Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home newspaper 100 Years of Service AMERIC OUT !l™Z~™ZZZ VA MMNITUV 1 ^ OH asnoHimoD roei 1 7C*r\ Un.r._ u u ■Ameriška dom 86^eo vrNVAVHM mniH SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER i Nationwide, over 200.000 American Slove nians VOL. 100 - No. 45 ^USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 19, 1998 ISSN Number 0164-68X 60 C On November 4, President Bill Clinton, right, and Prime Minister Janez Drnovšek of Slovenia met in the White House in Washington, D.C., to review ongoing efforts to strengthen bilateral relations, increase mutually-beneficial trade and investment and enhance stability in Southeast Europe. They also discussed Slovenia’s aspirations to join I NATO and the EU. President Clinton commended Slovenia’s engagement in international peacekeeping and efforts to develop the International Trust Fund for De-mining in Bosnia/Herzegovina. The President also welcomed Slovenia’s very constructive role as a member of the UN Security Council resolutions and the necessity of reaching a political solution as quickly as possible. The two leaders discussed the upcoming NATO Summit in Washington and Slovenia’s efforts to join the Alliance. President Clinton reaffirmed NATO’s c°mmitrnent to keep the door open to additional members and the U.S. government’s willingness to work with Slovenia to make it as strong a candidate as possible for future ^mbership. _____________________________________________________________ Canadian Slovenians Celebrate 40th Anniversary of Summer Camp Speech given by Stane ranjc celebrating the 40* Anniversary of the Slovenian ummer Camp near Bolton, ntario, 30 miles north of °r°nto. The Saturday, July 5 banquet was attended by 300 members, and the Sun- anu uic cum- aV celebration was attended I 1-000 persons including °cal and Provincial politicians and Bishop Metod ^-!I*from Koper, Slovenia. a Honored guests - ladies gentlemen: Welcome to SC 40* Anniversary. Allow me to present to e°U s°me of the historical ents and activities during e last 40 years at the Si "7* ~"J years ai u 0v®nian Summer Camp. °rty-one years passed niar**• .. Furlid, Ohio -14123 —V ... Life of Bishop Anton Martin Slomšek (Continued from last week) Senj, being a seaport, he also learned much about life in the city. At the same time he enriched his mind by adding two languages to his intellectual treasury, Croatian and Italian. He became fluent in both. Hoping to enter the seminary in the fall and thus fulfill his mother’s and Father Prasnikar’s dream, as well as his own, he left the blue Adriatic Sea and headed for the land of green meadows, fields yellow with ripened wheat, and hillsides purple with grapes. As soon as he stepped back on Slovenian soil, he joyfully kissed the ground of his native land. Anton was well aware that his stepmother regarded his presence at home an intrusion and that he was unwelcome, so he visited with his family only a few days. He usually left home early in the morning during his short stay. Finally, after a visit to his mother’s grave, he took off for Olimje where Father Prašnikar was now stationed. He had invited Anton to spend a quiet summer with him there. The good priest was immensely proud of his protege and was happy that, despite his own poverty, he could shelter the candidate for the priesthood under his roof. Talking about studies and planning for the future, the two men spent a happy summer together. That vacation was kind to Anton. He gained some Weight, the fresh country air 8ave him a ruddy complexion, his nerves were calmed, his mind was at peace, and his heart warmed with lofty 'deals. Now he was ready to leave the secular world and pursue his goal of study-tog for the priesthood. Thanking his benefactor, he toft Olimje in the fall and started out on foot for Celovec (Klagenfurt), Austria, where the seminary was located. Ill THEOLOGICAL STUDIES Anton Slomšek entered the seminary in November, 1820. It was the custom in those days to confer the four lower Orders on the seminarians as soon as they entered. They were given the privilege of wearing the cassock and of ministering at the divine services. Anton’s happiness knew no bounds, but it was soon overshadowed by anxiety. He was told that the certificate which he had received at Senj was null and void. The State had officially closed the lyceum of Senj on July 8, 1820, but had failed to notify the administration about the action until much later. There was nothing to do but repeat the tests on all the subjects taken at Senj. So, while following the regular courses in first year theology, he had to prepare himself for the tests that had to be taken over again at the lyceum in Celovec. He took the first one in Greek on November 30, the one in Religion on December 3, the one in Philosophy on March 28, a second test in Greek on April 9, one in Physics on April 12, in General History on May 30, and several others in August. He passed them all with distinction. Now freed from this worry, he could give his undivided attention to his favorite subject, Theology. Anton was put in charge of the library at the seminary and spent most of his free time there. This gave him the opportunity to read to his heart’s content. He read and studied the Fathers of the Church with particular zeal and zest. Sentences and paragraphs of special interest were copied for future reference, and some of these were memorized. Many passages of the gospel as well as of Holy Scriptures in general were learned by heart. St. Paul was a particular fa- vorite of his and he could quote him on any occasion that might present itself. During his seminary years he read the entire Bible several times. In 1822 a course in pedagogy was introduced at the lyceum in Celovec. With the permission of his superiors, Slomšek enrolled in the class and passed the test. He thus started to prepare himself for blazing the trail in the field of education among the Slovenians in later years. Anton spoke and wrote his mother tongue fluently. The other Slovenian seminarians were poor in speaking it and worse in writing it. This was natural since the official language in the schools was German. He therefore asked permission of the rector to teach Slovenian to his classmates. It was granted with his blessing. Anton threw himself into this work with youthful enthusiasm. Those seminarians who hoped to work among the Slovenians rallied around him. As there were no Slovenian texts nor grammars available, they held discussions and wrote compositions in the language. He had them translate the early Fathers of the Church: Saint Jerome, Saint Gregory, and others. Then, while his fellow seminarians slept, he would bum midnight oil and correct their translations. In later years, when they had become “shepherds of the flock,” they thanked him for having prepared them so well for their work in God’s service. They remained his loyal friends until death. He himself was a model seminarian: obedient, pious, diligent. The bishop was well aware of this and decided to ordain him after his third year of theology. Anton was admitted to the sub-deaconate on August 28, 1824, and the deaconate on September 5 of the same year. Then, on the feast of Our Lady’s nativity, September 8, Anton’s fondest wish was fulfilled. He was ordained a priest by the Most Rev. Bishop James Pavlic. Father SlomSek’s father had died in 1822 and his stepmother had remarried, so he no longer had a home. His benefactor, Father Prašnikar, however, invited him to celebrate his First Solemn Mass in his church at Olimje. On that memorial day, September 26, 1824, the church was so crowded that half of the worshippers had to stand outside. The pastor himself preached the sermon. It came from the heart and it touched the hearts of his listeners Here is its out- line: 1. - The dignity of the priest. 2. - The hardships: a. what the young man had to endure in order to reach his goal; b. what the young priest will still have to face to fulfill his commitment. 3. - The consolations and the joys of a good priest who remains faithful to his calling. Father Prašnikar concluded his sermon with the words of Simeon: “Now dismiss your servant, O Lord, according to your word, in peace.” The following Sunday, Father Slomšek celebrated a Solemn High Mass in his home parish of Ponikva. Instead of allowing a congratulatory sermon to be preached in his honor, he decided to address his former co-parishioners personally. The remainder of his vacation was spent with Father Prašnikar at Olimje, visiting the neighboring parishes and preaching on Sundays. When it was time for the classes to resume he returned to Celovec to finish his fourth year of theology. Shortly after his return, his superiors appointed father Anton to serve as chaplain for the Sisters of St. Elizabeth at a nearby hospital. Early each morning he would walk to their chapel to celebrate Mass for them. The sisters respected him. He would visit the sick in their hospital and bring them Holy Communion. As a fourth year theologian he had not yet received the faculties for hearing confessions, but he often stood at the bed of those near death to say the Prayers for the Dying. In his diary he wrote: “That is how I learned what death is; and from the dying I learned how to live.” His final year of theology ^ was a busy one, yet he earned the highest marks in all his subjects. He continued to teach Slovenian to his classmates. He corrected their compositions, read Slovenian books, prepared lectures, and in rare moments of leisure he wrote poetry. He then found time to attend lectures at the State Agricultural College. After taking a test on these subjects he was given a certificate of which any of the regular students would have been proud. On Sundays the young priest was often sent to various city parishes to help out. The people loved his sermons and the pastors admired and complimented him. On the first Sunday of January, 1825, he was asked to preach at the Cathedral. The sermon was an oratorical masterpiece which brought him the reputation of being an outstanding orator. “I’m not so sure about that,” he noted in his diary. Toward the end of that school year his bishop offered to send him to the Augustinianum in Vienna to pursue doctoral studies. The humble Father Slomšek declined the honor, saying he would prefer to do pastoral work among the poor. So, with written faculties to hear confessions in his pocket, he left the seminary and hurried to visit his benefactor and friend, Father Prašnikar. There he spent a short vacation, until word came through that he was to be assistant in the town of Bizeljsko. (To Be Continued) Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 — Happy Thanksgiving — JAY-DEE CLEANERS Phone — 731-7060 CLEANING, PRESSING and ALTERATIONS “QUALITY CLEANING” 7 a.m. — 6:30 p.m. 878 E. 222 St. — Euclid, Ohio 44123 Owned and Operated by The Močilnikar Family AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 19, 1998 ŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 19, 1998 4 The Present Context of Russian Politics By Karl W. Ryavec (Continued From Last Week), Elections are free but they do not clear the path for democracy. Public opinion is angry, nostalgic, divided and illiberal, supporting democracy only on particular occasions. The constitution is on the side of the executive, but the people’s newfound freedoms will not give way to its logic. No outstanding effective leader gj seems to exist, at least where S he can do any good - a na-^ tional tragedy. General Lebed has yet to show he can actually govern even a province. The legal system is not yet fully active, partly because Russians do not yet think in terms of legality, but instead in terms of fairness and fate. And foreigners can not yet win a case against Russians. Political parties are still, except for the Communist Party, personal creations of particular politicians, as in France a few decades ago, and lack mass followings, except again for the Communist Party. But even that party is losing its base at the rate of several hundred thousand people per year. The national question still troubles the country. About one in five in the population is non-Russian and approximately 20 million Russians still live outside the present “downsized” Russia, all this being fodder for the “patriots” of the right wing. Civil society - that network of freely-formed associations and clubs absolutely necessary for democracy -does not yet exist. And what substituted for it, the scientific and professional class that pushed strongly for democracy in the 1980’s, is much weaker than it was then due to unemployment resulting from big cuts in government spending. Many old elites, such as the scientists and the military, are in a bad way, while the new elites are too busy “making it” to contribute either charity to the needy or time