V NAŠI DRŽAVI. Seja vlade pod predsedstvom kralja. Dne 2. septembra se je vršila v kraljevem dvorcu na Dedinju seja ministrsikega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja. Ob tej priliki ije imel kralj govor, v katerem je izrekel priznanje vladi in naznanil, da je prišel trenutek, katerega je bil naznanil v proglasu dne 6. januarja 1929, da bo dal državi in narodu novo ustavo. Nato je pozval ministra dvora, liaj prečita besedilo ustave. Po prečitanju je želel kralj, da naj donese nova ustava narodu in državi vso srečo. Predsednik vlade se je kralju zahvalil in povdaril, da so bili sadovi vlade doseženi le s pomočjo vzvišenega zaupanja v Nj. Vel. kralja. Kralj je obdržal zbrane ministre pri večerji in se je z njimi razgovarjal. Pred prečitanjem nove ustave na seji ministrskega sveta je bila p-rejšnja vlada razširjena. Kralj je im&noval 2. septembra za gradbenega ministra dr. Alfoerta Kramer, našega poslanika y Pragi. Za ministre brez portfelja so imeTiiOvani: Ivan Pucelj, bivši minister; Patao Matica, župnik v Bednji (bivši racfičevec); Kosta Timotijevič, bivši minieter (član bivMe demokratske stranke); dr. Ivan Palecek, bivši minister (bil je 1919 ban Hrvatske in minister v Davidovičevi vladi); dr. Avdo Hasanbegovič, musliman iz Bosne (svoječasni veliki župan v Mostaru in kot državni svetnik član našega najivišjega upravnega sodišča). Za novega pravosodnega ministra je imenovan dr. Dragutin Kojič, bivši minister (član bivše radikalne stranke). Nova vlada ima 22. ministrov. Ostavka dveli ministrov. Ostavko sta podala pred zgoraj omenjeno preosnovo vlade gradbeni minister Dušan Sernec in pravosodni minister Lotič. Ostavka in zopetno imenovanje vlade. Dne 3. septembra se je izvršila pod predsesdstvom ministrskega predsednika generala Živkoviča seja vlade, na kateri je ugotovil predsednik, da je postal vsled izdanja ustave nov položaj'. Po zahvali na ministre je naznanil predsednik, da bo podal ostavko celotne vlade in da naj s-klepa kralj po uvclfavitvi ustave o novi vladi. Kralj je sprejel ostavko in pooblastil dosedanjega predsednika, naj sestavi vlacjo. Na predlog ministrskega sveta je imenoval kralj vlado v sestavi, kakor je že bila tik pred proglašenjem ustave. Vsi člani nove vlade so prisegli. O napovedi za znižanje državnih izdatkov smo že poročali. Načrt za znižanje državnih izdatkov v raznih pro računskih postavkah predvideva 714 milijonov 865.000 Din. Namen znižanja izdatkov ima tudi odredba, da se v tem proračunskem. letu ne morejo izpolniti izpraznjena mesta brez posebnega dovoljenja ministrskega predsednika xTlade. Po vzgledu državnega proracuna se naj znižajo tudi proračuni samou^rav. NAJVAŽNEJŠE DOLOČBE NOVE USTAVE. Iz nove ustave posnemamo naslednje najvažnejše točke: Kraljevina Jugoslavija je ustavna naslednja monarhija pod dinastijo iz rcdu Karadjcrdja. Slu-roeni Jezik je hrvatsko-srbskoslovenski. Zajamčene so široke državljanske svcboščine in politične pravice v enakem obsegu kakor v drugih zapadnoevropskih nstavah, zlasti glede enakosti vseh državljanov pred zakonom, fevobode vesti, tiska, nedotakljivosti stainovanja, lastnine, pisemske in brzojavkie tajnosti, enakopravnosti vseh. ver, jp-opolne neodvisnosti sodišč itd. ^Narodno predstavništvo sestoji iz senata in iz Narodne skunščine. Polovico članov senata voli narod za šest let, krona pa lahko imenuje enako število senatorjev. Narodna skupščina se voli s splošno, direktno in enako pravico glasovanja na štiriletno dobo. Sestaja se redno vsako leto 20. oktrobra. Pasivno volilno pravico za senat imajo osebe po 40. letu, z;a Narodno skupščino pa po 30. letu. Akiivna volilna pravica za oba doma se dcseže z 21. lettm starosti. Narodna skupščina ima široke proračunske pravice, pravico interpelacije, ankete, zaikonodajne spodbude. Poslanci uživajo imuniteto. Za sprejem zakona je potrebno soglasje obeh domov. Zajamčena je široka samouprava