Posamezna Številka 12 vinarjev. SI8Y. 275. V LMlani, v m, me 30. novem&ra !SI7. Leiom a Velja po pošti : s u oelo leto uaprtj.. K 30-— m en mesec „ .. „ £-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34*— za ostalo inozemstvo. „ 40'— V Ljubljani na dom; Za oelo leto naprej.. K 28-— sa en meseo „ .. K 2-30 V upravi prejemati mesečno „ 2*— — Sobotna izdaja:.ss Za oo o leto ....... K 7-_ sa Nemčijo oeloletno. „ B-— si ostalo inozemstvo. ,, 12— •*-J-Inserati: i Enostolpna petitvrsta (72 mm Široka in 3 mm vUoka ali nje prostor) sa enkrat ... . po 30 v sa dva-tn večkrat . „ 2j „ pri ve<b naročilih primeren popnst pe do OToru. Poslano: Enostolpna petiivrsts po 60 v Izbnfa vsa* dan izvremši nedelje in prr-rtUe ob 3. nrt pop. Bedna 1a'ji» nriloga vozni red. DrcdniiSivo jo v Kopitarjevi nllol štev. 0/11!. Ro.-opial se ne vračajo; neiruikirana piCMs se ne : sprejemajo. — Uredniškega teloiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo jo v Kopitarjevi nllol št. 6. — Bačnu poštne braniln oe avsirijsie št. 24.797, ogrsko 25.b1t, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniikega telelona št. 188. Husfrija in (lanči ja prlpraolienl se pogajati. Mirovna ponndba ruske vlade. C. in kr. -Višje rrmadno poveljstvo je dobilo deloma potverjepo "brzojavko, ki se jc, kolikor jc bilo to mogoče, izpopolnila. Slove: Carsko Selo, 28. novembra. Narodom dežela, ki Se vojskujejo! Zmagovita rc.volucija/delavčev in kmetov v Rusiji jc potisnila v ospredje mirovno vprašanje. Končana -je doba omahovanja, odlašanja in birokratizma. Pozivamo vse vlade, vse sloje, vso stranke vseli dežela, ki sc vojskujejo, naj: kategorično odgovore, če pritrde ali zanikajo, da.se prično skupno z nami o takojšnjem premirju in o splošnem miru pogajati. Od odgovora na to vprašanje jc odvisno, če se bomo izognili nove vojske pozimi z vsemi njenimi strahotami in bedo, ali bodo še naprej teklo po Evropi reke krvi. Mi, svet ljudskih komisarjev, vprašamo to vlacle naših zveznih držav F. V. B., I. Z. dr., 13. S. 11., Japonsko, Kitajsko*. (Francijo, Veliko Britanijo, Združene države, Belgijo, Srbijo, Romunijo je navajala brzojavka z začetnimi črkami. Op. ur.) Prod njih lastnimi narodi, pred celim svetom jih vprašamo, če pritrjujejo mirovnim pogajanjem. Mi, svet ljudskih Komisarjev, vprašamo v "prvi vrsti delavske množice, čc soglašajo, da sc nadaljuje to nesmiselno klanje, ki nas. vodi k propadu evropske kulture. Zahtevamo, naj delavske stranke zveznih' dežela nemudoma odgovore, če soglašajo, da se uvedejo mirovna pogajanja. To vprašamo v prvi vrsti. Mir, ki ga predlagamo, bodi mir narodov, bodi časten mir sporazuma, ki naj zagotovi vsakemu narodu svoboden gospodarski in kulturni razvoj. Delavska iu kmečka revolucija je že razglasila svoj mirovni program. Objaviti smo tajne pogodbe carja in meščanstva z zavezniki in izjavili, da te pogodbe ruskega naroda ne vežejo. Vsem narodom javno predlagamo, naj sklenejo novo pogodbo temeljem sporazuma in složnega sodelovanja. Na naš predlog so oficielni in oficiozni zastopniki vladajočih slojev zveznih dežela odgovorili, da ne priznavajo vlade svetov in da se ne pogajajo o miru z vlado zmagovite revolucije in da ne priznavajo profisionelne diplomacije, a narode vprašamo, če njih akciotielna diplomacija izraža njih misli in stremljenja, če narodi diplomaciji dovoljujejo, da pade velika možnost miru, ki jo je otvorila ruska revolucija. Odgovor na to vprašanje... (Prekinjeno.) Proč s pozimsko vojsko! Živijo mir in pobratimstvo narodov! Ljudski komisar za zunanje zadeve: Trockij. Predsednik sveta narodnih komisarjev: Ulj a nov Ljenin. Odgovor naše vlade. Na to brzojavko je-.edgovorila c. 'iu kr. vlada 29. t. m. sledeč-^: ,. Vladi ruske republike! Okrožna brzojavka p ve t a ljudskih komisarjev z 28 novembra t. 1., s katero ruska vlada izjavlja, da ja pripravljena na pogajanja o premirju ali o splošni mirovni pogodbi, je došla avstrijski vladi. Smeri, ki jih je naznanila, ruska vlada za premirje ali za mirovno pogodbo, ua katere pričakuje vlada ruske republike protipredloge, tvorijo po nazoru avstrijske vlade primerne temelje za uvedbo teli pogajanj. Avstrijska vlada izjavlja, da je pripravljena se pogajati z rusko vlado o takojšnjem premirju in o splošnem miru. C. in kr. minister zq zunanje reči: Czernin: Izjava grofa Hertlinga, — Nemčija pripravljena, da se pogaja o miru z Rusijo. Državni kancler grof Hertling jc izjavil dne 29. t. m. v državnem zboru: Včeraj jc rusk? vlada iz Carskega Sela poslala brzojav; O; ki sta jo podpisala ljudski komisar za zunanje zadeve gospod Trockij in predsednik sveta ljudskih komisarjev gospod Ljenin, vladam in narodom dežela, ki se vojskujejo, s katero predlaga, naj se kmalu prično pogajati o premirju in o splošnem miru. Izjavljam: Dozdaj znani predlogi ruske \ l.ude tvorijo temelj, o katerem je mogoče razp-avljati. Pripravljen sem, da se pog?jf> T), kakor hitro pošlje ruska vlada poob'aš.č?*ic^. Upam in želim, da dobe ta stremljenja kmalu podlago in nas dovedejo do miru. Khko sodijo v Berlinu in na Dunaju o ru?ki mirovni ponudbi. V centrumu (kancler Hertling je, kakor znano, pristaš centra. O. ur.) pravijo, da sc nemško državno vodstvo glede na mir lahko približa boljševikom in da se bo dobila oblika, ki bo praktično sprejemljiva na obe strani. Teritorialno vprašanje temelji na neodvisnosti Poljske, Livonijc in Kurske; v tej reči sta obe stranki edini. Praktični izpeljavi in misel o samoodločbi narodov lahko kmalu privede do miru. — »Lokal-Anzeiger«, ki ga poučujejo o položaju vladni krogi, je pisal: Po zadnjih poročilih se je moč boljševikov okrepila, ker so se jim tudi večja mesta v severni in v srednji Rusiji pridružili. V teh okolnostih morajo osrednje velesile dognati, če so sedanji mogotci v Petrogradu v imenu ruskega naroda upravičeni, da uvedejo mirovna pogajanja. Če sc dožene, da so, ni osrednjim velesilam na tem, da z zavlačevanjem položaj v Petrogradu otežkočijo. — Z Dunaja se pa javlja: Borzni krogi so znali že p.red dnevi o ruski mirovni ponudbi, kar potrjujeti brzojavka iz Petrograda in izjava nemškega državnega kanclerja. Splošno se pričakuje, da se bodo z Rusijo kmalu sporazumeli. Ruski m?rovui predlog v angleški zbornici. London, 29. nov. (K. u.) V spodnji zbornici je vprašal Rihard Lambert: 1. Če je ruska vlada ali katerakoli oseba, ki pravi, da predstavlja rusko vlado, predlagala takojšnje premirje na vs: h frontah, da se uvedejo mirovna pogajanja, in 2. če je to res, kako se je odgovorilo. Zunanji minister Balfbur jo na prvo vprašanje pritrdil. Glede drugega vprašanja je. minister odgovoril, da angleška vlada ni, kolikor je njemu znano, tudi nobena zavezniška vlada ni nato nič odgovorila. Rusija ni več v vo;n?m svetu sporazuma zastopana. Amsterdam, 29. nov. Ruski veleposlanik je že obvestil angleško vlado, da Rusija v vojnem svetu sporazuma ne bo več zastopana, ker sc vojske nc nameiava več dejansko udeleževati. Rusija odpovedala vse muntci'ske pogodba sporazumu. Easelj. 