PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v liskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Ob jutrišnji stavki vseh slovenskih šol
Tržaška in goriška sekcija Sindikata slovenske šole sta za jutri razglasili stavko slovenskih šol vseh vrst in stopenj. Stavkali bodo učenci, dijaki, učno in, neučno osebje ob solidarnosti vse slovenske . javnosti iz protesta proti predlogu deželne uprave za razdelitev šolskih okrajev, ki jih predvidevajo pooblaščeni odloki.
Stavke se ne napovedujejo za vsako malenkost, Razlogi zanje so vedno tehtni in predvsem taki, ki zadevajo delovne kategorije v celoti ali več kategorij skupaj, ali celo vse delovne ljudi določenega področja ali države, taki skratka, ki življenjsko zadevajo manjšo ali večjo interesno skupnost državljanov.
Stavka, ki jo je napovedal .Sindikat slovenske šole, zadeva vse Slovence v Italiji oziroma v deželi Furlaniji - Julijski krajini, najbolj neposredno pa Slovence na Tržaškem in Goriškem (kjer obstajajo slovenske šole), kot skupnost državljanov in kot narodnostno skupnost, ki ima poleg splošnih državljanskih š$ svoje specifične potrebe in pravice, ki se nam priznavajo ne le okvirno z državno ustavo in drugimi mednarodnimi listinami, marveč zelo specifično s posebnim statutom naše dežele, s Posebnim statutom Londonskega sporazuma (ki tudi z novim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo ohranja svojo veljavo v že uresničenih in v še neuresničenih vprašanjih) in navsezadnje s samimi pooblaščenimi šolskimi odloki, v katerih je v čl. 10, črki b odloka št. 416 izrecno določeno, da je treba pri razmejitvi na šolske okraje upoštevati družbeno - gospodarske in kulturne značilnosti določenega področja.
Deželna uprava je šla mirno mimo vsega te.ga; še več,. enostavno je preslišala vse jasno in odločno postavljene in argumentirane zahteve po samostojnem šolskem okraju za- slovenske šole in nas kot narodnostno in kulturno skupnost enostavno ignorirala. Saj v vsem dolgem predlogu, naslovljenem na občinske in pokrajinske uprave, Slovencev in slovenskih šol niti ne o-menja, kot da sploh ne bi obstajale. Pri tem pa je v svoji okrožnici oziroma v svojem vabilu občinam in pokrajinam, naj k deželnemu predlogu izrečejo pripombe, zašla celo v celo vrsto protislovij s samimi normami pooblaščenih o-dlokov, tako glede sociogospodar-skih meril, kot glede izrecnega določila, da mora posamezni šolski okraj zajeti vse šole, praktično od vrtcev do višjih srednjih šol (z izjemo univerze), kar je v primeru slovenskih šol možno le v okviru samostojnega in enotnega šolskega okraja. Takih in podobnih protislovij je v deželnem predlogu še več, toda ne gre toliko za ta protislovja sama po sebi, kot gre v- prvi vrsti za kričeče diskriminatorsko dejanje na škodo avtonomije slovenske šole. Razvoj slovenskega šolstva, učinkovito reševanje njegovih mnogostranskih vprašanj od strukture šolstva samega do učnih programov, od prostorskih do pedagoških, socialnih in personalnih, je mogoče samo v dejanski avtonomi-' ji, ki ne pomeni izločanja iz družbene sredine, v kateri živimo, marveč jamstvo za večjo operativno u-činkovitost v skladu z našimi specifičnimi narodnostnimi in kulturnimi potrebami. Samostojni slovenski šolski okraj gotovo še ne pomeni avtonomije, kakršno si želimo in kakršno potrebujemo, pomeni pa korak na poti k taki avtonomiji, pomeni možnost več, da bo naša šola uspešneje rasila in u-spešneje, z znatno večjo prisotnostjo- vseh dejavnikov slovenske družbe, reševala svoje probleme.
Smisel pooblaščenih odlokov je bil in je prav v tem, da se šolstvo v državi demokratizira, da se otrese sklerotičnih birokratskih oklepov in postane družbena lastnina.
Da pa to res postane, mora razpolagati z vsemi inštrumenti, ki naj temu služijo in ki jih vsebujejo šolski odloki, šolski okraji so eden izmed teh inštrumentov in res ni razumljivo, zakaj naj bi slovenska šola sicer imela zborne organe nižje stopnje, šolskega okraja pa ne. Mar je za slovensko šolo demokratizacija že vnaprej omejena le do določene stopnje?
Ko smo v sporazumu med Italijo in Jugoslavijo brali v preambuli, da bosta obe državi zagotavljali narodnostnim skupnostim maksimalno možno zaščito, nikakor nismo pričakovali, da bo že prvi deželni akt po sporazumu v tako kričečem nasprotju s tem zagotovilom. Jutrišnja stavka zato ne bo samo. protest proti takemu diskriminatorskemu in avtoritativnemu ravnanju s slovensko šolo, ne bo samo izraz užaljenosti in ogorčenosti, marveč bo tudi ponovno pribita zahteva ne le šolnikov, dijakov in staršev, marveč vse slovenske javnosti v deželi, da se mora naša šola, kot primarna dobrina za naš narodnostni obstoj in razvoj, razvijati v svobodi, brez utesnjevanj in paternalizma.
FORD JUTRI V PEKINGU
■riali
Ameriški predsednik Gerald Ford, ki je na poti na Kitajsko, je včeraj prispel v Aljasko, kjer se je zadržal na nekajurnem obisku. V pogovoru s časnikarji je šef Bele hiše izjavil, da se Peking in Washington razhajata še glede številnih vprašanj, kljub temu pa sta našla nekaj stičnih točk, med katerimi sta skrajno pomembni obvezi, da zajamčita mir v Aziji in da se ne vmešavata v notranje zadeve drugih držav. Dodal je tudi, da bo med svojim obiskom skušal poglobiti stične točke ter postaviti temelje za dvostranske odnose. Na sliki: Ford tik pred odhodom	(Telefoto ANSA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SPODLETELI VSTAJI 25. NOVEMBRA
V
Čistka skrajno levičarskih častnikov v vrhu portugalskih oboroženih sil
Odstop adm. Rosa Coutinha in odstavitev načelnika glavnega štaba mornarice - Adm. De Azevedo: Kaznovati krivce vstaje - Predsedstvo republike kritizira komuniste
LIZBONA, ‘29. — Po ' gen. 0-teliu • de Carvalhu in gen. Carlosu ,Fabian, je tudi admiral Rosa Soutinho izstopil iz sveta revolucije, najvišjega zakonodajnega telesa na Portugalskem. V kratkem in skopem sporočilu je svet revolucije sporočil, da je admiral Coutinho, bivši visoki vladni komisar y Angoli odstopil, ker da je izpostavljen ostrim kritikam nekaterih političnih krogov, kar bi bilo lahko povod za hude težave za portugalsko revolucijo. Svet je sprejel odstop, ki ga bo moral vsekakor potrditi mornariški svet, obenem pa tudi izrecno poudaril, da sklep generala Coutinha ni povezan s spodletelim poskusom državnega udara 25. novembra. Tedaj — poudarja sporočilo revolucije — je admiral zavzel stališče, ki je bilo popolnoma v skladu z višjimi interesi mornarice in države.
Skoraj istočasno z odstopom admirala Coutinha je bil razrešen svojih dolžnosti tudi «začasni» načelnik mornariškega generalnega štaba admiral Augusto Souto Silva Cruz. Na njegovo mesto je predsednik države in vrhovni poveljnik portugalskih oboroženih sil gen. Costa Gomes imenoval kontraadmirala Filgueirasa Soaresa. Ukrep ni bil utemeljen, kar je s «tehničnega» yidika upravičeno, saj je admiral Soares bil le začasni poveljnik mornarice in je nadomeščal admirala Pinheira de Azeveda, ki je bil imenovan za ministrskega predsednika. Po vesteh iz nekaterih virov pa kaže, da naj bi bil Soares odstavljen zaradi svoje naklonjenost; levičarskim skrajnežem, ki so se v torek uprli osrednji vladi. Podprl naj bi celo poskus padalcev iz oporišča Tancos. da bi uridobili na svojo stran 500 kolegov, ki so se pravkar vrnili iz Angole po proglasitvi neodvisnosti te države. Državna televizija trdi. da naj bi Soares dal na razpolago upornikom ladjo.
Za poveljnika generalnega štaba mornarice je bil kot rečeno i-menovan kontraardmiral Silva Cruz, eden od redkih konservativno usmerjenih častnikov, ki se je
po strmoglavljenju Caetana izog'
nil čistkam v glavnem štabu mornarice. Po mnenju komentatorjev je to dokaz več, da skuša vlada zaupati poveljstvo tega roda častnikom, ki niso vezani na komunistično partijo.
Medtem se po vsej državi nadaljujejo aretacije častnikov, ki so obtoženi, da so podprli ali vodili torkov poskus državnega u-dara. Med drugimi je bil aretiran podpolkovnik Arnao Metelo, ki je bil najprej notranji minister in nato podpredsednik ministrskega sveta v vladah, k; jima je predsedoval general Vasco Goncalves. Aretirani častnik je bil takoj po strmoglavljenju Caetanovega fašističnega režima za nekaj mesecev vojaški guverner na otoku Timor, ki je predvčerajšnjim enostransko proglasil svojo neodvisnost od Portugalske.
Vzporedno z aretacijami skrajno levičarskih častnikov se nadaljujejo tudi aretacije voditeljev nekaterih skrajno levičarskih strank. Maoistično usmerjeno gibanje MRPP je sporočilo, da je policija zaprla njegova člana, ki sta delila med policijsko uro glasilo stranke, vojaški sodniki pa naj bi podpisali vrsto zapornih nalogov tudi za voditelje in člane drugih formacij, skrajnežev. Prav zaradi, tega naj bi se številni pripadniki teh gibanj odločili za ilegalno delo, da bi nekako prehiteli vlado.
V zvezi z vlado gre omeniti, da je ta po desetdnevni «stavki» znova prevzela vse svoje pristojnosti. Ministrski predsednik Pin-heiro de Azevedo je med govorom na televiziji sporočil, da sedanji položaj omogoča vladi nemoteno opravljanje njenih dolžnosti. Dodal je tudi, da se tudi položaj v vojski- normalizira in da bo čim-prej ukinjeno obsedno stanje.
Ministrski predsednik je zelo ostro obsodil poskus vstaje in poudaril, da je imela izrazit reakcionarni značaj, čeprav so bili vanjo vpleteni tudi nekateri častniki, v revolucionarno iskrenost katerih ni mogoče dvomiti. De A-zevedo je poudaril, da bo vsem krivcem moralo soditi sodstvo. Obtožencem bodo zajamčene vse človeške in državljanske pravice,
Na Portugalskem se nadaljuje čistka skrajno levičarskih častnikov v vrhu portugalske vojske. Včeraj je izstopil iz sveta revolute adm. Rosa Coutinho, bivši višji vladni komisar v Angoli, načelnik glavnega štaba mornari-Ce pa je bil odstavljen. K temu 3re dodati še vrsto aretacij častnikov, ki so bili neposredno vpleteni v torkov poskus vstaje. Med aretiranimi je tudi podpolkovnik Arnao Metelo, ki je bil notranji minister in podpredsednik mini-' sirskega sveta v vladah, ki jima ie predsedoval gen. Vasco Gon-calvas.
Vlada je na svoji včerajšnji seji na predlog ministra za javna dela Bucalossija odobrila o-snutek zakonskega predloga o novi disciplini zazidalnih zemljišč ter začasno podaljšala obstoječe urbanistične vinkulacije, ki bi sicer danes zapadle. Zakonski predlog ukinja dosedanja gradbena dovoljenja ter uvaja tako imeno-
vane koncesije, ki jih bodo dajale občine lastnikom zemljišč. Koncesija bo brezplačna samo v nekaterih primerih, sicer pa bo lastnik moral plačati določeno vsoto, ki jo bodo občine lahko uporabile za urbanizacijska dela. Novi zakon bo določal tudi sankcije za gradnje brez dovoljenja ali v nasprotju s koncesijo.
V vseh krajih Jugoslavije se nadaljujejo proslave in prireditve ob dnevu republike. Poleg običajnih svečanosti, akademij in prireditev so v mnogih krajh odprli nove šole, tovarne ali o-brate.
a krivci bodo morali biti kaznovani, «ker ni pojmljivo, da bi le simbolično grajali, kogar je privedel državo na rob državljanske vojne in jo izpostavil nevarnosti povratka fašizma.»
Ob koncu gre še omeniti, da je predsedstvo republike objavilo kratko sporočilo, v katerem ostro graja vodstvo komunistične partije za severne predele Portugalske (DORN), ker je podprlo manifestacijo vojaškega gibanja SUV (združeni vojaki bodo zmagali). Sporočilo poudarja, da je DORN zavzel zelo dvoumno stališče, kar je nepojmljivo in nedopustno zlasti še, ker je komunistična partija soodgovorna za politično platformo sedanje vlade in ima svojega - predstavnika v ministrskem svetu.
PODALJŠANA VELJAVNOST URBANISTIČNIH VMULACIJ, KI Bi MORALA ZAPASTI DANES
Vlada je odobrila Bucalossijev načrt o novem režimu zazidalnosti zemljišč
Gradnje bodo podvržene koncesiji občin lastnikom zemljišč, ki bodo morali plačati poseben davek -V nekaterih primerih bodo koncesije brezplačne - Novi režim bo stopil v veljavo postopno
RIM, 29. — Vlada je na današnji seji pod Morovim predsedstvom odobrila osnutek zakonskega načrta o novem režimu zazidalnosti zemljišč, ki ga je pripravil minister za javna dela repu-blikanec Bucalossi. Istočasno je vlada začasno podaljšala obstoječe urbanistične vinkulacije v pričakovanju, da novi zakon stopi v veljavo.
Osnovna značilnost nove discipline je, da bo sedanja gradbena dovoljenja nadomestila tako imenovana «koncesija», ki jo bo dajala občina lastniku zemljišča, ki bo moral zanjo plačati. Občina bo morala dati koncesijo za gradnjo, če bo ta v skladu z obstoječimi urbanističnimi instrumenti. Koncesije ne bo mogoče preklicati, pač pa bodo predvidene sankcije za gradnje brez koncesij ali v popolnem nasprotju s koncesijo. Koncesija vsekakor ne bo imela vpliva na lastništvo, ki bo o-stalo nedotaknjeno bodisi glede nove zgradbe, bodisi glede zemljišča.
Vsota, ki jo bo moral lastnik zemljišča plačati za koncesijo, bo odmerjena na osnovi stroškov za urbanizacijska dela in za gradnjo samo. Koncesija bo brezplačna v nekaterih primerih, ki jih bo zakon izrecno določil, kot na primer za gradnje, namenjene kmetijstvu ali potrebam kmečkih družin, ali za popravilo in obnovitev gradenj, ki ne predvidevajo razširitve obstoječe površine. Vsota bo omejena samo na kvoto za urbanizacijska dela v primeru konvencije med operaterji in občino za prodajo po dogovorjeni ceni ali pa za dogovorjeno najemnino. Vsote, ki jih bo moral lastnik zemljišča plačati za koncesijo, bodo določili na osnovi tabel in parametrov, ki jih bodo izdelale dežele. Prav tako so predvideni vzorci za konvencije med lastniki zemljišč in občinami.
Novi režim bo stopil v veljavo postopno, tako da ne bi zavrli, ampak nasprotno pospešili gradbeno dejavnost. Tako bo v prvih šestih mesecih po stopu zakona v veljavo koncesija brezplačna (razen stroškov za urbanizacijo), dajatev pa bo treba v celoti izplačati šele tri leta po vstopu zakona v veljavo.
Kot smo že omenili, so na današnji vladni seji tudi podaljšali
veljavnost obstoječih urbanističnih vinkulacij, ki bi sicer zapadle jutri. Te vinkulacije bodo ostale do vstopa v veljavo novega zakona, vsekakor pa ne več kot za eno leto.
Vlada je danes odobrila tudi vrsto manj pomembnih ukrepov, med temi osnutek dekreta predsednika republike o reorganizaciji ministrstva za kulturne dobrine ter zakonski osnutek za financiranje del za novi občinski vodovod v Gorici.
ALŽIR, 29. — Delegacija KPI pod vodstvom generalnega tajnika Berlinguerja je zaključila razgovore z odposlanstvom alžirske osvobodilne fronte. Predstavnike italijanske partije je med obiskom v Alžiru sprejel tudi predsednik Bumedien.
«D SIILA DO BUCALOSSIJA
Ali bo Bucalossija doletela ista usoda kot Sulla, ki je bil nekaj tednov pred volitvami aprila 1963 prisiljen od lastne stranke k odstopu s položaja ministra za javna dela? Sullova krivda je bila, da je predlagal urbanistično reformo, ki je uvajala tako imenovano površinsko pravico, se pravi ločevanje med lastništvom zemljišča in pravico gradnje. Namen reforme je bil onemogočiti parazitske rente, ki so dale povod za nemoten razvoj gradbenih špekulacij. Potreba po modernem urbanističnem zakonu po zgledu najbolj modernih režimov zahodne demokracije je nastala z levim centrom: preprečevanje reforme pa je šlo vzporedno z degeneri-ranjem te vladne formule, ki je ob svojem nastanku vzpodbudila toliko upov.
Sulla je desnica obtožila, da hoče Italijanom odvzeti hišo, njegova stranka, krščanska demokracija, pa ga je pustila na cedilu
iiifiiitiiiHUiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiminiiiiiuiiHfiiiiiiiiiiMuiiiHiiiiiimiiiiimiuitiiiimiiiiii
V VSEH KRAJIH JUGOSLAVIJE
Številne svečanosti ob dnevu republike
Na Primorskem so se prireditve vrstile ves teden
LJUBLJANA, 29. — Narodi in narodnosti Jugoslavije so danes proslavili dan republike. V številnih krajih Jugoslavije in Slovenije so bile proslave, razne prireditve, marsikje pa so dan republike proslavili z odprtjem novih tovarn, šol ali drugih novih objektov.
Dan republike so slovesno proslavili tudi po vseh primorskih občinah s slavnostnimi akademijami, s proslavami v delovnih kolektivih in v šolah, z odprtjem novih objektov ter s številnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. Za Slovensko primorje ima največji državni praznik še posebno obeležje, saj so prav na dan 29. novembra na drugem zasedanju AVNOJ sprejeli zgodovinski sklep o združitvi teh krajev z matično domovino.
Prireditve na Primorskem so se vrstile ves teden. Naj omenimo samo, da so v počastitev dneva republike odprli v Volčji dragi to-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiin
Sklenjen dogovor z ugrabitelji Ovazzove?
Govori se, da naj bi Agnelli že izplačal ogromno odkupnino 10 milijard lir
TURIN, 29. — Čeprav so od ugrabitve Carle Ovazze. tašče A-gnellijeve hčerke Margherite pretekli že trije dnevi, so obrisi kriminalnega izpada še zelo nejasni. V kopici govoric in domnev je težko ločiti osnovane vesti od ne-osnovanih, tudi ker je molk ugra-bljenkine družine in preiskovalcev neprodoren, ali pa se omejujejo le na demantije vesti, ki so jih v teh dneh objavili italijanski listi.
Demantijem navzlic pa se kljub temu vztrajno šušlja, da se je odv. Gianni Agnelli, predsednik Fiata in Confindustrie osebno angažiral za pogajanja z ugrabitelji. Še več: sklenil naj bi celo plačati ogromno odkupnino (govori se o desetih milijardah lir), ki naj bi jo banditi zahtevali takoj po ugrabitvi. Jasno je, da te govorice in domneve niso osnovane na trdnih indicih, obstaja pa vrsta objektivnih okoliščin, ki bi jih potrjevale. V bistvu gre za to: sin 0-vazzove Alain je snoči skupno z ženo Margherite in polbratom Giorgiom nepričakovano odpotoval. Uradna verzija pravi, da so bili namenjeni v Pariz, da bi se izognili mučnemu vzdušju, ki vlada doma, dejansko pa naj bi bil namenjen v prestolnico Liechtensteina Vaduz. Tu naj bi z vrsto zapletenih bančnih operacij skušali zabrisati vsako sled za odkupnino, ki bi jo ugrabitelji nato «prečiščeno» dvignili v' Švici. -
Težko je reči, do kakšne mere je osnovana ta domneva, očitno pa je, da je uradna razlaga nenadnega potovanja Elkanna in njegpve sonroge, ki je vrhu vsega noseča, neprepričljiva. Prav tako neprepričljivo zveni ■ tudi današnje Agnellijevo pojasnilo, da ni
osebno vpleten v pogajanja z u-grabitelji Carle Ovazze. Vez med njim in ugrabljenko naj bi bila le naključna in sicer ta, da je ženska tašča njene hčerke.
Kot rečeno pa ima ugrabitev Ovazzove še vetao zelo meglene obrise. Preiskovalci so usmerili svojo pozornost vozilu, s katerim so pobegnili banditi ter področju južno od piemontskega glavnega mesta, ki je bilo doslej povezano z vsemi večjimi ugrabitvami v Turinu, O morebitnih rezultatih preiskave pa seveda ni bilo mogoče zvedeti ničesar, ker je molk sodstva, policije in karabinjerjev neprodoren.
Deželno tajništvo SS gost NSKS v Celovcu
CELOVEC, 28. — Danes je v okviru obstoječih medsebojnih stikov na vabilo Narodnega sveta koroških Slovencev delegacija deželnega tajništva Slovenske skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini obiskala koroške Slovence. Na sedežu Narodnega sveta je pozdravil goste predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jožko Tišler in jih seznanil s trenutnim zaskrbljujočim položajem koroških Slovencev v zvezi s predvidenim ugotavljanjem manjšine. V izčrpnem poročilu ja deželni tajnik Slovenske skupnosti in deželni svetovalec dr. Drago Štoka prikazal položaj slovenske manjšine v 'Italiji po nedavno podpisanem meddržavnem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Izrazil je predvsem svojo zaskrbljenost zaradi, nameravane razcepitve šolskih okrajev, ki je proti duhu in
črki omenjenega sporazuma. V izčrpnih razgovorih so člani delegacije Slovenske 1 skupnosti izrazili svojo ogorčenost zaradi nezaslišanega sporazuma v avstrijskem parlamentu zastopanih strank o ugotavljanju manjšine.
Jutri v Rimu novi vrh EGS
RIM, 29. — V palači Barberini v Rimu se bo v ponedeljek začel novi — letos že tretji — vrh evropske deveterice. Dnevnega reda ni: govorili bodo pač o vseh problemih, ki v sedanjem trenutku pretresajo EGS. Eden od argumentov bo nedvomno odnos s Španijo po Francovi smrti, glede česar med devetimi državami ni soglasja: Francija in Zahodna Nemčija se zavzemata za čimprejšnje zbližanje z Madridom, druge države pa, med njimi Velika Britanija in Italija, gledajo z dokajšnjo skepso na novo monarhijo ter menijo, da še ni pogojev, da bi obstoječe stike razširili. Govor bo tudi o bodoči konferenci Sever-Jug v Parizu, ki je prav tako že dala povod za trenja znotraj deveterice, predvsem med Londonom in drugimi partnerji Evropske gosp. skupnosti.
Edini konkretni sklep, ki ga pričakujejo od rimskega vrha, bi moral zadevati sklicanje ne^ posrednih volitev evropskega parlamenta. Toda tudi to vprašanje se ne postavlja v kratkoročni perspektivi.
varno keramičnih ploščic Keramix, v Renčah so izročili namenu mehanizirano tovarno opeke, v Dobrovem v Goriških brdih nove objekte vinske kleti, v hotelu Riviera v Portorožu pa so odprli dva nova zimska plavalna bazena. V Ajdovščini se je začel v počastitev dneva republike tradicionalni glasbeni festival Revolucija in glasba, na katerem sodeluje kar sedem pevskih zborov iz raznih krajev Jugoslavije, medtem ko so se v bližini Šempasa zbrali nekdanji borci in aktivisti srednjepri-morskega okrožja ter odkrili spominsko obeležje na hiši, kjer je bil med vojno sedež okrožnega komiteja KP in OF. Ob tej priložnosti je govorila Živa Beltramo-va. V občini Petrinje na Hrvat-skem so včeraj slovesno podpisali listine o pobratenju z občino Ajdovščino. Ob tej priložnosti sta govorila predsednika obeh občinskih skupščin Branko Kotlar in Ladislav Batagelj.
Od pomembnejših prireditev naj omenimo še proslavo 20-letnice ekonomsko administrativnega šolskega centra v Kopru. Govorila sta pokrovitelj proslave, predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram, in ravnatelj centra Valerij Novak. V ekonomsko administrativnem šolskem centru v Kopru se je v dvajsetih letih izšolalo 2500 dijakov in mnogi med njimi zavzemajo danes pomembne funkcije v gospodarstvu in v družbenih službah regije. Na tisoče delavcev in drugih občanov pa se je dodatno izobraževalo v okviru številnih tečajev delavske univerze.
Končno naj omenimo še uspeh delovnega kolektiva Radia Koper, ki je v počastitev dneva republike izročil svojemu namenu elektronski sprejemni center. Gre za najsodobnejši način sprejemanja agencijskih vesti za program v slovenščini in v italijanščini. Stroški so znašali okrog milijon novih dinarjev, vso montažo naprav pa so opravili delavci tehnične službe Radia Koper.
V Piranu pa so proslavili dvajsetletnico ustanovitve komunalnega podjetja. Vodja delovne organizacije Riccardo Giaccuzzo je ob tej priložnosti poudarili, da se je dohodek podjetja povečal v dvajsetih letih za okrog dvestokrat, čeprav se je obseg izredno razširil, pa je vendar potreb več, kot pa je njihova zmogljivost. Zato bo eden izmed glavnih ciljev pri bodočem delu, da bodo razširili obseg pokrivanja drobnih uslug občanom. Na slovenosti so nagradili nad 60 zaslužnih članov kolektiva.
L. O.
NEW YORK, 29. — Varnostni svet OZN se še vedno ni zedinil glede resolucije, ki naj bi podaljšala za šest mesecev mandat mirovnih sil OZN na Golanu. Jabolko spora je nesoglasje med Sirijo in Izraelom : prva zahteva naj svet zajamči prisotnost Palestincev pri nadaljnjih pogajanjih, kar pa Iz raelci odločno zavračajo. Obe državi pa vsekakor soglašata za podaljšanje mandata silam OZN.
v strahu, da ne bi zgubila podpore konservativnih slojev. Od takrat — minilo je že dvanajst let — je italijanska urbanistika v popolnem kaosu. Prevladala je teza nedotakljivosti zemljiške lastnine, ki jo je pet let pozneje, 29. maja 1968, potrdilo celo ustavno sodišče, ko je proglasilo za nezakonite vinkulacije, ki so jih občine postavljale na zemljiščih, če ni bila izplačana primerna odškodnina. Ta razsodba, ki je enačila lastnino zemljišča s pravico gradnje, je dopuščala samo dve možnosti: ali prekriti s cementom kakih 300 tisoč kvadratnih kilometrov zemlje, ali pa prisiliti javno upravo, da bi izplačala za odškodnino ogromno vsoto, ki bi znašala najmanj stokrat več kot celotni državni proračun.
Spričo take razsodbe se je italijanska vlada odločila za začasno podaljšanje obstoječih urbanističnih vinkulacij, prvič za pet let, nato pa še za dve leti. Zadnji rok zapade prav danes, 30. novembra. V tem času, namesto da bi pripravili novi urbanistični normativ, ki naj bi dajal prednost splošnim interesom pred partikularnimi, ni nihče ničesar storil.
Danes je za to poskrbel Bucalossi, republikanski minister ra javna dela, ki je zagrozil z odstopom, ko bi ne združili neizbežnega novega podaljšanja obstoječih vinkulacij s pripravo nove in organske urbanistične zakonodaje. Tudi Bucalossi je pri pripravljanju svojega predloga izhajal iz površinske pravice, toda kmalu se je moral premisliti, ko je sprevidel. da bi tak načrt doletel isti žalostni konec kot Sullov. Zato se je Bucalossi odločil za kompromisno rešitev, z mehanizmom koncesije. Za kaj pravzaprav gre?
