85 5*+ A OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.IZ6 66001 KOPER 60100200 Primorclci < 31 nevnik Au',aa P^ana V gotovim ^ nnA .. Aob. postale i gruppo Cena JUU lir Leto XXXIV. Št. 90 (10.002) TRST, nedelja, 16. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi m, i P «11 p; i , HH DRAMATIČEN RAZPLET TOČNO EN MESEC PO KRVAVI ZASEDI V ULICI FANI ŠESTO SPOROČIL O RDEČIH BRIGAD: ALDA MORA SMO OBSODILI NA SMRT «Proces» proti Moru se je zaključil - Brigadisti v bistvu priznali, da niso dosegli svojih ciljev in da so ostali povsem izolirani - KD naj bi pripravljala pobudo, da bi rešila svojemu predsedniku življenje Zločinska Napoved J** brigade so sporočile: ^ Ces jr končan. Nobenega dvo-zat !• da je Aldo Moro kriv in y te obsojen na smrt. . . » je « dramatična, presunljiva vest lapi^ P°tem, ko smo že imeli 5jCeSQn uvodnik, v katerem smo drasf «°Pu®čaJj možnost najbolj Brabit ne®a razpleta Morove u-(uj. 1 ve, a smo vendarle izrazili Ugrnh-Pante’ da se bodo Morovi tioza(iovoljili s tem, da kan b° un*dljo predsednika Kriz n' demokracije,, da iztisnejo Hm le°or‘’h ust *priznanja», ki bi izsiliPoteni služila za nadaljnje p rjevanie večinske stranke in tiofc° Hte celotne republiške de-ratične družbene ureditve. bnlSt° *uradno» sporočilo rdečih Uefl- d s svojo brutalno napo-k 10 omajalo to upanje, čeprav nj Sporočila Samega vendarle Se MorW°°če dokončno zaključiti, da ^ 0 ni več samo »politično* morje tUdi *e fizično mrtev. Upanje bjpodnje, ki umre. Toda kdor je Sp0„™Pno, brez sence pomišlanja, iPre°ben umordi Morovo osebno rkimn^V0' kdor ima na vesti veli hi trdnosti živčnega sistema krati* !.n v oelotni italijanski demo- nt družbi. :°klei 0 mt.Vania ne more in ne sme bi-*tren} v tej novi dramatično zao-8re . ^azi izsiljevanja, pa čeprav h pUj res za življenje človeka, ki) _ stavijo pojem ne samo za “ferofj ^ Pa za državo kot celoto. kzr$kile’ ki se skrivajo za prole-Ceno f 1 gesli. je treba za vsako NeljC P Se tako veliko, do kraja kainjf, 0,1 Za to kar so — pred-^stične diktature in jih tllii ,-J v ujihovi blodni strategiji, tkeg ^sprotni interesom delav-Po s0Je,ZTeda in njegovim težnjam tealno pravičnejši družbi. RIM — Točno en mesec po ugrabitvi Alda Mora so se rdeče brigade še enkrat oglasile z dramatičnim sporočilom, da je zasliševanja konec in da je bil predsednik KD ob koncu procesa obsojen na smrt. Sporočilo so teroristi postavili istočasno v štirih različnih krajih v Turinu, Milanu, Genovi in Rimu, s čimer so ponovno dokazali svojo organizacijsko moč, po drugi strani pa vsebina novega, šestega sporočila v bistvu priznava, da teroristi niso dosegli svojega cilja in da so tudi sami občutili osamljenost, na katero reagirajo živčno in okrutno. V tem trenutku ni mogoče reči, ali pomeni sporočilo o obsodbi na smrt samo zadnji poskus izsiljevanja in vnašanja razdora in zmede v državi, ali pa napoved tragičnega zaključka drame, ki se je prav tako tragično začela pred enim mesecem v Ul. Mario Fani. Šesto sporočilo rdečih brigad so teroristi napovedali uredništvom agencije ANSA v Turinu, milanskega dnevnika «La repubblica*, genovskega «H secolo XIX* in rimskega «Messaggero». V vseh štirih primerih je kronist dobil navodila, kam naj gre, da bi našel rdečo kuverto z novim sporočilom. zadeva odgovornost posameznih «veljakov». Toda to niti ni važno, važno je, da se razkrinka vloga «psa čuvaja buržoazije*, ki jo je imela KD, in ki je proletariatu ze itak dobro znana. »Kakšne skrivnosti bi lahko bile — pravi med drugim sporočilo — v režimu KD od De Gasperija do Mora, ki bi jih proletarci ne spoznali in plačali z lastno krvjo? Centrizem, levi center, strategija napetosti in vlada vzdržanj so razni termini — pravijo še brigadisti — s katerimi so KD in njeni pajdaši ohranjevali našo državo pod imperialističnim jarmom*. Kljub temu, da ne more biti nobenih skrivnosti, pa brigadisti v sporočilu trdijo, da je Moro le razkril razne sramote režima ter je navedel imena resničnih in skritih krivcev najbolj krvavih strani Zgodovine zadnjih let. Vse to bo svoj čas objavljeno, napoveduje sporočilo, pa ne preko »režimskega tiska*, ki je «v službi raz- rednega sovražnika*, pač pa preko ilegalnih sredstev obveščanja »bojnih organizacij*. »Kar se nas tiče — se glasi zadnji, najbolj dramatični del sporočila — se je proces proti Aldu Moru že zaključil. Soditi Aldu Moru je pomenilo samo etapo v razrednem boju za komunizem.* »Odgovornosti Alda Mora so tiste, zaradi katerih je država pod procesom. Njegova krivda je ista, zaradi katere bosta KD in njen režim dokončno poražena, likvidirana in porušena od iniciative komunističnih bojnih sil. Nobenega dvoma ni — se konča sporočilo — Aldo Moro je kriv in je zato obsojen na smrt.* Ob novem sporočilu rdečih brigad so se seveda takoj mobilizirali tako preiskovalci kot politične sile. Na notranjem ministrstvu je bil pozno zvečer še v teku sestanek med ministrom Cossigo, podtajnikom Let-tierijem — ta se je sinoči sestal tudi s tajnikom KD Zaccagninijem in z Morovo ženo — šefom policije Pariatom, poveljnikom karabinjerjev Corsinijem in visokimi funkcionarji Viminala. Danes zjutraj se botlo sestali voditelji KD, ki so zadolženi, da sledij0 razvoju dogodkov, skupaj s predsednikom vlade Andreottijem. Slednji se je že sinoči, kmalu Po objavi novega sporočila, po- govoril tudi s predsednikom republike Leonejem. Na sedežu KD kar mrgoli časnikarjev, toda nihče od odgovornih ni hotel dajati izjav ali komentarjev. Zaccagninijev glasnik je prebral kratko noto, ki jo bo objavil današnji «11 popolo*. V njej je izražena zaskrbljenost zaradi najnovejšega razvoja dogodkov ter se poudarja skupna odgovornost vseh demokratičnih sil, da bi storili vse, kar je mogoče storiti, da bi rešili življenje Aldu Moru. KD v noti zagotavlja, da bo v okviru lastnih dolžnosti, kakršne so začrtali na zadnji seji vodstva, skušala vendarle najti neko pot, ki bi omogočila, da bi Mora rešili. Prav ta stavek je seveda rodil vse mogoče domneve o nekakšnih posredovanjih, ki pa jih na sedežu KD niso hoteli komentirati. Glasilo KPI «L'Unila» pa bo danes objavilo kratek komentar, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi Morove usode, po drugi strani pa' ugotavlja, da so brigadisti v šestem sporočilu v bistvu priznali, da niso dosegli svojih ciljev, saj prav zaradi tega nepovedujejo nov gnusen zločin. »Unita* izraža prepričanje, da bo moč demokracije vendarle prevladala, saj je prav ta demokracija ustvarila praznino okrog morilcev ter jih bo, na koncu prav gotovo porazila, (tm) Iztirjeni vagoni vlaka Trst — Benetke — Rim po včerajšnjem strahotnem trčenju (Telefoto ANSA) ;'esedilo šestega sporočila, ki je napisano z istim pisalnim strojem kot vsa prejšnja, po vsej verjetnosti pa ga je tudi natipkal isti «strojepisec», se začenja s trditvijo, da se je zasliševanje «jetnika Alda Mora* zaključilo. Očitno ni predsednik KD povedal svojim u-grabiteljem nič takega, kar bi lahko izkoristili, ker poročilo med drugim trdi, da «ne more biti skrivnosti* v delovanju KD «pri uresničevanju načrtov imperialistične buržoazije*, niti ne, kar .milimi,..............................................umni.. VČERAJ POPOLDNE ZARADI ZEMELJSKEGA USADA NA PROGI BOLOGNA-FIRENCE Nad štirideset mrtvih in sto dvajset ranjenih zaradi trčenja brzca v iztirjeno lokomotivo «Freccia della la g ti n a» zavozila s hitrostjo 110 km na uro v vlečni voz vlaka Lecce-Milan - Med žrtvami tudi beneški podpre£ekt BOLOGNA — Zemeljski usad kot posledica silovitega dežja in neurja, ki je zajelo širše področje A-peninov, je botroval strahoviti železniški nesreči, ki je po še nepopolnih podatkih terjala do sedaj, pa čeprav se boje, da jih bo več, 41 človeških življenj, približno 120 potnikov pa je bilo laže ali huje ranjenih. Nesreča se je pripetila, kot navaja uradno poročilo ministrstva za prevoze, ob 13.40 med postajama Grizzana in Monzuno — Vado na progi Firence — Bologna, ko se je potniški vlak 572 bis Lecce — Milan, ki so ga morali zaradi prekinitve jadranske proge preusme riti na Rim in Firence, znašel pred zemeljskim usadom. Le malo blatne zemlje, nekaj korenin in prevrnjeno mlado drevo, zaradi če- sar se j2 strojevodji, ki je zmanjšal hitrost, posrečilo pripeljati celotno kompozicijo, natrpano do zadnjega kotička, čez blatno gmoto, ko se je zgodilo nekaj nepredvidljivega: lokomotiva se je iznenada iztirila in poševno zavozila na drugi tir v trenutku, ko je iz severne strani pridrvel s hitrostjo 110 km na uro brzec «freccia della laguna*. Trčenje, do katerega je prišlo skoraj na nadvozu «Gardelet-ta*, je bilo neizbežno: lokomotiva «freccie* je med lomljenjem tračnic in pretresljivim kričanjem, jokanjem in stokanjem obupanih potnikov potegnila za seboj 15 m globoko poleg lokomotive nasprotnega vlaka tudi štiri vagone, med katerimi sta bila tudi vagon Rim — Trst in jedilni vagon, drugi so se prevrnili na strmi travnati za- iiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiinaiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimmiiiiiiiiiiiiiniiimimmimiiHiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiuiiiiiimiiiiiimiiB Bivši deportiranci iz SRS v Rižarni Tržaško Rižarno je včeraj skala delegacija bivših slovenskih deportirancev v nacističnem uničevalnem taborišču Buchenvvald. Delegacijo, ki jo je vodil predsednik republiškega komiteja borcev in internirancev SRS Boris Kovačič, sta sprejela predsednik tržaškega združenja političnih preganjancev Postogna ter bivši deportiranec v Biichemvaldu Ferdi Zidar, ki sta gostom orisala zgodovino zloglasnega tržaškega uničevalnega taborišča ter vsa povojna prizadevanja, da bi Rižarno uredili v spo- menik in muzej. Ob tem je Postogna posebej omenil srečanje, ki ga je Združenje bivših političnih preganjancev imelo z deželnimi o-blastmi v zvezi z dokončno ureditvijo muzeja. Deportiranci iz Slovenije, katerih včerajšnji obisk se uokvirja v proslavo 33. obletnice osvoboditve nacističnega taborišča BOchemvald, so se žrtvam Rižarne. poklonili z vencem in enominutnim molkom. V sejni dvorani Rižarne je bilo nato kratko srečanje, med katerim je Boris Kovačič orisal osvoboditev Buchen- walda. Sami jetniki (ostalo jih je še 23 tisoč od skupnih 45 tisoč, ker so jih malo prej nacisti umorili nad 20 tisoč) so dan pred prihodom zavezniških čet osvobodili taborišče. Slovenska delegacija se je poklonila tudi padlim iz Miljskih hribov pred spomenikom pri Korošcih, nakar je odpotovala v Novo Gorico. Danes bodo bivši deportiranci iz Slovenije obiskali Gonars, kjer se bodo poklonili spominu umrlih jugoslovanskih antifašistov. radi silovitega dežja, pomešanega z snegom, razmočeni rebri, zadnji pa so na srečo obstali na tračnicah. Pogled na prizorišče je bil srhljiv: mrtvi in ranjeni, ki so med prevračanjem padli iz vagonov, sc ležali, nekateri močno razmesarjeni, v blatu in motni vodi potoka, ki je drla pod nadvozom, drugi pa so ostali stisnjeni med skrotovičeno pločevino razbitih in celo prelomljenih vagonov. Prvo, takojšnjo pomoč, so nudili avtomobilisti, ki so tedaj privozili po «avtocesti sonca*, ki teče, sicer nekoliko nižje, vzporedno z železniško progo. Medtem ko so ti z lastnimi avtomobili nemudoma odpeljali ranjence v bolnišnice v Bologno in Firence, drugi pa, posebno prebivalci bližnjih vasi in zaselkov in odred padalcev, ki je prav tedaj privozil mimo, reševali stokajoče ranjence iz razbitin, je stekla reševanja akcija. Iz Bologne in Firenc so šle na kraj kolone rešilnih avtov, gasilci, vojaške edinice, karabinjerji in policijski agenti, ki so, da bi olajšali prevoze v bolnišnice, brez odlašanja zaprli oba dela avtoceste Bologna - Firence za ves promet, kar so storili tudi na bližnji pokrajinski cesti pri Vadu. Reševanje se je prav zaradi nenehnega neurja, strmega in blatnega terena ter zaradi težavnega položaja, zavleklo, še posebno, ker so se morali gasilci lotiti nekaterih vagonov celo z varilnimi aparati. Proti večeru se je reševalcem prikazala nesreča v vsej svoji strahotni dimenziji: na tleh se je vrsta negibnih trupel iz minute v minuto daljšala in tudi število ranjencev se je večalo, medtem ko so premočeni in pre-mraženi prestrašeni potniki ki so se rešili brez poškodb, med katerimi je bila skupina Japoncev in drugih tujcev, brezglavo tavali okoli razbitin in iskali svojce, prijatelje, znance. Oba vlaka sta bila polna potnikov, vendar kaže, da so vse žrtve in ranjenci, z edino izjemo strojevodje kompozicije, ki je prihajala z Juga, z brzca 813. Vlak Benetke — Rim s priključenimi vagoni iz Bočna, Trsta in Vidma je posebno ob sobotah, ko se številni državni in drugi uradniki vračajo na svoje domove, vedno poln, zaradi česar je obvezna rezervacija prostorov. Tudi včeraj so bili vsi prostori že v Trstu zasedeni in v zadnjih vagonih so se vozili tudi nogometaši Verone s trenerjem Valcareggijem, namenjeni na tekmo v Rim. Na srečo so se vsi, razen njihovega spremljevalca, ki je moral zaradi zloma roke ostati v Bologni, prestrašeni sicer, a nepoškodovani vrnili v večernih u-rah domov, kjer so jim sporočili, da so prvenstveno tekmo odložili na sredo. V vlaku je bil tudi igralec goriške košarkarske ekipe Pa-gmossin Rino Bruni in član vodstva iste Luciana Palia, ki sta se hotela v Neaplju, kamor so Goričani odpotovali z letalom, pridružiti ekipi, kateri sta nesla dokumente, ki so ostali pod razbitinami. Na srečo sta se oba rešila brez poškodb. Identifikacija smrtnih žrtev se bo verjetno precej zavlekla vsaj za nekatera trupla, ki jih bo težko prepoznati. Še pozno ponoči so v svitu žarometov iskaLi morebitne žrtve, med katerimi sta tudi strojevodji vlaka »freccia della laguna*, medtem ko so nekatera razmesarjena trupla našli med grmičevjem in celo na drevesih ob progi. V nesreči je izgubilo življenje ali pa je bilo ranjenih tudi nekaj . vidnih osebnosti. Med mrtvimi sta beneški podprefekt dr. Paolo D’E-lia in član višjega sveta ministrstva za javna dela dr. Giovanni Martuscelli, med ranjenimi pa glavni pravdnik pri beneškem prizivnem sodišču dr. Sebastiano Di Marco in visoki funkcionar obmejne policije v Bocnu dr. Alfio Bar- fNadaljevanje na zadnji strani) niiDiitiiiiiiiiiMiiiiuiiHHiHiiiimiiimiiiiiiiuifHiuimuiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiimMiiiiiiiiiiiii VČERAJ V ČRNEM VRHU Proslava 35-letnice Gradnikove brigade Na Vinici pa se bodo danes zbrali nekdanji borci 5. prekomorske brigade (Od našega dopisnika) LJUBLJANA — V Črnem vrhu nad Idrijo se je včeraj dopoldne kljub izredno slabemu vremenu zbralo zelo veliko ljudi na proslavi ob 35-letnici ustanovitve tretje slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ivan Gradnik. Slovesnosti so se poleg starešin in borcev te prve primorske partizanske brigade in pripravnikov enote JLA, ki nadaljujejo tradicije gradnikovcev, udeležili številni prebivalci Črnega vrha, kot tudi sosednjih krajev. Vsi so prisrčno sprejeli in pozdravili preživele gradniknvce in med njimi nekdanjega komisarja, sedanjega poveljnika ljubljanskega armadnega področja generalpolkovnika Franca Tavčarja - Roka. Zbranim je spregovoril eden izmed poveljnikov partizanske Gradnikove brigade, generalpodpolkovnik Rado Klanjšček. Med drugim je poudaril, da takšni jubileji in slovesnosti partizanskih enot ne smejo bi- ti le spomin na preteklost, ampak bi to moralo pomeniti mladim rodovom spodbudo pri razvijanju tradicij narodnoosvobodilnega boja sploh, pripravnikom JLA pa proučevanje in analiza bojnih poti, ki so dragocene pri razvijanju vseljudske obrambe. Na Vinici v Beli krajini p« se bodo danes zbrali nekdanji borci 5. prekomorske brigade, ki je bila ustanovljena v Splitu leta 1944, od tam pa je krenila na pot po severni Dalmaciji, se bojevala v Liki in nato v Sloveniji, kamor je prišla 17. aprila leta 1945, ko je pri Vinici prekoračila Kolpo. Slovesnosti na Vinici, ki jo organizirajo osrednji domicilni odbor te brigade v Celju in družbenopolitične organizacije v Beli krajini, se bo poleg domačinov udeležilo kakih 1500 nekdanjih borcev te brigade, v kateri je bilo ob njeni ustanovitvi več kot 3.CC0 borcev. JURE PENGOV Težave pri obnovi italijansko-jugoslovanskega sporazuma o ribištvu BEOGRAD — Kot poroča tiskovna agencija ANSA, sklicujoč s* na včerajšnji članek zagrebškega. Vjesrika. so izgledi za obnovo i-talijansko - jugoslovanskega sporazuma o ribištvu slabi. Sporazum zapade junija, Italija pa mora zaradi svojih obveznosti prepustiti pogajanja Evropski gospodarski skupnosti. Jugoslavija j« do sedaj zavrnila tako obliko. Italijanski ribiči so lahko d« sedaj lovili na območjih Premu-da - Dugi otok, Palagruža in na območju pred Dubrovnikom ter Barom. Italija pa .je za to koncesijo plačevala letno 570 milijonov lir. Jugoslovani nasprotujejo pogajanjem z EGS, saj bi to pomenilo dostop ribičev devetih držav EGS v jugoslovanske teritorialna vode. V primeru, da bi Jugoslavija pristala na pogajanja z EGS, bo po vsej verjetnosti izrecno zahtevala, da sporazum velja samo za italijanske ribiče. RAPALLO (Genova) — V strahovitem požaru, ki je popolnoma uničil nočni lokal »Le Roy» v Pasaži Cristallo v središču Rapalla, sta našli smrt dve 24-letni plesalki Maria Cristina de Gomez iz Buenos Airesa in Felicita Femandez Ferreira iz Montevidea, enajst o-seb pa je bilo ranjenih. Pozdrav koroški SPZ Slovenska prosvetna zveza v Celovcu praznuje danes 70-let-nico svojeaa obstoja in boja za ohranitev slovenske kulture in slovenskega življa na Koroškem pred nasilno asimilacijo, kateri je izpostavljen že de-setlja na najbolj brezobziren način. Kot dnevno glasilo Slovencev v Italiji pošiljamo prosvetni organizaciji v Celovcu bratski pozdrav in voščilo, da bi v svojem plemenitem in neprecenljivem poslanstvu med koroškimi rojaki žela še mnogo nadaljnjih uspehov. Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA DELNIČARJEV TKB se čedalje bolj uveljavlja v našem manjšinskem gospodarstvu Obseg zaupanih denarnih sredstev se je lani povečal za 42,8% - Ugoden razvoj poslovanja na domačem tržišču in v inozemstvu - Delno obnovljena upravni svet in nadzorni odbor ; . !•”' «■*»•?•• .........' ...... «" VČERAJ V VELIKI DVORANI PEDAGOŠKE FAKULTETE Zaključki dvodnevnega srečanja o šoli s celodnevnim poukom Zelo živahna okrogla miza • Kritične ugotovit, ve glede pomena šole s celodnevnim poukom Včeraj se je v veliki dvorani pedagoške fakultete v Trstu zaključilo dvodnevno srečanje vzgojiteljev, staršev in socialnih operaterjev, ki delujejo v štirih šolah s celodnevnim poukom na ozemlju tržaške občine. Med dopoldansko okroglo mizo je poseglo v razpravo šest predstavnikov, ki so orisali razvojno pot vsake izmed teh šol, njene začetne težave in sedanje probleme, ki se prepogosto pojavljajo. Prva je posegla operaterka osnovne šole v Ul. Conti, ki je povedala, da so uvedli tak način šolanja predvsem za tiste otroke, ki so potrebni vzgojno - izobraževalne pomoči v vseh pogledih, in prav pri celodnevni šoli je to najlažje dosegljivo. Letos obiskuje to šolo skoraj sto o-trok, ki se poleg rednega pouka ukvarjajo še s tiskanjem biltenov, s predvajanjem diapozitivov in fil- Včera j dopoldne so se delničarji Tržaške kreditne banke sestali v Gregorčičevi dvorani na rednem letnem občnem zboru. Skupščine se je osebno oziroma s pooblastili u-deležik) (58 delničarjev z 38.907 delnicami, to .je 389,070.000 lir no minalne glavnice. Po enominutnem molku, s kate- rim so delničarji počastili spomin lani preminulega dr. Kukanje, ki je osemnajst let vodil TKB, je predsednik L. Polojaz podal poročilo upravnega sveta o lanskem poslovanju banke. Bilančni podat ki izkazujejo, da je zavod v naglem vzponu: celokupen promet, brez evidenčnih računov, .je lani znašal skoraj 24 milijard lir. Obseg zaupanih denarnih sredstev se je v primeri z letom 1976 povečal kar za 42,8%, in sicer z 9.926 na 14.172 mili,jonov lir (v državnem merilu se je masa zaupanih sredstev povečala za 22%). Naložbe so se povečale za skoro milijardo lir in dosegle 4.786 milijonov: na tem področju bi banka s svojo likvidnostjo lahko dosegla še boljše rezultate, vendar je v zadnjem času opaziti, tudi zaradi postopnega staranja prebivalstva, da je začelo zanimanje za nove gospodarske pobude in najemanje ustreznih kre ditov zastajati. Skladno z naraščanjem prometa v okviru oddelka za poslovanje s tujino, je lani močno narastla po stavka 'dolžnikov za jamstva*, ki se je povzpela s 630 milijonov lir v letu 1976 na skoraj 4 milijarde lir. Kar zadeva trdnost banke, je ta razvidna zlasti iz podatkov, ki se nanašajo na obseg rezervnih skladov, ki so do konca leta do segli 483,4 milijona lir, medtem ko je sklad za kritje terjatvenih rizi kov dosegel 64 milijonov. Ostale akantonacije, izvedene v skladu z ustrezno zakonodajo, pa dosega p 273,7 milijona lir. Zanimivo je še,-da je menjalnica TKB lani opravila skoraj štirikrat večji promet kakor v prejšnjem letu. Izdaja privolilnic za uvoz in izvoz je narastla za 61,2% in prav tako zadovoljiv je bil promet računov v tuji valuti. Letno poslovanje se je zaključilo s čistim dobičkom nekaj nad 111 milijonov lir. Kar zadeva nadaljnji razvoj poslovanja banke, je predsednik pou daril potrebo po preureditvi in razširitvi poslovnih prostorov,- po okrepitvi delovnega kadra in po odprtju novih okenc na podeželju, za kar je TKB že vložila ustrezne prošnje. Poročilo nadzornega odbora je podal prof. Berginc, nakar je občni zbor soglasno odobril obe po ročili, bilanco in predloženo porazdelitev dobička med razne skla de ’ ter izrekel razrešnico upravnemu svetu in nadzornemu odboru, katerima je potekel triletni mandat. Sledile so volitve za obnovo omenjenih organov, ki sta za triletje 1978-80 tako sestavljena: u pravni svet: L. Polojaz, J. Panjek, M. Kuret, A. Renar, Ž. Simonič, M. Tence in M. Čebulec; nadzorni odbor: S. Mesesnel, V. Svetina. A. Lokar ter prof. Berginc in G. Bevk kot namestnika. Na sliki: Predsednik Tržaške kreditne banke L. Polojaz podaja predsedniško poročilo. PREDSTAVITEV SPOMLADANSKE SIMFONIČNE SEZONE Orkester Slovenske filharmonije v rednem abonmaju Verdijeve sezone Na programu šestnajst koncertnih nastopov pod taktirko priznanih dirigentov - Verja in pomembnejša prisotnost zbora gledališča' Verdi Operna sezona gledališča Verdi se bliža h koncu in že je na vrsti spo-mladinska simfonična sezona, ki jo je med včerajšnjo tiskovno konferenco v Časnikarskem krožku predstavil umetniški direktor Verdija prof. R. de Banfield. Na programu je 16 koncertnih večerov od 5. maja pa do 10. junija, za nas pa je nedvomno najbolj zanimiva vest, da bo v o-kviru redne sezone, in sicer že kar 8. maja, kot edini tuj ansambel nastopil tudi orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Ta orkester je sicer že gostoval v Verdiju, vendar je tokrat prvič, da je uvrščen v redni program, kar pomeni, da so stiki med tržaškim in slovenskim glasbenim svetom v zadnjem času lepo napredovali in prešli tako rekoč v fazo organskega sodelovanja. Orkester Slovenske filharmonije bo imel na sporedu v prvi tržaški izvedbi Kozinov Simfonični scherzo 'Bela krajina*, Vivaldijev Koncert v C-duru za dve trobenti in orkester (solista Anton Grčar in Stanko Arnold) ter spet v prvi tržaški izvedbi slovito Šostakovičevo 'Leningrajsko* simfonijo št. 7. v C-duru op. 60, ki jo je skladatelj napisal leta 1942 v obkoljenem Leningradu. Na ostalih koncertih se bodo za dirigentskim pultom orkestra gledališča Verdi zvrstili znanj in priznani italijanski in evropski dirigenti: Gustav F. Kuhn, Riccardo Chailly, Gabriel Chmura, Emil Čakarov, Jurij Ahronovič in Maurizio Arena. Kot solisti z orkestrom ali recitali se bodo predstavili sopranistka Krizsti-na Laki, baritonist Toshimitsu Ki-mura, pianistka Laura De Fusco. pianist Arnaldo Cohen (recital), sloviti violinist Uto Ughi, sopranistka Maria De Francesca Cavazza, Roberto Cappello (recital), pianist David Ldvely, sopranistka Ueana Merig-gioli, naša mezzosopranistka Nora Jankovič, tenorist Janos Korda in basist Kurt Rydl. Nadaljnja posebnost sezone je tudi vključitev opernega zbora gledališča Verdi, ki bo na otvoritvenem koncertu sezone v nemščini izvajal Brahmsov 'Nemški requiem» za soli sta, zbor in orkester op. 45, na zaključnem koncertu pa spet v nemškem izvirniku Brucknerjev 'Te Deum v C-duru za soliste, zbor in orkester* ter v ruščini Prokofjeva kantato «Aleksander Njevski* za mezzosopran, zbor in orkester. Koncerti bodo tudi tokrat večerni in popoldanski z izjemo koncerta Slovenske filharmonije, ki bo samo enkrat zvečer. Iz besed ravnatelja Verdija prof. G. De Ferre je bilo razvidno, da se gledališče bori še vedno z velikimi finančnimi težavami, da pa kljub temu ni hotelo prekiniti s koncertno tradicijo, kakor tudi ne bo prekinilo poletne operetne sezone. V programu ima tudi boljše izkoriščanje svojega zbora in orkestra v obliki posebnih skupin, kakor tudi baleta, ki že z veliko odzivnostjo nastopa za šolsko mladino. Sodelovanje s šolami sodi sploh med važne vzgojne postavke gledališča Verdi. Na Proseku občni zbor Gospodarskega društva V prostorih društvene gostilne na Proseku je bil sinoči redni občni zbor članov krajevnega Gospodarskega društva. Po poročilu predsednika Ivana Bana je razrešnico odboru dal predsednik nadzornega odbora Ivan Sardoč. nakar so člani soglasno odobrili obračun za leto 1977. Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora. Občnega zbora se je udeležilo veliko število članov. Podrobnejše poročilo bomo objavili v prihodnjih dneh. Nadaljevanje pogajanj za osebje bolnišnic Svet delegatov osebja bolnišniške ustanove je na svoji zadnji seji odobril zadržanje sindikalnega predstavništva Zveze bolnišniških delavcev CGIL-CISL-UIL na pogajanjih z vodstvom Ijolnišnic in poudaril pomembnost doseženih sporazumov ter pristopa k sindikalnim pozicijam tudi strokovnih združenj zdravnikov in pa univerzitetnih zdravnikov, ki so včlanjeni v sindikate CGIL, CISL in UIL. Ostajajo pa še nerešena nekatera bistvena vprašanja, zaradi česar delegati pooblaščajo sindikalne predstavnike, da nadaljujejo pogajanja do čimprejšnjega zaključka. Medtem se bo mobilizacija nadaljevala. Po srečanjih, ki sta napovedani za 19. in 20. t.m., bodo sklicali skupščine v vseh oddelkih ža splošno in poglobljeno oceno doseženih uspehov. VAŽNI OBVESTILI KMEČKE ZVEZE Odškodnine za bencinovod in davek na vozne prehode V prihodnjem tednu obisk tehnikov Aquile • Poskrbeti za razbremenitev od nepotrebne davščine V zvezi z obvestili, ki smo jih objavili že v lanskem septembru ponovno opozarjamo vse člane, ki plačujejo laksc na zaščitene vozne prehode (passi carrabili), da se lahko rešijo tega finančnega bremena s tem, da sporočijo občini, da se odpovedujejo zaščitenemu voznemu prehodu. Zadevne takse so se pred dvema letoma znatno povišale in sicer od 40 lir na 4.000 lir na kvadratni meter za prehode na podeželju. Mnogo naših ljudi plačuje omenjeno takso, ne da bi sploh imelo pri tem pravico do zaščitenega voznega prehoda in to ker so pred leti zaprosili občino za zaščiteni 'vozni prehod, niso pa zaprosili za dovoljenje, da lahko zasedejo javna tla. Situacija je zato po naših vaseh, razen redkih izjem zelo čudna: naši ljudje in tudi razna društva redno vsako leto plačujejo od pet do deset milijonov lir za pravice, ki je nimajo. Z a letošnje leto, se bodo v skladu z določili zakona «Stammath Burja, ki podira drevesa Hladen zrak, ki reže v kosti in veleva, da je treba komaj nadeta spomladanska oblačila spet zamenjati z zimskimi; namršeni svinčeni oblaki, iz katerih se od časa do iasa pocedi ter močna in vsiljiva burja s sunki, ki dvignejo avtomobil in podrejo stoletno drevo brez težav — to je vremenska slika včerajšnjega dne na našem območju. Če april do sedaj ni bil posebno radodaren s pomladnim soncem, je po- stal sedaj domala sovražno razpoložen. O tem pričajo tudi vremenski podatki za sosednje in bolj oddaljene kraje. V višjih legah je snega toliko, da so težave v prometu hujše kot so bile pozimi. V Trstu je, kot rečeno, kraljevala burja. Vremenoslovci so izračunali, da so posamezni sunki presegli 110 km na uro. Eden od teh je okrog 10. ure podrl visok in debel kostanj na Trgu Liberta pred železniško postajo, ki je zgrmel na krošnjarske barake ter jih pet skoraj popolnoma uničil. Veje mogočnega drevesa so lažje oplazile tudi dve ženski: 46-letno krošnjarko Sabatino Ardito por. Palumbo iz Ul. Flavia 6, ki so jo v bolnišnico prepeljali predvsem zaradi šoka ter 43-letno jugoslovansko državljanko Dragico Susič, ki se je potolkla po nogah. Podoben sunek (vremenoslovski urad meni, da je njegova jakost dosegla 119 km na uro) je v bližini bivšega idroscala dobesedno dvignil fiat 128 nekega pristaniščnika ter ga pometel v morje, kjer je «plul» za kakih 150 metrov. Ko so ga nato privezali za rešilni motorni čoln, se je odtrgal blatnik in avtomobil se je potopil. Iz vode so ga potegnili šele gasilci, ki so sploh imeli ves dan polne roke dela. tovrstne občinske takse in prišloj-bine še podvojile. Zato pozivamo vse zainteresirane, da se nujno zglasijo v uradih Kmečke zveze Ul. Cicerone št. 8/b v Trstu z zadevno davčno kartelo. Kmečka zveza obvešča lastnike zemljišč v nabrežinski in zgoniški občini po kateri bo potekal bencinovod Aquile iz Trsta do Visca pri Ogleju, da jih bodo v prihodnjih dneh obiskali tehnik/ podjetja, da opravijo skupaj pregled zemljišč in določilo odškodnine. V primeru, da bi pri tem nastale težave, poziva Kmečka zveza prizadete, naj se zglasijo pri njenih vaških zaup nikih ali neposredno na tajništvu v Trstu, Ulica Cicerone št. 9/B, tel. 62948. Vandala razbila izložbe «Piccola» Včeraj ponoči, kmalu po 2. uri so karabinjerji priprli dva mlade- niča, 23-letnega delavca Walterja Verbanaza in 18-letnega študenta Giampaola Gabasa, ki sta malo prej razbila male steklene izložbe pred vhodom na sedež krajevnega italijanskega dnevnika. Vandalca, ki sta steklo razbila s težko orokavičenimi rokami, potem ko sta nadlegovala uslužbence časopisa, zahtevajoč od njih cigarete, bodo prijavili sodišču zaradi povzročitve škode, groženj in nasilstva. • Rajonska konzulta za Sv. Jakob se sestane jutri, 17. t.m., ob 20. uri na sedežu v Ulici Caprin št. 18/1, z naslednjim dnevnim redom: gradbena dovoljenja, srečanje s socialnimi operaterji, otroške jasli in prireditve konzulte. Policija prijela domnevnega roparja Vse kaže, da je preiskava, ki so jo takoj po roparskem napadu na u-radnika podjetja Smolars, ki je prenašal plače uslužbencev, uvedli v tesnem sodelovanju agenti letečega oddelka tržaške kvesture ter karabinjerji preiskovalnega oddelka, o-brodila sadove. Včeraj so namreč preiskovalci prijeli mladeniča: 22-letnega Maria Bortona iz Ul. Mat-teotti, ki naj bi bil eden od roparjev. Mladeniča so premestili v Ko-ranejske zapore, kjer je v priprtem stanju in kjer ga zaslišujejo. Ker je preiskava še v teku, nam preiskovalci niso posredovali nobenih podrobnosti. mov, z uprizarjanjem dramskih del, ali s skupinskimi raziskavami. Nato je govorila prof. Nada Per-tot s slovenskega liceja «F. Prešeren*, ki se je med drugim zaustavila pri vprašanju, kako doživljajo dijaki prehod s šole s celodnevnim poukom na višjo šolo. 'Takšna srednja šola vpliva na dijaka, vsaj po dosedanjih izkušnjah, precej negativno,* je dejala prof. Pertot. «Do trenutka, ko se dijak ne sooča z mestno šolo, živi v nekem optimalnem okolju, kjer ima vse pri rokah, kjer mu vse potrebno micji celodnevna šola in na videz nima posebnih problemov. V resnici pa postane apatičen in ga vstop na višjo šolo šokira. Z dnigimi besedami, preide iz »varnega” okolja v razgibano, kjer se mora za uveljavitev in za pozitiven uspeh presneto potruditi. Vsem pa to ne uspe.* V svojem posegu je kasneje prof. Vodopivec s proseške srednje šole podal tudi nekaj pikrih ugotovitev: 'Kljub temu, da deluje naša celodnevna šola že pet let, se še nismo otresli starega načina učenja. Pred časom smo skušali uvesti tudi tako imenovano »skupno usmeritev”, ki bi zaposlovala dijake na vseh področjih. Žal pa ugotavljam, da se je poskus dokaj slabo obnesel, kajti mi vsi, mislim na učno osebje, smo ga sprejeli kot dodatni predmet k običajnemu učnemu planu. In seveda tako ni šlo.* V okviru pristojne deželne komisije Zavrnjen osnutek KPI o toponomastiki Te dni se je ponovno sestala L stalna komisija deželnega sveta, ki ji predseduje demokristjan Ginaldi. Med drugimi vprašanji je vzela v pretres tudi zakonski osnutek o toponomastiki, ki ga je KPI (prvi podpisnik svetovalec Lovriha) ponovno vložila v tekoči mandatni dobi, potem ko je bil zakonski osnutek prvič vložen že pred devetimi leti. Ob tem so demokristjanski člani komisije zavzeli stališče, da je treba razpravo o tem vprašanju preložiti na poznejši čas, češ da niso nanjo 'dovolj pripravljeni*. Predsednik Ginaldi pa je zakonski osnutek zavrnil z izgovorom, da je tudi za rešitev tega vprašanja pristojna komisija, kateri je poverjena naloga zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na tržaški uifjverzi je nadvse uspešno diplomiral za inženirja elektronike ROBI HROVATIN Svojemu tajniku iskreno čestita ŠD Polet. V Peterlinovi dvorani bo jutri ob 20.15 predaval Taras Kermavner na temo «NAŠ TUJEC* to je o Ivanu Cankarju. PD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v sodelovanju s ŠOLO GLASBENE MATICE KONCERT mladinskega zbora Trnovo pri Ljubljani Koncert bo v soboto, 22. aprila, ob 20.30, v gledališču v Boljuncu. Kino Ariston Pregled kubanskega filma. 15.30—17.40—19.50—22.00 'Cantada de Chile*. Režija Humberto Solas. Mignon 15.00 'Generazione proteus*. Barvni film. Nazionale 15.30 'Guerre stellari*. Mark Hamill. Barvni film. Grattacielo 15.00—22.10 'Incontri rav-vicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr. Excelsior 16.30 «11 piu grande amato-re del mpndo*. Gene Wilder. Barvni film. Penice 16.30 'Scherzi da prete*. Lino Toffolo, Pippo Franco. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.00 'Giganti d'acciaio». Barvni film. Ritz 16.00-22.15 «Giulia». Jane Fonda, Vanessa Redgrave, Maximilian Schell. Barvni film. Cristallo 16.00 «11 principio del domino: la vita in gioco*. Gene Hackman, Candice Bergen, Richard Widmark. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrainmatico 15.30 «L’insaziabile». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 15.00—22.00 'Valentino*. Barvni film. Capltol 15.30—22.00 «In una notte pie-na di pioggia*. Giancarlo Giannini. Moderno 15.00—22.00 «Quello strano cane di papa*. Walt Disney. Ideale 15.00 «Quelle strane occasioni*. Nino Manfredi, Stefania Sandrelli, Alberto Sordi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Vittorlo Venelo 15.00 «In nome del papa re». Nino Manfredi. Astra 15.30 «Future world». Peter Fonda, Yul Brinner. Barvni film. Radio 15.00 'Gola profonda*. Linda Lovelace in IIarry Reems. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta 15.00 'Sturmtruppen*. Renato Pozzetto. Barvni film. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod MILE KLOPČIČ Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Asistent režije BORIS KOBAL Režija MARIO URŠIČ Danes, 16. t.m., ob 16. uri — abonma red G — popoldanska predstava na dan praaiika. V soboto, 22. t.m., ob 20.30 — abonma red F — sindikalni. GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1977-78 Deveti abonmajski koncert V petek. 21. aprila 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu PEVSKI ZBOR «JOŽA VLAHOVIČ* iz Zagreba Dirigent: EMIL COSSETTO Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418-605 in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče gostuje jutri, 17. t.m., ob 19.30 v Mariboru, v torek, 18. t.m., ob 19.30 v Rušah, v sredo, 19. t.m., ob 16. uri in 19.30 ter v četrtek, 20. t.m., in v petek, 21. t.m., ob 19.30 v Mariboru s predstavo O. Župančiča 'Veronika De-seniška. AVDITORIJ Revija 'Invito a teatru«: danes. 16. aprila, ob 16.00 bo Stalno gledališče iz Bočna predstavilo Mrozekov «Un caso fortunato*. I, predstava: v veljavi so abonenti s fiksnimi turnusi in s prostimi kuponi v prodaji pri osrednji blagajni Pasaže Frotti. ROSSETTI Danes, 16. aprila, ob 16. uri «La broc-ca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Pressburger. Predstava v abonmaju: kupon št. 7.. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti. PD VESNA priredi danes, 16.' aprila, ob 18. uri v ljudskem domu v Križu nastop amaterskega odra Prosek • Kontovel, ki bo uprizoril veseloigro JAKE ŠTOKE TRIJE TIČKI Režija: STANE RAZTRESEN Vabljeni! Danes, 16. aprila 1978, ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu igral ANSAMBEL TAIMS Ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav pa bo v sliki, besedi in glasbi TONE BEDENČIČ prikazal lepote našega gorskega sveta z naslovom POT NA TRIGLAV Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V ITALIJI vabi člane in nečlane na prijateljski pogovor s slikarjem Jožetom Cesarjem o zakulisju v umetnosti ki bo v sredo, 19. aprila 1978, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20, U. nadstropje. Zaželena diskusija! Odbor Obvestilo izletnikom v Budimpešto Naše naročnike in čitatelje, ki potujejo v Budimpešto, obveščamo, da lahko dvignejo svoje potne liste v torek, 18., in v sredo, 19. t.m., pri vratarju v Ul. Mon-tecchi, 6, in sicer med 8. in 12. ter med 15.30 in 18.30. Avtobusi bodo v petek, 21. a-prila, odpeljali po naslednjem voznem redu: Avtobus št. 1 ob 7. uri izpred tribunala v Trstu. Avtobus št. 2 ob 7. uri izpred tribunala v Trstu. Avtobus št. 3 ob 7. uri s Proseka (avtobusna postaja). Avtobus št. 4 ob 7. uri z Opčin (Prosvetni dom). Avtobus št. 5 ob 6.15 iz Sesljana (avtobusna postaja), ob 6.30 iz Nabrežine (avtobusna postaja), od 6.45 iz Križa (avtobusna postaja) in ob 7. uri s Proseka (avtobusna postaja). Izletnike prosimo, da so na zbornem mestu nekaj minut pred odhodom. Primorski dnevnik Šolske vesti Ravnateljstvo licejia F. Prešeren mbve-šča. da bo dne 19 t.m. ob 18.30 iskup-na govorilna ura v šolskih prostorih. Prosveta Osnovna šola in lilija srednja sola «F. Erjavec* iz Rojana priredita! danes, 16, aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli' 29, Družinski dan. Vabljeni! ZAHVALA Ob izgubi Pepeta Gerželja se zahvaljujemo g. župniku in ^ ki so ga spremili na zadnji pok Družina F0®*1 Bazovica, Divača, 16. aprila 1978 j Z AtH V A L A Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega JAKOBA KEMPERLEJA se zahvaljujemo proseški godbi na pihala, pevskemu zboru Vasilij Mirk, zdravnikoma dr. Ukmarju in dr. Hrovatinu, zdravniškemu in pomožnemu osebju I. medicinskega oddelka tržaške bolnišnice, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Prosek, Gorica, Kal, Koper, 16. aprila 1978 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega JOSIPA LUINA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih in počastili njegov spomin. Posebna zahvale gospodu župniku Štuhcu za tople besede, znancem, sorodnikom darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti' SVOJCI Repnič, Tyrezd, Coljava, Gabrovca, Senožeče, 16. aprila 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MARIJA DEBELLIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala naj gre č. gospodoma Šuligoju in Zupančiču. DRUŽINA Trst, 16. aprila 1978 zahvala Ob izgubi našega dragega ERMINIA KRMACA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani' Posebna zahvala Zvezam borcev iz Kopra in Trsta, zdravnik Maziju, zdravnikom in osebju onkološkega oddelka bolnice v Sežani ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, Koper, 16. aprila 1978 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega očeta in moža JOŽEFA KOVAČA Posebna zahvala gre g. Škerlju ter vsem darovalcem cvetja■ DRUŽINA Trst, 16. aprila 1978 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega JOSIPA SANZIJA (SAMSA) Hčeri in drugi Trst, 16. aprila 1978 Ob 1. obletnici smrti naše drage mame ZOFKE PEČAR vd. ČOK se je spominjajo hčerke z družinami Trst, 16, aprila 1978 18. 4. 1976 Ob 2. obletnici smrti našega dragega KARMELA SEDMAKA 18. 4. 1978 se ga z ljubeznijo spominjajo mama, sestra, brat ter sorodniki. Trst, Sydney, 16. aprila 1978 ČESTITKE OB JUBILEJU vg * ?. P°nenibnem jubileju prejmite iskrene čestitke in lepe pozdravi usPeha pri važnem informacijskem delu in v skupnem ~?mokr?cii°’ napredek. Želim, da bi Primorski dnevnik po-hi , eua\)e bolj učinkovito sredstvo obveščanja med Slovenci in da ^ še stru ,na^°^e izražal in tolmačil glas ter težnje slovenske narodno-ne &upnosti v Italiji!> Jelka Gerbec — senatorka KPI cej se sP°minjam obdobja, ko je Primorski dnevnik nosil prehitre ■ zaP°redno številko, saj so bili takrat zanosni dnevi osvobo-venskJn SV^° skupaj pogumno zastavljali prve korake povojnega slo-iuhihr®a časnikarstva. Čvrstemu Primorskemu dnevniku ob visokem eJu pošiljam prijateljske čestitke.» D juro Šmicberger — časnikar, Ljubljana tinskih. *?idu desettisoče številke Primorskega dnevnika izreka pokra-dnevnik^U^V0 tiskarskih delavcev CGIL čestitke vsem delavcem pri Pokrajinsko tajništvo tiskarskih in papirniških delavcev CGIL itemh« desettisoči številki vašega dnevnika, ki je vodil izredno po-"croifo k‘fke za obrambo demokracije ter za prijateljstvo soživečih bo«i'i P°šHjam svoje iskrene želje za dobro delo z upanjem, da tanko slavili še naslednjih desettisoč številk.* Gianfranco Carbone — pokrajinski tajnik PSI štgv0'!.1 društev v Italiji z željo, da bi Primorski dnevnik še naprej •- lai pomembno narodnoobrambno vlogo v korist celotne sloven- in vsestranskega enakopravnega razvoja slovenske narodne Z društev v Italiji z željo, da bi Primorski dnevnik še naprej pomembno narodu arodnostne skupnosti.» Predsednik Vojko Kocman ^***His jubileju, ki ga je praznoval Primorski dnevnik ob izdaji svoje e številke, mu iskreno čestita» odbor ŠD Polet *edan-m?rski dnevnik je del naše preteklosti in je živ člen v naši h/leja ga ni nikoli odtrgala od tistih hotenj, ki jim je na nuitet rs^CC7n odpiral pota Partizanski dnevnik. Je nepretrgana konti->vojeg P°bud in dejanj, ki morajo imeti v vsakem ljudskem glasilu Pismi .Rimača in borca za njihovo uresničevanje. Brez tega ni,moč htJc .n,ti strani preteklosti, niti uvodnikov prihodnosti. Primorski dnev-hostJ zatorej primer, ki mu velja ob njegovem jubileju vsa pozor-ri)l^Ci^tznanje in voščilo za poslanstvo, ki mu je posvetil svojo re-tir^rno tradicijo in ustvarjalno, borbeno in demokratično anga- Dušan Fortič — Koper ikg^^danjim in sedanjim urednikom, sodelavcem v upravi in ti-tovariško čestitam za 10-tisočo številko Primorskega larod a' Nai vam zakličem z besedami velikega Župančiča: *Drži se, tfoif, ™°i’- Vem, da se boš, zakaj jasna je tvoja misel, ravna je Pot:» OB OBISKU PREDSEDSTVA SDGZ V LJUBLJANI ŠIROKE MOŽNOSTI SODELOVANJA S SLOVENSKIM GOSPODARSTVOM Preosnova obrtništva iz servisnega v proizvodno - Sodelovanje na gostinsko - turističnem področju - Okrepitev trgovinskih pobud tako v mali kot v zunanji trgovini Predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (dr. V. Svetina, V. Nanut. S. Bole, K. Grgič, S. Tavčar in V. Kocjančič) se je v četrtek v Ljubljani sestalo s predstavništvom Gospodarske zbornice Slovenije, v katerem so bili: A. Verbič, Fortuna, Rozman, Lesjak, Eržen in Mrak. Gospodarsko združenje že vrsto let tesno sodeluje z organi Gospodarske zbornice Slovenije, ker pa so dosedanji odnosi temeljili na podlagi predosimskega stanja, je bilo potrebno preveriti vse možnosti na osnovi novih razmer, ki so nastale po podpisu sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Obenem pa je bilo to prvo srečanje predsedstva SDGZ v novi sestavi, kar je tudi poudaril predsednik Verbič v svojem pozdravu, ko je tudi izrekel čestitke novoizvoljenemu pred sodstvu. Predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so najprej z izčrpnimi referati seznanili predstavnike GZ o prizadevanju organizacije za uveljavitev v javnih organih slovenskega gospodarstva, o trudu, ki ga SGZ zdaj SDGZ že vsa povojna leta vlaga v prizadevanje za boljše meddeželno sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo in ureditev nerešenih vprašanj v tej zvezi ter na področjih na katerih je možen nadaljnji razvoj gospodarstva slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V razpravi, ki je sledila, je predsednik GZ Verbič dejal, da Gospodarska zbornica podpira upravičene zahteve Slovencev v Italiji pri vključevanju v razne gospodarske organizme, v katerih so se doslej le s težavo uveljavljali, ter da se bo zavzela za razne konkretne nakazane probleme, kot so razširitev gospodarskega sodelovanja med vsemi tremi deželami: Slovenijo, Furlanijo in Koroško, odprtje mejnega prehoda Bazovica - Lipica za mednarodni promet, raztegnitev področja maloobmejnih sporazumov in odpravljanje nedoslednosti v trgovskih izmenjavah po maJoobmej nem sporazumu. Predstavniki obeh organizacii so se v nadaljnji razpravi dotaknili problema nove proste industrijske cone na Krasu. Soglašali so. da ta ne sme postati za Slovence v Ita liji nadaljnja, .sredstvo asimilacije in gospodarskega obubožanja z izgubo lastništva Zemlje, temveč temelj nadaljnjega gospodarskega razvoja in uveljavljanja. Nakazane so bile zato nekatere možnosti preprečevanja morebitnih negativnih posledic pri gradnji cone, o katerih pa bo treba razpravljati na posebnem srečanju. Številne so bile nakazane možnosti za sodelovanje na gospodarskem področju v panogah, kjer so Slovenci v Italiji še posebno dobro zasto pani. To velja zlasti za gostinstvo in turizem, kjer bo mogoče z u-sklajeno akcijo, izdajo posebnega kataloga o lepotah krajev in o obratih, ki jih Slovenci v Italiji premoremo, usmerjati turistične tokove ter jih pospeševati. Zato pa so potrebni tudi primerni turistični promocijski pristopi, posebej še preko slovenskih turističnih agen cij. Govor je bil nato še o razvoju agroturizma v beneških dolinah, ki bi omogočil ne samo zaposlitev Benečanov doma, temveč tudi povratek iz emigracije, ter o vzgoji kadrov, ki jih na gostinskem področju hudo primanjkuje. Predstavniki SDGZ so pa zlasti poudarjali važnost preusmeritve številnega in življenjsko močnega slovenskega obrtništva v Italiji iz sedanje servisne v proizvodno dejavnost. Zato pa je nujno, da se tesneje poveže z gospodarsko močnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji, ki bi v takem sodelovanju našle možnost ne samo izpopolnjevanja svojih izdelkov, temveč tudi prodor na italijansko in evropske tržišče. Kot primer so bili navedeni nekateri stiki na Goriškem, Ki v tem oziru veliko obetajo in ka- žejo široke možnosti, zlasti če bi taka kooperacija našla mesto v izmenjavi po maloobmejnih sporazumih, predvsem po brezcarinskih listah pretakanja blaga, kar bi omogočilo visoko konkurenčnost takih skupnih proizvodov. Seveda pa mora biti taka kooperacija dolgoročna, da se omogočijo investicije v gradnje in opremo potrebnih obratov ter postopni prehod sedanjega dokaj razpršenega gospodarskega potenciala v združene oblike (zadružništva in konzorcijev) in v pre-rast že sedaj trdnih obrtniških podjetij v malo industrijo. Predstavniki obeh organizacii so se še dotaknili številnih drugih problemov s področja prevozništva, bančništva, male trgovine in sejemskih manifestacij ter se domenili za čimprejšnjo konkretno nadaljevanje nakazanih možnosti. Ob zaključku razgovorov je predsednik Svetina povabil predsednika Verbiča in sodelavce na obisk v Trst. K. V. iitiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiimfiiniiHmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiii UMRLA JE AKTIVISTKA CELESTINA VATOVEC V sredo, 12. aprila 1978, je v ankaranski bolnišnici umrla Celestina Vatovec, sodelavka predvojnega antifašističnega gibanja in zaslužna aktivistka osvobodilne fronte v slovenski Istri. Rodila se je 12. septembra 1912 v zaselku Siruti pri Pobegih v slovenski Istri. Izhaja iz siromašne, toda napredne slovenske kmečke družine. Njen pok. oče Josip Brajnik se je med prvo svetovno vojno leta 1915 vmil domov ves izčrpan in bolan. Še istega leta je umrl za posledicami trpljenja na fronti v prvi svetovni vojni. Tako je morala poslej živeti njena družina s tremi nepreskrbljenimi otroki. Celestina je z uspehom končala osnovno šolo in je nato želela, da bi nadaljevala študije, toda zaradi gmotnih razmer v družini je morala ostati doma in pomagati pri vsakodnevnih kmečkih delih. Ob tem pa se je tudi priložnostno zaposlila pri bogatejših kmetih in tako pomagala vzdrževati družino. Kot mladinka se .je vključila v napredno delavsko gibanje in je sodelovala v številnih akcijah, ki so jih takrat napredne sile prirejale v slovenski Istri. Od leta 1923 dalje pa je politično delala v neposredni povezavi s tovarišem Ernestom Vatovcem, ki je bil član komunistične partije od leta 1925 in je bil že leta 1929 aretiran in obsojen na 4 leta strogega zapora. Potem ko si je izbrala za življenjskega tovariša Ernesta Vatovca, je z njim delila usodo preganjane komunistične družine. V letih 1933, tj. po prihodu njenega moža iz zapora pa je ona vzdrževala zveze z Rikom Malalanom in drugimi komunisti na Opčinah pri Trstu. Kurirsko delo je opravljala vse do leta 1935, ko so njenega moža ponov- L Darovi jn prispevki ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Darujejo: srečna novoporočenca Rozana in Darjo Kante 100.000, Marija in sin Drago Danev 50.000 lir. V spomin na Jakoba Kemperla darujejo S. K. P. Prosek - Kontovel 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Jakoba Kemperla darujejo družini Kapun in Blažon ter Milka Danev 15.000 in Srečko Sedmak (Dolenčevi) 5-000 lir. V spomin na pok. Jakoba Kemperla darujejo sodelavci ACEGA - Opčine 19.000 lir. V spomin na pok. Jakoba Kemperla darujeta družini Kemperle 50.000 lir. Darujejo: Marta in Zdravko Kante 100.000, družini Husu in Menegat-ti 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Jakoba Kemperla darujejo sestra in bratje Bukavec 25.000 lir. V počastitev spomina očeta Marija Kemperla daruje godbeno društvo Prosek 20.000 lir. Slavica in Renzo Conestabo darujeta 20.000 lir. V počastitev spomina pok. Jakoba Kemperla daruje družina Godnik 10 tisoč lir. Angel in Silva škerk darujeta namesto cvetja na grob Jakoba Kemperla 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Jakoba Kemperla darujeta Marija in Božena Briščik 15.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SREBRNIČU GABROVEC: Angelo Guštin 5.000. družina Blažina (45) 10.000, Marija Blažina 3.000, Štefka Furlan 10.000, Franc Černjava 10.000, Cveto Ver-ginella 20.000, Srečko Širca 20.000, Kocman 3.000, Francka Cibic 15.000 lir. BOŽJE POLJE: Mario Černjava 10.000, Edi Husu 10.000, Krmac 1.000. Kompare 2.000, Cibelli 5.000, Hafner 10.000, Kapun 4.000, Verša 5.000, Ana Emili 5.000, Budin 15.000, Štrekelj 5.000, Pohištvo Elio 10.000, Anton Stegel 10.000. PROSEK: Nadja in Ljuba 5.000, Trgovina Kante 5.000, Romano Daneu 5.000, Zlatama Liliana 5.000, B. Carli 2.000, Martinuzzi 2.000, Uči Sedmak 5.000, Grilanc 5.000, B. Rebula 3.000, Guštin 2.000, Irene Daneu 5.000, Luciano Faggin 1.000, Karla Čuk 3.000, Vanda Starc 2.000, Ada Verša 3.000, Marija Luksa 5.000, Bernard Daneu 3.000, Mirjam Colja 2 tisoč. Di Lenardo 2.000, Fioretta Per-tot 1.000, Malalan 5.000, Rafko Štoka 5.000, Grazia Emili 10.000, Danilo Puntar 5.000, Rado Zorn 3.000, Irmgard Luksa 1.000, družina Širca (Devinščina) 5.000, Savi (Briščiki) 500 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Namesto cvetja na grob Maria De- Zaradi pomanjkanja prostora bomo preostale, darove in prispevke objavili v sredo. Prosimo za razumevanje. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKI KLUB priredita v torek, 18. aprila, ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20/II GIB. IZRAZ IN TIŠINA V ENAJSTIH PANTOMIMAH ki jih bo predstavil v Ljubljani živeči kubanski gledališki umetnik ANDRES VALDEZ Zaradi omejenega števila sedežev svetuje vodstvo SK svojim članom, da pridejo pravočasno. no aretirali in obsodili na 12 let težke ječe, nato pa še na 3 leta in 8 mesecev internacije tako da je poslej morala skrbeti za preživljanje družine in pomagati možu v zaporih in v internaciji. Razumljivo je, da se je z vsem žarom vključila v organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja in je politično delovala na terenu v slovenski Istri. Predvsem je delala kot kurirka in obveščevalka in ob kapitulaciji Italije dalje, ko se je njen mož vmil iz internacije pa je spet delala z njim. Leta 1944 so jo fašisti spet hudo prizadeli, ko so ustrelili mater in zažgali njen dom. Kljub temu ni klonila in je še naprej delala v ilegali kot aktivna članica osvobodilne fronte slovenskega naroda v slovenski Istri, udejstvovala se je v organizaciji antifašistične fronte žena, po vojni pa tudi v organizaciji Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, saj je imela priznan status borca pred 9. septembrom 1943 dalje. Možu Ernestu Vatovcu, hčerki A-miliji in njeni družini ter ostalim sorodnikom v imenu soborcevrin prijateljev izrekamo izraze iskrenega sožalja in spoštovanja. Albert Klun POSLEDNJE SLOVO OB JAKOBA KEMPERLE JA ljudi v tedanjih nehvaležnih časih je moral tudi mladi Kemperle za kruhom po svetu. Pot ga je zanesla na Tržaško, kjer se je ustavil na Proseku ter si tu ustvaril družino. Bil je jeklenega značaja in dosledno zvest svoji narodnosti ter naprednim vrednotam. V tem duhu je tudi vzgojil hčer ter dva sinova. Za radi svoje antifašistične opredeljenosti je imel v časih čme diktature težave v službi in pozneje se je aktivno vključil v NOB kot kurir. Služba pri občinskem vodnem podjetju mu je namreč omogočala, da se je svobodneje premikal po tržaškem ozemlju ter bil na ta način v neprecenljivo pomoč o-svobodilnemu gibanju. Ob nenadomestljivi izgubi izrekamo ženi Nadi in sinovoma iskreno sožalje. Stari Ogarev — Tolmin V preteklih dneh je smrtna kosa spet neusmiljeno zamahnila na Proseku. Po dolgi bolezni je umrl Jakob Kemperle. V torek so ga številni vaščani in ljudje iz drugih krajev pospremili na zadnji poti. Jakob Kemperle se je rodil pred 73 leti na Kalu pri Podbrdu v številni kmečki družini. Kot veliko DOPOLAVORO FERROVIARIO iz Trsta priredi v torek, 25. aprila, na dan sv. Marka posebno vožnjo TRST — BENETKE s parno vleko. Prijave sprejema Dopolavoro Ferroviario Trst, Ul. Vittdrio Venete 3, vsak dan od 9. do 12. ure. >>l,,Mii,litllll|I||||n|M||||||t||||||||||||||||1|||M|)|M||||||||||||t||||||t|||n|||||||||||t|||t||||||H||||t||tM||||1|1||||||I|||tn||tI||llt,llllll,)lll,nlllltl,llllllmllllMlttltllll„l„l,lllllllil,lll,illlt„lil,iH„iiil„ii,i„i,„i,ii,,i„iM,l„ni„„t,ll,lll„l.min nuni.iiiiiiiiii.... NEDELJA, 16. aprila . BOŽA 18,52 °b 5.18 in zatone ob h« VJT Dolžina dneva 13.34 — Lu-j e ob 11.55 jn zatone ob 1.41. Utri* ponedeljek, d. aprila , RUDOLF sf ^čeraj: Naj višja temperatura st . ie> oajnižja 8. ob 13. uri Plnje, zračni tlak 997,5 mb ^ 9 ulica mazalniBZ raste, vlaga 65-odstotna, nebo poobla-čeno, dežja je padlo 0,5 mm, veter 42 s sunki 65 km na uro severoza-hodnik, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. aprila 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 17 oseb. RODILI SO SE: Erick Majer, An-drea Giurgiovich, Marco Stenni, Lu-ca Toneattd, Valentina Zed in Valentina Matcovich. UMRLI SO: 67-letni Leo Mongrain, 62-letni Carlo Esina, 80-letna Mar-gherita Nemer, 80-letni Giuseppe Co-retti, 81-letna Maria Marega, 71-let-ni Marij Debelli, 76-letna Maria Chioie por. Milussi, 72-letna Anna Bertossa vd. Cresti, 84-letna Antonia Bobbini, 70-letni Giovanni Con-ciatto, 49-letni Cosimo Žito, 58-letni Giuseppe Gherzel, 58-letni Enrico Cervi, 67-letna Angela Casonato vd. Urban, 67-letni Eugenio Cleva, 71-letna Giuseppina Tallone vd. Ber-nardis in 78-letni Lazzaro Ottolenghi. OKLICI: šofer Giovanni Morabito in bolničarka Maria Pozzari, uradnik Sergio Suman in univerz, študentka Maura Forni, uradnik Gian-carlo Bon in uradnica Silvia Rossini, stražnik javne varnosti Lucifero Caddeo in delavka Aida Trevisariut-to, uradnik Antonio Bendoricchio in uradnica Magda Zahar, uradnik Pierluigi De Vecchi in biologinja Včeraj-danes Carla Pilot, pravni zastopnik Luigi Locatello in univerz, študehtka Paola Riancolin, podčastnik finančne straže Luigi Ferraro in gospodinja Marisa Tonet. elektrikar Bruno Roc-ci in gospodinja Franca Messina, glasbenik Silvio Vanyis in uradnica Fernanda Montanari, uradnik Romano Sfecci in Angela Stefanic, Jean Marius Bertheau in Anna Maria Frausin, uradnik Sergio Busdon In uradnica Elisabetta Fano, inženir Roberto Gerin in uradnica Rosanna Tamaro, prodajalec Umberto Barut in uradnica Laura Sain, bolničar Fulvio Pangozzi in prodajalka Daniela Canovari, uradnik Claudio Hauser in učiteljica Patrizia Mar-culli, uradnik Saverio Merzliak in prodajalka Manuela Babille, industrijski izvedenec Livio Ceppi In prodajalka Marija Biloslav, uradnik Savio Tavano in fizioterapistka Irma Stibil, uradnik Walter Mauri in otroška negovalka Loredana Zaller, strugar Lucio Ciuffredo in gospodinja Elsa Pescatori, čuvaj Tarqui-nio Lugnani in gospodinja Irma Cos-setto, častnik finančne straže Gaeta-no Giorgino in uradnica Henderika Van Der Waard, šofer Albino Giu-riato in uradnica Angela Truglio, dia Palmolungo, kuhar Carmine Al-banese in natakarica Assunta Bo-no, uradnik Paolo Sinigaglia in u-radnica Maria Massarotto, uradnik Giuseppe Mendella in učiteljica Ga-uradnik Roberto Droži na in uradni-1 briella Pellis, uradnik Carlo 1 im-ca Flavia Merzek, trgovec Mitja | PfH in^ uradnica Viviana Becchiet, Križaj in uradnica Patrizia Polli, tehnični risar Roberto Boliš in u- čiteljica Gabriella Napier Emilio, u-radnik Roberto Savron in uradnica Patrizia Sodomaco, uradnik Mario Stefanini in vzgojiteljica Miluska Nedeljkov, taksist Sergio Sabatti in gospodinja Rita Pacovich, finančni stražnik Michele Petrillo in gosno-dinja Anna D’Aquino, avtoelektri-kar Giovanni Laurencic in uradnica Annamaria Guštin, težak Guido Scoria in gospodinjska pomočnica Marisa Alessi, bolničar Diego Rota In delavka Chiara Lorusso, upokojenec Ermanno Bertuzzi in gospodinja Esperia Cecchi, pristaniščnik Tiziano Zamarin in prodajalka Li- ZA VAŠO POROKO (FOTOGRAFIA* EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) mizar Antonio Buonaura in krznar-ka Anna Sibelia, uradnik Gianfranco Greco in prodajalka Vesna Co-ronica, telefonski delavec Fulvio Crosilla in prodajalka Anna Del Bel-lo, uradnik Fabio Sorini in uradnica Luciana Calcina, mehanik Mau-ro Tedesco in uradnica Tamara Cin-co, mehanik Stelio Petronio in u-radnica Gloria Berni, delavec Luciano Zanutta in uradnica Susanna Bonifacio, uradnik Tommaso Martine/ In gospodinja Maria Di Paola, elektrikar Livio Bastiani in točajka Tiziana Gava, uradnik Roberto Franceschini in uradnica Nevia Na-cinovic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4. Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, I-onjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Borzni trg 12 in Ul. Ciulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Borzni trg 12 in Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet' št 732-627. V predprazničnih m prazničnih dneh dnevna in nočnS služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. [NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni Pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: te'. 225141, Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina; tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 88 25 40 5 12 CAGLIARI 30 37 85 22 83 FIRENCE 47 22 28 34 63 GENOVA 46 54 88 32 3 MILAN 8 16 42 18 66 NEAPELJ 68 37 31 81 36 PALERMO 75 87 2 47 45 RIM 41 6 23 30 69 TURIN 72 68 56 S 44 BENETKE 4 79 3 55 49 E N A L O T T O 2 1 X XI 2 2 X 2 l: S. 1 KVOTE: 12 točk - 6.664.000 lir; točk — 316.000 lir; 10 točk 30.000 Ur. bellija darujeta Ivan in Ana Buze-čan 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Maria De-bellija darujeta Lina Ostrouška 10 tisoč lir in Danila Stemberger 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Maria Debellija darujejo: Marija Gombač 5.000, družina Valenčič 5.000, Lina in Diomiro Tarussio 10.000, Silva in Livio Valenčič 10.000, Lidija in Edi Godnik 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Maria Debellija darujejo družine Vessel, Stem in Jagodic 30.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V GROPADI PO K. D. KAJUHU AFŽ iz Gropade darujejo 5.500 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE PRI SV. ANI PO MARICI GREGORIČ Namesto cvetja na dedov grob da ruje Dolores Možina 10.000 lir. Darujejo: Sonja Danieli 12.000, Neva Žerjal 5.000, Stanislava Žerjal 5.000, Jožica Zajec 5.000, Jolanda Valenčič 5.000, Jožica Jercog 3.000, Sonja Rolič 20.000, Franc Ciliberto 3.000, družina Sluga 25.000, Divna Čuk 5.000, Štefanija Schillani 3.000, Marija Božič 2.000, Miriam Biecar 5.000, Maria Manussi 5.000. Zlata Štrekelj 10.000, Giuliano Zibierna 10.000, Magda Serra 5.000, Erika Rožič 3.000, Spet Cencas 20.000, N.N. 5.000, Edo Cetin 5.000, Josipina Luin 5.000, Marcello Debellis 10.000, Slava Debeliš 10.000 in Evgen Sobin 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V NABREŽINI PO VIRGILU ŠČEKU Darujejo: Branko in Jana 10.000, Milka Bagozzi 15.000 in Bogomil Brecelj 15.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V TREBČAH PO PINKU TOMAŽIČU Namesto cvetja na grob Bruna Kralja iz Trebč darujeta Guštin in Klara Kralj (Trebče 211) 3.000 lir. Namesto cvetja na grob tov. Bruna Kralja daruje Stanko Milkovič 5.000 lir. V spomin na pok. Bruna Kralja daruje družina Crevato (Trebče 189) 5.COO lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA PROSEKU Darujeta Slavica in Renzo Conestabo 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Namesto cvetja na grob Pepija Samse daruje družina Tence (Križ 90) 5.000 lir. Frančiška Sedmak (Križ 251) daruje 10.000 lir. V spomin na Karmela Sedmaka ob 2. obletnici smrti (18.4.76 — 18. 4.78) darujeta družini Settimo in Sa-mero 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V REPNIČU V počastitev spomina Josipa Lui-na daruje družina Kante (Repnic 34) 30.000 lir. V počastitev Spomina Josipa Lui-rta daruje žena Zora s sinom Frankom 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa Luina darujeta Franc in Žita Legi-ša 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa Luina darujeta Cvetka in Miro Peric 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V počastitev spomina ob 1. obletnici smrti naše drage mame Zofke Pečar vd. Čok daruje hčerka Lidija 5.000 lir. V spomin na Leopoldino Greco darujeta družini Počkar in Krasna 10.000 hr. Umrl j« Bruno Kralj-Ienkarev Včeraj so v Trebčah položili v prerani grob Bruna Kralja - Tenka-čovega. Kruta bolezen, ki ga je že nekaj let preganjala mu ni priza nesla čeprav še ni dopolnil 54. leta starosti. Bruna Tenkačovega so v Trebčah in sosednjih vaseh vsi poznali in cenili. Že pri 16 letih so ga fašistične oblasti kot zavednega fanta, skupaj z drugimi mladimi vaščani poslale v «posebne bataljone* od koder je po zlomu italijanske vojske jeseni 43 takoj ubral pot med partizane. Priključil se je kot vodnik tankovskim enotam III. prekomorske brigade in se udeležil številnih bitk. Po končani vojni je nekaj let služboval v Kopru, kjer si je tudi ustvaril družino. Po nekaj letih se je vrnil v rojstni kraj kjer se je aktivno vključil v vaško skupnost, tako na političnem, kot na kulturnem in športnem področju. Ob bridki izgubi izrekamo ženi Adrijani in drugim sorodnikom globoko sožalje, Brunu pa kličemo, da bi mu bila lahka domača zemlja. KOORDINACIJSKI ODBOR PROSVETNIH DRUŠTEV V OBČINI DOLINA Jutri. 17. aprila t.l.. ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SREČANJA Nastopi baletna skupina gleda lisca Verdi. VABLJENI, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Revija otroških in mladinskih zborov NAŠA POMLAD V nedeljo, 23. aprila 1978, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, (v soboto samo zjutraj) ter v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Vabljeni! Moderno združenje na uslugo delavcem, študentom in upokojencem POTOVANJE NA OTOK ELBA OD 12. DO 14. MAJA 3 dni — vse vključeno 59.000 lir Program — vse informacije in podrobnosti na sedežu Zainteresirani lahko dvignejo pomladanski turistični program ARCI pri deželnih uradih ARCI ali pa pri poverjenih krožkih. Informacije in vpisovanje: ARCI, Ul. del Toro 12, od 17. do 20. ure (razen ob sobotah). Telefon 794-530. BELGIJSKO PODJETJE I S C E TEHNIKA ELEKTRONIKE z znanjem srbohrvaščine in angleščine, I *. " . stanujočega v Trstu ali v bližini, italijanskega državljana, za obiskovanje klientov v Jugoslaviji. Ponudbe skupaj z življenjepisom poslati na sledeči naslov: BELRAM ELECTRONICS S.A. 83 Av. des Mimosas B-1150 BRUSSELS, Belgium PrnnoritlTjiiovmt GORIŠKI DNEVNIK 16. aprila 197$ SKLENJENO DVODNEVNO SREČANJE KOMUNISTOV Stvarne možnosti za široko vsestransko sodelovanje na podlagi osimskega sporazuma Poročilo tajnika posoške KPI Tuliia Paize . Ivan Bratina govoril o poosimskem reševanju vprašanj Slovencev in o važnosti enotnega nastopanja za globalno zakonsko zaščito ■ Predstavniška miza s srečanja komunistov PRAZNIK ZA SLOVENCE V LAŠKEM Danss dopoldne uradno odprejo dvojezično knjižnico v Romjanu V okviru te ustanove in večnamenskega kulturnega središča bo mogoče spodbujati kulturno-prosvetno delo Slovencev na tem območju Danes dopoldne bodo imeli Slovenci, ki živijo v Ronkah, Štaran-canu, Tržiču in drugih nižinskih občinah, svojevrsten praznik. V Romjanu bodo namreč odprli orvo dvojezično knjižnico, za katero je dala pobuda občinska uprava v Ronkah. S sredstvi občinske uprave ter knjižnimi darili knjižnice »France Bevk* iz Nove Gorice, Narodne in študijske knjižnice, Slo--venske kulturno-gospodarske zveze, knjižne zadruge »Srečanje* in drugih so zbrali lepo število knjig, ki bodo predstavljale osnovo slovenske knjižnice. Občinska uprava In druge ustanove pa so darovale tudi italijanske knjige. Uradna otvoritev se bo pričela ob 9.30, ko bo župan Umberto Blasut-ti prerezal simbolični trak ter spregovoril o pomenu te pobude za splošni kulturni razvoj območja. Lilijana Vižintin bo osvetlila koristi, ki jih bo od otvoritve imela slovenska narodnostna skupnost v Laškem. Ob tem velja pripomniti, da nastaja v Ronkah tudi večnamenski javni kulturni center in da so se predstavniki tega centra večkrat sestali tudi z občinsko upravo v Do berdobu, ki je postala član konzorcija, ki ta center upravlja. Na teh srečanjih so poudarili obvezo konzorcija, da poišče primerne oblike za ponoven dvig zavesti med Slovenci, ki so se zaradi zaposlitve naselili v teti krajih in tako prenehali biti tesno in vsak dan povezani s slovensko narodnostno skupnostjo, kar je vplivalo na njihovo odtujevanje. Eden izmed znakov, kako bi se v okviru tega centra in dvojezične knjižnice mogel doseči ta cilj, je prav obnovitev pevskega zbora «Srečko Kosovel*, ki ga za današnji nastop pripravlja Pavlina Komel. Na prireditvi bo nastopil tudi otroški pevski zbor Giuseppe Verdi iz Ronk ter animatorji iz Štaran-cana, ki bodo zabavali otroke. Drugega dela srečanja obmejnih komunistov, ki sta ga posoška federacija KPI in občinska konferenca ZKS Nova Gorica priredili včeraj popoldne v Attemsovi palači na Kornu v Gorici, so se udeležili vidni družbenopolitični, gospodarski in kulturni dejavniki obmejnih področij. Poleg številne delegacije Zveze komunistov na čelu z občinskim tajnikom Tomažem Beltramom so se seminarja udeležili župan občine Gorica Pasquale De Simone z nekaterimi odborniki, senatorka Jelka Gerbec, senatorja Silvano Bacicchi in Mario Lizzero, deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro, pokrajinski tajnik KD Bruno Longo, deželni svetovalec PSI Cesare Devetag, predsednik teritorialnega odbora SKGZ Mirko Primožič, predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri, ravnatelj zveze trgovcev Antonio Scarano, predstavniki tržaške in videmske federacije KPI ter številni javni in za iavne zadeve zavzeti delavci. Vse navzoče je najprej pozdravil tajnik Paiza, potem pa je Tomaž Beltram v kratkih besedah označil pomen tega srečanja, ki ima tudi nekaj simboličnega značaja, saj kaže napore po skupnem reševanju tukajšnjih vprašanj, podobno kot so v preteklosti to počeli ljudje, ki so živeli na tem prostoru. To srečanje je po Beltramovih besedah rezultat poprejšnjih političnih in upravnih pobud. Dobro razpoloženje ob meji, je še dejal Beltram, je prav gotovo pomagalo, če so bili osimski sporazumi podpisani in podpisani v takšni obliki. Sledilo je uvodno poročilo pokra jinskega tajnika KPI Tuliia Paize, sestavljeno tako, da je predstavilo zaokroženo sliko povezave naših razmer z italijansko in meddržavno stvarnostjo. Paiza je poudaril enotno zavzetost stranke za obrambo republike, pri katere nastanku je prvič v zgodovini sodelovalo italijansko ljudstvo. Potem ko je naglasil pripravljenost boriti se proti terorizmu in nasilju, je Paiza dejal, da je v interesu tako italijanske demokracije in množic kot vseh držav in narodov, ki sta jim pri srcu vloga Italije v boju za mir in mednarodno pomiritev. Paiza je dejal, da je potrebno o-simske sporazume in obnovo furla-nije ocenjevati s stališča enotnosti in boja za napredek naše dežele. V tem okviru je potrebno poiskati rešitve za načrtovana dela kot so av-toport, industrijska cona na meji, cestne povezave, odprtje mejnih prehodov, analiza dveh sedanjih gospodarskih realnosti, pospeševanje kooperacije, revizija avtonomnega videmskega računa itd. Nobena politična sila ali družbeni razred nima v žepu ključa, kako razrešiti sedanjo krizo in obnoviti družbo. Nihče ne more izključiti iz tega procesa živih sil ter si zamišljati, da bo uresničil abstraktni model. Zaradi tega so sklicana ta srečanja, ki so odprtega značaja, da bi vsi lahko sodelovali in pomagali in da bi skupno napredovali. Član pokrajinskega tajništva I-van Bratina je nato razvil referat na temo »Slovenska narodna skupnost v Italiji po Osimu*. Bratina je dejal, da odprava hipoteke nerešenih mejnih vprašanj za odpiranje novih perspektiv za nadaljnji razvoj in krepitev obmejnega sodelovanja, ki ga prinaša podpis osimskega sporazuma, pomenita na eni strani odstranitev ovir, ki so dolga leta onemogočala pravno ureditev položaja Slovencev v Italiji, na drugi strani pa temelj, na katerem manjšin < gradi nove odnose z matičnim narodom in uveljavlja svojo specifično vlogo v demokratičnem razvoju italijanske družbe. Sodelovanje ob meji — je nadaljeval Bratina — ki ga sporazumi predvidevajo, mora za manjšino predstavljati možnost, da se spremeni v neposredno seznanjanje z družbenoekonomskim razvojem, to je njegovim dinamičnim preoblikovanjem. Govoril je nadalje o naporih za globalno zaščito, ki so uspešni zato, ker izhajajo iz enotnih nastopov, ter o doslej predloženih zakonskih osnutkih in predlogih, zlasti pa o zakonskem predlogu KPI. Med poglavitne poosimske perspektive je Bratina vključil velike možnosti tukajšnjega področja, da se hitreje razvija v kulturnem, znanstvenem, tehnološkem in gospodarskem pogledu. Država pa mora preko dežele izdelati večletne načrte za spodbujanje družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti. To mora predstavljati dopolnilo k deželnemu načrtovanju. V tem okviru morajo svojo vlogo odigrati tudi občine in pokrajine. S svojimi referati pričevanji in posegi so sodelovali še Jure Mlinar (gospodarsko sodelovanje ob meji v duhu Osima), Silvino Polet-to (sodelovanje na področju kmetijstva), Lucijan Vuga (sodelovanje ob meji, ki jo osimski sporazumi lahko zabrišejo), Spairtaco Zorze-non (obmejno gospodarska vprašanja), Delio Lupieri, Antonio Scarano in drugi. Pohod prijateljstva v Gorici in Novi Gorici Danes ob 9.30 bodo z goriškega Travnika štartali udeleženci tretjega Pohoda prijateljstva med Gorico in Novo Gorico pri katerem je napovedano sodelovanje številnih športnih in rekreacijskih društev. V prejšnjih dveh letih je na tem po hodu sodelovalo več tisoč ljudi in kljub mrzlemu vremenu, jih bo verjetno tudi letos precej. Udeleženci pohoda bodo šli po Raštelu na grad. zatem po raznih ulicah do bodočega obmejnega prehoda v Ul. sv. Gabri jela, zatem po Novi Gorici. V Italijo se bodo vrnili po solkanskem bloku, zaključek pohoda bo v zavodu San Luigi. Spet bencinski boni za tuje« v Jugoslaviji Na sosednem jugoslovanskem področju so v turističnih poslovalnicah pričeli spet prodajati tujcem bencinske bone. Liter bencina sta ne tako 270 lir, bon je moč upora biti v vsej Jugoslaviji. Bone je treba plačati v tuji valuti. IZ SKROMNIH ZAČETKOV VAZNA GOSPODARSKA USTANOVA Sovodenjska kmečko-delavska posojilnica praznuje letos 70-letnico delovanja Danes bo v Kulturnem domu redni letni občni zbor - Samostojno do* močo bančno zadrugo so domačini ustanovili Pri Vuku 2. aprila 1908 V Kulturnem domu v Sovodnjah bo danes ob 11. uri redni letni občni zbor domače kmečko delavske posojilnice. Na njem bo predsednik Jože češčut skupno s sodelavci podal obračun delovanja te za domače prebivalstvo prekorist-ne bančne ustanove. Letošnji občni zbor pa ne bo nekaj običajnega, kot vsako leto, Sovodenjska / posojilnica praznuje letos, prav v teh dneh. 70 letnico svojega obstoja in delovanja. 2. a-prila je poteklo 70 let odkar so se okrog kamnite mize na dvorišču gostilne Pri Vukovih nasproti županstva zbrali nekateri domačini, da bi se pomenili o ustanovitvi domačega zadružnega bančnega zavoda. Take zadružne posojilnice so takrat ustanavljali ne samo v slovenskih deželah marveč v vsej Srednji Evropi. Ljudje so se zavedali, da se bo domači kraj razvil le, če sami razpolagajo z denarjem. Velike banke, ki so imele svoje centrale v večjih mestih, so že takrat investirale denar v večja središča MiniHiiMiiiiHiiitHMitiiiiiinMtiiiiiMiniiiiimiimimitiiiiiimiiniiiimitiiiiiiiiminiitiiiMHMmitMiiHimiit V ORGANIZACIJI GORIŠKIH SREDNJIH ŠOL Prihodnjo soboto v Gorici obmejno dijaško srečanje Na sporedu športna tekmovanja in kulturno udejstvovanje - Obisk treh slovenskih občin Prihodnjo soboto, 22. aprila, bo v Gorici tradicionalno »Dijaško obmejno srečanje Primorske*, ki ga letos prirejajo slovenske srednje šole v Gorici. Letošnje srečanje je šesto, poprej pa so jih priredili v vseh večjih krajih Primorske in v Trstu. Sodijo, da se bo letošnjega «dospa» udeležilo okoli 700 dijakov in profesorjev. Zanje so pripravili obsežen program športnih ter kul-turno-umetniških prireditev, ki se bodo zvrstile preko celega dne. Predviden je tudi .sestanek šolskih predstavnikov ter sprejem pri go riškem županu. Športna tekmovanja bodo za moške in za ženske ekipe v naslednjih disciplinah: odbojka, košarka, nogomet, namizni tenis, tek v krosu. suvanje krogle. Pripravili so tudi literarni in slikarski natečaj ter bodo literarnH dela objavili v enkratni tiskani številki, likovna dela pa bodo prav tako nagrajena in jih bodo razstavili na šolah, kjer bodo ostale kot spomin na goriški »dosp*. V deželnem avditoriju v Ul. Roma bodo priredili kulturni program. Po kosilu se bodo dijaki odpeljali v tri slovenske občine, Sovodnje, Števerjan in Doberdob, kjer se bodo pogovarjali z občinskimi upravitelji in se seznanili z vodeniem slovenskih občinskih uprav, kakor tudi z razmerami, ki v njih živi slovenski živelj. Prireditev se bo zaključila z družabnostjo. Srečanje bo potekalo v zgradbi slovenskih srednjih šol ter je pričakovati, da bo organizatorjem^ vreme naklonjeno. Delovni sestanek goriške mladine V petek zvečer so se na sedežu SKGZ sestali goriški člani mladinskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi s predstavniki mladinskih organizacij na Goriškem. V prvem delu srečanja so raz Profesorica na podružnici Glasbene šole v Sovodnjah Dorina Kante por. Žerjal je povila drugega sinčka, čestitajo ji sovodenjski harmonikaši. pravljali o uresničevanju raznih skupnih akcij. Prva zadeva sodelovanje mladih z Goriške na mladinskem dnevu ob priložnosti prvomajskih praz,nikov v Števerjanu. Nadalje rj na sestanku predlagali akcijo za čiščenje vseh spomenikov iz NOB ter oživitev stare slovenske tradicije: prižiganje kresov ob sv. Ivanu. Kar zadeva mladinske delovne akcije v Jugoslaviji je predsednik mladinskega odbora pri SKGZ Igor Komel omenil, da bodo letos poslali na te akcije čimveč ljudi. Komel je nato govoril o nedeljskem mladinskem kongresu Slovenske skupnosti v Gorici ter podčrtal pomen srečanja komunistov z goriškega obmejnega območja. P. R. kjer so razvijali industrijo, trgovino, gradnjo stanovanjskih hiš in palač. Denar, ki so ga upravljale vaške posojilnice pa je ostajal doma. To potrebo so uvideli v naših krajih tako slovenski kot furlanski ljudje in posojilnice so rasle kot gobe po dežju. Možje ki so se tistega dne zbrali pri Vuku so bili v glavnem kmetje - posestniki, ki so imeli pred očmi predvsem razvoj kmetijstva, ki je že takrat terjalo večje investicije. Že ta dan so iz svoje srede izbrali načelstvo, podpisali potrebne dokumente in jih poslali u-streznim oblastem. Pravila so bila sprejeta, in sicer 6. maja ter vpisana v takrat obstoječi zadružni register. Uradni naziv je bil «Kmečka delavska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Sovodnjah*. Prvo načelstvo, ki je vodilo posojilnico do prvega občnega zbora so sestavljali: načelnik Fran Rojec, posestnik in kovač, Sovodnje 82; odborniki pa so bili: Leopold Pavlin, nadučitelj, Sovodnje: Ivan Lukežič, posestnik, Sovodnje 56; Jožef Masten, posestnik, Sovodnje 62; Ivan Pelicon, posestnik, Rubije 11; Sebastjan češčut, posestnik, Sovodnje 145. V nadzornem odboru so bili: Ludvik Lukežič, tiskar, Sovodnje 56, kot predsednik; Janez Tomšič, posestnik, Sovodnje 113; Franc Vižintin, posestnik, Sovodnje 112; Anton Tomšič, posestnik, Sovodnje 4; Avguštin Cotič, posestnik, Vrh. Posojilnica je pristopila k zvezi gospodarskih zadrug in društev v Gorici ter je pričela delovati 4. junija 1908. V prvem letu se je vanjo vpisalo 39 članov, tik pred prvo svetovno vojno pa jih je i-mela že 106. V sedemdesetih letih se je sovodenjska posojilnica lepo razvila, danes deluje na področju celotne sovodenjske občine, ima precej članov, svoj sedež in tudi precejšen promet. O tem pa bomo lahko čuli na današnjem občnem zboru. Marko VValtritsch Jutri seja občinskega sveta Goriški občinski svet se sestane jutri zvečer ob 18.30, da bi nadalje- V PETEK PONOČI V TRŽIČU AVTOMOBILIST POVOZIL MOTORISTA IN POBEGNIL Kmalu zatem so ga izsledili in aretirali V tržiško bolnišnico so v petek ponoči, nekaj po 23. uri, prepeljali težko ranjenega 47-letnega Renata Rusina, ki je nekaj minut prej postal žrtev hude prometne nesreče v Naselju S. Polo v Tržiču. Rusina, ki se je peljal na mopedu, je na državni cesti št. 305, zbil avtomobilist, ki je po nesreči pobegnil, a so ga nekaj ur kasneje izsledili a-genti cestne policije ter ga aretirali. Gre za Roberta Glavicha, ki stanuje v Ul. Marco Polo v Tržiču in ki je po poklicu brivec. Prepeljali so ga v goriški zapor, včeraj zjutraj pa ga je v zvezi z nesrečo že zaslišal pretor. Rusinovo stanje je zelo resno, saj je ob nesreči zadobil močan pretres možganov in številne druge poškodbe. Zdravniki so si pridržali prognozo. AUTO SACCHETTI servis za jhf «Ai VOLKSWAGEN GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema in potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure val razpravo o letošnjem proračunu. Naknadno so dnevnemu redu dodali še predlog o letošnjih honorarjih županu, odbornikom in svetovalcem. Novo na dnevnem redu je tudi ratifikacija odborovega sklepa o razlastitvah na področju za gradnjo ljudskih hiš pri Štan-dre*u. Prav tako bodo sprejeli osnutek načrtov za nekatera druga javna dela. • Sekcija VZPI-ANPI na Peči sklicuje v sredo, 19. t.m., ob 20. uri sestanek članov. Pogovorili se bodo o poletni prireditvi, slovesnostih ob 25. aprilu ter o nekaterih vprašanjih zdravstvene oskrbe bivših borcev, o-ziroma zdravljenja v zdraviliščih v Jugoslaviji. Deset let uspešnega dela ansambla narodno-zabavne glasbe «Lojzc Hlede» Člani ansambla narodnozabavne glasbe »Lojze Hlede* iz števerjana (na sliki), bodo z današnjim koncertom, ki bo ob 17.30 v Sedejevem domu v Števerjanu, proslavili deseto obletnico delovanja svoje skupine. Dvanajstčlanski ansambel je v de j setih letih svojega dela nastopil v ' raznih krajih v zamejstvu in Jugoslaviji 140-krat. Nekajkrat so nastopili tudi na ptujskem festivalu narodno zabavnih ansamblov, že celo vrsto let pa prirejajo v domačem kraju zamejski festival domače glasbe. Na Goriškem so nastopili domala v vseh krajih in rekli bi lahko tudi v vseh društvih. V teku je anketa o koriščenju javnih prevoznih sredstev V teku je anketa na občinski ravni za zbiranje podatkov o tem, v Kolikšni meri se ljudje poslužujejo javnih prevoznih sredstev za dosego delovnega mesta ali drugače. V teh dneh bodo pooblaščene o-sebe obiskale 600 družin v občini, ki so bile izbrane z žrebom. Pokrajinski kongres komunistične mladine Danes dopoldne ob 9. uri se bo na sedežu pokrajinske federacije KPI, Ul. Locchi 2, pričel pokrajinski kongres mladinske komunistične federacije. Politično poročilo bo prebral dosedanji pokrajinski tajnik organizacije Franco Rorpano. Na kongresu, ki se bo zaključil danes, bo spregovoril tudi deželni tajnik komunistične mladine in član vsedržavnega tajništva FGCI Giovanni Zanolin. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah (planine) in v Savudriji (morje) za otroke od 8. do 14. leta v času od 24. julija do 7. avgusta 1978 in na Vranskem, za otroke od 13. do 15. leta v času od 17. d0 31. avgusta 1978. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Ulici Malta vsak dan, od 10. do 12. ure, do četrtka, 20. aprila. Priznano mednarodno ^ avloprcvozniško podjetje LA GO R IZIA N A GORICA - UL Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Ln A GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 nJ EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ AGROMARKET IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Fauettl 5 - tel. 27-41 Izključni zastopnik traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS težki in kvalitetni v najsodobnejši tehnični izvedbi po zelo konkurenčnih cenah. Prodajamo tudi vse ostale kmetijske stroje. TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA Ul. Garzarolli 105 Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI F1 naprave: VAMAHA, AKA1, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS, NAD, THORENS, VVINTEC, REVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah. Ansambel «Lojze Hlede iz Števerjana ANSAMBEL «LOJZE HLEDE» ŠTEVERJAN vabi na koncert ob 10-letnici ustanovitve ansambla, ko bo v Sedejevem domu v Števerjanu danes ob 17.30. 