29. nov. »Daily Chronicle« je poročal: Ruska vlada je odpovedala sporazumu vse pogodbe o nabavi streliva. Amerika proti Rusiji. Newycrk, 24. nov. »Associated Press« je poročala: Uradni krogi v Washingtonu sodijo, da jc uvrstil mirovni pokret boljševikov Rusijo, skoraj v vrsto neprijateljskih narodov. Če njih pokret uspe, bi bila zelo težka nevtralnost nasproti Rusiji, ker bi Nemčija preveč pridobila. Ruska demobilizacija. Haag, 29. nov. »Daily Mail« je poročal iz Petrograda; Demobilizacijski ukaz vlade boljševikov 40 do 43 letnikov odve-že službene dolžnosti nad 600.000 mož. Boljševiki bodo demobilizirali šc nadalj-ne letnike, da tako najenostavnejše rešijo vprašanje pogajanj z zavezniki. Rumunija in rusko premirje. Dunaj, 29. nov. Iz Rumunije se še ni predlagalo premirje ali mir. Geni, 29. nov. Ugledni tukajšnji Ru-muni izjavljajo: Če se sklene premirje med Rusijo in osrednjimi velesilami, ga mora tudi Rumunija skleniti. V Jašu ss iz ru-munska in ruska vlada o skupnem premirju pogajati. Brezžična brzojavna zveza med Firlinom in Petrogradom. Haaif, 29. nov. Ameriški veleposlanik v Petrogradu je obvestil svojo vlado, da sta Berlin in Petrograd v brezžični brzojavni zvezi. Angleži beže iz Rusije. Amsterdam, 29. nov. V nedeljo jc zapustilo Rusijo 30.000 Angležev; ostalo jih je le še 2000. Prvi naslon novesa neaiiesa Katierja v drZovnem *n. V seji nemškega državnega zbora dne 29. t. m. je novi državni kancler grof Hertling med drugim izjavi!: V viharni dobi sem prevzel mesto kanclerja, ker ser1 dolžan, da domovini vsak vse žrtvuje. M s sli 1 sem. na naše brate in sinove, ki tvegajo že 40 mesecev vsak dan življenje za domovino. Njih zgledu sem sledil. O vo'pcm položaju je pribil, cla je bilo orožje zaveznikov skoraj povsod vspešno. Flandrsko pozorišče stoji neomajljivo trdno, če tudi smo nekaj vasi in sel - izgubili, sovražnik h ni dosegel svojega smotra: Flc.ndrskn obal. Angleži iščejo zda i odločbe pri Cambrai, rji h začetne vspehe je vzravnal nastop na-ših rezerv. Bitka se še bije, a ti-.ši vojskovodje in čete upajo zanesljivo na zmago. Severnovzhodno od Soisonsa in pri Ver-dunu so dosegli Francozi kra ne vspehe, a posrečilo se jim ni, da bi jih bili izrabili. Vojni dogodki na Vzhodu, ki er smo vzeli Rigo in Jakobovo, so Vam vsem še v spominu. V Galiji. Z vsnešftim prodiranjem zveznih armad v Ita'iji se peča še danes ves cvet. Si-Icv^e reči so se tam izvedle s presenetljivo hitrim prebitjem v pustih gorah. Itali-hnska armada je izgubila znaten del svojega moštva in vsaj polovico vseh svoiih vojnih srecVev. Izgubila je deže'e, ki dobavljajo veliko živil. Plena niti dezdaj ni bilo mogoče pospraviti. Če bi ves dobiček preračunali v denar, gre za dob;ček več mili:ard. Vsled zma?5 od Soče do Piave se ie naša bojna črta na zahodu znatno raz-bromer<'a. Pos'edice zmage so se čutile tudi v Macedoniji, ker, kakor vse kaže, bo sovražn'k sam prostovo'jno popustil vsoe-he, ki iih je bil pridobil zahodno od Ohridskega jezera. Ang1cži operirajo s Sina govor, so zelo prehitele dejstvo. Nasproti Ifaln, Franciji, in Angliji je po'ožaj drugačen. Od prvega dne smo se vojskovali za obrambo domovine, za nedotakljivost svojega ozemlja, za svobodo in neodvisnost gospodarskega življenja. Zvesto smo zato pozdravili mirovni klic sv. očeta. Duh, ki je narekoval odgovor na papeževo noto, živi še danes. To naj si pa sovražniki zaoomnijo: Ta odgovor pa re potnenja svobodnice za zločinsko podalj-r šam'e vojske. Za nadaljevale krute morije so le sovra2n;'n odgovorni. Nosili bodo tudi posledice. To naj si posebno gosp. Sonnino zapomni. Kanrler je končal: Čakajmo, v7*--a:aj-mo. prebimo: naše ges'o. Zauoamo Bogu, naši pravični stvari, našim velikim vojsko-vod:em, n-<š;m borilcem na lcoonem, na vodi in v zraku zaupamo duhu in rravnt moči našega naroda doma. .Armada in domovina bosta skupno priborili zmago. Boj n SicvrKe. Krasna dežela je severozanadna Ogrska; krasna, rodovitna in bogata. Od Po-žuna se razprostira proti severovzhodu med Dcnavo in Malimi Karpati plodno P o v a ž j e tja gori do Žiline (SiHein) in prehaja preko izrastkov Visoke Tatre ob obeh strane znane že'eznice Koščice (Ka. schau)—Oderburg v širokem pasu polagoma v vinorodne tokajske gorice. Krasno polje, širni gozdovi, stari rudniki in sve-tovnoznani vinogradi bi lahko tvorili solidno podlago imovitosti in bogastva za on-dotno prebiva'stvo te od narave tako bo. gato obdarjene zeml;e — in vendar! Domačin Slovak je revež, kamor se obrneš; plodove n;egove bogate zemlje uživajo tujci, v prvi vrsti židje, menda kot nagrado za njihovo madžarizacijsko delovanje, Slovaki so revno ljudstvo na bogati zemlji. To je nasprotje, ki ni naravno. Vsako tako nasprotje je navadno dokaz malomarnosti in nezmožnosti državne uprave, in tako je tudi tukaj. Uprava slovaškega ozemlja ne bo nikdar nikomur za vzor in za S'ovake, to jc za slovaško ljudstvo, menda res nc bo prej rešitve in ne bo j^m prej zasigurana boljša bodočnost na domači zemlji, dokler se ne otreseio dosedanjega gospodstva. Za Slovake so se zavzeli danes njihovi rojaki Čehi v avstrijskem državnem zboru. Znana resolucija češke državno-zborske delegacije zahteva priklopi tev slovaškega ozemlja k češkim deželam in njihovo politično združenje. Proti tej zahtevi se je vzdignil ves ogrski narod — v prvi vrsti seveda Izrael, ki Slovake najbolj izkorišča — in kliče Boga in vraga na pomoč proti Čehom, katerih politična nesramnost ne pozna nobenih mej; proti Nemcem, ki v svoji nevernosti zapuščajo svoje odrske »zaveznike« od 1. 1866.; proti avstrijski vladi, ki se z nobeno besedo ne gane proti češkim pretenzijam in proti lastni vladi, ki ni dovolj močna, da take »napade« na staroslavno, tisočletno ogr-sko kraljestvo prepreči. Samo znaki onemogle jeze in pa dokaz, da so Čehi enkrat •jadeli v živo! »Proti češkim zahtevam protestira ves ogrski narod,« tako vpijejo vsi ogrsid listi od vladnega »Pester Lloyda« sem pa tja do boulevardskega »Az Esta«. Ali res? Poglejmo, kdo in kaj je ta »ogrski narod«, ki zastopa politično ogrsko življenje na zunaj, - _ , , ... »Ogrski narod«, ki se sploh briga za politiko, sta plemstvo in z njim tesno združeno židovstvo, ki ima na Ogrskem silno veliko moč zbog svoje uslužljivosti vele-plemiškim interesom. Groi je na Ogrskem politični gospodar. Kar se grofovstvu ne vkloni, mora pasti. Ogrskim grofom moramo pa priznati zmožnost in spretnost, s katero znaio moderno narodnostno nr.scl vpreči pred voz svojih privatnih strankarskih koristi, in občudovanja vredna je njihova umetnost, s katero vselej vsako ogro-ženje svojih stanovskih interesov pretvorijo v ogroženje »državnih« in *n a-rodnih« ogrskih zahtev! Grofovskemu političnemu talentu se morajo Ogri zahvaliti, da se je pri njih ohranila do danes fevdalna moč in oligarhična vlada; pa bodimo odkriti: ne toliko talentu, ampak politični brutalnosti, katere prototip je bil in je še n. pr. grof Tisza. Politično brutalnost ogrske oligarh-ie morajo najbolj občutiti ogrske narodnosti, med katerimi Slovaki niso zadnji. Kako špekulira ogrska gentry? Tako-le: Dajmo Slovakom, Rumunom itd. m a d-j a r s k e šole. Če jim vsilimo te, bomo zadovoljili lahko svoje narodne šoviniste in čuvali bomo svoje gospodarske interese. To namreč ta go-spoda dobro ve, da se da najbolj izkoriščati neuk človek, in sicer gospodarsko, da jim dela na dan za par borih grošev in tako polni njihove grofovske blagaine; drugič pa politično, ker samo z neukimi in neizobraženimi analfabeti se da pri volitvah postopati tako, kakor se postopa na Ogrskem, kjer vsak sloviti »solgabiro« lahko ljudi zapira, kakor ravno vleče oo-litična sapa. Če bi pa dali na primer Slovakom šole v njihovem materinem jeziku, bi bila stvar kmalu popolroma drugačna. In ker so židje pri gospodarskem izkoriščanju ogrsUih narodov zelo soudeleženi in prizadeti, podpirajo seveda grofovske težme na celi črti. - To je tisti »ogrski narod«, ki brani »tisočletno državo«. V navaden jezik prevedeno se to pravi: Ogrski plemiči brani-'o