Načrt ministra za javna dela predvideva, da je pravica gradnje podvržena koncesiji s strani občine. Ta koncesija je brezplačna za ljudske gradnje, medtem ko je treba zanjo plačati čedalje večji davek sorazmerno z vrsto ali namenom nove stavbe. To bi dajalo možnost javnim organom, da bi tudi brez drastičnega ukrepa površinske pravice usmerjali urbanistični razvoj ter se po drugi strani posluževali prejemkov od koncesij za urbanizacijska dela. Gre torej za komoromisno rešitev, ki vsebuje tudi nekatere neznanke, ki pa vsaj preprečuje avtomatično priznanje pravice do zidanja lastnikov zazidalnih površin.
Za Bucalossijev načrt so se izrekli republikanci, socialdemokrati ir. socialisti, pa čeprav z nekaterimi pomisleki in pridržki. Krščanska demokracija uradno še ni zavzela stališča, pač pa je skupina 50 poslancev KD pod vodstvom Costamagne (ki je tudi voditelj protikomunistične skupine «nepopustljivih demokratov») že o-cenila Bucalossijev načrt za «prevratniški» ter pripravila svoj alternativni načrt, ki sloni na tako imenoi ani «pravici do kubature». Po tem načrt", ima lastnik zazidalne površine avtomatično pravico, r' na njej zida do določene kubature: če zida več, plača neki davek, če pa manj, ima pravico do odškodnine. Jasno je. da je v takem primeru splošni interes popolnoma podvržen zasebnemu.
Vsekakor je pozitivno dejstvo, da se js vlada končno lotila tega vprašanja, čeprav je morda že prepozno: skladen razvoj naših mest je namreč po tolikih letih divjih špekulacij že marsikje kompromitiran.
MARIO DEZMANN
Marcelino Camacho danes osvobojen
MADRID, 29. — Marcelino Camacho in ostali delavski voditelji, ki so bili obsojeni v okviru žalostno znanega «procesa 1.001» bodo osvobojeni v prihodnjih urah zaradi delne pomilostitve, ki jo je priznal Juan Carlos ob svojem u-stoličenju. Tako je sporočila španska časopisna agencija , CIFRA, ki je tudi dodala, da je bilo danes popoldne v okviru pomilostitve osvobojenih 11 pripadnikov delavskih in kmečkih komisij.
Tajnik španske komunistične partije Santiago Carrilìo pa je da-ner v intervjuju z urednikom francoskega tednika «Express» zelo o-stro kritiziral španskega kralja zaradi delne pomilostitve, ki jo je priznal. Carrillo je poudaril, da gre v bistvu za goljufijo, ker bodo dejansko osvobojeni le. navadni zločinci, ne pa velika večina 1 političnih jetnikov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
JUTRI PO SKLEPU SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Stavka slovenskih šol zaradi šolskega okraja
Ob 9.30 zborovanje pred učiteljiščem Slomšek v Trstu, nato sprevod po mestu z izročitvijo protestnih resolucij Comelliju, Pittoniju in vladnemu komisarju dr. Molinariju
Na poziv Sindikata slovenske šole bo jutri, v ponedeljek, celodnevna stavka na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj na Tržaškem in Goriškem proti nesprejemljivemu predlogu deželne uprave o ustanovitvi šolskih okrajev v Furlaniji - Julijski krajini. Deželni sindikat se odločno zavzema za ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega o-kraja.
Stavkali bodo vsi šolniki v obeh pokrajinah in na vseh šolah, torej tudi na osnovnih šolah.
Istočasno poziva sindikat, da se šolniki, dijaki in starši ter javnost zberejo na protestnem zborovanju, ki bo jutri ob 9.30 pred učiteljiščem A. M. Slomšek v Trstu. Na zborovanju bodo predstavniki sindikata prečitali resolucijo, nakar se bodo zborovalci v sprevodu podali po mestnih ulicah do središča. Delegacija šolnikov, dijakov, predstavnikov staršev in drugih predstavnikov bo odšla v palačo deželnega odbora, kjer bo izročila resolucijo predsedniku deželne vlade Comelliju. Od tu bo sprevod odšel pred deželni svet jh delegacija bo izročila resolucijo predsedniku deželnega sveta Pittoniju. Sprevod se bo nato izpred palače deželnega sveta podal na Trg Unita, kjer bodo predstavniki izročili resolucijo novoimenovanemu vladnemu komisarju prefektu Mo-lihariju.
V	torek splošna stavka šolnikov
V	torek bodo po vsej Italiji stavkali šolniki, ki zahtevajo od vlade, naj spoštuje obveze delovne pogodbe.
Med perečimi vprašanji so vsedržavne sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL poudarile predvsem normativ in stalež učnega osebja, vprašanje 150 ur pouka za delavce-dijake, vprašanje urnikov in habilitacijskih tečajev.
S tem v zvezi zahtevajo šolski sindikati takojšnje soočanje z vlado, da se izkaže, kolikšna je politična volja za rešitev kočljivih vprašanj šolstva v Italiji.
S tem v zvezi je sindikat slovenske šole sporočil, da odobrava utemeljene razloge, zaradi katerih je bila oklicana splošna stavka v torek in vabi vse šolsko osebje, da se splošne stavke polnoštevilno u-deleži.
• Tržaška sekcija radikalne stranke je ustanovila tajništvo, ki ga vodi politični tajnik Granara, sestavljata pa ga še blagajničarka Marši in koordinator Predonzar. U-stanovili bodo odbor za referendum o splavu in priredili javno zborovanje, na katerem bodo govorili posl.
Fortuna, Marco Fannella in Adele Faccio.
Šola Glasbene matice se pridružuje stavki
Protestni stavki na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem glede zahteve ustanovitve samostojnega slovenskega šolskega okraja se pridružuje tudi šola Glasbene matice; zato jutri, v ponedeljek, 1. decembra, ne bo pouka v Trstu, Gorici in v vseh podružnicah.
30—LETNICA OSVOBODITVE
ZVEZA PARTIZANOV NA OPČINAH IN PD «TABOR»
organizirata DANES, 30. t.m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
PROSLAVO NA TEMO
BAZOVIŠKA BRIGADA V BOJU ZA OSVOBODITEV OPČIN
V brigado je bil vključen tudi «ruski bataljon».
Govoril bo tov. Franjo Bavec - Branko, avtor knjige «Bazoviška brigada».
Sodelovala bosta tov.. Tone Bavec - Cene, komandant XXX. divizije, in tov. Emi’ Bukavec - Milan, politični komisar brigade.
Nastopila bosta pevski zbor srednje šole «Srečko Kosovel» z Opčin in pevski zbor SPD Tabor.
Izleti
SPOT priredi 14. decembra vsakoletni izlet v neznano. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9 do 10. decembra.
..................................................IIiiiiHliliiHiii n im im |,|||i|||,|||,i||i,|ij|||||,|[| im.M
OCENA VODSTVA TRŽAŠKE KPI
Po sporazumih je skrajni čas za globalno zaščito Slovencev
Poziv demokratičnemu prebivalstvu, naj od parlamenta zahteva začetek razprave o zaščitnem zakonu o slovenski manjšini - Po odnosu do Slovencev bo KPi ocenila razplet krize v deželi in občini
Komunisti menijo, da je po italijansko - jugoslovanskem sporazumu skrajni čas, ko je treba v celoti rešiti vprašanje Slovencev. Po tem bodo ocenjevali nastajajoče odbore v_ deželi, pokrajini in tržaški občini. Sicer pa KPI poziva vse demokratične sile, organe, ustanove in organizacije v deželi, naj enotno podprejo zahtevo, da parlament takoj začne razpravo o zakonih za okvirno zaščito Slovencev. To so, v bistvu, teme dokumenta, ki ga je izvršni komite tržaške KPI spreiel po poglobljeni razpravi o nedavnih sporazumih, s posebnim poudarkom prav na probleme Slovencev.
Sporazum med Italijo in Jugoslavijo nedvomno prepušča notranji u-stavni ureditvi obeh sosed zaščito razvoja narodnih manjšin, ker dejansko odvzema zadnji alibi italijanski vladi, da bi ne zagotovila
aiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuniiiiuiifiiiiiiimiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiu
ZAKLJUČENO ZASEDANJE V VILI MANIN
TESNEJŠE SODELOVANJE DEŽEL ALPSKEGA LOKA
Na predlog predstavnika SR Slovenije ustanovljen skupni tehnični organ
V vili Manin v Passarianu se je zaključilo zasedanje odbora za sodelovanje dežel alpskega loka. Odbor bo do maja proučil konkretne predloge o operativnem programu. Ustanovitev ustrezne delovne skupine je v petek predlagal član slovenske vlade inž. Mikoš tudi v imenu hrvaškega izvršnega sveta, žu-
teh volitvah prvič alternativna lista, ki zagovarja na socialnih potrebah in na nekorporat:vnih pozicijah osnovano ureditev medicinske službe. Na novi listi nastopajo dr. Adelmo Bonini (bolnišnica sv. Magdalene), prof. Franco Dardi (glavna bolnišnica), dr. Pavel Fonda (psihiatrična bolnišnica), dr. Livio Giovannini
pana Locarna in delegacije ticin- ; (pnevmološka bolnišnica) in dr. Au-skega kantona. Zaključno poročilo I gusto Grube (otroška bolnišnica).
so odobrili soglasno. Do 10. decem-1	_________
bra bodo delegacije imenovale v de- # Včeraj dopoItlne se je vladni ko. Lvno skupino svoje strokovnjake in misar Di Lorenzo> ki ušča Trst bodo zagotovile ustrezna finančna lovil od predsednika deželnega sredstva. Končno so poverili pred- sveta pittonija. sedmku odbora Bassettiju nalogo,
da imenuje znanstvenega ravnatelja. ..............
Na predlog predstavnika dežele Furlanije - Julijske krajine odbornika Mizzaua, bo Bassetti še letos i
v praksi globalne zaščite Slovencev v Italiji.
Italijanska vlada mora zato v najkrajšem času biti klicana k odgovornosti v zvezi, z obvezami, ki jih je sprejela s sporazumom. Začeti ie treba razpravo v parlamentu o zakonskih psnutkih KPI, PSI in.drugih političnih sil, ki bi jih predložile.
Tudi avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina in druge krajevne oblasti morajo prispevati svoj delež po svojih pristojnostih. Obenem pa morajo opraviti svojo dolžnost in enotno pozvati vlado, naj spoštuje obveze.
Izvršni odbor tržaške KPI je razpravljal tudi o delegiranih odlokih in slovenski šoli. S tem v zvezi je sprejel izjavo, v kateri je rečeno, da poudarja kritiko v zvezi z dejstvom, da so odloki zanemarili slo-•vewskoi Solo/'kajtU.«zagotoviti ji je treba dejansko kulturno in didaktično samostojnost». In vendar «izraža pomislek o tem, ali lahko slovenski okraj zagotovi to samostojnost, kajti njegove pristojnosti in funkcije nimajo veliko opravka z možnostjo samoupravljanja slovenske šole».
Izjava KPI se nadaljuje z oceno «zaskrbljenosti in stališč raznih slovenskih krogov» in s tem v zvezi poudarja, da «morajo krajevne politične sile odgovoriti na glavno vprašanje: samostojnosti slovenske šole».
Tržaška KPI zato poziva druge demokratične sile «k takojšnjemu soočanju, ki naj upošteva upravičeno zaskrbljenost raznolikih slojev slovenskega prebivalstva».
S tem v zvezi sta šolska in slovenska komisija tržaške KPI izdali sporočilo, v katerem ocenjujeta, da boj slovenske šole zrcali želje celotne slovenske narodne skupnosti po kulturni in didaktični samostojnosti. Zato se omenjeni komisiji pridružujeta temeljnim razlogom tega boja, ki je — med drugim — že o-brodil nekaj rezultatov, kot je pri-
mer okrepitve vloge deželne komisije za slovensko šolo. To dokazuje, da mora biti boj enoten. Komisiji nadalje menita, da je glede na splošne teme samostojnosti slovenske šole zahteva po okraju «zmanj-ševalna». V ta namen (samostojnost šole) bi služil instrument, ki naj «gre preko meja pooblaščenih odlokov», po mnenju komunistov «Svet slovenske šole». Komunisti so, vsekakor, «pripravljeni na stvarno soočanje o tej temi življenjske vrednosti».
sklical predstavnike italijanskih dežel alpskega loka in torej poleg de žele Furlanije - Julijske krajine še Veneto, Val d’Aosto in Ligurijo, da se dogovore za skupna stališča, ki jih bodo zastopale v koordinacijskem odboru.
Jutri bodo odprte vse trgovine
Združenje trgovcev tržaške pokrajine obvešča, da bodo jutri, 1. decembra, odprte ves dan tudi tiste trgovine, ki so ob ponedeljkih običajno zaprte.
Prvič alternativna lista za volitve vodstva Zdravniške zbornice
Od današnjega dne do torka volijo tržaški zdravniki novi upravni odbor Zdravniške zbornice. Poleg tradicionalne liste odbornikov, ki zaključujejo svoj mandat, kandidira na
Danes, 30. novembra, ob 17. v Kulturnem domu v Trstu
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
Danes zasedanje socialističnih žena
Danes ob 10.30 bo na sedežu krožka «Gaetano Salvemini» na Korzu št. 12 prvo deželno zasedanje socialističnih žpna. UvodiJO poročilo o politični in socialni vlogi žena bd imela članica vsedržavne ženske komisije Sabina Benedetti, v slovenščini pa bo govorila članica pokrajinske-, ga ženskega odbora Nadja Pahor. Prisotna bo odgovorna za žensko socialistično gibanje Enrica Lucarelli, ki bo govorila o ovrednotenju žena v socialistični stranki in o prisotnosti socialističnih žena v javnem življenju.
• V novem Študentskem domu pod univerzo bo v torek zvečer, ob 20. uri nastopila pevka Lidia Bertelli na temo «Pesmi o ženski».
1
Razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor ima dne 7. decembra t.l. ob 9, uri, oziroma ob 9.30 dopoldne, svoj drugi redni občni zbor v Prosvetnem domu na Opčinah. Odbor.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel	Ervin Fritz
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Milena Kumar
Glasb, oprema France Lampret Koreografija	Janez Mejač
Režija EmilAberšek
V torek, 2. decembra, ob 15.30; v četrtek, 4. decembra, ob 15.30.
Rezervacija vstopnic od jutri dalje od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734:265.
POTOVALNI URAD AURORA
PRIREDI NASLEDNJE IZLETE
7./8. decembra:
avtobusni izlet v Kranjsko goro. Cena 18.000 Ur.
29. dec. - 5. jan.:
potovanje z letalom na otok Rodos. Hotel A kategorije. Cena 155.000 lir, silvestrovanje vključeno.
31. dec. - 1. jan.:
s posebnim vlakom (samo za nas!) na silvestrovanje v Maribor v odličnem hotelu «OREL». Cena 36.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri
«AURORI» v UUci Cicerone 4, tel. 60-261.
JAT-AIR UFI
VABI TUDI TRŽAŠKE SLOVENCE NA POTOVANJE OKOLI SVETA
S ŠTIRIMOTORNIM MEDCELINSKIM LETALOM BOEING 707
Potovanje se začne 7. in konča 25. februarja 1976. Obiskali bomo Delhi, Agro, Bangkok, Hong Kong, Nagoyo, Kyoto, Tokyo, Havajske otoke, San Francisco, Niagarske slapove in New York. To je nad 40.000 km dolga pot, med katero bomo preleteli 3 celine in 3 oceane, in kjer bomo spoznali ljudi najrazličnejših ras in kultur.
CENA POTOVANJA 947.000 LIR 00 TRSTA 00 TRSTA
POVSOD HOTELI NAJVIŠJE KATEGORIJE,
POVSOD OGLEDI, KI SO VKLJUČENI V CENO.
MOŽNOST ODPLAČEVANJA NA OBROKE!
Podrobnejše informacije in vpisovanje pri turističnem in potovalnem uradu «AURORA» v Trstu, Ulica Cicerone 4, tel. 60-261.
ZAKLJUČEK VPISOVANJA: PONEDELJEK, 15. DEC. 1975
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiuiifiitiiiHiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||iiiiiiiii||||||||iiii|||||||||||||l|||l|||,|l|miiiiiiiiiii||||||||l||„,maill|nl||„||,l||||||U||1||1ll
Danes, NEDELJA, 30. novembra ANDREJ
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 9.01 — Luna vzide ob 4.09 in zatone'ob 14.35.
Jutri, PONEDELJEK, 1. decembra MARIJAN
Včeraj - danes
Narodnostni in razredni boj v Julijski krajini
Nadaljuje se zanimiv ciklus predavanj na temo «Fašizma, antifašizma in odporništva v Julijski krajini», ki ga prireja deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega boja v Trstu.
Jutri zvečer bo ob 20.30 v dvorani ENAIP na Istrski cesti št. 57 razprava na temo «Narodnostni in razredni boj v Julijski krajini». Sodelovali bodo Milica Kacin - Wohinz, Vincenzo Marini in Piero Panizon.
VREME včeraj: Najvišja temperatura 12 stopinj, najnižja 9,8, ob 19. uri 11 stopinj, zračni tlak 1011,8 mb narašča, vlaga 82-odstotna, nebo o-blačno, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Včeraj 29. novembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 81-letni Giuseppe Valenta, 81-letna Anna Glavich, 84-letna Erminia Gioseffa Decarli, 51-
klno-toto
^ UL MA&NI-Sl-TS

letna Andreina Samec por. Karis, 77-letna Erminia Francovig por. Tauri, 57-letni Francesco Carli, 74-letna Elena Brajkovich vd. Poropat, 59-letni Luigi Roze, 51-letni Gaetano Moretti, 68-letni Antonio Hervatic, 34-letni Gianfranco Fonda.
OKLICI: šolski sluga Mario Scoria in uradnica Tiziana Zanutti, kirurg Luigi Vatalaro in gospodinja Antonia De Manzini, upokojenec Giuseppe Sadero in trg. pomočnica Pierina Breccia, prodajalec rib Sergio Picciola in‘točajka Luisa Zitani, upokojenec Antonio Mattei in gospodinja Livia Bemi. uradnik Enzo Sollecito in uradnica Marina De Panfilis, železničar Tristano Indri in uradnica Marisa Degrassi, pleskar Pietrino Loi in gospodinja Laura, Tiziani, uradnik Tulio Bellu-schi in delavka Gabriella Bonazza, trgovec Leonardo Manzi in uradnica Rossella Prester, univ. študent Carlo De Donato in univ. študentka Gabriella Fasoli, univ. študent Marino Tironi in blagajničarka Brunella Garbari, geometer Alessandro Benedetti in univ. študentka Maria Cristina Furlan, karabinjer Vittorio Cioè in likalka Irene Scek, železničar Paolo Costanzo in uradnica Daniela De Vescovi, upokojenec Carlo Sacci in fotografinja Giuditta Fattore, delavec Giorgio Brada-mante in trg. pomočnica Rita Ber-
kovic, gasilec Boris Zamnieri in trg. pomočnica Nerina Gei, bolničar Lucio Furlani in bolničarka Lo-reta Strippoli, uradnik Mario Tornasi in uradnica Mariella Viezzoli, študent Andrea Degobbis in študentka Franca Agostino, pomorski častnik dr. Flavio Artemisio in este-tistka Massimiliana Lisjak, telef. tehnik Gilberto Modolo in uradnica Ingrid Baudaz, delavec Gianni Penosa in trg. pomočnica Gigliola Calzi, univ. študent Boris Udovič in univ. študentka Danica Eriavec, ko-sač Silvano Destro in uradnica Annamaria Degasperi, gradbenik Nereo Franca in uradnica Cecilia Ba-rillaro, upokojenec Luigi Giovannini in gospodinja Valeria Baruzza, posestnik dr. Aldo Modugno in gospodinja Graziella Coslovich, ki-
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/ni
rurg Marco Bortoluzzi in učiteljica Caterina Capus.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
Gledališča
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Grigolon, Trg V. Giotti 1: Ai due Mori, Trg Unità d’Italia 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: teL 213-137: Milje: teL 271-124.
loterija
BARI	12	45	67	68	66
CAGLIARI	47	5	43	69	88
FIRENCE	59	70	2	30	90
GENOVA	33	11	82	72	80
MILAN	34	48	46	70	2
NEAPELJ	88	16	57	89	36
PALERMO	64	90	18	20	16
RIM	40	72	16	82	30
TURIN	47	29	12	24	77
BENETKE	19	15	52	71	25
ENALOTTO					
1 X X X	X 2	2 X	X	1	1 2
KVOTE: 12 točk ■ S.Ufc.OOO; 11 točk • 383.800; 10 točk , 35.100 lir
POLITEAMA ROSSETTI
Teatro Stabile — Danes, 30. novembra, ob 16. uri «red I. nedelja»: «Il fu Mattia Pascal», T. Ke-zicba po Pirandellu v izvedbi genovskega Teatra Stabile z Giorgiom AlbertVzzijem, Omerom Antonuttijem, Camillom Millijem in Lino Volonghi. Režija Luigi Squarzina.
H. abonmajska predstava. Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2 (tel. 36-372 in 38-547), sprejemajo rezervacije za predstave do 6. decembra.
AVDITORIJ
Teatro Stabile — Danes ob 16. uri zadnja predstava «Sior Todero Brontolon» C. Goldonija.
VERDI
Danes, 30. nov., ob 16. uri šesta ponovitev Rossinijevega «Seviljskega brivca».
Koncerti
POLITEAMA ROSSETTI Jutri ob 21. uri za Koncertno društvo «Tržaški trio». Izvajal bo skladbe Schumanna in Schuberta.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Aldo Nicola]
STARA
GARDA
(tragikomedija v dveh dejanjih)
Prevod	Borut Trekman
Scenograf in
kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ
V	sredo, 3 decembra, ob 20.30 — IZVEN ABONMAJA
V	nedeljo, 7. decembra, ob 16. uri — IZVEN ABONMAJA Abonenti SSG imajo popust. Rezervacija vstopnic od torka dalje od 10.30 do 12.30 (razen nedelje), prodaja 1 uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Ritorno a galla». Barvni film, ki ga je režirala Mara Luttor.
Jutri: 19.00—21.30 «La valle dell’Eden». Režija Elia Kazan.
Mignon Začasno zaprt.
Ariston 10.00—11.30 matineja «Tarzan nelle montagne della Luna».
Ariston 15.00 «Non si scrive sui muri a Milano». Režija Raffaele Maiel-lo. Igrata Stefania Casini in Alfredo Pea: Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.00 «Piange il telefono». Barvni film. V glavni vlogi Domenico Modugno, Francesca Guadagno in Marie Yvonne Danaud.
Fenice 10.00—11.30 matineja «Sinbad, il califfo di Bagdad». Barvni film.
Fenice 15.00 «Amore vuol dir gelosia». Barvni film. Igrata: Enrico Montesano in Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 10.00—11.30 matineja «Le 13 fatiche di Ercolino». Barvna risanka.
Excelsior 15.00 «Son tornate a fiorire le rose». Barvni film. Igrajo: Walter Chiari, Luciano Salce, Valentina Cortese.
Nazionale 15.00 «La città sconvolta». Barvni film. Igrata James Mason in Lue Merenda. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 «Amici miei». Ugo To-gnazzi, Gastone Moschin. Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 15.00 «Life Size» (Grandezza naturale). Barvni film. Igra Michael Piccoli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 15.00 «Beniamino». Barvni film, ki pripoveduje zgodbo o nekem psu.
Capitol 15.00 «Le malizie di Venere». Barvni film z Lauro Antonelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.30 «H braccio violento della legge - n. 2». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00 «Mandingo». Barvni film. Igrata James Mason in Susan George. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «La novizia». Barvni film. Igrata Gloria Guida in Femy Benussi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «H sergente Rompiglio-ne diventa caporale». Barvni zabavni film. Igra Franco Franchi.
Impero 15.30 «Il venditore di palloncini». Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «La segretaria». Barvni film. Igrata Ornella Muti in Philippe Leroy. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Abbazia 15.30—21.30 «L'inferno di cristallo». Barvni film. Igrata Paul Newman in Steve McQueen.
Jutri: «Serafino». V spomin na Pietra Germija. Začetek ob 20.30.
Radio 14.30 «Bianchi cavalli d’agosto». Barvni film.
Astra 15.00 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film. Igrata: Howard Kiel in Jane Powel.
Volta - Milje 15.00 «Continuavano a chiamarlo Trinità». Barrai film, v katerem igrata Bud Spencer in Te-rence Hill.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU
V Mali dvorani Kulturnega doma v torek, 2. decembra, ob 20. uri
Debelost kot klinični in terapevtski problem
Predava: as. dr. ANDREJA KOCIJANČIČ s sodelavci z endokrinološkega oddelka kliničnega cente» v L4«b]ja»i-
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole na Opčinah vabi vse starše na zanimivo predavanje o higieni otroka, ki ga bo imela dr. Sonja Mašera v četrtek, 4. decembra, ob 20. uri v šolskih prostorih na Opčinah.
Razstave
Jutri, v ponedeljek, 1. decembra, ob 18. uri bo v dvorani zavetišča «Gaspare Gozzi» odprla razstavo svojih del tržaška umetnica Megi Pepeu.
Pojutrišnjem, v torek, 2. decembra, ob 20. uri bo v Koncertnem ateljeju na Trgu revolucije v Ljubljani odprl razstavo svojih del tržaški umetnik Marjan Kravos.
Pokrajinska federacija PSI in Slivenska komisija izrekata tov. Albinu Bubniču ob bridki izgubi dragega očeta najgloblje sožalje.
Moški pevski zbor Tabor - Opčine izreka globoko sožalje pevcema Milku in Giuliu Kalcu ob izgubi tasta Ferdinanda Sosiča.	1
Ob smrti Lamberta Pertota izrekata družini globoko sožalje SPD I. Gruden in ŠD Sokol.
Sekcija KPI Kralj Zorko iz Trebč izreka tov. Adrijanu in družini globoko sožalje ob izgubi očeta Franca.
Dne 28, t.m. je preminil naš dragi
FRANKO KRALJ
Pogreb bo jutri, 1. decembra, ob 12.30 iz cerkve v Trebčah.
žalostno vest sporočajo: žena Valerija, sin Adrijan, hči Ana, zet in vsi sorodniki
Trebče, 30. novembra 1975
Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28
Z žalostjo sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša predraga
ANDREJINA (INA) KARIS roj. SAMEC
Pogreb bo v torek, 2. decembra, ob 10.45 iz splošne bolnišnice na Katinaro.
Žalujoči: mož Aurelio, sestre, tašča, nečaki in nečakinje ter družine Pe-čenik, Kralj, Sancin, Giorgi, Kosmač in Grzančič
Trst, Boljunec, Trebče, 30. novembra 1975
Žalovanju se pridružujeta družini Gustinčič in Prodan.
Po' dolgi in mučni bolezni nas je zapustila draga sestra
MiLKA GRUDEN por.TAUČER (ŽUPANOVA)
Pogreb bo jutri, 1. decembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo sestre in bratje, mož Oreste in drugo sorodstvo
Zgonik, Ri jeka, Ljubljana, Trst, 30. novembra 1975

ZAHVALA
->ì,j-ìv af.v r.::i .nei ho t j	.v-1':-
‘--- -mf- .<■ J '. p, it ^ t - •	-j -, : „ p. .
Zahvaljujemo se vsem, Id so kakorkoli sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše drage
LJUDMILE KRAU por. CARLI
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem, Id so počastili njen spomin.
Žalujoča družina
Trebče, 30. novembra 1975
ZAHVALA-
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od našega dragega
FRANČK0TA SARDOČA
Iskrena zahvala č.g. župniku, godbi iz Nabrežine, vsem tistim, ki so mu poklonili cvetje in ga spremili k večnemu počitku.
Družine Sardoč in Susterčič
šempolaj, Koper, Ljubljana, Maribor, 30. novembra 1975
ZAHVALA
Vsem. ki so tako občuteno in v tako velikem številu po-, častili našega dragega
LAMBERTA PERTOTA
se prav iz srca zahvaljuj emo.