1 , - -4 , 1 rWI P V avditoriju bo v torek ob 20.30 koncert avstrijske pianistke Doris Wolf iz Gradca. Prireja ga goriška občina v sodelovanju z avstrijskim kulturnim inštitutom v Rimu. Spomladanski piknik v Podgori Prosvetno društvo «Andrej Paglavec* v Podgori priredi v torek, 25. aprila, od 11. ure dalje, društveni piknik pri Županovih v Podgori. Za razvedrilo in zabavo bodo skrbeli domači pevski zbor in domači har-monikaš. Na sporedu imajo razne šaljive tekme kot so tek v vrečah, vlečenje vrvi, razbijanje loncev, balinanje. Za skupno kosilo bodo poskrbeli organizatorji. Vsi tisti ne samo iz Podgore marveč tudi iz drugih krajev, ki se mislijo udeležiti piknika, naj se javijo pri naslednjih odbornikih društva: Jože Bensa, Ivo Ambrožič, Danja Bregant, Wa,nda Okroglič, Mavricij Ma-ligoj, Darij Humar, Livij Rožič in Jožko Klavčič. Občinska podpora dijakom Goriška občina bo v letošnjem šolskem letu Dodelila dijakom iz manj premožnih družin podpore v višini 40.000 lir. Prošnje iahko predložijo dijaki, ki obiskujejo višje srednje šole, ki imajo stalno bivališče v občini in ki izhajajo iz družili, ki v lanskem letu niso presegle 4.500.000 lir dohodkov. Prošnje je treba predložiti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago na šolah in na županstvu, najkasneje do 5. junija letos. Prosilci morajo predložiti tudi kopijo davčne prijave. 1 Stanovanjsk« zadruge na skupščini PSI v Štandrežu V Domu Andrej Budal v Štandrežu bo jutri ob 20. uri na pobudo kulturne komisije krajevne sekcije socialistične stranke, drugi večer posvečen preučevanju gradbenih zadrug. Prisoten bo funkcionar deželne zveze zadrug, ki bo obrazložil vse kar je potrebno za ustanovitev take -.Eidnme. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 23. aprila, prvi pomladanski pohod. Cilj izleta bo Panovec in obisk tamkajšnje trim steze ter morda še kaka zanimiva točka v okolici. Odhod je napovedan za 8. uro izpred mejnega prehoda na Rafutu (Pristava). Gorica VERDI 15.30—22.00 «I0 & Annie*. Allen in D. Keator. CORSt) 15.00—22.(10 »La bella sf* mentata nel bosco* - W. P's!S Izven programa «11 mio amico ” niamino*. .. MODERN1SSIMO 15.30-22.00 «La ^ lata di Stroszek*. S. Bruno i11 * Mattes. . CENTRALE 15.00-22.00 «11 pross'"* uomo*. S. Conery in C. ShaVpe. VITTORIA 15.30—22.00 »Linsegna* va in collegio*. E. Fenech >n i Montagnani. Prepovedan mladini P”: 14. letom. V ponedeljek in ^ zaprto zaradi počitka. Tržič & POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELLI G O RIC A Ul. S. Giovanni 9 - Tel. 2929 (blizu Kulturnega doma v gradnji) ♦ slikanje • razvijanje - prodaja ♦ za vsak razviti film brezplačno ena povečava v barvah PRINCIPE 14.00-22.00 «Poliziotto za paura*. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Occhi & le stelle*. JXova Gorica in okolica SOČA «Super inframen*. hongko*1^ film ob 16., 18. in 20. uri. , SVOBODA «Sovražnik Apačev*, ^ riški film ob 16., 18. in 20. ufjvJ DESKLE «Kasandrin most*, araeP i film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urad* ROJSTVA: Maria Giovanna jjj mišček, Elisa Bazzo, Antonio L scolat, Dario Vittori, Selena rt Rio, Elisa Plesničar, Luigi De ^ fano, Ruben Franco Giovanni sintin, Tierri Nocent, Alessia K* pello, Romina Giglio, Alan in Riccardo Viola. SMRTI: 74-letna Caterina ^ rari por. Pividori, 47-letni Petarin, 29-lctni Ivo Tomažič, .j, letna Iolanda Pisani, 87-letna Pin vd. Del Ben. ,, POROKE: delavec Josip Sošo' i; gospodinja Livia Spessot; zdraL, Giorgio Cipolla ip zdravnica betta Beltram; trgovec FerdhjL do Humar in uslužbenka Sonia h . din; trgovec Cosimo Polati in dajalka Maria Lavrenčič; Pr°,y sor Flavio Flamio in trgovka niše Russian; mehanik Madij Perše in prodajalka Antonietta ''p ligaris; gasilec Flavio Bosch bolničara Elisabetta Doles. * OKLICI: železničar Artnando dr®, di in babica Elida Busatta; ^ Paolo Livon in gospodinja D ob® la Labarbera; Angelo Čarlo beni in prodajalka Daniela %rtjj zidar Beniamino Filippi in induS^; ska izvedenka Virginia ManCto brigadir Claudio Lorenzi in' benka Carmen Muzzolini; izvedenec Luigi Locatello in JJjl dentka Paola Biancolin; glash*.,. Franco Baggi in uslužbenka j(j briella Bugatto; delavec Fran^Lj Barbiero in delavka Nerina. rian; orožnik Bernardo Cucum18 jf uslužbenka Gabriella Fierrol ji nančni stražnik Michele P. ir in gospodinja Anna D^auin0^-službenec Dario Ledri in uslu*p ka Maria Grazia Lo Cascio. DEŽURNA LEKARNA V (JOR,Cl< Danes ves dan in ponoči Gorici dežurna lekarna Tavasani. zo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽ*^ Danes ves dan in ponoči je v jj žiču dežurna lekarna bolnišnice. Terenzianfi ?6, tel. 44387. . Ob obletnici smrti očeta hffn) družina Klavčič - Gomišček * ■ lir za prosvetno društvo *A. vec* iz Podgore. ZAHVALA Hudo prizadeti ob bridki izgubi našega dragega IVA TOMAŽIČA se toplo zahvaljujemo pevcem, g. župniku in vsem, ki so 8® spremili na zadnji poti ali na katerikoli način počastili nj*" gov spomin. Žena Lidija, sin David, starši in brat* Peč - Rupa, 16. aprila 1978 GORIŠKI DNEVNIK ŠE EN POGOVOR Z UMETNICO ■ GORIŠKO ROJAKINJO V vlogi «Bernarde Albe» Garcia Lorce je N. Gabrijelčič nastopila poslednjič brala je v tragični španski drami v Primorskem dramskem gledališču Pred petimi leti ■ Lepi spomini igralke in režiserke na njena primorska leta Jtfnje gledališko srečanje naše lakinje gledališke igralke in re-“jserke Nade Gabrijelčič se je od-lajalo spet na njenih domačih tleh, Je s poslovilno glavno vlogo v n» , ,c'nem «Domu Bernarde Albc» astopiig v Primorskem dramskem tališču v sezoni 1972 73. Kako se spominja tega gostovali9' kako je do njega spet prišlo, Je bilo uvodno vprašanje tega s®ga tretjega srečanja, j.*!® čas sem bila že davno v JuWjani, ker so me Italijani izgnali . "rsta. 7,a vzroke tega izgona ni ' ™' nikdar izvedela. Bilo je to le-'961, 1960 — za datume pač ni-,9^ talenta — ko sem prišla iz djibljane ^ mo?u v Trst in so zju-: N že ob pol osmih prišli agenti . me odpeljali najprej na policijo, l *111 na mejo. Vprašala sem za-.J; ba so me na meji enastavno siali čez, v Jugoslavijo. Takrat ^1,1 bila že v pokoju, toda morala , °stati v Trstu tudi po upokojitvi, Je bila tudi želja pokojnega Bo-s* Kraigherja, menil je, da sem v sjU potrebna. No, in takrat so , icistj prišli in ko sem vpraša-vi^kaj me peljejo, so rekli «Roma j cosb. In tako ne bom nikdar Ga e*a’ Z£|kaj sem šla, nikdar. že ri° 56 m' ie 7^e*° 'n se m’ 7<^' danes, . a j se nisem pregrešila nobenemu italijanskemu za-**“. nikdar.* d * °koj si verjetno hotela preživeti *[a na Primorskem?* Sv<> ‘Nihče me ni poklical, nikamor se ^ silila.* i„ ,u je to usoda vseh igralk, ‘talcev?* hj^b, seveda, ko si star Te pozabil? ^°stikrat razmišljam o tem. ai danes, kako pravzaprav ljudje jjabijo na igralce, ne samo na !>. t®’ tudi na umrle, na velike u-tnike, o katerih nihče ne go-VOri več. Jfalčeva usoda je žalostna, ko v ®nebaš biti na plakatu si takore-sb .aartev. Zdaj je boljše, odkar t a televizija in fiim, ampak kljub 9,11 je to težka usoda.* *2®to g; ^ verjetno razveselila vabila iz Nove Gorice?* , ^Hotela sem še prej to povedati, v Je veliki nemški pesnik Schiller j„ neki svoji pesnitvi napisal, da , aicu «po smrti ne pletejo vencev* rl nemščini? . . .). In to je čisto n • ^ako sem z velikanskim vese rjr sPrejela povabilo iz Nove Go jj,e\ kot da sem se prerodila se či' Je zdelo. Več let sem živela borin v sarn°tl. v gledališče nisem a, 1 a, ker ne vidim dobro in ni 2v T1 nikogar, ki bi me spremljal že -’n nisem mislila, da bi sploh rad* '' 'Srala, čeprav bi bila zelo skim Ponudila sem se tudi mladin Itg,111 domom — ne bom imenovala dfiv^m — da bj otrokom pripove Vpu?a Pravljice, kar je bilo moje laL,°-veselje v mladih letih. Nisem jim t ,a P'ad'13- toda vse kaže, da So ni bilo zanimivo, ker me ni-da n'kdar poklicali. Čeprav mislim, dob' t0 za ma,e °tr°ke zelo ževn°' P°sebno za tiste, ki niso du-Alb?° čisto zdravi. Vloge Bernarde hin? sem se zelo razveselila in Radirala' t,pL |>avila' Tudi suflerja nisem po-da .ala. Pa zdaj še vedno mislim, bilanisem povedala vsega, kar bi !pjj,.rada, ker tudi zdaj, ko razjej' ,arn' se mi Bernarda Alba ne • simbol. Jaz sem na vsak način K. reči, da sem jo zelo pazljivo Ijo h3'8, se vadila, zelo sem se z 1 • ki o ,y nW neke človeške poteze verla ^ P° pesnikovem dramatiko-Pisanju, mišljenju menda ni.» Spk« kana je bila pravzaprav o-^°st Bernarde Albe?* siljp° Pravzaprav poosebljeno na-občilt i ga je Garcia Lorca toliko terP y sv°j' deželi in zaradi ka-ča, je tudi umrl. Tragično kon- *To Pomeni, da je ta tema, tema dg^ja večno prisotna, posebno da- nes r v* D—’ K.° o njej tako strastno razmiš .‘Močno ko"‘Tt?o Prisotna, tragično bj lah-la ,rekli. Kato sem jo tudi razume-bpp.ako, le da je nisem toliko sim-jeyCn'' sprejela, hotela sem jo za Prav, 'j človeško, kar pa se je - Naprav ne da. O tem sem na- P’sa| stu 8 ^udi v samem gledališkem li-aij avoje takratne misli. Pa ne vem, dan ett1 'meta takrat prav, ali imam 8n®s. To je težko reči.* m* ako pa s bila sprejeta v Pridem gledališču?* Ser ,'dobljano je prišel pome reži-afc Babič, moj stari režiser, any° letih, po dolgoletnem sodelo Uhiet V ^rstu, kjer sva se igralsko, la. 7n‘ako zelo, zelo dobro ujema-Gr>rj menila sva se, da pridem v S(.m <:°' spraševala po honorarju ni- lij) , je bilo kasneje urejeno, ar nisem dfln ar nisem preveč mislila na n, l1' žo je bila vedno zadnja stvar. an ater° St,m mjSii)a že pri prvem igcgi^manu, ko so mi še čisto mladi poh Ponudili 500 dinarjev, sem .Pisala s takim veseljem, da ni-hajg^azmišljala. ali bom s tem iz-a- Kar seveda nisem. «Ali je to značilno za vse igralce, da ne mislijo na denar, ali gre le za posameznike?* «Na splošno je to za vse, toda v današnjem času so se malo spremenili tudi igralci, vsaj tako se mi zdi, kot vsi umetniki na sploh. In športniki prav tako. Drugi časi so.» «Verjetno je manj samopožrtvova-nja za nekaj lepega, vse bolj stremi k zaslužkom, k materialnim ciljem?* Žalibog je tako. Med igralci je tega še najmanj, ker so igralci zelo slabo plačani, more biti res ljubezen tista, ki jih priklepa h gledališču. Zelo so slabo plačani, slabše kot drugi intelektualci.* «Pri tem gostovanju si se srečala z veliko mlajšo generacijo. Kakšen je bil ta dotik?* «Torej, ko sem prišla v Gorico, moram reči, da sprejem ni bil prav prijazen. Pozneje sem tudi izvedela, zakaj. Vloga Bernarde Albe je bila pravzaprav obljubljena, kakor sem slišala, drugi igralki in ta je bila zato užaljena in njena bližina tudi, samo jaz tega nisem vedela. Če bi bila to vedela, ne bi šla. Goriške igralke so sicer zelo, zelo nadarjene. Pa zgleda, da je Babič hotel pač mojo 40 letnico gledališkega delovanja na ta način proslaviti, ker sem Primorka, v Gorici. Naš nesporazum je kmalu splahnel, lepo smo skupaj delali. Po goriški predstavi je bila proslavitev mojega dela tudi v Trstu in v stari Gorici. Pa to niso bile proslave, bolj privatno smo to uredili v gledališču, takorekoč v gledaliških garderobah, po domače. Ne na odru.* «Verjetno pogrešaš tvoj tržaški gledališki in kulturni ambient, v katerem si toliko let delovala.* «Da, v Trstu sem bila od 1945 do skoraj 1960. leta. Praktično 15 let. Bila sem v Trstu od začetka ponovnega porajanja našega tržaškega gledališča. Videla sem ga rojevati. V začetku so nas tržaški Slovenci imenovali »ljubljanski igralci*, ker smo, čeprav domačini od tam gor prišli, potem so govorili »tržaški igralci so prišli igrati,* čez leta pa so rekli «naši igralci so prišli*. To je resnično.* «Ta tržaška, posebno okoliška gledališka publika Vas je sprejela za svoje. Kako si se počutila med temi gledalci?* »I^-pše se ne bi mogla*. «In zato ti je v Ljubljani — čeprav je naše kulturno središče — le dolgčas po Trstu?* »Zelo mi manjka Trst, skoraj vsako noč sanjam, da sem v Trstu. Kako pa je narod gledal na nas! Imela sem na deželi cel kup prija teljic, to so bile tudi prodajalke rož na Ponterošu in če so me videle, so mi zastonj ponujale rože. «Ma dejte nu, ku ste taku pridna, vzemte nu, brava.* Spomnim se neke rožarce, prav visoka je bila, s Kontovela je bila. Tam sem igrala Kastelko in vidim jo, kako stoji v prvi vr sti in ploska s temi dolgimi rokami. ITep spomin imam nanjo.* «Kastelke se tudi sama spominjam, ko si nastopila s to vlogo v Gorici Nenavadno, kako je ta igra, drama tizirana zgodba, imela odmev med Slovenci v zamejstvu, kaj bi rekla odkod je to izhajalo?* »Mislim, da je tu zelo dosti navezanosti na zemljo, na mater in njeno srce, ki je gledalce tako navdušilo. Primorke so dobre matere.* »Če se vrnemo na gostovanje v Primorskem gledališču. Kakšne razlike si po tolikih letih opazila pri igranju te mlajše igralske generacije. Ali se je spremenil odnos do odra?* «Ne bj rekla, to je mlado gledališče z nadarjenimi igralci in igralkami. Vsi so še vneti za gledališče, vsi hočejo nekaj doseči in to se tudi vidi. Primorsko dramsko gledališče vedno bolj uspeva. Ono od igrava veliko vlogo posrednika gle dališke kulture tostran in onstran meje, njegovo delovno področje je zelo veliko: od Brd, preko Krasa do morja. Posebej moram reči, da je njegova publika na podeželju dosti bolj dovzetna, kakor mestna publika. Mestna publika — v Trstu sem opazila veliko razliko od takrat, ko smo prišli leta po vojni — se je nekje razvadila, morda ima večje zahteve. Morda je zasičena, ima že preveliko izbiro. Na podeželju še vedno lepše igrati, čutijo s teboj, živijo s teboj. V mestu že ne več tako.* »Ob vsakoletnih gledaliških načrtih so vsepovsod, tudi na Tržaškem ve like razprave, kakšen repertoar naj gledališče nudi svojim obiskovalcem, kaj misliš, kakšna naj bi bila vloga tržaškega pa tudi novogoriškega gledališča pri posredovanju gledali ške kulture najširšim gledališkim množicam?* «Na to je težko odgovoriti, ker publika za težje stvari še nekako ni vzgojena. To bo potrebno počasi vzga jati. Saj tudi pri nas ni. Publika še ni prišla iz tistih ljudskih iger, dlje od njih še ni. Torej mislim na narod, v mestih je drugače. Mo rali bi vzgajati publiko počasi, ne pa mu naenkrat nuditi nekaj, kar ne more razumeti, kar tudi ne moreš zahtevati, da bi razumel.* «To je verjetno na Primorskem povezano s tem, da sno bili brez slovenskih šol desetletja in brez kulturnega življenja in da so tu še generacije, ki so bile prizadete, v zamejstvu pa tudi sama slovenska šola ne more dati tolikšnega slovenskega kulturnega duha, svojim učencem kot to lahko stori slovenska šola v Jugoslaviji?* «Pa jaz mislim, da tu v Sloveniji ni dosti drugače, čeprav so vse možnosti in priložnosti tu, ki naj bi vzgajale. Toda zaenkrat se ne moremo preveč pohvaliti.* »Ali je morda gledališče nekam zašlo v pozabo, da ni več v prvi vrsti kulturnega dogajanja, ker imamo tu močan pritisk televizije, radia in novih sredstev zabave?* »V bistvu je gledališče še vedno na višku. Toda gledališče je v težkem položaju, ne ve kam in kako. Ali naj klone tisti publiki, ki zahteva zabavo in nekakšno preproščino, ali pa naj nudi kar največ izobražencem. To je težko. Saj imamo v Ljubljani cel kup gledališč, pa slišiš, «ja kdo pa bo šel tisto gledati, kaj pa razumemo, zakaj pa gre*! Pa so to tudj mladi ljudje, ki tako govorijo. Najti bo treba poti in imeti dovolj časa za premislek. Ne moreš delavcu kar naenkrat ponuditi moderno sliko, ki je ne razume, je ne smeš dati in ne smeš zahtevati, da jo bo razumel. Mi vse nreveč zahtevamo od tega človeka, kj trdo dela in nima časa zvečer brati knjige, umetniške razlage in kritike. Ga ni, tega časa zanj. Resnično. Je pa še nekaj. Vidim, da na deželi, vsaj po tem, kar mi nudi televizija, da na Koroškem in sploh na podeželju amaterji še igrajo z veseljem, žarom in ognjem. In čeprav to ni na umetniški višini, te prevzame, ker je iskreno, polno navdušenja, kar sedaj ponekod — priznajmo :.i — manjka. Tega navdušenja ni več.* «Kakšno pa je bilo tvoje srečanje po 13 letih s Primorsko?* «Srečanje z Gorico je bilo praznik. Okrog me je prepeljeval A-leksander Peršolja, pesnik, doma iz Brd. Bila sem vesela, ko sem videla Sočo in kraje iz otroških let. Nova Gorica pa me je razočarala. Občudujem ta napor, ki ga je naša država vložila vanjo, toda bila mi je nekam tuja. Razkošna je, bahava, s temi svojimi palačami, s temi svojimi negovanimi zelenicami. Bila pa mi je tuja, tudi publika. Na deželi pa mi je bila domača. Mogoče je v Novi Gorici vse tako pomešano in nima še mesto svojega pravega karaktrt^ir'. obličja.* «Verjetno je lažje zgraditi hišo, kot dati človeku pravo podobo?* »To na vsak način, ampak v tisto pokrajino — kljub velikemu podvigu, se ml zdi, da te velike hiše tja ne spadajo. Mogoče me tu motijo še spomini iz otroških let. Solkan sem imela rajši od Nove Gorice, bil mi je bližji. Potrebovali bodo Novogoričani desetletja, da pridobijo svoj lasten karakter, verjetno bodo to postorile nove, tu rojene generacije.* «Kaj pa stara Gorica, Trst, srečanje s Tvojimi kolegi, prijatelji, po tolikem času?* «Ganilo me je, spomnila sem se na čase, ko sem tu igrala. Takrat je bilo zelo lepo, posebno v Trstu. Sicer pa se tudi tržaško gledališče zelo razvija. Prav vesela sem tega, tako kot sem tudi vesela zaradi uspehov novogoriškega. Za gledališče se vedno zanimam, koliko se pač lahko.* «Ali lahko rečemo, da je Primor- MISLI PRED DIJAŠKIM SREČANJEM DOSP Tik pred prvo svetovno vojno je bilo v slovenskih šolah v Gorici 2.983 učencev Delovale so zasebne, državne in občinske slovenske šole ■ Danes imamo v srednjih in osnovnih šolah ter v vrtcih na področju goriške občine 992 učencev in dijakov Nada Gabrijelčič v vlogi Bernarde in Teja Glažar v vlogi Adele v «Domu Bernarde Albe*. Premiera je bila v veliki dvorani PDG v Solkanu 19. maja 1973. Delo je režiral Jože Babič ska po desetletjih zaprtega kulturnega življenja sedaj spet resnično kulturno zaživela?* «Seveda, o tem ni dvoma, popol noma še ne, vendar je zaživela.* «Tako si doživela zadovoljstvo v ugotavljanju tega velikega kulturnega razvoja Tvojega ožjega naroda, primorskega?* »Samo sebi umevno, jasno, da sem bila vesela.* «Sedaj bi se vrnila na vse tri dobe, ki sva jih skupaj obujali od samih začetkov pred prvo svetovno vojno, pa skozi zatiranje v fašističnem nasilju in tvojega prihoda spet na primorska tla. želeli bi še kaj izvedeti o Tvojih pionirskih dneh po osvoboditvi, saj si bila pio- nirka na Tržaškem, pri rojstvu tržaškega gledališča?* «Bila sem prva, prva profesionalna igralka, ki je prišla v Trst. Sancin in Košuta in njegova žena so prišli prej. Prišla sem iz ljubljanske Drame. Začeli smo z recitacijami.* «Bralce Primorskega dnevnika bi prav gotovo zanimali spomini na Tvoja tržaška leta, na ponovno rojstvo tržaškega slovenskega gledališča in bi z veseljem sledili pripovedi, če jo boš hotela posredovati.* »Upam, da bi jih veselilo.* «Mislim, da je to del naše zgodovine in da je vse to zelo dragoceno, saj čaz beži.* DORICA MAKUC V soboto pride v Gorico več sto dijakov iz razjndh krajev Primorske, da ba sodelovali na Dijaškem obmejnem srečanju Primorske, ki ga i-majo letos v režiji dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. V prejšnjih letih so bila taka srečanja v raznih drugih krajah na jugoslovanski strani in v Trstu. V Gorici bo tako srečanje prvič. Ob tej priložnosti je prav, da se spomnimo tega, kar smo na področ ju šolstva Slovenci imeli v Gorici nekdaj. V letošnjem šolskem letu o-biskuje slovenske šole vseh vrst in stopenj na področju goriške občine 992 učencev in dijakov. Sem so všteti otroški vrtci v Gorici (Ulica For-te del Bosco, Ulica Vitiorio Veneto, Ulica Tomani ter v Štandrežu, Pod-gori in Pevmi), osnovne šole v ulicah Croce in Vittorio Veneto ter v Štandrežu, Podgori, Pevmi in štma-vru ter nižja srednja šola »Ivan Triniko* in višje srednje šole, klasična gimnazija - licej »Primož Tru bar*, učiteljišče »Simon Gregorčič* in trgovski zavod »Ivan Cankar*. V letošnjem šolskem letu smo dosegli od leta 1947 sem najvišje število vpisanih, te bi pristojne oblasti dru gače poskrbele, hi bili lahko imeli v otroških vrtcih še več vpisanih, kar nam bi dajalo tudi jamstvo za nadaljnji obisk osnovnih in srednjih šol. Kaj pa smo imeli v Gorici v zadnjem šolskem letu pred prvo s ve tovno vojno? Takrat je bilo območ je goriške občine drugačno. Ločnik, Štandrež, Podgora, Pevma, Oslavje in štmaver niso spadali v sklop goriške občine. Poleg mesta so v občino Gorica spadale le Rožna dolina, Stara gora in Ajševica, ki so danes v Jugoslaviji. Na področju te občine je v tistem šolskem letu v razne slovenske zasebne, državne ali občine šole, hodilo 2.983 učencev in dijakov. Go rica je sicer bila takrat središče vse Severne Primorske, v našem mestu so študirali srednješolci iz Brd, Soške doline, gora, Idrije, Vipavske doline in Krasa, vendar pa je bila tudi slovenska prisotnost v mestu precejšnja. V podobne italijanske šole je takrat hodilo nekaj sto več kot tri tisoč učencev in dijakov, za Nemce pa se je izdajalo približno 400 učencev in dijakov. Slovenci smo torej dosegali več kot štirideset odstotkov učencev in dijakov. Sicer pa je treba reči, da so goriške italijanske šole obiskovali tudi dijaki iz Krmina, Gradišča, Tržiča, Gradeža in Červinjana. Kar naštejmo naše takratne šole. Slovenska državna gimnazija je bila še nova in na njej je študiralo 478 dijakov. Imela je le pet razredov. Slovensko moško učiteljišče s pripravnico je imelo 188 gojencev. Slovensko žensko učiteljišče je ime- lo 149 slovenskih dijakinj, poleg teh pa še tri Hrvatice. Osemrazredna ženska vadnica združena z ženskim učiteljiščem, je imela v slovenskem oddelku 184 učenk, v italijanskem 103 učenke, Nerrtk je bilo 9. V štiri-razredni moški vadnici pa je bilo 177 slovenskih učencev. IfloveTisko 4. razredno mestno šolo v Podturnu je obiskovalo 30 otrok, v mestni šoli na Ajševici pa je bilo 56 otrok. Trirazredna Ciril - Metodova šola n Ulici Barriera je imela 171 otrok. Društvo »Sloga* je vzdrževalo celo vrsto šol, ki so delovale v zasebnih šolskih stavbah: »Gregorčičev dom*, »Šolski dom*, »Mali dom* in V stavbi, kjer je danes italijansko učiteljišče na Verdijevem kurzu, je bilo pred prvo svetovno vojno slovensko moško in žensko učiteljišče Bilanca Kmečke banke za leto 1977 Aktiva Blagajna 148.716.762 Hranilne vloge Blagajna tuje valute 58.981.415 Tekoči rač. upniki Korespondenti 2.281.0J8.521 Banca dltafia " 1.131.914.790 Pasivni predujmi Poštni tekoč; račun 2.442.471 3.415.375.782 Cedenti za menice v inkaso Razni računi Lastne vrednotnice 1.690.262.980 Sklad za amort. opreme Udeležbe Menice: posojila 522.663.000 1.125.001 Sklad za amort. neprem. trg. eskompt 329.150.563 851.813.563 Razni skladi Sklad za odpravnine Tekoči računi 1.928.810.750 Reeskompt aktive Posojila na vknjižbo Svojeročna posojila 25.873.100 Premoženje: 156.142.924 2.110.826.774 Glavnica Redna rezerva Nepremičnine 88.339.755 Izredna rezerva Oprema in stroji 63.892.277 Pos. rez. Zak. 576/75 Menice v inkaso 671.902.297 Sklad za rizike Razni računi Sklad za odpravnine (naložba) 114.687.706 138.085.450 Sklad za tečajne razlike Prehodna aktiva 24.251.012 9.378.260.774 Dobiček poslovnega leta Račun obveznosti in rizikov 456.623.508 Račun obveznosti in rizikov Evidenčni računi 5.805.957.880 Evidenčni računi SKUPNO 15.640.842.162 Pasiva 5.537.994.537 2.523.697.577 12.099.860 14.071.355 15.824.000 250.610.000 64.474.310 43.755.400 44.100.000 25.000.000 6.061.692.114 3.041.831 107.118.001 175.436.221 26.171.215 314.615.637 138.353.900 35.000.000 443.763.710 73.068.145 9.378.260.774 456.623.508 5.805.957.880 SKUPNO 15.640.842.162 »Novi dom*. V šolskem domu Je bi la 6-razredna ljudska šola za deklice s 382 učenkami. V isti stavbi je bila 5-razredna ljudska šola za dečke z 297 učenci. Deška obrtna šola v Šolskem domu, ki je bila dvoletna, je imela 59 dijakov. 5-razredna mešana ljudska šola v Malem domu je imela 246 učenk in učencev, Enorazred-no deško pripravnico za srednje šole v Malem domu je obiskovalo 46 učencev, v dekliški pripravnici za učiteljišče v Malem domu pa je bilo 107 deklic. Dekliško obrtno šolo v Novem domu je obiskovalo 72 učenk. Otroških vrtcev pa je bilo takrat malo, bili so le trije, v njih je bilo 134 otrok. Na goriški višji realni gimnaziji, ki ni bila slovenska, pa je bilo 167 Slovencev (dijaki so v Avstriji morali izjaviti narodnostno pripadnost). Poleg teh je bilo v tej šoli še 86 Italijanov, 71 Nemcev, 5 Čehov, 2 Hrvata in 1 Madžar. Na dveletni slovenski kmetijski šoli, ki je bila v Ulici Duca d’Aosta, pa je bilo 40 dijakov. Po prvi svetovni vojni pa se je vse to slovensko šolsko bogastvo izgubilo, ker so srednje šole premestili v Tolmin in Idrijo, v Gorici pa so v šolskem letu 1919-20 zelo zavlačevali z odprtjem slovenskih o-snovnih šol. MARKO WALTRITSCH B. Marušič: 0 gimnaziji v Gorici, nekdanjem «ognjišču omike» za Slovence na Goriškem Pričenjamo danes z objavo daljšega članka našega sodelavca, ravnatelja Goriškega muzeja in zgodovinarja Branka Marušiča, «0 gimnaziji v Gorici, nekdanjem »ognjišču omike* za Slovence na Goriškem*. Članek je bil objavljen v spominski knjigi ob 30-letnici ustanovitve gimnazije v Novi Gorici, članek bo izhajal v podlistku v našem dnevniku vsak dan. Za tem bomo, prav tako v podlistku, objavili tudi članek Zorka Hareja, profesorja na novogoriški gimnaziji, ki nam bo opisal razvoj gimnazije po priključitvi Primorske Jugoslaviji. Besede v narekovaju iz naslova so izposojene pri Andreju Marušiču (1828 Štandrež - 1898), dolgoletnem profesorju gimnazije v Gorici, ki je v enem izmed svojih zadnjih objavljenih del zapisal: »Nikdo ne taji, da so šole, da so posebno gimnazije ognjišče omike.*1 Ta uvodni članek v publikaciji ob tridesetletnici ene izmed naslednic stare goriške (nem ške, nato slovenske) gimnazije avstrijske dobe ne želi s podrobnimi dokazi lot.jevati reklo starega profesorja, pač pa le z nekaterimi navedbami ovrednotiti tista dogajanja iz zgodovine, ki nekdanji goriški srednješolski zavod tesneje vežejo na Slovence. Če bi natrosili s številkami podkrepljene podatke o gori-ških srednjih šolah od prvih pojavov pa vse do današnjih dni, bi pač ponovili in dopolnili gradivo, ki sta ga predstavili predhodni poročili goriške (1947 - 1952) oziroma novogoriške gimnazije (1947 - 1957).2 Zadovoljili se bomo samo s tem, da si osvežimo v spominu in znanju le nekatere mejnike iz kronike dogajanja. Tudi sedanja gimnazija v Novi Gorici ima svojega predhodnika v tisti goriški gimnaziji, katere začetek označuje jezuitski kolegij v Gorici (1620) konec pa leto 1913, ko se je s cesarsko odločbo (3. 8. 