodo priredili klavirski večer v Mestnem gledališču že v petek 29. t. ni. ob 20. uri ter ne v soboto kakor je bilo prvotno določeno. Na sporedu so Beethoven, Chopin, Liszt, Reinhold, Smetana, Schumann, Prokofjev, VVeber-Taussig in \Vladigerov. Vstopnine ni, vstop pa je dovoljen le s sporedom, ki se ga bo dobilo pri gledališki blagajni. Nastopajo gojenci višje klavirske šole ge. Božič-Novakove ter ge. Mirce Sancinove. Ljubitelji glasbe naj ne zamudijo tega večera, ki bo glasbeni užitek tako po delib, kakor tudi po izvajajočih. * Nedeljska nogometna tekma med SK Celje ter SK Svoboda iz Maribora se ni končala z iinago Mariborčanov, kakor smo včeraj pomotoma oročali, temveč s 4 : 3 (0 : 0) v prid SK Celje. * Borza dela v Celju išče 14 hlapcev h go-v»«lu, 3 slikarje-pleskarje, po 2 kolarja in krojaču, po 1 hlapca h konjem, kravarja-majarja, oastirja, Čevljarja, elektromonterja, peka, sedlar- a, raznašalca kruha, zidarskega polirja, 4 pe-covske, po 3 mizarske in kovaške, po 1 podobarskega, mehaniškega, sodarskega, čevljarskega, mlinarskega vajenca, 27 kmečkih dekel, 11 služkinj, 4 hotelske in gostilniške kuharice, po i perici in natakarici, po 1 kmečko gospodinjo, šiviljo za perilo, frizerko, hotelsko sobarico, va-niško, postrežnico ter šiviljsko vajenko. * Prodaja drv Iz mestnega gozda. Mestna oblina bo prodala večjo množino v mestnem goz-lu posekanih bukovih drv. Prijave sprejema nestno gozdarstvo na dvoriščnem traktu mestnega načelstva, II. nadstropje, soba št. 19, vsako sredo in soboto od 10. do 12. * Zopet nesreča v kamnolomu. V Glušici pri Jugoslovanu< 9. aprila t. 1. diopis, ki suio ga prejeli iz Kranja. V dopisu se je sumničilo posestnika Janeza Koprivnika, da je najbrž sann zanetil požar, ikii mu je uničil skedenj in drvarnico. Vsa očitanja in nami ga vanja so se izkazala za popolnoma neoenovana ter je sedaj hudo prizadetem!, povrhu še obrekovanemu Kropivniku l*dalio okrajno sodišče v Kranju pod čt. 241/31 z dne 18. t. m. pismeno potrdilo, da je kazenska preiskava ustavljena. d Ne sme v krčme. Okrajno sodišče v Laškem je prepovedalo Rošker ju Ivanu, rojenemu 31. oktobra 1905 v Ilrastnik-u, pristojnemu v občino Dol pri Hrastniku, zahajati v krčme za eno leto, in sicer od 29. maja 1931 do 28. maja Kraljica Marija v oceanografskem zavodu Iz Splita poročajo, da je Nj. Vel. kraljica Marija na praznik v ponedeljek obiskala biološki oceanografski zavod. Spremljala sta jo dvorna dama ga. Srskič in adjutant podpolkovnik Pogačnik. Kraljico je v zavodu sprejel direktor dr. Broch s kustosom dr. Šoljanom. Kraljica se je zelo zanimala za delo in uspehe v zavodu, nato si je pa s še večjim zanimanjem ogledala zbirko v zavodovem akvariju. Z zanimanjem je pregledala tudi načrte za novo zgradbo za oceanografski zavod. Preden je odšla, se je vpisala v zavodovo spominsko knjigo. Uspehi letalcev v Zagrebu V mednarodni letalski tekmi v Zagrebu je bila najzanimivejša zadnja točka, in sicer tekme v izvežbanosti pri vodenju in upravljanju letala. Tekmovalo je 10 športnih letal. V akrobacijah so se posebno odlikovali angleški kapetan Watt, angleški letalec Jackaman, mladi jugoslovanski pilot Blagojevič iz Sarajeva, angleški kapetan Armour, Poljak Bajan, pilot Eger ter naša kapetana Cenčič in Gradišnik. Komisija Je priznala po tekmovanjih nagrado komandanta letalstva generala Nediča za največje število doseženih točk v vseh treh tekmah angleškemu letalskemu kapetanu g. Wattu. Dobil je kristalno kupo. V prvi tekmi za spuščanje na določen kraj na letališču je dobil prvo nagrado g. Jackaman iz Londona. Dobil je srebrn pokal zagrebškega aerokluba. Drugo nagrado je dobil češkoslovaški letalski major Diviš (srebrno tobačnico). V tekmi za brzino je dobil prvo nagrado letalski kapetan Gradišnik (zlato uro zagrebškega aerokluba). Drugo nagrado je pa dobila slavna angleška letalka miss Spooner (zlato tobačnico). Kapetan Gradišnik je tekmoval na »Belem orlu«. V tretji tekmi za spretnost v letanju in v akrobacijah je dobil prvo nagrado poljski kapetan Bajan (kristalni pokal zagrebškega aerokluba). »Crna knjiga« beograjskih krojačev Beograjski krojači so te dni izdali svojo »črno knjigo«, v kateri so zapisani vsi oni, katerim so šili krojači kedaj na limanice. V knjigi so tii tiči razdeljeni v tri sik upi ne, in sicer v slabe plačnike, v nadležnike in v pustolovce. Glede nadležnitoov so krojači izjavili,, da *o tq vsi oni, ki nimajo svojih živcev v redu in bi bolje storili, da gredo v sanatorij, kakor da s svojimi muhami trapijo krojače. Takii si puste n. pr. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 762 6, termometer 17 6, relativna vlaga 82°/o, tiho, jasno. V Mariboru je kazal barometer 762 5, termometer 187, relativna vlaga 74%, NNW, oblačnost 4. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 268 (15 4), v Mariboru 25 2 (16-8), v Zagrebu 281 (18 6), v Beogradu 29-4 (16-3), v Sarajevu 26-7 (101), v Skoplju 28-4 (17-9), v Kumboru 306 (21-8), v Splitu 285 (20’6), na Rabu 292 (19 6) in na Visu 28 3 (17-9), V oklepajih je označena najnižja temperatura. Ejuhljana Četrtek, 28. maja 1931, Viljem. Pravoslavni: 15. maja, Pahomije. Nočno službo imala lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ Razpored rentniue za davčno leto 1931 je razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami od 27. maja do S. junija t. 1. pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov tfg št. 5/II. soba št. 10. ■ Akademiki! V soboto 30. maja točno ot> 6. uri popoldne bo v prostorih družbe «v. Cirila in Metoda (Beethovnova ulica 2, pritličje levo) prvi članski sestanek akademske podružnice OMID. Udeležba je strogo obvezna. — Odbor. ■ Poslednja dramska premijera letošnje sezone bo koncem prihodnjega tedna. Vprizorili bodo v režiji g. Cirila Debevca dramo Leon-ha-rda Franka »Vzrok«. ■ Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi vse tvoje Hane in one, ki se za to zanimajo in se nameravajo udeležiti letošnje glavne skupščine UJIA v Novem Sadu od 5. do 7. junija t. 1., na važen članski sestanek, ki bo v petek 29. t. m. ob 20 v društvenem lokalu v Kazini. Udeležba vseh prdjavljencev za glavno skupščino je nujna. d Oddaja lova. V sredo 17. junija t. 1. ob 10. url se bo pri Breškem načelstvu v Kamniku v uradni sobi &t. 5 oddaj občinski lov občine Homec za dobo n »daljnih pet let, in sicer od 1. junija 1931 do 31. maja 1936 na javmi dražbi v zakup. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami pri sreskeim načelstvu na vpogled. ■ VI. simfonični koncert letošnje sezone bo v veliki Unionski dvorani. Na programu je Frankova simfonija in simfonična pesnitev »Noč na Lisi gori«. Delo ruskega komponista Musorg-skega in Čajkovskega klavirski koncert, ki ga izvaja ob spremljevanju združenega opernega orkestra in orkestra orkestralnega društva Glasbene Matice pianist Ivan Noč. IV. simfonični koncert dirigira skladatelj L. M. Škerjanc. Vstopnice bodo od petka v predprodaji v Matični knjigar i po običajnih koncertnih cenah. ■ Razvažanje ledu. Ljubljanska mestna klavnica bo pričela te dna razvažati in dostavljali led po mestu. Led se bo dostavljal na isti način in pod istimi pogoji kot prešnja leta. Kupci v petek hlače podaljšati, v soboto pa pridejo aoipet s tolačaimi h krojaču, češ da so predolge. Kateri izmed zazjiamovancev pridejo v oddelek za slabe plačnike, vsi vemo. V tretjem oddelku za pustolovce je zaznamovanih največ. Beograd postaja velemesto in znano je, da so velemesta predvsem ugodna tla za vse vrste pustolovcev. b Samomor po sili oženjenega. Železniški uslužbenec Miijomir Vučkovič iz Kraljeva se je pred meseci oženil, ker eo ga starši k temu (prisilili. Že nekaj dni po poroki je Miijomir uvidel, da pri vsiljeni mu ženi ne bo vzdržal. Pred dnevi je očetu rekel, da bo odpotoval v Beograd. V resnici se je pa skril na podstrešje dn se tam ustrelil. >b Iščejo se dediči. V Butie Montana je umrl Manko John N o s k o v i 6 in zapustil precejanje premoženje. Rojen je bil v Beogradu leta 1890. Sorodniki naj se javijo pni Izseljeniškem kom.isarijatu v Zagrebu. b Vročina v Primorju. Od ponedeljka je na Primorju silna vročina. V torek je kaz-1 toplomer 30'5C, to je zadnjih šestih letih najvišja temperatura v mesecu maju. b Za 50,000.000 Din rib. Lani so v našem Primorju, kakor poročajo Iz Splita, polovili 6,800.000 kg rib, ki so bile vredne okoli 50,000.000 Din. b K »za ga je ubila. Pri Mostaru je pasel koze 14 let stari Franjo Juriča. Igral se je s kozo, ki ga je vrgla v 8 m'globoko jamo, kjer Je deiček obležal pri priči mrtev. b Kobilice v mostarski okolici. Pred nekaj dnevi so priletele v okolico Mostara kobilice, ki so se spustile na Knez-poliju in ga pokrile 10 kvadratnih km. Kobilice so uničile vse. Po-icoučujejo jih z .naifto in milnico. b Tragičen konec mlade učiteljice. 21. t. m. ponoči je v Virovitici odšla z douna učiteljica Slavica Gavrilovič. Odšla je v nočni obleki in ker jo od tedaj niso več videli, je vse kazalo, da si je končala življenje. Pred dnevi so res potegnili pni Novem gradcu iz Drave njeno truplo. Učiteljica je bila zelo priljubljena, zato je njena tragična smrt vzbudila med tamočnjim rebivalstvoin veliko sočutje. Nihče ne ve, za-aj je Šla prostovoljno v smrt. b Smrt zaradi sreče pri kvartanju. V Ognu pri Sremski Mitroviči so fantje v neki gostilni kvartali. Največ sreče je imel 214e1ni Stjepan Berger, ki je priigral 800 Din. Od teli samio od nekega Maleševiča 350 Din. Ko se je vračal domov ponoči, ga je pa Malečevič napadel z nožem im mu ga zasadil v prša. Berger je še bežal nekaj, metrov, potem pa je omahnil in na mestu izdihnil. Dva mimoidoča Seljaka sla morilca na srečo spoznala in ga ovadila orožnikom. naj javijo mestni klavnici svoj naslov in količino ledu, ki bi ga potrebovali. ■ V bolnico so pripeljali z rešilnim vozom več ponesrečencev. 3-letnega posestnikovega sina Josipa Vojsko iz Domžal je povozil neznan kolesar. — 17-letnega Alojzija Husa iz Zaloga je v tovarni »Jugometalija« prijel stroj in mu odtrgal kazalec na desni roki. — 37-letn£ga tesarja Aniona Dermastijo iz Sodražice je udaril konj in mu zlomil desno roko. 23-letni sobarici Tereziji Jordan iz Knafljeve ulice 10 je pri sekanju drv odletel kos polena v desno oko. — 26-letni tesarski pomočnik Anton Leskovec je padel s strehe šolske stavbe v Škofji loki in si zvil levo nogo. ■ Vlomi in tatvine. V Riharjevi ulici je bilo vlomljeno v leseno barako pri stavbi, ki jo gradi stavbenik Karol Gregorc, in ukradeno delavcem Francu Zabretu, Josipu Lapu in Petru Cerarju več kosov obleke v vrednosti 340 Din. — V Langusovi ulici je bilo vlomljeno na stavbi notredamskega samostana v sobo I. nadstropja in ukradeno delavcem Josipu Bukovcu, Martinu