to politics. The ground has shifted and it is not yet clear what the new foundations of society are or how society can be “worked” for the general good. The new private enterprise and capitalism is ruthless and completely lacks civic-consciousness and a sense of limits or charity. It is a supreme irony that Russia’s capitalism is that which Karl Marx denounced in the Manifesto 150 years ago - “all old-established national indus- tries have been destroyed or are daily being destroyed -uninterrupted disturbance of social conditions, everlasting uncertainty and agitation...” This “clan-corporate capitalism” is more like Marx’s capitalism than like our “semi-tamed” variety. Why? Communism, particularly Stalin, destroyed those people, institutions and practices that limit capitalism’s excesses and produced a class of self-serving bureaucrats who are now “businessmen” free to do almost whatever they want. Their chiefs have more political clout than American “robber barons” ever had and are widely known as the “oligarchs.” In time they will be restrained, but not soon. The new “teen age” Prime Minister, Korni-yenko, is heading for a confrontation with them but it is still too early to know whether Yeltsin will back him to the hilt, a necessity for success, or discard him as he has others. Conclusion Russia’s future is not for us to know. We can only predict that it will be a difficult one. Possibly the present political arrangement may “unwind” or even go “backwards” for a time. In democracy’s progress it is not unusual for authoritarianism to return for a “rerun” - look at French history - or at modern Greece. But - and this is crucial - Russia is not Serbia or Albania! Russia’s society is too developed in terms of education, professional people, experience of being a great power, natural resources and complexity of society to go backwards for long. And its very size and ethnic and regional diversity, as well as its present freedoms, would make it almost impossible to produce once again “one ring to bind them all.” Much more likely is temporary authoritarianism in several regions. In foreign policy and in its relations with the United States Russia may well be unwilling to be an ordinary European country. And its democracy may be special -“national” but not “local.” In foreign policy Russia may tend to be like France, an- other former great power with a special sense of itself, and demand “equal billing” from the U.S. and get in our way and in our face, now and then. Russia’s geopolitical situation alone -both European and Asian and in contact with a great many countries and regions -will give it many entrees into world politics. And the habits of empire will die slowly with its foreign policy and military elites. We must not take Russian opposition to American foreign policy and demands for a distinctive role as serious threats. It is just that the U.S. as “lone surviving superpower” will not enjoy the deference it received during the Cold War, when it was really needed as a brake on the USSR. We are now in a multi-polar world with several important players with Russia still trying to be one of them. Yet, because Russia is really weak now, its bluster and obstreperousness is not a serious problem. The big question is: how can we (and"will we) assist in the cooling down and ultimately the solution of the Russian economic crisis to allow Russia to solve its political problems in some fashion on its own? Karl W. Ryavec is a Professor at the University of Massachusetts Amherst in the Department of Political Science. ® GORJANC SALES ■,rrr x\WWV < '4 'L ITT7T7T7TiWCT ITTHfl A Name For All Seasons. SERVICE "T7*r FURNACES - BOILERS AIR CONDITIONERS - HEAT PUMPS GEO THERMAL SYSTEMS RADIANT FLOOR HEATING AIR CLEANERS • HUMIDIFIERS AMERICAN M* STANDARD Built lb A Higher Standard mm n Residential - Commercial 30170 Lakeland Blvd. n n n n EH FLICKINGER TIRE & AUTO COMPLETE AUTO REPAIR ON ALL MAKES & MODELS INCLUDING 4X4’$, LIGHT TRUCKS & MOTOR HOMES COMPUTER ALIGNMENT & BALANCE • SHOCKS • STRUTS C.V. JOINTS • RACK & PINION • BRAKES • EXHAUST mi /Ti oii ij Moo-fri 7a*^pa Sal 7am-Qpm O GOODfvEAR 731-7100 939 E. 929 St. INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavcic American and International Selections Saturdays at Noon . . . 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 (216) 286-1560 • 1-800-946-1560 Fax (216) 286-2727 There is “love” and “venison” in Slovenian Mary Vesel Family Phone: 243-7373 7533 Pearl Rd./Middleburg Hts, Ohio Obiščite nas kmalu... AŽMAN MEATS Bill Ažman Jr. (216) 481-0826 654 E. 185th St., Cleveland, Ohio Hours: Weds. 9-1; Tues., Thus., Fri., Sat. 9-5 Hamilton Group says 6Thanks9 The following card was received from the Hamilton, Ontario bus group: “To the Cleveland Ad Hoc Committee for the 1998 Bishop Baraga Days in September: “May God reward you for being so kind. It meant even m°re than you know. “We wish to let you know that everyone from our bus group had a great time in Cleveland. Ceremony was uplifting; hospitality was super, and the food delicious. Thanks to eve-ryone involved. Special thank you to Mr. Stane Kuhar for taking our group reservation. Well done!” A professional photogapher feels pleased if he or she gets one 9ood shot on a roll of film. When a group of Mormons moved to the shores of Utah’s Great Salt Lake in 1847, it was one of the most well-organized migrations ever. The Mormons, led by Brigham Young, made it through the desert and laid out Salt Lake City in a remarkably short time. They also fenced fields and built irrigation ditches. To the American Slovenian Community and All Americans: Best Wishes for a HAPPY THANKSGIVING Brickman & Sons, Inc., Funeral Home 21900 Euclid Avenue, Euclid 481-5277 Serving Families With Dignity and Respect for over 84 years. Happy Thanksgiving to all American Slovenians in the United States LBS BANK - NEW YORK “Global Banking with the Local Touch99 LBS Bank offers a wide range of services designed to meet all of your commercial and retail banking needs, including: Individual/Corporate Checking Account Savings Accounts Money Markets/CD’s/Time Deposits Domestic/International Wire Transfers Commercial Loans -Working Capital Facilities -Domestic/Intemational Trade Financing -Small and Medium Sized Business Loans -Loans to Local Companies Under the Community Reinvestment Act LBS BANK - NEW YORK 12 East 52nd Street, New York, NY 10022 Tel. (212) 207-2200 Fax (212) 593-1967 - Telex 229976 New York State Chartered Bank - A member of FDIC Internet: WWW.Ibsbank.com LBS Bank is a wholly owned subsidiary of Nova Ljubljanska banka - d.d., Ljubljana, Slovenia AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 19, 1998 ŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 19, 1998 6 HAPpy News The Holmes Avenue Pensioners made history this month as a record 201 members attended the Nov. 1 lth meeting. It was wonderful having a “full house” and being able to visit with so many friends at the same time. How great it would be to have such attendance each and every month! President John Habat gave a special welcome to Fran Nemanich who, for g health reasons, has been 5 away for several months. We ^ are all glad to have her with us once again and looking in top form at that! Welcome back, Fran. President Habat stated that at last month’s meeting, in our program regarding an historical review of the Club’s past 36 years, no mention was made of other individuals who participated in the development of special activities and trips. For the record then, we would like to give recognition and thanks to Mary Fende, who actually first began social activities during the formative years. Mary was followed by John Habat who started the tours of the Greater Cleveland area and also began making video tapes of the special events. Carl and Jennie Schultz continued with the video taping and expanded the tour base. Fol- It’s GOOL) To Be SLOVENIAN! lowing the Schultz’s was Louise Fujda, our present Treasurer, who undertook the tour director role for a few years; she then turned the job over to today’s Matt and Fran Kajfez, who have successfully followed in the footsteps of all their predecessors, bringing interesting and entertaining trips to the membership of the late 1990s. We certainly have a social history to be proud of. The many ground-breakers who paved the way with their interest, creativity and caring, will not soon be forgotten. Members were reminded of the many social and holiday events that will be taking place over the next few weeks: S Saturday, Nov. 21 -“A Night at the Races” at the Holmes Hall promises to be a lot of fun with many opportunities to win money. For a $6 charge, participants can enjoy a hot pork or sausage sandwich, desert and drinks along with all the fun. S Sunday, Nov. 22 - at Recher Hall, the Slovenian American National Art Guild will hold its arts and crafts show featuring traditional Slovenian Christmas exhibits, along with Sveti Miklavž himself. Best of all, Why did the farmer’s wife chase the chickens out of the yard? They were using fowl language. the event is free. It runs from 11 a.m. - 5 p.m. S Thursday - Sunday -Thanksgiving weekend -Tony Petkovšek’s Polka Party. S Monday, Dec. 7 - Annual meeting of all 1998-99 delegates and alternates of the Federation of Slovenian Pensioners will be held at the Holmes Hall at 11 a.m. with lunch to follow. S Wednesday, Dec. 9 -Our own Annual Christmas Party at the Hall beginning at 1 p.m. The concluding business portion of the meeting was the election of President for the 1999-2000 term. When the votes were counted, the new president was John Ko-zlevchar with Matt Zabukovec, V.-Pres., Jennie Tuma, Rec. Sec., and Louise Fujda, Treas. Congratulations to all of the above individuals. A special word about outgoing president John Habat. John has given our organization 10 years of loyal leadership and support. He has kept before us the interrelationship between our members and the greater Holmes Avenue community - its people, landmarks, activities and history. He kept alive the names of those HAP members, now deceased, who helped us achieve, not only the kind of organization we have today, but who, in a variety of ways, helped build a Slovenian heritage that we are all proud of. Thank you, John, for remembering our families, the old times, the good times, and encouraging us to continue in that special Slovenian tradition. We welcome you back to the membership-at-large on this side of the dais. To everyone, we wish a truly blessed Thanksgiving holiday and, since we do not have a formal meeting in December, we would also like to extend our sincerest wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year to all our HAP members, both active and honorary. i" fh ^Perfect Gift | i A gift subscription to the American Home Newspaper is j I the perfect Christmas present that will last the entire year. \ ! Your recipient will think of your thoughtfulness each time j the paper arrives. Besides that, you will be supporting the only independent [ Slovenian newspaper while insuring your wonderful Slove- j nian heritage will be perpetuated. And we’ll send a card to the new subscriber telling of j your informative gift. Subscriptions are $30 a year. Mail to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland ! OH 44103 J Address 1 1 City, State, Zip: i i i i ! Your name i i i i i ! Address i i | City, State, Zip 1 1 1 1 1 Dishwasher Wanted For restaurant in Euclid, Ohio - Day shift. Call Vince 731-2036 JENKO’S ELECTRICAL SERVICE Old & New Wiring New Fuse boxes no Job Too Small Seniors Discount Insured 481-7432 (2nd & 4th week x) Evening with Bishop Pevec rrihe Slovenian American Heritage Founda-JL tion extends a warm invitation to join in the annual Evening with Bishop A. Edward Pevec. This Mass and reception will take place at the Bishop’s residence at The Center for Pastoral Leadership (Borromeo Seminary) on Friday, December 4*h at 7:00 p.m. This traditional Mass with our beloved Bishop Pevec has become a most perfect beginning to the holiday season. The Glasbena Matica Chorus will lend their beautiful voices, providing music for the Mass, as well as a concert of Christmas Carols. As in years past, the Mass will be celebrated in the Borromeo chapel at 28700 Euclid Avenue in Wickliffe, Ohio. A reception will immediately follow the Mass in the Rappe Center, which is directly adjacent to the Chapel. Those attending are kindly requested to bring baked goods for the reception. Please drop them off in the Rappe Center prior to the Mass. Everyone is invited to attend what has become a most memorable evening. Specialists in _____Corrective Hair Coloring tina & bren HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 St. Clair Auto Parts — Happy Thanksgiving — COMPLETE LINE OF AUTO PARTS & ACCESSORIES Monday-Frlday 8:30 a.m. to 6 p.m. Saturday 8:30 a.m. to 3 p.m. 6011 St. Clair