SVOJCI
Nabrežina, 30. novembra 1975
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki izgubi
KARLA SOSIČA
izrekli tolažilno besedo in ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin.
Družina Sosič
Trst, 30. novembra 1975
i0k
Ob 2. obletnici tragične smrti našega ljubljenega
ZORANA PAVLIČA
se ga z žalostjo spominjajo
očka, mama in sestra Marina
„
Boršt, 30. novembra 1975
Z DEŽELNIM PRISPEVKOM ZA POŽGANE VASI
OBČINA DOLINABO OBNOVILA SRENJSKO HIŠO V MAČKOUAH
Na javnem sestanku so vaščanom orisali dva osnutka načrtov
IZ ROJANA
V	četrtek je bil v Mačkoljah sestanek, katerega je sklicala občinska uprava v zvezi z razširitvijo srenjske hiše. To je pri vaščanih vzbudilo veliko zanimanje, kar je pričala nabito polna dvorana. Poleg župana Švaba so bili prisotni še podžupan Bandi, odbornik Slavec, občinski svetovalci Švara, dr. A. in R. Tul.
Občina je prejela deželni prispevek za požgane vasi v drugi svetovni vojni, ki je odmerjen na število prebivalcev vsake vasi. Prispevek v višini okrog 28 milijonov lir, vnovčljivih v 30 letih, zadeva Mačkolje in Prebeneg. S tem prispevkom naj bi občinska uprava razširila vaške srenjske hiše. Seveda bo morala za ta znesek najeti posojilo in prispevati manjkajoča finančna sredstva.
Mačkolje so bile požgane 2. oktobra 1943, ko so v popoldanskih urah prihrumele nemške horde skupno z italijanskimi fašisti, vas obkolile, poropale in zažgale 52 hiš (75 odst. vasi). Ob tej priliki je pod nacifašistično kroglo padel domačin Avguštin Tul, ki je skušal zbežati.
V	začetku četrtkovega sestanka je prisotne pozdravil župan Švab in se oprostil v imenu uprave, ker ni še vzpostavljena smetarska služba, kot je bilo napovedano na zadnjem javnem sestanku v tej vasi. Nastale so precejšnje težave zaradi pomanjkanja delovne sile. Zagotovil je, da se bo to čimprej razčistilo in naj bi ta služba začela delovati že v tem letu. Nato je prešel na vprašanje razširitve srenjske hiše, da bi tako bolje ustrezala vaškemu socialnemu in prosvetnemu življu. Obrazložil je nakazilo deželnega prispevka in podčrtal voljo uprave, da o delih razpravlja, prebivalstvo.
Domači geometer Tul je prikazal in obrazložil dva osnutka načrta. V obeh primerih naj bi pritlična prostora, torkla in pralnica, ostala nedotaknjena, oziroma torklo naj bi preuredili v etnografski muzej. Iz prvega osnutka je bilo razvidno, da bi sedanjo dvorano preuredili v manjše knjižnico in dvoje stranišč, nad pralnico pa zgradili dvorano za večje prireditve. Druga varianta pa je predvidevala porušenje dveh glavnih zidov in povečanje sedanje dvorane. Ker bi ' v prvem primeru imeli prostor več in ker je geometer zagotovil, da bi prvi osnutek načrta stal manj, so tega prisotni tudi izbrali. Vhod bo z glavne ceste. Nekateri vaščani so izrazili željo po zgraditvi prostora za zdravniško ambulanto, kar je v Mačkoljah zelo pereče vprašanje. Sedaj morajo vaščani k zdravniku v Dolino. Ker stoji ob sedanji dvorani stara šola, poslopje last večjega števila vaščanov (nad 50), so predlagali, da bi tudi tega uporabili za gradnjo novih prostorov. Za to pa je edina možna rešitev, da občina to poslopje razlasti s privoljenjem večine lastnikov.
Domenili so se, da bo za sedaj geometer izdelal dokončni načrt prvega osnutka, predvideti pa bo treba morebitno vključitev poslopja stare šole, ki je že tako v slabem stanju in bo v kratkem nujno potrebna popravila.
Vaščani so občinske upravitelje seznanili še z nekaterimi vaškimi
problemi, predvsem kanalizacije, javne razsvetljave, cerkvene strehe in avtobusne proge,
V. L.
NA OPČINAH
V nedeljo drugi občni zbor TPPZ
Tržaški partizanski pevski zbor bo imel v nedeljo, 7. decembra, ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah drugi občni zbor. Odbor bo polagal obračun o delovanju tako važnega, pomembnega in delavnega glasbenega kolektiva, ki ga je pri nas, v matični domovini in v Italiji poslušalo že nad milijon ljudi. Na občnem zboru bodo izvolili nov odbor, ki bo skrbel za bodoče delovanje. Razstavili bodo tudi fo-toposnetke iz pevskega življenja in izrezke iz raznih časopisov. Sicer je bila ta razstava že ob prvem občnem zboru, a sedanja bo mnogo večja, saj obsega že skoraj štirideset panojev. Razstava slik je bila že na
v Slovenski filharmoniji (Ljubljani) in v našem Kulturnem domu ter prikazuje vse delovanje od prvega občnega zbora 12. januarja 1974, do zadnjega petkovega koncerta v Miljah. Na občnem zboru bodo prvič zavrteli gramofonsko ploščo s Partizansko balado in tudi ploščo posvečeno 30. obletnici osvoboditve s katero so pevci TPPZ nastopali na našem ozemlju.	^ p
SPD «TABOR» — OPČINE
vabi
v Prosvetni dom na MIKLAVŽEVO RAZSTAVO knjig in gramofonskih plošč, ki bo
danes, 30. novembra, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure
Od ponedeljka dalje pa vsak dan do petka, 5. decembra, od 16. do 19. ure.
Za MIKLAVŽA je slovenska knjiga najlepši dar.
Odbor
Ivan in Marija Košuta praznovala zlato poroko
V petek 28. novembra sta praznovala moja nonota, Marija roj. Košuta, po domače Kocjanova in Ivan (Nini) Košuta, po domače Procesjev oba iz Križa, 50-letnico poroke. 50 let v složnem življenju, v katerem sta si delila veselje in žalost in v katerem sta skupno prehodila trdo pot zakonskega življenja in požrtvovalnosti. Poročila sta se leta 1925 v najhujšem času raznarodovalnega terorja in kot mnogi Slovenci, ki so bili v državnih službah, nono Nini je bil namreč železničar, sta morala v Ancono. Tu sta živela sedem let
Jesenicah, v hali Tivoli (Ljubljana),
nillllllllllllllllllllllllllllllllIntlllllllillllllllllllllHIIHIIIIIIIIflllIHMKIlUIHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIlUIllnlllllllllltllllllllllKllllllllllHIIIIIIIIIIIII..
S ČETRTKOVE SEJE ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Župan in odborniki poročali o dejanskem stanju v občini
Predlog po izglasovanju enotne resolucije za učinkovito zaščito slovenske šole
Četrtkovo zasedanje zgoniškega občinskega sveta je bilo plodno in pestro, saj je bil praktično govor o vseh resorjih občinskega delovanja. Po županovem krajšem nagovoru so vsi odborniki podali krajša poročila, tako da je bil sleherni svetovalec seznanjen z dejanskim stanjem.
Podžupan B. Simoneta je podal poročilo o slabem finančnem stanju krajevnih uprav, o čemer so u-pravitelji razpravljali na nedavnem vsedržavnem shodu ANCI v Via-reggiu. Tudi zgoniška občina bo skupaj z ostalimi deželnimi krajevnimi upravami naslovila na vlado prošnjo za korenito reformo javnih financ, kar je pogoj za razvoj delovanja in za sanacijo deficitarnih proračunov. Isti odbornik je seznanil svetovalce, da občinska uprava z ozirom na vse večje potrebe po takojšnji razpoložljivosti zdravstvenih uslug preučuje s sosednima občinama vse možnosti, da bi čimprej začele delovati predvsem pediatrična služba in družinske posvetovalnice. V prihodnjih dneh bo padla dokončna odločitev, ko bo treba tudi v občinskem proračunu 1976 vključiti in predvideti morebitne nove izdatke o tem.
Odbornik za šolstvo M. Budin je omenil, da je uprava vložila že peto prošnjo za gradnjo šolskega poslopja pri Briščikih in je zaprosila za deželni prispevek za vzdrževanje občinskih otroških vrtcev. Dotaknil se je tudi važnega vpraša-
TFS STU LEDI
SPREJEMA NOVE ČLANE v petek, 5. dec., ob 20. uri v Dijaškem domu
nja šolskih okrajev in povedal, da mora občina do 15. decembra seznaniti deželo s svojim stališčem, vendar za to bo treba posvetiti več časa in podrobneje preučiti predlagano rešitev, ki nas ne zadovoljuje in ne zadošča potrebani slovenske šole. Načelnik svetovalske manjšine V. Rebula se je začudil, da ni odbor lakoj predložil resolucije in vsestransko podprl potrebe po enotnem slovenskem šolskem okraju. S. Budin pa je v svojem posegu naglasil, da socialistična skupina odločno nasprotuje vsakršnemu cepljenju slovenskih šolskih okrajev in je izrazil prepričanje, da bo občinski svet na svoji prihodnji seji e-notno izglasoval resolucijo za učinkovito zaščito slovenske šole.
Odbornik za javno čistočo A. Furlan je v skopih obrisih prikazal nujnost uvedbe javne smetarske službe, ki je trenutno le v poskusni fazi. O tej koristni in neobhod-no potrebni službi bo še govor v podkomisiji in na sestankih po vaseh, preden bo občinski svet sprejel dokončno odločitev.
O celotni problematiki javnega prevozništva je spregovoril odbornik J. Gruden, ki je obžaloval, da je in bo avtobusna služba ostala nespremenjena, vse dokler ne bo začel delovati konzorcij, ko bo občina lahko zahtevala boljše zveze in seveda bo morala tudi kriti stroške. V zvezi s kamnolomi na občinskem področju, je Gruden orisal splošno stanje in nakazal vzroke za negativno mnenje za izkoriščanje žile v enem izmed teh.
Nato je župan J. Guštin odgovarjal na številna vprašanja, svetovalci pa so izrazili pripombe k poročilom odbornikov. V. Rebula je med drugim opozoril, da bo treba pri uvedbi smetarske službe osvojiti primeren kriterij pri določanju cenikov, z ozirom na dejstvo, da je zgoniška občina pretežno kmečka in površina stanovanj ne more biti merodajna. Rebula je tudi predlagal, da bf pregledali regulacijski načrt in odpravili iz pravilnika določene pomanjkljivosti: občina naj bi npr.

Darovi in prispevki
V	počastitev spomina Boženke Širok - Dekleva daruje Mira šuman 5-000 lir za PD Grbec v Skednju. V isti namen daruje Vida Verk
2.000	lir za PD Grbec v Skednju.
Ob zaključku osmice v Krogljah
darujeta Angela in Dušan Ota 10.000 Ur za PD Prešeren v Boljuncu.
Za skupnost invalidov na Opčinah darujejo Valerija in Pija 10.000 lir in Marija Šemec 3.000 lir.
Ob svojem rojstnem dnevu daruje Ferdinand Možina (Trebče 169)
5.000	lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za Dom za handikapirane otroke na Opčinah.
Za poimenovanje šole v Trebčah darujeta gospe učiteljici Ljuba Košuta 2.000 lir in Aleksandra Gori
10.000	lir.
Namesto cvetja na grob pok. Ljud-mile Kralj darujeta Guštin in Klara Kralj 3.000 lir za odbor upravičenih posestnikov.
V	spomin svakinje Ljudmile Kralj iz Trebč darujeta Mice in Ana z dnižinama 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah, 5.000 lir za pevski zbor Primorec, 5.000 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na pok. mamo Pepko Kalin darujeta Eva in Slavko Pirja-vec 6.000 lir za Kulturni dom Pro-
Rudi Pahor 5.000; s Proseka Romano Daneu 10.000 lir.
V	počastitev spomina odv. Igorja Grudna darujeta Angela in Anton Germani 2.000 lir za slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin Fani Kerševan in Boženke Širok daruje Cesar 5.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin pok. Lamberta Pertota daruje prijatelj Edvard Gruden
5.000	lir za SPD I. Gruden v Nabrežini.
Ob 14. obletnici smrti nepozabnega očeta daruje družina Birsa 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob svakinje Olge Ižanc darujeta Olga in Mario Ižanc 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Fani Kerševan daruje Miro Stopar 10.000 in družina Riosa 3.000 lir za odbor bazoviških žrtev. V isti namen daruje Cvetka Pavlovič 2.000 lir za Dijaško matico.
Ža postavitev spomenika padlim v NOB v Gročani darujeta Pjerina žagar (Bazovica 162) 10.000 lir in Karlo Grgič (Nendotov) — Bazovica
14.000	lir.
V	počastitev spomina pok. Fran-čkota Sardoča daruje Zora Sardoč
30.000	lir za godbeno društvo iz Nabrežine in 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Sama-
sek - Kontovel.	j .
V počastitev spomina dr. Igorja 1 torce Grudna daruje društvena gostilna j Namesto cvetja na grob pok. na Proseku 20.000 lir za Kulturni. Frančkota Sardoča darujeta Štefan dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Bubničevega o-četa prispeva Špela 2.000 lir za PD I. Cankar.
Namesto cvetja na grob pok. Kar-lota Sosiča z Opčin daruje družina Josip Škabar 10.000 lir za popravilo cerkve sv. Jerneja.
Severino Kalc daruje 20.000 lir za ŠD Primorec, 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 10.000 lir za pevski zbor Primorec.
Za ŠD Zarja darujeta Silvester Grgič (Zelcetov) 10.000 lir, tvrdka Edilcommerce 10.000 lir.
V	spomin na očeta Andreja da-ruje družina Krizmančič (Frlinova) 10.000 lir za ŠD Zarja.
V	počastitev spomina pok. Karla Sosiča darujejo Ivovi sošolci Igor, Miha in Živa 7.500 lir za PD Tabor in 7.500 lir za ŠD Polet.
V	spomin Olge Ižanc daruje Elza Pertot 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin Fani Kerševan daruje Cvetka Medvešček 2.000 lir za U-pokojenski sklad.
Emilio Maver daruje 5.000 lir za PD F. Venturini.
Ob prvi obletnici smrti Antona Gerlanca daruje žena 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kon-tovelu in 10.000 lir za pevski zbor
sama določala, če je prosilec kmetovalec (za gradnje na kmetijskem področju), ne da bi zvračala odgovornosti na kmetijsko nadzorništvo.
Svet je tudi soglasno sprejel jamstvo v vrednostnih papirjih, ki ga je Tržaška hranilnica, kot občinska izterje alnica, pripravljena položiti za prihodnje desetletie; potrdil je 5 sklepov odbora in soglasno sprejel sklep, da se zgoniška občina vključi v vsedržavno združenje gorskih občin in ustanov»
Kar se občinskih komisij tiče, je svet dopolnil trgovsko komisijo še z dvema članoma z gostinskega področja, kot to predvideva zakon. Soglasno sta bila izvoljena Anton Furlan (gostilničar) in Evgen Vodopivec (gostinski delavec). Končno so imei,ovali tudi gradbeno komisijo, ki jo bodo v bodoče verjetno dopolnili še s kakim članom, ko bo stopil v veljavo novi pravilnik. Poleg Miloša Budina (pooblaščenec), dr. Ivana Hrovatina (zdravstveni izvedenec) in geom. Maria Cosme (načelnik tehničnega urada), ki so člani komisije po zakonu, sestavljajo gradbeno komisijo še dr. Stanko Budin, dr. Vladimir Vremec, arh. Dušana Valečič in dr. Jan Godnič.
— b s —
s tremi otroki, ki so hodili v italijanske šole, vendar vzgojeni v slovenskem duhu. Nato so nonota premestili v Alessandrio v Piemontu. Tu se jima je rodila najmlajša hčerka. Komaj po vojni sta se lahko vrnila v preljubljene domače kraje, v rodno vas Križ, k sorodnikom, znancem in prijateljem. Vse otroke sta nonota vzgojila v zavedne Slovence, ki so kljub oddaljenosti, domovino iskreno ljubili tako, da sta se dva sinova vključila v NOB, od katerih se je eden, moj oče, vrnil po zmagi domov kot vojni invalid. Bila sta odlična starša, ki sta znala otrokom vcepiti, kljub fašističnemu nasilju, ljubezen do rodne zemlje. Zato se jima kot vnukinja prisrčno zahvaljujem in jima voščim v imenu vseh vnukov in vnukinj, hčerk in sinov in vseh sorodnikov in prijateljev še mnogo, mnogo let srečnega življenja v slogi.
Erika
Stavka osebja bolnišnic
Uprava splošnih. bolnišnic sporoča, da so sindikati CGIL, CISL in UIL oklicali stavko bolniškega o-sebja od 1. do 7. decembra. Zato uprava bolnišnic prosi bolnike, naj se ne poslužujejo bolnišniških sto ritev, razen če ne gre za izjemne ali neizogibne posege.
IZ LONJERJA
ANDREJ LAVRECIC SEDEMDESETLETNIK
Naših ljudi se radi spominjamo krat napravil in v katerih bo osta
ob raznih obletnicah in življenjskih jubilejih. Kar prijetno je ob takih priložnostih pokramljati s slavljenci. Tokrat je bil na vrsti Andrej Lavrenčič iz Lonjerja, ki je v torek slavil sedemdeseti rojstni dan. Naši čitatelji se ga gotovo še spominjajo, kako je letos odnesel domov barvni televizor, ki ga je prejel ob nagradnem novoletnem žrebanju Primorskega dnevnika. Andrej pa ni novinec pri takih nagradah, saj je že prej nekajkrat imel srečo in odnesel domov lepe nagrade.
Tokrat smo ga našli, ko se je vrnil domov, potem ko je vso noč prebil ob kotlu za kuhanje žganja. Čeprav je bil utrujen, se je takoj odzval našemu «povpraševanju». Kar samo se je vsulo iz njega in tako sem z lahkoto zvedel, kako je potekalo njegovo življenje od tistega 25. novembra 1905, ko je zagledal luč sveta v revni lonjerj-ki kmečki družini. Njegova mladost ni bila lahka, saj je bilo poleg njega v hiši še pet bratov in sester, sredstev za preživljanje pa je bilo bolj malo, posebno še, ker sta dva starejša brata bila avstro-ogrska vojaka in doma je primanjkovalo delovnih rok.
Osnovno šolo je obiskoval na Katinari, nakar je opravil še dva
lo zapisano, kolikšno škodo je utrpel slovenski človek v boju za svojo svobodo.	R. Pečar
Krožka za družbene
in polidčn«' vede
«P. Tomažič» in «Che - Guevara»
V sredo, 3. decembra, ob 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma (Ul. Madonnina 19) predaval deželni tajnik v Gornjem Poadižju in član CK KPI
ANSELMO GOUTHIER na temo:
«Komunisti in narodnostno vprašanje v Gornjem Poadižju»
Sledila bo razprava.
Na razpolago bo prevajalec.
Predsedstvi
itiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiKMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii
IZ NABREŽINE
Smrt uglednega in zavednega Slovenca Lamberta Pertota
\
S:1'.''...'. W
Včeraj smo pokopali znanega in spoštovanega domačina Lamberta Pertota iz Nabrežine. Pokojni je kljub visoki starosti, saj je učakal skoraj 89 let, bil do konca zdrav in čil, saj je še pred tednom prisostvoval občnemu zboru Slovenske skupnosti v Nabrežini in vanj posegel s tehtnimi pripombami. Pertot se je rodil v Nabrežini v stari domači hiši «Martinčevih». Kmalu se je izučil za bolničarja in to službo je opravljal do upokojitve. Bil je vseskozi zaveden Slovenec in vnet prosvetar. Sodeloval je že od mladih nog pri cerkvenem pevskem zboru. Takoj po vojni je stopil med tiste domačine, ki so ustanovili v Nabrežini prosvetno društvo z dramskim odsekom in s pevskim zborom, kjer je vneto in z ljubeznijo sodeloval. Leta 1947 je bil med ustanovitelji SDZ in na prvih demokratičnih volitvah je bil leta 1949 izvoljen za občinskega svetovalca v Devinu _ -Nabrežini. Svoje izkušnje je nato še dolga leta posredoval v občinski podporni ustanovi.
Poleg tega je bil pokojnik zgleden gospodar, saj si je že pred vojno kupil na dražbi lep dom z velikim
Vasilij Mirk. V isti namen daruje VJ.^om, ki ga je uredil v zgled vsem. družina Daneu 10.000 lir za pevsid ■ j^qj- potomec kmečke družine je naj-zbor Vasilij Mirk.	j bolj skrbel za vinograde tako v va-
V počastitev spomina dragega pri- ' si kot na nabrežinskem obrežju, ka-inuseK - XW..IO»«	in Rozalija Leban 5.000 lir za god- jatelja Igorja Grudna darujejo Ma- ! mor je zahajal skoro vsak dan, tu-
Učiteljica Saša Gori daruje 10.000 bo iz Nabrežine in 5.000 lir za Di- rjuča čok, Sonja Gornik, Odo Ka- ! di v zadnjih časih, in z ljubeznijo
J	.	' w. »	. »,	..	I	t'v,.v-.;i„ T\/r«L?D/->^11	g; er» mn xr&nirvni Oh-
in videvali smo ga po vseh prireditvah tako prosvetnih, kulturnih, kot verskih; dovolj mu je bilo, da so bile slovenske. Bil je stalen či-tatelj vseh naših časopisov in zelo ga je bolela nesloga oz. polemika med zamejci. Prepričan je bil, da moramo vsi enotno nastopati za u-veljavitev svojih pravic ne glede na različna svetovnonazorska gledanja; bil je zmeren in zato so ga tudi vsi spoštovali in imeli radi.
Zapustil nas je zaveden Slovenec, ki je nadvse ljubil svoj narod in ki je nad 50 let prepeval v naših zborih in se udejstvoval pri dramskih skupinah. V istem duhu je vzgojil svoja otroka, sina in hčer, posebno ljubezen pa je izkazoval vnukinjama.
Ko se je v četrtek zvečer še pogovarjal z družinskimi prijatelji o letošnjem žganju in vinu in je potem, ko je izpil skodelico domačega čaja, odšel v posteljo, si nihče ni mogel predstavljati, da bo to njegov poslednji večni počitek. Odšel je tiho, kot je bila vedno tiha in diskretna njegova prisotnost. Za njim je ostala vrzel, ki jo bomo še dolgo občutili tako na prosvetnih prireditvah, kot tudi v domačih gostilnah ali osmicah, kjer bi še z družbo intoniral domačo pesem.
Naj mu bo lahka nabrežinska gruda, katero je tako ljubil, svojcem pa iskreno sožalje!
Antek
razreda pripravnice v Ul. sv. Frančiška. S štirinajstim letom se je izučil za mizarja, delal tudi po deset ur na dan, zvečer pa je moral obvezno še tri ure v obrtno šolo. Vso pot pa je moral opraviti peš, saj ni bilo avtobusov ali drugih prevoznih sredstev.
Šestindvajsetega leta je končal služenje vojaškega roka pod Italijo. Ko pa je prišel domov, je bil dolgo časa brez dela in se je moral zadovoljiti z raznimi občasnimi deli, dokler se ni za stalno zaposlil kot mizar v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je ostal vse do upokojitve.
Leta 1937 se je oženil z domačinko Justo Čokovo, s katero je imel dva sinova, ki ju je vzgojil v slovenskem naprednem duhu. Sedaj pa živi že deseto leto kot upokojenec, vendar pa mu nemima kri ne dovoljuje, da bi v miru užival stara leta. Stalno nekaj dela, največkrat pomaga sinovoma pri njunem delu. najraje pa se še sedaj odpravi na njive, pa čeprav mora prehoditi lep kos poti, da pride do njih.
Med vojno se je Andrej, kot mnogi drugi vaščani, udejstvoval kot aktivist v narodnoosvobodilnem boju in je vedno ostal zvest svojim idealom. Ob zaključku vojnega meteža je popisal vso vojno škodo, ki so jo okupatorji napravili v Lonjerju in še sedaj hrani spiske, ki jih je ta-
Ob 70-letnici rojstva Andreja Lavrenčiča mu želi sekcija KPI Lonjer - Katinara mnogo sreče in zdravja.
Odbor koristnikov avtobusnih drugih uslug Barkovelj in Greje razpravljal o pobudi, da se ohrani avtobusna proga št. 26 in da se ne spremeni proge št. 38, kot to predvideva načrt ACEGAT. Odbor zahteva gradnjo čakalnic ter zagotovitev rednih zvez za šolarje. Vse te zahteve so zbrali v peticiji, ki jo je do sedaj podpisalo 2.700 prebivalcev.
• Ob božičnih in novoletnih praznikih bo ACEGAT nudila trgovcem in lastnikom javnih lokalov olajšave za razsvetljavo reklamnega značaja. Gre za popuste, ki nihajo med 10 in 15 odst. na obstoječe tarife. Olajšave veljajo od 1. decembra 1975 do 10. januarja 1976. Gospodarski operaterji naj vložijo zadevno prošnjo čimprej.
• Ker bo pošta le s težavo razpe-čala običajni plaz voščilnic ob Božiču in Novem letu, poziva poštna uprava prebivalstvo, naj voščila odpošlje pravočasno, brez odlašanja
danes ob obali
___	KINO
KuRER: ob 10.00 ameriški: TARZAN IN SIRENE; ob 16.00 in 18.00 ameriški: LOV (prepovedan mladini do 15 let); ob 20.00 francoski: NI DIMA BREZ OGNJA (ni za otroke).
IZOLA: ob 10.00 ameriški: NORČIJE JERRYJA LEWISA; ob 16.00 ameriški: JORY - MLADI MAŠČEVALEC; ob 18.00 in 20.00 italijanski: UBIJALEC STOLETJA.
ŠKOFIJE: ob 17.00 domači: PRVI SPLITSKI ODRED; ob 20.00 amer.: POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA.
PIRAN: ob 10.00 ameriški: PISANI SPORED RISANK o Deteljčku; ob 16.00 in 20.00 italijanski: LOS AMIGOS;
ob 18.00 hongkonški: ROKA SMRTI.
PORTOROŽ: ob 20.00 domači: PASIJON PO MATEJU.
TRGOVINE
V	vseh treh obalnih mestih so danes trgovine zaprte, medtem ko bodo 1. dec. odprte trgovine z živilskimi potrebščinami.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V	vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarn*.
PRIREDITVE IN ZABAVE
Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Metropolu in Palacu v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu.
NAROČNINA
za
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1976
CELOLETNA MESEČNA .
20.500 lir 2.100 lir
ZA VSE NAROČNIKE :
■	brezplačno mesečnik « DAN »
VELIKO
NAGRADNO ŽREBANJE
■	za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 29.2.1976.
VSAKDO, KI SE NA
NOVO NAROČI
■	bo decembra prejemal dnev-nik brezplačno.
NAROČNINE SPREJEMAJO :
■	Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823
■	Raznašalci
■	Pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
■	Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
lir za poimenovanje šole na Opčinah., jaško matico.
Za ŠK Kras so darovali iz Kolu- :	Namesto cvetja na grob Lamber-
drovce: Ivan Knez 10.090 lir, Jan- ta Pertota daruje družina Renato k(> Milič 1.000, Stojan Fabjan 1.000, j Jazbec 15.000 Ur za pevski zbor L Just Vodopivec 1.000, N.N. 5.000 in I Gruden.
I lan, Danilo Magajna, Rino Roncelj, ! negoval trte, ki so mu večkrat ob-’ Olimnija Sosič. Pepi Starc in Sta- rodile tako kapljico, da je ob vin-na Turk 45.0')0 lir za Dijaško mati- skih razstavah odnesla najvišja pričo, 20.000 lir za ŠD Kontovel in znanja.
10.000 Ur za šolo S. Kosovel. i Pokojnik je bil izredno družaben
KNJIGE, PLOŠČE, DARILNI PREDMETI
za vsak okus
vsako starost
vsak Miklavžev žep
Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732-487
PD V. VODNIK — DOLINA priredi v društvenih prostorih
razstavo slovenske knjige
ki bo odprta danes, 30. novembra, od 14. do 18. ure.