1913) tedanja nemška državna gimnazija v Gorici preuredila v tri samostojne zavode: slovensko državno klasično gimnazijo (bila je prva in edina slovenska državna gimnazija v Av-stro-Ogrski) ter državni realni gimnaziji z nemškim in italijanskim učnim jezikom. Med tema mejnikoma je skoraj tristo let pomembnega vzgojnega in splošno kulturnega delovanja, ki se periodizira po vzorih iz politične zgodovine. Preko poldrugo stoletje vodijo goriško srednje šolstvo jezuiti (med njimi pater Martin Bavčar — 1595 - 1668 — ki ni le eden izmed vzgojiteljev, pač pa marljiv pisec o goriški preteklosti), ki neomajno vztrajajo pri la tinskem pouku. Terezijanske in jo-žefinske prosvetljene ter absolutistične reforme odvzamejo vzgojno skrb jezuitom in vsilijo nemško vzgojo. Kratkotrajna francoska doba vrne ugled latinščini in povzdiguje ita iijanščino, povratek Avstrije pa po vpne v goriške »latinske šole* (c. k. akademični gimnaziji) nemščino kot učni jezik. Te periode, ki so označene zgolj po rabi učnega jezika, pa dopolnjujejo mnoge reforme statusnega in vsebinskega značaja, kot na primer ona iz leta 1849, ki je združila dotedanji dvoletni filozofski študij (licej) in dotlej obstoječe šestrazredne gimnazije v osem let trajajočo srednjo šolo. številne so reforme učnih programov. Toda ta krajši zapis se ob vsem tem, mestoma tudj zapletenem procesu, ne bo zaustavljal. Nenehnim spremembam so bile podvržene vse tedanje avstrijske gimnazije in z njimi vred tudi goriška.3 Pred prvo svetovno vojno pa se je tu izvršila pomembna sprememba, ki je zrcalo narodnostnih razmer v mestu in tedanji goriško-gradiščanski deželi. Nezadovoljstvo Slovencev in Italijanov (Furlanov) z nemško gimnazijo je bilo dolgoletno in splošno ter se je končno zaradi neizpolnjenih pričakovanj preusmerilo v akcijo, da si ustanovita oba deželna naroda v Gorici svoji lastni zasebni gimnaziji. Toda ministrski ukrep z dne 15. septembra 1910 je uvedel na goriški gimnaziji paralelke s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, tri leta nato je sledila že omenjena pomembna reforma goriške gimnazije.4 Slovenska državna gimnazija v Gorici je delovala le dve leti v normalnih razmerah, pravzaprav se je dokončalo le njeno prvo leto (1913/4.,, svoje drugo šolsko leto (1914/5) je morala zaradi vojne Avstro-Ogrske z Italijo dokončati o binkoštih, maja leta 1915. Zaposlo valnj tečaji v, begunstvu za okoli 500 goriških slo zenskih dijakov (za Ita- lijane so se odvijali posebej) niso . najstarejša goriška gimnazija v Šem bili redna šola in namero, da bi se! petru pri Gorici iz leta 1947, ob v jeseni leta 1918 pouk na slovenski gimnaziji v Gorici po triin polletnem premoru obnovil, je preprečila najprej epidemija gripe nato pa dokončno italijanska okupacija.8 Sledilo je obdobje načrtnega uničevanja slovenskega srednjega šolstva v tedanji Italiji in po skoraj tridesetih letih obnova Jovenske gimnazije v Gorici, ki je nastala v tesnem sodelovanju slovenskega domobranstva in nemškega okupatorja (1944).6 Po drugi svetovni vojni je zavezniška vojaška oblast z odlokom 8. oktobra 1945 ustanovila v Gorici slovensko nižjo srednjo šolo, klasično gimnazijo in učiteljišče.7 V goriške šole so zahajali dijaki iz tedanje cone A pod Zavezniško vojaško upravo, oni iz cone B pa so odhajali v Postojno alj pa v Ajdovščino kjer sta delovali popolna oziroma nižja gimnazija. Slovenske srednje šole v Gorici delujejo še danes kot pomembni vzgojni zavod v zamejstvu, porazdeljene so na enotno nižjo srednjo šolo, državni strokovni zavod za trgovino, učiteljišče ter na višjo gimnazijo in licej.8 Po koncu druge svetovne vojne je ob novih upravnopolitičnih spremembah dobila stara slovenska goriška gimnazija iz leta 1913 poleg naslednika, kj sta ga predstavljali nižja srednja šola ter klasična gimnazija v Gorici, še nove srednje šole (nižja gimnazija in gimnazija) na tistih predelih nekdanje goriške dežele, ki so z mirovno pogodbo leta 1947 bili vključeni v novo jugoslovansko državo. Med temi zavodi je njej sta še mlajši gimnaziji v Ajdovščini in Tolminu ter nastajajoča v Sežani. V dobrih šestdesetih letih se je iz goriškega jedra razvila bogata mreža gimnazij. Za področje, ki ga je pred prvo svetovno vojno zajemala goriška slovenska gimna zija, deluje danes vsaj pet če že ne šest zavodov (Nova Gorica, Ajdovščina. Idrija, Sežana in Tolmin). Tak razvoj so omogočale politične prilike, predvsem pa izjemen razvoj človeške družbe v današnjem času, zato tudj gimnazija danes ne more biti zrcalna podoba tistega, kar je tak zavod predstavljal pred šestdesetimi in več leti. OPOMBE 1 Epizoda iz kulturne zgodovine goriške ali košček zgodovine goriškega c. k. gimnazija. Gorica 1895. 5 2 Pogled v preteklost. Petletno poročilo goriške gimnazije v Šempetru pri Gorici za dobo 1947 • 1952, 6-10. B. Margon, Iz zgodovine srednjega šolstva na Goriškem. Deset let življenja na novogoriški gimnaziji 1947 - 1957. Nova Gorica 1958. 4-7. 3 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. III, 1966, 123-148. J. Ciperle, Srednje šole in višji študij na slovenskem ozemlju do leta 1918. Kronika. 24/1976, 137-150. 4 A. Ipavec, K ustanovitvi slovenske gimnazije v Gorici. Prvo izvestje c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici v šolskem letu 1913/14. Gorica 1914, 1-8. A. Gabršček, Goriški Slovenci, n, 1934, 343, 427. Ob šestdesetletnici slovenskih srednjih šol v Gorici. Novi Ust, 1962, št. 473-477. R. Bednoržik, Razvoj slovenskih srednjih šol na Goriškem. Izvestje državnih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici za šolsko leto 1954/5. Gorica 1955. 5 R. Kenda. Naše srednje šole. Jadranski almanah za leto 1923, 7-10. —i—/Fran Žnidaršič/, Doneski k zgodovini slovenske gimnazija v Gorici. »Luč*, poljudno-znanstveni zbornik. V 1929 , 96-103. A, Šavli, Naše goriško in istrsko begunsko šolstvo v prvi svetovni vojni. Zbornik za historiju školstva i prosvije-te, 7/1972-3, 87-135. Isti, Naše begunske šole v prvi svetovni vojni. Jadranski koledar 1975, 226-231. Annuario del r. ginnasio reale »Vittorio Emanuele III, di Gorizia pubblicato alla fine dellanno sco-lastico 1918-1919, Gorizia 1919. C. Medeot, Študenti giuliani e tren-tini nell'Atene morava UCrome-riž). Gorizia 1971. 6 D. Pahor, Prispevki k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem 1943-1945. Trst 1974, 44. 7 R. Bednaržik, n. o. m. Istri, Od priznanja do pravne u-stanovitve. Izvestje državnih srednjih šol s sloverjskim učnim jezikom za šolska leta 1960/61-1964/65. Gorica 1966, 4-9. 8 Izvestja državnih srednjih šol * slovenskim učnim jezikom v Gorici. šolska leta 1965/66-1974/75, Gorica 1975. BERITE REVIJO nwi KULTURA 16. aprila 1978 SEDMA REVIJA PRIMORSKA POJE 78» ŠTIRJE ZAMEJSKI ZBORI V POMLAJENIH SESTAVAH Sodelovali so poleg zborov z onstran meje: mešani zbor iz Mačkolj, mešani zbor «Franc Sedej» iz Števerjana, moški zbor «Tabor» z Opčin in dekliški zbor «lgo Gruden» iz Nabrežine Sedma revija «Primorska poje» je bila dne 2. t.m. v Trstu v Kulturnem domu. Udeležilo se je je deset pevskih zborov in en oktet. Oktet Bori iz Pivke, ki ga vodi Viktor Samuda, je imel na sporedu Srebotnjakovo Bori, Mirkovo Na trgu in Vrabčevo Slovenska pesem. Pravilna izgovarjava in dovolj v celoti čisto petje sta odražala solidne priprave. Najbolj prepričljiva je bila Srebotnjakova pesem, interpretacija pri Mirkovi pa se je mestoma opirala na premočno dinamične kontraste z ozirom na celotno strukturo in razpolo-ženjskost pesmi, tudi nekaj ago-gičnih sunkov je motilo fluidnost pesmi. Vrabčeva Slovenska pesem zahteva večjo glasovno maso, to je zbor ali v najskrajnejšem primeru manjšo skupino pevcev voluminoznih glasov, ker drugače ostaneta dana dramatična učinkovitost in napetost nepopolno izkoriščeni. Mešani zbor iz Mačkolj, ki ga vodi Cveto Marc, je imel na sporedu Zdaj je pomlad F. Cigana, Ljubav C. Marca in Adamičevo Naša pesem. Mimo težav v sopranskih višinah in glasovne razpršenosti zbora v ff ter izrazito vertikalno zastavljene interpretacije, ki zmanjšuje možnost nazorne jšega oblikovanja pesmi, je zbor vendarle pokazal skrbne priprave, ki so se odražale v dovolj čistem zadevanju, v glasovnim možnostim prilagojeni dinamiki in disciplini. Petje je bilo preprosto, a sprejemljivo. Mešani zbor Franc Sedej iz Števerjana vodi Herman Srebrnič, ki ima pred seboj številne mlade pevce in zaradi tega težko in z ozirom na njihovo stanje dozorevanja odgovorno nalogo pri oblikovanju g’asov. Pri tem pride v poštev o-snovno pravilo: ne forsiraj mladega pevca, zlasti ne moškega, ker nima še razvitega glasu ne po svojem obsegu, ne ustaljenega po svoji barvi. Zlasti prvo postane lahko za pravilen razvoj in zorenje usodno, ako silimo preko meje dejanske trenutne zmogljivosti. Zaradi tega je treba potrpežljivo pripravljati in tudi zbirati primerno literaturo, ki nima prevelikega obsega za posamezne glasove. Jasno je, da ženski del zbora, v katerem so že prej dozoreli glasovi, bolje zveni,»kar je čisto naravno. Zbor ima sicer v celoti lepe glasove, ki bi se ob upoštevanju teh nekaj napotkov in s težnjo po čistem petju, skladnosti in prožnosti v delovanju, utegnil razviti v glasovno zlito oceno. Na sporedu je imel Naše pesmi P. Liparja, Vrabčevo Sinoči me dekle je vprašalo in Vodopivčevo Na Posavju. 2enskemu zboru Golobar iz Bovca, ki ga vodi Branko Godina, manjka več glasovne izdelanosti, pri čemer prihaja v poštev v prvi vrsti vprašanje zajemanja in koriščenja sape. Trenutki občasnega lepega sozvočja pričajo, da ima zbor v svojih vrstah kvalitetne glasove. Kar zadeva interpretacijo, so pri Maroltovi Sloves bile pavze predolge in že zaradi tega pesem ni mogla reflektirati vse občutenosti, ki jo nosi v sebi. Zbor je zapel še Otovo čriček in Godinovo priredbo narodne Na Gorenjskem je fletno. Moški zbor Tabor z Opčin, ki ga vodi Sveto Grgič, je Zimo A. Vodopivca izvajal v zastrtem zvoku, sicer pa skladba ni posrečeno postavljena za zbor. Pri naslednjih, Grgičevi Pozimpa polet in Vrabčevi Pet milijonov pa smo spoznali, da je zbor pridobil na zlitosti, disciplini in prožnosti. 0-be pesmi sta interpretacijsko učinkovali prepričljivo. Nasprotno pa nismo zaznali nekega napredka pri zboru Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, ki mu je v prvi vrsti potrebna notranja pevska disciplina in intenzivnejše priprave pesmi. Potrebno bo posvetiti vso pozornost odprtim glasovom oziroma odprtemu načinu petja, ki se sicer pojavlja pri novih ali ponavlja pri redkih zborih, večina pa ga je že odpravila. Izogibati se bo treba predolgih pavz, ki trgajo celoto in premočnih dinamičnih kontrastov, .o vodijo v odvišno efektivnost, dalje bolj usklajevati ritem in tempo. Zbor vodi Dimitrij Grlj. Na programu je bila Jerebova Pelin roža, Simonitijeva Pesem galebu in Mirkova Scherzo. Mešani zbor Jože Srebrnič iz Deskel. ki ga vodi Adela Jerančič, je prvič nastopil na «Primorska poje*. Mlad zbor si bo seveda moral še marsikaj pridobiti na področju glasovne priprave. Pesmi, Srebotnjakova Vesna In Kuharjeva v Gobčevi priredbi Jutri gremo v napad, so zaradi komaj začetnega dela nekolik pretežke za trenutno stopnjo usposobljenosti zbora. Izogibati se bo treba »plezajočega* prijemanja tonov pri sopranih, pri nadaljnjem delu utrjevati ritem in truditi se za pravdno dihanje. Pač pa ima zbor dobro izgovarjavo, z ozirom na glasovno sestavo tudi dobre pogoje za nadaljnje napredovanje. Prinpr vaj (p zn DIJAŠKI) MATICO Dekliški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ki ga vodi Sergij Radovič, je imel na sporedu Mozartovo Ave verum, Srebotnjakovo Kraška vas in Ježevo Pomlad ob Soči. Že lansko leto smo omenili, da ima ta zbor izreden glasovni material in precej izenačen celotni zvok, nagibajoč se k žametno o-barvanj svojskosti, le alti so v ff prešli v nekoliko odprte glasove. Letos pa smo opazili precejšnjo razliko med otemnjenimi soprani, ki so po mojem mnenju preveč usmerjeni v »glavno* rezonanco, in preodprtimi — svetlimi alti. Pri interpretiranju smo imeli občutek, da je zboru zmanjkalo časa za globlje dojetje in nazomejše oblikovanje vrednot. Mozartova Ave verum je bila prepočasna in je izgubila na svoji slogovni značilnosti ter s tem seveda na moči svojega izraza. Pesmi so bile skrbno naštudirane in zbor se je predstavil kot disciplinirana pevska skupina lepih glasov. Moški zbor primorskih študentov Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ki ga vodi Brane Demšar, je zapel Fraternitatis hymnus T. Zardini-.ja Vodopivčevo Žebljarska in I. Matetiča - Ronjgova Pjesma slo-bodi. Kazno je, da se zbor premalo zavzema za glasovno uglajenost, ki naj bi prinesla večjo homogenost v posamezne skupine in dala tudi celoti plemenitejši zvok in boljše ravnovesje. Interpretacije so bile nazorno izpeljane motile so jih intonativne šibkosti v tenorjih. Komorni zbor iz Nove Gorice, ki ga vodi Štefan Mauri, je imel na sporedu Ravnikovo Poljska pesem, Aleluja Thompsona Rendalla in Lan A. Lajovica. Med temi je bila najplastičneje podana zadnja pesem, čeprav so tudi pri tej soprani tentirali navzdol na nekaterih mestih. Za Alelujo, ki je sorazmerno tehnično, še bolj pa muzikalno zahtevna skladba, bi zbor potreboval za natančnejšo izdelavo in za dosego nazomejše gradnje še nekaj časa. Moramo pa na drugi strani poudariti, da je zbor imel — poleg koprskega mešanega zbora — najzahtevnejši spored, ki nalaga pevcem večje discipline, dela in časa za priprave. Mešani zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi Mirko Slosar je najmlajši zbor na Primorskem, saj obstaja komaj šest mesecev. V tem času je razvil izredno intenzivno delo ki mu je prineslo lahko rečem, nepričakovan vzpon. Zbor je glasovno zelo mlad, tako mlad, da ima barvo pretežno mladinskega zbora, vendar je dirigent v okvirih razpoložljivih možnosti uspel najti rešitev v zadovoljivi tonski izravnanosti celote, ki ima sicer občasne težave v glasovni odmaknjenosti basovske skupine v najnižjih tonih, ni pa to tako občutno, da bi bistveno vplivalo na celoto. Čeprav sedanja postava zbora in njegova stopnja pripravljenosti ustreza estetskim normam dobrega interpretiranja, ne bi bilo odveč misliti na dopolnitev glasov v vseh skupinah, pa te še nadalje uglajevati s primemo glasovno vzgojo. Kajti z ozirom na do sedaj doseženo stopnjo pevske usposobljenosti in predvsem pronicljivosti ter zrele oblikovalne izraznosti, ki jo je pokazal na svojem prvem nastoou sploh, je kljub nekim odstopanjem v intona-tivnem pogledu, izstopanjem posameznikov na nekaterih mestih in še ne popolnoma prečiščenim mestom v vertikalnem smislu ter premali kompaktnosti na izrazito ritmično zahtevnih mestih, zbor pokazal dovolj notranje discipline. Zato je tudi dirigent lahko imel pred seboj dovolj prožno telo, voljno slediti njegovim kreativnim intencijam, ki so rezultirale v slogovno odgovarjajočih konceptih in nazornih izpeljavah. Poleg dobre izgovarjave, uspehov v prizadevanju za precizno znanje in za zlitost je bilo mnogo storjenega, a vendar še ne vse doseženega.. Če bo zbor ohranil enak zagon in enaka hotenja, potem mu je zagotovljeno mesto posebnega posredovalca in vzpodbujalca v slovenski zborovski stvarnosti. IVAN SILIČ Zbor «Joža Vlahovic» spet gost GM fllllliniMIIIIIIIIIIOIIIIIIIIItimillMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIinimilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIflHIIIIINflHIIIINMMIMmMMItlllNIimillllllllllllHMNnillNimiHNIIMniniUIHIfllllllllllHIIIIimillMMIlIlllIllMlIfnvUHHIMN KOLEKTIVNI PRIKAZ V GALERIJI PALAČE COSTANZI Panorama likovne ustvarjalnosti italijanskih umetnikov iz SFRJ Sodeluje 18 likovnikov z okrog 80 deli - Vpliv šole Romola Venuccija na mlado generacijo, ki pa išče tudi lastna izrazna pota Z odprtja razstave v palači Costanzi TRIKRAT V GALLUSOVI DVORANICI Pomladanske interne produkcije gojencev šole Glasbene matice Ponovno potrjena visoka pedagoška raven in nadarjenost mladih glasbenikov V petek, 7. aprila 1978 je bilo v Gallusovi dvorani na sedežu Glasbene matice vse živo. Ob 18. uri je bil namreč prvi interni nastop gojencev naše glasbene šole. Če izvzamemo gojence višjih letnikov, kot pianistko Xenio Brass (3. razred srednje šole), ki je izvajala dve Scarlattijevi sonati, ali pa violinista Marka Bitežnika (4. razred), i je ob spremljavi prof. Mojce šiškovič izvajal Škerjančevo Nesodobno bagatelo, je bil ta nastop pretežno malih ali bolje gojencev iz nižjih razredov, kar gre v pohvalo vsem pedagogom šole, ki so svoje učence vestno in do bro pripravili in tako potrdili resno tradicijo šole Glasbene matice. Sicer pa so nastopili pianisti Carmen Pieri, ki je zaigrala Lo-catellijev Menuet, Tatjana Flore-ancib (Mozart: Menuet), Kristina Logar (Boitkievvicz: Robinsonove igre), Katja Dolhar (Aprea: Slepa miš), Andrej Kostnapfel (Schumann: Veseli kmetič), Kristina Favaretto (J. S. Bach: Menuet in Burgmulier: Pastorala), Delia Si-vitz (J. S. Bach: Dvoglasna inven-cija št. 2 in Grieg: Ples škratov), Tatjana Štefančič (Mozart: Sona-tina št. 4), Federico Monti (J. S. Bach: Menuet, Bartok: Otroška i-gra, Beethoven: Menuet, Čajkov ski: škrjančkova pesem); flavtisti Kristina Hmeljak in Andrej Pieri (ki sta predstavila v duu narodne Zajček, Marko skače ter Teče. teče bistra voda), Luka Furlan (J. van Eyck: Francoska pesem in Lossy. tnonimo: La Monfredonia, La rotta). ter duo flavt, ki sta ga sestavljala Simona Slokar in David Pupulin in ki sta izvajala dve skladbi Anonima; kitaro pa so nastopili Aleks Košuta (Corelli: Allegretto), Erika Košuta (Carulli: Allegretto poco), Miran Furlan (Giuliani: Allegretto grazioso), Marko Feri (Prek: Počasni valček). Naslednji produkciji sta bili v sredo. 12. aprila in v petek. 14. aprila. T tirno tega, da so bili letošnji interni nastopi zaradi objektivnih težav mogoče programirani nekoliko prepozno, je pa treba pri- znati profesorskemu kadru Glasbene matice polno zaleta in dobre volje, obenem pa tudi zanesljivo kompetenco, saj je zajemal repertoar gojencev avtorje od baroka pa do sodobne glasbene literature. Vse te zasluge so prišle do izraza cb dobri ravni, ki so jo vsi gojenci pokazali, kakor tudi ob dejstvu, 'a je publika obakrat povsem napolnila Gallusovo dvorano. Zasluženo in dolgo ploskanje pa ni veljalo samo nastopajočim, ampak tudi njihovim pedagogom za trud, ki so ga vložili, da sta oba večera lepo uspela. V sredo so ob klavirju nasto- pili Alenka Štoka (Mozart: Menuet), Aljoša Starc (Aprea: Babič-na pravljica, Mala serenada). Ro-l>erta Torzuiio (Kabalevsky: Mesečina na reki, elementi: 3. stavek Sonatine v C-duru, Bartok: Slovanski ples), Jan Bitežnik (Ko-daey: Mlegro, Allegretto), Adriano Drioli (Schubert: Valček, Škotski ples), Aleksander Starc (Hača-lurjan: Andantino, Kabalevsky: Toccata), Annamaria Rovatti (J. S. Bach: Preludij, Schubert: Valček), Loredana Guštin (Hačatur-jan: Studio, Kuhlan: 3. stavek Sonatine op. 88 št. 3). Helena Jovanovič (Prokofjev: Valček), Damjana Kralj (Bartok: Ostinato) ter Bogdan Kralj (Chopin: Preludij v Des-dhru): violinisti Peter Paoli, ki je o' spremljavi Helene Jovanovič zaigral Morieyevo Gavatto, Fedra PaJcicli je ob spremljavi Laure Martinelli podal Matzovo Marjetico, Aleš Filipčič (pri klavirju Marko Filipčič), Živkovičeve Male trobentaše, Štefan Semen pa je ob spremljavi Helene Jovanovič zaigral Manchierijevo Simfo nijo: flavtistka Nives Košuta nam je na ob spremljavi prof. Dine Slama Pahor zaigrala Locilletovn Sonato v a-moiu. V petek je bil program bolj raz gibati, saj so nastopili pianisti Fab jana Lenz s Pavčičcvima Sonc« čez hribček gre ter V nedeljo zju traj vstala bom, Borut Race (A prea: Skrivalnica), Tatjana Legi ša (Hadžiev: Preludij), Verenka Terčelj (Chopin: Balada št. 4; Moszkovsky: Etuda op. 7.2) Aleksander Sosič (Schumann: Sveti Miklavž), Xenia Brass (Schumann: Vzpon)., kitarist Guštin (Giuliani: Maestoso), violinistka Rada Zer-gol, ki je ob spremljavi prof. Ravela Kodriča zaigrala 1. stavek Portoffega Concertino v e-molu ter David Piščanec, ki nam je podal ob klavirski spremljavi Annama-rie Rovatti Bachov Concertino, flavtistka Erika Slama je zaigrala Sonato v a-molu J. S. Bacha, klarinetist Igor Košuta je podal, ob klavirski spremljavi Savice Malalan, Čajkovskega Barcarolo, L stavek iz Bouffilovega Tria klarinetov op. 8 pa so izvajali Igor Košuta, Miran Košuta in Adrijan Pahor. ALEKSANDER ROJC V sredo, 12. t.m., so v galeriji palače Costanzi v Trstu odprli veliko razstavo, na kateri sodelujejo s svojimi deli italijanski likovniki iz Istre in z Reke. Osemnajst slikarjev in kiparjev je razstavilo kakih 80 del, ki bodo na ogled do konca meseca. Razstavo sta organizirali tržaška občina in tržaška ljudska univerza ob sodelovanju Unije Italijanov za Istro in Reko. Svečanega odprtja razstave, ki je pritegnila zelo veliko občinstva, so se udeležili predstavniki javnega in kulturnega življenja s te in tudi z onstran meje, Unijo Italijanov pa je zastopalo skoraj vse njeno vodstvo. Navzoči so bili tudi skoraj vsi razstavljajoči umetniki. V našem prikazu razstave ne bomo govorili o razstavljenih delih, kot tudi ne bi mogli dati temeljite ocene o posameznih umetnikih, ker se iz treh, štirih, kvečjemu petih del ne more dati dokončna ocena o nekem umetniku, zato se bomo omejili na kratko karakteristiko posameznega umetnika. Romolo Venucci je umrl pred poldrugim letom v starosti 73 let. Rodil se je na Reki, šolal v Budimpešti in veliko razstavljal v Genovi, Firencah, Rimu, Budimpešti, pa tudi v Zagrebu ter v bližnjem Vidmu. Dobil je veliko priznanj, med katerimi tudi nagrado mesta Reke ter prvo nagrado kulturne manifestacije I-stria Nobilissima, ki so mu jo podelili 1976. Istega leta je izšla tudi njegova mapa linorezov. Romola Venuccija imajo za najbolj pomembnega likovnika italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji in hkrati za najpomembnejšega u-čitelja mlajših likovnikov — Italijanov v Istri in na Reki. Quintino Bassani se je rodil leta 1928 v bližini Labina v Istri. Šolal se je v Zagrebu na tamkajšnji a-kademiji. Diplomiral je 1955 in bil prvi akademsko izobraženi italijanski likovnik po drugi svetovni vojni. Doslej je razstavljal v številnih jugoslovanskih centrih pa tudi v Firencah, Milanu in Benetkah, njegova dela pa so šla tudi preko Atlantika, saj je priredil samostojno razstavo tudi v New Yor-ku. Sodeloval je pri številnih kolektivnih likovnih manifestacijah v Jugoslaviji in v Italiji, med drugim na mednarodni slikarski razstavi v Firencah. Tudi njemu so podelili leta 1969. pomembno priznanje Lstria Nobilissima. Maticu Bcuussi je Rovin.jčan. kjer se je rodil leta 1924 Benussi je samouk ali samorastnik, preizkuša se v lesu in kamnu. Toda likovna ustvarjalnost ni edina njegova dejavnost, ker se je tako rekoč v celoti posvetil umetnosti. Uveljavlja se namreč s folkloro, petjem in gledališko dejavnostjo, seveda med italijansko skupnostjo v svojem mestu. Doslej je dobil več priznanj in pohval. Tudi Egidio Budicin je doma iz Rovinja, kjer se je rodil pred 32 leti. študiral je na zagrebški akademiji za likovne umetnosti in doslej samostojno razstavljal doma, v Rovinju, v Beogradu in Labinu, sodeloval pa na številnih kolektivnih razstavah drugod po Jugoslaviji. Mario Cocchietto je verjetno najbolj znan italijanski likovnik v Trstu. V našem mestu je že nekajkrat razstavljal, zadnjič v krožku «H Carso* v Ul. Mazzini. Cocchietto se je rodil v Umagu 1933 in se šolal v Benetkah ter v Perugii, sedaj poučuje na italijanski šoli v Umagu. Je to vsestranski umetnik, saj se preizkuša tudi v vezani besedi, leta 1956 pa je začel javno razstavljati in je doslej razstavljal že v vseh istrskih centrih, pa tudi v raznih mestih na tej strani meje in je doživel več priznanj. Claudio Frank je doma iz Opatije, kjer se je rodil 1940. leta. Po poklicu je glasbenik, violinist. Slikarstva se je učil doma, v Opatiji in pa pri že omenjenem Venucci-ju na Reki, ki ga je nato napotil na akademijo Brera v Milan. Tudi on je razstavljal v mnogih središčih, tudi pri nas, v Trstu. Luciana Hlupar - Trinajstič je Rečanka, kjer se je rodila 1943. leta. Po poklicu je profesorica. Aktivno se je začela ukvarjati s slikarstvom 1965. leta in je svoja olja in akvarele pa tudi svoje portrete razstavljala že v mnogih središčih. Tudi Loretta Janko je Račanka. V kvarnerskem centru se je rodila leta 1933, študirala ja na domači akademiji, slikarstva pa se je učila pri že omenjenem reškem italijanskem mojstru Romolu Ve-nucciju. Sodelovala je na številnih prireditvah in dobila več priznanj. Najraje se posveča pokrajinam in tihožitjem, preizkuša pa se tudi v portretih. Fulvio Juričič je Puljčan. Je med razstavljavci najmlajši, saj se je rodil leta 1952. Likovno šolanje je začel v Zagrebu in čeprav tega šolanja še ni končal, je že priredil dve samostojni razstavi in sicer eno v Rovinju, drugo pa v Zagrebu, sodeloval pa je pri šte- vinih kolektivnih likovnih manifestacijah. Gianfranco Miksa je Rečan. Star je 34 let in se je likovno šolal pri Romolu Venucciju, scenografijo pa je študiral na rimski a-kademiji za likovne umetnosti. Doslej je veliko razstavljal in bil deležen številnih priznanj. Bruno Paladin je prav tako Rečan, je edini prestavnik naive med italijanskimi mojstri. Je samorastnik, torej samouk z močnim o-sebnim tonom. Da bi izpopolnil svoj način slikanja, je dalj časa preživel v središču hrvaške naive Hlebinah. Razstavljal je v raznih središčih doma in v tujini. Alfredo Perusko pa je Puljčan. Študiral je zgodovino umetnosti in italijansko slovstvo na zagrebški univerzi, toda dopolnjeval se je tudi na akademiji v Perugii. Delal je kot scenograf pri zagrebškem filmskem podjetju in razstavljal veliko doma in v tujini. Silvio Pleticos je iz Pulja, kjer se je rodil 1924. leta. Živi pa v F. U. (Nadaljevanje na 8. strani Glasbena matica v Trstu zakljt* čuje svojo koncertno sezono 1977-7° z nastopom mešanega pevskega zbora tako v Zagrebu ter pri simfoničnem orkestru JLA v Beogradu-Toda njegova dejavnost v glasbenem okolju se kaže še drugače-Tako je leta 1968 izvoljen za pred-sednilca Društva hrvaških skladateljev, že od časa študija pa se posveča tudi komponiranj\i simfonične, komorne ter vokalne glasbe, za kar je prejel nagrade in pri* znanja doma in v tujini. Kot dirigent zbora «Joža Vlahovič» posveča posebno skrb zbiranju in prirejanju ljudskih motivov jugoslovanskih narodov: v teh priredbah združuje pristen ljudski glasben* značaj z bleščečo koncertno obliko. BRUNO G. SANZIN Neizpolnjena menica» Cambiale in bianco» Gojenci šole GM, ki so nastopili na produkciji v petek, 7. aprila Ne mine leto. da bi nas tržaški futurist Bruno G. Sanzin ne presenetil z objavo kake nove knjige. Tokrat je na vrsti pesniška zbirka »Cambiale in bianco* («Ne-izpoljena menica), ki je pred nekaj meseci izšla pri založbi Un-deground. Gre za 61 pesmi, v katerih nam Sanzin podaja svoje trenutno gledanje na življenje v odnosu do časa, v katerem živi, a še posebno do eksistenčne stiske, v kateri se nahaja potem, ko je prehodil dolgo pot od početka tega stoletja do danes. Prvi vtis, ki ga ima bralec te najnovejše Sanzinove knjige, je prav gotovo ta, da je pesnik dospel na novo križpotje svoje umetniške In življenjske izkušnje in da se v dvomu, za katero pot naj bi se odločil, domotožno vrača v preteklost, to je v leta svoje mladosti, ko je ob strani svojega mentorja Filippa Tommasa Marinet-tija, ustanovitelja italijanskega fu turizma, napovedal neizprosen boj zoper dekadentstvo in se s pore-som v eni roki in stekleničico jedke kisline v drugi zavzemal za odpravo starega sveta in za uveljavitev novih, bolj življenjskih duhovnih vrednot. V svojih prejšnjih pesniških zbirkah. kot na primer v »Listinah* iz leta 1972, v «Prostem diru* iz istega leta in v »Nikoli ne veš* iz leta 1975, je Sanzin skušal prilagoditi svojo pesniško vizijo sveta, pogojeno v futuristični vnemi za uničenje tradicije in vzpostavljenje novih in življenju bližjih pesniških idealov, zahtevam sodobnejših časov, ki so bili, še zlasti v šestdesetih letih, obarvani s sra mežljivim iskanjem in odkrivanjem čustva in romantičnega poudarje-nja osebnosti. V pravkar omenjenih zbirkah je bil zato Sanzin tesneje povezan z vsakdanjo resničnostjo in zgodovinskim okoljem, v katerem je živel. Toda vračanje sodobne poetike z neko vrsto romantičnega gibanja, ki mu nekateri pravilno pravijo novoverizem, ga je bržkone zmedlo. Podzavestno, če že ne zavestno, je tako spet imel občutek, kot že okrog leta 1930, da se nanovo uveljavljajo e-stetska načela, proti katerim se je boril v mladosti. Zgrabil je tak o za stara pesniška orožja in jih zavihtel v zraku kot zgovorno opozorilo vsem tistim, ki so na tem« da podležejo vabljivemu čaru čustva. Vendar je v njegovem sedanjem nastopu ne samo precej utrujenosti, marveč tudi veliko modrega spoznanja, da se kolo zgodovine ne more ustaviti. Posledica tega kontrasta med hotenjem na eni strani in realnostjo na drugi je u* metniško nedvomno zelo pozitivna, saj se razodeva v neki svojstveni, še ne preizkušeni zvrsti lirične izpovedi, v kateri se dramatična napetost pod krinko ironije in neprizadetosti v imenu življenjskega optimizma za vsako ceno, posredno še bolj potencira, ne da bi zapadla v plehko patetičnost ali P* v sterilno objokovanje izgubljenega razumskega poguma. Eu sam primer bo morda še najbolje pojasnil naravo te najnovejše Sanzinove lirične pesmi: VELIKA BOJAZEN Času sem se izognil, ker ga nočem prenašati. Nadziram sleherni utrip življenja s pikolovsko natančnostjo [bi roler ataše spati več ve maram, da bi me spanje ne ogoljufalo. Strah pred smrtjo se tu zaman skriva pod hoteno površnostjo verza in banalnostjo pesniških figur. Rekli bi. da izstopa z vso svojo pretrcsljivostjo prav zaradi navidezne malomarnosti misli, preko katere prihaja do nas. Drueačc povedano, doseza pesnik največjo neposrednost prav tam, kjer se tl neposrednosti hoče izogniti. Zelo plastično in prepričevalno pride do izraza ta prijem v teli dveh kratkih verzih, naslovljenih »JUNAŠTVO*: Ne poljubim te, da te ne okužim z ljubeznijo- V tem primeru se čustvo zavij* v ironijo, toda brez več>ena usne- JOSIP TAVČAR (Nadaljevanje na 8. strani) OB ZGODOVINSKIH OBLETNICAH ODPORNIŠTVA IN NOB Razstava pisem in dokumentov iz taborišč in iz ujetništvu Lastnica zbirke je Mila Daneu - Perko, razstavo pa partizanov Opčine in pokrajinski odbor VZPI. ANPI ea^jSnast. P°btičnega trenutka, ki vliamo- Je narekovala proti nemu društvu Tabor, ZVezi parim n°j na Opčinah in pokrajinske-‘u odboru VZPI-ANPI iz Trsta, v Tfr,°slavij0 25- april, dan vstaje cn '• 'n 27. april, 37. obletni-rod Ustanov'tve OF slovenskega na m a' z. razstavo «Pisma in doku-in i * 1Z koncentracijskih taborišč Mil 2 ujetništva*. Lastnica zbirke, a Daneu - Perko, je priznana Nabrežina Plodna seja odbora ^ «Ij*o Gruden» e teinulg seje odbora prosvetne-tn .flru®tva Igo Gruden — plodovi-Cm,- Je *okrat njena odlika — ki /■ernjrno nekaj misli in sklepov, jg^o^tegniij zanimati širšo domačo ^ Od borova želja je predvsem ta. Ho Prek° teli vrstic toplo in jav-dr ?allvali vsem, ki so darovali za unr,S k ni kombi. Le-tega zdaj pridno rahljajo mladi člani prosvetne-s .'n športnega društva. Akcijo, ki j! Je ob velikem razumevanju doma-ttl'°y tiJko uspešno zaključila, sme-odlvS. i za eno najbolj uspelih akcij v o°ra. Zato domačinom še enkrat IjL Priznanje! V korist akcij za ve-'ar)rV'10S'avo bneva osvoboditve, 25. Sisti' -— Popravljajo enotni antifa-sa 'j?11' odbor — je odbor prosvetne-lir oU^Va sklenil prispevati 20.000 Zlv_ rek° teh vrstic odbor tudi poji-,'; Vse člane društva, naj se mno-bo 2-"Otežijo osrednje proslave, ki nom ' ar>r'la ob 11. uri na glav aahrežinskem trgu. , ajvef govora je bilo o datumu. 