Ave. 391-4450 DALI LUNDft Happy Thanksgiving to All Pickles, peppers, wafers, & blueberry, sour cherry, black currant, & raspberry syrups, noodles (fine & wide); Radenska mineral water, and a variety of Slovenian wines. We are offering a video cassette of the Pope’s visit to Slovenia & great selection of Slovenian musical cassettes. * Hand-made wooden souvenirs are available * — Our Special discount is on wafers from Slovenia. PATRIA IMPORTS 794 E. 185™ St. Cleveland, Ohio 44119 Phone: (216) 531-6720 New Business Hours: M-F: 9-5:00 ______Sat: 8:30 - 5:00 - Closed Sundays Canadian Slovenians (Continued from page 1) Personally, I remember a Sunday afternoon when my wife, Elsie, and myself parked our 1954 Plymouth approximately where the present flag poles stand. As we got out of the car and looked around I said to myself, “One thing is sure -there won’t be any potatoes, heans, com or wheat on this farm,” as I was so used to on the farm in Slovenia. Most of the farm below the ridge on the other side of the hall was a thick brush, frees, swamp with groundhog holes all over the place. At the beginning the farm was managed by Father Kolarič and the church committee of Our Lady of Welp of Christians on Man-n'ng. Since Mr. Ivan Peterlin Was a president of the church committee, he automatically became the first President of SSC. Clearing the land, dig-8'ng out the first swimming P°ol, and constructing the ^°oden building named Lopa,” started immediately, he official opening and leasing of SSC was on Sunday, August 16, 1958. Mass was celebrated in the new structure “Lopa,” by swimming pool which at time was called Jezerce” - in English “small ake. Jezerce was beauti-ul|y decorated by a young 8roup of Slovenian men and ^°men called “Mladi Dorn.” fter the Mass and after ather Kolarič blessed the dimming pool and the bounds, a ribbon by the *>01 was cut and the Slove-an summer camp was offi-cla"yope„. Several of the camp ^embers barbecued pigs j\art'ng in the middle of the 8ht, manually rotating pigs °n the rods above the hot coals. Later in the day swim- lng races began. There was a°mpetition between girls older ladies and between en and boys. Team winner« . were awarded with thendCr0US aPPlause- After ch i raCCS Were over’ tbe 1 ^en plunged into the POo] fev^he church choir sang a the ^oven‘an songs and ^ the sports activities fieid^ to volleybal1 t|le an Standing R*bS Heel Roasts^ ender Lean - Pork Loin Klobase shipPy Call us for your orders\ 1-440-943-54^ AN1ERISICA, LfOMOVINyX, NOV£MfJ£K 19, 1998 k °1' Ane N Society, /oni pul LUČ«'- |yl< im m# )fht nteg sp1 Lt ^ ut i ne# Is/ ,1* St t & lavo' M Bif« # Ib Mb »K---------------------1 fpDeath Notices llS " PAUL J. PETRICH 2" BARBERTON, OH -K Paul J. Petrich, 84, died Oct. 25, 1998 at his residence. He was bom in Forest City, PA., and was a resident °f the Barberton/Norton area. Retired from P.P.G. Industries, he was a member °f St. Andrew the Apostle Catholic Church, and the Barberton Button Box Club, St. Andrew’s Holy Name ety, Slovene Pensioners X Club, the Croatian Fraternal | Union of America Lodge < 254, and the Doylestown Lions Club. He was a vet-eran of World War II, serves with the U.S. Army. He was preceded in death his wife, Katherine; brothers, John, Louis, Vic-tor> and Joseph; sisters, Collie Zahoryin and Mary Kovacic. He is survived by daughters and sons-in-law, Katherine and James Kramer °f Forest, Va., Paulette and ■lames Grubb of Wadsworth; grandchildren, Alica and Matthew Kramer, Courtney and Jonathan Grubb; brother, Rudolph of Norton; sister, Mrs. Frances Gerhardt °f Barberton; numerous n'eces, nephews, and other family. Funeral services were Wednesday, Nov. 4 with a a.m. Mass of Christian Htirial»at St. Andrew the ^Postle Catholic Church, Fr. ames Maloney, celebrant, ferment at Woodlawn Cemetery. isfoS lot 1 lb 4 i ft 4 y benefit Sold Out - Donations Accepted , ^ benefit reverse raffle 2] Katie Shimko on Nov. . |s sold out. Katie is aiting for a double lung ansplant. She is the grand-aughter of Filip and Ida reh of Wickliffe, Ohio. st il °Wever’ donations may r,1 be made to any Key ank. Katie Shimko Trust ^ acct. #35034003777. tll 0r checks may be sent to e Katie Wc pu *xtulc Shimko Trust ’ 5221 Robinhood Rd., l0ughby, OH 44094. ^ARST-NAGY Memorials 1$425 Waterloo Rd. «1-2237 Si ‘‘Serving the Cnian Community » In Memory I am renewing my subscription with great pleasure. The little extra is in memory of my Mother Milka Meršol, who died much too soon. She was also an avid reader of Ameriška Domovina, as well as an occasional contributor. By the way, as I was sorting out some of my Dad’s papers, I found articles referring to many current medical problems, i.e., over use of antibiotics, benefits of exercise, danger of second hand smoke, etc. He was way ahead of his time. --Tine Meršol Chagrin Falls, Ohio (Enclosed was an amazing donation of $150 for which we thank Dr. Valentin F. Mersol, very much. He is a member of Cleveland Ear, Nose, Throat & Facial Surgery Group, Inc. and has offices in the Marymount Building in Garfield Hts., Ohio.') St. Augustine Hunger Center needs donations St. Augustine Hunger Center, 2486 W. 14th St., Cleveland, OH 44113 serves 600 to 800 meals every day and 700 to 900 meals on Saturdays and Sundays. They deliver over 200 meals each day to homebound poor. In addition they provide clothing, rental assistance, utility help, advocacy for disabled people and crisis intervention to families and individuals in need. On Thanksgiving Day they are expected to serve 9,000 meals. They will be served at St. Augustine Hunger Center, two other church institutions within the Tremont area, three Centers on the East Side of Cleveland, one Center in downtown Cleveland, and one Center in Lorain. Go for Folic Acids Folic acid, a B vitamin in leafy dark green vegetables, beans, seeds, and. whole grains, has recently been shown to reduce levels of homocysteine, an amino acid in the blood that raises the odds of heart disease and stroke. Also, a daily dose of at least 400 micrograms of the vitamin has been associated with a decreased risk of colon cancer. £ele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT ^ E* 152 Street Phone 481-3118 Family owned and operated since 1908 In Loving Memory of the Third Anniversary Albina Kaucnik (nee Lovšin) died Nov. 16,1995 Albina, The story of my life, is very plain to read It starts the day you came, and ends the day you leave The story of my life, begins and ends with you The names are still the same, the story is still the truth I was alone, you found me waiting and made me your own I was afraid, that somehow I could never be that man you wanted of me You are the story of my life, and every word is true Each chapter sings your name, each page begins with you It’s the story of our times, and never letting go And if I die today, I wanted you to know Stay with me here, share with me, care with me, stay and be near When it begins, I lie awake every night just knowing somewhere deep inside, our love will last. The story of my life is so very plain to read It starts the day you came, and ends the day you leave. Sadly Missed By Ronald R. Kaucnik, husband Nov. 19, 1998, Mentor, Ohio who died Nov. 21, 1984 He had a smile, a pleasant way, helping hand to all he knew. He was so kind, so generous and true, On earth he nobly did his best, Grant Him, Jesus heavenly rest. Sadly missed by Loving wife — Ann Daughters — Sr. Donna O.S.U. Doris Darlene and Grandchildren Euclid, OH, Nov. 19, 1998 John Lavrenčič who passed away Nov. 16, 1978 Your memory is our keepsake With that we’ll never part. God has you in His keeping, We have you in our heart. Sadly missed by: Daughters: Dorothy Squire, Elsie Lavrenčič Grandchildren: Pauli Erickson (Charles), John Squire (Ingrid), Lisanne Atanasiu (Brian), Great-grandson Michael Atanasiu In Loving Memory of the 14th Anniversary of the death of our husband, father and grandfather Frank• Kristoff In Memory Please renew my subscription plus enclosed is a $10.00 donation in memory of my wonderful husband, John Jackson. —Mary E. Jackson Willoughby Hills, Ohio In Loving Memorv Of the 2Qth Anniversary of the death of our dear father, grandfather, and great-grandfather In Memory Enclosed is a $50.00 check for our subscription renewal of the Ameriška Domovina and $20.00 in memory of our parents, Joseph and Antonia Rolih. They enjoyed reading the paper. —Walter and Antonia Topolnicki Garfield Hts., Ohio In Memory Mrs. Justine Prhne of Euclid, Ohio, donated $10.00 to the American Home newspaper in memory of her dear sister, Cecilia M. Wolf. Corning Events Friday, Nov. 20 Turkey dinner (5:30 to 8 p.m.) with all trimmings and dessert at Newburgh Slovenian National Home, 3563 E. 80 St., Cleveland. Donation $7.00 Saturday, Nov. 21 Collinwood Slovenian Home, Night at the Races. Sunday, Nov. 22 25th Anniversary Slovenian National Art Guild Show, Slovenian Society Home, Euclid, Ohio. Show hours 11 a.m. to 5 p.m. Sunday, Nov. 22 St. Mary’s Church, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Annual Fall Festival in the old church hall from 2 p.m. to 9 p.m.; 90 turkeys raffled off throughout the day. -Bake Sale, food and refreshments. Wednesday, Nov. 25 Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave., Annual Thanksgiving Eve Jam Session. Doors open 7 p.m. Admission $2. All musicians welcome. Thursday, Nov. 26 Tony Petkovsek’s Thanksgiving Day Polka Party, beginning at 4 p.m. in Marriott Hotel at Key Center, 127 Public Square, Cleveland. Donation $12. Friday, Nov. 27 Tony’s Friday Polka Party, 4 p.m., until ? at Mariott Hotel at Key Center, 127 Public Square, Cleveland. Donation $12. Saturday, Nov. 28 National Cleveland Style Polka Hall of Fame Crystal Awards Show XI at Shore Cultural Center, Euclid, Ohio at 2 p.m. Tickets $12. -- “Meet the Winners” dance in evening at Marriott Center Downtown Hotel, Cleveland. Friday, Dec. 4 Annual Christmas gathering with Bishop A. Edward Pevec at Borromeo Seminary, Wickliffe, Ohio at 7:00 p.m. SPECIALIZING IN FIRE DAMAGE REPAIR YANESfl CONSTRUCTION CO., INC. William S. (Bill) Yanesh W. MAIER DOORS UNLIMITED | Garage door repair and re- j j placement. Entrance and [ ] storm doors. Door openers ] ! and electrical repairs. ] Call (Slovenian) Walter j ] Majer, at 216 - 732-7100. j ] Emergency pager: 216- ] I 506-8224. Looking for Tony Caruso? WE FOUND HIM AT HIS TONY’S OLD WORLD PLAZA BARBER SHOP 664 E. 185th HAIRCUTS $5.00 Mon. - Fri. 7:30 am - 5:30 pm Sat 7:30 - 5:00 pm 531-6517 EAST 29013 EUCLID AVENUE WICKLIFFE, OHIO 44092 -943-2020 943-2026 WEST 12205 SOBIESKI ROAD CLEVELAND, OHIO 44135 941-5010 941-3358 In 1833, Oberlin College in Ohio became the first coeducational college in the U.S. and in 1841, it became the first U.S. college to award degrees to women. Drive in - or Walk In BRONKO’S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=> We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer “FOUR GENERATIONS OF THE ZELE FAMILY” Family Owned and Operated since 1908 — In time of Need — We are here to help you. Zele Funeral Homes, Inc. LICENSED FUNERAL DIRECTORS: Richard J. Zele — Louis F. Zele, Sutton J. Girod — Louis E. Zele 452 East 152nd Street 481-3118 Cleveland, Ohio A FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina MtTi i a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, November 19, 1998 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vesti iz Slovenije Lokalne volitve to nedeljo To nedeljo bodo šli slovenski volivci na volišča, da izvolijo občinske župane in svetnike po vsej Sloveniji. V državi je 192 občin, izvoljeni bodo župani vseh mest, vključno ljubljanski in mariborski, izid volitev bo v očeh komentatorjev do določene meje izrazil gledanje državljanov na delovanje oblasti v zadnjih letih, čeprav prednjačijo v mnogih občinah lokalni interesi in osebnosti. Mandatna doba za v nedeljo izvoljene traja štiri leta. ti ministrom, obtožbo proti premiera Drnovšku in predlog za razrešitev predsednika parlamenta Janeza Podobnika. Vse te podobe izhajajo iz vrst SDS in SKD. V tem času - dogovor med strankama še ni podpisan - bodo znani izidi lokalnih volitev. Če bodo ti izidi kazali bolj jasno opredelitev volivcev v eno ali drugo ideološko smer, bodo gotovo vplivali na odnose med LDS in SLS. Velika vojaška vaja Nata in partneric za mir na Dolenjskem - 5200 vojakov Glavni koalicijski stranki naj bi se “pomirili” do konca leta Trenja, ki razdvajajo koalicijski stranki LDS in SLS naj bi vsaj začasno pomirili z izjavo, ki naj bi ga podpisala predsednika teh strank dr. Janez Drnovšek in Marjan Podobnik. V bistvu, poroča včerajšnji Delo, gre za zavezo teh strank za spoštovanje koalicijske pogodbe, v kateri med drugim piše, da stranki podpisnici ne bosta podprli interpelacij zoper ministre niti konstruktivne nezaupnice, dokler sta v vladi. Vlada (to dejansko pomeni LDS in SLS) še ni sprejela odločitve, kdo naj