svoje p r i v i 1 e g i j e, ki so jim dovol;evali ljudi izrabljati tisoč let — in po njihovi logiki je nopolnoma naravno, da sme tisti, ki je tlačil svoiega soseda tisoč let, istega tlačiti še nadalinih tisoč! Pravi ogrski narod, pristni Mažari, pa ravno tako stokajo pod plemiško nadvlado kakor ogrski državljani nemažarske narodnosti. Da se ogrsko plemstvo čuti z nemškim funkerstvom kot pooolna enota, je po tem, kar smo rekli zgoraj, samo ob sebi umevno. Kakor zastopa junkerstvo svoje fevdalne principe z vso njemu lastno trdoglavostjo, ravno tako delajo mažarski grofje. Kolikcr glasneje trka na vrata ogrske države moderno demokratično gibanje, toliko bolj jih tišče. Pomagalo pa vse skupaj ne bo nič. nastopa ostro proti nemškemu radikalcu posl. Hummru. Preglasovanju propadejo vsi Hummrovi predlogi. Zbornica sprejmo vojni zakon v smislu dr. Stelnwenderjevc-ga poročila. Proti glasujejo Jugoslovani ln Čehi. Predlog posl. dr. Viškovskega (češki agrarec) naj se pritegneta pod vojni davek tudi cerkvena kneza Skrbensky in grof Huyn. Predlog se odkloni z 169 glasovi pro ti 118. Nato preide zbornica v razpi;avo o poročilu pravnega odseka glede revizij«? obsodb vojaških sodišč, glede podreditve civilnih oseb pod vojaško sodstvo, in glede sestave porotnih listin. Poreče po3l. Ofner, ki zastopa stališče pravnega odseka. Posl. Neumann in dr. Stransky stavita dodatne predloge, ki sc odkažejo pravnemu odseku. Justični minister dr. Schauer vztrč,-ja na dosedanjih izjavah, da nišo sodišče». opravičena razpravljati o veljavnosti na-redb po § 14. Nastopi proti dodatnem predlogu posl. Neumanna. Pri glasovanju je sprejet justični zakon v oblikt sklepa pravnega, odseka v drugem in tretjem branju. Dalje razpravlja zbornica o poročilu socialno-zavarovalnega odseka glede bra-tovskih skladnic. Poroča posl. Reyer. Minister" Homarin izjavlja, da se strinja vlada s sklepi social-no-poliiičnega odseka. Govorijo še poslanci Aust, Starck, Pro-keseh. Zakon a bratovskih skladnicah se sprejme v drugem in tretjem branju v smislu poročila poročevalca v obliki sklepa socialno zavarovalnega odseka. Razprava se nato prekine. Prihodnja seja jutri ob 10. url. Gospodarski dopusti. V današnji seji je odgovarjal 'minister za deželno brambo na tozadevno interpelacijo o posl. dr. V r s t o v š k u , Hladni-ku in tovarišev glede gospodarsk;h dopustov črnovojnikom. Naglašal je, da so izšla na vojaške centralne oblasti opetovana navodila, naj ne bodo vojaške oblasti pri podelitvah gospodarskih dopustov preveč tesnotočne in naj dobi vsak mož, ki ni res neobhodno potreben, dopust. Prehrana. V proračunskem odseku je poudarjal minister za prehrano Hofer glede plena v Benečiji, da se bo vpostavila urejena uprava, ki bo vse zaloge pregledala. Nagodbeni odsek. Nagodbeni odsek je spridi vladno predlogo glede podaljšanja nagodbe z Ogrsko in glede podaljšanja privilegija Avstro-ogrske banke. Interpelacija posl, dr. Vnkotiča in tov. na ministra za prehrano. Dr. VukOtič in tovariši so stavili sledečo interpelacijo: Po Najvišji odredbi se je ustanovil na Adriji oddelek za ribji lov. S tem se je hotelo v prvi vrsti pomagali revnemu ljudstvu, ki je preteklo leto pretrpelo toliko gladu in ki danes stoji pred katastrofo. Toda v resnici se izvaja ta plenienita ideja od imenovanega vojaškega oddelka ravno v Kotorski Boki naravnost narobe. Vse ribe, ki se jih nalovi, porabi vojaštvo zase; le majhna količina, ki vojaštvu preostane, je za ljudstvo. Tako mu le Ai nič pomagano, marveč so na slabšem kot so bili prej, ker dobe sedaj še manj rib. — Interoelantjc vprašajo ministra za prehrano, ali mu je znano to neupravičeno prik.rajSevanje civilnega prebivalstva v kotorskem zalivu in ali je pripravljen nemudoma odrediti potrebno, da se to ne bo več godilo. vsakem društvu, ki pospešuje sežiganje m r li č 6 v in prepoved u-jotud1 k a t o 1 i č a n o m s e b e a l i s v o-je sorodnike dati sežg a ti. Ta dekret je za katoličane v polni meri meroda-jen, vslod česar mora govornik predlog zavrniti in proti njemu glasovati. Navajal je nadalje, da tudi s higijeničnega in zdrav-stvenopolicijskega stališča navedeni ugovori ne drže, ker je strah pred infekcijo pitne vode iz zemlje in ..pred epidemičnimi boleznimi vsled izpuhteVanja mrliških plinov na pokopališčih neopravičen in nedokazan. Nasprotno se je dokazalo, da nI nobene zveze med vživanjem vode iz pokopa-liščnih studencev in infekcijskimi boleznimi — seveda le pod pogojem, da so pokopališča v vsakem oziru pravilna. Navedel ja izreke cele vrste priznanih, hi gij eničnih ve-ščakov (na pr. Pettenkofferja, D Ion?., Npj-gell-ja itd.), ki resnico teg". potrjujejo. Naglašal je nadalje tehtne pomislek^ s kri-minelnega stališča,- ker M pri sežiganju, mrličev bilo popolnoma izključeno dognati vzrok smrti in krivce -zasledoval,i, ker bi se pri sežiganju vse sledi raznih zločinov izbrisale. Ugovarjal je nadalje iz nacionalno ekonomičnega stališča, da se za pokopališča uporablja relativno silo malo sveta, na pr. na Italijanskem Vmooo (v Avstriji še nimamo tozadevne štatistike), in da bi se za ltrematorije končno tudi porabilo dovolj zemlje in za njihovo sldavo stotino milijonov. Neupravičen je končno tudi strah pred tem, da bi se ljudje pokopavali živi, ker jo pri vestnem ogledovanju mrliča vsak tak slučaj izključen. K istemu predmetu so govorili prošt S t o j a n proti, dr. Formanek za in končno židovski poslanec dr. Stern proti. Slednji je naglašal tudi posebno versko stališče. Deželni odbornik Spodnjeavstrijski dr. M a y e r je predlagal, da se cela zadeva-od-loži z dnevnega reda. Za ta predlog so glasovali vsi Polja-ki, Ukra jinci, Jugoslovani, nemški krščanski socialisti in dr. Stern. L Sežioje nifiiCev — pohopaso. Sž državnega zbora. Dunaj, 29. novembra 1917. . Dr. GroB otvori sejo ob 10. url 10 min. Ministrski predsednik predloži načrt zakona, s katerim se spreminja z ozirom na ustanovitev ministrstva za ljudsko zdravje delokrog posameznih ministrstev. Vladna predlogu sc odknže finančnemu odseku. Nato preide zbornica v razpravo o vojnem davku. Poročevalec dr. Stcimvender Dunaj, 29. nov.11917. V današnj i seji zdravstvenega odseka je baron Hock referiral o fakultativni vpeljavi sežiganja mrličev, in je predložil zakonski načrt, op katerem bi sežiganje mrličev tudi v Avstriji bilo dovoljeno. Utemeljeval je svoj predlog v prvi vrsti z zdravstvenega stališča, ki nujno zahteva sežiganje mrličev, nadalje z gospodarskega stališča, da se namreč pokopališča vedno bolj širijo v taki meri, da postaja vedno večja nevarnost, da niti živi ne bodo imeli prostora za bivališča in je navajal nevarnost, da so pri dosedanjem običaju mrtve pokopavati, vendar lahko pripeti, da se tudi živi pokopljejo. Priznaval je kot edini veljavni ugovor kriminelno stališče, ki se pa tako redkokdaj udejstvuje, da niti ne pride pravzaprav v poštev. Naglašal je končno, da po njegovem znanju tudi z verskega stališča ne mtirc biti nobenega zadržka. Ugovarjal mu je prvi dr. Janko vlč (Jugoslov. klub.) Priznal je sicer, da z verskega stališča ni nobene dogmatične določbe, ki bi sežiganje mrličev prepovedala, da jo pa z a v s e k a t o 1 i č a n e , ki so katoličani no samo po mišljenju, ampak tudi po dejanju, merodajen dekret svetega u f i c i j a i z d a n o d papeža Leona XIII. dne 16. majnika 1886, ki v prvi vrsti prepoveduje članstvo dri AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Duna?, £9. novembra. Uradno: Pri Bresti in na Monto Tombs smo odbili napade Italijanov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. nov. Veliki glavni stan: Izjalovili so 6-5 napadi Italijaao7 na gorske postojanke no zahodnem bregu Brento in na Monte Tcmfca. Berlin, 29. nov. Veliki glavni stan: B o j n 9 skupina kraljeviča Rupreta Bavarske ga. Močno naskakovalne čete so privedle vzhodno od Merekena iz belgijskih črt enega častnika, 46 mož in dve strojni puški. Pri Foel Cappelle in Cheluveltu so podnevi močno streljali. Vzhodno od Arrasa so s topovi močnejše streljali. Jugozahodna od Cambrai se včeraj niso bojevali. Med Moeuvres in Bourldn, pri Fontaine in Crevecoeuru so od časa do časa močnejše strel ali, V naših bojih na predpolju smo ujeli več mož in zaplenili strojne puške. Bojna skupina nemškega cesarjevič a. Na obeh bregovih Moze so pričeli popoldne streljati. Lastno poizvedba so uspele. Pri B5ppe smo odbili napad Francozov. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Z zasedene DeneSKe ravnine. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Nadporočnik Š. piše: Ob Piavi 20. no^ vembra 1917. Draga! Videl sem že mnogo razdejanja in nereda tekom vojne, a to, kar cem tu videl in preživel, presega pač vse meje. Splošno so tu v Italiji krasne ceste, vendar so po teh močnih nalivih in vsled naših avtomobilov, ki vozijo brez gumijev, v strašnem stanju. Ni bilo mogoče bresti po tem morju blata, bilo ga je tudi čez pol m,etra. Avtomobilske kolone — po večini italijanske — so obtičale v tem blatu, rav-notako nešteto konj in voz. Konji so bili po večini mrtvi, vendar nekaj jih je še živelo, Videl sem tudi konja, ki je mirno na cesti stal, pa je bil mrtev. Živine smo imeli veliko na razpolago. Vsak čas smo si lahko menjali konja ali uporabili mulo ali osla, da nam je nosil prtljago. Kar pišejo časopisi, je v splošnem še vse premalo. Sploh ni mogoče popisati, kako izgleda pot za uničeno armado. Naj omenim še en slučaj. V Vidmu sva hotela s slugo prenočili. Hiše vse zapuščene, vsa oprava — razmetana, navzkriž. Ljudje so pustili vse in bežali. Hotel sem sc odpočiti. Vstopim v hišo, toda bil ie tak nered, da Sem si poiskal drugo. Sluga mi pokaže na neko vilo. Grem tja. In res! Odzunaj je bilo vse zaprto. Sla sva skozi vrt in od zadaj v prvo nadstropje. Bila je strašna tenia - noč brezmesečna midva brez luči. Kmalu stopiva v lepo hvii/rrč spJal?io°- J\sk°ra'scm«pohvalil, kako dobro se bo tukaj spalo - tedaj stopim na nekaj nenavadnega V nrept^°beJeŽi p0Vpfck ubit človek, s presekano glavo v roki je še držal krče-v to samokres^** prizor je naju tako po-grel, da sva obstala kakor onemela. Ho- ntr,bHsk0V!t0 naza'' toda od samega presenečenja nisva mogla najti izhoda. Mesto po stopnicah v pritličje sva zašla v tt&pr*; ,ren0,ka " l»k° I*t*i0kn;ni^ SV! se- toda zopet sva 5e ?a. [tl± v te.mi J tsto sobo. Sluga se spod-Jakne, pade če* mrtveca, zavpije, foda tudi jaz sem že.Iežal v tem trenutku nad i" mrtvfr človekom! Toda knSu sem se zavedeT položaja in iskal izhod? na prosto. Sluga mi je sledil, toda izgledal je bo& M1" ' SfVeda bil tudi jaz nič bo )ši. Naslonil je na zid in pričel blju-vati, da sem moral kar v galop Mesto spanja sva raje šla naprej. P Sedaj pa O lepi Italiji! To je res kras- [»»»»S n kib, klet, prenapolo|eot. z vinom. R« .. Kedaj nam zašije solncc miru? Zve-n^o zvezde m samo norec čaka odgovora! ŠteliSM 9 - - »Bog ve, alj; pademo pod Laha ali Šentlenarta doma. čuden ta njegov indiffc-entizem! Starček se do. Z ostalimi Slovenci na vzhodu in severu, f" ? " sama lega. Kupčija je bila zato živahna, zlasti v središču, v Čedadu ali v Starem mestu pod Staro goro, v Ko-Tr po J®tmskem Cazut reetum Križišče na desnem bregu Soče) in v Kr- ZTtl Pič:ih dcmačih Pridelkov so hodih s trebuhom za kruhom kot različni delavci lc k nam in le. dalje, od koder so ^e vračali ob času »buric« ali kostanja. Uoma so živeli takrat bolj pratrrarhalič. no. Javn.h sol nI bilo, ali v cerkvah je bilo za ljudstvo vse; slovensko: evangelij pridiga, pasi,on, pstje itd., četudi nepravilno, kakor na primer: , »at te vere« dejane Tf ^j50/ at!° dcI,a fede«, - »grevenga«, »kes« itd., ker je pazil na to čedajski ka-Pitel, ki ,e notegoval svoje dohodke (kvar-tez) od ljudi. . . L;ta J866. pa je prišla laška vlada in 7. nio ta nesrečha meja, čez Idrijo, Srednje, Kolovrat. Matajur in Mijo. Zato so bili odrezani od nas in priklopljeni k Furlanom v nizavi. med tem ko so bili obrnjeni Iro-bariški Kotarji proti oddaljeni Gorici. Ti-hotaDstvo je nastopilo, tako da co bili preskrbljeni, pdsebno s tobakom, daleč preko meje. čez so hodili za zaslužkom, kakor poprej. Iri tukaj so se naučili marsikaj. Saj doma .ni bilo drugo kakor laško; celo iz cerkev so pehali starodavne navade. gole vse laške! Uradi ravno tako. Ostra cenzura je branila tiskovinam čez mejo. Sam *sveti Mohor« je bil »interniran«. Ni čudo, da so pisali slovensko z laškimi črkami ter da co se podpisavali celo duhovniki po laško. Moralo se ,'e vse »shh-diti«. In ljudje so že taki, da rajši popusti[o zaradi »ljubega ;m'ru«. če se je kdo čutil zmožnega storiti kaj za zatirane roiake, takoj je zadel ob zaoreke., Duhovnik Škur je moral pred par leti v Ameriko. Vlada jim je sicer obljubila prostost, pa kakor jo sama razume. Na videz je za nje skrbela, z novimj cestami, mostovi itd. Tudi podpore je delila med nje, ker so bih mirni. Zato je pazila pridno, da rc Jim ni nihče pHbližal čez mejo. Zlasti zadnja leta je ovaduštvo med njimi kar cvetko. Nič čuda,'če so bili tam v dolgih preiskavah in potiern pred porotniki, tik pred laško vojsko, nekateri naši. Na voisko proti nam so se pripravl;ali zdavna. Nadučitelj Del Re iz Tolmeča je novedal, da je vlada naložila učite^iem mladino vzgajati v rrvraštvu proii Neircem, zakaj za take imr Italija' vse v Avstriji. Najzagri-zenejši uradniki in vojaki so bili nastan'e-ni med niitni in najgrši časniki so krožili okoli njih. In zdaj ob naši srečni ofenzivi ro vsi pobegnili, tudi duhovniki, prav malo kdo je ostal, globoko dol v Italijo. Znamenje, da jim ni bilo vseeno, kakor starčku zgoraj, ki je mislil ri cvo'2 I ahe in na Pruse. Quid faoicnclum? Najprej naj se. pozabi poprejlnja meja za vse'ej, poboljšn-ti se moramo — crrrrigere farnam da nam zaupajo; dati jim je prostost tudi v cerkvah, postaviti šole itd. Dnevne novice. + Toroka v cesarski hiši. V kapelici v gradu Laksenburg se je 29. t .m. vršila poroka cesarjevega brata nadvojvode Maksa s princezinjo F,rančiško Hohen-lohe-SchillmgsfUrst. Poročal jc kardinal nadškof dr. Piffl. Navzoči so bili ce3ar, cesarica, bolgarski kralj, saški kralj in mnogo drugih knezov. -f- škofje goriške metropolije v Trstu. Danes so se sešli prT tržaškem škofu dr. Andreju Karlinu goriški knezonadškof dr. Fr. B. Sedej, ljubljanski knezoškof dr. Anton B. Jeglič, krški škof dr. Anton Mahn;č, in poreško-puljski škof dr. Pederzoll'. Jutri se vrne goriški nadškof dr. Sedej zopet v Gorico. ; j' + Nastop kuezo5ko'a dr. Jeriča z ozirom ra knezoškofovo objavo v »Slovencu« glede afere v S. L. S. in njegovo ponovno deklaracijo pozdravlja »Edinost«: »S tem svo'im nasfopom je presvetli n»š knezoškof obvezal ves r.nri' jugoslovanski narod v globoko hvaležnost«. .