0 daj bi ' F' -nd za , 'ven, j« L'. « Po sicer s težavo, pa vendar še so pripravili PD Tabor, Zveza Otvoritev v petek, 21. t.in. tržaška filatelistka, o tem pričajo nagrade in diplome, ki jih je prejela. širše občinstvo pa jo pozna predvsem po lanski razstavi v Prosvetnem domu na Opčinah: Naši kraji na razglednicah. Tedaj smo dejali, da je njeno dragoceno zgodovinsko gradivo ne samo sad zbirateljske vneme, ampak tudi dokaz globoke ljubezni do naših krajev, kakor da bi nam hotela posredovati obenem s podobo lepot naše zemlje tudi ljubezen zanjo. Tudi sedanja razstava presega zbirateljski značaj. Res si bomo lahko ogledali zelo lepe serije znamk, ki so jih razne evropske države posvetile obletnicam odoor-ništVa ali vstaje, tako npr. serija poLskih znamk iz leta 1945, ali spominske znamke o taboriščih Os\vie-cim, Majdanek in Treblinka. Vendar predstavljajo jedro razstave pisma in dokumenti iz taborišč smrti in iz ujetništva. Dachau, Mauthausen, Grenzenlager. Gonars, Lobor grad, Notaresco, Urbisaglia . . . so imena, ki jih ne sme nihče zbrisati iz spomina. Za kratkimi nezdravi, včasih samo podnisi, vsak izmed nas čuti človeka, ki so ga nacifašisti hoteli spremeniti v številko, čuti ljudi, ki so s svojo smrtjo odprli človeštvu upanje v življenje, v človeštvo. Zato ni do- volj, da žrtvam za svobodo postavljamo le spomenike — katerih fotografije si bomo tudi lahko ogledali na razstavi. Vsem žrtvam se moremo danes oddolžiti samo s stalno zavzetostjo za rešitev in za utrditev republiške demokracije. Odprtje bo v Prosvetnem domu na Opčinah v petek, 21. aprila, ob 20. uri. PODLONJER Za poživitev kulturne dejavnosti med Slovenci V podlonjerskem kraju so začeli posebno akcijo, s katero želijo zbližati med seboj vse slovenske o-troke in mladino kot tudi vse slovenske družine, ki nimajo šoloobveznih otrok. Vsi Slovenci, ki živijo v okraju, naj se med seboj spoznajo in povežejo. Uporabiti nameravajo vse svoje dosedanje dru štvene izkušnje, da bi prišlo v o-kraju do živahnejše kulturne dejavnosti v slovenščini. Zato prosijo vse prebivalce v o-kraju, da obvestijo tudi tiste, ki morda nimajo Primorskega dnevnika, a jih ta pobuda zanima, da lahko dobijo natančnejše informacije o vsem na sedežu združenja UNION na Lonjerski cesti 177, vsak torek od 16.30 do 17.30. iiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiMHiHiiiiiiiiiiumiiiimniHimiiiiiHiiiimminifiimimniiiiiiiiiiimiititiiMiiiiii OŽIVLJENI PEVSKI ZBOR V SALEŽU Moški zbor «Rdeča zvezda» vadi pod novim pevovodjem Javnosti se namerava predstaviti v jeseni, pevovodja Mirko Guštin pa je z glasovi kar zadovoljen Prosvetno društvo Rdeča zvezda iz Saleža, ki goji prosvetno - kulturno dejavnost na območju zgoniške občine, je v letošnji sezoni pokazalo razgibano dejavnost in je organiziralo vrsto uspelih prireditev. Prav danes ima društvo že tradi- trafC - društvo organiziralo svoj ^aicionalni praznik ter o termi-S1 za .gostovanje pevskih zborov v jp^/ORradcu. Za društveni praznik ^Soče najti termin •— to bo 28. stva " Za gostovanje zborov pa je t' mnogo bolj zapletena in bo je hu ° tem ae razmišljati. Na seji 'očit 8 'zrečena še ena končna od ltratev: naposled in po mnogih, več-Sm , tudi neosnovanih predlogih, stvi Nabrežinei zvedeli, kje bo stal v V^nik Igu Grudnu. To mesto bo Csr* v bližini društvenega I. P. IIIIHIIIIIIIIIl lllll IHIHII Hill lili IIIII It II lili III llllt lili UH IIMHIiimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllH IIIIIMIIIIIIIII V POČASTITEV PRAZNIKA DELA IN OSVOBODITVE Prvomajsko slavje TPPl ho tudi letos v Bazovici Poleg zbora TPPZ bosta sodelovala tudi Partizanski zbor m folklorna skupina «France Marolt» iz Ljubljane Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora priredi tudi letos tradicionalno prvomajsko slavje v Bazovici. Odvijalo se bo tri dni zapored in slonelo na bogatem kulturnem programu, značilen pa bo poudarek, ki so ga tokrat namenili prireditelji mladini, ki je pač naravni dedič svetlih idealov, kj so OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA «SL0VAN» Na Padričah se pripravljajo •la proslavo 80-letnice društva lovili bodo pevski zbor in okrepili sodelovanje Padrič in Gropade «Slo- za- stQH,torek je bil v Zadružnih pro-hiače na ^a(lričah občni zbor do-van §a Prosvetnega druš dovai - atereRa s® ie udeležilo nji MIV0 število vaščanov, med t)fl ' Gidi predsednik Gozdne za-ski e' Dre(l-sednik Gaje ter učitelj-osnovne šole «K. D. Kaču e 'z Gropade. Glavna tema ob-Vitj ;o8n zlx,ra je bila «Kako prosla-nen, 'tetnico društva*. Po pozdravil nagovoru predsednice društva ruči?,fe ^alc- .ie Podal tajniško po-in dolgoletni prosvetni delavec Grgiči 1Predsednik društva Rafael pl A. - ki je najprej poudaril pomeri ne„a e preteklosti društva od dalj-sa teta 1898 vse do danes za 61°Vi -uiv VsoA sodelovanja v vasi in lUrr^n!k° besedo in pa pomen kul- hied n8^° nar°duo skupnost. Ena iz-jeno ^ avnih nalog, je bilo poudar; °kiV),u tain'škcm poročilu, je zdaj hioiTnz Pevskega zbora, če ni Ra t6 .'Pešanega, pa vsaj moške-hsncc* ’e zadnjič nastopil na zelo Ve t- Proslavi 30-letnice osvobodit-n0' Kl jo je društvo priredilo skup je sodelovanjem ŠZ Gaja. Spet telarr Poudarjeno sodelovanje z bj 'Po ter s sosednjo Gropado, da . na vzhodnokraškem področju skn za2>velo Upn° s športnim. prosvetno delovanje gei ^ainiško poročilo je podal Anin k nakar je sledila dolga .antična razprava, ki se .je na-Vsetv," ~ kot že rečeno — pred-- ■ 01 na proslavo 80-letnice in na Pašaia proslavo 80-letnice tfK ______________ i,ai an Sveto Grgič. Ostale naloge rita i! ibile: zbrati mladince za re-delo0'’" rikac>jski nastop s člani za „r s ciara SSG: šolanje s ŠZ Gaja: sodelovanje šol<) «K. D. Kajuh*; sodelovanje Povabilo s pobratenim šošta-Ponatisnitj brošuro in or ga . fotografski natečaj ter, ce mogoče, prirediti razstavo dru t in Pjem-Pizirat; Odbor PD SLOVAN je skle-nil* da bi na novo ustanovil JPešani pevski zbor in razširil Pl tur no - prosvetno delovanje •,U(U na sosednjo GROPADO. ^ato društvo vabi vse mladin-e 'n mladince ter starejše pev-s PADRIČ in iz GROPADE, čutijo potrebo, da se v obeh vaseh obnovi in popestri kul-drno - prosvetno delovanje, na kupni sestanek, ki bo v torek, • aprila, ob 20.30 v zadružnih prostorih na PADRIČAH. štva oziroma vasi. Vse to ie mogoče uresničiti — je bilo poudar je no — le s sodelovanjem vseh vaščanov. Proslava 80-letnice društva naj bi bila 3. oziroma 9. julija. Volitev novega vodstva ni bilo in je bil potrjen stari odbor. Pred sednica je še naprej Nataša Kalc, podpredsednik Rafael Grgič, tajnika Darko in Oskar Grgič ter blagajnik Angel Kralj. d. gr. se jim žrtvovali naši padli za svobodo. Prvega dne, v soboto, 29. aprila, bo uro po odprtju s pristno domačo pijačo in jedačo založenih kioskov, na sporedu ob 17. uri shod mladine. V nedeljo, 30. aprila, se bodo zvrstili na odru proseška godba na pihala, kj bo izvajala splet delavskih in partizanskih pesmi (ob 15. uri), priznana akademska folklorna skupina «France Marolt* iz Ljubljane (ob 16. uri)'in ljubljanski Partizanski pevski"'zbor s samostojnim koncertom. V ponedeljek, 1. maja, bo seveda osrednja proslava delavskega praznika. Začela se bo že kar ob 6. uri z budnico ob zvokih proseške godbe. Ob 15. uri se bo predstavila občinstvu godba na pihala z Brega, uro pozneje pa bo na vrsti koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora z razvitjem prapora. Ob tej priložnosti se bodo po pozdravnem nagovoru Stojana Spetiča zvrstili slavnostni govorniki Dušan Lovriha v svojstvu pokrajinskega podpredsednika VZPI - ANPI, predsednik ZZB -NOV' Slovenije Janez Vipotnik in poslanec Bruno Lepre v imenu deželnega VZPI - ANPI. Ob 18.30 bo sledil nastop ansambla «Canzoniere triestino*. Vse tri dni bo od 20. ure dalje prosta zabava s plesom ob zvokih orkestra «The Lords*. d.g. cionalni izlet za svoje članstvo, in sicer v Idrijo z ogledom bolnice «Pavla» in tiskarne *Slovenija». 25. t. m. pa bo Rdeča zvezda, v sodelovanju s ŠK Kras, priredila netekmo-valni pohod okoli vseh spomenikov padlim borcem v zgoniški občini, dan prej pa bo prosvetno društvo iz Saleža gostilo Beneško gledališče. Po razpustitvi mešanega pevskega zbora, je bila ljubezen do zborovskega petja tako velika, da so lani jeseni ustanovili moški pevski zbor. Sestavlja ga 20 pevcev, katerih starost je precej raznolika, saj ima najmlajši komaj 15 let, najstarejši pa 55. Zahtevno vlogo pevovodje je sprejel požrtvovalni Mirko Guštin, ki je v prvi fazi imel največ težav pri izbiranju glasov, predvsem je bilo pomanjkanje prvih tenorjev. Odkar je pevovodja zbral kompletno garnituro glasov, zbor že dobra dva meseca vadi dvakrat tedensko. Precejšnje težave imajo prvi basi, ki so prej peli pri mešanem zboru, vendar pa se stanje že izboljšuje. Vaje potekajo v novih društvenih prostorih pod občinsko ambulanto v Saležu, ki sicer niso še dokončani, vendar pa so za pevske vaje kar primerni. Na vprašanje, kako zbor napreduje, nam je pevovodja Mirko Guštin takole odgovoril: «S pevskim materialom, s katerim razpolagam, se da marsikaj ustvariti in doseč i. Potrebna je le velika vztrajnost in redne vaje. Če bo predvsem mladina še bolj prisotna, redna in resna na vajah, obstaja dobra osnova za soliden zbor. Zaenkrat le «pilimoi> glasove in tehniko, jeseni pa bomo izdelali bolj točen program, ki naj bi nas pripeljal do prvih nastopov.» —bs— ŠTUDIJSKA NAKAZILA DIJAKOM IZ ZGONIŠKE OBČINE Na osnovi deželnega zakona štev. 62/75 bo občina Zgonik podelila za šolsko leto 1977/78 študijska nakazila v znesku 40.000 lir dijakom višjih srednjih šol in zavodov za umetno stno izobrazbo, ki pripadajo potreb-nejšim družinam. Rok za predložitev prošenj in vse potrebne dokumentacije zapade 29. t.m., vsa pojasnila pa daje občinsko tajništvo. KMETIJSTVO • ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTVO .PIŠE VET. BORIS ŠTREKEU. Pomlad-najprimernejši letni čas za nabavo in vzrejo piščancev Vpr.: Že več let vzrejam piščance za domačo uporabo. Poleg tega i-mam še dvajset nesnic. Letos nameravam kupiti večje število piščancev in bi rada vedela, kako jih moram oskrbovati prve dni življenja. Ker vzrejam tudi dvajset nesnic, bi me zanimalo, če lahko dodajam v krmo tudi jajčne lupine? Odg.: Razlogov, da se naravno valenje vedno bolj opušča, je več. Kot glavno velja, da so nove selekcionirane pasme v veliki meri izgubile nagon kločenja in tudi število izvaljenih piščancev je majhno. Klo-čenje je nezanesljivo in se večkrat zgodi, da koklja zapusti gnezdo nekaj dni pred izvalitvijo piščančkov. Po drugi strani s takim načinom reje ni nobene možnosti, da bi izboljšali proizvodnjo živali. Pri tem mis lim na večjo proizvodnjo jajc in hitrejši prirastek. Prav spomlad je najbolj primeren letni čas za nabavo novih mladih živali. Pred nakupom se moramo odločiti ali bomo živali redili za proizvodnjo jajc ali za pitanje. Praksa pa je taka, da večina rejcev kupi približno deset dni stare piščance na kakem vaškem sejmu ali v trgovinah. Redko se dogaja, da ima prodajalec že selekcionirane moške in ženske živali. Dejstvo pa je, da je nemogoče izbrati žival (samico ali samca), samo po zunanjem videzu piščanca, razen pri pasmah, ki so tako selekcionirane, da barva živali odgovarja tudi spolu. Zato se mora kupec, ki želi vzrejati samo nesnice, pri nakupu posluževati le priznanih valilnic, trgovin in rejcev. Prostor, kjer bomo piščance vzrejali, moramo skrbno očistiti in razkužiti. V primeru, da bomo vzrejali piščance vsaj prve tedne na tleh, moramo tla nastiljati in zelo primeren je šest centimetrski nastilj ža-govine. Važen element pri vzreji piščancev je tudi temperatura. Ce želimo segreti prostor, kjer bomo imeli živali, pridejo v poštev razni grelci, oziroma tako imenovane u-metne koklje. Za manj številno rejo enotedenskih piščancev (približno petdeset do šestdeset), lahko upm rabljamo kartonsko škatlo, kot grelec pa žarnico 60 do 100 Wattov. Pri enotedenskih do dvotedenskih piščancih mora biti temperatura pod grelcem 30 stopinj Celzija, v tretjem tednu pa približno 26 stopinj Celzija, v četrtem tednu pa 22 stopinj Celzija in v nadaljnji reji stalno 18 stopinj Celzija. Omenjene temperature so izredno važne predvsem v prvih tednih’življenja, saj piščanci nimajo možnost) regulacije telesne temperature. Pravilno temperaturo pod grelcem in v prostoru reje lahko spoznamo tudi brez termometra. V primeru, da slišimo piščance čivkati in opazimo, da se stiskajo pod grelcem, jih zebe. Ce vidimo, da so živali daleč od električ ne žarnice, pomeni da jim je prevroče. Praviloma so piščanci porazdeljeni enakomerno v prostoru. Prav z uporabo grelcev, oziroma e-lektričnih žarnic, bomo dosegli večje prirastke in manj poginov. Druga važna točka v zreji piščancev je prehrana, čimprej damo živalim hrano in vodo. Voda naj bo prve dr.i mlačna in tudi malo sladkana. Naj bo tudi v takih posodah, da bodo piščanci nemoteno pili in da ne bodo stopali v vodo ter se zmočili. Prve dni damo nad steljo hrapav karton, na tak način preprečimo, da bi piščanci jedli žago-vino. Krmo nasujemo v kartonske ali druge škatle, ki so pet centimetrov visoke, pozneje pa zamenjamo škatle s krmilniki. Odvisno ali bomo zrejalj živali za pleme ali za pitanje, uporabljamo odgovarjajoče krmilne mešanice. Po sedmih tednih lahko dodajamo piščancem tudi razna žita in odpadke od gospodinjstva, razumljivo v začetku v manjši meri. Na drugo vprašanje lahko odgovorim, da je priporočljivo dodajati jajčne lupine, ampak morajo biti posušene in zdrobljene, če dodajamo nezdrobljene in sveže jajčne lupine se kokoši hitro navadijo jesti jajca. Povedat« moram, da nesnice potrebujejo velike količine kalcija za tvorbo jajčnih lupin. V primeru, da ga ni v zadostni količini v krmi je prav jajčna lupina odličen nadomestek takemu pomanjkanju. Razlog, da pri reji malega števila piščancev niso potrebni omenjeni principi zreje, je neopravičen. Zavedati se moramo, da se z malo več truda in pozornosti do piščancev lahko dosega dosti boljše uspehe. Odobrena 135. bilanca zavoda CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE PREMOŽENJSKI SKLADI ZAVODA ZNAŠAJO 35 MILIJARD KI Z DRUGIMI REZERVAMI KRIJEJO 10% CELOTNEGA OBSEGA RAZNIH RIZIKOV Upravni svet zavoda Cassa di Risparmio di Trieste, ki se je pod predsedstvom odv. Alda Terpina sestal 21. marca 1978, je odobril zaključni obračun za poslovno leto 1977, 135. od ustanovitve zavoda, ki je dalo sledeče rezultate: 623 MILIJARD ZAUPANIH SREDSTEV, ki se nanašajo na hranilne vloge in tekoče račune javnih in zasebnih gospodarskih operaterjev in družin, razdeljenih v približno 180 tisoč bančnih operacij. Ce nadalje upoštevamo še tuje upravljane sklade in premoženjske sklade, dosežemo: 739 MILIJARD UPRAVLJANIH SREDSTEV Kl|ub omejitvam, kl so v teku ter prisiljeni konsolidaciji kreditov do krajevnih javnih ustanov, |e kreditni obseg dosegel 230 MILIJARD GOSPODARSKIH NALOŽB, ki se povzpnejo na 294 milijard, če upoštevamo uporabo tujih upravljanih skladov, ki se tičejo predvsem operaci| preko Rotacijskega sklada za gospodarske pobude (Fondo di Rotazione per Iniziative Economiche). 140 milijard za krajevne gospodarstvenike Gldvni cilj zavoda je bila pomoč krajevnemu gospodarstvu, s posebnim ozirom na mala in srednja proizvodna podjetja ter gradbeništvo. 38 milijard za družine Posebno pozornost je zavod posvetil zasebnikom in družinam, v prid katerih je izdal osebna posojila (v višini 9 milijard) In posojila za nakup stanovanj; za neposredne operacije je skupni obseg naložb dosegel vsoto 29 milijard, katerim je treba prišteti še 12 milijard za zemljiška posojila v teku leta s sredstvi zavoda. 55 milijard za javne ustanove Zavod ie nudil podporo javnim ustanovam v višini 45 milijard za srednja in dolgoročna posojila (mutul chirografari) ter 10 milijard za predujme izterjevalnici zaradi žo ottunjene konsolidacije kratkoročnih posojil, kar je povzročilo absorbiranje vrednostnih papirjev za 32 milijard lir v teku leta. -----------------------•». ------------------------------- 753 MILIJONOV ČISTEGA DOBIČKA Kljub povečanju raznih poslovnih stroškov in kljub omejitvam naložb, ki jih določajo monetarne oblasti, se je ekonomski poslovni rezultat glede na prejšnje poslovno leto izboljšal za 52 milijonov. 353 MILIJONOV ZA DOBRODELNE NAMENE IN ZA JAVN0K0RISTNA DELA S to postavko se je celoten obseg prispevkov v dobrodelne namene od ustanovitve zavoda do danes dvignil na skupno 5.084 milijonov. N Rezultate bilance obračuna je tudi v okviru posebnega krajevnega in vsedržavnega gospodarskega položaja orisal glavni ravnatelj. Predsednik se je — v imenu upravnega sveta — zahvalil klientom za zaupanje, ki so ga izkazali največjemu kreditnemu zavodu in pohvalil glavnega ravnatelja in vse njegove sodelavce vseh stopenj in strok za vnemo in trud. ki so |u vložili za dosego pozitivnih ciljev. UPRAVNI SVET Uprava zavoda Cassa di Risparmio di Trieste je takole sestavljena: PREDSEDNIK PODPREDSEDNIK SVETOVALCI NADZORNI ODBOR GENERALNO RAVNATELJSTVO: GLAVNI RAVNATELJ PODRAVNATELJA comm odv. Aldo TERPIN dr. Arduino COLOMBO cav. Gennaro DEGANO, comm. dr. Rinaldo FRAGIACOMO, rag. Severo GUADAGNINI, Livio PESLE, dr. Lino OUATTROCCHI. odv. Teofilo SIMČIČ, comm. dr. Eugenio VATTA dr. Bruno BARISON, rag. Paolo D’AGNOLO comm. dr. Giordano DELISE dr. Silvio MOVIA, dr. Renzo PICCINl postavke v bilanci 31. decembra 1977 AKTIVA Blaga|na Korespondenti Lastni vrednostni papirji Gospodarske naložbe Naložbe iz tujih upravljanih skladov Nepremičnine Premičnine Razni dolžniki in razne postavke Obveznosti in riziko Davčne izterjevalnice in blagajna Prehodna aktiva Razni računi 5.431.320.409 177.605.676.711 274.775.225.159 230.038.952.146 64.358.888.883 8.759.131.022 2.462.551.276 30.800.792.951 50.902.860.992 3.624.712.774 10.101,343.030 858.861.455.353 453.789.498.492 1.312.650.9534)45 PASIVA Zaupana sredstva — hranilne vloge 270.968.112.329 — tekoči računi 352.001.480.064 Tuji upravljani skladi Korespondenti Razni upniki in razne postavke Amortizacijski in razni skladi Obveznosti in riziko Davčne izterjevalnice in blagajna Prehodna pasiva in reeskont aktive Premoženjski skladi Čisti dobiček Razni računi 622.969.592.393 80.815.763.750 25.876.912.705 28.263.511.677 8.318.052.641 50.902.860.992 815.000.943 5.418.815.440 34.727.983.612 752.961.200 858.861.455.353 453.789.498.492 1.312.650.953.845 S CASSA Dl RISPARMIO DITRESTE HH banka tvoje družine in tvojega mesta Izredna izbira za to nedeljsko številko. kot da bi naključje hotelo podčrtati jubilejno noto, ki jo doživlja v teh dneh časopis, pri katerem sodelujeva. V današnji rubriki bomo namreč na kratko obravnavali plošče izvajalcev, ki spadajo na sam vrh glasbene piramide. V eni sami rubriki bodo skupaj nastopili Genesis, lan Anderson s skupino Jethro Tuli. Art Garfunkel. Zadnja plošča bo posvečena rock-jazzu glasbi ali for-muli. ki se še posebej v teh časih hitro uveljavlja in tudi tu v dvojnem albumu bomo našli kar se najboljšega dobiti da pri današnjem jazzu. GENESIS ... And then there were three... (CHARISMA 9124 023) Kocka je pokazala, da mora biti album skupine Genesis prvi. *And then there mere three» ali po naše «ostali so trije* je zelo zgovoren naslov.. ki priča voljo ohromljene skupine da nadaljuje po svoji poti. Morda vam je že znan odhod Petra Gabriela in prav tako vam je znan tudi odstop Steveja Hacketta. Od začetnega sestava so ostali Banks, Collins ter Rutherford. Zanimivo dejstvo pri tej skupini je to. da so ji napovedovali konec ob vsakem odstopu in to zato, ker so odšli vedno najvplivnejši člani (prej-pevec z močno osebnostjo kot Gabriel in kasneje gotovo najuglednejši od četverice Hackett). še zdaleč pa ne opazimo padca v popularnosti, nasprotno lahko mirne duše trdimo, da so prav vsi ti odstopi ojačili skupino... in že vse to daje misliti, kot da je vse to preštudirano itd. S temi stvarmi se ne bomo vsekakor vbadali mi, nas zanima le glasba in o tej bomo pisali. Kakšen je album? Glasbeno in tekstovne spada v tir skupine Genesis. človek ima vtis, kot da se ni nič spremenilo in to izpade res čudno. Glasba je kot vedno nalašč romantično-dekadenčna, člani uporabljajo še vedno iste JETHRO TULL Heavy horses (CHRYSALIS 6307 622) Tu so že spel kraljičini sinovi, člani skupine Jathro Tuli ali bolje skupina lana Andersona. Ne- osenčil dolgo časa beat in še prej rock and roli. Danes so The Jethro Tuli skupaj s skupino Ge nesis med najbolj upoštevanimi ansambli Velike Britanije, postavljeni so kot model raznim glasbenim gibanjem. Enotno priznavajo in vidijo v skupini lana Andersona nositeljico izrazitega rockarskega gibanja znanega z imenom «renesančni-baročni rock*, medtem ko so The Genesis najplemenitejši predstavniki angleškega romantičnega rocka. Tudi zadnja plošča skupine sledi tradiciji. Glavne komponente so še vedno nespremenjene, flav- delo klaviaturista Jimmi/a Web-ba, ki med drugim tudi nastopa pri snemanjih. K tem je Art povabil tudi nekdanjega sogovornika Šimom, skupaj mmreč pojeta v eni sami skladbi Med nastopajočimi imeni lahko najdemo tudi ime Jamesa Toglarja, Davida Crosbga ter skupino The Chieftains, da omenim le najslavnejše. Torej toliko imen za eno samo delo, imam vtis. da pevci, ko jim primanjkuje talent ali navdih si pomagajo kot jim pač uspe. Art je zbral to pot, povabil ie blesteča imena in že to navadno H zagotovi dokajšen uspeh. Vsak nov verz na plošči se bistveno razlikuje od prejšnjega. Če bi hoteli podrobno pisati bi rabili cel okvir m škodo drugih plošč. Naš namen pa je predstavljati. novosti m našem tržišču, no in ta nosi v sebi vse vrline, začenši pri kvaliteti Končal bi z msvetom tistim, ki bi se radi približali jazzu, a ne vedo od kot začeti. Mislim, da ta plošča najbolje ustreza tem potrebam, zahtevam, saj vsebuje v bistvu prehod iz rocka k jazzu. JAZZ ROCKS Razni jazzovski izvajalci (CBS 88269) Najbolj prodane plošče v tem tednu v Trstu (podatke sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami «1! flauto magico*, Ul. Udine 1, «Discoteca triestina*. Pasaža Ros-soni, «Raifon», Drevored XX. septembra) : ta lana Andersona, melanholični teksti, zbrano in žalostno pelje. instrumente, kitaro, basovsko ki taro, bobne, sintetizator ter petje (tu pa tam nekoliko ukrivljeno kot je pri tej skupini navada). S snemanjem tega dela so začeli še oktobra lani in to takoj po napovedi o odhodu Steveja Hacketta in prav takrat so o-stali člani sklenili, da bodo nadaljevali m od tu naslov albuma. koč sem bral, da Anglija ker ne more oblikovati novih prodornih talentov, odkriva stare, jih boža, jih poveliča. To ne velja stood-sto pri tej skupini, ki deluje neprekinjeno že celo desetletje, vendar največja popularnost za to skupino je prišla v trenutku, ko so ameriški pevci in ansambli kraljevali po vsem svetu. Takrat so britanci pričeli ceniti in upoštevati glasbo lana Andersona in njegove skupine, glasbo, ki jo je Glavni junak je še vedno lan, napisal je vso alasbo. tekste, delo sam produciral itd. Posnete skladbe so vse več ali manj na isti ravni, najbolj pa izstopa naslovna skladba sHeavg horses», ki je pravi biser plošče iz vseh pogledov, ART GARFUNKEL Watermark (CBS 86054) Polovica bivšega dua je spel izdala ploščo. Na vrsti je tokrat manj nadarjeni Art Garfunkel, ki tudi v tem albumu ni podpisal nobene skladbe, te so namreč Čeprav je postavljena na zadnje mesto je verjetno ta plošča daleč najboljša od današnjih zbranih. Bo pa po vsej verjetnosti doživela najmanjši uspeh, saj vsebuje v glavnem samo jazz-rock glasbo, ki kot vemo, ni tako uveljavljena med mladimi. Delo je antološkega značaja, plošča je dvojna in vsebuje po en posnetek najslavnejših jazzmanov obdobja. Da naštejem le nekaj imen: Jeff Beck. Miles Davis, Di Meola, Ferguson. Hancock, Hubbard, George Duke in še kak ansamble kot so Weather Report in Re-tum to Forever. Razumljivo, da je res težko pisati o posameznikih in pa o delu na sploh, saj ga ne morem jemati kot celoto. 