Vabljeni.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» škedenj
priredi od ponedeljka, 1., do petka, 5. decembra, tradicionalno
RAZSTAVO KNJIG
kjer si lahko Miklavž izbere knjige in gramofonske plošče za male in velike.
Ob otvoritvi razstave, ki bo jutri, 1. decembra, ob 18. uri, bo o slovenski knjigi govoril pesnik Miroslav Košuta.
škedenjci vljudno vabljeni.
Prosvetno društvo Kraški dom z Repentabra prireja 3., 4. in 5. decembra od 18. do 20. ure razstavo in prodajo knjig v prostorih občinske kopalnice v Repnu.
Lep dar za Miklavža je dobra knjiga.
KASTA
Vpisovanje v tel. 31-119.
priredi tečaj srbohrvaščine.
UL Geppa 9/H,
Mali oglasi
127 '71, '73, 590L '71, 124 sport '72, 124S plin ’70, 850 coupé ’68, escori 1100 72. mini 70, 72, 128 fam. 72. simca 72, 1100, 1750 70, 500 fam. '69. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE, UL Giulia 10.
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostaja vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici L tel. 211-489.
«CITROEN» — mehamčna delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v UL Rittmayer 4/a.
HEWLETT-PACKARD
Žepni elektronski računalniki
Trgovina
CRASSO
TRST
Galerija ROSSONI
(Korzo Italija - Coin) Tel. 64-267
UiaiUa kvu{igaiML
in PD «IGO GRUDEN»
priredita v Nabrežini 3. in 4. decembra od 16.30 do 20. ure
MIKLAVŽEVO
RAZSTAVO
NAJNOVEJŠIH KNJIG IN PLOŠČ
V petek, 5. decembra, ob 17. uri pa bo sv. Miklavž obiskal naše otroke.
Vse prireditve bodo v društvenih prostorih.
ČISTILNICA «La Triestina». Ul. Zo-venzoni 4 in Ul. Madonnina 38. Trst, čisti obleke, krzna, antilope, koštru-ne — barvanje vseh vrst oblek, specializirana v barvanju po vzorcu. Ob sobotah zaprto.
NEMŠKEGA prepeličarja starega 4 mesece prodam. Starši s prav dobro oceno. Makuc Franc, Grič 11, Logatec.
SOBI ali sobo s kuhinjo na Primorskem (lahko odročna lega) najamem. Pogoj: voda in elektrika. Ponudbe na: ADIT, 61001 LJUBLJANA, p.p. 171.
PRAZEN lokal 25 kv.m. Molino a Vento 10/B dajem v najem, prodajam. Telefon 93-882.
MLADENIČ, ki je pripravljen posvetiti se časnikarstvu, naj napravi ponudbo na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Bodočnost». V njej naj navede podatke o svojem študiju in morebitnem dosedanjem delu ter svoj naslov.
OBVESTILO BRALCEM	
Obveščamo cenjene bralce	da bodo od 1. decembra letos jugoslo
vanski dnevniki in revije	la prodaj samo v naslednjih prodajalnah
v mestnem središču:	
Tržaška knjigarna	v Ul. S. Francesco št. 20
kiosk Papagna	pri vhodu Pokritega trga
kiosk Specar	v Ul. Coroneo (blizu Godine)
kiosk Morpurgo	v Drevoredu XX. septembra (ob križi
	šču z Ul. Timeus)
kiosk Tarterini	na postaji openskega tramvaja
kiosk Mollaroni	na Trgu Dalmazia (pri Harry’s baru)
prodajalna Zanor	v Ul. Roma (v bližini Ul. Ghega)
kioska SO. VE. STA	na železniški postaji
knjigarna Parovel	v pasaži Tergesteo
kiosk Caricati	na Borznem trgu
kiosk Derosa	v Ul. Roma (v bližini Borznega trga)
kiosk Sablich	v pasaži Rossoni
pri našem vratarju	v Ul. Montecchi 6
Izven mesta, v predmestjih in okoliških vaseh, so jugoslovanski listi	
na prodaj še v naslednjih kioskih in prodajalnah:	
tobakarna Verk	v Skednju v Ul. Soncini (v bližini pošte1
kiosk Prosen	pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta
kiosk Vidali	na avtobusni postaji v Miljah
bar Dina	v Barkovljah, Ul. Perarolo
papirnica Žerjal	v Boljuncu (na Gorici)
prodajalna Kos	v Dolini (pri Studencu)
trgovina Kraljič	v Prebenegu
trgovina Kos	v Mačkoljah
kiosk Senizza	v Ul. Flavia (pri «Daziu»)
tobakarna Forglia	v Bazovici pri cerkvi
trgovina Guštin	na Colu
trgovina Križman - Guštin	v Repnu
trgovina Hmeljak	v Repnu
kiosk Vatta	na Opčinah pri zadnji tramvajski postaji
kiosk Polonio	na Opčinah na križišču med Proseško in
	Narodno ulico
kiosk Marizza	na Opčinah na Proseški cesti
tobakarna Lisjak	na Kontovelu
prodajalna Sedmak	na Proseku
trafika Tretjak	v Križu pri cerkvi
kiosk Visintin	v Nabrežini na glavni cesti
bar Terčon	v Nabrežini
trgovina Riolino	v Zgoniku
trgovina Husu	v Gabrovcu
gostilna Milič	v Briščkih
Poleg tega imajo seveda	na razpolago jugoslovanske dnevnike in
revije vsi raznašalci.	
1 1	Uprava ZTT
PrunoršllčI oiievmfc
GORIŠKI DNEVNIK
30. novembra 1975
DEŽELNI PREDLOG 0 RAZMEJITVI ŠOLSKIH OKRAJEV
Občinski svet v Doberdobu soglasno zahteva samostojni šolski okraj
Zaradi priključitve 12. okraju je občina Doberdob v narodnostnem pogledu še posebno prizadeta
Občinski svet v Doberdobu je soglasno zavzel stališče o deželni razmejitvi šolskih okrajev ter ga sporočil ministrstvu, deželi, šolskim oblastem ter političnim dejavnikom. V imenu občinskega odbora je stališče pojasnil podžupan dr. Mario Xavrenčič, ki je izrazil nezadovoljstvo zaradi odločitve, ki ne upošteva prisotnosti naše skupnosti v deželi. Dežela pri razmejitvi okrajev ni upoštevala socialnih, gospodarskih in kulturnih značilnosti ozemlja. Podžupan dr. Mario Lavrenčič je nadalje dejal, da se v deželnem predlogu ne omenja slovenska narodnostna skupnost in da je v tem videti dejanje raznarodovalne politike ter cepljenja slovenske narodne skupnosti. G tem je dežela prekršila duha posebnega statuta ter zagotovila v italijansko - jugoslovanskem sporazumu o zaščiti Slovencev.
Občinski svet v Doberdobu predlaga, naj dežela zagovarja ustanovitev samostojnega slovenskega okraja za vse slovenske šole, v skladu z zahtevami slovenskih organizacij, šolskih svetov. Sindikata slovenske šole in SKGZ.
Glede doberdobske občine, ki je bila vključena v 12. šolski okraj, občinski svet sodi, da je dežela s tem storila grobo napako, ker ni upoštevala določila, da morajo v okraju obstajati šole vseh vrst in stopenj, dočim deluje v omenjenem okraju samo osnovna šola.
Ta omejitev je v nasprotju z določili zakona, da mora v goriški in tržaški pokrajini četrtina izvoljenih profesorjev v okrajni in pokrajinski svet ter petina izvoljenih staršev pripadati profesorjem slovenskih šol oziroma staršem dijakov, ki obiskujejo slovenske šole. Občinski svet se sprašuje, kateri slovenski profesorji, ki poučujejo na slovenskih šolah, in kateri starši iz Doberdoba, kjer so Slovenci v absolutni večini, bodo izvoljeni v 12. okrajni svet, če
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE — TRST
Aldo Nicolaj
STARA
GARDA
(tragikomedija v dveh dejanjih)
Prevod Scenograf in kostumograf Režija
Borut Trekman
Edvard Zajec MARIO URŠIČ
Libero Bocca SILVIJ KOBAL Luigi Lapaglia JOŽKO LUKEŠ Ambra MIRA SARDOČEVA
Danes, 30. novembra, ob 17. uri v Župnijski dvorani v DOBERDOBU.
v te.m. okraju ni slovenskih nižjih | srednjih šol ter tri občinske sveto-
in višjih šol.
Zaradi navedenih razlogov so svetovalci pozvali deželno odborništvo za šolstvo, naj predlog znova pregleda ter upošteva DPR št. 416/74, republiško ustavo ter specifične potrebe Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Župan Andrej Jarc, ki je sejo vodil, je v začetku razprave najprej dodal, da se občinski svet v Doberdobu ne strinja z deželo in da zahtevamo Slovenci svoj šolski o-kraj. V razpravi so se oglasili tudi drugi svetovalci večine in manjšine (zanjo je krajšo resolucijo s stališčem SS predložil svetovalec Roman Lavrenčič), nakar so predlog odbora soglasno odobrili.
Na seji so izvolili občinsko komisijo za podelitev deželnih podpor. Vanjo so študentje predlagali tri člane, na podlagi razdelitve mest — dve za večino in enega za manjšino — pa so izbrali še po tri predstavnike dijakov višjih in nižjih
valce. Izvolili so nadalje predstavnike manjšine v odbor ONAIRC.
Albin Sirk ponovno predsednik Sindikata slovenskih šolnikov
Na prvi seji novega odbora Sindikata slovenske šole, tajništvo Gorica, so ponovno izvolili za predsednika ravnatelja trgovske šole Albina Sirka, za podpredsednika učitelja Sergija Korošca, za tajnika prof. Marjana Bednarika, blagajnika učiteljico Adrijano Dornik; člani so u-čiteljica Irena Buzzi, prof. Danilo Rustja in prof. Marjan Vončina.
V razsodišču so prof. Kazimir Humar, prof. Emil Doktorič in učitelj Jožko Marinči, v nadzornem odboru pa prof. Hiacint Jussa, prof. Andrej Bratuš in prof. Nataša Petarin.
ZA SIOVCNSKI ŠOLSKI OKRAJ
Jutri celodnevna stavka slovenskih šolnikov
Stavkali bodo profesorji, učitelji, otroške vrtnarice in tudi dijaki in učenci
Jutri, v ponedeljek, bodo profesorji, učitelji ter otroške vrtnarice ves dan stavkali, da poudarijo svoje nasprotovanje predlogu deželnega odbora za šolstvo, ki razmejuje šolske okraje na krivičen način za Slovence.
Za takšno ravnanje se je goriško tajništvo Sindikata slovenske šole odločilo na svoji prvi seji, sklicani z namenom, da si novoizvoljeni odborniki porazdelijo odgovornosti v odboru. Ob tej priložnosti so izjavili, da se zaradi naše ponedeljkove stavke ne bodo udeležili stavke, ki so jo vsedržavne konfederacije šolskih sindikatov oklicale za naslednji dan, pri tem pa izražajo svojo popolno podporo zahtevam, zaradi katerih so oklicali stavko vsedržavni šolski sindikati.
Svoje stališče glede stavke je sindikat opredelil v pozivu na slovensko javnost, da solidarizira s stavko, zlasti pa poziva stanše šolarjev, naj stavko podprejo. Šolski sindikat izjavlja, da je deželno ravnanje nedemokratično in avtoritativno ter v
lllillilllilliiliiiiiiniiiiililliliilliiliillililiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiilliilliiliiiiilliiiiiiiiiiiiiiilllllliiliiliitiimimdlllilliiiiiiiiiitiifiliiiiiiiiiiliiiiiiiillililllilllllll
ZAHTEVA PREDSEDNIKOV ŠOLSKIH SVETOV GORIŠKEMU ŽUPANU
Učencem ljudskih šol je treba nuditi bolj učinkovito zdravstveno oskrbo
Otroke je treba temeljito pregledati ob prihodu v šolo Na dvoriščih osnovnih šol je treba urediti športna igrišča
Letos spomladi izvoljeni okoliški šolski sveti za slovenske in italijanske ljudske šole so pričeli o-bravnavati vprašanja, ki so na teh šolah nerešena. Gre v velikem številu primerov za vprašanja, ki so specifična za posamezni okoliš in v njem celo za eno ali drugo šolo, tem je treba dodati še specifična za slovenske šole, v nekaterih primerih pa gre za obravnavanje skupnih problemov, ki zanimajo vse.
Poročali smo že, da je občinski odbormk Brancati povabil štiri predsednike okolišev, ki delujejo v goriški občini (trije italijanski, en slovenski), na sestanek, na katerem je bilo govora o uporabi občinskega pomožnega osebja na teh šolah. Ta sestanek pa je dal priliko za nadaljnje skupne akcije, med katerimi je bila prva skupni obisk pri goriškem županu De Simonu z nekaterimi konkretnimi zahtevami. Sestanka so se udeležili predsedniki svetov Lutman, Perini, Waltritsch in Martissa. županu so predložili v glavnem dve zahtevi, za kateri bi morala občina poskrbeti.
Prva zadeva rekreacijske in športne naprave v osnovnih šolah. Na dvorišču vsake šole naj bi uredili odbojkarsko in istočasno igrišče za •JiiiiiiiiiiMimiiinimiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiifiiiiiiiiimiiiiHi
NA SINOČNJI PROSLAVI 29. NOVEMBRA
MLADINA NAJ BO NOSITE L J IDEALOV IZ (ASOV NOB
Gostje večera so bili literarni ustvarjalci iz Ko-roške ter pevski zbor «Soča» iz Nove Gorice
V	prostorih slovenskega Dijaškega doma v Gorici je Mladinski center pripravil sinoči proslavo 29. novembra, ki je potrdila povezanost Slovencev v zamejstvu z matično domovino. Obenem je opozorila na še nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter na Koroškem.
V	imenu priredheljev je številne goste pozdravil član Mladinskega krožka Marko Marinčič, ki je poudaril velik pomen 29. novembra. I-deal antifašizma, je dejal govornik, je še danes prisoten v mladih Slovencih, ki nadaljujejo po poti, ki so jo začrtali njihovi očetje v narodnoosvobodilni borbi. Marinčič je pozdravil pred kratkim podpisan sporazum med Italijo in Jugoslavijo in ob zaključku obžaloval dejstvo, da je deželno odborništvo za šolstvo povsem neumestno ravnalo, ko ni upoštevalo predloga vseh slovenskih organizacij glede ustanovitve samostojnega šolskega okraja.
Gostje sinočnjega večera so bili literarni ustvarjalci iz Koroške, An-drej Kokot, Valentin Polanšek ter Anita Hudi, ki so prebrali nekaj svojih literarnih del. Zaradi odsotnosti pesnika Gustava Januša, je njegova dela prebral David Sošol. Večer je sklenil novogoriški moški pevski zbor «Soča», ki je pod vodstvom prof. Mignozzija ubrano zapel nekaj borbenih in narodnih pesmi.
ACLI in ENARS proti jjradnji športne palače
K številnim orotestom zaradi gradnje športne hale za profesionalni šport se je te dni pridružilo še nasprotovanje združenja AGLI ter ustanove ENARS.
Obe namreč ugotavljata, da je sedanji trenutek za gradnjo športne palače, ki bi služila izrecno profesionalnemu športu, povsem neumesten. Gospodarska kriza, ki je zajela domala vso Evropo, je tudi našim krajem zadala hud udarec, zaradi česar se je proizvodnja znižala ter obstaja nevarnost, da bo-
minibasket. Strošek za ureditev takega igrišča bi znašal okrog šest milijonov lir. Ker obstajajo potrebe za tako igrišče na prostem v približno desetih šolah na področju goričke občine (nekatere šole že i-majo na razpolago telovadnico) so predsedniki svetov predlagali županu, da bi ta igrišča uredili v teku dveh let, tako bi stvar ne obremenila preveč občinskega proračuna. To zahtevo so postavili predsedniki, ker je treba dati šolski mladim na razpolago ustrezna igrišča. Istočasno pa bodo zahtevali od šolske oblasti, naj da na razpolago vsakemu šolskemu okolišu enega učitelja ali učiteljico, ki bosta skrbela izrecno za telovadbo.	, ,	,
Druga zahteva predsednikov pa je zadevala zdravniške preglede. V Gorici so ti sedaj le splošnega značaja in zelo površni, starši pa čutijo potrebo, da bi bili ti pregledi boljši. Biti bi morali podobni onim, ki jih delajo že več let na področju tržiškega okoliša, v Gradežu in tudi v drugih krajih. Tu otroke, ki pridejo v prvi razred in one iz petih razredov, predno šolo zapustijo, podrobno pregledajo specialisti v bolnišnicah. Gre v tem primeru za preglede srca, vida, sluha, morebitnih kostnih deformacij. Če pri pregledu ugotovijo morebitne nepravilnosti pri učencu obvestijo o tem družino. V drugih razredih pa otroke le bežno pregledajo enkrat letno. Nekaj podobnega so predsedniki zahtevali, da bi se uvedlo tudi v goriški občini. Ta naj bi sklenila pogodbo z goriško bolnišnico. Župan je odgovoril, da so nekaj podobnega skušali že napraviti, a brez uspeha in da imajo v občinski ambulanti nedotaknjeno zobozdravniško aparaturo, toda nimajo na razpolago zdravnikov.
do v prihodnjih mesecih vpisali večje število delavcev v dopolnilno blagajno. Položaj torej ne narekuje pristojnim krajevnim organom, da bi se ogrevali za gradnjo športne hale, katero bi bilo treba potrositi veliko javnega denarja. 0-be organizaciji namreč menita, da se je v tem trenutku treba odločiti za prioritetne potrebe prebivalstva. Zaradi tega izražata prepričanje, da bi bilo potrebno zgraditi predvsem nove šolske objekte, ki naj bi zadostili potrebam tukajšnjega prebivalstva. Ti naj bi imeli tudi primerne telovadnice, ki bi služile tudi za izvenšolsko športno u-dejstvovanje.
V tiskovnem poročilu, ki sta ga izdala ACLI in ENARS, je nadalje rečeno, da bo morala občina, v primeru, da se bo odločila za gradnjo športne palače, upoštevati urbanistični položaj mesta. Obenem, poudarjata, da bo morala športna hala služiti tudi za druge, gospodarske, socialne in kulturne namene.
Loris Fortuna v sredo v Gorici
Primeri salmoneloze v naši deželi?
Deželni komunistični svetovalci Bergomas, Bosari in De Cecco so poslali deželnemu odborniku za zdravstvo interpelacijo, v kateri ga sprašujejo, če je obveščen o nekaterih primerih salmoneloze v deželi. Obenem komunistični svetovalci sprašujejo deželnega odbornika, kolikšno je število bolnih in katere u-krepe so sprejeli v bolnišnicah, da bi izolirali bolne otroke.
Na pobudo kulturnega krožka «Gaetano Salvemini» in federacije socialistične stranke bo v sredo, 3. decembra, ob 18. uri, v goriškem gledališču Verdi javno zborovanje na temo «Splav - referendum - parlament». Govorili bodo poslanec Loris Fortuna, voditelj radikalne stranke Marco Pannella in voditeljica gibanja za legalizacijo splava Adele Faccio.
Nova ureditev prometa v Štandrcžu
Občinska odbornika Leardi in Zu-calli sta si prejšnji dan ogledala nekatere ulice v štandrežu na povabilo rajonske konzulte. Sprejeli so ju predsednik konzute Danilo Nanut, člani konzulte Klavdij Ožbat, Danilo Nanut-Blažnov, Božidar Ta-baj in obč. svetovalec Damjan Paulin. Ogledali so si, kot smo že o-pienili, vaške ulice in sprejeli sklep, da bodo v nekaterih krajih uvedli prepoved parkiranja, po drugih ulicah pa bodo prepovedali vožnjo tovornjakov. Te odločbe bodo seveda poskusnega značaja, da se ugotovi ali odgovarjajo dejanskim potrebam. Prav tako bo občina postavila dvojezične table na pet ulic, ki peljejo v vas. Na tablah bo napis «S. ANDREA - ŠTANDREŽ (Comune
EDILSANITARIA
•	PLOŠČICE
•	SANITARNI IZDELKI
•	OPREME ZA KOPALNICE
•	ZIDNE TAPETE
GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66
PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH
di Gorizia)». Dvojezičnost bo torej le polovična, kajti na občini nekaterim ne gre, da bi imela tudi Gorica svoje pravo pristno in prvotno slovensko ime. Sledil je tudi o-gled pokopališča.
Predsednik konzulte nam je dejal, da konzulta vabi vse vaščane k sodelovanju s predlogi za reševanje odprtih vprašanj v vasi.
# Danes zjutraj ob 11. uri bodo v prostorih Palače hotela uradno odprli novoustanovljeni gastronomski krožek «Club del Tulipano».
Mladinski krožek Gorica
priredi v četrtek, 4. decembra, ob 20.30 v prostorih Dijaškega doma na Svetogorski cesti št. 84
SREČANJE S PESNIKOM MARKOM KRAVOSOM
ki bo govoril na temo KNJIGA V ZAMEJSTVU (Slovenska založniška dejavnost v Italiji)
Vabljeni!
nasprotju, z ustavo, deželnim statutom, slovesno izjavo v Osimu o zagotavljanju čim večje možne zaščite, s pooblaščenimi odloki ter da je deželno ravnanje naperjeno tudi zoper voljo vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Šolski odbor v Gorici v svoji izjavi napoveduje solidarnost s stavko šolnikov. «Šolski odbor kot izraz vseh političnih, kulturnih in sindikalnih organizacij — je rečeno v izjavi — poziva vso slovensko javnost, da podpre upravičene zahteve po avtonomnih slovenskih šolskih okrajih.»
Tudi enotni dijaški odbor se pridružuje protestni stavki Sindikata slovenskih šolnikov ter poziva dijake, naj se vzdržijo pouka v znak protesta, ker dežela ni upoštevala upravičenih zahtev slovenske manjšine po samostojnem šolskem o-kraju.
Interpelacija županu o slovenskem šolskem okraju
Socialistična svetovalca Marko Waltritsch in odv. Peter Sanzin sta včeraj poslala goriškemu županu interpelacijo, v kateri zahteva, da potrdi občina Gorica sklep, ki ga je občinski svet sprejel letos 14. aprila. S tem sklepom se je goriška občina zavzela za ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, v katerem bi bile zaobjete vse slovenske šole na področju dežele. Omenimo naj, da so podobne sklepe takrat sprejele občine Sovodnje, Doberdob. Števerjan in Gorica.
Protest sindikatov zaradi položaja v ECA
Sindikat uslužbencev krajevnih u-prav je poslal predsedniku občinske podporne ustanove ECA, članom u-pravnega odbora in pokrajinskemu nadzornemu odboru pismo, v katerem izraža protest, ker ni upravni odbor ECA upošteval v vsedržavnem merilu sklenjene sindikalne pogodbe za uslužbence krajevnih ustanov. To pogodbo so sprejele vse krajevne in njih podrejene uprave. Le goriška občinska podporna ustanova se tega ne drž; in njen odbor je izdelal tak pravilnik, ki dviga plače vodilnim osebam, niža pa jih vsem ostalim.
Sindikat je pismo poslal v vednost tudi deželnima združenjema ANEA in ANCI ter zastopnikom političnih strank.
Prosveta
Slovenska prosvetna zveza v Gorici vabi predsednike društev Goriške na posvet, ki bo na sedežu SPZ v Ulici Malta, v torek, 2. decembra, ob 20. uri.
V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
Z mešanim kapitalom zgradili Keramix obrat za izdelovanje talnih ploščic
Letna zmogljivost milijon kv. m - Potreba po razvijanju keramičnega središča - Lep napredek Goriških opekam
Ob 30-letnici svobode so v Volčji dragi prvič zagnali stroje v tovarni Keramix, sodobnem obratu za izdelovanje keramičnih talnih ploščic. Dogodku so prisostvovali najvišji predstavniki občinskega druž-beno-političnega in gospodarskega življenja.
Nastanek obrata ter njegove zmogljivosti je v svojem govoru o-pisal direktor Goriških opekarn Ciril Bavčar. Leta 1973 so namreč podpisali pogodbo med Goriškimi opekarnami in firmo Viano Impianti iz Mtodene o izgradnji Keramixa, h kateri je leto kasneje pristopil še Grosist Gorica kot TOZD sedanjega združenega podjetja Primorje Gorica. Kreditna sredstva za pričetek gradnje so si zagotovili pri nepremičninski družbi IMI v Italiji ter pri Ljubljanski banki. Pogodba je podpisana za dobo 10 let. Obrat zagotavlja letno proizvodnjo 840.000 keramičnih podnih ploščic odnosno milijon kv. m. V podjetju bo zaposlenih 80 oseb, ki bodo delale v dveh izmenah. Partnerji so se nadalje dogovorili, da bodo po petih letih proizvodnjo podvojili.
Ob tej priložnosti je Ciril Bavčar omenil še letošnjo modernizacijo o-pekarne Renče 3, kjer so z namestitvijo avtomatiziranih naprav povečali zmogljivost na 40 milijonov opečnih enot na leto.
Na otvoritveni svečanosti je spre-
NAROCNINA
za
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1976
CELOLETNA MESEČNA .
20.50« Ur 2.100 lir
ZA VSE NAROČNIKE :
■	brezplačno mesečnik « DAN »
VELIKO
NAGRADNO ŽREBANJE
■	za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 29.2.1976.
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
■	bo decembra prejemal dnevnik brezplačno.
NAROČNINE SPREJEMAJO :
■	Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1, tel. 83-382
■	Raznašalci
■	Pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
RiiiiiiiiiiiliiliiiinmilllllilliiliiiiiuiiliiliiilHiiilliiiiHiiiiuiliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiliiiiiiiuiiiniTaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllliiiiiillllliilllflllllllllll
SEJEMSKA TRADICIJA STARA VEČ KOT 400 LET
Kot vedno privablja Andrejev sejem v Gorico zelo veliko število ljudi
Ker sovpada z jugoslovanskim državnim praznikom, je prišlo včeraj veliko Jugoslovanov - Sejem bó trajal do 8. decembra
gel svoj višek danes, ko bodo V naše mesto prišli brez dvoma tisoči in tisoči ljudi iz vseh krajev dežele. Praznik pa bo seveda tudi jutri, na prvi decembrski ponedeljek.
Taka tablica je izobešena v številnih goriških trgovinah, kjer menjajo
dinar po 38 lir.
Vzporednost tradicionalnega an-drejevanja v Gorici in jugoslovanskega državnega praznika je privabila tudi letos, kot prejšnja, morda še več kot prejšnja leta, veliko Jugoslovanov v Gorico. Včeraj so ves dan Jugoslovani trumoma prihajali čez mejo, iz bolj oddaljenih krajev čez prehod pri Rdeči hiši, okoličani pa s prepustnico po stranskih prehodih. Mnogi so svoje avtomobile pustili kar na jugoslovanski strani, da so lahko lažje prišli v mestno središče, kjer so kramarji postavili svoje stojnice in zabavišča.
Travnik, Trg Battisti, zgornji del Verdijevega korza, ulice Boccaccio, Roma, Oberdan so polne stojnic in zabavišč. Otročad se je včeraj popoldne podila med raznimi vrtiljaki, odrasli pa so prišli v poznih popoldanskih urah, kupci iz Jugoslavije pa so bili prisotni ves dan.
V okviru andrejevanja je tudi ne-j kaj tradicionalni razstav. V telo-■ vadnici v Dolini Koma so predpoldne j odprli 14. deželno ptičjo razstavo, ki jo je priredila Posoška zveza ljubiteljev ptičev. Približno 100 razstavljavcev iz naše dežele, Veneta
in Slovenije je prineslo na razstavo okrog 1000 ptičev, med katerimi so prednjačili kanarčki, ki so sodelovali tudi v tekmovanju petja. Pri včerajšnji otvoritvi sta bila prisotna tudi goriški župan De Simone in predsednik EPT Del Ben, pozdravil pa jih je Erminio Conte, predsednik po-soške zveze ljubiteljev ptičev. Razstava bo odprta danes in jutri ves dan.