+ Župani kamniškega okraja (23 ob-*lrt), so poslali Jugoslovanskemu klubu na Dunaju sledečo izjavo: Župani kamniškega okraja, zbrari na sestanku v šmarci dne 4. novembra 1917 uvidi'0, da je naša bodočnost le v združenju Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta tri nlemena so le en narod, era kri, eni jezik. Naši sovragi so nas loč li na razne dežele ter nas razdelili, da so nos laglje flacili. Zato je naša odločna zahteva, da oadejo deželne meje; Naši mož:e in na-il fantje se ne bore za nadvlado Nemcev in Mažarov, ampak ža enakopravnost vseh narodov, predvsem za 6vobodo in edinost jugoslovanskega naroda, katero je pa mogoče le v samostojni jugoslovanski državi, ki bodi pod habsburškim žezlom. Odkrito in glasno povemo, da ne bomo nreje mirovali, dokler se ta naša minimalna zahteva ne izvrši. Zahtevamo' pa tudi, naj bodo v bodoči jugoslovanski državi združeni vsi jugoslovanski rodovi, torei tudi prekmurski in beneški Slovenci. Niti ena jugos1o-vanska vas naj ne uštane pod tujim go-spodstvom. Vsled vojne največ trpi kmečki stan, tako da je že na robu pronada/ Kot žuoani kmečkih občin prosimo jugoslovanske poslance, da zastavijo v državnem zboru vse svoje sile za varstvo kmečkega stanu, zlasti na našem jugu, kjer smo najbolj prizadeti. Pozivamo jugoslovanski klub na Dunaju, da brez odlašanja ustanovi narodni svet, v katerem naj bodo vse stranke sorazmerno zastopane. 1. Strašna vojna je že pobrala naše najčvrstejše može in jnladeniče. Kdaj bo konec tega nečloveškega in nekrščanskega klanja? Pozdravljamo hvaležno prizadevanje svetega Očeta Benedikta XV. za splošen mir, ki naj bi bil pravičen za vse narode. 2. Pozivamo vse slovenske občine, da se oglasijo za združeno Jugoslavijo. Naj ne bo niti. ene občine, ki ne bi podala te izjave. 3. Svetovna vojna je nastala, ker ni imelo ljudstvo pri tem ničesar odločevati, Zato naj vsa jugoslovanska javnost dela na to, da se vse javno življenje demokratizira. O vojski in miru naj odločuje le ljudstvo. 4. Kot pristaši S. L. S. želimo, da se nemudoma ustanovi Vseslovenska ljudska stranka, da bo stranka tako mogla enotno in uspešno delovati. — Slede podpisi občin. 4- Ihan za deklaracijo. — Zaupnica Jugoslovanskemu klubu in načelniku dr. Korošcu. Občinski odbor občine Ihan je v svoji seji dne 25. novembra soglasno sklenil sledečo izjavo: Občinski odbor občine Ihan se iz celega srca pridružuje izjavi vseh slovenskih strank za državnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja t, 1. Iskreno se zahvaljuje prevzvišenemu g. dr, Antonu Bona-venturu Jegliču, knežoškofu ljubljanskemu in vsem drugim gospodom, ki so to svojo izjavo za avstrijsko Jugoslavijo slovenskemu ljudstvu odkazali edino pravo pot, — Iskreno pozdravlja nad vse človekoljubno mirovno akcijo Njihove Svetosti papeža Benedikta XV., katero hoče tudi nadalje podpirati z gorečo molitvijo. Istotako iskreno pozdravlja mirovno sodelovanje našega ljubljenega cesarja l^j: Veličanstva Karla I. ter prosi Vsemogočnega, naj skoraj uresniči želje našega mirovnega vrhovnega kneza in vladarja. Obenem izreka Jugoslovanskemu klubu, zlasti pa njegovemu odličnemu načelniku dr. Korošcu tem potom popolno zaupanje. V dno .srca in duše je prepričan, da, dokler bo imel naš narod tako neustrašene poslance in Jugoslovanski klub takega načelnika, mu bo lahko mirnim srccm zaupal vse narodne in gospodarske koristi. Le pogumno naprej, zlasti v sedanjih časih, ko Nemci in Mažari tako proti Slovanom nastopajo! Ihan, dne 25. nov. 1917. — Slede podpisi. -f Sv. Križ pri Kostanjevici za deklaracijo. Občinski odbor v Sv, Križu pri Kostanjevici je sklenil v svoji seji 25, nov. soglasno sledečo izjavo: Z navdušenjem se pridružujemo deklaraciji jrgoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1. in poživljamo svoje poslance, naj složno in brez razdora in z vsemi močmi delujejo za njeno udeislvo-vanje. Tu na slovensko-hrvatski in vlaško-srbski meji posebno živo čutimo, da smo vsi trOje en nirod, ki mora doseči združenje v svoji državi pod habsburško krono, — Z veliko hvaležnostjo se pridružujemo tudi mirovnemu prizadevanju sv, očeta Benedikta XV, in našega presvetlega cesarja Karla I. — Slede podpisi, + Dole pri Idriji za deklaracijo. Odbor občine Dole pri Idriji ee je v seji dne 19. nov, 1917 soglasno in z vso navdušenostjo izjavil za samostojno enotno jugoslovansko državo pod davnim habsburškim žezlom v smislu jugoslovanske držav-nozborske deklaracije z dne 30- maja 1917, kateri ce ljudstvo z vsem srcem pridružuje. Slava in čast g^, poo'a.neem v jugoslovanskem klubu zi njihovo vzviS»po narodno delo! Obenem sc r'irr--> pr-Vužu-je mirovni noti cv, očeta in r_šcga pr^e-cvetlega vladarja K t.'a I., da se čir* prej konča strašna vojska mod narodi. ■— U> ban Bogataj, županov rtnestnik. + Ca Jttfttttav9fiHr-.o ^.tjhT-TarljH j* Izjavil občlnrki ..odbor no. Krtini in trenem ostro obsodil pošlo-cn j o dr. Šušteršiča. Nadalje so se izjavile za r-ajniško deklaracijo občine 1r~~~:n, Hirifia Joiclrfaa In «Tablani/ Toza devno izjavo s podpisi so odr-:l?li Jugoslovanskemu klubu ra Dunaj. •f Kako n p nsimrvlj-sla Slovenca kmečka slmnVa? — Ko je dr. Šusteršič'.ca zadnjem shodu S. L. S. to stranko zavrgel kakor ožeto limono, r.o takoj ustanovili novo stranko in sicer so v vodstvo rove stranke sprejeli kakih deset navzočih udcležnikcv. drugih štirideset so pa kar narisali, dasi niso jjili navzoči in od teh nihče ni vedel,: * da ..'.Šusteršič snuje novo stranko. — To je stari absolutistični komando, ki ga mora vc.ik razsoden človek obsodit'. + Kregnrjevn stranka rs-m^ena. Pa-sar Kregar je ustanovil svojo stranko v znani gosfi'ni po tihoma. tako da so r"5i ljudje vedeli zanio šele iz ogromnih zelenih lepakov. Naši com'šljen;kt odklanjan Šuster8:č - Kregarjeve stranke in stoic trdno v bo'u in viharni prc'zku?eni S. I . S. nod nač^stvom prhata Andreja K ?» -1 a n a. Na račun šusfrrši^evih pbdružro Kregar—Pe'čevih strank zbija cela L;ub-ljana dovtipe. Tako smešno-žalostne v'o'e ni igral pred Kregaricm š« nobeden. Na zidovih še vedno vabijo veliki Kregar na-sarievi lenaki —- toda nristašev le veliko, veliko manj kakor, l«oaknv. Ljudie so pa metrii in zavedni. Tisti, ki' so računali ra niihovo neumnost, so se pošteno urezali in blamirali. — Vseučilišč« v Solfio<*radu. Za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Sol-nogradu vlada ne da svojega dovoljenja. Stvar pride pred upravno sodišče. — Medtem pa so se škofe nri skuonem po-r.vetu in odbor vserč'l'Ške*a društva v Solnogradu z vlado dogovorili, raj se "stanovi državno v$euči"ščo s katoliškimi vzporednimi profesorskimi stolicam'. P;le bi te-le stolice: Na hogcs'ovnem oddelku za. misijonsko znanost, na pravni za politično narodno gospodarstvo, na modro-'l slovni za modroslovje in v7tfo;eslovje, za ! splošno za zgpdovsno umetno- sti in za biolofiijo ra medir'pak-m, 7-čar-n.o pa na modroslovn^m cldelkn. Predloge o imenovanju rrofeser:ev minist^*- m dogovoru s solno^ra^kim škofom pro-1l- cerkniške obCne dvojno ^^-"tifst-o -a Cerkmeo. dru^o za Begamo. M r- s tem l">n"(!nn iz1"?' \z C-rk"!"". r^rkni-gki f"-rent jc dosedaj Z«nnn Tvan Lavrif. rri-. f"dail'i pa so mit: dck"-i .T-tr---, k-W Ant. T oviro, r"8?'nik Jak. Marolt iz Žirovni^. Vcst"r 'r Cr->hovefJa tor. "osertp'ki M-»i-;a Deli«v iz So. -T"zer->, An-1. nran'*:-!! i7. Dol. vrsi, Fr. StraSil-"- iz Zel** .To«. Krn r'i?" Iz ^rahove^p. '»"rent ie I iii^o—»k Po--*, r, ]fr. no?tar. rri-»-M''- n-:, žunnik ^atej Jtpr pp-ct-ik' ^nt. ^id- mnr iz Pc^""!. T". Med-T 17 P"-iiI>a'-i. T-'an T^ebevc iz Ke"lieka t T Tv. ^'♦'-ik 17 P-I^cka. S tem i" '-vrSen sklrn '-'-njskefSa deželnega zbora o^ septembri 191^*. — Odlikovanja. Vitežki križcc Franc Jo-sipovej^a reda z vojno dekoraciio i^ dobil nadporočnik dr. Etfon Stare. — VojaSlci zaslužni kriiec 3. vrste z vojno dekori>cijo 7 m?