45 OBRATOV 1. Black Jack - Bacciotti 2. Heidi - Elisabetta Viviaoi 3. Figli delle stelle - Alan Sor-renti 4. Scotch Machine - Voyage 5. Gianna - Rino Gaetano 33 OBRATOV 1. And there were three - Gensis 2. Cyclone - Tangerine Dream 3. Sotto il segno dei pešci - Ven-ditti 4. De Gregori - Francesco De Gregori 5. Argus - Wisbone Ash Sandi Pertot in Pavel Ugrin 8 Panorama likovne ustvarjalnosti (Nadaljevanje s 6. strani) Braziliji. Študiral je slikarstvo v Milanu, diplomiral pa v Zagrebu, nekaj časa je poučeval na raznih šolah v Istri, 1961 pa je odšel v Brazilijo, kjer poučuje likovno u-metnost v mestu Ribeirao Preto. Pleticos je veliko razstavljal v Jugoslaviji in Italiji, pa tudi drugod po svetu, celo na Bienalu v Sao Paulu. Frmanno Steli je Opatijčan, kjer se je rodil 1951. leta. Po končani tehniških šolah na Reki je nadaljeval študije na akademiji Brera v Milanu, kjer se je posebej posvetil grafičnim tehnikam, pa tudi drugim načinom likovnega ustvarjanja. Razstavljal je v številnih italijanskih mestih. Mauro Stipanov je prav tako z Reke. Slikarstva se je začel učiti pri Venucciju, nadaljuje pa ga na beneški akademiji. Je član «Kastavskega kruga», ki strnjuje veliko likovnikov s kvarnerskega področja. Erna Toncinirh se je rodila pred 44 leti na Reki, kjer je končala pedagoško akademijo, nato pa nadaljevala šolanje na univerzi v Zagrebu, kjer je študirala umetnostno zgodovino. Več let je študirala tudi pri Venucciju, sedaj pa poučuje umetnost na šoli in se ukvarja z umetnostno kritiko. Claudio Ugusi je Puljčan, živi pa v Bujah. Po končanih srednjih šolah v Pulju je študiral na univerzi v Zagrebu. Ukvarja se tudi s pesništvom. Razstavljal je veliko doma in v tujini, predvsem v Italiji in dobil več priznanj, tudi nagrado Istra Nobilissima. Bežno predstavitev razstavljajočih umetnikov zaključujemo z Romanom Ugusijem, ki je prav tako Puljčan. Tudi on je po končani srednji šoli doma nadaljeval šolanje v Zagrebu na filozofski fakulteti. Neizpolnjena menica (Nadaljevanje s 6. strani) ha. Osnovna misel, ki je očitno v tem, da se mora človek bati ljubezni, da bi ne umrl od prevelike sreče, nas kljub paradoksni vsebini napade z vso vehemenco svoje dramatične agresivnosti in zamislimo se vanjo, kot se nam redkokdaj zgodi ob podobnih verzih drugih pesnikov. In prav tako nežna in pretresljiva v svojem surrealističnem prijemu je tudi pesem «SLOVO», ki je morda ena najlepših, kar smo jih zadnje čase brali: Zaupam ti vse. po čemer sem hrepenel. Vračam ti, kar sem vedno pogrešal. Darujem ti, kar sem ti že daroval. Najnovejša pesniška zbirka Bruna G. Sanzina je torej mnogo več kot pričanje o pesniški vitalnosti bivšega futurista, ki išče svojo pot v zmedi sodobnega sveta, a hoče ostati zvest svojim mladostnim i-dealom. Je lirična izpoved vredna vse naše pozornosti, saj vsebuje nove in nadvse zanimive pesniške elemente, ki pričajo ne samo o visoki umetniški ravni Sanzino-ve poezije, temveč tudi o veljavnosti njegovih predlogov za vedno bolj bogato in sodobno čustveno tolmačenje življenja v našem odčaranem času. POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastua obrtniška delavnica in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE. Obiščite nas! prišla je pomlad... Nudimo po konkurenčnih cenah na tisoče modelov spomladanske obutve ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE ter usnjeno galanterijo in kratke jopiče iz pravega usnja VSAKO SOBOTO BREZPLAČEN PREVOZ Z AVTOBUSOM: iz TRSTA (izpred Akvarija) odhod 8.30 prihod v Trst 13.45 iz GORICE (na Travniku) odhod 9.25 prihod v Gorico 12.50 CALZATURE DA PIERO P0ZZU0L0 DEL FRIULI, ob državni cesti VIDEM - LIGNAN0 NAJVEČJA PRODAJALNA ČEVLJEV V FURLANIJI Turistično hotelsko podjetje __________________Portorož Ub obisku slovenske obale koristite kvalitetne storitve v naših objektih v Portorožu, Piranu, Izoli in Ankaranu, za katere je porok dolgoletna tradicija in ugled1 Informacije: TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE POR J OROZ Obala 77, 66320 Portorož, Telefon 066/73-281, Telex 34154 NEDELJA, 16. APRILA 1978 PONEDELJEK, 17. APRILA 1978 TRST A TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Praprot; 11.05 Tonček in suša, o-troška igra; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Nedelja z Gisello Paga-no; 9.15 Orkester Van McCoy; 10.00 Z nami je ... ; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Poslušajmo jih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avte story; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Iz Benečije; 15.10 Orkester M. Ferguson; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše; 17,30 Primorski dnevnik; 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Jug. pevci; 20.32 Rock party; 21.45 Mala dela velikih mojstrov; 22.45 Plesna glasba. 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 F*ravljica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli; 9.30 S kuhinjo po svetu; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert; 10.30 Biti ženska; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Slov. zbori; 13.35 Melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasba; 15.00 Glasbeni ping pong; 16.30 Mladi izvajalci; 17.05 Simf. koncert; 18.05 Čas in družba; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Strani iz albuma; 9.32 Na našem gramofonu; 10.10 in 15.20 Življenje v šoli; 10.35 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.32 Poslušajmo jih; 12,05 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.io Plošče; 15.20 Ansambel Pepe Jarartvflloi'■16.00 Pismo iz ... ; 16.05 La 'Vera Ro-magna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne-) "1-7.-30 F*rimov-ski dnevnik; 18.00 Glasbeni cock-tail; 18.35 Moški zbor S. Kosovel; 20.00 Jazz; 20.32 Rock party; 21.32 Operna glasba. RADIO 1 RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.30, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 11.05 V prvi vrsti; 11.15 Itineradio; 13.45 Perfida RAI; 16.20 Vse o nogometu; 17.40 Program s Pippom Baudom; 20.15 Luisa Miller, radij, igra; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Vprašanje Radiu 2; 8.15 Danes je nedelja; 9.35 Gran Varieta; 11.00 Ne, ni BBC; 12.00 Športne vesti; 12.15 Revival; 12.45 Kviz oddaja; 13.40 Romance; 14.30 Popevke serije A; 15.30 Nedelja v športu; 16.25 Luna park; 20.10 Opera ’78; 22.45 Lahko noč Evropa. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 12.05 in 13.00 Vj in jaz; 14.05 Plošče; 14.30 Lo spunto; 15.05 Prvi Nip; 18.00 Avtorjeva pesem; 19.35 Nagradno tekmovanje med poslušalci; 21.05 Koncerti. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.00 Oni drugi dan; 8.45 TV v glasbi; 9.32 Radij, priredba; 10.12 Telefonski pogovori; 13.40 Romance; 15.00 in 16.37 Tu Radio 2; 17.55 Da in ne; 19.50 Prijetno poslušanje: 20.50 Klasična glasba; 21.29 Zaključni program. SLOVENIJA SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši . . .: 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe: 10.30 Humoreska tega tedna: 10.50 Glasbena med;gra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.'. Glasba po željah; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Charlie Steinmann; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 27.20 Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas; 0.05 Nočni program — glasba. 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.Q0, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom: 14.30 Glasba po želiah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Našj znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvoč ni signali; 19.20 Zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Mi nute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Kulturni globus; 20.10 Pavel Šivic; Cortesova ^mitev, opera v 3 dejanjih; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza. Sestavljajte TOP lestvico TOP LESTVICA — RADIO TRST A (ME IN PRIIMEK: NASLOV: _______ GLASUJEM ZA POPEVKO: IZVAJA: Izpolnite gornji glasovalni kupon tn ga pošljite na naslov: RAJ • Radiotelevisione Italiana Postaja Trst/A Ulica F Severo, 7 Trsti v kot pripišite TOP LESTVICA Deset najbolj poprašanih popevk h0-ste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16 30 v oddaji TOP LESTVICA- VAŠA TOP LESTVICA 1, Z. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. ( teden ste izbrali popevke: A MANO A MANO — Riccardo Cocciante ...E DIRSI CIAO — Matla Bazar ČAO BAMRINA, ČAO — Tomislav Ivčič FIGLI DELLE STELLE - Alan Sorrenti GIANNA — Rino Gaetano THE HOUSE OF THE IlISING SUN - Santa Esmerald* U RAZDELJAK TE LJUBIM — Ansambel Želva SINGIN’ IN THE RAIN - Sheila B. Devotion PENSIERO STUPENDO - Patty Pravo STAYIN’ ALIVE — Bee Gees (2) (D (3) (5) (4) (7) (8) (6) (9) ) \l/ NEDEUA, 16. APRILA 1978 PONEDELJEK, 17. APRILA 1978 ITALIJANSKA TV ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljsko srečanje 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Dnevnik 1 - OB 13. URI 13.20 Dnevnik 1 - VESTI 14.00 TEKOM NEDELJE oddaja s Corradom 14.15 - 18.55 ŠPORTNE VESTI 14.30 DISCO RING 15.15 MANNIX (TV film); «Al Murphyjeva izpoved* 16.20 JOJ, JUTRI JE PONEDELJEK ! 18.10 Risanka 19.00 Ital. nogometno prvenstvo Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Anton Čehov: UTVA, 1. del 21.45 ŠPORTNA NEDELJA 22.45 Programi za prihodnji teden Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.30 Neposredni športni prenos: MOTOCROSS 18.15 Nogometna tekma B lige 18.55 TIGROVE BRIGADE: «Scotland Yardov dar* TV film Vremenska slika 19.50 Dnevnik ODPRTI STUDIO 20.00 Nedelja sprint 20.40 LANDO BUZZANCA v «Sedmo leto*, glasbena komedija 21.50 Dnevnik 2 - DOSSIER 23.00 Koncert pianista Alexandra Lonouicha JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30 M. Kerstner: Gruntovčani 10.30 KAJ JE NAROBE: «Poskusi in povej jutri* mladinski film 11.30 Kmetijska oddaja 15.10 Britanska enciklopedija 15.35 Okrogli svet 15.55 ROKOMET: Kolinska Slo- van - Aero Celje 17.15 Rimini za primerjavo 17.30 DAN DELFINOV, film 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Prvi trije 20.05 OBLETNICA MATURE, na- n iv n n Ir n 21.05 KOTOR, dok. oddaja 21.35 DNEVNIK 21.45 ŠPORTNI PREGLED Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaj* 13.00 Knjižna rubrika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14 00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Italijanščina 17.00 Ob petih s... SANDROM MAZZOLO 17.05 GIOCO CITTA', oddaja » otroke 18.00 Argumenti, vzgojna oddaj* 18.30 POVEJ MI, KAKO JEŠ 18.50 Nabožna oddaja 19.20 IZGUBLJENO OTOČJE: «Mali» (TV film) 19.45 Almanah, Vremenska slik* 20.00 DNEVNIK 20.40 KO MESTO SPI film Fritza Langa Kino jutri 22.25 BONTA' LORO i Ob koncu DNEVNIK, Dane* V parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za otroke: Sezam, odpri se 17.30 TJULENJ V DRUŽINI TV film 18.00 Laboratorij 4 - Vzgojna TV drugod: FRANCIJA 18.25 Iz parlamenta Dnevnik - ŠPORTNE VESTI 18.50 Programi pristopanja 19.05 DRIBBLING Vremenska slika 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 LA PORTA SUL BUIO 21.40 Habitat 22.30 Protestantizem JUGOSLOVANSKA TV Koper 19.30 Otroški kotiček 20.00 27 KANAL 20.15 Stičišče 20.25 LJUBEZEN PO ITALIJANSKO, film 22.05 LJUPKA DIMITROVSKA glasbena oddaja Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Konec tedna 21.00 Mož z voznim redom 21.25 DNEVNIK 21.45 ŠPORTNI PREGLED Ljubljana 11.10 in 15.05 TV V ŠOU 16.05 Ljudje in zemlja 17.05 DNEVNIK 17.10 Vrtec na obisku 17.25 Britanska enciklopedija 17.50 OBZORNIK 18.00 Kaj je delovno razmerje 18.15 Čas in računanje 18.45 MLADI ZA MLADE 19.30 DNEVNIK 20.00 Prvi trije 20.05 A. Hieng-VEČER ŽENINOV predstava Mestnega gledal1' šča iz Ljubljane 21.50 Kulturne diagonale 22.50 DNEVNIK ŠVICA 19.40 Svet, v katerem živimo 20.05 Srečanja 20.30 DNEVNIK 20.45 TV nanizanka 21.35 ŠPORTNA NEDELJA Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 ODPRTI PROSTOR 20.30 DNEVNIK 20.45 BOMBAŠKI PROCES 22.15 Baletni večer: Leningrajski balet Zagreb 20.00 I. Andric: ZGODBA O KMETU SIMA NU, drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Tokovi - kulturna oddaja ŠVICA 19.25 ŠPORTNA ODDAJA 20.30 DNEVNIK 20.45 Enciklopedija TV 21.50 Simfonični koncert JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 18. DO 22. APRILA 1978 TOREK, 18. aprila 8.30, 10,00 in 14.30 TV v šoli: Nemščina, živa bitja, Matematika; 17.05 Šolska TV: Turizem; 17.15 Dnevnik; 17.20 Glasba pred kamero; 17.50 Obzornik; 18.00 Pisani svet; 18.40 Jug. trimska televizija; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.55 Noči in dnevi, TV nadalj.; 21.45 Dnevnik; 22.00 Veliki mojster; 22.45 Dnevnik. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Aktualna tema; 21.20 Zgodbe Thomasa Hardy-ja; 22.10 Turistični dokumentarec; 22.25 Narodna glasba. tovanje v deželo lutk; 18.00 Obzornik; 18.10 Obnovljeni grad Zemono; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Harlanski revir; 21.50 Miniature; 21.50 Dnevnik. KOPER 19.35 Mednarodno nogometno srečanje; 20.20 Odprti prostor; 20.30 Mednarodno nogometno srečanje; 21.35 Ivan Grozni, II. del filma; 21.20 Dnevnik. KOPER 19.30 Jug. trim test; 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Prikazen v Kitajskem morju, film; 21.50 Osebnost revolucije; 22.20 Jazz na e-kranu. SREDA, 19. aprila 8.35 in 10.00 TV v šoli; 17.20 Ko-sovirja na leteči žlici; 17.40 Popo- ČETRTEK, 20. aprila 9.00, 10.00, 10.30, in 15.00 TV v šoli; 16.00 Šolska TV; 17.15 Velike reke: Nil; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Obleka, to sem jaz; 20.35 Čile: red. delo, poslušnost, dok.; 21.45 Dnevnik; 22.00 Miniature. PETEK, 21. aprila 9.00, 10.00, 15.00 TV v šoli; 17.20 Dnevnik; 17.25 Plieder H 3; 17.40 Ostržek; 18.05 Obzornik; 18.15 Čez tri gore; 18.45 človekovo telo; 19.30 Dnevnik; 20.00 Zabavno glasbena oddaja: 21.05 Razgledi: Kalabrija; 21.50 Dnevnik; 22.10 Serpico, serijski film; 22.55 Dnevnik. SOBOTA, 22. aprila 8.05 Prof. Baltazar; 8.15 Kose virja na leteči žlici; 8.30 Vrtec n* obisku; 8.45 Tehtnica za natančn* tehtanje; 9.15 Pisanj svet; 9.5“ Dok. oddaja; 10.30 Študij na u' niverzi; 11.00 Paul Gaugin, nadalj.; 11.55 Jug. trimska TV; 15.4“ Dnevnik; 15.50 Nogomet: Crven* zvezda - Sarajevo; 17.45 Navihan' fantje, film; 19.15 Risanka; 19.“ Dnevnik; 20.00 šopek z bodečo Žico; 20.55 Marnie, film; 23.00 Dnevnik; 23.15 625. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Prvi dan prostosti, film; 22.05 Lo-candina; 22.20 Nokturno. KOPER 15.50 Nogomet: Crvena zvezda Sarajevo; 19.30 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dne“ nik; 20.45 Pesem za veliko nagra do Evrovizije; 22.45 Vroča ljub* zen, film. -isiaa<3 ■* e? SZ-^ 3 £■ 2-g- “ S- 2 9-3 -Z-g‘c 3 S~- S S S ^SmorsknStevmfc ŠPORT ŠPORT ŠPORT T6. aprila 1978 KOŠARKA PO VELIKEM USPEHU NA TURNIRJU V ZDA Jugoslaviji zlata kolajna na SP? Napredek predvsem pri mlajših (eričanmaterskih ekiP ZDA)- Za A’ »o Je torej bil ta turnir pra-V^vno prvenstvo. niri ® razlog prireditve tega tur-stalna rivaliteta 'c »rajna rivaliteta s So da; Aa zvezo. Vse kaže, da še dre];.. endani niso pozabili na spo-SovjLJ- na v Miinchnu, ko so jih T°/ * nepričakovano premagali. nirja ■ LPrvem srečanju tega turni^36 bil° jasno, da se je orga-reda i glede sestave spo- neshi,, JuSoslovani so namreč za-in tak° Premagali Sovjetsko zvezo slavij' budala tekma med Jugo-o ?ml° ln ®A tista, ki je odločala In £°Valcu tega turnirja, in 2nPIav srečanje med Jugoslavijo kjonpi-.aavdušilo gledalce in mirno aij,u ,'tel.iev košarke, ki so tek-s° (S. .P° TV ekranih. «Plavi» šili in3 ! s'iain°. z igro so navdu-na Potrdili, da so trenutno drugi sjherišu *e za najboljšo izbrano Zl)A reprezentanco. V tekmi z Večje ^ P’ lahko celo prišlo do naj-nirjJa :'°nzacije ne samo tega turske' k/Jernve<' v zgodovini amater-igraln- arke, ko bi ne jugoslovanski šili n bile na tem turnirju, kot Jugo*?. Prekovati, ZDA, druga pa nir njdVlja' Pa čeprav se za ta tur- no 2,. najbolje pripravila in je celo mu ra dopotovala dokaj pesimistič-igralj P°'ošena. «Plavi» so namreč nih nj13 tem turnirju brez nikakrš-dina r Prav' Poleg tega je bila vekih ^Prezentantov utrujena od tež-VanSjJT°Pov v prvenstvu. Jugoslo-zali ] košarkarji pa so zopet doka žavah 3 zna-l! Prav v naj večjih te-šp0rt Toeno reagirati in to je v seveda izredno pomembno. spehn ■' verjetno zgodovinskem u-pa Jugoslovanske reprezentance De moremo mimo tudi negativ-tantig .v'tve, da mlajši "reprezeh Zve7n- n,IS0 izpolnili pričakovanja. ZdA 1 , ner Nikolič je v tekmi z na in p a' na igrišče mlada Vilfa-lo, a. Radovanoviča, a jasno je bi-oba mlada košarkarja še ni- sta dorasla Delibašiču in Cosaču. Drago mesto na tem turnirju je torej osvojila ista peterka, ki je bila druga v Montrealu na 01 (Kiča-novič, Delibašič, Dalipagič, Jerkov in čosič). Na turneji po ZDA so zadovoljili še Skroče, Žižič in Knego, a jasno je, da bo Nikolič moral računati tudi na letošnjem SP v Manili na tradicionalno postavo, ki se ji bo v Manili pridružil še Zoran Slavnič. ki trenutno igra v Španiji. In še besedo o ostalih dveh udeležencih turnirja v ZDA. SZ je na turnir v ZDA dopotovala z velikimi ambicijami. Razpleti na tem turnirju pa so bili za trenerja Gomelskega veliko razočaranje. Igra Sovjetov je v glavnem težila na tem, da se maksimalno izkoristi velikana Tkačanka (220 om). če dodamo še, da so se na parketu v glavnem vr stili veterani sovjetske košarke, med katerimi je bil še najboljši Sergej Belov, potem je jasno, da je SZ na tem turnirju pokazala način igra nja, ki je povsem zastarel. Gomel-ski je tako v težki dilemi. Le dve leti ga ločita od 01 v Moskvi. Naj ohrani torej tole postavo veteranov? Naj povsem pomladi reprezentanco? Res težko vprašanje. Kuba, ki je pred nekaj leti vzbudila pozornost z odličnimi nastopi na 01 in na SP, je v ZDA dopotovala z ekipo veteranov in je seveda obtičala na zadnjem mestu. Veliki ameriški turnir je končan. Jugoslovani so srečno dopotovali v domovino, navdušeni nad velikim uspehom, utrujeni od «non stop* i-granja. V domovino pa so se vrnili z novo veliko odgovornostjo: temeljito se bodo morali pripraviti na SP v Manili, kjer jugoslovanska košar karska javnost pričakuje Zlato kolajno. Mirko Novosel MINIBASKET TEDENSKI PREGLED Bor B na odličnem 4. mestu - Velik uspeh Bregovih najmlajših igralcev PRVENSTVO ZINI & ROSENVVASSER FINALNA SKUPINA Prvenstvo se počasi nagiba h koncu: ta teden je bilo na sporedu zadnje kolo, odigrati pa bodo morali še nekaj zaostalih srečanj. Sedaj lahko potegnemo zaključke: od naših ekip je prav gotovo zadovoljil Bor B, ki je zasedel solidno četrto mesto. Prav gotovo pa sta razočarala Kontovel in Sokol A: obe ekipi sta le v nekaterih tekmah zaigrali, kot znata, na tujem pa je večkrat naše igralce zajela trema. IZIDI 18. KOLA Bor B - Don Bosco A n.o. Libertas - Kontovel 61:52 Servolana A - Inter Milje 60:31 Visintini - Inter 1904 76:28 Ferroviario - Sokol A 69:47 LESTVICA Servolana (15 odigranih tekem) 32, Visintini (17) 30, Don Bosco A (15) 24, Bor B (16) 22, Inter 1904 (16) 18, Libertas (14) 13, Kontovel (17) 10, Inter Milje (17) 8, Ferroviario (17) 6, Sokol A (18) 2. Sokol A ima točko manj zaradi odpovedi tekme. ■lillllllllllllllUMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIHIIIIMIMIIHlIllMIIHHHHIIIIIIIIHIIIIIIHilllllllllUMIIIIIIIimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIINIIIIIIHm IZGRADNJA NOVEGA SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA SREDIŠČA V GORKI ' ' ■ t Velika pridobitev za slovenski šport Verjetno bodo no Goriškem ie v prihodnji sezoni razpolagali s tem objektom Ill»iiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiililliiiiuillili,ii,iii Radio oddaja kakovostno v zadnjih letih sičet padal, vendar je vedno bil prisoten tudi pri prosvetnih društvih, atletika je bila prisotna le simbolično, potem moramo o-meniti nogomet in kotalkanje. Rekreativna telovadba za srednjo generacijo je privabljala in privablja zlasti smučarje. Priča smo bili tudi zametku rokometa, nekaj ljudi se bavi z balinanjem, prav v zadnjem petletju se je razvilo smučanje, stvar zadnje sezone pa je še lokostrelstvo in plavanje. Vse te dejavnosti so se odvijale in se še odvijajo tako v okviru športnih društev in planinskega društva kot v okviru srednjih šol, v manjši meri tudi v okviru prosvetnih društev. "Illl|||||||„„m||||,u,!,,,,,,,,,,,,n,iiiiiiiiiinnilllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIHIIIIIIHIIIII ^OGOMET 3. ITALIJANSKA LICA TRIESTINA - PIACENZA ^ekma Ao danes v Trstu s pričetkom ob 15.30 bi^apretlovanje v C-l ligo, ki je gotov]? Pre^ kratkim praktično za-h° boi-Pastaja za Triestino ved-3 dvomljivo in problematično, čanj , -i'*1 tujih nastopih so Trža-si zaPlavili lepo prednost, ki so dati pndobili nad ostalimi kandi-do mo,, 'jaP^odovanje, tako da sd bo-»o p,*,3*1 domači tretjeligaši pošte-Vehstvc,a?evat' v ostalih devetih pr-igra]a "i1 sP°Padih. Triestina bo djetn ’ skuPno z današnjim sreča-Preb Piacenzi še štirikrat Pa bo ?Sač'rn občinstvom, petkrat le 2-1 °dpotovala na tuje. Spored trebil;r,■ neugoden, Tržačani pa po-tečk J° vsaJ še deset - dvanajst igrati Pomeni, da bodo morali P jih n.®rai mnogo bolje kot v zad-as topih. tošnjP!?v ie Piacenza tretja sila le-venstJ?. Pfvenstva in ima na pr-Pajst J3! lestvici kar 39 točk (e-P° ubo,^ k°t Triestina), je verjet-Pričl^ejši nasprotnik, kot bi bilo je nt-,,,, '■ Današnji gostje so svo-zarii?-SiVo Praktično že končali. vsaki^J1' ! srečanjih so si zapravili V druBo°i- 10žnost za napredovanje Šotori. 11 So, obenem pa so si že za-ko ba : napredovanje v C-l ligo, ta-tiviransedaj popolnoma nemo-lo j -, nedeljo je Piacenza ce-5kromSl' ,a doma proti izredno 2:0)i v ekipi Pro Patrie (in to kar stv0' m- Je nemalo razburilo vod-^Nbisti'. ^ cel° odstavilo trenerja Ja odlrU?' Pričakovati je, da bo '©■aicig.tev nekoliko zdramila tudi da kar Pa verjetno ne pomeni, p gostje igrali na vso moč. *e )S?Va Triestine je tudi tokrat Se bo,t ana- V začetno enajsterico Salva.i J .Ponovno vrnila Schiraldi in Pila. vr?’.ki v Trevisu nista nasto-PadaiCaaPl verjetno je uporaba na-te® okra ,dreisa, ki še ni popolno-^čel L?, medtem ko je s treningi 01 Luoru’ dalj časa poškodova-klon-et^a’ k* do verjetno sedel P’ za rezervne igralce. Mitri, ki je med tednom nastopil v Bolgariji za državno polprofesionalno reprezentanco, bo verjetno tokrat počival. Igrali bodo torej: Bortolini, Schiraldi, Berti, Marcato (Mitri), Pezzo-pane, Salvadori, Politti, Trainini, Dri, Franca, Marcolini. Tekma se bo pričela ob 15.30. A. K. Kras v kočljivem finančnem položaju Na svoji zadnji seji je ožji odbor ŠK Kras ugotovil, da se društvo zaradi izdatkov za razne tekmovalne nastope nahaja v tako kritičnem finančnem stanju, kot ne pomnijo v preko 15 letnem obstoju tega društva. Razne nabiralne akcije in nabiranje članarine niti v najmanjši meri ne zaraščajo več za kritje vse večjih stroškov na najvišji tekmovalni ravni. Društveni odborniki morajo zadnje čase vedno globlje segati v svoj žep, da omogočijo nastope raznim ekipam. Trenutno so odborniki «založili* že preko dva milijona lir, kar pa postaja nevzdržno. Nujno je, da pristojni organi poskrbijo za takojšnjo rešitev tega perečega vprašanja, ker v nasprotnem primeru grozi ohromite- dejavnosti. Konkretno je odbor ugotovil, da bodo morala Krasova dekleta bojkotirati državno namiznoteniško prvenstvo tretje kategorije, ki bo konec tega meseca v Riminiju, če ne bo pravočasno prišla kaka finančna pomoč. S tem v zvezi je odbor Krasa imel sestanek z ZSŠDI, namerava pa seznaniti tudi krovno zamejsko organizacijo SKGZ, da v takšnih pogojih preti športnemu društvu, ki goji telesnokultumo, dejavnost na območju zgoniške in repentabrske občine, ohromitev ali celo prekinitev športne dejavnosti. -bs- Res je, da nekaterim od naštetih panog niso potrebni oz. niso neob-hodno potrebni pokriti prostori, res pa je tudi, a vse ostale panoge ne morejo živeti brez primernih telovadnic in manjših pokritih prostorov. Lahko trdimo, da smo razpolagali z zadostnim prostorom samo za potrebo namiznega tenisa. Za vse druge panoge so razna društva vsako jesen z zaskrbljenostjo pričakovala, kaj bo odločila šolska oblast. Od le te je bilo odvisno, ali bodo šolske telovadnice na razpolago in za koliko ur dnevno. V razmerju s potrebami in glede na številne prošnje najrazličnejših društev pa v Gorici ni dovolj telovadnic. Niti vse šole nimajo lastne telovadnice. Ko se je pred dobrim letom razvila široka javna razprava v zvezi s tem in so bila jasno izražena stališča nekaterih strank in zlasti profesorjev telesne vzgoje, so se « me ;-(k1 a j 11 iod I (K- u j (k- i krogi* vseeno raje odločili za gradnjo velike športne hale, ki služi izključno profesionalni 'košarki. Tudi slovenska šola ni do lani imela svoje telovadnice in so celo generacije goriških dijakov šle skozi klet v Ul. Randaccio, kjer ni bilo mogoče razviti športnih iger in kamor nismo mogli nikogar povabiti na srečanja in tekmovanja. Koliko smo s tem zgubili pri dozorevanju zavesti, da spada telesna kultura v rplošno kulturo in da moremo podčrtati prisotnost neke skupnosti tudi s pomočjo letesne kulture, ni mogoče točno oceniti, čeprav smo skušali temu odpomoči tako, da smo se vabili v goste dragim. Društvena dejavnost se je torej odvijala in se odvija po različnih šolskih in nešolskih telovadnicah (slednje je treba plačevati) in se mora glede urnikov prilagajati potrebam številnih dragih društev. Do telovadnice, s katero razpolagajo slovenske srednje šole, pa naša društva ne morejo priti zaradi prav neverjetnih ovir s strani šolskih organov; tako bo sedaj že draga sezona mimo in prostori v bivšem goriškem semenišču bodo v večernih urah ostali neizkoriščeni. Naše osnovne šole ne razpolagajo s telovadnicami in je izvajanje predmetnega programa prepuščeno res dobri volji in iznajdljivosti u-čiteljev; kot sem že prej omenil, smo letos uspeli z dobro voljo in naklonjenostjo ravnateljstev, profesorskih in učiteljskih kolektivov ter s pomočjo staršev popestriti to pomanjkanje prostorov s tečaji plavanja v novem občinskem bazenu. Te dejavnosti se je udeležilo približno 120 učencev in dijakov srednje šole «1. Trinko* ter nekaterih mestnih in okoliških osnovnih šol. Za nameček, naj omenimo, da v novi osnovni šoli, ki jo gradijo v Gorici za potrebe naše narodnostne skupnosti, ne bo telovadnice! V ta okvir je torej treba spraviti nov objekt, ki ga je treba še opremiti in mu urediti sanitarije. Naj ga v splošnih obrisih opišem. Razpolagal bo s štirimi slačilnicami za uporabnike ter z dvema za sodnike, z veliko shrambo za najrazličnejše telovadno orodje in s pisarno. Vadbeni in tekmovalni prostor bo razdeljen takole: trim kabinet za rekreacijo, dviganje uteži, korektivno telovadbo in specialistično pripravo — 40 kvadratnih metrov, soba za namizni tenis in širše sestanke — 70 kvadratnih metrov, velika telo-vadnipa za košarko, odbojko, splošno telovadbo, orodno telovadbo (omenjene so le panoge, za katere bo telovadnica opremljena, lahko pa tak prostor služi marsikateri dragi dejavnosti) 540 kvadratnih metrov. Odlika tega prostora bo ta, da ga bomo lahko na polovici pregradili z dvižno steno, kar bo dovoljevalo i-stočasno vadbo dvema skupinama. Če pri tem upoštevamo popoldanski in večerni vadbeni čas od 15.00 do 23.00 ter jutranje ure, ko bodo prostori lahko na razpolago kakšni šoli, potem si moremo tudi predstav Ijati kolikšne potrebe tak objekt zadovolji v enem tednu. Za konec tega tehničnega opisa naj omenim še tribune za gledalce, ki bodo sprejele nekaj več kot 150 gledalcev. Vsem zgornjim izvajanjem pa je treba poudariti, da objekt na področju telesne kulture ni še vse. Desetletne izkušnje nas učijo, da so poleg sredstev in objektov z napravami potrebni tudi kadri. Tu bomo morali še marsikaj storiti do začetka uporabe novih prostorov in tudi kasneje. Pritegniti in usmeriti bo treba vse tiste, ki se bavijo s telesno kulturo, in tudi tiste, ki so se v bližnji ali daljši preteklosti iztrošili in naveličali delati v skrajno neugodnih pogojih. Vsekakor je to naloga opisanega športnega središča, ki si daje ta naziv ne morda zaradi svoje velikosti in razčlenjenosti, temveči zato, ker naj bi služil uresničitvi številnih pobud, ki si jih doslej nismo mogli privoščiti, ker naj postane tudi študijsko središče na področju telesne vzgoje in športnega treniranja, kovačnica novih kadrov in morda tudi vrhunskih športnikov, zlasti pa čim več obiskana dvorana tako med vadbo kot med raziumi prireditvami. Katere nove kvali.-, tete pa bomo žmožni uresničevati? usklajevati in spodbujati takrat, ko bo dokončano tudi kulturno središče z gledališčem in predavalnicami in kakšne nOve možnosti uskla jevanja programov se nam bodo takrat nudile, dajem samo v premislek z željo, da bi do tega prišlo čimprej. R. A. STRELCI NAŠIH EKIP BOR B: Bradassi 408, A. Tavčar 119, Volk 106, Semen 56, Jogan 20, Jagodic, Krapež in Slama 8, Paoli 7, B. Tavčar 6, Zaccaria in Lokar 4. KONTOVEL: Gulič 534, Sedmak 93, Starc 88, Emili 33, Piras 19, Per-tot 16, Gruden 9, Grilanc 8, Brischia in Škabar 5. SOKOL: Ušaj 307, Devetak 185, Bandelj 91, Nevenko Pertot 35, Klanjšček 25, Niko Pertot 18, Grilanc 13, Žbogar 8, Della Schiava 6, Kojanec 4, Bogateč 3, Legiša L TOLAŽILNA SKUPINA Tudi tu se prvenstvo končuje: ta teden sta bili na sporedu kar dve koli, vendar so od zadnjega odigrali le derbi med Bregom in Sokolom B, ostale tekme pa so preložili zaradi dežja. V tem edinem sreča* nju je Sokolova draga ekipa pripravila izredno presenečenje in iztržila remi bolj kvotiranim nasprotnikom; Nabrežinci so v zadnjih tekmah pokazali lep napredek. Tudi proti močni ekipi SGT so namreč igrali dokaj solidno. Brežani pa so, kljub delnemu neuspehu, prehiteli Servo-lano B na lestvici. In nazadnje še Bor A: tudi Borova draga ekipa je v zadnjih tekmah prikazala bolj- šo igro: tudi proti Bregu ževi varovanci zadovoljili. so Rude- IZIDI 17. KOLA SGT - Sokol B 74:37 Polet - Servolana B 42:21 Breg - Bor A 35:22 Don Bosco B - RCT 25:58 IZIDI 18. KOLA Sokol B - Breg 33:33 Polet - RCT n.o. Don Bosco B - Bor n.o. Servolana B - CAMB n.o. LESTVICA RCT (15 odigranih tekem) 30, CAMB (15) 25, SGT (14) 20, Don Bosco B (15) 16, Polet (14) in Breg (15) 11, Servolana B (14) 10, Bor A (14) 4, Sokol A (16) 3. STRELCI NAŠIH EKIP BREG: Klabjan 115, Bavčar 95, Korošec 59, R. Žerjal 43, Pregare 38, M. Štrajn 35, B. Žerjal 12, M. Slavec 8, Kofol 4, G. Štrajn, P. Žerjal in Gabrielli 2. SOKOL B: Terčon 70, Busan in F. Pahor 65, I. Legiša 45, Zidarič 15, Braida 12, Bandelj 4, Trampuž 3, Caharija 2, M. Legiša 1. so razočarali in so v drugem polčasu celo spravili v težave boljše nasprotnike. Bor je v devetem kolu odigral še derbi s Kontovelom. Kot v prvem srečanju so slavili borovci, kontovelci pa so pokazali lep napredek. IZIDI 9. KOLA Kontovel - Bor 26:44 Libertas - SGT 27:50 RCT - Breg 24:24 ANTICIPIRANA TEKMA Bor - Breg 28:36 LESTVICA SGT (6 odigranih tekem) 12, Libertas (8) 10, Breg (9) in RCT (6) 9, Bor (10) 4, Kontovel (5) 0. STRELCI NAŠIH EKIP BOR: Pieri 51, Košuta 45, Lokar 35, Tognetti 8, Žetko 7, Civardi 6, M. Pertot in Paulina 4, Lozej 2. BREG: Korošec 140, Ražem 35, I. Sancin 29, Prašelj 28, D. Kocjan 15, Mitja Ota 6, Vodopivec, N. Sancin, S. Kocjan, Marko Ota in Piras 2. KONTOVEL: Pertot 39, Piras 5, Starc 4, Bogateč, Compare in Stere ni 3, Ceiner 2. MARKO DELOVANJE ZSŠDI Sestanek s FIPAV Na odbojkarskem področju je sodelovanje med našimi društvi in odbojkarsko federacijo že vrsto let zelo dobro, konstruktivno in slovenska društva niso nikoli naletela na ovire zaradi svoje narodnostne pripadnosti. Kot logična posledica tega odličnega stanja je bil torkov sestanek na sedežu Združenja med iz vršnim odborom in predstavniki odbojkarske komisije ZSŠDI na eni strani ter delegacijo italijanske od bojkarske zveze FIPAV, ki jo je sestavljal celoten pokrajinski odbor s predsednikom dr. Jacolinom na čelu in pa predsednik deželne odbojkarske zveze prof. Pipan. To prvo uradno srečanje z eno izmed italijanskih strokovnih zvez je potekalo v res prijateljskem in prisrčnem vzdušju. Predsednik ZSŠDI Vojko Kocman je najprej orisal u-glednim gostom vlogo in pomen zamejske krovne športne organizacije, nakar je odbornik za odbojko Boris Simoneta orisal prizadevanja Združenja in slovenskih klubov na strogo odbojkarskem področju. V plodni di sikusiji je padlo veliko predlogov, ki so jih tudi soglasno osvojili in torej predstavljajo obveznost, kakor sledi: 1. Združenje mora opravljati vlogo mostu za prijateljske in športne MmiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiimiiiiiiiniiii mm -L* * PRIZNANJE GLIGORIČU V -»šahovskem informatorju* je dobila priznanje za drugo najlepšo partijo prve polovice leta 1977 partija Planinc - Gligorič. Najstarejši jugoslovanski aktivni velemojster Gligorič (55) je z njo dal verjetno najboljšo partijo jugoslovanskih šahistov v preteklem letu sploh. Planinc mu je kot beli zaigral romantični kraljevi gambit, ki ga v zadnjih letih pogosto uporablja in ga je obogatil z mnogimi novimi domislicami, vendar partije z njim večinoma kljub temu izgublja. Pred stoletjem je bil kraljevi gambit velika moda. Beli so v tej otvoritvi po navadi na razne načine žrtvovali material in dobivali. Medtem se je teorija otvoritev silovito razvila. Za rutiniranega velemojstra igra s črnimi proti kraljevemu gambitu ne predstavlja nobene posebne težave več. Je pa zanimivo, da orni ne sme niti danes v tej otvoritvi igrati šablonsko, temveč je pogosto prisiljen iskati nove, še neznane poti. Toda sedaj se dogaja, da v kraljevem gambitu v poznejši fazi igre žrtvujejo črni in 5°«A ^ S' dobivajo. Tvegane razvojne zamisli Kovačič 30, Civardi in Smotlak 14, Počkaj 13, Vecchiet 12, Barbiero 10, Germani 8, D.Vsedevčič 5, Hmeljak 4, Košuta in Pisani 2. POLET: Feri 150, Furlan 62, Gra-nier 61, Fabi 37, Košuta 33, Husu in Persi 27, Zajec 9, Ipavec 6, Hro-vptin in Komar 4, Bellafontana 3, Kei-pan 2. S. SEBASTIANO TOLAŽILNA SKUPINA Bregovi najmlajši so se ponovno izkazali: Mavrovi varovanci so namreč iztržili točko na tujem ekipi RCT in jo tako dohiteli na lestvici. Brežani so zmagali tudi v anticipirani tekmi zadnjega kola z Borom: Bo rovi minikošarkarji pa nikakor ni- belega je pač včasih mogoče ovreči samo -z žrtvami in tako nastajajo s to otvoritvijo zopet mnoge lepe partije, samo da jih pač dobivajo črni, ne pa več beli kot nekdaj. Bivši svetovni prvak dr. Euwe, ki je tudi član ((Informatorjeve* žirije, je Gligoričevo zmago ocenil celo z 10 točkami, torej višje kot -partijo Ta-tai - Karpov. Kraljevi gambit Beli: Planinc Črni: Gligorič (Ljubljana - Portorož 1977) l.ei e5 2.f4 ef4: Torej sprejet: gambit namesto mo demejšega 2. . . . d5. 3.SJ3 d6 4.d4 Boljšo oceno v modemih analizah V ORGANIZACIJI ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Odbojkarski «Revival 1978» Urad ZSŠDI je izdelal tekmovalni koledar rekreacijskega odbojkarskega tekmovanja «Revival 78», ki ga danes v celoti objavljamo. Če obstaja kaka nekompatibilnost ali tehnična zapreka, naj zainteresirane e-kipe to nemudoma javijo na Združenje. Skupina A — moški 1. KOLO Kasta — Nebojsega (18. 4. ob 20. uri na Opčinah) Sokol — Ciceronovci (19. 4. ob 20.45 v Nabrežini) Kras - ZTT (18. 4. ob 20.30 v Zgoniku) Počiva — Hranilnica Opčine 2. KOLO Kasta —■ Sokol (26. 4. ob 20.45 v Nabrežini) Nebojsega — Ciceronovci (26. 4. ob 19.30 v Zgoniku) Hranilnica Opčine — Kras (26. 4. ob 21. uri v Zgoniku) Počiva: ZTT. 3. KOLO Ciceronovci — Kasta (2. 5. ob 19.30 v Zgoniku) Nebojsega — Sokol (3. 5. ob 19.15 na Opčinah) Hranilnica Opčine — ZTT (2. 5. ob 21. uri v Zgoniku) Počiva: Kras. 4. KOLO Kras — Kasta (10. 5. ob 19.30 v Zgoniku) Nebojsega — ZTT (10. 5. ob 19.30 na Opčinah) Hranilnica Opčine — Sokol (10. 5. ob 21. uri v Zgoniku) Počivajo: Ciceronovci 5. KOLO Kasta — ZTT (16. 5. ob 19.30 na Opčinah) Nebojsega — Hranilnica Opčine (16. 5. ob 21. uri na Opčinah) Ciceronovci — Kras (16. 5. ob 21. uri v Zgoniku) Počiva: Sokol 6. KOLO Nebojsega — Kras (26. 5. ob 21. uri na Opčinah) Sokol - ZTT (24. 5. ob 20.45 v Nabrežini) Ciceronovci — Hranilnica Opčine (24. 5. ob 19.30 v Zgoniku) Počiva: Kasta 7. KOLO Kras — Sokol (29. 5. ob 21. uri v Zgoniku) Hranilnica Opčine — Kasta (31. 5. ob 19.30 na Opčinah) Ciceronovci — ZTT (29. 5. ob 19.30 v Zgoniku) Počiva: Nebojsega Skupina B — moški 1. KOLO Jamaha — Breg A (18. 4. ob 21.15 v Dolini) Breg B — Klapa (18. 4. ob 21.15 na Opčinah) Starine — Bor (20. 4. ob 21.15 na stadionu «1. maj» v Trstu) Počiva: Mladina 2. KOLO Jamaha — Breg B (27. 4. ob 21.15 v Dolini) > Breg A — Starine (28. 4. ob 21.15 na Opčinah) Klapa — Mladina (28. 4. ob 20. uri na Opčinah) Počiva: Bor 3. KOLO Jamaha — Klapa (3. 5. ob 21. uri na Opčinah) Breg A — Bor (2. 5. ob 21. uri v Dolini)' Breg B — Mladina (2. 5. ob 19.15 v Dolini) Počivajo: Starine 4. KOLO Jamahr — Starine (10. 5. ob 21. uri na Opčinah) Breg A — Mladina (9. 5. ob 21. uri v Dolini) Breg B — Bor (9. 5. ob 19.30 v Dolina) Počiva: Klapa 5. KOLO Bor — Jamaha (18. 5. ob 21.15 na stadionu «1. maj* v Trstu) Breg A — Klapa (17. 5. ob 21. uri na Opčinah) Mladina — Starine (17. 5. ob 19.30 na Opčinah) Počiva: Breg B 6. KOLO Jamaha — Mladina (26. 5. ob 19.30 na Opčinah) Breg B — Starine (25. 5. ob 21.15 v Dolini) Bor — Klapa (24. 5. ob 21. uri v Zgoniku) Počiva: Breg A 7. KOLO Breg A — Breg B (30. 5. ob 21. uri v Dolini) Klapa — Starine (31. 5. ob 21. uri na Opčinah) Bor — Mladina U. 6. ob 21.15 na stadionu «1. maj* v Trstu) Počiva: Jamaha Skupina A — ženske 1. KOLO Mladina - ZTT (20. 4. ob 19.30 v Zgoniku) Adria — Bor (21. 4. ob 20.15 na stadionu «1. maj* v Trstu) Počiva: Trim 2. KOLO Mladina — Adria (27. 4. ob 19.30 na Padričah) ZTT - Trim (27. 4. ob 20.45 na Pa dričah) Počiva: Bor 3. KOLO Mladina — Bor (5. 5. ob 21.15 na stadionu «1. maj» v Trstu) Trim — Adria (5. 5. ob 20. uri v Zgoniku) Počiva: ZTT 4. KOLO ZTT - Adria (12. 5. ob 20. uri na stadionu «1. maj* v Trstu) Bor — Trim (12. 5. ob 21.15 na stadionu «1. maj* v Trstu) Počiva: Mladina 5. KOLO Mladina — Trim (19. 5. ob 20. uri na Padričah) Bor - ZTT (19. 5. ob 21.15 na sta dionu «1. maj* v Trstu) Počiva: Adria Skuoina B — ženske 1. KOLO Kras B — Klapa (20. 4. ob 21. uri v Zgoniku) Ekipa 10 B - Kras A (19. 4. ob 21.15 v Dolini) Počiva: Ekipa 10 A 2. KOLO Kras B — Ekipa 10 B (27. 4. ob 20. uri v Zgoniku) Klapa — Ekipa 10 A (26. 4. ob 21.15 v Dolini) Počiva: Kras A 3. KOLO Kras A — Kras B (4. 5. ob 20. uri v Zgoniku) Ekipa 10 A — Ekipa 10 B (3. 5. ob 21.15 v Dolini) Počiva: Klapa 4. KOLO Klapa — Ekipa 10 B (11. 5. ob 20. uri v Zgoniku) Kras A — Ekipa 10 A (11. 5. ob 21. uri v Zgoniku) Počiva: Kras B 5. KOLO Kras B — Ekipa 10 A (19. 5. ob 19.30 v Zgoniku) Kras A — Klapa (19. 5. ob 21. uri v Zgoniku) Počiva: Ekipa 10 B Ker bodo številne tekme na od prtem, se bodo v primeru slabega vremena morale ekipe že isti dan domeniti za novi datum, po možnosti naj bi tekme odigrali že v istem tednu. Zaključek tekmovanja pa bo predvidoma v nedeljo, 11. junija. dajejo potezi 4.Lc4. Sedaj se pač igra izredno zaostri: 4. ... p5 5M4 g4 S.Sgl Ta skromni umik je nujno potreben, ker na nekdaj priljubljeno potezo 6.Sg5 črni s 6. ... f6! doseže dobljeno pozicijo,- medtem ko 6.Sg5 h6? Y.Sf7: Kf7: 8.Lf4: vodi do zmagovitega napada belega. Sedaj pa se zdi, da črna kmeta f in g «vi-sita». 6. ... Lh6(!) To je bolje kot 6. . . . Df6 7.Sc3 Se7 8.Sge2 Lh6 9.Dd2 Ld7 10.g3 Sc6 11 ,gf4: 0-0--0 12.Lg2 Dg7 13.d5 Se5 14.De3 Kb8 15.Df2 z vsaj začasno pred-rjostjo belega (Planinc - Por-tisch, Ljubljana •- Portorož 1973), 7.Sc3 Sc6! To pa je novost in važna okrepitev igre črnega. Doslej je bilo znano samo 7. . . . c6 8.Sge2 Df6 9.g3 f3 10.Sf4 z dobro, morda celo boljšo igro belega. 8.Sge2 f3! 9.Sf4 f2 + ! In že prične črni z žrtvami, da o-grozi negotovi položaj belega kralja v središču deske. 10. K/2: g3 + ! ll.Kg3: Sedaj bo seveda kralj izpostavljen napadu. Morda je šlo il.Kgl. 11. ... Sf6 12. Le2 Tg8+ 13.Kf2 Sg4+ 14.Lg4: Izsiljeno, ker na 14.Kgl takoj dobi 14. ... Lg7. Tako pa ima črni za kmeta poleg boljšega razvoja že tudi lovski par. 14____Lg4: 15.Dd3 L gl 16. Le3 Dd7 17.Sce2 0-0-0 Črni je končal razvoj in spravil kralja na varno, medtem ko je beli kralj še vedno ogrožen. 18.Sg3 f5! Z novo žrtvijo kmeta odpira črni še f-linijo. 19.Sf5: TdfS 20.Sg7: Dg7: 21. Kel(?) Če ni bil že tu beli izgubljen, pa je to gotovo napaka, ki hitro izgubi. Treba je bilo vleči najprej 21.Tadl ter šele nato Kel, da bi vsaj druga trdnjava prišla v igro in kralj na varno. 21. ... Sb4! 22.Dc3 De7H Lepa odločilna žrtev figure, ki jo beli mora sprejeti, ker visi toč 23. Db4: Tf4:H 24.Kd2 Ker pač 24.Lf4: De4:+ 25.Kd2 Df4: -f 26.Kd3 Lf5+ 27.Kc4 Le6+ vodi še hitreje do mata. 24. ... De4 : 25.Tagl Za trenutek se zdi, da je vse branjeno. 25. ... LJ5! 26.Db3 Tg3 27.Th2 Tf2+!. Beli se vda. Po 28.Lf2: Tb3: 29.cb3: Dc2+ 30. Kel Ld3 je mat neizbežen. Vasja Pirc 3. ŽENSKA ODBOJKASKA DIVIZIJA V goriški skupini tudi 2 slovenski ekipi 22. aprila se bo pričelo na Goriškem prvenstvo 3. ženske divizije. Letošnjega prvenstva 3.ŽD se bodo udeležile le štiri ekipe, od katerih sta dve slovenski, in sicer Dom Gorica ter 01ympia. Ostali nastopajoči šesterki pa sta AGI iz Gorice in Scarpoteca (bivša Torriana) iz Gradišča. V letošnjem prvenstvu predvidevamo, da bi se morali naši dve šesterki bolje odrezati, kot v preteklih letih. Zato lahko pričakujemo, da ena od dveh slovenskih ekip bo napredovala v višjo ligo. Že v prvem kolu prvenstva se bosta naši dve šesterki spoprijeli med seboj, kar bo pravzaprav v veliki meri odločalo o nadaljnjem poteku prvenstva, posebno pa v borbi za prva mesta lestvice. Čeprav sta za šesterki Scarpoteca in AGI pravzaprav neznanki, smo prepričani, po odbojkarski tradiciji teh dveh goriških športnih društev, da sta to solidni ekipi,’ ki ju naša dekleta ne smejo podcenjevati. stike med Italijo in Jugoslavijo. Le s tesnejšim sodelovanjem in poznavanjem obojestranske problematike bo mogoče tudi v širšem merilu izboljšati človeške odnose med sosednjima državama, ki bi morali še posebno po podpisu osimskih sporazumov postati vse boljši. 2. Ker ZSŠDI poskrbi vsako leto, v sodelovanju z ZTKOS in ljubljanskim šolskim centrom, za organizacijo strokovnih tečajev za trenerje in vaditelje, katerih legitimacije pa doslej niso veljale za tukajšnjo odbojkarsko zvezo, je prišlo do pogovora, da bo FIPAV pri izstavljanju trenerskih izkaznic upoštevala in priznavala take strokovne tečaje v Sloveniji. Kandidati bodo opravili le formalen izpit, ne da bi bila obvezna njihova prisotnost tudi na tečaju v Trstu. 3. Tržaški odbojkarski sodniki so posredovali svojo željo, naj bi ZSŠDI v najkrajšem času organiziralo tečaj slovenščine, ker bi se radi naučili našega jezika. Tako bi se bolje razumeli in sporazumevali z našimi odbojkarji in pa s kolegi iz Slovenije na raznih mednarodnih turnirjih. Združenje bo tudi poskrbelo za popestritev stikov in kooperacije med sodniki iz Trsta in Slovenije. 4. Odbojkarska zveza FIPAV bo odslej pošiljala ZSŠDI v vednost vse svoje okrožnice in obvestila, da bo Združenje tako lahko bolj od blizu spremljalo uradno dejavnost in obveščalo svoje članice o raznih zapadlostih oziroma spremembah y umikih. 5. Ob letošnjem svetovnem odboj karskem prvenstvu bo FIPAV po-sredov; la ZSŠDI vse informacije in nudila vse pogoje, da lahko organizira ogled raznih tekem v Vidmu in kasneje v Rimu tako za svoje članice kot za ljubitelje odbojke iz Slovenije. Ta prvi razgovor z odbojkarsko zvezo FIPAV maramo oceniti kot iz-redno važen politični dogodek, saj I je Združenje dobilo priznanje za svo-! j,o pomembno vlogo in prispevek, ki ia kot enakopraven član dražbe nuli za razvoj telesnokultuime dejavnosti v naši deželi. Sestanek s ŠK Kras Delegacija ŠK Kras, ki jo je vodila podpredsednica Tamara Blaži-na, je na sestanku z odborom ZS ŠDI pnedočila nevzdržno finančno stanje, v katerem se nahaja to društvo. Primanjkljaj preko dva milijona lir so doslej krili odborniki sami, vendar če ne bo v najkrajšem času dodeljena solidna finančna pomoč, grozi društvu razpustitev oziroma ohromitev dejavnosti, začenši z državnim namiznoteniškim prvenstvom, katerega se Krasove i-gralke v takih pogojih sploh ne bodo mogle udeležiti. Poleg finančnega vprašanja so načeli tudi vrsto drugih splošnih problemov, ki zadevajo celotno zamejsko telesnokultur-no stvarnost, kot npr. ustanavljanje združenih ekip, o čemer se bo treba podrobno pogovoriti pred pričetkom nove tekmovalne sezone. Sestanka s sredstvi javnega obveščanja V ponedeljek je bil v Ljubljani sestanek med ZSŠDI in predstavniki sredstev javnega obveščanja (časopisi, radio in televizija), da bi ocenili dosedanje delovanje Press-cen-tra ZSŠDI. Odgovorni uredniki so zelo pozitivno ocenili izdajanje biltena in nudenje širših informacij, kar omogoča boljše obveščanje javnosti v Sloveniji o vsebini in pomenu naše telesne kulture. V torek pa je bilo na Združenju srečanje z odgovornim urednikom športne redakcije Radia Trst A Rudolfom in so se dogovorili za koordinirano sodelovanje s Press-cen-trom, v prizadevanjih, da bi še izboljšali .športno obveščanje in osveščanje. Jutri predavanje za trenerja Jutri bo ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu že četrto letošnje strokovno predavanje, ki ga prireja Trenerska zveza ZSŠDI. O prvi pomoči bo spregovorila dr. Vu-četič in vse naše trenerje pozivamo, da bi se predavanja udeležili v čimvečjem številu. Jutri nogometna komisija Jutri bo ob 18. uri zasedala na sedežu ZSŠDI nogometna komisija, ki bo v prvi vrsti obravnavala letošnjo izvedbo nogometnega turnirja prijateljstva, beseda pa bo tudi o ostali nogometni problematiki. Po poteh partizanske Ljubljano Tudi letos je, kot že prejšnja leta, odbor ::a pohod po poteh partizanske Ljubljane povabil ZSŠDI, da sodeluje pri »Štafeti bratstva in enofc-nosti», ki bo v Ljubljani 9. maja zvečer. Prijavi se lahko pet moških in pet ženskih ekip. Vsa zainteresirana društva naj se takoj obrnejo na Združenje, da izpolnijo prijavnice, ki bodo na razpolago pri ZSŠDI najkasneje do 26. aprila. -bs- MINIBASKET PRVENSTVO ZINI & ROSENVVASSER TOLAŽILNA SKUPINA Sokol B — Breg 33:33 SOKOL B: F. Pahor 12, Terčon 6, Trampuž, Zidarič 2, Kante, Busan 4, Braida, M. Legiša 1, I. Legiša 8, Pertot, Caharija, D. Pahor. BREG: Korošec 4, Bavčar 8, R. Žerjal 6, P. Žerjal, Klabjan 7, Kofol 4, Pregare 4, Zobec, B. Žerjal. Gabrielli. PROSTI METI: Sokol B 5:10; Breg 3:4. ' Po izredno napeti tekmi sta se Breg in Sokol B razšla pri neodločenem izidu. Verjetno je ta rezultat tudi najbolj pravičen, če upoštevamo to, kar Sta ekipi pokazali na i-grišču. Poraz bi bil nezaslužen za Nabrežince, ki so bili v vodstvu skoraj vso tekmo, prav tako tudi za Brežane, ki so v zadnji četrtini nadoknadili zaostanek. MARKO Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija TABORNIŠKI KOTIČEK gorica H SO «2 H Taborniški kros Taborniki iz občine Ljubljana —• center so zadnjo nedeljo v marcu pripravili kros za pokal Zveze tabornikov mesta Ljubljane. Tekmovanje v taborniškem krosu postaja že tradicionalno. Letos je bil organi zator prireditve odred Sivega volka. Nočno orientacijsko tekmovanje Taborniki Rodu modrega vala so le večkrat priredili nočna tekmovanja v orientaciji. Nočna orientacija je otežavljena zvrst orientacijskih tekmovanj, ki pa ima svoj poseben mik in čar. Pred leti je RMV organiziral nočno orientacijsko tekmovanjv sklopu Slovenskih športnih iger; takrat je bil odziv precejšen, čeprav smo se bali, da se kdo izgubi. Vse se je izteklo v najboljšem redu. Zadnje čase pa so začeli organizirati nočne orientacijske pohode tudi širom po Sloveniji. Večkrat so se taborniška orientacijska tekmovanja zavlekla v noč. kar še posebno velja za Slovenski partizanski taborniški mnogoboj, ki je v bistvu dvodnevni orientacijski pohod. Tako se je tabornikom odreda Močvirski tulipani iz Ljubljane porodila zamisel o ročnem pohodu. Tekmovanje je bilo v okolici Dobrave pri Ljubljani. Odziv je bil precejšen, najbolje pa so se odrezali taborniki. iz odreda Stražnjih ognjev iz Kranja. Regensburg - Novi Sad Ena izmed najzahtevnejših akcij vojvodinskih tabornikov v letošnjem letu bo prav gotovo plovba od Regensburga do Novega Sada po Donavi. Akcija bo trajala mesec dni, udeležili se je bodo taborniki iz vseh republik in pokrajin. Udeleženci bodo s čolni prevozili preko 1200 km po Donavi skozi Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo. Med plovbo bodo pripravili vrsto srečanj z mladimi iz krajev, mimo k a terih bo vodila pot. Plovba se bo začela 9. julija in se bo končala 3. avgusta. . Dom odreda Ruševec Z današnjim prispevkom se bomo seznanili z domom, ki ga imajo taborniki odreda Ruševec iz Mežice. Dom je last tabornikov in so ga postavili leta 1903. Leži na obronku gozda nad Mežico na višini 521 metrov nadmorske višine. Zgrajen je v enem nadstropju a petimi prostori. Največji prostor lahko sprejme tudi do 50 ljudi. V domu sta napeljana vodovod in električna napeljava. Iz doma se lahko odpravite na enodnevni izlet na Peco, kjer počiva kralj Matjaž. milam pahor 15.30 v Trebčah Primorec - Edera 15.30 v Žavljah Zaule - Zarja # # * 15.30 v Aiellu Aiello - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Gorici Edera - Mladost * » * 15.30 v Sovodnjah Sovodnje - Poggio tt « « 15.30 v Križu Kras - Giarizzole # # « 10.00 v Žavljah Esperia SA * Vesna NARAŠČAJNIKI 9.30 v Podgori Piedimonte - Juventina « » • 10.00 v Sovodnjah Sovodnje - Mariano * » » 10.00 v Dolini Breg - S. Sergio NAJMLAJŠI 12 45 v Trstu, Campanelle Chiarbola - Zarja ZAČETNIKI 11.00 v Štandrežu Juventina - Mossa ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, Sv. Sergij Rilljo.y - Kontovel # # « 10.30 v Trstu,, licej Petrarca OMA - Bor sio, didaktični ravnatelj Bergomas in član izvršnega odbora Aldo Clodig. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. uri italijanski: »Tudi angeli noro vozijo*; ob 16. in 18. uri ameriški: »Gusar z Jamajke*; ob 20. uri angleški: »Mož, ki je prišel na Zemljo*. IZOLA: ob 10. uri ameriški: »Stan-lio in Olio v tujski legiji*; ob 16. uri ameriški: »Stanlio in Olio v tujski legiji*; ob 18. in 20. uri italijanski: »Obračun mafije*. ŠMARJE: ob 18. uri amer.: »Skrivnost planeta opic*. PIRAN: ob 10. uri ameriški: »Mali indijanec*; ob 16. in 18. uri ameriški: »Zbogom ljubica*; ob 20. uri poljski: «Povest greha*. PORTOROŽ: ob 20. uri italijanski: «Dvajseto stoletje*. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana dnevna in nočna zdravniška dežurna služba v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. Nad štirideset mrtvih (Nadaljevanje * 1. strani) 'bagallo, nič pa niso mogli ugotoviti, kaj je doletelo bolonjskega državnega pravdnika dr. France-sca Padoina, čigar plašč in torbo so našli v uničenem vagonu. Medtem ko bodo danes začeli z uradno identifikacijo trupel, so že imenovali člane preiskovalne komisije. Danes bodo s težko mehanizacijo in tudi s helikopterji začeli z odstranjevanjem razbitin, vendar predvidevajo, da bo ostala proga zaprta za promet tri do štiri dni. Vse vlake so zato preusmerili na stranske proge. Ob nesreči, druga v Italiji po številu žrtev, prihajajo v Bologno sožalne brzojavke in izrazi sočustvovanja, medtem ko nudijo krajevni upravitelji reševalcem, preživelim potnikom in svojcem žrtev vso možnp podporo, (md) Trije mrtvi pri obračunu palermskega podzemlja PALERMO — Trije mrtvi in en ranjen je tragičen obračun včerajšnjega streljanja v neki palermski gostilni, četverica je sedela za mizo. ko se je na vratih pojavil neznanec in pričel streljati. Preiskovalci domnevajo, da je prišlo do obračunavanja zaradi trenj pri delitvi plena kakega ropa, saj so bili vsi razen enega, ki mu niso še ugotovili istovetnosti, stari znanci palermske policije. NAMERAVATE KUPITI NA OBROKE POHIŠTVO, AVTO, BARVNI TELEVIZOR itd.? Obrnite se na KMEČKO IN OBRTNIŠKO POSOJILNICO V NABREŽINI Posolilo je cenejše od obročnega plačevanja in še prihranili boste! KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI — TVOJA BANKA Urnik: 8.30 — 12.30 in 16. — 17. — Telefon: 200186 LAZZARi NAD POL STOLETJA NA RAZPOLAGO ODJEMALCEM Vse za opremo stanovanja: zavese, posteljna pregrinjala, rjuhe, odeje, blazine. Tapetniška dela vseh vrst: obnovitev spre|emnic, nr*!anjačev, žimnic, pernic, itd. PRODAJA NA VELIKO IN NA DROBNO Ul. Cassa di Risparmio 9 Telefon (040) 64895 TRST Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via 3. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102. CARLI VIRGIIJO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 68 126 76 127 72 128 71 73 Al 12 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Bri-gata Casale št. 7. tel. 826084. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. SLIKE ZNANIH AVTORJEV pisalno mizo 800 ter stare predmete proda privatnik. Telefonirati 757338. TELEVIZIJSKI snemalec nujno išče stanovanje ali hišico v najem v Trstu ali okolici. Telefonirati 71129. APRIL/JULIJ Clinica Estetica Palermo Lecce, Ul. Michelangelo Schipa 10, telefon 0832/40415 sprejema diplomirano/ega estetista/ko po možnosti kvalificirano/ega, pripravljeno/ega na selitev. Zajamčena plača po delovni pogodbi ali po dejanskih zmožnostih. Telefonirati, pisati ali javiti se o-sebno. VLJUDNO obveščamo mizarja Ladija Kocjana, da ga že štiri mesece čaka nedokončano delo. Kravos • Verč. VOUK BORIS f" TEL. 82 44 64 POPRAVILA IN SERVIS ZA ELEKTROGOSPODINJS K E STROJE: hladilnike —. štedilnike — pralne in pomivalne stroje — peči in drugo 5 SNiVNIK. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE KB ■ BS 1 IJS : 5S SEIKO izvrstna, čudovita izbira: ,1 — moških in ženskih avtom*!" nih ur — servisno vzdrževanje in P pravila — bogata izbira zlatnine K-l® URARNA IN ZLATARNA Laurenti Trst Largo Santorin 4 - tel. 72324* d Ce ti je center mesta pretesen ohišči naš novi MARCHI G0MMA MARKET - Ul. Baiamonti 56/13 racionalno urejen prostor za nakup, izven mestnega prometa, z velikim parkiriščem ter z veliko Izbiro proizvodov: za družino, dom in prosti čas. torej riflRKET ULICA BAIAMONTI 56/13 r F"" podjetje FURLANI TRST — Ul. Milano '< tel. (040) 62200 V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za: • FERRARI • BENASSI • GOLDONI • PINZA • LOMBARDINI idr. VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO 1 SPECIALIZIRANI SPOMLADANSKI MEDNARODNI SEJMI ZAGREBŠKEGA VELESEJMA 26. MEDNARODNI SEJEM PROIZVODOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO IS. MEDNARODNI SEJEM PREHRAMBENE INDUSTRIJE IN EMBALAŽE S. MEDNARODNI SEJEM LESNE INDUSTRIJE 5 .MEDNARODNI SEJEM TEKSTILNE INDUSTRIJE 9. MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA 7. MEDNARODNI SEJEM RUDARSTVA IN ENERGETIKE PLASTEJt - 9. MEDNARODNI SEJEM PLASTIKE IN GUME SP0RTEX - 6. MEDNARODNI SEJEM OPREME ZA ŠPORT IN REKREACIJO 20. MEDNARODNI SEJEM OBRTNIŠTVA 17. do 23. IV. 1978 zafprebški velesejem