bo novi generalni državni tožilec, čeprav je mandat sedanjega, Aiitona Drobniča, že baje potekla, Drobnič pa pravi, da bo nadaljeval vse do imenovanja in potrditve naslednika oz. naslednice. SLS še vedno zahteva, da bi vlada predlagala za Drobničevo naslednico Barbara Brezigar, ki je za LDS popolnoma nesprejemljiva. LDS podpira kandidatko Zdenko Cerar, ki naj bi bila po njihovem politično bolj “nevtralna” kot je Brezigarjeva Preteklo soboto je Delo poročalo, da sta se LDS in SLS soglašali vsaj s tem, da preložita glasovanje o novem državnem tožilcu za tri meseca oziroma do januarja 1999. Dalje, v tem obdobju naj bi koalicija zavrnila vse interpelacije pro- Ta teden je na Dolenjskem živahno zaradi prihajanja vojaških kolon, v katerih je dobrih 5200 vojakov, ki pripadajo članicam Nata ih državam, ki sodelujejo z Natom v tkim. partnerstvu za mir. So-poveljnik vaje, ki je sicer največja te vrste za Nato letos, je brigadir Slovenske vojske Ladislav Lipič. Med opremo je npr. 22 težkih vojaških helikopterjev ZDA. Vaja se imenuje Cooperative Adventure Exchange, kot poroča včerajšnje Delo, mnogi lokalni prebivalci niso naklonjeni vaji iz različnih vzrokov. Zasedaiye škofovske konference Te dni poteka zasedanje Slovenske škofovske konference v Ljubljani. Pozornost namenjajo cerkveni predstavniki predvsem vprašanju slovenske sinode, ki bo naslednje leto, odnosu med Cerkvijo in državo ter ureditvi novih slovenskih škofij. Kot je na tiskovni konferenci povedal nadškof dr. Franc Rode, bo prvo, glavno zasedanje potekalo oktobra ali novembra 1999, za tem bo verjetno samo še eno zasedanje, leta 2000, na katerem bodo glasovali o dokumentu in ga sprejeli. Nadškof je še menil, da ni mogoče pričakovati, da bi konferenca že na tem zasedanju sprejela odločitev o možnih novih škofijah. Škof Metod Pirih je govoril o delovanju slovenske Cerkve med izseljenci in zdomci. ^UMPIONIK LEON ŠTUKELJ PRAZNOVAL 100. ROJSTNI DAN - Pretekli četr-_ Je na slovesnosti v Novem mestu praznoval svoj 100. rojstni dan Leon Štukelj, nAjstarejši še živeči prejemnik olimpijske zlate medalje (1. 1924). Med drugim čast-1 Je slovenska pošta izdala tri znamke s Štukljevo podobo. Na fotografiji se Štu-J rokuje s predsednikom Mednarodnega olimpijskega odbora Juanom Samaran-m’ z leve na desno so pa predsednik Državnega zbora Janez Podobnik, državni Art Ctar za tur*zcm Tomaž Z^jc, generalni direktor Krke Miloš Kovačič, član MOK Ur Takač, predsednik Hrvaškega olimpijskega komiteja Antun Vrdoljak in predse-1 Slovenskega olimpijskega komiteja Janez Kocijančič. Iz Clevelanda in okolice Fara Marija Vnebovzeta vabi na svoj festival— To nedeljo ste vabljeni na jesenski festival fare Marije Vnebovzete. Festival bo od 2. pop. do 9.30 zv. v dvorani stare cerkve. Izžrebanih bo 90 puranov, na voljo pa bo tudi dobra hrana, tekoča okrepčila, igre na srečo in prodaja peciva. Gospodinjam v župniji se priporočajo za domače pecivo; pečene dobrote lahko prinesete v šolsko dvorano to soboto, ali pa v nedeljo naravnost v dvorano stare cerkve. Prodaja krofov— To soboto zjutraj, 21. novembra, bodo članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete prodajale krofe v šolski dvorani. Pridite in pokupite. Novi grobovi Slava Črepinšek Dne 10. novembra je v Sloveniji umrla 57 let stara Slava Črepinšek, rojena Pri-šlan, žena Franka, mati Carmen Habat, Roberta in Franka ml., 3-krat stara mati. Družina in prijatelji se bodo udeležili sv. maše to soboto dop. ob 10. uri v cerkvi Marije Vnebovzete. Alice Angela Železnik Umrla je Alice Angela Železnik, rojena Malnar, vdova po Franku, mati Franka, 3-krat stara mati, 2-krat prastara mati. Pogreb bo danes v oskrbi Grdina-Faulhaberjevega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Kalvarije pokopališču. Hedwig A. Mervar Dne 17. novembra je u-mrla Hedwig A. Mervar, roj. Kalisek, žena Louisa, mati Roberta in Patricije Valentino. Pogreb bo jutri, v petek, v oskrbi Brickma-novega zavoda, v cerkev sv. Felicite ob 9.30 in od tam na Vernih duš pokopališče. Ure kropljenja bodo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Adolph G. Leskovec Dne 15. novembra je u-mrl 88 let stari Adolph G. Leskovec, mož Christine, roj. Fink, oče Davida in Judith Javorek, 7-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat sr. M. Anne P.C.P.A., Mary Pozelnik in že pok. Matilde Bolek. Pogreb je bil 18. novembra s sv. mašo v cerkvi Sv. Križa in pokopom na Vernih duš pokopališču. Večer s škofom Pevcem— Slovensko ameriški . kulturni svet vabi na že tradicionalni večer s škofom A. Edwardom Pevcem, ki bo v petek, 4. decembra, ob 7h zv. v centru za pastoralno vodstvo (nekdanje Borromeo semenišče) na 28700 Euclid Ave. v Wickliffu. Škof Pevec bo daroval sv. mašo v kapeli, sodeloval bo zbor Glasbena Matica, ki bo tudi imel koncert božičnih pesmi. Po vsem tem bo družabno srečanje v sosednji Rappe dvorani. Vstopnine ni, gospodinje so naprošene za domače pecivo. Polka prireditev— Tudi letos bo ob Zahvalnem dnevu vikendu, od 26. do 28. novembra, tkim. polka festival, ki ga že več kot trideset let organizira radijski napovedovalec Tony Petkovšek. Letos bo sodelovalo kar dvajset polka ansamblov, ki prihajajo iz Ohia in dragih držav ter Kanade. Več podrobnosti v angleškem delu. Dobrotnika iščemo— Pisarna AD je sporočila, da išče dobrotnika, ki bi kril poštnino za letalsko pošiljanje našega lista za eno leto na argentinski tednik Svobodna Slovenija v Buenos Airesu. Naročnine za AD ne zaračunamo, gre pač le za poštnino, ki pa znaša $125 na leto. V zameno pa dobivamo SS. Dobrotnik se naj oglasi na pisarno AD oz. telefonira na 216-431-0628. Bralcem— Prihodnji četrtek je Zahvalni dan praznik. AD za 26. novembra bo tako nati-njena že v sredo in isti dan dostavljena na pošto. Če torej imate sporočilo ali dopis, nujen za omenjeno številko, dostavite ga do urednika najkasneje do torka, 24. novembra dopoldne. Težave s telefonom— Zadnje dni imamo težave s telefonom v pisarni (431-0628), ker je bil nekje kabel prerezan. Ameritech nam obljublja hitro popravo, a ima beseda “hitra” za to družbo fleksibilen pomen. Naš fax številka pa normalno deluje. Če nas ne morete dobiti po telefonu, počakajte en čas, in spet pro-bajte. Božični oglasi— Naša pisarna sprejema božične oglase za 1998. Ali nam pismeno sporočite ali pa telefonirajte (gotovo bo telefon kmalu spet normalno deloval pri nas). AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Prank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado Iv ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $ 1 60 letno SUBSCRIPTION RA TES United States and Canada: U S A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $ 1 60 per year airmail to Slovenia AMERICAN HOME (ISSN 01 64-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 441 03-1 692. Periodicals postage paid at Cleveland, OH. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. _______No. 45________________November 19, 1998 JANEZ GRIL Sposojeni komentar Za zedinjeno Slovenijo! Letošnjo jesen mineva 50 let, odkar se je okoli 7000 slovenskih političnih beguncev naselilo v Argentini, več tisoč pa tudi v Angliji, ZDA, Kanadi in drugod po svetu. Obletnica spominja na veliko krivico, ki se je zaradi komunistične revolucije med drugo svetovno vojno in po njej na Slovenskem zgodila ljudem, ki so ji nasprotovali ali pa niso hoteli prenašati njenega krvavega nasilja. Da bi si rešili gola življenja, so odšli v tuji svet. Današnja uradna slovenska politika se tega zgodovinskega dogodka še ni spomnila. Ne predsednik republike, ne kateri drugi uradni predstavnik slovenske države ob tej priložnosti še ni obiskal nekdanjih političnih beguncev in se jim v imenu demokratične slovenske države opravičil za krivice, ki se jim je zgodila med revolucijo in po njej. Še je čas, da to naredijo. Zadnji begunci so v Argentino prispeli februarja 1949. Domovina jih je dolga desetletja zanemarjala in zapostavljala. Česar ni. naredila država, je že zdavnaj storila katoliška Cerkev. Rojakom je ves čas stala ob strani in jim z organizacijo verskega in kulturnega življenja pomagala pri preživetju in razvoju. Ob 50. obletnici odhoda Slovencev v politično begunstvo je Turistično romarski urad Družine organiziral množičen obisk rojakov v Argentini. Več kot 190 ljudi je v pretekllih treh tednih (komentar objavljen v Družini 11.8.98, op. ur. AD) obiskalo sorodnike in rojake v tej državi. Med romarji je bil tudi predstavnik Slovenske škofovske konference, ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran. Sodelovali smo na prazničnih, prireditvah in jih s svojo navzočnostjo tudi sooblikovali. Obiskali smo stare naseljence iz Primorske, ki so v Argentino pribežali pred fašizmom, in politične begunce, ki so bežali pred komunizmom. Vsi so naši rojaki, zato zaslužijo našo pozornost in skrb. Nova slovenska država le s težava uveljavlja novo politiko do izseljencev. Namesto ločevanja, podpiranja enih in zapostavljanja drugih, počasi uvaja enotno skrb za vse Slovence, ne glede na njihove politične, nazorske, verske in druge različnosti. Največ zaslug za to imajo Urad za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu in posamezni diplomatski predstavniki, ki bolj sledijo mednarodnim standardom kot domači liberalni politiki, ki so še bolj ali manj pod vplivom nekdanje partijske raznarodovalne in ločevalne usmeritve. Bogato in živo versko, kulturno in narodnostno življenje, ki smo ga imeli priložnost doživeti med obiskom pri rojakih v Argentini, bi našo državo moralo spodbuditi k večji pomoči. Le na ta način bodo rojaki doseženo lahko ohranili in poglobili tudi v prihodnje. Težav bo vedno več na vseh področjih. Duhovniki, učiteljice in drugi kulturni delavci so Slomškov krožek poroča... CLEVELAND, O. - Bliža se Zahvalni dan praznik. V angleškem delu AD je začel izhajati življenjepis škofa Antona Martina Slomška. Urednik g. James Debevec je v uvodniku lepo napisal, da objavlja ta življenjepis v zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, z molitvijo, z delom ali z denarno pomočjo, da je proces za beatifikacijo škofa Slomška končan. Zdaj čakamo še samo, da se določi točen dan za slovesno beatifikacijo. Slovenski škofje so povabili papeža Janeza Pavla II., da bi prišel v Slovenijo za to slovesnost. Potrebno je še, da ga uradno povabi vlada republike Slovenije. Mariborski škof dr. Franc Kramberger pravi v zadnjem pismu, da so po neuradnih krogih že dobili zagotovilo, da bo papež prišel v Maribor prvi ali drugi teden v juniju prihodnje leto, če mu bo le zdravje dopuščalo. Škof tudi prosi, da vsi častilci blaženega škofa Slomška prosimo Boga, da ohrani papeža pri zdravju. Škof se zahvaljuje vsem dobrotnikom; vseh se vsak dan spominja pri sv. maši, pravi pa tudi, da bo mariborska škofija s papeževim obiskom imela ogromno stroškov, zato se še enkrat obrača na častilce škofa Slomška, da mu pomagajo v tej zadevi. Odbor Slomškovega krožka v Clevelandu se pridružuje škofovi prošnji. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v preteklosti, in upamo, da bo škofova prošnja naletela na dobrotna srca Darove lahko pošljete na naslednje naslove: John Petrič, Gateway Manor, 4 Gateway Dr., Apt. 230, Euclid, OH 44119; tel. 216-481-3762; Julka Smole, 1233 E. 58 St., Cleveland, OH 44103; tel. 216-391-6547; Frank Urankar, 396 Steven Blvd., Richmond Hts., OH 44143; tel. 216-531-8982 Od zadnje objave darov, smo še prejeli naslednje: $25 od ge. Antoinette A. McGrath; $40 od g.ge. F.H.; po $100 pa od g.ge. JZ in od gdč. A.C. Vsem še enkrat najlepša hvala. Za odbor: Frank Urankar IZPOD ZVONA Marije Vnebovzete CLEVELAND, O. - Udeležba članic Oltarnega društva pri češčenju sv. Rešnje-ga Telesa v nedeljo, 18. oktobra, je bila prav lepa. V skupni molitvi smo prosile Jezusa, naj nas varuje vsega zla in vodi po poti v srečno večnost. Na prvo nedeljo v novembru smo po uri molitve molile za vse naše pokojne članice, posebno pa še za onih šest, ki so odšle od lanskega vsesvetskega praznika v večnost. Naj vsem Vsemogočni skrajša dobo očiščenja in vse sprejme v večna bivališča. Na sestanku smo se pogovorile, da bo treba delati krofe ob priliki našega bazarja, ki bo v nedeljo, 22. novembra; o obisku naših bolnikov, kar bo v začetku decembra, pa tudi o božičnici, ki bo na prvo nedeljo v januarju. Pogovarjale smo se tudi, da povabimo naše župljan-ke, da se nam pridružijo v Oltarnem društvu. Sprejem novih članic bo na prvo nedeljo v marcu. Drage žene, dekleta, pridružite se nam, da bomo skupno prosile vsako prvo nedeljo v mesecu božjega varstva nas samih, naših družin, naše župnije in tudi naše dežele. Patrona naše župnije je sv. Marija Vnebovzeta, naj ona nam izprosi milost, da se poveča naše Oltarno društvo z novimi članicami. Pa še eno novico imam: naše kosilo bo zopet na prvo nedeljo v oktobru. Ko boste delali načrte za prihodnja kosila, vzemite to na znanje, da ne bo nepotrebnega trenja. Na prvo soboto v novembru je naše društvo Najsv. Imena Jezusovega pripravilo večerjo: golaž s polento in kislim