Prešernu in Mihi Hočevarju več kosov tesarskega in mizarskega orodja kakor tudi obleke, v vrednosti 850 Din. — Na Cojzovi cesti št. 1 je bila ukradena z obzidanega in zaklenjenega dvorišča upokojenemu poslovodji Ivanu Trtniku posteljna odeja, vredna 200 Din. — Na kamniškem tiru na glavnem kolodvoru so bilo ukradene z nekega voza 3 cevi in 2 zapiralna ventila v skupni vrednosti 1000 Din. — V Malem grabnu v bližini Fridlove hiše je bila ukradena Antonu Bončarju med kopanjem iz obleke v grmovju srebrna žepna ura s pozlačeno verižico, železna tobačna doza in vžigalnik v skupni vrednosti 570 Din. — Na dvorišču mesarja in posestnika g. Lavtižarja je padel z lestve 39-letni prevoznik Andrej Zalaznik. Pri padcu si je prebil lobanjo in je izdihnil kmalu po tem, ko so ga prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Maribor m Spielmamiova simultanka. Dijaški Šahovski klub priredi danes, v četrtek ob 20. uri v veliki kazinski dvorani simultanko šahovskega velemojstra Rudolfa Spielmanna proti 50 igralcem .Ta simultanka bo doslej največja šahovska prireditev v Mariboru. Nekaj mest je še prostih. Prijavnina znaša le 20 Din. Prijave sprejemata gg. Kramer v kavarni »Central« in Pušenjak v Miklošičevi ul. 2 od 12. do 14. ure. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« »85 m Odgoditev sokolskega nastopa. Sokolsko društvo pri Sv, Martinu pri Vurberku sporoča, da je za nedeljo 31. t. m. napovedani telovadni nastop, odgodilo na poznejši čas, zaradi sokolskega nastopa v Mariboru. m TJJNS6B podružnica. Maribor poziva vse svoje mariborsko in okoliško članstvo, da se polnoštevilno udeleži sprejema delegatov »Sa-veza nabavljačkih zadruga« dne 29. t. m. ob 9. uri 25 min. na postaji Maribor gl. kol. ter družabnega večera dne 30. t. m. ob 20. uri na vrtu pri Gambrinu. — Odbor. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Ma-ibor 1182 m Iz gledališča. Danes v četrtek bo popoldne ob 15. uri otroška predstava za okoliške šole. Vprizorila se bo pravljična igra s petjem, plesom in godbo »Začarana žaba«. — Zvečer ob 20. uri se bo vprizorila groteska Slavka Gruma »Dogodek v mestu Gogi« zadnjič v sezoni. Opozarjamo na to poslednjo priliko vse posetnike gledališča, ki si še niso ogledali te vprizoritve, ene izmed najboljših v poslednjih sezonah. — Krstna predstava »Labirinta«, drame režiserja ljubljanskega dramskega gledališča Milana Skrbinška, bo v soboto, 30. t. m. Trikot v družinskem življenju umetnikov obravnava vsebina te drame na zanimiv in originalen način ter se opaža zanimanje tudi v izvenmariborskih, zlasti v ljubljanskih umetniških krogih. Režira Vlado Skrbinšek; krstni predstavi bo prisostvoval tudi avtor. m Pijte original »CHABESOc, 1114 m Mariborsko letalo v Zagrebu. Letalskega mitinga v Zagrebu se je udeležilo tudi športno letalo »Lastavica«, last tukajšnjega trgovca Moravca. Vodil ga je pilot Kerček in dosegel i njim lepe uspehe. Letalo se je vrnilo iz Zagreba v torek dopoldne. m Otvoritev koče na Peci. Zaradi izredno ugodnega vremena bodo kočo na Peci otvorili letos že na praznik, dne 4. junija. m Poroka. V nedeljo se je poročil zdravnik tukajšnje bolnišnice v Podsredi z gdč. Marico Kosovo, hčerko znanega in uglednega tamkajšnjega trgovca. Bilo srečno! Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Bogomir Bračko, cand. jur. in Milka Kronvoglova, cand. phil.; Stanko Povalej, klav-niški uradnik in Silva Rupnikova, posestnica; Franc Lampe, posestnik in Roza Mandlova, zasebnica; Milan Kovač, obratovodja in Marija Primičeva, zasebnica; Franc Ratej, dimnikarski mojster in Ivanka Omanova, zasebnica; Josip Malavž, strojni mojster in Marija Gosakova, zasebnica; Franc Jurečko, skladiščnik in Marta Drvarjeva, kuharica; Ivan Jezernik, pivovar in Josipina Belšakova, zasebnica, Franc Piavec, laborant in Antonija Veningerjeva, delavka; Ludvik Mulec, kamnosek in Marija Richman-novij, šivilja; Josip Arko, klepar in Štefanija štefančičeva, šivilja; Ivan Kavič, pos. sin in Helena Kepova, tkalka; Josip Obreht, klepar in Julijana Supančeva, zasebnica; Herman Her-games, posestnik in Elizabeta Jakličeva, zasebnica; Hubert Sterman, inženir in Ana Simova, zasebnica; Štefan Pleteršek, mizar in Elizabeta Majcnova, kuharica; Julij Gjureček, brivec in Ana Samutova, šivilja ter Anton Cof, posestnik in Emilija Štamparjev®, posestnika hči. — fillo srečno' 1932. leta. Jz drugih banovin Četrtek, 28. maja 1931. a ’VGQSLQVAN Stran 5 "*r Obesni zbor J€ lige Ljubljana, 27. maja. Nocoj je bil v restavraciji »Zvezdi« občni zbor Jugosl.-češkoslov. lige. 1. podpredsednik gospod Rasto Pustoslemšek je podal poročilo o delovanju v preteklem letu, blagajnik gosp. Hanuš Krofta pa o denarnem prometu. Odboru je bil soglasno izrečen absolutorij, nakar so se po odmoru vršile volitve. Blagajnik g. Hanuš Krofta je predlagal za predsednika g. Kasta Pustoslemška, ki je pa izvolitev odločno odklonil. Na prigovarjanje gospoda Govekarja in ostalili zborovalcev je pa izvolitev končno sprejel pod pogojeni, da dobi soglasno zaupnico in da prevzame del tajniških poslov g. Govekar. Izvolitev g, Pustoslemška je bila nato sprejeta z velikim aplavzom, V odbor so bili poleg predsednika g. Pusto-slemška izvoljeni gg.: za I. podpredsednika prof. Evgen Jarc. za II. podpredsednika dr. Egon Stare, za I. tajnika Jaroslav Klapalek, za II. tajnika Fran Govekar, za