V prostorih kmetijskega konzorcija pa je odprta razstava briških vin združena s pokušnjo.
Zabavišča in stojnice bodo ostala v Gorici do ponedeljka, 8. decembra. Kramarji bodo tako izkoristili običajni teden in kar več prazničnih dni.
Najbolj zadovoljni s prihodom toliko jugoslovanskih kupcev pa so goriški trgovci, ki so prav pred nekaj dnevi, kot smo že pisali, sklenili na lastno pest bolje menjati jugoslovanski dinar. Brez dvoma je ta njih poteza privabila v Gorico marsikaterega jugoslovanskega kupca in turista, ki je bil prvotno namenjen drugam.
Goriški Andrejev sejem bo dose-
Nagrajeni udeleženci tedna goriške kuhinje
Na prijateljskem večeru, ki ga je priredila goriška zveza trgovcev, so nagradili gostilničarje, ki so sodelovali na tednu goriške kuhinje, ki je bil pred časom v novogoriškem hotelu Park. To so bili lastniki gostišč Al commercio iz Gradi šča, Furlan in Snack iz Ronk, Al Cacciatore iz Krmina, Flego in Checca iz Tržiča, Palače hotel iz Gorice.
Slavnostnega večera so se udeležili predsednik zveze trgovcev Barnaba z ravnateljem Scaranom, tajnik trgovinske zbornice Berto-lazzi, goriški župan De Simone, predsednik gospodarske zbornice iz Nove Gorice Mitja Furlan, direktor Park hotela Stane Levpušček, Simon Vičič in Narcis Kocjančič. Sledila je izmenjava nagrad, v kratkem bodo v Gorici priredili razstavo jugoslovanske kuhinje.
• V galeriji Meblo v Novi Gorici so odprli v petek razstavo fotografij in barvnih diapozitivov. Odprta bo do 10. decembra.
Iz hladilnika ukradli
1.160.000 lir
V noči od četrtka na petek so neznanci vdrli v prostore «Cooperative Operaie Triestine» v Pierisu in iz hladilnika vzeli 1.160.000 lir, to je mesečna plača štirih uslužbencev zadruge.
Neznanci so se v zadrugo vtihotapili skozi okno stranišča ter so morali dobro poznati navade upravnika zadruge Francesca Turusa, ki je plače skril v hladilnik.
govoril tudi član slovenske vlade inž. Miloš šulin, ki je poleg drugega poudaril pomembno vlogo italijansko' jugoslovanskega sporazuma pri u-stvarjanju možnosti za gospodarsko sodelovanje.
Sledil je ogled Keramixa, sodobne avtomatizirane tovarne, potem pa še ogled opekarne v Renčah, kjer je proizvodnja prav tako povsem mehanizirana in avtomatizirana.
Kjer danes stojijo sodobni objekti Goriških opekarn, so že v rimskih časih žgali glino. Takrat sta bili opekami v Biljah in pri Bukovci, v naslednjih stoletjih pa so jih zgradili tudi drugje ter spopolnili način žganja. Med obema vojnama je na tem območju delovalo kakšnih osem opekarn, ki so bile med vojno povečini porušene ter so jih po vojni zaprli zaradi slabe kakovosti gline. Obrat Goriške opekarne, ki je nastal z odlokom slovenske vlade leta 1948, pa je usposobila za proizvodnjo obrtniška delavnica Štrukelj. Pozneje so proizvodnjo spopolnjevali in danes sodijo Renče 3 med najsodobnejše opekarne v Jugoslaviji.
V	Krminu bo v nedeljo tretji slovenski večer
V	Krminu bo v nedeljo, na pobudo domačega «Kulturnega krožka briške mladine Plešivo - Krmin» 3. slovenski večer. Prireditev bo ob 17. uri v mestnem gledališču in prizadevni domačini jo bodo tudi letos organizirali v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete. Nastopili bodo Stalno slovensko gledališče iz Trsta, moški zbor Krmin - Plešivo, furlanski oktet «Amis dal Friul» iz Krmina, Nonet iz Sovodenj, moški zbor «Mirko Filej» iz Gorice, mešani zbor «Štandrež», moški zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine, ansambel «Taims» z Opčin pri Trstu in folklorna skupina «Sovodnje» iz Sovodenj.
V	torek v Modernissimo film Dušana Makavejeva
V	okviru predvajanja jugoslovanskih filmov v kinodvorani Modernissimo bodo v torek prikazovali film znanega režiserja Dušana Makavejeva «Nedolžnost brez zaščite». Film je Makavejev režiral leta 1968 za Avaio film iz Beograda, v njerp, i-grajo Dragoljub Aleksič, Vera Jova-
IIIIIIIIIMIIIIUlUlIllillllllllllllllllllllllllllllllllHIUIIII
Umrl je Jožef Pipan iz Gabrij
V 67. letu starosti je v ponedeljek umrl na svojem domu v Gabrjah Jožef Pipan. Dolga in neozdravljiva bolezen ga je prekmalu odtrgala od svoje kmetije na kateri je zra-stel, je vzljubil in negoval celo svoje življenje. Komaj tri leta je poteklo, odkar je s pomočjo starejšega sina Jožefa zgradil nov hle/ za živinorejo in ga opremil s sodobnimi pripomočki za krmljenje in nego živine. Ta hlev je bil za zgled živinorejcem ne samo v sovodenjski občini temveč tudi tistim iz bližnjih vasi.
Pipanova družina je v sovodenjski občini že od nekdaj slovela, kot družina marljivih kmetovalcev in vnetih sodelovcev številnih pobud ljudske koristi. Tako je že njegov oče Andrej bil med ustanovitelji sovodenjske kmetijske posojilnice in dolgo let njen predsednik ter občinski odbornik. Jožef pa je med narodnoosvobodilno borbo veliko delal na terenu v Gabrjah. Bil je tudi strasten lovec, saj je bil med tistimi, ki so ustanoviii lovsko družino v Gabrjah.
Rad je tudi čital slovenske časopise in bil naš stalni naročnik. Zapušča sinova Jožefa in Alojza ter hčerko Mileno, katerim v tako težkem trenutku izrekamo naše sožalje.
Mali oglasi
PREŠITE volnene odeje tudi po naročilu, skrbna izdelava, cene po kakovosti. mehčanje, česanje. Gradišče, Ul. Cavour 1L tel. 99-500.
Illll^lllllll^lllllllllllllll^llllllll■lll BUI ■■UH II
novič, Ana Milosavljevič. Gre v tem primeru za kolaž, v katerem so pomešani umetnost in kič, vesela melodrama in dokumentarni posnetki. Zanimivost tega filma je v tem. da je bil sicer posnet leta 1968, vendarle pa je le ponovitev prvega jugoslovanskega dolgometražnega filma, ki so ga posneli v gozdu v času partizanske borbe. Šlo je takrat avtorjem tega filma, da izdelajo v težkem času osvobodilne borbe in revolucije tudi umetniški film, ne pa samo dokumentarce o takratnih vojnih dogodkih.
Fotografska razstava v «Stelli Matu tini»
V prostorih kulturnega središča «Stella Matutina» bodo danes ob 11. uri odprli društveno fotografsko razstavo Goriškega fotografskega društva. Zanimivo prireditev je o-mogočilo društvo ENAL ob sodelovanju revije «Iniziativa Isontina».
Na fotografski razstavi, ki bo odprta vsak dan do 6. decembra, bo do sodelovali: Giuseppe Assirelli Stefano Bessio, Carlo Bevilacqua. Luigi Cargnel, Massimo Cargnel, E-ros Culiat, Sergio Culiat, Giovanni De Angeli, Antonio Fabris, Rinaldo Gorini, Marko Leban, Salvatore Mammana, Antonio Maniscalco, Tullio Marega, Idana Medeot, Silvio Medeot, Bruno Montico, Gino Morelli, Luigi Nottola, Milenko Pegan, Livio Perca, Giorgio Rizzato, Tarcisio Scoppia, Enrico Scodini, Walter Scorianz, Carlo Tavagnutti, Giovanni Viola, Fausto Cargnel, Claudio Medeot ter Roberta Viola.
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Divina creatura». L. Antonelli in M. Mastroianni. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 15.00-22.00 «Amici miei». U. Tognazzi, G. Moschin. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 15.30-22.00 «40.000 dollari per non morire». J. Caan in L. Hutton. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 15.00-21.30 «Professione reporter». J. Nicholson, M. Schnei-der. Barvni film.
VITTORIA 15.00-22.00 «Fango bol-lente». E. M. Salerno in J. Dales-sandro. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
1 rzie
EXCEISIOR 14.00—22.00 «Qui comincia l’avventura». M. Vitti in C. Cardinale. Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «L’insegnante».
Nova Corica
SOCA «Mali greh», italijanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Vrnitev moža imenovanega Trinità», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Zardoz», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
Včeraj -danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Matteo Pula, Barbara Stratta, Fabio Stratta, Alberto Silvestri, Alberto Bolzan, Francesca Delphi, Gialuca Di Bon, Giulia Go-riano, Luciano Bortolon.
SMRTI: 72-letna gospodinja Carolina Vendramini vd. Luin, 87-letni upokojenec Francesco Tamassia, 75-letna gospodinj? Josipina Jakopič por. Grasso.
OKLICI: gospodinja Laura Pizzi in pometač Ferruccio Leban, gospodinja Rosalba Cardia in podčastnik vojske Paolo Mei, uradnica Graziella Lovisini in železničar Elio Serra valle.
POROKE: gospodinja Mirsada Zec in delavec Giuseppe Marassi.
DEŽURNA I.EKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna v Tržiču «S. Antonio», Ul. Romana 147, tel. 40-497,
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad izrazi sočustvovanja ob smrti našega nepozabnega
Alberta Gravnarja
se vsem, ki so se udeležili pogreba, darovalcem cvetja in zastopnikom prosvetnega društva «Briški grič» in ANPI, zahvaljujemo.
Družina Gravnar
števerjan, 30. novembra 1975
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega očeta in deda
JOŽEFA PIPANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župnikoma, organistu, gabrski lovski družini, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Sinova in hči z družinami
Gabrje, 30. novembra 1975
KULTURA
Oli 175, ORLETNia ROJSTVA VELIKEGA PESNIKA
Prešernovo pismo staršem
V pismu z Dunaja France Prešeren sporoča, da nima več nobenega namena, da bi se povrnil k študiju teologije, kot so želeli starši
3. decembra 1800, to je pred 175 leti se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. V počastitev te obletnice smo se namesto običajnega spominskega sestavka odločili za objavo njegovega pisma Staršem, ki nosi datum 24. maja 1824. V tem pismu je namreč Prešeren lepo pojasnil svojo odločitev glede poklica in svoje gmotne stiske v dunajskih letih. Komentar k pismu je napisal Lada Premru.
Ko je Prešeren končal šole v Ljubljani — bilo mu je 21 let — je sklenil, da pojde na Dunaj nadaljevat študij prava in ne v bogoslovje, kot so želeli njegovi domači in še zlasti njegova mati. Odšel je potem, ko si je zagotovil podporo strica Jožefa, to je tistega, pri katerem je preživel nekaj svojih otroških in šolskih let na Dolenjskem. Ni mu bilo ravno lahko in prijetno pri srcu, kot pišejo njegovi življenjepisci, kajti zavedel se je velike življenjske sremembe, ki ga čaka v novem svetu hrupnega mesta. Toda mladi gorenjski študent se je odločil, premagal je trenutne težkoče — duševne in gmotne — ter odpotoval na Dunaj.
Da mu je učenje šlo gladko tudi na Dunaju, kot že prej v Ljubljani, pričajo njegova odlična spričevala; zelo malo pa je znanega iz njegovega dunajskega izvenšol-skega življenja, ker na počitnice, vsaj do časa ko je pisal naše pismo, ni prišel in tudi pisal ni skoro nič — vsega skupaj samo trikrat v vsem času, ki ga je preživel na Dunaju. Pismo, katerega priobčujemo, je drugo po vrstnem redu in je edino ohranjeno. Napisano je bilo 24. maja 1824. Hranila ga je pesnikova sestra Lenka, ki ga je v svojih poznih letih podarila Tomu Zupanu, ki je bil Prešernovim sorodnik. Zupan pa je to pismo mnogo let pozneje pokazal slovstvenemu zgodo-
STARSEM
Na Duneju 24 velkiga travna 1824
Lubi starši!
Zlo me je veselilo, de ste se per ti perložnosti na me spovnili, zato ker mi to naznanje da, da vaša lubezen do mene, des sim glih že tok dolgo od Vas ločen, ni šč vgasnila. Jeri se posebno zahvalim za nje pisemce, v katerimo mi Vaše želje in po nje misle tudi želje stricov na znanje da. Meni je prov zlo žov de Vam upanje Vaše spolniti ne morem. Ja ke bi bil od konca to vedil kar zdej vem, to skusil kar sim zdej skusil, toko bi jest gvišno nikol na bil vidil Dune ja; al zdej je prepozno. Dokler tič po drevju okoli skače, ga jed v tičenci nastav-lena prijazno k’sebi vabi, al ker se j 2 on jedra enkrat zatiknil potlej ga pokrov zapre, in on na more več nazaj. Ja tok so tudi meni vrata zaperte proti domo. Sramota, zgubleni čas, zgubleni perjatli, nova zamera mi branijo v Teologie nazaj jiti, in jest Vam od-kritoserčno povem, de sim terdno sklenil velike težave raj prestati in vsako reč pred skusiti, koker ta stan, katerga sim se podal zapustiti, in kateri mi je bil gvišno namenen. Ja jest sim skori previžan de mi je bil ta stan namenen, ker sim bil v’Lublani tok nisim nič pravega veselja do tiga stanu imel, pa me je vender ne-kej jest sam na vem kaj ven na Dunej. gonilo, in ker sim od konca perviga leta že skori v serci sklenil, ja že tovaršam pravil, de bom nazaj šu, je na enkrat stif-tenga peršla, sim berš dobro službo dobil, in vse se je toko na-klučilo, de sim druge misli ratal. In zdej mi še ta stan koj dovei dopade: zato če Vas b kdo pra-šal, al rajtam kdej nazaj k’Teo-logiji jiti, mo le recite de te misli več nimam. Ko bi to sturil toko bi me mogil vsak za naspa-metniga deržati. Tri leta bi mogel zgubiti, dva leta dalej studirati star sim zé dosti, in šolskiga pra-
hu sit do vrata. Kaj bi Vi rekli, ke bi kdo en vert z’žlahtnimi drevesi nasadil, in ker bi žč jablane ali hruške ali druge dervesa toko podrasle, de bi vpanje imel kmalo sad od njih dobiti, ke bi zdej temo na enkrat v’glavo padlo dervesa vse posekati, in en Zevnik iz verta narediti? Ker toko reči stoje, toko bote sami lohko zapopadli, de ne morem več nazaj pred pridti, predem na bom deželsko službo v’Lublani iskal. — Strici mi na tri pisme nič na odgovore, jest rajtam de me je kdo per njih počernil. Ke bi stif-tenge na blo, bi mi blo prov hudo šlo, toko je pa še za prestati. Ke bi me imelo kej na enkrat per-tisniti, toko žč od Gospod Naboisa al pa od drugih perjatlov pomoč dobim. — Gospod Nabois mi je rekel, de bi vas prosil, Žagarjo povedati, de se mo zahvali, zato ker Naboisovo kajžo dobro osker-bi, in de ga prosi de bi vse kar j je treba za popravlenje presker-bil. Če kajža tolk noter na nese, toko bo že on vse povernil, Mi-klavžo nej jo pa nikar čes na da. Poharjov Matia vse pozdravi, jesen bo venizštudiral, potlej pa na ve kam se bo obernil, morebiti bo šu v Gorico, al pa bo na eno Graj-šino na dolensko, al pa bo na Duneju ostal, al pa bo v’Lemberg k’Ovsenekovmo šu, kamer bo bel mo kazalo. Jest sim vas rajtal ob vkaroah objiskati, al če bo per stricih zamera guerala tok na bom mogil domu pridti, za to ker bo cerenge manjkalo. Boln še nisim bil kar sim na Duneju, na kvartir-ju sim pa per prov dobrih ljudeh kateri prov radi postrežejo, in za en dejl sim bel kentent koker lani. Zdravi ostanite in vse znance perjatle, in žlahtnike pozravite.
Vaš
Frence.
Sestre posebno pozravim, in Jero prosim de bi mi spet kej kmalo pisala.
Presérn
vinarju Ivanu Grafenauerju, ki ga je v celoti prvič objavil leta 1911 v knjigi «Iz Kastelčeve zapuščine».
Kot so ugotovili prešemoslov-ci, je pismo odgovor na pisanje, ki mu ga je poslala sestra Jera, verjetno po naročilu staršev, ki vabijo Franceta naj se vrne domov, ter poprime bogoslovne študije v Ljubljani, ker da mu bo všteto vsaj eno leto dunajskega učenja, ter da bo deležen še drugih ugodnosti. Toda Prešeren odklanja vsa vabila, lepo, skoro nežno a odločno, češ da je prepozne za nazaj, da to, kar si je izbral, mu je bilo verjetno usojeno in tako dalje. . .
Pismo je tudi zanimiv dokument iz pesnikovega odnosa do njegovih domačih, do katerih se je čutil vezan, čeprav je zapustil dom ko je bil osemletni deček. Vsebina je precej obširna in je v njej nekaj zelo lepih prispodob, ki so tako značilne v poznejši Prešernovi poeziji; n.pr. o ptiču, ki zaide v kletko, a iz nje več ne more. .. ali pa o vrtu, kjer piše, da verjetno bi nihče ne posekal mladih dreves, ki že obetajo sad, zato da bi na njih mesto nasadil zelje. .. Tako tudi on ne misli zapustiti Dunaja sedaj, ko se mu že obetajo sadovi njegovega dolgoletnega učenja. Zato upa, da bodo ra- I zumeli, da ne more nazaj dokler ne konča in -zaprosi za deželno službo v Ljubljani. Dalje toži, da mu strici nič ne odgovorijo, čeprav jim je že nekajkrat pisal in misli, da ga je kdo pri njih «počernil». Prešernoslovci sodijo, da mu niso ne pisali, ne poslali nikakršne pomoči zato, da bi ga prisilili, da se vrne domov. In še pravi, da bi mu trda predla, če bi ne dobival šolske podpore ali štipendoje; toda če bi bilo res hudo, bi se pa lahko zatekel do g. Naboisa ali k drugim znancem. (Nabois je bil doma iz Žirovnice ali Vrbe, živel je na Dunaju in kot se razume iz pesnikovega pisanja, je bil prècej petičen). Naprosil je Prešerna, da je priložil v pismo neke pripombe za sorodnike, kot to, da se zahvali žagarju, ker dobro oskrbuje njegovo (Naboisovo) hišo, da naj je ne izroča Miklavžu (verjetno je bil ta kak Naboisov sorodnik). Pahorjev Matija je bil iz Žirovnice, bratranec Matije Čopa... k Ovsenekov-mu v Lemberg to je v Lvov, k Cbpu, po domače Ovšenekov. Pove še, da je mislil o počitnicah priti domov, toda bilo je skoro ne-
mogoče, ker pač nima na razpolago toliko denarja. S to izjavo je verjetno hotel vplivati zlasti na strice, da bi ga spet podprli z denarjem. Zaključuje z zagotovilom, da je zdrav in zadovoljen, s pozdravi za vse, ter s prošnjo do Jere, da bi mu še pisala.
O prvem in tretjem pismu, ki pa j nista ohranjeni, je znano le ne- i kaj vsebine iz pripovedovanja že j omenjene pesnikove sestre Lenke.
V prvem odgovarja — skoro vse v verzih — kako se mu godi na Dunaju, v tretjem, ki ga je pisal leta 1827, torej proti koncu svojega bivanja na Dunaju, pa svari očeta, naj nikar ne prepiše celotnega premoženja eni sami hčeri — Mini, ker bi to bilo krivično, ter bi nastal med sestrami prepir. ..
Teh nekaj malo znanih vesti iz mladostne dobe našega največjega pesnika Franceta Prešerna posvečam) 175. obletnici njegovega roistva.
LADO PREMRU
-v; .'■■■<
„/ M
y7 Ì
f & l/
\, / h .....z-. <
M —	’
H/r‘/S 4
rnb.j:-
r ~-i iJ: 7
IM j*
rui ijhU rti
,,/1
' va. " v*-'* •«) /-/V
'4/
■J.
J
/< ‘K
t,- 0V«
.y«.	p
/	j A /»triniti/no
8 sA/iu	«vV
V OKVIRU IZMENJAV MED GLASBENIMI SOLAMI
Gostovanje dijakov šole Glasbene matice v Kranju
Nastopili so solisti ter harmonikarski ansambel
A/ >&•/

J 4v Va) «' *•-' -fiV i'
Grk k
‘n- .k*

mi r€’-
(L
o
',// «k r’-'
..-r
Tlk ■ '-vn
/kAk* mm Vv
tf.

-7 /4 A:
/ J. <! .
®lii
PISMO STARŠUM

Prvi del Prešernovega pisma staršem z Dunaja
Preteklo soboto so se dijaki šole Glasbene matice predstavili glasbenemu občinstvu v Kranju in s svojim kvalitetnim nastopom ponovno potrdili visoko pedagoško raven naše centralne slovenske glasbene ustanove v Italiji.
Koncertni nastop mladih zamejskih glasbenikov je organizirala kranjska glasbena šola, katere ravnatelj, skladatelj Alojz Ajdič, je s svojimi sodelavci omogočil, da je obisk Glasbene matice v Kranju nadvse lepo uspel.
Predstavnike Glasbene matice je najprej sprejel v dvorani občinske skupščine njen predsednik Tone Volčič ter naslovil tržaškim gostom tople pozdravne besede. Zahvalil se mu je ravnatelj Glas-j bene matice Gojmir Demšar. Spre-! jema so se udeležili tudi tov. Mar-! jan Oblak, pomočnik rep. sekr. j za finance, podpredsednik izvršne-i ga sveta občine Kranj Rado Pav-; lin, drugi zastopniki kulturnega in j političnega življenja v Kranju ter ' ravnatelji in profesorji tamkajš-

TRI KVALITETNE KONCERTNE PRIREDITVE
Trio Lorenz v Kulturnem domu harfistka Pavla Uršič v Gorici
Visoka izvajalska raven ljubljanskih koncertantov - Pedagoški in umetniški pomen koncerta v goriškem Mladinskem krožku - Orkester RTV-Ljubljana v Novi Gorici
Dne 26. t. m. je Glasbena matica v Trstu priredila v Kulturnem domu svoj tretji abonmajski koncert v letošnji sezoni, ko je nastopil Trio Lorenz iz Ljubljane. Obenem pa je s koncertom združila malo slovesnost ob 70-let-nem jubileju skladatelja Ubalda Vrabca, kateremu je ravnatelj dr. Gojmir Demšar izročil v priznanje za pedagoško delo na šoli, za zborovsko dejavnost ter za njegov ustvarjalni opus spominsko medaljo. Ob tej priložnosti je Trio izvedel njegovo najnovejšo skladbo, Preludij, ki jo ju avtor posvetil temu ansamblu. Zanimivo delo, napisano v značilnem skladateljevem zgoščenem slogu, preseneti s skoro odrezanim zaključkom stopnjevane napetosti v trenutku, ko pričakujemo še nadaljnjega razpletanja, kar učinkuje kot ne do kraja dorečena misel. Ansambel je skladbo skrbno pripravil, vendar je še ni uspel zajeti z enakim zanosom kakor ostala dela, ki jih je dognaneje dojel in v prečiščeni igri izoblikoval v živem muzikalnem občutju. Izredno toplo poetsko obeležje so u-metniki dosegli v liričnih stavkih Haydnovega Tria v G. duru, ki je bil v celoti nazorno zgrajen, v Šo-stakovičevem Triu v e molu, op. 67 so tudi v celoti izzvali osvajajočo razgibanost in prav tako v romantično zasanjani Elegiji Jo-sefa Suka.
Koncert Tria Lorenz, ki ga bo-
...........IIIIIIIIIII..................................................................................................................................................................................................
PET LET PO IZIDU PRVEGA ZVEZKA
IZŠEL JE DRUGI ZVEZEK SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
1030 strani velikega /ormata z 18.532 gesli in 2284 podgesli ■ Naklada 15.000 izvodov
Leta 1895 je izšel znameniti Ple-teršnikov slovensko-nemški slovar, ki je v pogledu leksikografije izenačil Slovence z drugimi slovanskimi narodi. Toda medtem ko so drugi narodi leksikografsko delo nadaljevali in ustvarjali v zadnjih sedemdesetih letih različne moderne slovarje svojega jezika, smo Slovenci dobivali le manjše, praktične dvojezične slovarje. Bilo je nekaj izjem, med katere sodi tudi izdaja Slovenskega pravopisa leta 1950, katerega značaj in pomen 3® daleč presegel pomen pravopisnega priročnika. (Isto velja seveda tudi za drugo izdajo pravopisa leta 1962). Nismo pa Slovenci imeli slovarja slovenskega je-zika, čeprav so se prve priprave zanj začele že leta 1929, zlasti pa Po osvoboditvi. Delo pa je leta 1952 zastalo in šele deset let nato le nov uredniški odbor odgovorno in natančno zastavil novo delo. ki je obrodilo prvi sad. Pred petimi leti smo dobili prvo knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. S tem smo Slovenci malo pozno, vendar ne prepozno, dobili delo. ki skuša kolikor mogoče zadostiti potrebam naše splošne kull,urne stopnje v skladu z zahtevami novejše leksikografije in ob upoš-tevanju najpomembnejših dejstev iz našega izročila. Preteklost sicer ni nudila ustrezne znanstvene tra-nieije, niti dovolj izčrpnega gradiva, kakor so ga imeli drugi narodi. Vendar je slovar v obliki Prvega zvezka prišel na trg in Pomenil pomemben kulturni dogodek Slovenska akademija znano-«i. kot izdajatelj Slovarja sloven-
skega knjižnega jezika, je s tem začela izpolnjevati svoj nacionalni dolg in ustvarjati pogoje za bodočo uporabo slovenskega jezika. Izdaja prvega zvezka slovarja je bil torej ne samo pomemben pojav na slovenskem knjižnem trgu, temveč posebne omembe vreden kulturni dogodek.
Pet let po izidu prvega zvezka je izšel prav te dni drugi zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Izdala ga je Slovenska akademija znanosti m umetnosti, založila pa Državna založba Slovenije. Slovar je pripravila leksiko-loška sekcija Instituta za slovenski jezik. Glavni uredniški odbor so sestavljali sami znani slovenski jezikovni strokovnjaki Anton Bajec, Bojan čop, Janko Jurančič, Lino Legiša, Jakob Rigler in Stane Suhadolnik. Sodelovala je še vrsta urednikov, pomožnih sodelavcev in zunanjih sodelavcev. Druga knjiga slovarja obsega 1030 strani velikega leksikalnega formata. na katerih so v dvokolon-skem tisku obdelana gesla in pod-gesla. Gesel je Ì8.532, podgesel pa 2284; naklada knjige znaša 15.000 izvodov. Tako bo tudi druga knjiga v zadostnem številu na razpolago vsem tistim pišočim ljudem, ki jim je tako delo potrebno, pisateljem, novinarjem, kulturnim delavcem pa znanstvenikom jezikoslovcem doma in v tujini. Drugi zvezek slovarja, ki v resnici predstavlja zajetno knjigo, obravnava črke od I do Na. Do konca abecede manjka torej še enajst črk, ki bodo zapolnile še tri knjige, kolikor jih bo v celoti imel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, prvi te vrste pri nas. V nasprotju z že omenjenim Pleteršni-kovim slovarjem, ki je bil dvojezičen, in v nasprotju s pravopisom, ki naj predstavlja predvsem pravopisno pomagalo, je novi slovar enojezični, razlagalni slovar slovenskega jezika. To je slovar sodobnega slovenskega jezika, torej slovar knjižnega jezika, ki pojasnjuje posamezna gesla. Poleg besed oz. pojmov, ki jih je izoblikovalo 20. stoletje, prinaša slovar tudi besede iz slovenske klasike, vendar le v toliko, kolikor prinaša jezikovne posebnosti. Lokalizmi, ki se v knjižnem jeziku niso uveljavili, torej v glavnem niso vsebovani v slovarju. Sicer pa je tudi druga knjiga slovarja urejena po enakih načelih kot prva s tem, da skuša slovar današnje stanje je-
zika razložiti, obenem pa usmerjati njega nadaljnji razvoj.
Slovar slovenskega knjižnega jezika bo neobhodno potreben in koristen za pišoče ljudi in za tiste, ki javno govore. Prav v tej neposredni koristnosti je njegova velika vrednost, dasi morda nekateri poudarjajo predvsem njega znanstveni pomen, želimo si le, da bi ta slovar, ki je dokaz in temeljni dokument eksistence slovenskega naroda, mogli čimprej dokončati in da bi ostale tri knjige izšle kolikor mogoče hitro. Kot nam obljubljajo uredniki so sredstva za nadaljnje delo že zagotovljena. Akademija ima utečeno ekipo številnih strokovnjakov, pa zato z u-panjem pričakujemo, da bo delo na Slovarju slovenskega knjižnega jezika čemprej uspešno dokončano.
Sl. Ru.
mo v drugi polovici prihodnjega meseca slišali tudi v Kopru, je ne le potrdil že znane kvalitete zvočne izenačenosti in zlite uigranosti ter visoke interpretativne kulture ansambla, temveč je zapustil vtis, da si umetniki še nadalje stalno prizadevajo pronik-niti čim globlje h koreninam muzikalne lepote posameznih del. V njihovih interpretacijah je vedno nekaj novega, bolj sveže nadah-njenega, kar se odraža do najrahlejših odtenkov. Njihove interpretacije osvajajo in ravznemajo do žlahtnih razpoloženj.
Omeniti moram še dva koncerta. V Gorici je 21. t. m. priredil zanimiv večer tamkajšnji Mladinski krožek, ko je v goste povabil harfistko Pavlo Uršičevo. V prijetnem razpoloženju mladih poslušalcev, med katerimi je bilo lepo število stalnih koncertnih obiskovalcev, je umetnica na kratko opisala nastanek in razvoj ter značilnosti harfe tako v mehanskem kakor v zvočnem in tonskem pogledu. Njene posebnosti je pojasnjevala tudi v toku izvajanja posameznih del, ki so jih spremljali kratki komentarji. S tem ni le zadostila znatiželjnosti mladih, temveč je tako zamišljen koncert vzbudil zanimanje tudi pri ostalih poilušalcih, ki niso imeli priložnosti, da bi se pobliže spoznali s tem inštrumentom, načinom i-granja na njem in tudi ne z deli, napisanimi izrazito za harfo in niso vedeli kaj v^č o literaturi, ki je nastajala od najstarejših časov do danes. Spored sam je predstavljal mali prerez del obdobja od XVm. stoletja do danes — neznanega avtorja, Haendla, Rou-seauja, Debussyja, Zabela, Respi-ghija, Rotte, Salzeda in Ramovša. Ob tej priložnosti naj pripomnim, da ima Pavla Uršič nemale zasluge za popularizacijo tega instrumenta ne le pri mladini, kateri igra tudi po raznih šolah, temveč je vpliv njenih prizadevanj segel celo v vrste glasbenih u-stvarjalcev. Predavanje, ki ga je imela pred leti na Jugoslovanski glasbeni tribuni v Opatiji — vsakoletni reviji ustvarjalnosti jugoslovanskih skladateljev — je po njenem temeljitem obravnavanju značilnosti in zmogljivosti, zlasti pa po novo odkritih kvalitetah tega instrumenta za izvajanje sodobne glasbe, vzbudilo pri skladateljih prvič večje zanimanje za ta instrument in je od tedaj bilo napisanih že več kvalitetnih del za harfo. Tako se je tudi na letošnji Tribuni v Opatiji zvrstilo v njeni interpretaciji več del.
Škoda, da je izvajanje motila razglašenost kot posledica popuščanja napetosti strun, ki so se od začetka v sorazmerno hladnem prostoru čedalje bolj ogrevale s stopnjevano toploto v prepolni dvoranici. No, zdaj, ko so mladinci spoznali tudi to plat harfe, bodo v bodoče gotovo poskrbeli za pravočasno «ogrevanje» tega instrumenta.
Predvsem pa moramo pozdraviti iniciativo Mladinskega krožka, ki je s tem recitalom ne le omogočil večer intimne glasbene lepote, predstavil harfistko, ki jo prištevamo med vidne jugoslovanske glasbene umetnike — kar je z neposrednim učinkovanjem svojega nazornega interpretiranja tudi na tem večeru potrdila — in s tem nudil doživljajsko toplino poslušalcem, temveč gre za priznanje, da je v nizu svoje delavnosti in akcij, ki jih je nakazal predsednik krožka v svojem predgovoru. posvetil pozornost tudi glasbi kot tisti življenjski spremljevalki, ki plemeniti in dviga človekov duhovni svet, vzbuja zado-
voljstvo in podpira delavno vnemo. Razveseljivo je, da je bila dvorana polna in da si mladi poslušalci želijo nekaj več, kakor le tisto, kar jim nudi vsakdanja brezbrižno lahkotna glasba. Še lepše in vzpodbudneje bi vplivala na mladino prisotnost glasbenih vzgojiteljev, med katerimi smo lahko pozdravili le enega ...
Tretji koncert je bil 24. t. m. v Novi Gorici v organizaciji Zveze kulturno - prosvetnih organizacij. Gostoval je orkester RTV Ljubljana. Na sporedu so bila: Uvertura k operi Tatinska sraka IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
nje glasbene šole, s strani GM pa tajnik Adrijan Semen ter profesorja Miloš Pahor in Mojca Ši-škovič.
Koncert je bil v dvorani glasbene šole, ki je bila tokrat za zelo številno občinstvo odločno premajhna saj so se udeležili nastopa tudi gostje iz bližnjih krajev.
S skladbami Schumanna. Meloc-chija, Raffa, Telemanna, Skrjabi-na, Rachmaninova, Milovila Logarja, Chopina, Janka Ravnika, Gouberta, Tartinija, Merkùja, J. S. Bacha in Dvofaka so nastopili pianisti Federico Monti, Veren-ka Terčelj, Tea Košuta in Tomaž Simčič, violinisti Aleksandra Per-tot. Jagoda Kjuder in Črtomir ši-škovič, harmonikarja Štefan Bem-bi in Dorina Kante, klarinetist Silvij Pibrovec, duet Nives Košuta (blokflavta) in Erika Slama (flavta) ter za zaključek ansambel harmonik, ki ga vodi Eliana Zajec. Pri klavirju so spremljali Ve-renka Terčelj, Tomaž Simčič, Tea Košuta ter prof. E. Ambrozet in M. šiškovič.
Mladi glasbeniki so s svojimi mentorji skrbno pripravili program, ki so ga izvajali s precizno tehniko in tudi s smislom za muzikalno podajanje, posamezni izvajalci tudi z deli, ki sodijo v koncertni repertoar, kot n.pr. Tartinijev koncert v izvedbi Č. šiškovi-ča, Goubertova Fantazija, ki jo je zaigral klarinetist S. Pibrovec m Pantomima umoristica skladatelja Ferrari-Trecate v izvedbi Dorine Kante, ki je pred kratkim diplomirala na šoli GM iz harmonike.
Kakor nastope solistov, je občinstvo lepo sprejelo tudi zaključni nastop ansambla harmonik, ki se je pod vodstvom E. Zajec predstava kot homogena glasbena skupina. Program ansambla je ob-segel tudi vrsto partizanskih, borbenih pesmi, ki so smiselno dopolnile koncert v obdobju, ko proslavljamo 3tì-letnico osvoboditve. Po nastopu zopet iskrene pozdravne besede ravnatelja prof. Ajdiča izmenjava priložnostnih daril in zahvala dr. Demšarja za lep sprejem v Kranju.
—š
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiuiiiiia
V MESTECU BÉKÉSCSABA OB ROMUNSKI MEJI NA MADŽARSKEM
Narodnostna etnografska konferenca s kvalificirano mednarodno udeležbo
Slovensko delegacijo sta sestavljala prof. dr. V. Klemenčič in pripadnik madžarsko skupnosti v Sloveniji Ferenc Hajos - Primerjave s tržaško konferenco o manjšinah
V času od 28. do 31. oktobra 1975 so v LR Madžarski, na sedežu županije Békés — v mestu Békéscsaba — v bližini meje z Romunijo, priredili narodnostno etnografsko konferenco z mednarodno udeležbo.
Konferenco je začel akademik dr. Ortutay Gyula, predsednik madžarskega etnografskega društva, ki je bilo eden od prirediteljev konference. V svojih uvodnih besedah je poudaril, da so problemi narodnostnih manjšin v Evropi zelo zapleteni in mnogostranski. Izrazil je mnenje, da znanstvena obdelava narodnostnih vprašanj prispeva k razrešitvi političnih problemov in napetosti, vendar ne kratkoročno in ne s takojšnjim učinkom. Predlagal je, da bi se konferenca v časovnem presledku nekaj let trajno ponavljala in da bi za sedež te konference določili mesto Békéscsaba. Ta predlog so udeleženci konference ob njenem zaključku tudi podprli.
Konferenca je delala na skupnih sejah in v dveh sekcijah. Delitev na sekcije ni bila po tematiki predavanj, temveč zaradi tega, ker vseh prijavljenih predavanj na skupni seji časovno ne bi bilo mogoče opraviti.
Udeležba na konferenci je bila pestra. Razen madžarskih znanstvenikov in predstavnikov narodnostnih manjšin na Madžarskem, so se konference udeležili predavatelji iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Bolgarije, Danske, Sovjetske zveze, Poljske in Nemške demokratične republike. Kljub temu da so prireditelji za cilj kon-
............luni.........................................................
LITERARNE VAJE 1
Izšla je prva številka Literarnih vaj 1975-76, enaka po obliki in po obsegu kot prejšnja leta. le posamezni izvod se je podražil na 300 lir. Uredništvo toži, da bo revija moràla prenehati izhajati, če se mu ne bo posrečilo dobiti kake podpore, ker se tiskarski stroški stalno dvigajo. Uredništvo tudi naproša profesorje slovenščine, da bi bolj navduševali in priporočali dijakom, naj pišejo v revijo, da bodo Literarne vaje bolj žive in sodobne in da bi prispevke tudi pregledali in jezikovno popravili.
Novost novega letnika sta predvsem dve celoletni povesti. Eno
revije
je napisal Igor Vrabez s Klasičnega liceja pod naslovom «Pred oltarjem sveta», drugo pa Lidija Rupel z iste šole z naslovom «Maja». Prva zajema snov iz indijske filozofije, druga je dekliška izpoved dnevniku; prva se zdi bolj izumetničena, druga bolj enostavna in lažje čitljiva, vendar sodbe po prvih straneh ni mogoče dati dokončno. Revija prinaša tudi riman sestavek z naslovom «Evropske težave in rešitve», ki so ga napisali Bogdan Kralj, Igor Pavletič,
Tomaž Simčič in Marko Tavčar in je bil kot naloga za evropski dan šole izbran tudi v Rimu. Vanda Srebotnjak i liceja Primož Trubar v Gorici piše o tem, Kaj ji pomeni svoboda in meni, da «smo lahko srečni, ker živimo v demokratični in svobodni državi in nam ne manjka nič. . .» (Je tudi uredništvo o tem tako prepričano?). Tudi za «Sbagliando s’impara» imamo slovenski rek «Človek se na napakah uči». Zelo lepa je pesem Suzane Pertot z liceja
France Prešeren «27. september 75», posvečena oetim usmrčenim španskim rodoljubom, in predvsem resnična je. Svoje sestavke so objavili še ista avtorica (dve pesmi), Mihaela «Prezgodnje vrtnice», Daniela Rupel in Barbara Gruden (dve pesmi), Katy Kostnapfel «Kaznovana požrešnost», Milena Vrabec «Ob morski obali», EM/BE «Pameten rozgovor», Jožica Mržek «Srečanje ob morju», Danilo Stojkovič «Spomini na mlodost», Boris Artač «Antena». Lidija Rupel «Mož z lutko» in Vesna Danieli «Ob istrski obali». Martin Jevni-kar predstavlja tri knjige, ki so v zadnjem času izšle v Trstu.
ference zastavili obravnavo načelnih in praktičnih vprašanj etnografskih raziskav narodnosti s temami: interetnične raziskave v krogu narodnosti ter vprašanja jezikovne izmenjave in dvojezičnosti; narodnosti, kot ohranjevalci kulturnih arhaizmov; zgodovina in današnje stanje etnografskih raziskav narodnosti in vloga ljudske kulture v prosvetnem življenju narodnosti, pa je brez obotavljanja treba ugotoviti, da je konferenca prerasla zamišljene okvire. Iz disciplinarno zastavljenega zbora se je spremenila v interdisciplinarno zborovanje, kar je konferenci dalo še posebno vrednost in zanimivost. Odzvenela je vrsta zanimivih predavanj, ki so se bavila s problemi narodnostnih manjšin iz mnogo širšega aspekta in so poleg etnografskih obravnavala širšo družbeno, sociološko, pravno in drugo problematiko.
Konference se je udeležila tudi delegacija iz SR Slovenije. Člana slovenske delegacije univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič in dipl. iur. Ferenc Hajós, kot predstavnik madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, sta pripravila skupen prispevek o dvojezičnosti v SR Sloveniji. V tem predavanju sta prikazala ustvarjanje pristnega dvojezičnega vzdušja v severovzhodnem delu Slovenije ob jugoslovansko - madžarski meji v občinah Lendava in Murska Sobota, poseljenem s Slovenci in Madžari. V predavanju z motom: «Bistveni pogoj za popolno jezikovno enakopravnost je dvojezičnost v vsem javnem in družbenem življenju. To je tako dvojezično vzdušje, ko vsakdo zna ali vsaj razume dva jezika, ko vsakdo govori v svojem jeziku pa se vsi razumejo, ko nikomur ni treba uporabljati drugega jezika, da bi ga drugi ne razumeli», prikazujeta razvoj dvojezičnosti s poudarkom na novi republiški ustavi in občinskih statutih, ki zagotavljajo popolno enakopravnost pripadnikom madžarske narodnosti v vseh oblikah družbenega razvoja, enakopravnost njihovega jezika in tudi enakopravnost prostora, kjer madžarska narodnost živi. Ob zagotovljenem položaju in pravicah, posebno realiziranem ustreznem zastopstvu narodnosti v celotnem samoupravnem mehanizmu in v tem okviru tudi v planiranju, je narodnosti da-
na možnost, da se upira asimilaciji, ki jo praviloma posebno pospeši urbanizacija, ki je za ta prostor v sedanjem razdobju posebno značilna. Poseben poudarek je dobilo dvojezično šolstvo, ki je skupno s celotnim mehanizmom samoupravnega sistema glavna gonilna sila dvojezičnosti. Trditve o stopnji realizacije zagotovljenih pravic in položaja madžarske narodnosti so podrobno in bogato podprte s podatki, ki jih je na tem področju za potrebe narodnosti zbral Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani. Glede še nerealiziranih pravic, ki so madžarski narodnostni skupnosti zagotovljene, je ugotovljen obstoj politične volje večinskega naroda, da se tudi te pravice realizdajo. Predavanje je bilo sprejeto s posebnim zanimanjem, udeleženci konference pa so izrazili priznanje narodnostni politiki v SR Sloveniji.
Izredno zanim va so bila predavanja o položaju Luž ških Srbov. Iz petih predavanj je slušatelj lahko dobil precej kompleten vtis o Lužiških Srbih in o njihovem položaju. Ustava Nemške demokratične republike in poseben ustavni zakon o zaščiti Lužiških Srbov, ki ga je 1948. leta sprejela skupščina saške pokrajine, zagotavljajo enakopravnost in položaj te narodnostne skupnosti. Zagotovljen je pouk v materinem jeziku, dvojezičnost v javnem in družbenem življenju, zastopstvo v predstavniških organih in možnost razvijanja lastne kulture. Zelo aktivno deluje Inštitut za srbsko narodnost pri A-kademiji znanosti NDR. katerega sodelavci so jezikoslovci, literarni zgodovinarji, zgodovinarji, etnografi in sociologi, ki so objavili že preko sto študij in del. Imajo lastni radio, tisk, gledališče, izdajateljsko hišo in druge aktivno delujoče kulturne institucije. V skladu z določili ustave in ustavnega zakona jim država zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva.
FERENC HAJÓS (Nadaljevanje na 6. strani)
Op. ur. Avtor tega prispevka, ki je pripadnik madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji (Prekmurje) je sodeloval tudi na lanski mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu z referatom, ki je bil v daljšem izvlečku objavljen tudi v Primorskem dnevniku.
PnmórifcìISnévnifc 6
30. novembra 1975
Etnografska konferenca z mednarodno udeležbo
KRIŽANKA... z našim krajem
1	_	2	3	S-	5	BB		6	7	8	9		10
	B	Ti				12	13					B	
14	15	B	16								B	17	
18		19	B		B	20		■		B	21		
B	22		23	1	24			25	5	26			1
27						BB		28	•				
B	2Ì-			a	30	31	32		B	33~			B
34					B	35		B	36				37
738				B	39			40	B	41			
42			B	43					44	B	45		
AS-		B	47							48	fl	49—	
	B	50				S	fl	51				B	
Rešitev križanke v torkovi številki
(Nadaljevanje s 5. trani)
Delujejo v okviru zelo razgibane lastne organizacije «Domovina».
Predstavniki madžarske narodnostne skupnosti na Slovaškem so govorili o socioloških raziskavah, ki so jih pričeli leta 1972 med Madžari na Slovaškem. Raziskovalci so si za cilje svojih raziskav zastavili pripravo okvirnega pregleda kulturnega življenja narodnosti, nakazati možne smeri razvoja kulture narodnosti, ugotoviti kako vpliva narodnostna kultura na narodnostno zavest in ugotoviti, katere so značilnosti vključevanja narodnostne kulture v celotno češkoslovaško kulturo. V skladu s temi cilji so usmerili raziskave na dve glavni področji in sicer na področje duhovnih stvaritev narodnostne kulture — krajevna kultura, delovanje kulturnih organizacij, jezikovna vprašanja, narodnostne šole itd. in na področje narodnostnih stikov — narodnostna zavest, predsodki, asimilacijski procesi in slično. Zanimive so delovne definicije o narodnostih in narodnostni kulturi, ki so si jih raziskovalci pri svojem delu zastavili. Po teh definicijah je narodnost tisti del naroda, ki je odcepljen od matičnega naroda in živi z drugim narodom ali narodi v skupni državi ter se je pod vplivom zgodovinsko -družbenih, oziroma geografskih dejavnikov oblikoval kot skupnost s posebnimi značilnostmi. Pod narodnostno kulturo pa razumejo takšno razmeroma samostojno kulturo, ki se s kulturo večinskega naroda vzajemno bogati in dopolnjuje in je integralni del vsedržavnega kulturnega življenja. Rezultate te izredno zanimive in poučne raziskave, katere nosilec je Inštitut za kulturo in javno mnenje v Bratislavi, še proučujejo.
Avstrijski predstavnik se je v svojem predavanju ukvarjal s položajem Madžarov, ki žive na Gradiščanskem v Avstriji. Bolgarski predavatelji so razpravljali o kulturi narodnosti, kot sredstvu za o-hranitev narodnostne zavesti in o kulturnih raziskavah med narodnostmi v Bolgariji. Danski predstavnik je govoril o tam živečih Poljakih. Predavatelji iz Sovjetske zveze so obravnavali vprašanja Čehov v Moldaviji in obvolških Bolgarov. Predavateljica iz Poljske pa je govorila o Kašubih, ki žive v okrožju Bytów na Poljskem. Domačini so prispevali vrsto predavanj, katerih sestavljavci so bili znanstveni delavci, kakor tudi predstavniki posameznih narodnostnih skupnosti na Madžarskem.
Večina teh predavanj se je teoretično ali s praktičnimi primeri u-kvarjala z etnografskimi vprašanji Slovakov, Hrvatov in Nemcev na Madžarskem.
Narodnostna konferenca v mestu Békéscsaba je podobno kot tržaška konferenca o manjšinah, pokazala na vrsto aktualnih in sodobnih vprašanj narodnosti na sploh in posebno v Evropi. Narodnostna vprašanja postajajo vsebolj zanimiva, razreševanju problemov na tem področju se posveča vse več pozornosti in s tem se ukvarja vse širši krog ljudi. Oblikuje se nova veja znanosti, ki se interdisciplinarno ukvarja z vsemi vprašanji narodnosti. Narodnostnega vprašanja ni mogoče reševati le s proučevanjem posameznega področja kot sta jezik ali kultura, temveč je za uspešno delo nujno potrebno kompleksno in interdisciplinarno obravnavanje vseh aktualnih vprašanj. Ena od zanimivosti konference je bila v podobnosti tržaški konferenci v tem, da se o narodnostih ni razpravljalo brez prisotnosti predstavnikov narodnosti. Predstavnikom narodnosti je tudi tukaj bilo omogočeno, da iz razhčnih nivojev tudi sami neposredno posežejo v reševanje lastnih problemov. To prakso, ki se je ponovno izkazala za zelo koristno, saj je zelo popestrila in oživila delo konference, bi bilo potrebno tudi v bodoče ohraniti pri podobnih prireditvah. Da take prireditve bodo in so še potrebne, sta s svojo koristnostjo pokazali tudi narodnostni konferenci v Trstu in Békéscsabi.
(Nadaljevanje s 5. strani) * I * * * S
Gioacchina Rossinija, Koncert za rog in orkester Wolfganga Ama-deusa Mozarta in Četrta simfonija Ludwiga van Beethovna. Orkester, ki so ga morali zaradi pretesnega prostora dvorane kina nekoliko skrčiti v godalih, je v izvrstni igri in interpretativnem zanosu potrdil sloves, ki si ga je v zadnjih letih pridobil tako v jugoslovanskih merilih kakor v drugih evropskih glasbenih središčih. Naglasiti moramo, da se po svoji skrbni pripravi in svoji izrazni moči prav nič ni razlikoval od svojega nastopa na jubilejnem koncertu — ob 20-letnici svojega ob-
VODORAVNO: 1. ruski pesnik, 6. roman V. Nabokova, 11. evropski državljan, 14. Srečko Kosovel, 16. telesno lepo zgrajen, 17. Peter Elmsley, 18. kanon, 20. visoka igralna karta, 21. pojav na nebu, 22. zamejska vas v dolinski občini, 24. tek čez drn in strn, 26. kurirji, 27. turistična točka «našega kraja», 28. arabske vere, 29. sin v angleščini, 30. najmanj, 33. moško ime, 34. žensko ime, 35. Leopold Sedar, 36. vloga, delež družabnika, 38. reka skozi Firence, 39. atlantski pakt, 41. ime ital. bencina, 42. prislov, 43. zli duhovi, satani, 45. slovenska tržaška banka, 46. Reka, 47. «naš kraj», 49. Ivanka Anžič, 50. ljubljanski dnevnik, 51. italijanska poročevalna agencija.
stoja in delovanja — v Ljubljani ali nekoliko kasneje na koncertu v Opatiji v okviru Jugoslovanske glasbene tribune, kjer je med ostalimi ansambli prejel največje priznanje jugoslovanskih skladateljev za visoko kvalitetno igro in dognane interpretacije. Dirigiral je Samo Hubad, ki si ne dovoljuje odklonov od kvalitetne ravni, ki jo dosega in vzdržuje s tem korpusom v dvoranah oziroma središčih z visoko tradicijo glasbenega življenja. Vendar nam je bilo žal, da zvočno orkester ni mogel priti do svoje prave veljave zaradi akustično neustrezne dvorane, hi poleg, medsebojne slišnosti ne dopušča tudi večjega di-
NAVPIČNO: 1. del roke, 2. špi-car Jaka, 3. kupčija, 4. ime Stravinskega, 5. organ voha, 6. dragocen šport, 7. žitarica, 8. tekstilna rastlina, 9. veznik, 10. očka, 12. filmska zvezda, 13. vrv z zanko, 15. športniki kot Eddy Merckx, 17. naš dnevnik, 19. budna, 21. športno društvo v «našem kraju», 23. levo krilo «slavnega» Real Madrida, 24. izdelek, podkev, 25. blesk, imenitnost, 26. hrome glede vida, 31. rabijo za klaje, 32. ime tujih cigaret, 34. znamka dirkalnega avtomobila, 37. vrsta kulturne rast-line, 39. zvod nad nami, 40. potem v srbohrvaščini, 43. vas pri «našem kraju», 44. naelektren delec, 47. Dubsky Emanuel, 48. Bernard Shaw.	(lako)
namičnega razlikovanja in s tem duši reliefnost in plastiko interpretacije. Pozanimali smo se, če je v Novi Gorici neka boljša dvorana. Baje je v akustičnem pogledu boljša telovadnica, za katero pa Zveza kulturno - prosvetnih organizacij ni našla razumevanja, medtem je istega večera lahko bil koncert pevcev lahke glasbe, če je tako, mislim, d', ni potreben poseben komentar. Vsekakor bi si Zveza kulturno - prosvetnih organizacij v Novi Gorici zaslužila več pozornosti za svoja prizadevanja, zasluge in uspehe v pogledu razvoja koncertnega življenja na Goriškem, kar gre .končno v prid celokupnemu kulturnemu življenjih
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii***Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Trn Lorenz v Kulturnem domu in harfistka Pavia Vršič v Gorici
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Z jasnimi koncepti in jasnimi besedami boste še najprej rešili svojo zadevo. Stanje je sicer še vedno kočljivo, vendar se bo zadeva uravnala. Neka vaša trenutna prigoda bi mogla postati kaj več, celo posrečena ljubezen trajnejše narave. Zdravstveno boste lahko zadovoljni.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Imeli boste srečo, da boste našli zelo vplivno osebo, ki vam bo pomagala, da se dokopljete do vrha. Sicer pa se bode tudi sami znašli in si ustrez-
10	pomagali. V zapleteni zadevi skušajte ostati sami. Neko pismo ?am bo razjasnilo nekaj, kar vam
11	bilo prav. Prehlad.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vse se bo razvijalo po vaših načrtih in v svojih poslih boste lahko šli tudi preko običajnih zmogljivosti. Tokrat boste imeli srečo tudi v nečem drugem: srečah se boste z ljudmi, ki so vam zagrenili kako uro, pa se bodo pokesali. Prijetno zadoščenje in razpoloženje.
Veljaven od 30. novembra do 6. decembra 1975
-—. RAK (od 23. 6. do / f \	22. 7.) Vaše pobu-
(CÉfafò ] de, kako izboljšati VYfV / položaj, bodo uspe-N. y le. Vendar pa ne ^	računajte s čudeži.
Gradove v oblakih naj si zidajo tisti, ki se z vsako stvarjo zadovoljijo. Nudi se vam odlična priložnost, da nekomu pomagate. Deležni boste hvaležnosti kot še nikoli. Prebavne težave.
______ LEV (od 23. 7. do
/	22. 8.) Previdnost
f G_jJ j je mati modrosti,
I	) pravi pregovor. Te-
V y ga se držite poseb-^ no sedaj, ko gre vse nekam «prenaglo». Posebno mlajši ljudje naj ne hitijo pre-
več, ker se lahko spotaknejo. Tudi spodrsljaj v ljubezni je lahko zelo nevaren.
DEVICA (od 23. 8.
S m *\ do 22. 9.) Neka o-f fkjf \ seba vam priprav-I ffy 1 Ija past. Če ne bo-'J ste nanjo priprav-^	^ Ijeni, vam lahko
spodleti neki posel, na katerega ste veliko polagali. Bodite tudi zmerni v svojih zahtevah in željah, da vas tudi skromnejši u-speh razveseli. Ljubljeni osebi posvetite več pozornosti. Glavobol.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skušajte	zbrati svoje
moči in tudi sredstva,	da spravite
pod streho načrte, od katerih je odvisen ves vaš napredek. Nekoliko cincavi ste bili, ko se je nudila edinstvena priložnost. Tudi v ljubezni ste preveč zavlačevali, na lastno škodo. Nervoza.