zeljem ter jabolčnim zavitkom. Bila je prav lepa udeležba - hvala vsem v kuhinji! Za prvo soboto v decembru pa smo povabljeni na veselo miklavževanja, ki ga pripravlja naša Slovenska sobotna šola. Razveselimo našo mladino z našim obiskom! Lavriševa Belokranjski klub se zahvaljuje CLEVELAND, O. - Belokranjski klub se najlepše zahvaljuje za lepo uspelo martinovanje, ki je bilo 14. novembra. Hvala vam, dragi prijatelji, ki ste se odzvali našemu povabilu v tako lepem številu. Prav lepa hvala našemu članu Tonyju Klepec, ki je pripeljal tako lepo število gostov iz Girarda, Ohio. Lepo se zahvalimo orkestru Staneta Mejača, ki je zabaval naše goste na tako prijeten način skozi cel večer. Lepo se zahvalimo Eddie-ju Mejaču in radijski družini Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije, ki je tako lepo vabila na naše martinovanje. Ravno tako Tonyju Petkovšku za vabila na njegovi oddaji, cvetličarni Jimmyja Slapnika za podarjeno veliko število nageljnov, ki so krasili mize, ter Ameriški Domovini za objavo našega dopisa in vabila. Še enkrat, najlepša hvala vsem vam, ki ste. na kakršenkoli način pripomogli, da smo naše martinovanje tako lepo praznovali! Upamo, da ste vsi imeli lep večer in na svidenje prihodnje leto. Odbor V BLAG SPOMIN 6. OBLETNICE SMRTI MOŽA IN OČETA FRANK VIDMAR Umrl 19. novembra 1992 Šest let je minilo, od kar Te več med nami ni, toda ljubeč spomin nate, dragi, ostal bo nam do konca naših dni. Žalujoči: Štefanija - žena Leo, Frank, Jože - sinovi Joan, Nežka, Marta - snahe Marija, Justi - hčerki Larry, Jože - zeta Vnukinji, vnuki in pravnuki- se pri svojem požrtvovalnem in nesebičnem delu že močno izčrpali. Potrebna bo pomoč v ljudeh in denarju. Nove učiteljice slovenskega jezika v sobotnih šolah prihajajo iz druge in tretje, že v Argentini rojene generacije. V veliko pomoč so jim tečaji slovenskega jezika v Sloveniji. Če bo slovenska politika skoparila pri takšnih obvezah ali kako drugače ovirala njihovo strokovno usposabljanje, zasluži vso obsodbo. Bogato versko in kulturno dejavnost zmore samo dobro organizirana narodna manjšina. Slovenska skupnost, povezana v krovno organizacijo Zedinjena Slovenija, to prav gotovo je. Staronaseljenci, ki takšne organiziranosti niso imeli, so se veliko bolj utopili v argentinski družbi. V dobro organiziranosti najbrž tiči razlog, zakaj današnja slovenska, pretežno liberalno usmerjena politika, še vedno z nekakšnim nezaupanjem in odporom gleda na ta del slovenske skupnosti v Argentini. Kot da bi se bala, da se bodo vrnili v Slovenijo in doma naredili red. V tem je najbrž potrebno iskati razloge, zakaj je bilo doma tako malo narejeno, da bi se več izseljencev lahko vrnilo v svojo ali v domovino svojih staršev in starih staršev. Strah ima velike oči. (dalje na sir. 16) Znameniti newyorški Athletic Club počastil ob v 100. rojstnem dnevu olimpionika Leona Štuklja V zbirki Založbe ZRC (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je izšla knjiga Zvone Žigon OTROCI DVEH DOMOVIN (Slovenstvo v Južni Ameriki Knjiga je kulturno-antropološka študija problematike ohranjanja (slovenske) etnične identitete med pripadniki druge (in tretje) generacije slovenskih izseljencev v Južni Ameriki, predvsem v Argentini, kamor se je izselilo največ Slovencev. Delo, ki temelji na empirično-zgodovinski podatkih o vzrokih in načinu preseljevanja, podrobno razčlenjuje dejavnike, ki vplivajo na ohranjanje etnične identitete (motivacija, različnost vzrokov izselitve, drugačnost imigrantske kulture, odnos do razmer v “matični” domovini), medije, prek katerih se le-ta ohranja (družina, društva, cerkvene ustanove), in pojavne oblike, kot so kulturno ustvarjanje, jezik, običaji, politično izročilo itd. Delo bogato obširen dodatek, v katerem so zabeležke pogovorov z izseljenci, dnevniški zapiski s študijskih potovanj in pisne izpovedi (pisma) pripadnikov različnih generacij slovenskih izseljencev z različnih celin, v' katerih opisujejo svoje življenjske zgodbe in dojemanje lastne etnične identitete. 1998, 269 str., 17x24 cm, broširana, ISBN 961-6182-59-5. Slovensko zastopstvo v New York Athletic Clubu: Emil Gaspari, vinogradnik Franci j“vetko, Janez Slapar, Vojislav Šuc, Marta Kos, pater Krizolog, newyorški konzul Tomaž Šalamun, predstavnik Ljubljanske banke Rudi Gabrovec. Vratarju New York Ath-et'c Cluba je treba neveren0 pokimati, ko vstopaš v Veličastno stavbo najbolj u-8|ednega ameriškega kluba, se prek ceste odpira v Zekni Centralni park, v go-Stem prepletu ulic in avenij Pa je na poti tja razpoznav-znak bližnji Trg Krištofa ^°lumba. Med člani kluba so v a*l of Fame zapisana ime-na ameriških olimpijcev od P^ih iger moderne dobe naPrej. Edini nečlan, ki so doslej počastili v tej v°rani slavnih, je bil lekarni črni tekač in ska-^ec v daljino Jessie nu ejls. kot drugemu nečla- konec oktobra poklonili se slov, *n prvemu tujcu pa so enskemu olimpioniku, °^etniku Leonu Štuklju. So sPrejemom med slavne 0111 izkazali občudovanje njegovi starosti in izje-Se \ SVetovljanskosti. Štukelj Je. namreč kot eden od športnikov iz srca redkih r°kovai So z Jessiejem Owen-W k* 50 8a zaradi barve letaC na “Hitlerjevih” igrah Prezrl936 V Berlinu je . '• Dokaz gentlemanstva tedajUna fot°grafija’ ki j° je Posnel Boris Gregor- P°'staf0VadeC’ ki ie Pozneje tw trener tudi nepozab-°a Mira Malo jf °limCQUbertina 0 obnovitvi V Mira Cerarja, ta 0 Je znano, da so le-^ idejo barona Pierra liih •• 'bei - ^'jskih iger podprli le tt°i r^ani- Še manj je zna- PrireH ? bil° P™11 Pet ltev (1896, 1900, 1904, 1906 in 1908) silno bednih, brez denarja in dobre organizacije. Coubertin je moral čakati do 1912., ko se je predsednik ameriškega in član mednarodnega olimpijskega komiteja, in kar je najpomembneje, predsednik New York Athletic Cluba polkovnik Robert M. Thompson odločil, da bodo ZDA za dokazovanje svoje športne mladeži pred svetom izdatno podprle igre v Stockholmu. Od takrat se niso pottjevali le Američani, slavo športnih zmag so okusile mnoge države, triumfatorja z olimpijskimi kolajnami Leona Štuklja je pred davnimi desetletji pozdravilo tudi takrat idilično Novo mesto. Leona Štuklja ni bilo na slovesnost v New York Athletic Club, a ga je z obiskom počastil že spomladi. Dostojanstveno in ponosno ga je zastopal slovenski poslovnež v ZDA Emil Gaspari, ki je z ženo Anne ter Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 (FX> 1 ) sinovoma Andrejem in Tonijem imenitno organiziral predstavitev Slovenije. Častna gostja je bila direktorica vladnega urada za informiranje Marta Kos, naše konzularno osebje je bilo v polni postavi (veleposlanika dr. Dimitrija Rupla je zadržala ameriška državna sekretarka Madeleine Albright), pravo presenečenje slovesne večerje pa sta bila zakonca Cvetko, Zlata in Franci, vinogradnika s Kogla pri Ljutomeru, ki sta z vini očarala tudi le dobrega vajene člane kluba in bila v ponos uspešnim ameriškim Slovencem ter celo patru Krizologu Cimermanu, o katerem se po New Yorku govori, kako imenitno je obnovil slovensko cerkev. Newyorški župan Rudolph Giuliani je na slovesnost poslal svojega komisarja za šport Kennetha J. Pozibo, s slovesnim pismom je Leona Štuklja počastil tudi predsednik ameriškega olimpijskega komiteja William J. Hybl, ki je življenjsko pot stoletnika postavil za vzor športa in fair playa. Urednik klubskega mesečnika Wingfoot Fred G. Jarvis, ki velja za enega od najboljših ameriških poznavalcev vin in kulinarike (piše tudi besedila za broad-wayske muzikle), že pripravlja vrsto člankov o Štuklju, prižgal pa je tudi svečko stoletnico na torti. Upihnili so jo v čast novemu imenitnežu v dvorani slavnih; Aleksander Lucu NEDELO, 12. nov. 1998 MALI OGLASI FOR RENT Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Phone: 216-531-5754 or 440-951-3087. (x) Maloprodajna cena je 3.500 SIT, za naše bralce pa 2.800 SIT oziroma 20 USD (s poštnino). Knjigo lahko naročate na Založbi ZRC, Gosposka 13, Ljubljana, Slovenija (tel. 011-386-61-1256068) fax: 011-386-61-1255 253; e-mail: zalozba@zrc-sazu.si Ur. AD: To sporočilo je poslal avtor sam, ki se ga bo marsikateri bralec spomnil iz časa dnevnika Slovenca, ko je bil Zvone Žigon nekaj časa urednik strani, namenjene Slovencem po svetu. Od začetka je tudi aktiven pri odličnem zboru AVE, ki je gostoval pred leti po ZDA in Kanadi. V spremnem pismu omenja, da je še vedno aktiven pri zboru, z njim potuje po svetu, zaposlen je pa pri zgoraj omenjenem ZRC v Ljubljani. Knjiga je bila že predstavljena, g. Žigon se pa zdaj loteva pisanja doktorata. Slovenska gospodarska delegacija v ZDA Tudi naše rojake v Ameriki žene dobiček Veso Stojanov CLEVELAND, O. - Povsem v senci obiska slovenskega premiera Janeza Drnovška v Washingtonu in njegovega srečanja z ameriškim predsednikom Billom Clintonom je minil tudi obisk številne slovenske gospodarske delegacije v ZDA: ta se je v začetku prejšnjega tedna začel v New Yorku, nadaljeval v Washingtonu in se končal v Clevelandu v zvezni državi Ohio. Delegacija, v kateri so bili poleg ministra za gospodarske odnose in razvoj Marjana Senjurja, državne sekretarke Vojke Ravbar in predsednika gospodarske zbornice Joška Čuka tudi predstavniki šestnajsih slovenskih podjetij, je imela najplodnejše pogovore prav v Clevelandu. Poleg predstavitve možnosti za izboljšanje gospodarskega sodelovanja med Ohiom in Slovenijo, ki se je v zadnjih letih okrepilo, saj ima, denimo, družba Goodyear, največja lasthica kranjske Save, sedež v mestu Akron, kakih 60 kilometrov južno od Clevelanda, so bili za slovensko gospodarstvo mogoče najpomembnejši pogovori med predstavniki Luke Koper in avtomobilske družbe Chrysler. Ta išče alternativne poti za dobavo delov svoji tovarni v avstrijskem Gradcu, s katero ima po združitvi z Mercedesom velike načrte. Ker gre za začetne pogovore, direktor Luke še ni hotel komentirati, ali si njegovo podjetje lahko obeta sklenitev enega največjih poslov v svoji zgodovini. Po nekaterih podatkih naj bi Chrysler namreč prek slovenskega pristanišča pošiljal v Gradec več kot 35.000 zabojnikov na leto. Pogovore z zastopniki podjetij iz Ohia in predstavitev možnosti vlaganja v Slovenijo je v Clevelandu pripravila državna agencija za mednarodno trgovino. Zanimivo je, da se pogovorov ni udeležilo prav veliko podjetnikov slovenskega rodu. Tudi sicer je vprašanje, zakaj se ti v vseh sedmih letih, odkar je Slovneija samostojna država, niso odločali za naložbe v domovini svojih prednikov, kar je, denimo, tako značilno za hrvaške izseljence. Odgovor na to vprašanje smo poiskali pri uspešnem clevelandskem odvetniku Charlesu Ipavcu: ta je po (dalje na str. 16) MAKS MILANEZ Chicago, IL Politika - slednica kulture (Misli ob Kulturni uri v Lemontu 25. oktobra) Za zedinjeno Slovenijo (nadaljevanje s str. 14) Katoliška Cerkev se svojih rojakov, raztresenih po vsem svetu, ne boji. So njeni sinovi in hčere in to bodo ostali tudi v prihodnje. Ker so nekdanji komunisti tudi letos praznik reformacije izrabili za napade na katoliško Cerkev in ji med drugim zaradi prizadevanja za vrnitev denacionaliziranega premoženja, očitali tudi oblastiželjnosti, je morda prav, da javnosti tudi ob tej priložnosti povemo, da Cerkvi ne gre za oblast, temveč za služenje. Vrnjeno cerkveno premoženje bo služilo tudi temu, da bo kakšen slovenski izseljenec v domovini našel kos kruha in možnost za življenje. Me bo prvič v slovenski zgodovini, da katoliška Cerkev skrbi za tisto, kar bi morala storiti država. Slovenski narod je preživel marsikaj, zato ga tudi danes ne bo konec. Katoliška Cerkev bo ostala, evangeličanska prav tako. Mjuno sestrinsko sodelovanje se bo poglabljalo še naprej. Kvazi-liberalna pokomunistična politika in njeni zagovorniki, ki si oblasti ohranjajo tako, da ljudi delijo in mednje vnašajo razdor, nima prihodnosti. Me doma in ne na tujem. Tako uči zgodovina in takšna je tudi človeška izkušnja. ■ Bralcem AD je znano, da je čikaški Sv. Štefan že pred “smrtjo” napotil slovenske sile v Slovenski dom v Lemontu, kjer naj delujejo skupno v poslovanju Kulturnega centra. Dne 25. oktobra je bila otvoritev “Kulturnih ur” za to sezono (vsako četrto nedeljo) vnaprej. Glavno točko nam je podal naš trdni politik in zagovornik dr. Jože Bernik, ki ga po nedavnih aktivnostih upošteva naša najširša javnost. Kulturni center je z njegovim nastopom počaščen, vendar ni prepričan, da bi bilo treba trajno in skrbno negovati politiko med našimi funkcijami. Raje usmerimo prednost kulturi kot nosilki naše časti, ugleda in perspektiv. S politiko se že tako mešetari v naši domovini, da se sploh ne ve, kam plovemo, koliko zmoremo in na koga se lahko naslonimo, če res ima dežela neki utrjeni cilj in program. To je pokazala debata po predavanju, iz katere se ni moglo izluščiti nobeno ogrodje, zagotovitev, ali sklep. Prireditev je povzdignila še svatovska južina, koroška pevska humoreska in otroške deklamacije (Martinek Puc in Lidija Goršič). Bistvo teme Predavanje nas je spomnilo Marčne revolucije na Dunaju leta 1848, torej točno pred 150 leti. O njej ni