blagajnika Hanuš Krofta, za njegovega namestnika dr. Albin Stele. Za odbornike: češkoslov. konzul, inž. Šev-čik, dr. Gustav Gregorin, dr. Mira Finkova, Ivan Vavpotič, dr. Ivan Lah, Josip Kavčič, prof. I ran Jerah, dr. Ivan Slokar, dr. Vaclav Bu-rian, Francka Mohorčičeva, Miliajlo Presl, Rudolf Juvan, Fran Krapež, Božidar Borko, Anton Jug, dr. Rudolf Krivic. Za pregledovalca računov Peter Šterk in dr. Luce Treo. Kamnik Turistovski vlak, ki odhaja zvečer iz Kamnika, je bil oba praznika nabito poln. Računajo, da se je v ponedeljek zvečer odpeljalo iz Kamnika več kot 500 izletnikov. Kamniško kolodvorsko poslopje je postalo že davno premajhno. Gasilsko slavje v Mostah pri Komendi. V nedeljo, 31. maja bo v Mostah blagoslovitev novega gasilnega doma. K tej slavnosti je izlet kamniške gasilske župe. Sodeluje priznana mengeška godba. Ob pol 2. uri bo sprejem društev pred hišo g. župana, nato litanije in blagoslovitev doma. Po slavnosti bo veselica, katere čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov pri zgradbi novega gasilnega doma. Ob tej priliki bo gasilno društvo v Mostah izročilo graščakinji na Križu g. baronici Ireni pl. Apfaltrern, veliki podpornici in dobrotnici gasilstva, diplomo, s katero jo imenuje za častno članico. Diplomo je izdelal g. Jože Grčar in je razstavljena v izložbenem oknu trgovine K. Skala na Glavnem trgu. Nesreča po neprevidnosti. Neka 70-letna žena je v družbi s 7-letno deklico nabirala na Produ ob Bistrici suhljad. Zašla je preblizu struge, ruševina se je vdala in starka je padla v vodo, ki je na tem mestu globoka in izredno deroča. K sreči se je kmalu zagrabila za slabo korenino in se nekaj časa obdržala nad vodo. Otrok starki ni mogel pomagati in je začel na vso Moč vpiti na pomoč. K sreči so bili v bližini ljudje, ki so pritekli in rešil starko z vode. Prišli so v zadnjem trenutku, kajti starki so že opešale moči. Smrtna kosa. V Japljevi ulici je v ponedeljek popoldne umrl posestnik in sedlarski mojster g. Anton Lenarčič v starosti 69 let. Pokojni je bil v Kamniku 'znana osebnost in splošno priljubljen. Pokopali so ga v sredo popoldne. Naj počiva v miru, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Novo mesto Požar. V noči med 25. in 26. majem je okoli polnoči zapela sirena. Blizu šmihelskega pokopališča je švigal plamen izpod strehe pritlične hiše železniškega pomagača Jakoba Pogačarja. V Kapitlju je bila ura polnoči, ko so prihiteli novomeški gasilci na pomoč. Znesli so iz hiše vse pohištvo, pogorela je le z opeko krita streha, pod katero je tudi izbruhnil požar. Lastnik Pogačar je prišel ob pol 23. domov in ni opazil nič sumljivega, čez eno uro pa je pričelo prasketati pod streho in prikazal se je rdeči petelin. Kasneje so prihiteli še šmihelski gasilci, ki pa jim ni bilo več treba gasiti, škoda je menda krita z zavarovalnino. Takse za ogled mesa je občinski zastop v zadnji seji določil po novem predlogu, in sicer za govejo živino po 9 Din, za prašiče po 8 Din, za teleta in drobnico po 4 Din. Osebna vest. Za sreskega šolskega nadzornika je imenovan g. Pran Zagorc, do sedaj šolski upravitelj v Kostanjevici. V torek je že pregledoval novomeško deško osnovno šolo. Želimo mu mnogo uspehov in zadovoljstva na novem mestu! Pcfcvau/c po zvezdi večernici 88. Tudi želva je opazila pošast in se je prestrašila. Pričela je zelo naglo veslati, da je brzela po vodi kakor jadrnica v burji. Pošast ji je nekaj časa sledila, naposled pa je brizgnila za njo velikanski curek vode in se spet potopila. Naši prijatelji so bili reešni, a mokri prav do kože. Češkoslovaška senatorka — gost Ljubljane Predavanje v dvorani OUZD \ m Ljubljana, dne 27. maja. Na svojem potovanju po Jugoslaviji je danes prispela v Ljubljano češkoslovaška senatorka ga. Františka Plaminkova, prvoboriteljica češkoslovaškega feminizma in družabnega in kulturnega napredka in ena vodilnih osebnosti češkoslovaške narodno-socialistične stranke. Na kolodvoru so jo sprejeli generalni konzul češkoslovaške republike ing. Ševčik s soprogo, lektor češkega jezika na ljubljanski univerzi profesor Burian s soprogo, dr. Krivic in zastopnice našega ženstva ge. Govekar jeva in Štebijeva. Ga. Plaminkova je obiskala našo državo povodom kongresa mednarodnega ženstva za mir in razorožitev, ki se je pred dnevi vršil v Beogradu, ter je pri tej priliki prepotovala skoraj vse predele naše države in z vnetim zanimanjem povsod študirala razvoj našega nacionalnega življenja, zlasti prospeb ženskega gibanja pri nas. Zvečer ob šestih se je v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti vršilo kratko predavanje, na katerem je gospa senatorka govorila o vprašanjih ženskega gibanja, o vprašanjih mirovnega stremljenja ter o uspehih feminističnega gibanja v Češkoslovaški. V prijetni dvoranici se je zbralo razmeroma lepo število občinstva, skoraj samih žen, naših javnih delavk in študentk, pa tudi nekaj redkih moških zastopnikov tistega dela naše inteligence, ki jim prijateljstva in zanimanja za Čehe in vseslovanske zveze ni nehalo biti mar. Navzoč je bil tudi generalni konzul ing. Ševčik. Predavanje je s kratkim nagovorom otvorila dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva, ki je s prisrčnimi besedami pozdravila v imenu malih Slovenk veliko hčer velikega češkega naroda, s katere velikimi deli se je naše ženstvo že seznanilo in ki je zdaj prišla med nas, da po vsej Jugoslaviji govori in nas vse pridobi za svojo veliko idejo. Potem se je tiho, pa toplo pozdravljena pojavila ga. Plaminkova in govorila. Uvodoma je toplo izražala svoje simpatije do Jugoslavije — jugoslovanski in češkoslovaški narod sta si izmed vseh najbližja, je dejala — ter podčrtavala pomembnost dejstva, da se je kongres ženstva za zagotovitev miru vršil ravno v Beogradu, v tej zemlji, v kateri od vojne ni kamen ostal na kamenu in ki je ravno zato poklicana, biti prva glasnica miru. Potem je razpravljala o vpraša- nju miru in razorožitve z ozirom na male narode, o borbi češkoslovaške žene in njenih uspehov ter se je vedno in vedno spet vračala k izrazom neločljivega prijateljstva med našim in njenim narodom. O njenih izvajanjih, polnih bogatih misli in smernic in oprtih ob množico živih vzgledov, bomo izčrpno poročilo prinesli še v nedeljo. Po predavanju, ki mu je občinstvo izredno živahno sledilo in ga zdaj pa zdaj prekinjalo z nezadržanim odobravanjem, je bila ga. Plaminkova gost ge. Tavčarjeve, zvečer pa se je vršil še neoficijeien sestanek našega narodnega ženstva z go. senatorko v kavarni »Emona«. Kranj Cepljenje koz. Danes bodo cepili v mestni hiši otroke proti kozam; pregled koz bo teden pozneje, torej v četrtek 2. junija. Za promet zaprta cesta. Cesta Kranj — Goriče — Golnik bo ta teden zaprta za vsak težji promet radi večjih popravil. Sokolski športni odsek obnovljen. Letos se še ni razvilo nikako resno športno življenje. Nogomet in hazena sta zaspala, ker so nastala nesoglasja med športniki in Sokoli. Sokolsko društvo je sedaj postavilo popolnoma novo moštvo, kjer so zastopani sami telovadci in mlade moči. Upajmo, da bo s tem konec mrtvilu, ki se vleče že od zime sem. V nedeljo bo prvi nastop novega moštva, ki bo igralo z ljubljanskim S. K. Hermesom. Izleti na Sv. Jošt na binkošine praznike so bili že od nekdaj zelo priljubljeni. Letos pa je prišlo na binkoštni ponedeljek na vrh Sv. Jošta skoro 1000 ljudi, tako da je vsega zmanjkalo. Maševal je nadškof dr. Anton Jeglič, ki je kljub visoki in čestitljivi starosti prispel na vrh, ki slovi kot božja pot in je krasna razgledna točka po vsej Gorenjski. Vreme je bilo kakor nalašč za vse izletnike sijajno. — Cigan Mirkovič je pripeljal na vrh celo medveda, ki je plesal ves dan, dokler ga ni premagala utrujenost. Kranjska godba je kljub veliki vročini igrala v splošno zadovoljstvo; prav tako se je tudi dobro obnesel kranjski cerkveni pevski zbor. Radovljica Sokolsko članstvo in vse drugo občinstvo opozarjamo, da se v soboto, dne 29. t. m. predvaja v Sokolskem domu film o vsesofcol-skem zletu v Beogradu leta 1930. Film je spojen s predavan jem in godbenimi točkami. Predvajal se bo ob 16. in ob 20. uri. Vstopnina za odrasle Din 5.—, za šolsko mladino Din l-—. V nedeljo ob pol 16. pa se ponovi mladinska igra »Lilijana in Cvetanac, na kar posebno opozarjamo mladino. 1341 Žiri Licencovanjc bikov. V soboto je bilo licenco-vanje bikov v naši občini. Bikorejci so prignali 12 prav lepih živali, ki so dobile razen dveh propustno dovoljenje. V ocenjevalni komisiji so bili nadživinozdravnik sreski ekonom iz Logatca, g. Kavčič Ivan, posestnik iz žirov in Kavčič Franc, posestnik iz Nove vasi. Najvišje število ocenjevalnih točk 26 so dobili trije biki, več bikov je bilo ocenjenih s 25 in s 24 točkami. Po licencovanju je sreski ekonom predaval o reji bikov, o pasmi in o higijeni hlevov, nadživinozdravnik pa je predaval o raznih živinskih boleznih ter o njih zdravljenju. Tombola. V nedeljo so priredile agilne članice prostovoljnega gasilnega društva Dobračeva tombolo na vrtu gostilne pri Bahaču. Poset je bil še precej zadovoljiv. Po tomboli je bila prosta zabava s plesom. Cisfi dobiček je namenjen za nabavo novega gasilnega orodja. Kiuhurno in prosvetno delo naših rudarjev Trbovlje, v maju. Z ustanovitvijo kulturno-prosvetnega odseka je napravila tukajšnja Narodno strokovna zveza mogočen korak naprej. Odsek vodi naš mladi, agilni delavski pisatelj rudar Tone Sajovic, ki je spisal zadnja leta že več odličnih dram iz rudarskega življenja, ki so bile z velikim uspehom odigrane na naših odrih. Lani je spisal »Pikovega fanta«, ki je brez dvoma eno najboljših njegovih dosedanjih del, zato je bil nagrajen tako pri premijeri 3. t. m., kakor tudi pri reprizi 17. t. m. od množice občinstva z burnim aplavzom. Priznati se pa mora tudi članom dramatičnega odseka dovršenost v posameznih prizorih na odru. S čudovito spretnostjo so ponazorili vso rudarsko življenje doma v družini, zlasti pa pri delu v pozemeljskih rovih, kjer v stalni nevarnosti za življenje dvigajo črni dijaniant na dan. Pretresljivo so prikazali tudi umiranje rudarjevo in žalost preostalih. — Kljub težkim prilikam in vsestranskem pomanjkanju sredstev je bila scenerija prav dobra, nekatere pomanjkljivosti pa je v polni meri nadomestila požrtvovalnost igralcev, ki so izborno odigrali svoje vloge. Ce se pomisli, da so nekateri igralci tokrat prvič nastopili na odru, se mora njihovo odlično igralsko ponašanje in dramatski talent še prav posebej naglasiti. — Mladina v narodno strokovnem pokretul Led je prodrt; le naprej po tej poti za prosveto naroda, domovina ti bo hvaležna. Dramatični odsek Narodno strokovne zveze v Trbovljah. (Zadaj avtor drame »Pikov tank gospod Tone Sajovic.) Občni zbor društfva za raziskovanje jam Ljubljana, 27. maja. V mineraloSkem institutu na univerzi se je ob 18. vršil občni zbor Društva za raziskovanje jam. » Predsednik vseučiliški prof. dr. Hadži jB uvodoma prisrčno pozdravil vladnega svetnika profesorja Seidla iz Novega mesta, »nestorja slovenskih pri rodoslovcev«. Po kratkem predsedniškem poročilu je referi-ral docent dr. Kenk o delu v preteklem letu. Odbor je imel 4 seje in je napravil 23 izletov v 20 jam, med temi v 12 novih. Število raziskanih jam je naraslo na 130, število izletov pa na 232. Iz blagajniškega poročila inž. Turka je bilo razvidno, da znaša prebite!* 9540 Din. Po absolutoriju odboru je imel prof. Brodar iz Celja predavanje o svojih izkopavanjih v pračlovekovem bivališču na Olševi. Slovenske Konjice Razvitje prapora. V nedeljo 7. junija ob 14. uri bo razvitje prapora Sokolskega društva v Oplotnici. Slovesnosti se bodo udeležila vsa Sokolska društva in čete Dravinjskega okrožja. To bo prvi sokolski prapor, kj bo zaplapolal nad našim okrožjem. Pripomniti moramo tudi, da je Sokolsko društvo v Oplotnici eno najdejavnejših. Ima tudi že svoj dom, gledališki oder i. dr. Za tako lep razvoj društva ima največ zaslug br. okrožni načelnik Julče Hmelak. K tej slovesnosti pohitimo vsi, da se bomo tudi mi radovali z bratskim društvom Oplotnica spričo njegovih lepih uspehov. Slovenska Bistrica Sokolsko delo. V zvezi z nastopom 31. t. m. na novo urejenem letnem telovadišču se bodo vršile tudi tekme, ki so obvezne za vse člane telovadce in tudi za kmetske čete. Tekme se bodo vršile na vežbališču tukajšnje vojašnice. Na večer pred nastopom, t. j. 30. t. m., bo priredil sokoiski orkester koncert v dvorani okrajne hranilnice. V nedeljo dopoldne po tekmah se udeleže vsi telovadci sv. maše. Popoldan bo povorka po mestu. Pri nastopu svira sokolska godba iz Središča. ‘Radio Ljubljana, Četrtek, 28. maja. 12.15 Plošč* (slovenske pesmi, plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Mirko Rupel; Srbo-hrvaščina. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. O. Reya: Potovanje na Spitaberge. 20.30 Pevski koncert Sattnenjevega zbora. 21.30 Koncert Radiio kvarteta. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, petek. 29. maja. 12.15 Plošče (solo instrument — fantazije). 12.45 Dnevne'vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Prof. Niko Kuret: Smernice sodoibnega ljudskega teatra (Nova smer v Franciji). 19.30 l)r. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.30 Prenos glasbene matice iz Novega mesta. 22.30 Čas; dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek, 28. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Ljubljana (koncert). 22.30 Novice. 22.40 Po tujih postajah, Zagreb, petek, 29. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.30 Beograd (koncert). 22.40 Lahka glasba. Beograd, četrtek, 28. maja. 11.30 Plošče. 12.45 Koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 14.00 Srednješolski radio. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Plošče. 18.00 Narodne melodije. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Koncert radio orkestra. Beograd, petek, 29. maja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Ljudsko-šolsld radio. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne (kvin-tev). 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Komedija. 20.30 Beograjski kvartet. 21.30 Vokalni koncert. 22.00 Koncert radio orkestra. 22.30 Novice. 22.50 Po Evropi/ Praga, četrtek, 28. maja. 11.15 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 16.05 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Koncert Radio orkestra. 19.15 Koncert. 20.15 Ljudski večer. 21.00 Radio orkester. 22.30 Orgle. Praga, pclek, 29. maja. 10.30 Šolski Radio. 11.00 Plošče. 12.25 Brno. 16.05 Plofcče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Brno. 18.a5 Plošče. 19.05 Igra: »Kanarčki vedno ne pojo«. 21.00 Brno. 22.20 Moravska Ostrava. KOLIMIKA vvornua ukori Jt LJUBLJANA. m OKUSNA IN ZDRAVA KIS OLINSKA KAVA! Zana^ska banka kraljevine fugoslavife a. J. Dunajska cesia H. 31 (hiša Zidarje vili dedj podlUŽlliCd LjllbIfcillO Centrala: Beograd Glavna podružnica: Zagreb Podružnica Saraievo Račun poštne hranilnice št. 14.003 - Telefon 30-20 Daje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje. Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. — Izvršuje vse ostale bančne posle. Silosi v našem kmetijstvu Silos označujemo »ne zgradbe v obliki valja, tki služijo običajno za shrambo žitaric, stročnic itd., pa tudi cementa, rudnin, premoga itd. Take silose namerava zgraditi tudi aaša država. V prvi vrsti seveda take za shranjevanje velikih množin žita, moke in sploh deželnih pridelko-v. Poznamo pa tudi manjše silose, ki prihajajo v potite v v kmetijskih obratih in služijo za konzerviranje zelene krme in ki dovoljujejo pri einotrenj konstrukciji, da ohranimo svežo lcrmo več kakor leto dni. Ta način konserviranja zelene krme se je posebno dobro uveljavil v Ameriki, pa tudi Nemčija, Švica, Danska in skandinavske dežele »o že pričele z uvajanjem krmskih silosov. Zelena krma se običajno dobro seseklja in vsiplje z vrha ter taloo polni valjasti silos. Le ob straneh se krma dobro stlači. Nemški način itlači vso knno po plasteh, včasih pa se eilos samo napolni brez vsakega tlačenja in se stiskanje