či je dobil poročnik 47. pp. Ferdinand Hlebs. — VdruiJiČ ie dobil ponovno Najvišje nohv.alno priznanje stotnik 53. pp. Josip Skrtilj. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z mcč: je dobil poročnik 47. pp. Viktor BaiH.ek. — Najvišje pohvalno priznr-nje z meči je d^bil poročnik 17. pp. Ludvik Planička. — Srebrno hrabrostno svetinjo t. vrste so dobili: tn. narednik 47. PP. Juj? Franc; narednik 3. Oster Stanislav: desetnik 7 »rd. Ion. p težnik Franc; pržec 91. pp. Peček Franc. — Vdrutfič so dobili crebrno hrabrostno svetinjo 2. vrstC: desetnika KoroSec Martin in RcŠkar Kupert in poddesetnik Hajdcn Josip, vsi pri 47. pp. — Iz Šolsko služba, Trajno upokojena sta nadučitelj v Št. Vidu. pil Vipavi Ivan Rudolf in učitfljica Ivana Smole; s"ir:asno je upokojen nadučitelj v Knožaku Karel Česnik., Denarne nagrado iz Metelkove ustanove v znesku 80 K 41 v. so se podelile nadučiteljem Francu Štcfančič v Velikih Laščah, Francu Musar v BoStanju, Dominiku Brlc na Dobrovi, Andreju Vilfanu v Smarincm pod Šmarno Goro, Valentinu Zavrlu v Begunjah in Francu Zagorcu v Beli poči; tz fremoženja bivšega vrtnarskega druiltva tri denarne nagrade po 72 K 10 vin. nadufiitclju Tilu Grčarju v TelCah, učitotjem Valenfnu Clemente v Nevljah in Konradu Berlc v Metliki. Pristavl. amo, da nnirl nI c!o*16 nobeno posebno poročilo od članov dclclhcja folskcra sveta. — rVrMna onro^-iisv rči(evev cd vofa5u-! s!-ižbc. Naučni minister dr. Cvi-klinski.jc glede na pomanjkanje uč'teljev v naučnem odseku hjavi', da bodo državni, dežeSi in občinski učitelji, ki n'so spo-r.obni za službo ra fronti in ki služijo v za-ledj-', začasno,od vojaške s'užbe z dne 31. decembrom 1917 do 15. julija 1918 oproščeni...... — Vič. V nedeljo, t. j, 2. de', ob 4. uri popoldne se bo v tukaišrjem Društvenem domu uprizorila igra: ^Sv, Vi d«, vzeta iz »Mentorja«, sestavil dr. Iv. Z o -r c. — Smrtna kosa. V Jeličrem vrhu je umrla za jet'ko Marija Rupnik. Udelež''a ce je skupnega slovenskega romanja v Rim in Jeruzalem, — V Škocijanu pri Dobu je umrl 61-letni posestnik Anton Stražar. Bil je ze'o dober gospodar in veren katoličan. Udeležil se jo svoj čas romanja v Rim in Lurd. — Umrl je v Zagrebu podmaršal Gjuro Dmitrovič, star 76 let. — Roparskega napadel ca raprli. Koncem meseca oktobra t. 1. sta b'la na Krasu napader.a :n oropa~a denarja dva domačina: o-onesimk Andrej Vovk blizu Grahovega Brda, ki mu je b'lo ukradenih 3200 K, in Alojzij Pavšič iz Žabdj, ki mu je bilo ukradenih 3700 K, Rooarskega naoa-dalca, ki je.nosil vojaško obleko, dolgo niso mogli izslediti. Končno pa je postala oblast pozorna na nekega rarednika. ki se je na-ctan'1 v hotelu Mo-ccnisio v Trstu in razsipal denar v ničvredni ženski družbi. Aretirali sa ga in dognali, da je dotičnik navaden vojak, Teodor Buga po imenu, doma h Bukovine. Po dafšem tajenju ie Buga gornja rooa v celem obsegu rriznal. v— Neznani vo;ci ujetnik1, Pcizvedo-v.alni urad za vojne ujetnike na Dunaju ram jc sporočil imena sledečih vojnih ujetnikov ra Ruskem, Laškem in v Srbiji, doma na Kranjskem, katerih svojci ce vsled pomanjkljivega naslova tuvradno niso mogli' izslediti. Tozadevna pojasr.ra daje poizveclavalnica Rdečega križa Ljubljani, II. državna gimnazija, soba 53. Četov. Ahlfeld Bruno, Lir. 27, dar 29 let, pristojen ?; peš. Čurca Franc, p. o. 97, star ? let, Postojna; peš. Dobovšek Frane, lovski bat. 7, star ? let, pristojen ?; peš. Duje Jakob, p. p. 20, star ? let, pristojen ?; peš, Dvorak Matija, trdnj. art. 4, star ? let, pristojen ?; črnovoj. Elosir Toma, Lir. 27, star ? let, pristojen ?; črnovoj. Fiec'la Friderik, p. p. 17, star ? let, pristojen ?; črnovoj. Flerin Franc, Lir. 27, star ? let, pristojen ?; črnovoj. Finster Josip, p. p. 17, star ? let, pristojen ?; enol. prost. Go ha Henrik, p, p. 97, star 19 let, pristojen ?; enol. prost. Golub Peter, d. p. p. 25, star 20 let, pristojen ?: enol. prost. Geistcr Pavel, Lir. 19, star ? let, pristojen ?; enol. prost. Hruden Erno, Lir. 5, etar ? let, pristojen ?; poddesetnik Horv/at Mirko, Lir. 25, star 38 let, pristojen ?; desetnik Jelene Franc, p. p, 17. star ? let, pristojen ?; kan, Jagodnik Pave', črnov. art. cdd. 3, slar 40 let, pristojen ?; poddes. Jančekovič Martin, p. p, 17, star 29 let, pristojen ?; poddesetnik K'ančnik Mihael, lov. bat. 7, star 25 let, Radovljica; poddes. Klinz Franc, Lir. 27, star ? let, pristojen ?; poddesetnik Križ Andrej, Lir. 27, star 23 let, pristojen ?; črnovoj. Kovačič Franc, p. p. 17, star 32 let, Čatež; črnovoj, Kunstel Franc, art, odd. 8-3, sar 41 let, pristojen ?; pc3. Kovačič Alojzij, p. p. 17, star ? let, pristojen ?; črnovoj. pešec Krischner Franc, p. p. 15, star 30 let, pristojen ?; črv. p. Lan-gen Rudolf, star ? let, pristojen ?; črnov. p. Lcvsteg Ivan, pp. 17., star ? let, pristojen ?; poddesetnik Logar Jakob, lir. 5., star 36 let, Tominje; poddes. Lužan Ivan, str. p. 22., star 36 let, Rudolfovo; poddes. Meizek Štelan, lir. 25., etar ? let, pristo-I jen?; podclecct. Nastran Ivan, dom. baon. 154, star 39 let, Kranj?; desetnik Novosel I Anton, honv. 25, star 39 let, Mače?; črno-j vojnik Okorn Franc, star 36 let, pristo-! jen?; pešec Pugelj Franc, pp. 22., star 38 let, Postojna; ? Poznanjšek Franc, pp. i 17., star, ? let, pristojen?; pešec Pleš Rudolf, pp. 17., star 29 let, pristojen?; pešec Rennr Ivan, 17, pp., star 23 let, pristojen?; ' pešec Rener Ivan, pp. 2., sttr 42 let, pri-j dojen?; Štfuric Tema, lir. 27,, star ? let, pristojen?; Strmole Franc, pp. 27., slar ? let, pristojen?; Szutra Pavi, Ur. 19., star 19 let, pristojen?; Šumrada Janko, pp. 17., etar ? let. pristojen?; Schuller Anton, pp. 17., star ? let. Dobrava; pe^ec Suša Ivan, lir. 5., star 29 let, Vrabče; Siek Franc, pp. 7., star ? let; pristojen?; peJec Skamperle Rudolf, Ur. 5., star 24 let, pristojen?; enol. prostovolj. Sedmak Anton, lir. 5.. star 26 let, pristojen?; Szolor Ivan, sap. baon. 3., dar 32 let. Krar.j; Tehovnik Avgust, lir, 27., star ? let, pristojen ?; Torc Ivan, lir. 20., star 21 let, Moravče; sao. Tersik Ivan, ap. rgt. 14., sttr 44 let, pristojen?; Todo-euč Nikolaj, lir. 27., star ? let, pristojen?; črnovoj. lov. Vojvodič Mita, lov. p. 20., ar 23 le„ prisojen?; strel. Valach Kari, trel. p. 18., star 21 let, pristojen?; Volau-cek Filip, pp. 87., rtar ? let, Logatec; Zar-nik Ivan, art. oddelek 0/3, star ? let, Kranj. Cerkveni veslu R. -f Za večjo svobodo ka'o'iške cerkve v Nemčiji je izdalo 27 nemških nadškofov in škofov pastirsko pismo, ki opozarja ra velike opustošbe, ki jih je povzročila vojska v nravnem in v verskem oziru. Pastirsko p!smo nasnrotuje stremljenjem po odpravi verske šole in zahteva, naj ustanovitvi verskih srednjih in višjih šol ne na-eprotnjejo. Cerkveni krogi zahtevajo več svobode katoliški cerkvi in kongregacijam in nastopajo proti ločitvi cerkve od države. Odločno nas^o^ajo proti stremljenjem, ki delajo na to, naj se katoličani in protestanti združijo v nemški narodni cerkvi. — Blnžer<=' kg. lj Meso na rdeče in rumone izkaznice A. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamenovanimi s črko A, prejmejo meso v soboto clnc 1. decembra popoldne v v cerkvi sv. Jožefa od 4. dc pol 5. ure. lj Oddaja cenejSej-a mesa na Viču. Stranke z Viča, ki imajo rumene B fn C izkaznice prejmejo goveje meso v soboto dne 1. decembra popoldne v mesnici gospoda Škrla na Viču. Določen je tale red: od 2. do pol 3. ure stranke z rumenimi izkaznicami B št. 1—100, ocl pol 3. do 3. ure št. 101—200, od 3. do pol 4. ure št. 201 do konca, od pol 4, do i. ure stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1—100, od i. do pol 5. ure št. 101—200, od pol 5. do 5. ure št. 201—300, od 5. do pol G. ure št. 301—400, od pol (5. do ti. ure št. 401 do konca. 1 oseba dobi en četrt kg, 2 osebi % kg, 3 in 4 osebe tri čfetrt kg,'5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in en četrt kg, več oseb V/j kg, kilogram stane 2 K. lj Oddaja cenejšega mesa v Mostah. Stranke, iz Most, ki imajo rmene izkaznice, zaznamovane s črko B in C dobijo goveje meso v nedeljo, dne 2. decembra dopoldne v mesnici gospoda Karla Štruklja na Zaloški cesti št. 14. Določen je ta-le red: od 7 do pol 8 ure zjutraj stranke z rmenimi izkaznicami B št. 1 do 100, od pol 8 do 8 št. 101 do 2C0,od 8 do pol 9 št. 201 do konca, od pol 9 do 9 stranke z rmenimi izkaznicami C štev. 1 do 100, od 9 do pol 10 št. 101 do 200, od pol 10 do 10 št. 201 do 300, od 10 do pol 11 št. 301 do 400, od pol 11 do llšt. 401 do konca. Ena oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe tričetrt kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K. Primorske novice. Zapadna Brda. Ljudstvo v zapadnih Brdih je ostalo po večini doma. Kraji niso preveč trpeli. Begunci v taboriščih in drugod, izposlujte si dovoljenje za vrnitev. Domači vas čakajo. Županstvo Šempas se preseli s prvim decembrom v Šempas, kjer bode nadalje uradavalo. Tečaj za izobrazbo potovalnih učiteljev v gojenju perutnine. C. kr. poljedelsko ministrstvo namerava otvoriti v dobi od meseca^marca do julija 1918 poseben tečaj za izobrazbo potovalnih učiteljev in učiteljic v gojenju perutnine. Tečaj se uvede na Dunaju XXI, Donaufelderstrasse 103 (Roho-Geflugelfarm) in ima namen izobraziti potrebno število učnih moči za širjenje perutninske obrti v avstrijskih lcronovinah. Pouk se vrši brezplačno in udeležniki dobe tudi državno podporo, ako bodo obiskovali točno pouk in se obvezali prirediti po izvršenem izpitu najmanj trideset predavanj v raznih krajih dežele, kateri pripadajo, Deželni odbor goriški poživlja učitelje in učiteljice, kakor tudi druge primerno izobražene osebe, ki bi želele udeležiti se tega tečaja, da prijavijo svoj naslov do konec januarja 1918 deželnemu odboru goriškemu, tačas na Dunaju VIII, Schlesinger-platz 2. — Poštna vest. Dne 1. decembra t. I. se zopet odpreta poštna urada v Krminu in v Sv. Luciji ob Soči samo za pisemsko pošto izvzemši zasebno rekomandacijo in poštni urad v Prvačini za pisemsko-poštni in denarni (poštno-nakaznični in poštno-hranilnični) promet in za promet z vrednostmi pismi. Postni urad v "odmelcu. Dne 1. decembra t. 1. se zopet cdpre poštni urad v Podmelcu za pisemsko-peštni in denarni (peštnohakaznični in poštnohranilnični) promet tzr za promet z vrednostnimi pismi in zavitki. Pri zavitkih je najvišja teža. omejena na 10 kg in označba vrednosti 100 K. LISTNICA UREDNIŠTVA. Gg. dopisnike, katerim se toplo priporočamo za kratka, točna in zanimiva poročila, prosimo, da svoje dopise pošiljajo izključno na naslov; Uredništvo »Slovenca« v Ljubljani in ne na osebo tega ali onega »Slovcnčevega« sourednika. Čepa je Makedonija? Polemika med srbskimi in bolgarskimi socialisti. Soiija, 28. novembra. Socialistični organ »Narod« prinaša sledečo vest: Srbska socialistična delegata Kaclerovič in Popo-vič sta pričela, potem ko sta izročila ho-landsko-skandinavskemu odboru svoj memorandum, ponovno se baviti o mirovnih vprašanjih. Na vsak način je neoprostljiva njuna trditev, da je bolgarski delegat Sa-karov odobraval to vojsko še tedaj, ko je bil očividen njen imperialističen značaj. Nasprotno pa je res, da ravno srbski socialisti podpirajo imperialistične težnje srbske buržoazije in da ti zastopajo absurdno Cvijičevo teorijo o Makedoniji, po i . • _ • i_! LM; ___i___: C_U: _:»: Kateri naj ui uui maneuuiicl mu mu Bolgari, ampak brez razlike i Srbi i Bolgari. To je teorija nacionalnega konglo- merata, ali v tem konglomeratu se vendar ne more najti Srbov. To stališče srbskih socialistov se popolnoma krije s stališčem srbske buržoazije, ki zahteva razdelitev Makedonije v interesu gospodarskega razvoja Srbije. Po isti pravici bi mogla zahtevati Rusija Dardanele, a Nemčija Nizozemsko in Belgijo. Ako dobi Srbija kos Makedonije, potem bo to privedlo do večnih prepirov med balkanskimi narodi. Zahvaljujemo se srbskim sodrugom za njihovo velikodušnost, da priznavajo, da ima tudi Bolgarija pravico na Makedonijo, ali odločno odbijamo zahtevo, da mora dobiti Srbija v slučaju, ako ne dobi v imenu narodnostnega načela Bosne in Hercegovine, kos Makedonije v interesu svojega gospodarskega razvoja. Makedonija je bolgarskim socialistom posvečena zemlja, in to ne zato, ker je tamošnje ljudstvo kri bolgarske krvi in meso bolgarskega mesa, ampak ker se narodno jedinfctvo Bolgarov ne more žrtvovati gospodarskim interesom Srbije in ker so se Bolgari žrtvovali za Makedoniio v revolucionarnih bojih tudi pred 1. 1912. llaJilaDSMaicoskr prepiri. Prejeli smo: Vloga Penelčice, ki jo je v krogu entente od nekdaj igrala latinska sestra Italija, peste j? zadnji čas čimdaljc tembolj očividna. Francoski listi očitaio Italijanom, da so ?e v zadnji ofenr.ivi zalo slabo držali. Tako povzema »Journal des • Debr.ts« Cadornovo trditev o oslabljenem I odporu druge italijanske armade, ki sc je neznatnemu številu sovražnih divizij brez boja umaknila. List ie mnenja, da je stalo proti Italijanom vsega vkup le 30 avstro-ogrskih in 10 nemških dividj. »Corriere della Sera« polemizira rroti tej trditvi in v protiračunu dokazuje, da je bilo v sr.d-nji ofenzivi v boju proti Italijanom 45 av-stro-ogrskih in 30 nemških divizij. Iz ce'c nasprotujoče se polemike se jasno vidi le to, da so zavezniki Italijo kot sobojevnico in izpolnjevalko vrzeli radi trpeli med seboj, da ji pa dajejo sedaj, ko je sama v stiski in potrebuje pomoči, britko občutiti svoje preziranje. Marconi član italijanskega dencralneda štaba. Geni, 29. nov. »Progres de Lyon« je poročal iz Rima: General Diaz je imenoval Marconija za člana generalnega štaba. fiosgome lelele. i ' * VIL vojno posojilo. Pri Kranjski dež. banki v Ljubljani so nadalje podpisali vojno posojilo med drugimi sledeči: Kranjski deželni odbor 350.000 K; potom Kreditne zadruge nje predsednik Jean Schrey 20.000 K; župni urad Gotenice 4000 I<; občina Stari trg pri Ložu 10.000 K; občina Mirna 5000 K; občina Podraga 2000 K; občina Dovje 3000 K; občina Jablanica 1000 K; mestna občina Lož 2000 K; občina Cerklje na Dolenjskem 500 K: občina Št. Peter na Krasu 1000 K; M. P. 2000 K; dr. Franc Grivec 1000 K; Ivan Sajovic 3000 K; Anton Holz 2000 K; Marija Poko-vec 1000 K; Frančiška Pokovec 1000 K; Franc Jakelj 1000 K; Marija Jelene 200 K. — Za nadaljnje prijave se priporoča ofici-jelno subskripci:sko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani. ' VIL avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je do vštetega 23. t,, m. subskri-biralo 279 strank 3.077.350 K VIL avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so vpisali sledeči gg. in zavodi: Ljubljanska kreditna banka za svoj lastni račun 1 milijon kron: Posojilnica v Radovli'ci 50.000; Mestna občina ljubljanska 100.000; Posojilnica za II. Bistriški okraj v Trnovem [Notranjsko) 50.000; Mestna hranilnica v Idriji 10.000; Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof ji Loki 28.000; potom Posojilnice v Radovljici L. Fiirsager, Radovljica, 1000; Marija Perne-Trevn, Sava-Jesenice, 1000; Luka Hafner, Radovljica, 1000; Fr. Papler, Doslovče, 7000; občina Tržiše, Me-dija-Izlake, 4000; Angela Agnola v Ljubljani 5000; Ladislav Pečanka, nadravnatelj Ljubljanske kreditne banke, 3500; pri Posojilnici v Radovljici 3000; Edmund Wetn-hold, Ljubljana, 2000; Janez Zaje, vas Pešata, p. Dol pri Ljubljani, 2000; Martin Zamik, nadučitelj, Trnovo n^. Kranjskem, 1000; Valentin Repinc, Prem, 1000; Farni urad Št. Jernej na Dolenjskem 13 000; Cerkev sv. Trojice, Katinara-Trst, 500; Ivan Ušlakar, c. kr. notarski substilut, Črnomelj, 500; Mestna hranilnica v Kamniku za g. viteza pl. Schncid 3000; František Berlec, c. kr. orožniški stražmojster in posestnik v Kandiji 50; Ivan Wakonigg, Šmartno pri Litiji 12.000 K. Nadaljne prijave sprejema in vsa potrebna pojasnila daje oficijelno subskripcijsko mesto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljana) in Celju. — Prisilna oddaja bombažastih srajc. Kakor določa § 2,, zadnji odstavek minist. odredbe z dne 30. oktobra t. L, drž. z. 1. št. 418, so srajce s fantazijskim oprsjem (Piquet, z gubicami, s svilnatim ali z mer-cerizovanim oprsjem) oproščene oddaje. Ker pa sc pojem srajc z gubčastim oprsjem, ki spadajo v to izjemo, preveč različno razlaga, določa trgovsko ministrstvo izrečno, da so srajce oproščene oddaje le tedaj, ako je oprsje izdelano iz takega blaga, ki je samo v to svrho tkano. Zato se morajo srajce z oprsjem, kakor ga izdelajo šivilje, da napravijo takozvane robce ali plete, gubice itd. — vse oddati. Isto velja tud o spalnih srajcah, četudi so okrašene z našitki. — Vsa morebina pojasnila daje »Kriegsverband der Baumwollzentra'e A. G., Wien I„ M aria Theresienstrasse 32-34. Derie m dr, Krekov spomeiiKJ Daro-'i naj se pošiljajo na naslov: Odbor za dr. Krekov spomenik, Ljubljana. Volno posojiio ali mla knjiz ca. Kdor se ne more odločiti, ali naj svoj denar vloži v hranilnico ali pa naloži v 7. vojnem posojilu, naj premisli to-le: Za vsakih podpisanih 100 K vojnega posojila mora plačati okroglo 90 K; obresti znašajo 5 in pol odstotka, tako, da se mu obrestuje vplačanih 90 K po 6 odstotkov na leto. Ako pa svoj denar vložiš v hranilnico ali banko, moraš seveda vplačati polnih 100 K, ki ti prinašajo na leto 3 in pol oziroma 3 in tričetrtine K obresti na leto. V vojnem posojilu naloženi denar se ti obrestuje torej za 1 in tričetjt K na leto višje nego v hranilnici. Kaj pomeni to tekom daljšega časa, nam pokaže naslednji račun: Posestnik vojnega posojilaki naloži obresti tega posojila v hranilnico, kjer se mu bodo zopet obrestovale po 3 in tričetrt odstotno, bo imel v 20. letih na hranilni knjižici 165 K 58 vin.; če pa vloži še tistih 9 K, ki jih pri vplačilu vojnega posojila prihrani, bo imel v 20. letih nad 180 K. Kdor pa svoj denar vloži na hranilno knjižico in pusti, da se mu obresti vsako leto pripisujejo, bo dosegel v enaki dobi sa mo 113'K dobička. Posestnik vojnega posojila bo imel torej po 2 desetletjih 100 K kapitala v vojnem posojilu in 180 K obresti v hranilnici, skupaj tedaj 280 K, dočim bo imel hranilničar le 213 K. »A če bi kdaj potreboval denarja, bi ga s hranilno knjižico lahko takoj dobil, a j vojno posojilo se vrne ob določenem času,;« j To je res. Toda na zadolžnico vojnega po- I sojila bo ravnotako mogel vsak takoj in ! povsodi dobiti pesojilo na nižje obresti, ne- i go jih bo sam dobival za vojno posojilo, i tako da je vsaka izguba izključena. Če bi ! pa hotel vrednostne papirje vojnega posojila prodat;, bo tudi to lahko storil, in sicer z dobičkom. de mogoče od njega v prihodnjem času zahtevati tistih dajatev, kakor dosihdob. Poudarja se vedno, naj se njegova produkcija povzdiguje in ničesar se nam ni bati. S sedanjo odmero luči v zimskih mesecih bo pa produkcija kmetijskih obratov silno padla in bati se jc razočaranja, da bodo naši gospodarji in gospodinje obupali. Zato je treba temu zlu pravočasno od-pomoči. In v ta namen so spisane te vrstice. 9. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 1. razreda se vrši 12. in 13. decembra t. 1. Cene srečk: za Vi 40 K, J/3 20 K, Li 10 K, Vs 5 K. — Srečke za to žrebanje priporoča Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot poslovnica c. kr, avstr. razredne loterije in njene po* družnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Gorici (t. č. Ljubljana) in Celju. Brezplačno mfiH . - v . soba in kuhinja, se odda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod šL 3105. Išče sc več mesarjev in-prekajevalcev, ki so dobro izvežbani v svojem poslu, za takojšnji nastop službe pri Deželnem mestu za vnovčevanje živine v Ljubljani, Turjaški trg.štev. 1. Sprejmejo se v službo tudi mesarskega obrta vešče ženske. 3102 Išče sc postavna, starejša kuharica, ki jc zmožna samostojno voditi večje priprosto gospodinjstvo za takojšnji nastop služlje. Zglasiti se jc ali nasloviti ponudbe na Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani, Turjaški trg Stev. 1. 3103 se preda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3098,' ako se pošlje znamka za odgovor. liini sistem »Lambergar-Gloss« skoro nov, se proda pri mestni hranilnici v Črnomlju. Pismene ponudbe naj sc vlagajo z navedbo cene do 15, decembra. Ogleda se planino lahko med uradnimi urami v hranilničnih prostorih. Ves loči. Iz kmetijskih krogov —. poklicanim činite-ljem v preudarek. V začetku zime smo. Dan se je skrajšal na 9 ur in bo še krajši. Dela v kmetijskih obratih se vsled pomanjkanja luči vedno nedostatneje opravljajo. Škoda, ki jo vsled tega trpijo, je velika in dalekosež-na, ker se ne morejo ohraniti v vrednosti poljski pridelki, zlasti živila (ker se dela ne store), ker je cena delavskih moči pri zmanjšanem delu enako visoka ostala in torej dražja, ker se za drago zamenjavo (posebno živila) tu pa tam utihofapi količina netroleja ali druge svečave, ker se dela., ki se bi merala v zimskem času izvrševati za prihodnjo. spomladansko in Doletro delavno dobo (kakor n. pr. naora,-va ozir. poprava kmetijskega orodja itd.) ne bodo izvršila in ker primanjkuje s!ed-riič domačih udov družine, da se sploh dela ne more zmagati. Vsak redni kmetijski obrat de1uje po zimi vsaj 14 do' 16 ur, ostali čas je namenjen počitku. Sedaj js prikrajšano delo za. 5 ur in več. Poprečno se mču"a ra Kranjskem, da ima vsaka kmetija 7 do 8 članov družine, izmed katerih razen otročičev vsi pomagajo. Ker jim sedaj primanjkuje luči, primorani so precejšnjo množino dela pustiti neizvrše-nega ozir, ga izvršujejo pomanjkljivo. Ako se ves ta odoadek dela pri sedanjih cenah računi, pride se do zaključka, da bode imela vsaka kmetija v sedanjih zimsk;h mcnec;h na dan povprečno 5 K škode. Po ; tem računu znaša ško^a za 3 mesece (november, december in januar) 5 K na dan, za 3 mesece 450 K. Na Kranjskem je nad 50.000 kmetijskih obratov, zato bode znašala škoda 450X50.000 = 22.500.000 K. Če vzamemo Kranjsko za merilo vsem kro-novir.am Avstrijske potem znaša škoda 50X22' š milijonov kron in t. j. 1 milijar-da.^ 125 "milijonov kron in za celo Avstro-Ogrsko še enkrat toliko, to je nad dve milijardi kron. Kmetijski stan je steber države. Ako bode isti vsled pomanjkanja luči v zimskih mesecih trpel tako ogromno škodo, ne bo- pri razpečevalnici v Ljubljani (Pferdc-Verwer-tungs-Stclle), ki jc bHa objavljena v oglasu v »Slovencu« z dne 27. oktobra letos, štev. 247, sc dne i. decembra in naprej ne vrši do zopeine razglasitve, da se bodo konji zopet prodajali.- Tvrdka TONI JAGER predtiskarija in trgovina ročnih del Ljubljana, Židovska ulica 5, naznanja, da ostane trgovina vsled pomanjkanja kuriva' in razsvetljave do z o petnega r» o>.r»K*f 5) Zil izroMtev naznanila t