kaj prida povedanega po svetu; speljana je brez groženj, nasilja in krvi; pravijo ji “mlačna” revolucija. Za Slovence to ne velja, je poudaril dr. Bernik. Bila je mlačna in ne-izrazita, toda le za tiste, ki niso bili pripravljeni; saj je izbruhnila brez napovedi, nepričakovana. Tudi rezultata navidez ni imela, razen v Sloveniji: osvobodila je kmeta, glavno gospodarsko korenino, in dala je vedeti, kaj greni slovanskim narodom življenje v Avstriji: ovire v kulturnem razvoju. Ker je imela Avstrija pod seboj že nad polovico slovanskih državljanov, morda dve tretjini, je nemštvu že grozil zaton. In glej, kdo se je prvi dvignil, da cesarju to pove: koroški duhovnik Matija Majar-Ziljski! V naglici je on zbral podpise za svojo peticijo in je razložil zahteve: avtonomno, zedinjeno Slovenijo s posebnim deželnim zborom, ožjo zvezo Slovenije s Hrvatsko, pravico uvajanja narodnega jezika v šole in urade, obvezo znanja slovenščine pri vseh, ki iščejo službe na Slovenskem, stolico slovenščine na vseh gimnazijah, in še eno prav grenko zahtevo: da ne smejo Slovenci pripasti Nemški zvezi. To je šlo do cesarja, a za ljudstvo je on to malo preoblikoval, da bo primerno za časnike, z naslovom “Kaj Slovenci terjamo”. (Dr. Vladimir Klemenčič, ki to opisuje, znova poudarja pomembnost slovenske zahteve, naj bo Zedinjena Slovenija dopolnjena z zvezo s Hrvatsko.) Podlaga zahtevam Vprašajmo se, ali je Majarjev nastop bil upravičen, pravočasen; ali ni odrazil le utopijo? Ljubljana je bila presenečena ob tej “drznosti”, ker ni bila pripravljena. Bleiweiss jo je učil le svete pokorščine dvoru, Prešeren je literarno že omagoval, a Kopitarja je Majarjev pojav naravnost motil in se ga je sramoval! Ali ne vidimo v teh dejavnikih isto zavoro, ki je morila kulturni napredek in ga je obvladal samo Prešeren (s Čopom)? In kako se je pozneje trudil Levstik, da bi vse spet spravil na pravi tir, ob tolikih praskah z av-strofili? Ko je Prešeren čakal v Celovcu na odvetniški državni izpit, leta 1846, si je dobro ogledal slovenske aktivnosti na Koroškem in je navdušeno očital Ljubljančanom, da ne zmorejo takšnih gledaliških predstav, kot si jih privošči Celovec. Zares so Korošci prvačili, tudi pred Kranjsko in je to sprevidel Majar - kot žve-plenko za svoj plamen. Naj omenimo bežno le še enega izmed buditeljev slovenstva prav tam, in sicer Andreja Einspielerja. Njegova politična sila se je pristno temeljila na kulturnih dosežkih in perspektivah. Kot deželni poslanec si je on previdno izbral nadzor slovenskega šolstva, to ključno stopnico v domoljubnem razvoju. Ustanovil je tudi vrsto časnikov, ki so med ljudstvom negovali čut in samozavest za narodnost; ali ni nič manj želel odpraviti nemško zagrenjenost. Hotel je Nemce sprijazniti s slovenskimi potrebami kot nenevarnimi za nemštvo Izdajal je precejšen del svojih spisov v nemščini in je Nemce prikupno skušal učiti slovenščine! V tem je njegova smer nujna podlaga Majarjevi. Einspieler je na vso moč iskal prijateljskih poti do zatiralcev. Tako se je zrcalila njegova velikodušnost (kulturno mostišče), vendar zaman. Nemštvo je slonelo na zaostrenih političnih vidikih; na srečo ni moglo ovirati Andrejevega podjetniškega duha. Usoda nam je odmerila uspeh: Oba ta naša moža sta svoje dosegla! Majarjev krik je zdramitev iz sanj: Cesarju viden opomin, a slovenski javnosti geslo za bodočnost. A Einspieler je, kot dopolnilo, organiziral o-snovne poti do izobrazbe. Sklep Dr. Bernik se ni spuščal na književno podlago. Ni se dotaknil kulturne pomladi, ki je velal na Koroškem in vnemala Majarja za njegov neustrašni korak. Videti je bilo, torej, kot da je Majarjev proglas pomembnejši za našo zgodovino, kot literarna priprava, ki je na Koroškem bila vestno opravljena, za zgled vsem drugim slovenskim pokrajinam. Zato je Einspielerjevo delo bilo podobnejše Janežičevi zavzetnosti kot Majarjevi; tako po skrbi za namensko šolstvo, kakor tudi za spodbudo odraslim, ki so z Janežičevo slovnico, s slovarjem in koledarji, časniki in Mohorjevimi knjigami dobili veliko več hranil, kot z Majarjevim proglasom; saj je le-ta šel v koš, a on sam je zgubil zavetišče in službo, ter moral dosluževati na Višarjah. Posledice zlate dobe koroškega slovenstva čutimo še danes - saj tam vztrajajo. ... ■ Ameriške rojake žene dobiček (nadaljevanje s str. 15) rodu iz Bača pri Knežaku, zdaj pa je glavni pravni svetovalec in član uprave največje banke v Ohiu Charter One Bank. Temeljni razlog je po njegovih besedah slovenska zakonodaja, ki tujcem ne dovoljuje lastništva nepremičnin. Negativno vlogo igra tudi tujim vlaganjem nenaklonjena zakonodaja, ki odvrača poslovneže od mno-žičnejših naložb v Sloveniji, pravi Ipavec. In kot vsi ameriški poslovneži so tudi tisti slovenskega rodu običajno zelo pragmatični: za vlaganja se odločajo predvsem na podlagi pričakovanih dobičkov in ne iz domoljubnih ali drugih čustvenih razlogov. Slovenci nismo taki nacionalisti kot pripadniki drugih narodov,” nam je še povedal Ipavec, njegove besede pa je potrdil tudi Avgust Pust, svetovalec guvernerja Ohia slovenskega rodu Georgea Voinovicha, ki je bil prejšnji teden (tj. 3. novembra, op. ur. AD) izvoljen za senatorja. Oba pa menita, da se razmere v Sloveniji v zadnjem času izboljšujejo in da se utegne na našem trgu v kratkem pojaviti kak večji vlagatelj slovenskega rodu iz ZDA. Delo, 9. nov. 1998 NAŠEGA BRA TA ADOLPH Umrl 20. februarja 1966 V BLAG SPOMIN NAŠEGA OČETA NAŠE MAME ADOLF Umrl 29. julija 1980 IVANA Umrla 24. novembra 1993 ŽALOST NAMA SRCE TRGA, SOLZE LIJEJO IZ OCI; DOM JE PRAZEN IN OTOŽEN, KER VI VEČ MED NAMA NISTE. ŽALUJOČI OSTALI: Marija in Ani — hčeri SEMINAR TORONTO, Ont. - V nedeljo, 6. decembra, ob 4. uri popoldne bo v cerkveni dvorani na 611 Manning Ave., Toronto, seminar s sledečim programom: Dr. Branka Lapajne: Zanimivosti v slovenski zgodovini Dr. Tone Štukelj: Problemi Slovenije Debato bo vodil dr. Peter Klopčič Vsi vljudno vabljeni! Slovensko-kanadski svet Zgodovinarji o verodostojnosti novejše slovenske zgodovine Ne pustimo si jemati pravice do subjektivne presoje zgodovinskih dejstev Vsaka znanost je znanost samo tako dolgo, dokler zvesto sledi resnici. Pri tem vse znanosti gotovo niso v enakem položaju. Zgodovina je že ena od tistih znanosti, ki so najbolj na udaru — v naravi politike je, da tudi zgodovinske resnice skuša prikrojiti svojim potrebam oziroma političnim ciljem. Čim bolj nedemokratič-na je oblast, tem več sredstev ima za ta namen na voljo. Nič čudnega torej, če je tranzicijski sindrom oplazil tudi znanstvenike, ki preučujejo novejšo slovensko zgodovino, nezaupljivost do njihovega dela v preteklosti in s tem tudi njihove današnje verodostojnosti se v zadnjem času stopnjuje, najbolj kritično pa se je novejšega slovenskega zgodovinopisja lotil dr. Jože Pučnik na letošnjem srečanju razumnikov v Dragi. u tem, kako je z znanstveno verodostojnostjo novej-še slovenske zgodovine in tudi še o marsičem drugem, smo se za okroglo mizo pogovarjali z dr. Jasno Fisher, direktorico Inštituta Za novejšo zgodovino v Ljubljani, ter s tremi profesorji 2 oddelka za zgodovino filo-z°fske fakultete, s prof. dr. Dušanom Nečakom, s prof. dr. Petrom Vodopivcem in s Prof. dr. Božetom Repe-tom. * Koliko vas je, ki razi-skujete novejšo zgodovino v Sloveniji? Je to število v zad-nJ‘h letih naraščalo? NEČAK: Sodobna ali no-Vejša zgodovina, najbrž bo-1110 govorili o zgodovini od stoletja do danes, ne Samo od prve ali druge ^etovne vojne, ta scena se nesporno razvila v zad-ni'h desetletjih po drugi svetovni vojni, posebno ob koncu 70. in 80. let. Mi-?lm’ da se v Sloveniji o-r°g 30 ljudi ukvarja z zgo-°v*no 19. in 20. stoletja. * Esi zgodovinski študiji Pd nas več kot zasedeni. ^ al je tisto, kar mlade vleče Študiju zgodovine kljub ne najboljšim obetom za zaposlitev? REPE: Res dobivamo zelo dobre študente. Tako kot za filozofsko fakulteto to lahko rečem tudi za pedagoško fakulteto v Mariboru. Mislim, da se je zanimanje zlasti za novejšo zgodovino povečalo iz več razlogov. Tudi zato, ker so nastale velike spremembe v šolstvu, ker smo na novo postavili učne programe in ker je pouk zgodovine dosti zanimivejši, kot je bil v prejšnjih letih, ker imamo nove učbenike po zahodnih vzorcih. Vse to prispeva k temu, daa je zanimanja za zgodovino več kot prejšnja leta. Toda velik del naših diplomantov ne najde zaposlitve, zlasti pa ne v stroki. Ljudje, ki bi bili lahko vrhunski strokovnjaki, morajo iskati službe zunaj stroke. VODOPIVEC: Težava je širša, v družboslovju je niz področij, kjer ni mogoče dobiti zaposlitve. Verjetno je za mladega človeka veliko bolje, da si izbere področje, ki ga zanima, in poskuša tam opraviti univerzi- tetno diplomo, potem pa poskuša nadaljnjo izobrazbo prilagoditi tistemu poklicu, kjer se bo lahko zaposlil. Trenutno je vseh študentov zgodovine od 600 do 700 in vsaj 10 odstotkov je zelo dobrih, tako da bi lahko opravljali zahtevne raziskovalne naloge. Težave pa so tudi v raziskovalni politiki, ki nam ne omogoča kadrovske širitve. Ali ni popolnoma nemogoče, da imamo nastavitvene možnosti za asistente na univerzi enake tistim, ki jih imata tehnika in naravoslovje, čeprav so zahteve pri nas večje in je dela za vse. Restriktivna raziskovalna politika pa to onemogoča. • Po vsem tem bi lahko logično pričakovali, da se je v zadnjih letih izboljšal in okrepil tudi položaj ustanov, ki so namenjene raziskovalnemu delu na področju zgodovine, tako tudi inštitutu za novejšo zgodovino. Ali se je to resnično zgodilo, kako je s pridobitvijo raziskovalnih projektov, kakšna sta finančni in kadrovski položaj omenjenega inštituta? FISCHERJEVA: Odgovor je dvoplasten: na eni strani je inštitut v zadnjih 15 letih prek prav tiste raziskovalne politike, ki jo vsi kritiziramo, dosegel pozitiven premik. Govorim o instituciji mladih raziskovalcev. S tem smo od sredine 80. let naš inštitut popolnoma kadrovsko prenovili. Enajst mladih raziskovalcev je šlo ali še gre skozi naše raziskovalne programe, trije v tako imenovanem pretoku, drugi za obnovo inštituta. To so mladi fantje in dekleta, ki so opravili razvojno pot prek magisterija in doktorata, danes so stari od 35 do 40 let in so v največji ustvarjalni fazi. Pri nas zadnji dve leti ne mine mesec, da ne dobim na pisalno mizo nove knjige. Kar pa zadeva pridobivanje projektov, sem bila izredno zaprepadena, ko sem tri leta z vso svojo energijo, in ta ni tako majhna, prepričevala ministra za znanost ... • Katerega? Aktualne-ga? FISCHERJEVA: Vse zadnje tri, s podporo predsednika državnega zbora. Tri leta sem prosjačila, da so začeli financirati nacionalno zbirko Žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem, kot da je to stvar našega inštituta, ne pa slovenske družbe. Nenehno poslušamo, kako niso narejeni seznami, kako niso izdani mrliški listi, nihče od politikov ne pride k nam pogledat. V naši bazi podatkov v dveh izredno močnih računalnikih imamo po poldrugem letu dela pri tem projektu 34.000 mrtvih ljudi na Slovenskem z vsemi podatki. To je po naših ocenah približno polovica žrtev. Zbirko smo postavili, ne med drugo svetovno vojno, ampak tudi zaradi druge svetovne vojne, to pa pomeni še vse poboje v letu ’45. Kazalo pa je, kot da je to moja osebna kaprica. Nekaterih stvari ni mogoče premakniti, pa ne gre samo za denar, saj gre za 5 milijonov na leto za delo pri tem projektu. (Močne črke moje, ur. AD) • To, da politikov ni blizu pri taki temi, je presenetljivo glede na to, koliko zanimanja sicer politika kaže za zgodovino, zgodovinopisje in tudi zgodovinarje osebno? NEČAK: Svojčas sem zapisal, da kadar politika pokliče na pomoč zgodovi- Z leve na desno sedijo udeleženci okrogle mize: prof. dr. Peter Vodopivec, prof. dr. Dušan Nečak, prof. dr. Božo Repe in dr. Jasna Fischer. S hrbtom obrnjeni sta Danica Velkavrh, ki je posnela in uredila zapiske okrogle mize, in Jasna Kontler-Salamon, ki je vodila pogovor. Dr. Vodopivec in dr. Repe sta med drugim že sodelovala na sekcijah na zborovanjih Družbe za slovenske študije v raznih ameriških mestih, dr. Vodopivec je pred leti dalj časa živel z družino v Clevelandu, ko je bil en semester profesor na Clevelandski državni univerzi. no, mora biti nekaj hudo narobe. Običajno z družbo in s politiko, z zgodovino ne. Vsaka kritika slovenskega sodobnega zgodovinopisja je legitimna; če je dobronamerna, tudi zelo, zelo koristna, ker je usmerjajoča, ker pove, kaj pričakujejo ljudje od nas. Ne bom rekel, da sem prizadet, ker to že dolgo nisem, ampak nekako užaljen, če ljudje, ki jih visoko cenim kot izobražence, med njimi pa je tudi dr. Jože Pučnik, uporabljajo pri kritiki slovenskega zgodovinopisja, bom z milo besedo rekel, neresnice, kot je denimo tista, da ena od kolegic, ki je trenutno v profesuri na mariborski pedagoški fakulteti, dr. Jera Vodu-škova ni dobila pri nas profesure. Toda ta kolegica je pri nas doktorirala, dobila docenturo, pri nas smo podpisali predlog za njeno nagrado, ki jo je dobila za raziskovalno delo. • Zakaj je torej odšla v Maribor? NEČAK: Ker se