izvrši potem ko se je silaža vnela in ee je dosegla temperatura okoli 50%. Na ta način se prepreči nadaljne kipenje bakterij, ki se nahajajo v sveži 'krmi in konzerviranje je izvršeno. Odikar se je dosegel dokaz, da se tudi pri lahko pokvarljivi zeleni krmi doseže praktična konserviranost, si je znanost nadela nalogo, da preišče iin ugotovi možnosti, na kak način bi se taka praktična konserviranost zelene krme stavila v službo kmetijstva. Uspeh dobre konserviranosti zelene krme jsavtei v prvi vrsti od ugodnih vremenskih prilik. Najboljši dokaz temu je pravilno sušenje sena. Pri vseh panogah kmetijstva in sploh v gospodarskem življenju igrajo odločilno vlogo trije narodnogospodarski faktorji: narava,delo in kapital. Kako odločilen faktor kmetijskega obratovanja je delo, nam najboljše izpričujejo bogate letine sena, ki omogočajo veliko nakopičenje Jconservirane zelene krme. Te zaloge pa bi se v talcih letih še znatno povečale, če bi imel naš krnet na razpolago dovolj delovnih moči in potrebnih poljedelskih strojev, ki bi vršile sušenje (konserviranje) zelene krme. Če hočemo torej te ogromne količine krme izkoristiti, nam ostaja kot edino primerno sredstvo na raapo-iago vpostava silosov. Celo v manjših kmetijskih obratih, ki se nahajajo v deževnih krajih, je insilaeija cenejša, kakor pa običajno sušenje sena. Privalno-gospodarski motivi torej silijo, da se poslužujemo racijomelne v porabe sočne krme. Kateri silosi so najboljši? Vsak silos odgovarja svojemu namenu pa naj si bo iz lesa, opeke, cementa, 'betona ali železa, če je zgrajen z dobrega materijala in je pravilne konstrukcije, ter nepredušen in »možen, da siiažo prvovrstno ohranjuje. Izbere silosa je torej povsem individualnega značaja in odvisi od materijala, ki se najceneje lahko nabavi, oziroma od višine kapitala, ki se ga namerava investirati. Velikost silosa zavisi od števila živine, ki jo moramo prekrmiti, kakor tudi od časovnega razdobja, v katerem naj se silaža v porablja kot krma. Takoj ko se prične s krmljenjem, se mora 4 do 5 om silaže odvzemati zgornji plasti, tako da se silaža ne pokvari. Običajno porabimo za krmljenje ene molzne krave 14 kg silaže na dan. Silos 3 m premera in 8 m višine sprejme nekako 300 do 310 q silaže, ki pretani 10 do 12 krav v 180 dneh. Silos 4 m premera in 9 m višine prenese nekako 750 q silaže, ki zadostuje za 28 do 30 krav. A)lp9ke pokrajina so pozimi mrzle, zato se morajo vse orprtine silosov hermetično zapreti in pri izberi stavbene lege naj se išče zatišja. V Ameriki je tip lesenih silosov najbolj razširjen, ker se lahko hitro vpostavi, se eventu-elno tudi lahko razloži in zopet postavi na drugem mestu. Leseni silos, ki se mora večkrat mazati s karbolinejein, vzdrži 20 do 25 let. Ta tip je za naše prilike najprikladnejši. Silosi iz opeke imajo seveda znatno večjo trajnost, kakor tudi silosi iz betona, oziroma votle opeke. Železni in jekleni silosi imajo to prednost, da se lahko postavljajo na različnih krajih, imajo tudi večjo odporno silo proti vremenskim spremembam, vzdržijo tudi' najjačjo kraško burjo, vendar za alpske dežele niso priporočljivi ker silaža v talcih silosih kaj rada zmrzne. Poleg tega so za naše prilike ti silosi predragi. Razni poskusi ameriških poljedelskih šol so dokazali, da je koruzna silaža najbolj priporočljiva. Pri silažah travnate in detelnate krme, kakor tudi pri silaži nedozorelega ovsa moramo paziti, da je krma dobro sekljana. Brez te priprave 9ilaže je vsako neprodušno spravljanje silaže v silos skoro nemogoče, ker povzroča zrak med plastmi plesnjivost, ki lahko vso sila-žo pokvari. Gospodarske vesti X Trgovinska pogajanja z Avstrijo se bodo nadaljevala. Dunajski listi poročajo, da se bodo prihodnji teden nadaljevala v Beogradu trgovinska pogajanja med našo državo in Avstrijo. X Osnovanje tovarne sklepnih čolnov. Neko domače lesno podjetje namerava v najkrajšem času urediti v Jugoslaviji tvornico za izdelovanje sklopnih čolnov, ki ne bo samo prva te vrste v Jugoslaviji, pač pa sploh edina na Balkanu. Čolni te vrste se izdelujejo izključno v Nemčiji in predno pridejo do nas, so obremenjeni z znatnimi carinskimi in prevoznimi stroški, zato bo tudi tvornica v stanu, da dobavlja čolne, ki so postali pri nas zelo priljubljeni za najmanj eno četrtino cenejši. Tvornica bo izdelovala vse vrste čolnov, kakor se izdelujejo v inozemstvu. X Gospodarsko čtivo. Poljedelsko ministrstvo je nabavilo večje število strokovnih knjig o ra-cijonalnem gospodarstvu od naših priznanih gospodarskih pisateljev. Te knjige se bodo brezplačno delile med ljudstvo, da se tudi mali človek seznani s prepotrebnim znanjem racionalnega gospodarjenja. X Uvozne luke za rusko blago v Italiji. Med Italijo in Rusijo je bil podpisan in objavljen dogovor, po katerem se Rusija obvezuje, da bo v treti jadranskih lukah uredila velika skladišča, ki bodo sprejemala dovoz ruskega blaga, obenem pa služila za izvoz italijanskih izdelkov. Ta skladišča se bodo uredila v Trstu, na Reki in Bariju. Dogovor tudi ločno opredeljuje področja posameznih luk, tako navaja Trst kot izhodišče uvoza ruskega premoga za Avstrijo in Češkoslovaško. Reko kot izhodišče uvoza za isto blago namenjeno v Jugoslavijo (!) in Mad-jarsko. Bari pa naj bi bila centralna luka za uvoz bencina in nafte v vzhodne dele Srednje Evrope. X Rilska naročila v Nemčiji. V mesecu aprilu je Sovjetska Kusija naročila v Nemčiji raznega blaga v vrednosti 21'5 mili j. rubljev. — Skupno znašajo naročila v tekočem letu 102'7 mili j. rubljev. Lansko leto je Rusija nabavila v Nemčiji blaga za 76’4 milij. rubljev. Borzna poročila dne 27. maja 1931. Devizna tržišča Ljubljana. 27. maja. Amsterdam 22-80, Berlin 13-4575, 13-4875, Bruselj 78927, Budimpešta 9-8987, Curih 1094 70-1097-70, Dunaj 7 9544 do 79844. London 275-81, Newyork 56-59, Pariz 220-87-222-87, Praga 167 76—168 56. Trst 290 G0 do 296-75. Zagreb, 27. maja. Amsterdam 22-77—22-83, Dunaj 795-44—798-44, Berlin 13'4575—134875, Bruselj 789-27 bl„ Budimpešta 988-37—991-37, London 275-41—276-21, Milan 295-688—297-688, Newyork ček 56-49—56-69, Pariz 220-87—222-87, Praga 167-76—168-56, Curih 1094-70—1097-70. Beograd, 27. maja. Amsterdam 22-87—22-93, Berlin 13-4575—13-4875, Budimpešta 988-37 do 991-37, Dunaj 795-44—798-44, London 275-41 do 276‘21, Milan 295-60—297-60, Newyork 56'49 do 56-69. Pariz 220-87—222-87. Praga 167-56—168-36 C u,r ih 1094-70—1097-70. Dunaj. 27. maja. Amsterdam 286-14, Atene 9'2275, Beograd 12-5403, Berlin 169, Bruselj 99-09, Budimpešta 124-01, Bukarešta 4'2337, London 345975, Madrid 69'80, Milan 37‘24, New-yorlc 711-85, Praga 21-0725, Sofija 5-1530, Stockholm 190-60, Kopenhagen 190-35, Varšava 79'66, Curih 137-57. Curih,, 27. maja. Beograd 9-1275, Pariz 20-255, London 25-165, Newyork 517-30, Bruselj 72-05, Milan 27-09, Madrid 50"10, Amsterdam 208-025, Berlin 12290, Dunaj 72'70, Sofija 3"75, Praua 15'335, Varšava 58-025, Budimpešta 90-235. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 27. maja. Državni papirji: 7% inv. pos. 87—88. vojna škoda ar. 418—418-50 (418-50 do 418), kasa 419d., junij 418-50—419 (420), julij 419 bi., avgust 418-50—419 (419), december 419-420, 4% agr. obv. 50-50—51-50, 7% Blerovo. ar. 81-50—81'75, 8% Blerovo ar. 90-50 do 91-50 (90-50), kasa 90-25—91-25 (90’25), 7% pos. hip. ar. 83'75—85, Begluške 65-25—65-75. Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 950 do 955, Union 170-174, Jugo 72-73, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d.. Srbska 189—190. — Industrije: Sečerana Osijek 290 bl„ Trboveljska 246—248, Vevče 121 d., Zemaljska 140—142, Nar. šum. 25 d., Guttman 130—133. Slaveks 25 do 30, Danica 65—70, Drava 235—236. Isis 50 d., Dubrovačka 300—340. Jadr. plov. 246—248. Beograd, 27. maja. 7% inv. pos. 8750, 1% Blaire 81-375, 7% pos. hip. b. 8375—8450 4% agr. obv. 50-50—51, 6% begluške obv. 65-75, loterijske srečke 90, tobačne srečke 18, vojna škoda 418"50, uit. julija 419\50, Narodna banka 7740. Dunaj, 27. maja. Bankverein 15-20, Dunav-Sava-Adria 13. Prioritete 91, Trbovlje 29 90. Leykam 2-70. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa. Novi Sad, 27. maja. Vse neizpremenjeno. — Promet pšenica 13 vagonov, koruza 28 vagonov, moka 2 vagona. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta, 27. maja. Tendenca prijazna, — Promet zelo omejen. -Pšenica: junij 14-50 do 14-56 (14-54—14-55). Koruza: julij 13-75—13-90 (13-80-13-84). avgust 13-95-1398. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon parjene bukovine. X. tapetniška dela „ 2.128'— XI. instalacijska dela „ 19.700'— Vsa dela skupaj: Din 61' 1.152*80 Pogoji, načrti in pror uni so na vpogled do 6. junija 1931. pri predsednika krajevnega : ;kega odbora g. Blažu Ambrožiču, Blejska Dobrava št. 22. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddati vsa ali posamezna dela, ne oziraje se na višine ponudbe. Krajevni šolski odbor Blejska Dobrava, dne 24. maja 1931. mu ■velesi Oglasi tocijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S’—» Oglasi reklamnega in trgovskega značaja; najmanj Din 10 — (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. I Kavarna Restavracija Klet „Zvezda“ Dnevno koncert lastnik Fr. In Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Kdor Moderna električna svetilna telesa * nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lampione eto.) iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira ELEKTROINDUSTRIJA D. B. Ljubljana, Gosposvetska cesia 13 Telefon Interurban 2314 983 hoče elegantno oblečen biti, naj se zglasi pri Gombocu Maribor Tattenbacliova ul. 41 Fotfomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 986 Pianini! Pianini! Velika priložnost! Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauschultz-Berlin poslala je na ljubljanski velesejem 6 lepih pianinov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. izkoristite priliko 1 Pianini so razstavljesi na velesejmu v paviljonu K 30-32. 1342 Pozor! Nemška tovarna klavirjev Hauschultz-Mer-lin, svetovno znana, poslala je na ljubljanski velesejem piano, na katerem lahko igra tudi neuk ne da bi se učil igrati Razstavljen je na velesejmu v paviljonu K 30-32. 1342 Telefon 2059 Premog suha drva Pogiiiiik, Bohoričevo ulica 5 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola vv* m bivši komisar za šoferske izpite Ljubljana Dunajska cesta 31 Prihodnji redni letaj prične 1. {unija pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarna dokto! G. P1CCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 1280 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 469 tajoeneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska alioa In Stari trg Razširjajte Jugoslovana!