ŠKORPIJON (od 24. r v	10. do	22. 11.) Pre-
\	stajah	boste nekaj
težkih trenutkov, ki pa bodo naglo minili, ker vam bo prišla pomoč od tam, od koder bi je najmanj pričakovali. Pismo ah potovanje v tujino. Za morebiten neuspeh v ljubezni ne pr-tite krivde drugim.
STRELEC (od 23. A * K 11. do 20. 12.) Nove možnosti .za finančno in družbeno uveljavitev. Neki vaš star greh bo prišel sedaj v obračun in plačati ga bo treba. Morda celo z obrestmi. V začetku vam ne bo lahko, pa se bo zadeva unesla. Pri ljubljeni osebi boste veljali toliko, kot zares veljate. Glavobol.


KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Za tiste pobude, ki ste jih še pred nedavnim imeli za neizvedljive, se boste sedaj spet ogreli in jih celo izpeljali. Bodite zato drugič previdnejši v svojih sodbah, da se ne osmešite. Težko je namreč nato se iz položaja izvleči. Pomagala vam bo ljubljena oseba.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) S svojo dobro voljo, ki bo v trenutkih že nekakšna trma, si boste veliko pomaga-h. Vsega pa le ne boste rešili sami, pač pa vam bodo pomagali ljudje, ki jih imate v slabem spominu. Ne ozirajte se na preteklost. To naj velja tudi v odnosih do osebe, ki jo imate radi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Obračun bo sicer pozitiven, toda ne računajte niti na gladko pot, pa tudi ne na goro uspehov. Vse bo pač v razmerju z vašimi zmogljivostmi in z zavzetostjo. Soglasje v družini je potrebno, toda soglasje ni le u-veljavitev vaših konceptov, pač pa kompromis vseh.
NEDELJA, 30. NOVEMBRA 19?5
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.15	Kmetijska oddaja	"r
12.55 Uvod v oddajo Un colpo di fortuna
13.30	DNEVNIK
14.00	Gost ob 14. uri: Renato Carosone
15.00	IL SEGRETO DI LUCA
16.00	Program za mladino: Največji cirkusi na svetu: CIRKUS KNIE
17.00	DNEVNIK
17.20	Italijansko nogometno prvenstvo
17.40	UN COLPO Dl FORTUNA
19.00	Registriran polčas nogometne tekme
20.00	DNEVNIK
20.30	L’AMARO CASO DELLA BARONESSA CARLINI
21.40	ŠPORTNA NEDELJA
22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
19.00	I nuovi medici: L’AIUTO 19.50 športni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Midem 75, glasbeni program brazilske glasbe
22.00	Sedmi dan: Kulturne aktualnosti
22.45	Napoved programa za prihodnje dni
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10 R. Bratny KOLUMBOVCI, nadaljevanka
10.10	Otroška matineja: Klovn Ferdinand in živalski vrt. Znameniti živalski vrtovi
11.10	Kmetijska oddaja, pripravila TV Novi Sad 12.55 Nogometni turnir za pokal Republike, prenos
15.20	G. Urban: SINJEMODRI PETER, lutkovna igra
16.00	Akademski pevski zbor «VINKO VODOPIVEC»
16.30	Prodali so jih milijon
17.15	Za konec tedna
17.40	Močnejši živijo dalje, reportaža
18.20	PIONIRJI LETALSTVA
19.30	DNEVNIK
19.50 Tedenski gospodarski komentar
20.05	M. Kerstner: GRUNTOVČANI
21.05	Karavana: HVAR 22.25 DNEVNIK
22.40	Plesni orkester RTV Ljubljana
23.00	športni pregled
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
14.00	Nogometna tekma za pokal republike
16.00	Boks: Zlata rokavica 19.30 OTROŠKI KOTIČEK
20.00	Pregled tedenskega sporeda
20.15	Na in pod posteljo — celovečerni film
21.45	JAZZ
PONEDELJEK, 1. DECEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: PABLO NERUDA
12.55	Tedenska informativna knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Teden dni v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino: Slike iz sveta
18.15	Brodolomci z Mary Jane: Otok
18.45	Varnostni pas Holandske — dokumentarec
Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	LA NAVE PIU’ SCASSATA DELL’ESERCITO
Film je režiral Richard Morphy in izhaja iz leta 1960. V njem igra glavno vlogo Jack Lemmon
22.30	Filmske premiere
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športni dnevnik
19.00	HIŠA V GOZDU
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	SREČANJA 1975
ENO URO Z RICHARDOM NEUTRO
22.00	Simfonični koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.05	POROČILA
10.10	REVOLUCIJA IN GLASBA
10.40	K. CIPCI: JEŽEVA HIŠICA
10.55	Nihče mi ničesar ne pove — Otroška oddaja
15.50	Nevidni plašč, lutkovna oddaja
16.05	čarobna žoga: ZGODBA O VELIKANU 16.20 Pihalna godba Trbovlje
16.55	Hokej: Olimpija — Dynamo, neposredni prenos
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	Ivan Cankar: HIŠA MARIJE POMOČNICE
21.00	Odločamo
21.10	Prvi koraki v svet
21.50	Mozaik kratkega filma: PODOBE NEKE MLADOSTI
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.55 Hokej: Olimpija — Dynamo
19.40	Venerina pahljača — dokumentarec
20.15	DNEVNIK
20.30	Zavezniki v NOB, dokumentarna oddaja
21.00	Sedem ljubezni donne Juanite 21.50 Prodali so milijon plošč
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Dvorakov Godalni kvartet;
10.15	Napoved programa; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja;
13.00	Kdo, kdaj zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Daniel Ensam-ble; 16.00 Glasba in šport; 17.00 Radijska drama «Zapri oči in štej do deset»; 17.50 Nedeljski koncert; 18.45 Folklorni program;
19.15	Zvoki in ritmi; 20.00 šport;
20.30	Sedem dni v svetu; 19.45 Pratika; 22.10 Sodobna glasba;
22.30	Glasbeni magazin.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.15 Orkester; 9.30 Koncert; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Pisana glasba;
11.30	Popevke; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanji politični pregled; 14.15 Plošče; 14.45 «La vera Romagna»; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.45 in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.15 čestitke delovnim kolektivom; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 21.45 Operetna glasba;
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala;
11.30	Roditeljski krožek; 12.00 Zelo popularne plošče; 13.20 Kič;
14.30	Nekaj satire; 16.30 Hit parade; 16.50 Program z Ivo Zanicchi;
18.00	Znani popevkarji; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Magično ogledalo;
22.00	Orkestri lahke glasbe; 22.30 Violina in klavir.
(Zaradi delne stavke časnikarjev italijanske Radiotelevizije so možne še nadaljnje spremembe v današnjem sporedu).
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za yas; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši..-.; 10.05 Koncert; 11.05 Marko Zorko: SVETLOBA PRIHAJA IZ DELA; 11.30 Naši poslušalci čestitajo; 14.05-18.50 Nedeljsko popoldne — vmes: poročila, prenosi in poročila o športnih dogodkih in humoreska tega tedna — O. Zorabdič: Vojne humoreske;
17.50	Radijska igra — Janez Menart: Razorožitev skozi stoletja; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Za ples in razvedrilo; 23.05 Literarni nokturno
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Scenska in baletna glasba; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna;
20.35	Slov. razgledi,
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folklora;
10.10	Program za mladino; 10.35 Prisluhnimo, jim skupaj;3aL2.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.45 Ansambel «La vera Romagna»; 15.00 Program za mladino;
16.30	«25 let samoupravljanja», reportaža; 16.45 Operna glasba;
17.00	Ponedeljkov športni pregled;
17.15	Mozaik melodij in ritmov;
18.00	Glasbeni koktajl; 18.30 Učiteljski pevski zbor «Emil Adamič» iz Ljubljane; 19.00 Prenos RL;
N 'CIONALNI PRO RAM
7.00,	8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila, 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Na vrsti je orkester; 13.20 Hit
parade; 14.05 Neapeljske popev ke; 15.10 Povzetek oddaje Un colpo di fortuna; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Program za otroke;
17.05	Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna, operna, simfonična glasba; 19.30 Sončnica; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Tedenska oddaja o literaturi; 21.45 Folklora.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.0,	13.00,	15.00,
19.00	Poročila; 650 Danes za vas; 8.07 Otroški in mladinski zbori;
8.35	Mladim za praznik; 9.05 Ob pesmi' in veselih zvokih; 10.Ó5 PARTIZANSKE TEHNIKE; 10.35 Partizanske pesmi; 11.03 Praznični koncert Simfoničnega orkestra-RTVf 12.10 Iz jug. lahke glasbe;
13.30	Slov. majhni ansambli;
14.05	Spet jug. Partizanske pesmi; 15.10 «IZ NOČI ŽIVLJENJE VZPLAPOLAVA», literarna oddaja; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Godala v ritmu; 17.05 Vlado Barabaš: TRIDESET LET MEDNARODNE UVELJAVITVE JUGOSLAVIJE;
17.30	Od rondoja do kola; 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 18.20 Pesni s festivala JN A; 19.40 Ansambel Atija Sossa:
19.50	Lahko noč, otroci!; 20.00 PORTRET LADE UROŠEVIČA; 20.20 Viktor Parma: «Ksenija»,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 2. DO 6. DECEMBRA 1975
TOREK, 2. decembra 1975
12.55	Nogomet: Budučnost - Partizan, prenos; 17.10 Kokoš in piščanci — film; 17.20 Lindgreen: Erazem in potepuh; 17.55 Obzornik; 18.10 Živalski vrtovi; 18.45 Pisatelj in scenarist; 19.30 Dnevnik; 20.05 Mi med seboj: Odprta gledališka vrata; 21.15 Maupas-sant: Lepi striček; 22.10 Dnevnik; 22.25 Svetovno prvenstvo v rokometu Jugoslavija - Danska.
KOPRSKA BARVNA TV
12.55	Nogomet Budučnost -Partizan; 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Film «Noč»; 22.25 S smučmi čez vzhodno steno Matter-horna.
SREDA, 3. decembra 1975
8.10	in 10.00 TV šola; 16.25 Smuk za ženske; 17.25 Dvoživka in tem-
plarji; 17.55 Obzornik; 18.10 Mladi za mlade; 18.45 Družinsko gnezdo; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik;
21.35	E. EIgar : Serenada za godala; 22.05 športni pregled.
KOPRSKA BARVNA TV
19.00	Smučarsko tekmovanje v Val dlsere; 19.55 Risanke za o-trpke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Vzpon na Mount Kinley; 21.00 Cavazza in Rifle, zabavno glasbena oddaja; 21.30 Bodo prvaki? ČETRTEK, 4. decembra 1975 8.10, 10.00 in 14.10 TV šola;
16.15	Veleslalom za ženske; 17.15 Cvetje, nadaljevanka; 17.45 Obzornik; 18.05 Evropa čudežev, iz dokumentarne serije Tretji svetovni mir; 19.30 Dnevnik; 20.05 Bitka za ranjence; 21.00 četrtkovi razgledi; 21.30 Po črnih in belih tipkah; 20.00 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.00	Smučarsko tekmovanje;
19.55	Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20,30 In zdaj bo po tebi — film; 22.00 V spomin Giuseppi-no Martinuzzi, dokumentarna oddaja.
PETEK. 5. decembra 1975
8.10	in 10.00 TV šola; 15.00 Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske, prenos iz Rostova; 16.00 Veleslalom za moške; 17.00 Pisani svet; 17.50 Obzornik; 18.05 Slovenski rock; 19.00 Peščene sipine;
19.10	Risanka; 19.30 Dnevnik;
19.50	Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 Slačenje, film; 22.10 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
13.30	Smučarsko tekmovanje:
19.55	Risanke za otroke; 20.15
Dnevnik; 20.30 Oblačiti gole, ce lovečerm film; 22.00 Pesmi in pie si, 22.25 Rokomet; Jugoslavija -Madžarska.
SOBOTA, 6‘. decembra 1975
9.30	in 10.35 TV šola; 15.55 Nogomet: Hajduk - Beograd, 17.50 Obzornik; Ì8.00 Ostrovski: Kako se je kalilo jeklo; 19.10 Risanka;
19.30	Dnevnik ; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Življenje je lepo; 20.30 Akordi Kosova, prenos; 21.40 Moda za vas; 21.50 Dnev nik, 22.10 Kojak, serijski film.
KOPRSKA BARVNA TV
15.50	Nogomet: Hajduk Beo grad, prenos. 19.30 Otroški ko tiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Tretji svetovni mir; 21.30 Napoleonova ljubezen; Roza; 22.20 Ne vsakda nji dan — balet.

N
»KŽ
I
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA *

Minili smo tudi železniški viadukti in cesta je na obeh straneh prepolna akacij, ki so prav v tem času razkošno cvetele in širile svoj omamni, dišeči vonj na vse strani, tako da je prišel tudi do naših nosnic, pa čeprav smo sedeli v kovinski škatli, ki ji pravimo avtomobil. Bili smo že v zelenem pasu, ki obdaja mesto Tbilisi. Ob cesti smo videli dalje številna poslopja gruzinskega kmetijskega inštituta, oziroma fakultete, ki je specializirana za sadjarstvo, vinogradništvo in proizvodnjo vin. Tu bi se sicer morali zaustaviti in videti na poskusnih vinogradih kar tisoč sort vinskih trt, prinešenih semkaj in zasajenih iz vseh dežel sveta. Sinili smo tako rekoč mimo in že nas je napis ob cesti opozoril, da smo prispeli na mejo mesta Tbilisi.
Cez četrt ure smo že bili v svoji «rezidenci», kjer nas je na mizi čakala spet obilna in razkošna večerja.
Med večerjo se je prikazal vedno nasmejani in duhoviti urednik Nikolaj in nam prinesel še sveže, po tiskarskem črnilu smrdeče prve izvode svojega, gruzinskega in ruskega večernega časnika.
Nikolaj je prisedel k meni in zapletla sva se v slu-
čajen pogovor, ki pa je, nepredvideno krenil na področje gruzinskega jezika in gruzinske pisave. Pa mi je Nikolaj razložil :
«Naš nacionalni, gruzinski jezik tvori skupaj z me-greločanskim ali zanskim in svanskim jezikom tako imenovano kartvelsko ali iberijsko jezikovno skupino, ki sodi v kavkaško ali iberijsko-kavkaško družino jezikov. V glavnem je razširjen po ozemlju Gruzije, delno pa tudi v Azarbajdžanu, najdemo	pa ga tudi v	Turčiji in	Iranu,
Gruzinski jezik govori	kake tri	milijone ljudi.	Seveda
razpade naš jezik tudi na nekaj narečij. Zanj je značilna aglutinitativna morfološka tipologija z razvitim prefik-snim sistemom. Imamo precej preprosto sklanjatev in zelo zapleteno spreganje	glagolov,	dalje	imamo ergativno
konstrukcijo predlogov	in zelo	bogat	jezikovni	zaklad.
Od naših najstarejših spomenikov pismenosti dalje, ki izvirajo iz petega stoletja, uporablja gruzinščina specifično abecedo, ki je ena od posebnih oblik armenske abecede. Jasno je, da imamo tako imenovani stari gruzinski jezik, ki se je uveljavil tja do dvanajstega stoletja, in novogruzinščino, v kateri je tudi že napisan naš največji ep «Vitez v tigrovi koži». Pred dobrim stoletjem pa se je pri nas začel boj za sodoben gruzinski jezik, ki ga je dobojeval naš veliki pisatelj in mislec Ilija čavča-vadze, o katerem sem vam že dovolj govoril prej.
Gruzinska abeceda pa je vokalizirano-zvočna abeceda, ki jo že zdavnaj uporabljamo za pisanje gruzinščine. Ne morem vam natančno povedati, kdaj je nastala naša pisava, verjetno pa je, kot sem bil že dejal, nastala iz armenske abecede, ki je bila razširjena pri nas v prvih stoletjih našega štetja. Toda, ko smo sprejeli krščanstvo, se je naša abeceda oblikovala dalje tudi pod vplivom grške pisave. Najstarejši naši pisani spomeniki so napisi v
Palestini in to je napis na Bolniškem Sionu. Do sredine enajstega stoletja smo pri nas uporabljali tako imenovane črke «hucuri» ali cerkveno pisavo, ki je štela 38 črk. Istočasno s to pisavo pa je nastala tudi druga pisava, tako imenovana «mhedruli» pisava ali «vojaška pisava», ki šteje štirideset črk in jo uporabljamo do današnjega dne.»
«Ali bi lahko našteli vse vaše črke in tudi kako jih poimenujete?» sem ga prekinil.
«Zakaj pa ne. Tako-le se glasi naša abeceda: an, ban, gan, don, en, vin, een, tan, in, kjan, las, man, nar, on, p j ar, žan, rae, san, tjar, un, par, kan, gjan, kjar,
r:	... ........ ?
ÙA || ar m 3£ 38 ‘bsjjfr ^:
f p JK QJ1 a« gH 1© p
M3® bC gT w m, CPa. i
;
m. bn IaM jr,
[;	;
Gruzinska abeceda
šin, čin, can, dzil, cjil, čjar, han, džan, čjae Ste zadovoljni zdaj?» mi je smeje rekel Nikolaj.
«Seveda. Najlepša hvala.» Potem pa sem pomislil, saj, za vraga, tudi otroci pri nas pozne jo vsaj začetek gruzinske abecede. Ali ne štejejo takrat, kadar se gredo lovit ali kake druge igre : an, ban, pet potgan...
TBILISI
Ponedeljek, 12. maja
Zbudil sem se še nekam spočit, čeprav sem počasi začel čutiti vso utrujenost uradnega obiska ko nimaš praktično niti miniFe prostega časa in je vse vnaprej pošastno in strogo planirano vesoljsko in natančno skoraj do minute.
Že ves čas svojega bivanja sem imel skozi okno prelep pogled na neko gruzinsko pravoslavno cerkev, katere vrata so bila ves dan, od zgodnjih jutranjih ur ph tja do pozne noči na široko odprta. In vendar nisem imel časa, da bi skočil čez cesto in obiskal cerkve, ki me is mikala tudi zato, ker je bila vedno polna in skozi vrata sem lahko vedno opazoval prihajanje in odhajanje ljudi, zlasti žensk ter v somraku videl številne prižgane sveče, ki so jih verniki nenehno prižigali in zatikali" po pravoslavnem običaju na številne svečnike v cerkvi. Zlasti z j m traj, še posebej pa zvečer je množica sveč skrivnostno in toplorumeno osvetljevala notranjost hrama, svetloba sveč pa je krotko in nekam skrivnostno prihajala in se pobliskovala skozi visoka, ozka okna tja do lin kupole-Ko sem se vseeno pozanimal, kakšna cerkev je to, sem zvedel, da je to Kašvetska cerkev sv. Georgija, ki so j° zgradili v letih 1904-1910.
(Nadaljevanje sledi)
'rimorsici dnevi
SPORT SPORT SPORT
30. novembra 1975
NOGOMET •;	1
V PRVENSTVU D LIGE
Varovanci trenerja Sadarja danes ne smejo razočarati
Poraz bi usodno poslabšal položaj Ponziane - Težka naloga Monfal-cona - Triestina' želi tudi v Porlogruaru ohraniti svojo nepremagljivost
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
Danes bodo odigrali tekme enajstega kola prvenstva D lige v katerem igrata Pro Gorizia in Ponzia na doma, Monfalcone in Triestina Pa gresta v goste.
Ponziana — Legnago
Tržačani sprejmejo v goste ekipo, ki ima le točko več od njih na lestvici. Enajsterica Legnaga v tem prvenstvu ni dosegla vidnih rezultatov in je zato na spodnjem delu lestvice. Do sedaj je izbojevala le eno zmago (v gosteh) proti Ugnami to to v prvem kolu. Takrat je ekipa dosegla tudi edina dva gola tega prvenstva, kar pomeini, da predstavniki Legnaga niso dali gola že devet nedelj. Te negativne nastope Legnaga je bilo sicer pričakovati. V letošnji sezoni se je društvo odpovedalo, oziroma ne dobiva več podpore od Vicenze. Največ društvenih delnic ima sedaj predsednik Alessandrie Sacco. S to potezo je tooral Legnago vrniti Vicenzi tudi Vse nogometaše, ki jih je lani imel na posodo. Tako so Legnago zapustili krilec Verdolin, ki sedaj igra pri Audaceju, stoper Gemo in zveza Mestriner, ki igrata pri Bassanu, zveza Baggio, ki je šel k Porto-gruaru in krilec Camoveli. Tudi trenerja so letos zamenjali in sicer namesto Matteja trenira Legnago
-j
Malatrasi. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da je ekipa precej šibkejša od lani in če se je lansko sezono šele proti koncu prvenstva rešila izpada, ji bo letos gotovo trda Predla.
Trenutno se nič boljše ne godi Ponziani, ki je na repu lestvice in do sedaj še ni zmagala. Zato je P°vsem razumljivo, da danes popoldne na Grezarju varovanci trenerja Sadarja ne smejo razočarati, kajti če jim tokrat ne uspe priti do zmage je praktično njihova usoda zapečatena, kajti vsak spodrsljaj bi jih Moralno zelo potrl, medtem ko bi jim prvi uspeh dal polet za nadaljnje nastope.
Montebelluna — Monfalcone
Današnjega nasprotnika Tržičanov ®no imeli priliko videti prejšnjo nedeljo v Trstu. Zato lahko rečemo, da naloga varovancev Russa ne bo lahka. Ekipa Montebellune igra lep nogomet, posebno na sredini igrišča, kjer ima glavno besedo srednji napadalec Visentin, ki igra nekoliko v ozadju. V napadu pa ima Montebelluna dva izredno talentirana strelca in sicer Schedo in Gaiottija, ki sta prejšnjo nedeljo navdušila tržaško publiko. Naj omenimo še, da je Montebelluna na novembrski borzi nogometašev prodala Vamiera (bivši član Triestine) elodiasottomarini. Torej, Monfalcone bi prav gotovo bil danes zadovoljen z eno točko, če Pomislimo ,da ima Montebelluna po Triestini najboljši napad prvenstva in je doma od štirih odigranih tekem osvojila tri.
Pro Gorizia — Chievo
Gost Goričanov bo novinec lige Chievo, katerega trenira bivši član toterja Cicolo, ki po potrebi tudi JS^a vlogo režiserja. Enajsterica Chieva je dobro startala, nato pa ni šlo vse v najboljšem redu. Temu Priča dejstvo, da že štiri nedelje niso predstavniki Chieva zabili gola. v zadnjih dveh nastopih so poraženi zapustili igrišče, prejšnjo nedeljo <^0 doma proti Adrieseju. V go-steh Chievo ni še zmagal, dosegel l6 le en remi proti Audaceju. To 2govorno kaže, da ekipa igra v gosteh precej obrambno. Zato bodo toorali Goričani ubrati napadalni sistem igre in skušati presenetiti nasprotnika takoj v začetku. Navijači -	-
Portogruaro — Triestina
Tudi v Portogruaro gre Triestina s trdnim namenom, da ohrani nepremagljivost, obenem pa vratar Val-secchi računa, da bo ostala njegova mreža še brez gola. Vaisecchi namreč v gosteh še ni dobil gola. Glede postave ima trener Tagliavini le en problem: kako rešiti vlogo prostega branilca. Monticelo je poškodovan in po vsej verjetnosti bo igral vlogo prostega branilca De Luca, Luccheta bo stoper, Berti in Zanini pa branilca. Morda bo Tagliavini poveril mesto prostega branilca režiserju Forestiju; v tem primeru bi Zanini igral krilca, Politti pa zvezo. Kljub tem problemom pa vlada v taboru Triestine optimizem. Vsekakor bodo Tržačani morali precej paziti. Res je sicer, da imajo domačini precej šibek napad, saj so dali le šest golov (Triestina jih je dala že 19), prejeli pa so jih le
sedem, kar označuje, da imajo solidno obrambo. Torej tesna zmaga Triestine?
Ostala dva deželna četrtoligaša i-grata tako: Lignano doma proti Dolu, Pordenone pa gre v goste k Adrieseju.
B. R.
Primorec z nedeljsko zmago upravičil svoje drugo mesto
Tudi Vesna je potrdila svojo trenutno zelo dobro lorrao
MLADINCI
V	nedeljo je bilo odigrano drugo kolo povratnega dela mladinskega prvenstva. Vse slovenske ekipe, z izjemo Primorja, ki je podleglo E-deri s tesnim 2:1, so zmagale. Primorec je premagal San Sergio in tako potrdil svoje drugo mesto na lestvici na kateri zaostaja za točko za Edero. Breg pa je premagal sicer šibko ekipo Domia.
V	skupini B je Vesna z zmago nad Muggesano še enkrat potrdila svojo dobro formo in uigranost. Prepričljivo je še enkrat upravičila svoje drugo mesto na lestvici. Vesno prekaša le Libertas, ki je v nedeljskem srečanju premagal Rosandro z 2:0.
IZIDI
San Sergio - Primorec	1:2
Breg - Domio	2:0
Edera - Primorje	2:1
Zarja - CGS	3:2
SKUPINA B
Rozzol - Esperia Sv. Alojzij	5:1
Costalunga - Opicina Sup.	3:1
(iiiiniiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiJiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
PRVENSTVO «POMLAD»
Bor in Kontovel se borita za vstop v finalni turnir
Goriški Dom na «zlati sredini» - Laskave ocene predsednika zveze Urrie
Zaradi velikega števila košarkarskih ekip, ki letos nastopa v raznih, predvsem mladinskih prvenstvih je postala naša naloga pri pisanju tedenskega komentarja težja. No, končno nam je tudi košarkarska zveza priskočila na pomoč, tako da vam lahko posredujemo izčrpne lestvice v treh skupinah prvenstva «Pomlad» in to prvem delu.
Prvenstvo «Pomlad»
V	tem prvenstvu nastopajo tri naše ekipe: Dom Gorica, Bor in Kontovel. Če sta Bor in Kontovel že «stara znanca» v raznih mladinskih ligah, pa gre podčrtati nastop do-movcev, ki so v tem prvenstvu po prvem delu na «zlati sredini» z dvema zmagama in s tremi porazi.
Oglejmo si. posamezne skupine.
SKUPINA A
V	tej skupini nastopajo ekipe go-riškega okraja, med njimi tudi slovenska peterka Dom. Za vrh lestvice se tudi letos obnavlja boj med tradicionalnima tekmecema Artejem in Patriarco. Po prvem delu so bili boljši košarkarji Arteja.
Domovci so doslej premagali Arte B in AGLI Ronke. V primeru, da bi v nadaljevanju prvenstva odpravili še Albo iz Krmina, potem bi se zasidrali na 3. mesto na lestvici, kar bi bilo za naše košarkarje povsem dober uspeh.
LESTVICA
igralcih Furlan - Race - Udovič glavno moč.
Po prvem delu prvenstva so borovci na drugem mestu na lestvici. «Plavi» pa bodo morali v preostalih tekmah dati vse od sebe proti neposrednim nasprotnikom.
LESTVICA
Flaminio
Ricreatori
BOR
Italcantieri Italsider Libertas Ts
5 4 5 4 5 3 5 3 5 1 5 0
1 412:256 8
1	368:288 8
2	407:313 6 2 365:249 6
4	228:340 2
5	165:499 0
stransko zadovoljiva: «plavi» so pokazali urejeno in premišljeno igro. Tudi posamezniki so dobro opravili svojo vlogo, čeprav je bilo včasih preveč zgubljenih žog. Borovci so vodili skoraj skozi celo tekmo, toda so jih nasprotniki dosegli le z zadnjim prostim metom.
fp
Vesna - Muggesana	3:1
Rosandra - Libertas	0:2
LESTVICI
SKUPINA A
Edera 16, Primorec 15, CGS 12, De Macori in Zarja 11. Breg 9, San Sergio 5, Primorje 4, Domio 3.
SKUPINA B
Libertas 17, Vesna 15, Costalunga 11, Opicina Supercaffè in Rozzol 8, Muggesana 7, Rosandra 6, Esperia Sv. Alojzij 0.