je tam izpraznilo delovno mesto. Ta kolegica, čeprav kolega dr. Jože Pučnik trdi nasprotno, nikoli ni prosila za delovno mesto na oddelku za zgodovino filozofske fakultete. Ne vem, zakaj se je na ta način treba pogovarjati o slovenskem zgodovinopisju. Kar pa zadeva vprašanje, če . je zdaj zgodovinopisje treba zastaviti na novo, sem eden tistih zgodovinarjev, ki trdi, da ni treba pisati slovenske zgodovine na novo od antike do danes, ampak da je treba obdelati tisto, česar še nismo. Tega ni malo, od pobojev do dachauskih procesov. Če bi ljudje, ki kritizirajo slovensko sodobno zgodovinopisje, več brali, bi prišli zelo hitro do sklepa, da se vsaj od srede 80. let naprej sodobni slovenski zgodovinarji ukvarjamo z vsemi mogočimi problemi, od da-chuskih procesov do Nemcev, pobojev, procesov, domobranskih emigrantskih zadev po drugi svetovni vojni, njihove literature itn. Treba je samo priti na oddelek za zgodovino, pogledati magistrske in doktorske teme, seminarske in diplomske naloge. Skratka, vsaka kritika je koristna, toda naj bo utemeljena s trdnimi dejstvi. FISCHERJEVA: Res sem zaskrbljena, zlasti po dogodkih septembra. Mislim predvsem na Drago in intervju dr. Jožeta Pučnika. V začetku 80. let je imel inštitut 25-letnico ali 30-letnico in vem, da sem takrat kot direktorica izjavila, da se slovenski zgodovinarji v obupu (dalje na sir. 18) BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE! PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! Mednarodno srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu PROŠNJA ZA PODPORO (Naprošeni za objavo) Zavod za slovensko izobraževanje Slovensko šolsko središče Špeter, Ažlinska cesta 9 (Videm - Italija) tel. 0039-432-727490 Špeter, 23. oktobra 1998 Spoštovani! Dvojezično šolsko središče v Špetru, ki ga upravlja naš Zavod in ki ga gotovo poznate kot edino šolsko ustanovo, ki zagotavlja otrokom iz Beneške Slovenije šolanje v materinem jeziku, obsega petletno dvojezično osnovno šolo, katere pravno veljavo priznava tudi država, ter zasebni dvojezični vrtec. Središče se nenehno razvija in ljudje gledajo nanj z vse večjim zaupanjem, kar dokazuje stalen porast vpisov; danes se strukture poslužuje že več kot tretjina vseh otrok iz Nadiških dolin, čeprav je za nekatere ta šola relativno daleč od kraja bivanja. Rast pa prinaša s seboj tudi probleme in eden najtežjih, s katerimi se spoprijemamo, je prav vprašanje prevoza za tiste učence, ki jih v šolo ne morejo pospremiti starši. Rad-dalje niso majhne in tudi smeri, iz katerih otroci prihajajo, so različne. Šola sicer razpolaga s tremi vozili, ki pa so že postala premajhna in so tudi dotrajana in zato nezanesljiva. Odločili smo se torej za nabavo novega šolskega avtobusa s 26 sedeži in v ta namen odprli nabiralno akcijo s tekočim računom 03600-63740-02/01010 pri Novi tržaški kreditni banki, filiala Čedad. Hvaležni bomo, če se Vam bo zdelo primerno prispevati v ta fond in na nabiralno akcijo opozoriti tudi druge prijatelje Beneških Slovencev. Zahvaljujem se Vam za pozornost in Vas prijazno pozdravljam Ravnateljica Živa Gruden (l.r.) Zgodovinarji o verodostojnosti. (1. del) Srečanje, katerega pobu-dik je bil dr. Boris Pleskovič, prvi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, se je po pozdravnih besedah predsednika Slovenske konference, Daniela Starmana, začelo 16. septembra 1998 v hotelu Golf na Bledu s predseminarsko okroglo mizo na temo Mednarodno strokovno sodelovanje, specializacije in študijske izmenjave. Ob sodelovanju dr. Marije Bernik, ki ima največ zaslug za pripravo programa srečanja, in dr. Janeza Remškar-ja, direktorja bolnice na Jesenicah, je okroglo mizo povezoval dr. Silvester Lan-go iz New Yorka. Sooblikovala sta jo dr. Marko A. Križ (psihiater) z Medicinske fakultete Univerze v Buenos Airesu in dr. Mladen Šolar, priznan kardio-log-inovator iz New Yorka. Pri okrogli mizi so nastopali še: prof. dr. Zoran M. Arnež, predsednik zdravstvenega sveta Slovenije, akademik prof. dr. Matija Horvat iz Ljubljane, mag. Marko Bitenc, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, ter prof. dr. Jurij Šorli in prof. dr. Stane Repše, kot predstavnika Slovenskega zdravniškega društva in Borut Gubina, predstavnik Združenja slovenskih študentov medicine. Prispevki udeležencev o-krogle mize, njihove izkušnje in kasnejša razprava so potekali v smeri, kako v prihodnje doseči boljše povezovanje in izmenjavo slovenskih medicinskih izvedencev, ki so razkropljeni povsod po svetu. Uradno se je srečanje začelo v četrtek s pozdravnim nagovorom dr. Jožeta Bernika, predsednika SSK, ki je poudaril, da je srečanje slovenskih zdravnikov prvi korak k večjemu povezovanju Slovencev različnih strok doma in po svetu. Tudi v prihodnje se bo SSK v duhu svojega programa, da zbližuje Slovence na osnovi slovenskih narodnih in državnih vrednot prizadeval za srečanja tudi drugih strok. Udeleženca sta nato pozdravila prof. Mihaela Logar, državna sekretarka Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, in dr. Janez Zajec v imenu Ministrstva za zdravstvo. Dobrodošlico so izrekli ■ tudi domačini in direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Franc Košir, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije mag. Marko Bitenc in dr. Boris Pleskovič (njegov govor bo objavljen pozneje). Vabilu na srečanje se je prijazno odzvala tudi ameriška veleposlanica v Sloveniji, ga. Nancy Halliday Ely-Raphel, ki se je zadržala dalj časa. Pozdravim nagovorom so sledila osrediya predavanja slovenskih zdravnikov iz tujine. Dr. Veronika Ravnikar, mednarodno uveljavljena profesorica iz Massachusettsa, ZDA, je predavala na temo: Staranje pri ženskah: ali naj zdravimo (menopavzo) s hormoni in kdaj? Dr. Leonard Sicilian iz Bostona je v okviru teme Medicina in etika orisal ta vprašanja etike v intenzivni negi. Mag. Jožica Paddle Ledinek iz Avstralije je prikazala svoje raziskovalno delo na področju laboratorijske vzgoje celic pri nadomeščanju in regeneracij tkiva. Drugi dan je bila na programu okrogla miza na temo reforma zdravstva, katere povezovalci so bili dr. Jože Bernik, dr. Boris Pleskovič in dr. Leopold More-la iz novomeške bolnišnice. Slovenski zdravniki iz tujine so predstavili način organiziranja zdravstvenega varstva v državah, kjer delajo. Dr. Silvester Lango je orisal sistem zdravstvenega varstva v ZDA, dr. Jurij Bajuk z univerze v Mendozi zdravstveno varstvo v Argentini in dr. Rafko Dolhar iz Trsta zdravstveni sistem v Italiji. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir in prim. dr. Janez Zajec sta predstavila reformo slovenskega zdravstva po osamosvojitvi, ko je sistem solidarnosti in univerzalnega zavarovanja nadomestila u- vedba obveznega in prostovoljnega zavarovanja ter zasebnega dela tudi v zdravstvu. Več o tem je povedal mag. Marko Bitenc, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, ki je dejal, da so na tem področju še velike možnosti za razvoj, sa je približno dva odstotka slovenskih zdravnikov opravlja zgolj privatno prakso, ne da bi bili pri tem vezani na koncesije in pogodbe javnih zavodov. Poslanka v Državnem zboru in predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, prim. dr. Majda Kregelj Zbačnik je opozorila, da je zdravstveni sistem tako družbeno vseobsegajoč, da ne prenese hitrih sprememb. Slovencem je zdravje po javnomnenjskih raziskavah največja vrednota, zato so tudi vsa področja reforme zdravstva zelo občutljiva zadeva. Pozo-žaj in ugledno mesto slovenske urgence v Evropi je predstavil dr. Andrej Bručan. Petkovo popoldne je bilo namenjeno predstavitvi raziskovalnega dela slovenskih zdravnikov v tujini. Prof. dr. Janez Sketelj, ki je del popoldanskega programa tudi povezoval, je v statističnih podatkih predstavil u-spehe slovenske medicinske znanosti doma. V nadaljevanju je svoje izsledke na področju genetskih raziskav raka glave in vratu pri nekadilcih in kadilcih prikazala dr. Miriam N. Lango z univerze v Pittsburghu. Dr. Matevž Kržan z inštituta za nevrologijo v New Yorku je predstavil raziskave na področju spremljanja delovanja motoričnega sistema med operativnimi posegi. Dr. Branko Zorn, ki je več let deloval v Parizu, sedaj pa vodi center za an-drologijo Ginekološke klinike v Ljubljnai, je predstavil rezultate raziskav moške neplodnosti. (Konec prihodnjič) Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Joseph L. FORTUNA ppfpypMI 5316 Fleet A ve. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! (nadaljevanje s str. 17) sprašujemo, ali se je slovenska zgodovina začela z letom 1941. Danes se znova sprašujem, ali se je res slovenska zgodovina začela z letom 1945, prej pa nič. • Ali obstaja nezaupanje mlajših do starejših, med samimi zgodovinarji? REPE: Tako izjemno dobrih odnosov z redkimi izjemami ni bilo prej nikdar v slovenskem zgodovinopisju. Ta generacija je zdravo tekmovalna, k temu je prispevalo tudi to, ker so morali izjemno hitro diplomirati in doktorirati, in ta tekmovalnost je res spodbujajoča in tudi kolegialna. Če bodo taki odnosi ostali, je to za slovensko zgodovinopisje zelo dobro. Pri tako imenovanem generacijskem konfliktu gre za nekaj drugega, gre za to, da so nekateri ljudje prepričani, da bi bilo treba potem, ko se je spremenil sistem, obrniti tudi ploščo. REPE: (Op. ur. AD: Tu morda gre za napako pri tem in gornjem odstavku, Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Service kdo od zgodovinarjev je res j govoril. Vsekakor so pa besede same pomembnejše.) Treba je pogledati, kaj smo pisali v 80. letih. Zase in za večino kolegov lahko rečem, da smo bili kritični do prejšnjega sistema prav tako ali mogoče še bolj, kot smo sedaj. Druga težava pa j6 res pri nekaterih kolegicah in kolegih, ki so pisali preJ naklonjeno prejšnjemu režimu, zdaj pa dokazujejo, da smo imeli 40 let totalitarizma. Pričakovati od celotne generacije zgodovinarjev, da se bodo tako obrnili, pa j6 nesmiselno in absurdno. VODOPIVEC: Velik del kritike, ki se je zadnje mesece usul na nas, je pravzaprav predvsem plod kritik6 zelo drobne publikacije, t0 je poročila, pripravljeneg® za parlament. Tam je veP nesporazum. Tista knjiži6® ni znanstveno delo, ampaK je poročilo o opravljenih ra ziskavah, ki je sestavljc|Ja tako, kot je mnenje lju_ ki smo se pod to knjiž>cCj podpisali. Če bi se hote kdo informirati o sloven skem zgodovinopisju, bi mo ral prebrati bistveno v6 ' j To velja za kritike, ki lab 0 prihajajo z leve in z desne- Strinjam se, da mora h* zgodovinar verodostojen, rodostojnost pomeni, da P° skušam v največji možni ^ ri izčrpati vse vire in , njih utemeljiti svoj P°8 na zgodovinsko problema > kakega obdobja. Toda ne si pridržujem zase: razlag ’ (dalje na sir. 19) Progressive Slovene Women of America proudly announces the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes Name.............................. Address.............................. City/State/Zip................................. Number ordered______($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) Make checks payable to “PSWA COOKBOOK” Mail to 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 ■ En dan z ... Iztokom Kavčičem, kapitanom airbusa 320 Adrie Airways “Upravljanje letala je skupinsko delo. Da uspešno letimo, morava pilota dobro sodelovati, zelo pomembni so tudi drugi člani posadke,” je pripovedoval Iztok Kavčič, kapitan airbusa 320. Tistega dne se je njegov delovnik začel nekaj minut čez sedmo, ko je bil Brnik ovit še v jutranjo meglo. Preden je kombi tri stevardese, stevarda in oba pilota odpeljal iz operativnega centra do letališke zgradbe, so se podpisali na check-in listo, Iztok Kavčič pa je še prevzel vse dokumente za Progi Ljubljana-Kobenhavn-Ljubljana in Ljubljana-Sara-jevo-Ljubljana, kamor so leteli. “V šifrah dobimo vremenska poročila in napovedi za območja, skozi katere bomo šli- Te številke nam povedo, kakšna je vidljivost, iz kate-re smeri in kako močno pika veter in vse druge podatke, ki jih moramo upošte-Vati,” je razložil. Pregledal Je še letalo: “Čeprav meha-n'ki pred odhodom preveri-J° njegovo brezhibnost, se kapitan vedno prepriča še farr*, pred vsakim vzletom,” *n vstopil. Upoštevaje vetrove, sta se s kopilotom Milanom Motom odločila, na kateri viši-n' bomo leteli: “Pri sodob-n*h letalih vse poteka prek računalnika - pilot vtipka Podatke in potem nadzira, gre vse tako, kot mora. Instrumentalno letenje nam omogoča, da lahko pristajamo tudi pri zelo slabi vidljivosti.” Po “normal check listi” sta preverila vse, kar je treba pred vzletom, pognala desni motor, potem levega, medtem pa od kontrole dobila dovoljenje za odhod. Kapitan je pozdravil sto pet potnikov, namenjenih na Dansko, in z ročko kot z volanom počasi usmeril letalo na vzletno stezo. Trenutek zatem so se kolesa že odlepila od zemlje. “Še nekaj minut nas bo vodila ljublanska kontrola, potem nas bo prevzela dunajska, praška... Zračni prostor je razdeljen po sektorjih.” Na višini 35 tisoč čevljev, to je nekaj več kot 10.600 metrov, smo se cilju približevali s hitrostjo 432 