banovin, katerih štavilo us.ava deloča na devet, ia ki so obeležene s sedanjimi mejami. Položaj bana je pcstavljen na višjo stopnjo s tem, da ga postavlja kralj z ukazom na predlog predsednika vlade. Ban predstavlja v banovini celokupdo oblast. Vsaka banovina Lma svoj bancvinski svet, izvoljen z občo, ena.ko in direktno volilno pravico. Izvršilni organ tega sveta je banovinski odtaor; na njegov ipredlog postavlja ban vse banovinsko uradništvo po zakonu o banski upravi. Banovinski svet sprejema banovinski proračun, ki ga odobrava firiančni minister. Z ustavo je zajamčena sestava ia organizacija občin po cačelu pGpoIne sa* mouprave. Ustava ima določbo, po kateri se v primeri mobilizacije, vojne ali ogrožanega javnega reda lahko v obrambo državnih interesov razveljavijo posamezne določbe z naknadno odobritvijo Narodnega predsedništva. Predhodne določbe predvidevajo možnost uveljavljenja zakonov na dosedanji način dotlej, dokler zakonodajno telo ne prične poslovati. Vsi obstoječi zakoni ostanejo v veljavi, dokler se na _'edni zakonodajni način ne izpremeXijo. V DRUGIH DRŽAVAH, 5i. zasedanje sveta Društva narodov je otvoril 1. soptembra v Ženevi španeki zunanji minister Lerroux. Prva seja je bila tajna in so reševali na njej psebna ter proračunska vprašanja. Tajni seji je sledila kratka javna, na kater! je bilo Ic prcčitano poročilo gospodarskega odbora. Ker ni na dnevnem redu letošnje sikupščine društva narodov posebnih spornih vpi-ašanj, se suJo glavno zanimanje okrog raznih osebnih razgovorov med zastonniki v Društvu narodov včlanjenih držav. Posebno živahni so bili sestanki med francoskimi ter nemškimi zastopniki,, ki so razpravljali o skupnem gospodarskem programu, ki bi naj bil sprejet ob kriliki obiska francoskih državnikov v Berlinu, ki je napovcdan za 26. in 27. september. VII. zasedanje kongresa evropskih narodnih manjšin je bilo v Ženevi zaključeno dne 1. septembra. Zaključek razgovorov je bila le resolucija, ki očita Društvu narodov, da je prezrlo pritožbe o najtežjih napadih proti premoženju in življenju posameznih narodnih manjšin. Avstrija se |e cdrekla carinski zvezi z Nemčijo. Ob priliJki zadnjega zasedanja Društva narodov v Ženevi je izjavil avstrijski zunanji minister dr. Schober sporazumno z nemškimi zastopniki, da se odreče Avstrija nemško-avstrijski carinski zvezi. Izpopolnitev angleške vlade. Novo angleško vlado so izpopolnili z imenovanjem 31 drž. podtajnikov. Od novih tajniikov so trije člani delavske stranke, šest je liberalcev, ostali so pristaši konservativcev. Nova Macdonaldo va vlada šteje 50 i.laiiov: 30 konservativcev, 12 liberalcev in osem delavske stranke. Anrjleški parlament pod novo Macdonaldo vlado se bo sestal v srcdini septembra. Skupščina bo razpravljala o predlogih vlade za ozdravljenje angleških državnih financ. Vlada namerava predvsem znižati plače višjih državnih nastavljencev, podpore brezposelnim za 10% in črtati od proračuna za vojno in mornarico 110 milijonov funtov. Indijska konferenca bo pričela takoj, ko se pripelje v London vodja indijskih nacijonalistov Ghandi, ki je že nad en teden na parniku. Na ladji Ghandi ne prebiva v kabini, ampak si je razpel na krovu šotor, pred katerem pije kozje mleko. V Londonu so glavnemu zastopniku Indijs že pripravili stanovanjsko hišo v predmestju, kjer prebiva siromašno ljudstvo. Stanovanje zgleda sicer na zunaj priprosto, a je tako opremljeno na znotraj, da se bo strogoverni Indijec lahko kretal povsem udobno. Iz nemirne Indije. Dne 1. septembra je prišlo v mestu Čitagong v Bengaliji do klanja med muslimani ter Indijci, do plenjenja, ropov ter požigov. Škodo cenijo na 200.000 milijonov Din. Do spopada med pripadniiki obeh veroizpovedanj je došlo radi kornuništičnih hujskanj, katere netijo vedno bolj naraščujoče taij;ne organizacije. Lerrou.., španski zunanji niinlster, ki je otvoril zadnje zasedanje Društva na- rodov v ženevi.