NARAŠČAJNIKI
Prejšnjo nedeljo so bile odigrane tekme skupine C in D naraščajniške-ga turnirja za pokal «Pacco». V skupini C je Union dosegel lep remi v tekmi s Soncinijem. Vodeče Giarizzole pa so premagale z visokim 7:0 šibki Inter Sv. Sergij. V skupini D je Ponziana z zmago nad Bleue Star dohitela CGS na vrhu lestvice: slednji je zaigral neodločeno s tretjeuvrščeno Esperio od Sv. Alojzija.
IZIDI
SKUPINA A
Rosandra - Muggesana	n. o.
Zaule - Costalunga	n. o.
STRELCI
'Naši napadalci so v letošnjih mladinskih prvenstvih dosegli 97 zadetkov.
Strelci:
Stojkovič (Primorec) 9, Blagi in Russignan (Vesna) ter Marko Kralj (Primorec) 6, Zonta in Novello (Breg) ter Zucca 1 (Vesna) 5, Grgič Ivo (Zarja) 4, Guštin (Vesna) D. Kralj, Starec in Albi (Primorje) ter Rismondo (Zarja) 3, Peroša, Milič, Persi, Rupel, Bržan, Prašel, Križman-čič in Kofol 2; Ražem, Goica, Grgič D., Edvin Kralj, Versa, Pipan, Klun, Luca, Kralj, Kraljič, Ferluga, Milkovič, Guštini, Potleca, Košuta, Kalc, Krasna, Trobec, Kalin in Ghezzo po 1 zadetek.	Jolo
SKUPINA C
Inter Sv. Sergij - Giarizzole 0:7 Rozzol B - Edera	1:2
Soncini - Union	2:2
SKUPINA D
Libertas - Esp. Pio XII B	0:0
CGS - Esperia Sv. Alojzij	1:1
Bleue Star - Ponziana	0:1
LESTVICI SKUPINA C
Giarizzole 15, Esperia Pio XII A 14, Soncini 11, Edera 9, Union 6, Rozzol B 5, Inter Sv. Sergij 0. SKUPINA D
CGS in Ponziana 14, Esperia Sv. Alojzij 13, Esperia Pio XII B 9, Bleue Star 7, Libertas 3, Campanelle 0.	Jolo
NOGOMET
Poraz Primorja med začetniki
V začetniškem nogometnem prvenstvu je včeraj Sistiana visoko premagala Primorje s 7:0.
DANES
NEDELJA, 30. novembra 1975
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu
Vesna — Rosandra * * *
14.30 v Bazovici
Zarja — Campanelle
*	Ir *
9.45 v Trstu, Ul. Flavia
Libertas — Primorje
*	« «
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Doberdobu
Mladost — Sovodnje * * *
14.30 v Standrežu
Juventina — Borgo Fasulli * * *
8.30 v Žavljah
GMT — Union
« * *
14.3C na Padričah
Gaja — Ginnastica * * *
14.30	v Žavljah
S. Andrea — Primorec MLADINCI
8.00 v Trstu, Sv. Sergij
De Macori — Zarja • * »
12.30	na Proseku
Primorje — Breg
NARAŠČAJNIKI
9.00 na Proseku Kras — S. Marco « # #
13.15 na Padričah'
Union — Rozzol B
ORIENTACIJSKI POHOD
TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLCEV
10.00	na Opčinah, Prosvetni dom
Organizira PD Tabor
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini
Bor — CGI Milje
MLADINCI
9.30 v Trstu, na Greti
SABA — Polet
«POMLAD»
11.00 na Kontovel u
Kontovel — Servolana NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah
Polet — Ferroviario * * *
14.00	v Trstu, Ul. della Valle
Ricreatori — Kontovel
ODBOJKA
MLADINKE
9.00 v Trstu, Elizejske poljan« Julia — Sokol
* * •
10.00	na Proseku
Kontovel — Breg
....................................................................................................................TTiniiniiimiiim—
SMUČANJE
ZA SEZONO 1975-76
Celotna svetovna elita pripravljena na start tekmovanja za svetovni pokal
Stenmark, Thoni, Gros, Klammer m Colombin glavni favoriti ■ Križaj letos med najboljšimi
Arte A Patriarca Alba Krmin DOM
ACLI Ronke Arte B
451:207
443:261
337:273
282:333
173:352
195:455
SKUPINA B
«Tako naprej, Kontovelci!» Kontovel se bori za drugo mesto v svo-;i skupini. S tem se bodo varovanci trenerja Petra Starca tudi uvrstili v finalni turnir, kar bi bilo seveda za naše košarkarje lep uspeh.
Sploh pa je dala ta generacija našemu društvu, vsaj v košarki, največja zadoščenja. Ivo in Klavdij Starc, Perini, Čuk, Ban in drugi so se že lani kot naraščajnik: uvrstili v pokrajinski finale. Letos startajo na finale tega prvenstva. Pallacanestro Trieste je premočan, treba pa bo spet premagati tržiški POM (prvič so ga Kontovelci premagali v gosteh) in finalni turnir bo stvarnost.
LESTVICA
Pali. Trieste	4	4	0	374.258	8
KONTOVEL	5	4	1	355:328	8
POM Tržič	5	3	2	391:413	6
Servolana	5	2	3	337:389	4
CSI Milje	5	1	4	338:343	2
Don Bosco	4	0	4	237:301	0
SKUPINA C
Štiri ekipe v borbi za prvi dve mesti. Že iz tega podatka je jasno,
Takšno je torej stanje po prvem delu prvenstva «Pomlad», ki je doslej dalo našim košarkarjem in njihovim trenerjem pa navsezadnje tudi navijačem dokajšnja zadoščenja.
Vse to pa kaže, da se; mladinska košarka naglo razvija tudi pri nas.
In nazadnje še pohvala predsednika košarkarske «Cone 1» Urrie: «Slišal sem, da boste letos v prvenstvih nastopili še z dvema novima društvoma — s Sokolom iz Nabrežine ih Bregom iz Doline. Čestitam vam za plodno delo, s tem ne boste obogatili samo našega košarkarskega delovanja, temveč predvsem vaše košarkarske družine in vaše manjšinsko življenje sploh.»
Ne glede na izide naših ekip pa je po našem mnenju izredno važna ugotovitev, da nas tudi italijanski košarkarski delavci in organizatorji cenijo. To pa je za nas še poseben uspeh.
edko
KOŠARKA.
Mladinci (prijateljska tekma) Bor — Servolana 100:100
BOR: Vatovec 10, Ražem 19, Fur-lan-Kneipp R. 6, Marassi 18, Perco 16, Mazzucca 8, Sestan 13, Volk 10.
PM: 10:24.
Ekipi Bora in Ser volane, ki nastopata v prvenstvu mladincev, sta se spoprijeli v telovadnici dolinske občine. To je bila koristna trening-tekma, saj je Borova ekipa nastopila z rezervami, ki imajo sicer v prvenstvenih tekmah manj priložnosti za igranje. Igra je bila vse-
Pro Gorizie namreč računajo, bo njihovim varovancem ven- j da je ta skupina želo izenačena. V oarle uspelo priti do druge prven- tej izenačeni borbi je tudi peterka zmage.	1 Renata štoklja, ki ima v visokih
ŠD ADRIA IZ LONJERJA sklicuje za sredo, 3. decembra, ob 20.30 v društvenih prostorih
REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Poročila
3.	Razprava
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Vobtve novega odbora
6.	Razno
i ih '	•.........
Primorje (na sliki med tekmo z An risine) bo danes igralo z Libertasom niiiiiiiniHniiiivinniiiiuniiniiiiiiiiuniinmiiauiiimnnunniniiiiiiiiiuumnmiimiiiiiiiiiiiiiimiintiira
A
/1
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
H
20
j
H
Slovenski derbi 3. amaterske nogometne lige Union - Breg
Igra «ilegalec»
V taborniških odredih je razmeroma precej razširjena igra, ki v naših krajih ni znana in ji pravimo «ilegalec». Ime prihaja iz časa upora proti okupatorju in domačim kvizlingom,. spominja pa na delovanje tistih pripadnikov OF, ki so živeli v mestih ali večjih naseljih. Premikati so se morali pred sovražnikovimi očmi, preriniti se neopazno v mestnem vrvežu, prenesti pošto, dele tiskam, malo orožja ali dokumente preko cestnih blokov in podobno. Pri sebi so navadno imeli ponarejene osebne izkaznice, preoblačili so se v oprave najrazbčnej-ših poklicev in si izmislili sto drugih zvijač, da bi prebsičili nasprotnika.
Podobno potekajo današnje igre «ilegalec». Prav v zadnjih dneh so taborniki v Sloveniji priredib nekaj takih tekmovanj: člani taborniškega odreda so postavili obroč okoli mestnega okoliša v obbki kontrol, cestnih blokov in opazovalcev; trije ali štirje, za katere nihče ni vedel kdo so, pa so se morali pretihotapiti do točke, kjer je čakala sodniška komisija.
Kakšno korist ima lahko ta igra? Predvsem vpliva na to, da tako «i-legalci», kot opazovalci dodobra spoznajo svoje mesto ali mestni okoliš (vsa dvorišča, prehode, ki niso vsem poznani, vrtove, stopnišča), če hočejo dobro opraviti svojo nalogo; izostri se čut opazovanja, razlikovanja med ljudmi, ki se premikajo po ulicah; ker traja igra določen čas, se vsi sodelavci naučijo hitrega in učinkovitega ukrepanja in presojanja ljudi — «ilegalcev», ker ne vedo vse jih lahko ustavite na ulici, opazovalci pa, ki skušajo ustavljati in preverjati čim manj prebivalcev, ki gredo za časa igre po določeni ulici.
Igro lahko organiziramo tudi v
drugačnem okolju in ne le v mestnem središču. Zadnjič so člani RMV sodelovali v igri «ilegalec» v Bohinju. Skupaj z nekaterimi drugimi odredi so obkrožili in blokirali prehode okoli Sv. Janeza na razdaljo 500 m v vse smeri od mesta.
Nekateri drugi pa so se šli «ilegalce». V času ene ure so se morah z razdalje 2 km prebiti neopaženi do mostu in se javiti sodnikom. Premikali so se tako iz smeri Bohinjske Bistrice kot iz Stare Fužine in od Savice. Končni rezultat je sicer bil v korist branilcev, vendar so jih člani RMV ukanili in se prebili do cilja. Vedeb so, da bo preboj po suhem težak ali pa nemogoč, kajti opazovalci so stali na 20-30 m razdalje v loku 2 ali 3 km. Zato so že prej pripravili Šilce (kajake), jih skrib v grmovje in se v času igre s hitrim veslanjem prebili do cilja po jezeru.
Z nekaj privlačnimi spremembami in prilagoditvami bi morda veljalo tudi pri nas kdaj poskusiti tako ali podobno igro, ki bi sicer bila rekreativnega, a poučnega značaja. Menimo namreč, da bi člani taborniške organizacije, skavti, planinci in člani trim sekcij bili zainteresirani za prvi poskus.
Karavana «belega cirkusa» se ponovno odpravlja na dolgo, večmesečno pot, ki jo bo popeljala od francoskega zimskega središča Val dTsere skozi vsa najpomembnejša smučišča Italije, Avstrije Švice. Zahodne Nemčije in Jugoslavije do tirolskega Innsbrucka, kjer se bo srečala v olimpijskimi igrami, in od tam naprej preko Oceana na j strmine Združenih držav Amerike in Kanade.
Tihe, skrivne in naporne priprave vseh ekip, iskanje novih pripomočkov, izboljšav, abinacije z najpomembnejšimi proizvajalci smučarske opreme vse to je pri koncu in pred vrati je nova tekmovalna se- ' zona, ki je letos še posebno važna, saj bo (po mnenju mnogih strokov-, njakov) višek dolgoletnega napre-. dovanja v belem športu. Nekateri j
f*0 robijo.	M
doseglo točko, katen bo neizbežnoT sledilo bolj ali manj dolgo obdobje ! dekadence.	j
Predpostavk za vrhunsko sezono ne manjka: predvsem velja omeniti | zmeraj privlačne boje za ohmpijsko ! zlato v Innsbrucku: dalje je tu j ključno leto za mladega asa nordij- j skega športa Šveda Ingemarja Sten- j marka, ki smuča na elankah in kateremu je lani svetovni poka! le za las zbežal iz rok; lanski zmagovalec Gustav Thoni — osrednja o-sebnost v smučanju zadnjih let — trna po vsej verjetnosti poslednjo priložnost, da poseže po najvišnjih lovorikah ter tako še obogati svojo legendarno kariero; Piero Gros bo skušal ponoviti rezultate izpred dveh let, ko jo prodrl v svetovno areno in mnogi vidijo prav v njem najresnejšega konkurenta Stenmarku: Avstrijec Franz Klammer si želi maščevati, ker je lani (kljub rekordni vrsti zmag v smuku) na koncu le ostal praznih rok; po poškodbi bo spet na smučeh Švicar Roland Collombin, velik specialist za smuk, ki je baje v življenjski formi; Francozi, ki so v zadnjih treh letih izgubili vebk del svojega ugleda, najavljajo povratek med najboljše; in ne nazadnje naj omenimo še mladega Tržičana Bojana Križaja, mladinskega evropskega prvaka v slalomu, ki predstavlja velik up jugoslovanskega alpskega smučanja in ki ima letos možnost, da se vrine med specialiste v tej panogi.
Celotna svetovna elita je torej že pripravljena na naporne preizkušnje. Vremenski pogoji so zadovoljivi, saj je snega, ki je lani organizatorjem tako belil glavo, povsem dovolj. Prvi nastop (v smuku) bo že danes v Avstriji, nato pa bo pred 3. decembrom, ko bo start v Val d’Iseru, še preizkušnja slalomistov v Livignu, v Valteliini. Ta tekmovanja najbrž ne bodo veliko povedala, saj favoriti še ne bodo postavili svojih kart na mizo.
Pri moških imajo Italijani, ki so pred nekaj leti skoraj nepričakovano stopili na sceno, še vedno najmočnejšo ekipo: Thoni, Gros, De Chiesa, Plank, Radici in drugi bodo nedvomno posegb po številnih prvih mestih. Thoni se bo po vsej verjetnosti posvetil predvsem olimpijskim nastopom, kar daje Grosu nove možnosti. Proti temu kompaktnemu moštvu se bodo borili delno Avstrijci in Švicarji, ki imajo v Klammerju, Hinterseerju, Russiju in Collombinu najboljše predstavnike. Najostrejši nasprotnik pa bo gotovo Ingemar Stenmark, katerega
SPORED TEKMOVANJA ZA SVETOVNI POKAL 1976
1. obdobje		
3. 12.	Val d’isere (Fr.)	smuk ž
4. 12.	Val d’Isere (Fr.)	veleslalom ž
5. 12.	Val d'isere (Fr.)	veleslalom M
7. 12.	Val d’isere (Fr.)	smuk M
10. 12.	Aprica (It.)	smuk ž
11. 12.	Aprica (It.)	slalom Z
12. 12.	M. di Campiglio (It.)	smuk M
14. 12.	M. di Campiglio (It.)	veleslalom M
15. 12.'	Vipiteno (It.)	slalom M
16. 12.	Cortina d’A. (It.)	slalom t
17. 12.	Cortina d’A. (It.)	smuk Ž
	Cortina d’A. (It.)	kombinacija Ž
19. 12.	Schladming ( Av.)	smuk M
20. 12.	Schladming (Av.)	slalom M
3. 1.	P fronten (ZRN)	smuk Ž
4. L	Garmisch P. (ZRN)	slalom M
5. 1.	Garmisch P. (ZRN)	smuk M
	Garmisch P. (ZRN)	kombinacija M
8. L	Meiringen (Šv.)	veleslalom Z
9. 1.	Memngen (Sv.)	kombinata Z
	Meirigen (šv.)	smuk Z
10. 1.	Wengen (šv.)	slalom M
11. 1.	Wengen (šv.)	smuk M
	Wengen (šv.)	kombinacija M
12. L	Adelboden (šv.)	veleslalom M
	Les Diablerets (šv.)	slalom Z
14. 1.	Les Gets (Fr.)	slalom Z
15. 1.	Les Gets (Fr.)	veleslalom Z
2. obdobje		
17. 2.	Morzine (Fr.)	smuk M
	Berchtesgaden (ZRN)	slalom Z
18. 2.	Morzine (Fr.)	veleslalom M
	Berchtesgaden (ZRN)	veleslalom Z
21. 2.	Badgastein (ZRN)	slalom Z
22. 2.	Badgastein (ZRN)	smuk Z
	Badgastein (ZRN)	kombinacija Z
24. 2.	Kitzbuhel (Av.)	slalom M
25. 2.	Kitzbuhel (Av.)	smuk M
	Kitzbuhel (Av.)	kombinacija M
25. 2.	Maribor (Jug.)	slalom Z
26. 2.	Maribor (Jug.)	veleslalom ž
27 2.	Ziviesel (ZRN)	veleslalom M
5. 3.	Heavenly (ZDA)	slalom M
	Heavenly (ZDA)	veleslalom Z
7. 3.	Heavenly (ZDA)	veleslalom M
	Heavenly (ZDA)	slalom ž
12. 3.	Aspen (ZDA)	slalom M
	Aspen (ZDA)	veleslalom Ž
14. 3.	Aspen (ZDA)	smuk M
	Aspen (ZDA)	smuk Z
17. 3.	Mont St. Anne (Kan.)	veleslalom Z
18. 3.	Mont St. Anne (Kan.)	veleslalom M
20. 3.	Quebec (Kan.)	vzpor. slalom ž
21. 3.	Quebec (Kan.)	vzpor. slalom M
T. B.
slog, sproščenost in hladnokrvnost presenečajo iz dneva v dan. če se je med poletjem še izboljšal — in to bodo pokazab že prvi rezultati — res ne vidimo, kdo bi mu mogel prekrižati račune.
V ženski konkurenci bo boj za nasledstvo neprekosljive Anne Marie Prdll-Moser zagrizen. Kandidatk je več; Francozinja Serrat, Avstrijka Kaserer ter predstavnica Liechtensteina Wenzei so v prvi vrsti.
Adut jugoslovanskega smučanja je, kot rečeno, Bojan Križaj. Z nekaj dobrimi rezultati iz prejšnje sezone si je pridobil pravico, da bo starta! v tretji jakostni skupini (od 30. do 45. startne številke), medtem ko je lani nastopal kot 70., 80. ah pa še z višjo startno številko. Nedvomno ima dobre možnosti, da postane soliden smučar.
Tekmovanje za SP je razdeljeno v dve obdobji. Prvo se prične 3. decembra v Val dTseru ter se zaključi 15. januarja v Les Getsu. Prvi nastop drugega dela tekmovanja bo 17. januarja v Morzinu, medtem ko se bodo tekme zaključile 21. marca v Quebecu. Olimpijski nastopi bodo od 4. do 14. februarja.
Iz prvega obdobja bi si vsak tekmovalec lahko izbral osem najboljših rezultatov, iz drugega pa šest. Moški bodo imeli 7 slalomov, 1 vzpo. redni slalom, 7 veleslalomov ter 8 smukov in 3 kombinacije. Ženske bodo tekmovale v 7 smukih, 8 veleslalomih. 1 vzporednem slalomu in 3 kombinacijah. Moški imajo torej 26 tekem, ženske 27.
Izmed sprememb v pravilniku naj omenimo le vlogo vzporednega slaloma, ki bo v Quebecu in ki bo zaključil tekmovanja. Točke bodo veljale le za tiste, ki bodo v vodstvu in katerih razdalja od prvega mesta ne bo večja od desetih točk.
T. B.
OBVESTILO
Zaradi stavke radijska televizijskih časnikarjev odpade običajna nedeljska oddaja «Špuri in glasba», ki je na sporedu od 16. do 17. ure.
Nadomestil jo bo glasbeni spored. ki bo obsegal rezultate in vesti predvsem o pr klicah in amaterskih nogometnih prvenstvih, domači odbojki in košarki ter o mednarodnih športnih dogodkih
HIPODROM MONTEBELLO

Poznate konjsko dirkališče?
... in konjske dirke?
DANES posebna priložnost z
NAGRADO DARWIL
ob 14. uri
5 ur DARWIL GRAN SPORT za najbolj srečne aledalce VSTOPNINA: moški 1.000 lir — ženske 500 lir
otroci do 14. leta v spremstvu brezplačno
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija cDan» V SFRJ številka 1.50 Oin, ob nedeljah 2,— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300,— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «AD1T» . DZS • 61000 Ljubijanai
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA "IZ0/". Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l
Stran 8
30. novembra 1975
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja Tn tiska
H
ZTT Trst
SMUČANJE
V LIVIGNU
IZREDEN USPEH BOJANA KRIŽAJA
V veleslalomu se je uvrstil na odlično 7. mesto - Zmagal je Hinterseer
ElVIGNO, 29. — 17-letni Jugoslovan Bojan Križaj je na mednarod-nefn smučarskem tekmovanju v veleslalomu, v Livignu, v konkurenci 150 najboljših smučarjev iz vsega sveta, zasedel ■ odlično 7. mesto in je s tem presenetil vse poznavalce tega športa. Zmagal je Avstrijec Hinterseer, medtem ko sta Thòni in Stenmark v drugem spustu padla in odstopila. Po prvem sta bila na
CERTI NAO
OtafVta/ter
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
MALALAN
URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST
BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE
prvih dveh mestih. Lestvica:
Hans Hinterseer (Av.) Franco Bieler (It.) Piero Gros (It.)
Bruno Confortola (It.) Steve Mahre (ZDA) Elio Presaezi (It.) Križaj (Jug.)
8.	Sochor (ČSSR)
9.	Amplatz (It.)
Haker (Nor.)
Philips Mahre (ZDA) Fournier (Švi.)
Zeman (ČSSR)
Hauser (Av.)
Junginger (ZRN)
2’29”89
2’30”24
2’30”25
2’31”06
2’31”22
2’31”36
2’31”57
2’31”58
2’31”71
2’32”04
2’32”11
2’32”15
2’32”42
2’32”61
2’32”84
I WASHINGTON, 29. - Tri državne reprezentance so danes zaključile svojo košarkarsko turnejo po ZDA. V svojih zadnjih nastopih je moška reprezentanca ZDA premagala Marymount College z 78:75, Jugoslavija je odpravila Brigham U-niversity z 78:75, ženska reprezentanca LR Kitajske pa je premagala Federai City College z 68:50.
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
■	sprejema hranilne vloge in
■	nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
Urnik:	8.30 — 12.30
16.00 — 17.00	Ob sobotah zaprto
Imate namen obnoviti opremo ...
toda
ne veste, kaj bi s svojim starim pohištvom: tudi za to poskrbimo mi; poleg tega Vam, kot vedno, jamčimo prihranek in kakovost
DOM JO 137 TRST
s vež p pražena kava = prihranek
Srr~o prnsrna kava pomeni
prihranek.
ker <Iu ree skodelic
okusne in dišeče kave.
('.R KM V. A hhP. praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
CREMO A th'È Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 • Industrijske cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 « Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 « Telefoni 793.735 « 750.575
| l^idfnO- uleoUUdfeu
Prejeli srno s prošnjo za objavo:
Na sedežu m Korzu Italija 12 so se v preteklih dneh srečali predstavniki Interja 1904 in Bora, da bi proučili stanje odnosov med obema športnima društvoma po neprijetnih dogodkih, do katerih je prišlo v soboto, 22. novembra ob koncu mladinskega košarkarskega srečanja Inter - Bor.
Sestanek, ki je potekal v prisrčnem . in prijateljskem vzdušju, je omogočil popolno razjasnitev stališč obeh strani. Voditelji Interja so s svoje strani izrazili živo obžalovanje zaradi žaljivega izraza, ki ga je izgovoril neki mladi tekmovalec tega društva, podčrtali pa so, da v ta obžalovanja vredni dogodek ni mogoče vmešati celotnega društva, katerega politično-športna usmeritev je znana vsem.
Voditelji obeh društev so poudarili potrebo, da bi z raznimi pobudami še bolj razvili medsebojno sodelovanje in prijateljstvo.
JniaAautefiA
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117, 34-140, 34-113
Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPER n.sol.o. in TOZD transport KOPER n.sol.o. ter njunih filial, izpostav in poslovalnic v vseh večjih mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in transporta doma in v tujini.
S 47 filialami, izpostavami in poslovalnicami
NUDI
popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemnih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno -špediterskih in carinskih zadevah;
z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. Specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo.
Zaupajte svoje blago organizaciji
INTEREUROPE
CENTER ZA OPREMO
ITALPLAST - Trg Ospedale 7 PODI — MOQUETTE — PLASTIKA — PREPROGE — PÀ-RURES — HODNIKI — ZIDNE TAPETE — ZLOŽLJIVA VRATA
VSE NA ZALOGI
•''V„ v	. . ..
^SUPERMARKETI
DOMJO 157
r jez
TEL. 82 65 41
|DE5RAR ®j
NOVI zastopnik '	-
RENAULT
vam na^razpotago
F.ZAGARIA
Trst, Trg Sansovino 6	/
tel 725-390	///
SERVIS IN REZERVNI DELI:«»
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 3S tel. 62853 -4
V STO TRGOVINAH T CLUB V TRSTU
in prepričali se boste o našem lienem servisu.
strokovnem in skrbno oprav-
KUPON ZA VSAKIH 1000 UR NAKUPA
VSAKIH 10 DNI ŽREBANJE: 7 DNI POČITNIC VKUUČNO S POTOVANJEM 100 LITROV BENCINA- BONI ZA NAKUP
V PRIHODNJIH DVEH ŽREBANJIH
BOSTA IZŽREBANI POČITNICE IN POTOVANJE V:
AMAR
Ul. del Bosco 6 Tel: 741946
TRST
auto sHle
Ul. U. Foscolo 10 Tel. 796456
BENCIN JE DRAŽJI! Lahko Vam takoj vgradimo plinsko inštalacijo v katerikoli avtomobil po zmerni ceni. 80 - 60 - 50-LITRSKI REZERVOARJI
— ČISTEJŠI MOTOR — NEZMANJŠANA MOČ MOTORJA — MANJŠA PORABA GORIVA
OPOZARJAMO VAS NA NAGRADNO ŽREBANJE
Aut. Min. 40 4/163295 dd. 4.10.75
KONČNI DOBITKI: BARVNI TELEVIZORJI NAQNIS
"trinajsta podjetjem
plača
Tudi letos bo Cassa di Risparmio di Trieste - Tržaška hranilnica nudila izredni predujem za izplačilo trinajste plače.
Pobuda se nanaša na majhno in srednjo industrijo, na obrtniška in trgovska podjetja ter na terciarne dejavnosti, ki imajo največ do 150 nameščencev, finansiranje znaša 200.000 lir na nameščenca in predvideva 10,50% obrestno mero: vračanje v roku šestih mesecev.
Prošnjam, ki naj bodo predložene do 18. decembra 1975, je treba priložiti:
■	izjavo o številu nameščencev, ki jo potrdi strokovno združenje;
■	izjavo, da ni bila še vložena zahteva za podobne olajšave pri drugih zavodih.
Izplačila se bodo začela s 15. decembrom ,1975.

ki imajo do sto petdeset nameščencev finansiranje zavoda
PACCA
Di RISPARMIO Dl TRIESTE
-
f
PO IZREDNIH REKLAMNIH CENAH 1 od 26 vrst DARWIL QUARTZ COMPUTER, največja zbirka ur na tekoči quartz in na svetleče se diode.
DARWIL
najavlja IZREDNO RAZSTAVO
za danes, 30. novembra, in za nedeljo, 7. decembra, od 15.30 do 20. ure
ZLATA PALAČA - TRG SV. ANTONA NOVEGA, 4 - I. IN II. NADSTROPJE
é
'T
Razstavljene bodo, in to prvič, novosti za leto 1976 po presenetljivih cenah: ure, kakovostno zlatarstvo, dragulji, srebrnina, hišne in okrasne ure.
Za vsakega obiskovalca smo pripravili prijetno DARILO DARWIL
Eden izmed tisočih draguljev, ki bp-do razstavljeni na nedeljski razstavi.