vozlov, približno osemsto kilometrov na uro. “Na tem zemljevidu so označena vsa letališča na poti v Kobenhavn, na katerih je mogoče zasilno pristati s tem tipom letala,” je Iztok Kavčič pokazal na enega izmed osmih zaslonov v cockpitu. “Evropa je z njimi gosto posejana, dosti slabše je v Afriki, kjer je letališč manj. Poleg tega pri nas ni tako ekstremnih vremenskih v vremenu kot tam doli.” Označeni so tudi tako imenovani svetilniki, ki oddajajo radijske valove, po katerih se ravnajo. Pri nas je postavljen na Dolskem. “Na nekaterih evropskih letališčih vzletanje in pristajanje zaradi hrupa ni dovoljeno ponoči. Najbolj dosledni so Nemci, ki veljajo za ekološko ozaveščene in sami nimajo hrupnih letal. Ponekod imajo narejeno tako, da se za bolj glasna letala, na primer DC-9, plača višja letališka taksa,” je razložil. Na karti kobenhavnskega letališča sta se pilota prepričala, kje je “parkirno mesto:, ki so jima ga določili v kontrolnem stolpu, in preučila, kako bi obračala, če bi bilo treba ponavljati pristajanje. “Na to možnost moramo vedno računati -včasih je gneča na pisti ali pa se veter nenadoma obrne. Pred poletom moramo vedno preštudirati letališča, na katera smo namenjeni. Lažje se je spuščati na tistih, ki so dobro opremljena z navigacijskimi sredstvi. Bolj zapleteno je, če se težko sporazumevaš s kontrolo, kot se rado dogaja v Rusiji, na zahtevnost pristajanja pa vpliva tudi konfiguracija terena. Neprijetna so letališča, ki ležijo v kotlinah, npr. Sarajevo, Skopje, Ohrid.” Piloti se ob koncu šolanja, ki traja skoraj šest let, specializirajo za eno vrsto letala, vozijo pa večinoma na vseh progah. Kapitan opravlja poleg pilotiranja tudi druge naloge. Tokrat so mu danski policisti predali dokumente osmih potnikov, ki so jih izgnali iz Andersenove domovine. S potovanjem v Ljubljano so se strinjali, zato so šli brez spremstva. “Če bi se deportaciji upirali, bi jih morali policisti spremljati. Zgodilo se je že, da so morali koga vkleniti, saj se ga drugače ni dalo spraviti v kabino,” se je spominjal. V nasprotju s sivo deževnim Kabenhavnom je bilo Sarajevo obsijano s soncem. Z njim je še vedno vzpostavljen zračni koridor, zato smo morali leteti precej nižje kot prej, točno trinajst tisoč čevljev visoko (slabih štiri tisoč metrov), kot so naročili pri SFOR-ju, ki nadzira tudi letališče. Tako ne preseneča, da se kmalu po prehodu nad bosansko ozemlje oglasi francoski vojak v komaj razumljivi angleščini. Na travniku ob koncu pristajalne steze leži razbito letalo neznane družbe. “Zdrsnilo je in se tako poškodovalo, da se ga ne splača več popravljati, pa so ga pustili kar tukaj. Okoliški prebivalci so z njega pobrali že vse, kar jim je prišlo prav. Vsakič, ko pridemo, ga je manj,” je komentiral kapitan, ki je pri Adrii zaposlen dvanajst let. Pred airbusom, ki ga je slovenska letalska družba kupila pred osmimi leti, je sedel za krmilom DC-9. V kamuflažno uniformo oblečeni vojak nas je z rdečimi loparji usmerjal do skoraj popolnoma porušene letališke stavbe, kjer je uporabno le pritličje četrtine zgradbe, tudi kontrolni stolp je sameval. SFOR si je postavil improviziranega na travniku med stezo in hangarji. Poseben red ima tudi svoje prednosti - potnika iz turškega letala, ki je pristalo za nami, sta kar pritekla na naše. “Kjerkoli drugje bi zaradi vseh procedur verjetno zamudila,” je povedal kapitan. Tako ali tako pa smo morali počakati zaradi premočnega vetra. Ob vrnitvi na Brnik, sta pilota, kdo ve kolikič ta dan, ponovila vse postopke (pregled po normal check listi ...) in izpolnila vse listine (kdaj so se prižgali motorji, kdaj ugasnili, teža, gorivo ...). “Na prvi pogled se zdi mogoče enolično, toda vsak vzlet in vsak pristanek se razlikuje od prejšnjega. Vsak polet je nekaj posebnega,” meni Iztok Kavčič. Naslednji dan sta bila s kopilotom prosta: “Normativi o tem, koliko časa delamo in koliko moramo imeti počitka, so v letalstvu zelo natančni.” Posadka se je razšla v operativnem centru, kapitanu se je mudilo domov. “Že nekaj dni nam popravljajo streho, za obrtnike zdaj skrbi žena Vesna,” se je opravičil. Barbara Hočevar NEDELO, 8. nov. 1998 ZGODOVINARJI (nadaljevanje s str. 18) moje videnje tega obdobja in gradiva je stvar mojega subjektivnega pogleda, najbrž ne samo na preteklost, ampak tudi na sedanjost. Tako je povsod po svetu. Sicer se vračamo v 70. in 80. leta, ko so nam kar naprej dokazovali, da smo bili takrat, kadar smo govorili o čem na način, ki ni bil ravno partijski, kvazizgodovinar- ji- (Konec prihodnjič) Najstarejša tekstilna industrija v Sloveniji V tekstilni tovarni oziroma Tekstilni industriji v Ajdovščini so z raznimi slovesnostmi obeležili 170. obletnico svoje ustanovitve in delovanja. Ta jubilej je pomemben za vso Slovenijo, saj gre za najstarejši industrijski obrat omenjene dejavnosti v državi. Tovarna ima zanimivo in burno preteklost zlasti zato, ker so se njeni lastniki, ali bolje rečeno delničarji, pogosto menjavali. Bili pa so zmeraj tujci, predvsem Italijani in Avstrijci, dokler niso po drugi svetovni vojni prevzeli ajdovske Tekstilne industrije Slovenci. Tekstilno tovarno v Ajdovščini je leta 1826 ustanovil tržaški trgovec Josef Chiozza, pozneje pa se je razvila v eno najbolj modernih tekstilnih tovarn v tedanjem Avstro-ogrskem cesarstvu. V obdobju med svetovnima vojnama je tovarna zašla v krizo, zaradi česar so jo leta 1932 zaprli. Tedaj je več kot tisoč zaposlenih, ki so prihajali iz vse Gornje Vipavske doline, izgubilo delo, zaradi česar je nastala huda socialna stiska. Tovarna se je nedavno lastninsko preoblikovala, tako da je postala delniška družba. V zadnjih letih so jo tehnološko posodobili, jo' organizirali po najbolj modernih standardih v omenjeni dejavnosti, tako da hitro veča proizvodnjo in izboljšuje poslovanje. V tej tekstilni tovarni je sedaj zaposlenih skoraj 450 delavcev in uslužbencev. Prejo in razne tkanine, ki so glavni izdelek tovarne, povečini izvažajo v tujino, tudi v Italijo. Po rezultatih poslovanja se uvršča ajdovska tekstilna tovarna med najboljše družbe na tem področju v Sloveniji. M. Novi glas, 29.10.98 'Mnogi mislijo, da piloti vidimo ves svet, ker toliko potujemo naokoli. A se večinoma spoznavamo le z letališči,« pravi sedemintridesetletni Iztok Kavčič, kapetan Airbusa 320. »Čeprav je to letalo staro že osem let, tehnologija v njem še vedno velja za vrhunsko,« meni pilot, ki je pri Adriji Airways zaposlen dvanajst let. Z ženo Vesno, profesorico angleščine, živita v Ljubljani in imata petletnega sina Mateja. Misijonska srečanja in pomenki 1256. Organizacija Združenih narodov je leto 1999 razglasila za mednarodno leto starejših ljudi. Papeški svet za pasto-racijo zdravstvenih delavcev je priredil v Vatikanu trinajsto mednarodo konferenco, katero je namenil starejšim osebam. Vodila misel te konference je bila vzeta iz psalma: “Še v starosti bodo dajali sad”... Udeležence konference je sprejel papež Janez Pavel II. Med govorom je poudaril, da je starost božji dar, zato je treba starejšim ljudi spoštovati, ti pa naj človeštvu, posebno mladim, prinašajo iz svoje bogate življenjske zakladnice, življenjske izkušnje in modrosti zrele sadove. Starejši so namreč dragoceni in še zdaleč ne odvečni sloj sodobne družbe. (Iz Družine) Lepe, spodbudne misli nam vsem starejšim, ki delujemo pri M ZA, pa tudi mnogi dobrotniki, mislim, da spadajo prav med nas, kot pravi psalm: “Še v starosti bodo dajali sad!” Za 80-ti rojstni dan čestitamo prijatelji iz Toronta g. Rudiju Knezu. Še mnogo zadovoljnih let v zlasti jeseni življenja s skrbno soprogo Anico v krogu svojih dragih! Ob tej priložnosti, Rudiju izrekam iskreno zahvalo za mnoga leta sodelovanja za misijone preko M ZA, z iskreno željo, da bi mu Gospod naklonil še mnogo plodnih let in da bi ostal večni mladenič, kot ga je pozdravil nadškof dr. Franc Rode ob priliki obiska v Clevelandu. M ZA Cleveland je na svojem mesečnem sestanku v novembru določil že razne datume za njih misijonske podvige in sicer: božičnica 10. januarja, misijonsko kosilo 14. februarja, veliki ^misijonski piknik pa 11. julija. Bog blagoslovi ter ohranjaj pri življenju in dobrem zdravju vse, ki bodo vse to organizirali in se žrtvovali. Kajti vsi podvigi so povezani z mnogo dobre volje, še več zahtevajo pa veliko naporov. Velika je ljubezen za misijone, ki pa je povezana z velikimi žrtvami. Morda bodo tudi drugi MZA odseki že sedaj načrtovali datume raznih dobrovoljnih misijonski podvigov. Za praznik Kristusa Kralja bodo v jolietskem MZA pripravili prodajo peciva. Ga. Marija Jeretinova je poverjenica MZA odseka ter njena dva dobra brata in nekatere spretne sodelavke priskočijo na pomoč. Veliko blagoslova želim. Marija Jeretina je poslala za Sunyani, Gana, za pet bogoslovskih vzdrževalnin $1.600. Vsota je bila odposlana semeniškemu ravnatelju Rev. Benjaminu Benne-hu, 2. novembra 1998. Predsednica MZA ga. Ana Tushar v Gilbertu sporoča sledečo nabirko še za Misijonsko nedeljo: Rev. Stanley Dolšina, $500; po $100 Jože in Silva Dolenc, Neimenovana, John in Anica Tushar; po $60, Andrej in Rezka Pucko ter Lee Schutte; po $30, Erwin in Fran Kobe ter France in Julka Samsa; po $20, Marija Bajda, Ivanka Sešek, Milka Škorjance, Cilka Zupančič, Marija Paternost, Martina Michals ter Vida Lana-ri; Katherine Trampusch, $25. Za maše $210, odposlano duhovnikom v Afriko, kateri zelo prosijo pomoč v mašnih intencijah, ker iz tega, živijo. Neimenovana z vzdrževanje bogoslovca $320 Buyeera Cyril Maombo v semenišču Ggaba, Kampala, Uganda. Lepo zahvaljena, Anica, za nabirko. Ga. Tushar je še dodala: “Vsem darovalcem se iskreno lepo zahvaljujem. V Dr. Zenon A. Klos E. 185th Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St (between Shore Carpet & Fun Services) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio ^1 m jjj mmmmm Diakonsko posvečenje, Turnišče, 25. oktobra 1998 (Ti diakoni bodo drugo leto (1999) novomašniki) našem okolju nas je le malo še, pa kar moremo storiti za naše misijonarje, napravimo z veseljem in z ljubeznijo do Boga in bližnjega. Naj On, ki vodi vsa naša pota in vidi v srce vsakega izmed nas, bogato blagoslovi vsakega posebej za velike in male darove v ta namen, ter pomaga tam, kjer vsak najbolj potrebuje. Anica Tushar” Oglasila se je zvesta poverjenica iz Montereya, Kalif., ga. Stana Oven. Spominja se ob obletnici pok. misijonarja g. Wolbanga in pošilja dar $100 za misijonarja Mavriča, ki deluje v Rusiji. Njen mož Slavo je bil že od samih začetkov MZA poverjenik in si dopisoval z mnogimi dobrotniki in jih misijonsko spodbujal ter pobiral darove za slovenske misijonarje od San Francisca preko Montereya in drugod. Slavo je bil študent v Mari-janišču, kjer je bil g. Wol-bang katehet in sta se od tam poznala. Sedaj pa sta se že oba srečala in z mnogimi drugimi MZA sodelavci in dobrotniki v nebesih pri nebeškem Očetu. Neimenovana iz Clevelanda pošilja dar $830 in sicer za vzdrževalnino bogoslovca Rafka Klemenčiča $600, za misijonarko sr. Frančiško Novak $200, ter za maše $30. Potrdila za IT bodo dobrotniki prejeli po blagajniku MZA v Clevelandu Štefanu Maroltu. Neimenovani v Torontu je daroval $20. Vsem dobrotnikom v i-menu MZA ter onih, ki bodo darov deležni, stoteri Bog plačaj. Ne bojmo se starosti. Bodimo aktivni, dokler Bog hoče in kakor Bog hoče. Vsem prijeten jesenski pozdrav še pred zimo! Sonja Ferjan 79 Lunness Road Toronto, Ont. Kanada M8W 4M7 (416) 255-2519 KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 4. - Slovensko ameriški kulturni svet priredi Srečanje s škofom Pevcem na Borromeo s sv. mašo ob 7h zvečer. 5. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Miklavževanje v šolski dvorani. Pričetek ob 6.30 zv. 6. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje, v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri pop. 6. - SKD Triglav, Milwaukee, ima miklavževanje na Triglavskem parku. 20. - Društvo SPB ima vsakoletno božnicnico, ob pol treh pop., v dvorani pri Sv. Vidu. 1999 JANUAR 23. - Odbor Slovenske pristave priredi vsakoletno “Pristavsko noč”, v SND na St. Clair Ave. Igrajo Veseli godci. 31. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11. dop. do !• pop. FEBRUAR 5., 6. in 7. - Slovenska poslovna skupnost organizira smučarski izlet. z veleslalom tekmami v Ski Windham v Windham, NY. 28. - Slovenska šola pr’ Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranj6 od 11. dop. do 1. pop. APRIL 5. do 11. - Newyorski Slovenci organizirajo smučarski izlet v Aspen, Kolo. 10. - Tabor DSPB priredi družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7. uri. P° večerji ples, igrajo Veseli godci. 24, - Slovenska šola pr' Sv. Vidu priredi materinsko proslavo, v farni dvorani, s pričetkom ob 6.30 zv. JUNIJ 19, 20. - Tabor DSPB priredi Spominsko proslavo, na Slovenski pristavi. Z AMERIŠKO DOMOVI S TE VEDNO NA TEKOČEM PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster MARK PETR1C Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd, Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR