GozdVestn 83 (2025) 1-2 3 Izvirni znanstveni članek Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti Forest site types in Slovenia: comparative overview of ecological, vegetation, site, stand and management characteristics Andrej ROZMAN 1 , Aleš POLJANEC 2 , Valerija BABIJ 2 , Matija KLOPČIČ 1 , Igor DAKSKOBLER 3 , Lado KUTNAR 4 , Andrej BONČINA 1 Izvleček: Prispevek predstavlja celovit pregled gozdnih rastiščnih tipov (GRT) Slovenije, ki vključuje njihovo ekološko, vegetacijsko, rastiščno, sestojno in upravljavsko analizo. Na podlagi obsežnih prostorskih, fitocenoloških in gozdnogospodarskih podatkov je prikazana razširjenost 78 GRT v Sloveniji ter njihova pojavnost po fitogeografskih območjih, nadmorskih višinah in ekoloških gradientih. Prikazana je vrstna pestrost, rastiščne značilnosti, klimatske razmere, produktivnost rastišč in ogroženost zaradi vremenskih in biotskih motenj. Na osnovi analiz so izpostavljene tudi upravljavske smernice in tveganja za posamezne GRT. Prispevek služi kot metodološki okvir za nadaljnje podrobne predstavitve posameznih GRT, ki bodo objavljene v naslednjih številkah Gozdarskega vestnika. Ključne besede: Gozdni rastiščni tipi, ekološke značilnosti, vegetacija, vrstna pestrost, sonaravno gospodarjenje z gozdovi Abstract: This article provides a comprehensive overview of the forest vegetation types (FST) of Slovenia, including their ecological, vegetation, site, vegetation and management analysis. Based on extensive spatial, phytocenological and forest management data, the distribution of 78 FST s in Slovenia and their occurrence in phytogeographic zones, altitudes and ecological gradients are presented. Species diversity, site characteristics, climatic conditions, site productivity and threats from weather and biotic disturbances are presented. Based on the analyses, management guidelines and risks for individual FSTs are also presented. The paper serves as a methodological framework for further detailed descriptions of individual FSTs, which will be published in the next issues of the Forestry Journal. Key words: Forest vegetation types, ecological characteristics, vegetation, biodiversity, sustainable forest management 1 doc. dr. A. R., izr. prof. dr. M. K., prof. dr. A. B., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 dr. A. P ., dr. V . B., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1001 Ljubljana, Slovenija 3 dr. I. D., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin 4 doc. dr. L. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 UVOD 1 INTRODUCTION Gozdovi v Sloveniji so zaradi raznovrstnih eko- loških in rastiščnih razmer ter človekovih vplivov zelo raznoliki. Za razumevanje in upravljanje gozdov je nujna preglednost nad njihovo razno- vrstnostjo, ki jo dosežemo razvrstitvijo gozdov glede na gozdne združbe, gozdne rastiščne tipe ali druge enote. V sredicah Gozdarskega vestnika v tem in naslednjem letu bodo zato predstavljeni izbrani gozdni rastiščni tipi Slovenije. Gozdne združbe celovito odražajo ekološke razmere, v katerih uspevajo, zato z njimi posre- dno opisujemo rastiščne razmere. Fitocenologija je dinamična veda, zato so spremembe zaradi novih spoznanj razmeroma pogoste tako v sintaksonomskem sistemu kot v samem poi- menovanju gozdnih združb (Mucina in sod., 2016; Šilc in Čarni, 2012; Zupančič, 2017). Pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji se je pokazala potreba po stabilnejšem sistemu ekološko utemeljenih gozdnih rastiščnih tipov, ki bi bili manj občutljivi za spremembe v sinta- ksonomiji gozdov (Ellenberg in Klötzli, 1972; Kutnar in sod., 2012). Zaradi urejanja sistema gozdnih združb v gozdarski bazi in prilagajanja dinamično spreminjajočega sintaksonomskega sistema za operativne gozdarske namene so Kutnar in sodelavci (2012) na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer razvili novo tipologijo gozdnih rastišč Slovenije. GozdVestn 83 (2025) 1-2 4 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti Sedanja tipologija gozdnih rastišč (Bončina in sod., 2021) je le dopolnjena in nekoliko spreme- njena glede na Kutnarja idr. (2012), ohranil pa se je sistem kodiranja, ki jv uporabi v gozdarskem informacijskem sistemu Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2025). Nekaj gozdnih rastiščnih tipov (GRT) je bilo združenih (GRT 636 + 637; 781 + 782) in dodanih nekaj novih (GRT 569, 624, 639, 704, 813). Tipologija večinoma sledi sintaksonomskemu sistemu gozdnih združb, pri površinsko bolj razširjenih GRT pa je včasih ista gozdna združba ločena na več GRT glede na geografsko varianto oz. fitogeografsko območje (npr. podgorska bukovja: 551, 552, 552; toploljubna bukovja: 591, 592; alpsko bukovje: 634, 635). Prvi prispevek o GRT je namenjen pregledu rastiščnih, ekoloških, sestojnih in upravljavskih značilnosti gozdnih rastiščnih tipov Slovenije, v naslednjih številkah Gozdarskega vestnika pa bodo predstavljeni izbrani GRT v Sloveniji. Pri tem se naslanjamo na monografijo Gozdni rastiščni tipi Slovenije (Bončina in sod., 2021). Zaradi preglednosti ne navajamo velikega števila virov o vegetacijskih raziskavah, saj so dostopni v omenjeni monografiji. Da pa bi se izognili nepotrebnemu vsakokratnemu ponavljanju, bomo metodologijo opravljenih analiz za vse GRT , ki bodo predstavljeni v naslednjih številkah, predstavili v tem prispevku. 2 METODE 2 METHODS 2.1 Razširjenost gozdnih rastiščnih tipov Slovenije 2.1 Distribution of forest site types in Slovenia Pri izdelavi karte razširjenosti GRT smo uporabili prostorske podatke Zavoda za gozdove Slovenije o deležu posameznih GRT v gozdnogospodarskih odsekih (ZGS, 2025). Podatki temeljijo na številnih fitocenoloških kartiranjih gozdne vegetacije v različnih merilih (Zupančič, 2003). Na pregle- dni karti so prikazani le v odseku po površini prevladujoče skupine GRT. Tako so nekoliko podcenjeni GRT , ki po navadi poraščajo edafsko in reliefno posebna rastišča na manjših zaplatah (npr. jelševja, javorovja). Pri sestavljanju barvne lestvice smo sledili navodilom za prikaz gozdnih združb na vegetacijskih kartah (Puncer, 1984). Razširjenost izbranih GRT v Sloveniji je pri- kazana na dva načina. 1. Za večino GRT je kartografski prikaz njihove razširjenosti izdelan na podlagi podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2025), v kateri so na ravni odsekov navedene prevladujoče gozdne združbe. Podatke smo dopolnili z objavljenimi in neobjavljenimi novejšimi fitocenološkimi raziskavami. Na karti v tristopenjski barvni lestvici je za vsak GRT prikazan njegov delež v posameznih odsekih. 2. Za GRT , pri katerem smo opazili, da je prikaz razširjenosti v odsekih pomanjkljiv, smo doda- tna nahajališča označili s kvadranti kartiranja flore po srednjeevropski metodi (Jalas in Suo- minen, 1967), v kateri so fitocenološki popisi, ki sodijo v ta tip. Na karti razširjenosti GRT so oznake kvadrantov prikazane kot okrogle točke, vendar se podatek nanaša na celoten kvadrant velikosti 5’ geografske dolžine in 3’ geografske širine. Z opombami pod karto opozarjamo na primere, v katerih je prikazano območje razširjenosti domnevno precej večje od naših zdajšnjih podatkov. Razširjenost posameznih GRT (v ha) smo pri- kazali za celotno Slovenijo in po fitogeografskih območjih (Wraber, 1969). Na podlagi poznavanja gozdov in gospodarjenja z njimi ter pregleda gozdnogospodarskih načrtov so navedene nekatere značilnosti upravljanja gozdov in priporočila za gospodarjenje. V virih ne navajamo pregledanih načrtov. Pri vsakem tipu navajamo letni posek, ki odraža načrtovani največji mogoči posek, ugotovljen na podlagi podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov. Dejanski posek je praviloma manjši od te vrednosti. Tveganja pri gospodarjenju z gozdovi smo opredelili na podlagi analize sanitarnega poseka glede na vzroke sečenj za obdobje 1995–2024 (ZGS, 2025) in karte požarne ogroženosti gozdov (Poljanec in sod., 2023). Produkcijski potencial je opisan z rastiščnim indeksom (SI) in produkcijsko sposobnostjo gozdnih rastišč (PSGR); vrednosti so povzete po zaključnem poročilu CRP projekta V4-1123 Ugo- tavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji (Bončina, 2014; Kadunc in sod., 2013). GozdVestn 83 (2025) 1-2 5 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti 2.2 Pregled ekoloških in vegetacijskih razmer gozdnih rastiščnih tipov 2.2 Overview of the ecological and vegetation characteristics of forest site types Ekološke razmere v GRT smo ugotavljali s pomo- čjo podatkov obsežne baze fitocenoloških popisov, ki zaenkrat vsebuje več kot 9000 popisov gozdnih združb v Sloveniji in podatkov ZGS (2025). Za analize smo uporabili koordinate centroidov odse- kov. Za približno polovico fitocenoloških popisov so znane koordinate, zato smo lahko samo take popise uporabili za analize prostorskih podatkov GIS (ARSO, 2024; GURS, 2024). Fitocenološke popise, ki smo jih vključili v analizo, smo veči- noma pridobili iz objavljenih člankov, monografij in elaboratov, v katerih so bile opisane asociacije gozdnih fitocenoz v Sloveniji. Popisi največkrat opisujejo fitocenoze v optimalni fazi naravne vegetacije na proučevanih gozdnih rastiščih. Kakorkoli spremenjeni sestoji so vključeni le v manjši meri, večinoma v primerih sekundarnih združb, ki predstavljajo dolgotrajne sukcesijske stadije. Analizirani popisi ne odražajo nujno dejanskega stanja gozdne vegetacije določenega GRT, saj so lahko nekateri sestoji vrstno spre- menjeni ali pa niso v optimalni fazi. Poleg tega fitocenološki popisi niso bili vedno narejeni na celotnem območju razširjenosti GRT ali pa opisujejo le eno izmed gozdnih združb na ravni asociacije znotraj GRT, v katerega je sicer vklju- čenih več gozdnih združb. Kljub temu menimo, da je trenutni nabor fitocenoloških popisov glede na število in razširjenost dovolj reprezentativen za primerjavo ekoloških razmer v GRT Slovenije. Razširjenost GRT po nadmorskih višinah in višinskih pasovih smo analizirali s kombinacijo podatkov fitocenoloških popisov in razširjenosti v odsekih, kjer smo kot utež upoštevali delež GRT v odseku. Ekogram padavin in temperature za posamezne GRT smo izdelali s pomočjo koordi- nat georeferenciranih fitocenoloških popisov in centroidov odsekov ter rastrskih padavinskih in temperaturnih kart (ARSO, 2024) ob upoštevanju deleža GRT v odseku. Z barvno lestvico smo prika- zali povprečno nadmorsko višino GRT . Ekogram razširjenosti GRT glede na reakcijo, vlažnost in vsebnost hranil v tleh smo naredili z uporabo posodobljenih Ellenbergovih indikatorskih vre- dnosti rastlinskih vrst (Tichý in sod., 2023). Za vse fitocenološke popise v bazi smo izračunali povprečne vrednosti omenjenih dejavnikov v GRT in njihove standardne odklone. Hranila v tleh smo na ekogramu prikazali z barvno lestvico. Različne kazalnike vrstne pestrosti, zastiranje plasti gozdne vegetacije, nagib terena, lege po GRT ter opise geoloških in talnih razmer smo analizirali na podlagi podatkov iz fitocenoloških popisov. 2.3 Pregled rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti gozdnih rastiščnih tipov 2.3 Overview of the site, stand and manage- ment characteristics of forest site types Produkcijsko sposobnost gozdnih rastišč (PSGR) lahko ocenjujemo na več načinov, v našem pre- gledu so bile vrednosti PSGR povzete po Kadunc idr. (2013). PSGR je bila izračunana na podlagi ocene produkcijskega potenciala posameznih drevesnih vrst in njihovega deleža v naravni drevesni sestavi GRT ter povprečnega starostnega volumenskega prirastka sestojev, ki popolnoma izkoriščajo rodovitnost gozdnega rastišča. Sintezni pregled rastiščnih, sestojnih in upra- vljavskih značilnosti temelji na podlagi podatkov v odsekih, v katerih je posamezni GRT zavzemal vsaj 50 % površine; v analizo je bilo vključenih 88.901 stalnih vzorčnih ploskev ZGS. Izjemi sta dve; površino GRT smo ocenili glede na vse podatke o prisotnosti določenega GRT v odsekih. Volumenski prirastek smo ocenili s podatki na ravni gozdnih sestojev. Pri upravljavskih vsebinah smo se naslonili na gozdnogospodarske načrte in strokovna ter znanstvena dela avtorjev, ki so obrav- navali različne vidike gospodarjenja z gozdovi posameznih GRT. Upoštevali smo tudi mnenja gozdarskih strokovnjakov, ki smo jih pri pripravi monografije povprašali glede upravljavskih izzivov v posameznih GRT. S podatki ZGS smo ocenili pomembnost funkcij gozdov v obravnavanih GRT . 2.4 Izbor gozdnih rastiščnih tipov 2.4 Selection of forest site types Za predstavitev v Gozdarskem vestniku smo GRT izbrali glede na naslednja merila: 1) površina GRT na ravni države in po posameznih fitogeografskih območjih, 2) razširjenost GRT po višinskih paso- vih, 3) vključitev glavnih drevesnih vrst v Sloveniji, 4) naravovarstveni pomen gozdov. GozdVestn 83 (2025) 1-2 6 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti 3 REZULTATI Z DISKUSIJO 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 Razširjenost gozdnih rastiščnih tipov Slovenije 3.1 Distribution of forest site types in Slovenia V Sloveniji je skupno 78 GRT (preglednica 1). Pri izračunu površine smo upoštevali vse podatke o deležih GRT v odsekih. Za pregledni prikaz (slika 1) na ravni Slovenije smo GRT združili v skupine, podrobnejši prikaz na primeru GGE Železniki pa prikazuje prevladujoče GRT po odsekih (slika 2). Skupna površina GRT v Slo- veniji, vključena v analize na ravni Slovenije, je 1.180.659 ha. Nekateri GRT še niso vključeni v gozdarski informacijski sistem ZGS, med njimi GRT 557–568, 639, 704 in 813, zato še nimamo ocen njihovih površin. Površine GRT so zelo različne: povprečna velikost GRT je malo več kot 17.000 ha, mediana je pri 4.650 ha, večjih od nje je 34 (slika 3). Površina šestnajstih GRT je manjša od 1.000 ha, površina sedmih GRT pa presega 50.000 ha. Največji GRT so: Kisloljubno gradnovo bukovje (731), Dinarsko jelovo bukovje (641), Kisloljubno bukovje z rebrenjačo (751), Preddinarsko-dinarsko podgorsko bukovje (551), Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje (781), Primorsko hrastovje in črnogabrovje na apnencu (565) ter Gradnovo bukovje na izpranih tleh (554). Za upravljanje gozdov je, zlasti pri najve- čjih GRT , pa tudi pri nekaterih drugih, potrebna podrobnejša obravnava (na ravni subasociacije oziroma rastiščnih podtipov), saj so znotraj GRT pomembne ekološke, rastiščne in sestojne razlike, ki vplivajo na način gospodarjenja z njimi. V posameznih fitogeografskih območjih (FGO) prevladujejo različni GRT (slika 3). V alp- skem FGO, predvsem zaradi gozdov na Pohorju, prevladuje Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje (781), v karbonatnem delu pa Predalp- sko jelovo bukovje (643) in Alpsko bukovje s črnim telohom (634). V predalpskem FGO prevladujeta Kisloljubno bukovje z rebrenjačo Slika 1: Razširjenost skupin gozdnih rastiščnih tipov Slovenije Figure 1: Distribution of forest site type groups in Slovenija GozdVestn 83 (2025) 1-2 7 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti Slika 3: Površina gozdnih rastiščnih tipov, katerih površina v Sloveniji presega 10.000 ha, in površina prevladu- jočih GRT po fitogeografskih območjih Figure 3: Area of forest site types with more than 10,000 ha in Slovenia and area of predominant FST by phytoge- ographic regions Slika 2: Izrez karte razširjenosti gozdnih rastiščnih tipov za gozdnogospodarsko enoto (GGE) Železniki Figure 2: Extract from the distribution map of forest site types for the Železniki forest management unit GozdVestn 83 (2025) 1-2 8 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti Preglednica 1: Seznam gozdnih rastiščnih tipov Slovenije Table 1: List of forest site types (FST) in Slovenia Koda Ime GRTS 511 Vrbovje s topolom 512 Grmičavo vrbovje 521 Nižinsko črnojelševje 531 Dobovje in dobovo belogabrovje 532 Vezovje z ozkolistnim jesenom 541 Preddinarsko-dinarsko gradnovo beloga- brovje 542 Predalpsko gradnovo belogabrovje 543 Predpanonsko gradnovo belogabrovje 544 Primorsko belogabrovje in gradnovje 551 Preddinarsko-dinarsko podgorsko bukovje 552 Predalpsko podgorsko bukovje na karbona- tih 553 Primorsko podgorsko bukovje na karbonatih 554 Gradnovo bukovje na izpranih tleh 555 Primorsko bukovje na flišu 561 Bazoljubno gradnovje 562 Preddinarsko-dinarsko hrastovo črnoga- brovje 563 Alpsko-predalpsko in severnodinarsko črno- gabrovje in malojesenovje 564 Primorsko gradnovje z jesensko vilovino 565 Primorsko hrastovje in črnogabrovje na apnencu 566 Primorsko hrastovje na flišu in kislejši jerovici 567 Puhavčevo kraškogabrovje 568 Črnikovje 569 Primorsko cerovje na flišu in apnencu 581 Osojno bukovje s kresničevjem 591 Preddinarsko-dinarsko in predpanonsko toploljubno bukovje 592 Predalpsko-alpsko toploljubno bukovje 593 Primorsko bukovje 600 Podgorsko-gorsko lipovje 601 Pobočno velikojesenovje 611 Gorsko obrežno sivolejševje, črnojelševje in velikojesenovje 612 Orogeno vrbovje 621 Predalpsko-dinarsko bazoljubno rdečebo- rovje 622 Obrežno rdečeborovje 623 Bazoljubno črnoborovje 624 Jugovzhodno alpsko bazoljubno rdečeborovje 631 Preddinarsko gorsko bukovje 632 Predalpsko gorsko bukovje Koda Ime GRTS 633 Primorsko gorsko bukovje 634 Alpsko bukovje s črnim telohom 635 Alpsko bukovje s snežnobelo bekico 636 Bukovje s polžarko in javorovo bukovje 638 Bukovje z dlakavim slečem 639 Bukovje s klinolistnim kamnokrečem 641 Dinarsko jelovo bukovje 642 Predalpsko-dinarsko jelovo bukovje 643 Predalpsko jelovo bukovje 651 Gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom 661 Dinarsko jelovje na skalovju 671 Smrekovje na karbonatnem skalovju 672 Predalpsko smrekovje na morenah in poboč- nih gruščih 681 Preddinarsko zgornjegorsko bukovje z zasa- vsko konopnico 682 Dinarsko zgornjegorsko bukovje s platanoli- stno zlatico 683 Predalpsko zgornjegorsko bukovje s platano- listno zlatico 684 Dinarsko podvisokogorsko bukovje 685 Predalpsko-alpsko podvisokogorsko bukovje 691 Planinsko smrekovje na karbonatni podlagi 692 Dinarsko mraziščno smrekovje 701 Macesnovje 702 Alpsko ruševje 703 Dinarsko ruševje 704 Zelenojelševje in druge grmovnate združbe 711 Kisloljubno gradnovo belogabrovje 731 Kisloljubno gradnovo bukovje 732 Kisloljubno hrastovje 741 Kisloljubno rdečeborovje 751 Kisloljubno bukovje z rebrenjačo 752 Predpanonsko podgorsko bukovje 761 Javorovje s praprotmi 771 Jelovje s praprotmi 772 Jelovje s trikrpim bičnikom 781 Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje 791 Kisloljubno gorsko jelovje 801 Smrekovje s trikrpim bičnikom 802 Smrekovje s smrečnim resnikom 803 Zgornjegorsko smrekovje z gozdno bekico 811 Barjansko smrekovje 812 Vegetacija visokih barij 813 Visokobarjansko puhastobrezovje GozdVestn 83 (2025) 1-2 9 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti (751) in Predalpsko podgorsko bukovje (552). V dinarskem FGO povsem prevladuje Dinarsko jelovo bukovje (641). V preddinarskem FGO so pogosti Gradnovo bukovje na izpranih tleh (554), Preddinarsko-dinarsko podgorsko bukovje (551) in Preddinarsko-dinarsko gradnovo belogabrovje (541). V submediteranskem območju povsem prevladuje Primorsko hrastovje in črnogabrovje na apnencu (565), pogosti so tudi Primorsko bukovje (593) in Primorsko gradnovje z jesensko vilovino (564), na silikatnih kamninah pa je Kisloljubno gradnovo bukovje (731). Slednje je razširjeno tudi v subpanonskem FGO, kjer je zelo razširjeno tudi Dobovje in dobovo belogabrovje (531). Od skupno 78 GRT v Sloveniji jih je v alpskem FGO 53, v predalpskem 49, v dinarskem 45, v subpa- nonskem območju 34, v preddinarskem 32 in v submediteranskem 27. Slika 4: Pojavljanje GRT na gradientu nadmorske višine (m). Okvirji prikazujejo kvartilni razmik nadmorskih višin popisanih fitocenoz posameznega GRT Figure 4: FST occurrence on an elevation gradient (m). The boxes show the quartile range of altitudes of the inven- toried phytocenoses of each FST GozdVestn 83 (2025) 1-2 10 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti 3.2 Pregled ekoloških in vegetacijskih razmer 3.2 Overview of the ecological and vegetation characteristics 3.2.1 Ekološke razmere 3.2.1 Ecological condition V najnižjih nadmorskih višinah najdemo nižinske gozdne tipe, ki so pogosti na ravnicah ob večjih rekah. Take so predvsem združbe vrb, topolov, dolgopecljatega bresta, ozkolistnega jesena, belega gabra, cera, doba, gradna in redkeje bukve (521, 531, 532, 511, 512, 544, 569, 567, 543, 564, 566, 752, 711, 541). Najvišje ležeče gozdne tipe tvorijo grmovne združbe rušja in zelene jelše, macesnovja, različna smrekovja ter podvisokogorska bukovja (703, 702, 701, 704, 691, 685, 684, 803) (slika 4). Pri nekaterih GRT je velik razpon posledica vključenih različnih gozdnih združb (npr. Alpsko ruševje (702)) ali pa pomanjkljivosti v podatkovnih zbirkah (npr. Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje (781)). Srednje letne temperature so najvišje v subme- diteranskih GRT , kamor sodijo različna hrastovja (564, 566), belogabrovja (544), cerovja (569), črnogabrovja (565) in črnikovja (568). Po višini srednjih letnih temperatur jim sledijo nižinske celinske združbe, kot so gozdovi črne jelše (521), doba (531), veza, jesena (532) ter gradna in belega gabra (543). V absolutnih vrednostih je v GRT 564 srednja letna temperatura zraka 12,2 °C, v Slika 5: Ekogram GRT glede na temperaturne razmere in količino padavin. Poligoni obsegajo območje enega stan- dardnega odklona od povprečne vrednosti vsake od spremenljivk na oseh x in y, barvna lestvica prikazuje velikost temperaturnih nihanj med meseci. Uporabljeni so podatki fitocenoloških popisov in razširjenosti GRT po odsekih Figure 5: FST ecogram in relation to temperature and precipitation. The polygons cover a range of one standard devia- tion from the mean of each of the variables on the x- and y-axes, and the colour scale shows the extent of temperature variation between months. Data from phytocenological inventories and the FST distribution by transect are used GozdVestn 83 (2025) 1-2 11 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti GRT 701 pa 4,5 °C. V primerjavi s submediteran- skimi združbami so v teh gozdovih precej večje temperaturne razlike med posameznimi meseci, prav tako jih zaznamuje manjša količina skupnih letnih padavin. Nasprotno je količina padavin največja v gorskih GRT , kot so macesnovja (701), planinska smrekovja (691), ruševja (702, 703) in podvisokogorska (684, 685) ter alpska bukovja (634, 635), kjer so srednje letne temperature in njihova letna nihanja najmanjša (slika 5). V GRT 635 je tako skupna letna količina padavin povprečno 2843 mm, v GRT 532 pa le 867 mm. Fitoindikacija talnih razmer po Ellenbergu pokaže najnižje pH vrednosti v združbah viso- kih barij (811, 813), različnih smrekovij na silikatni podlagi (801, 802, 803), kisloljubnih rdečeborovjih (711) in hrastovjih (732) ter v bukovju z rebrenjačo (751). Z bazičnimi kationi so najbogatejša tla v bazoljubnem črnoborovju (623), črnikovju (568), različnih črnogabrovjih (562, 562, 565) in kraškogabrovju (567), kjer je hkrati tudi vlažnost tal najmanjša. S hranili in dušikom so najbolje preskrbljena tla v vrbovjih (511, 512, 612), vezovju z ozkolistnim jesenom (532), gorskem in zgornjegorskem javorovju z brestom (651), javorovju s praprotmi (761) in v bukovju s polžarko ter javorovem bukovju (636). Nasprotno pa so s hranili najrevnejša tla značilna za združbe visokih barij (811, 813), kisloljubnih rdečeborovij (741) in bazoljubnih rdeče- (621, Slika 6: Ekogram GRT glede indikacijske vrednosti rastlin za reakcijo in vlažnost tal. Poligoni obsegajo območje enega standardnega odklona od povprečne vrednosti vsake od spremenljivk oseh na x in y, barvna lestvica nakazuje vsebnost hranil v tleh. Uporabljeni so podatki fitocenoloških popisov in analize indikatorskih vrst po Ellenbergu Figure 6: FST ecogram as a function of indicator value of plant species for soil moisture. The polygons cover a range of one standard deviation from the mean of each of the variables on the x- and y-axis, the colour scale indicates the nutrient content of the soil. Phytocenological inventory data and the Ellenberg indicator species analysis are used GozdVestn 83 (2025) 1-2 12 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti 624) ter črnoborovij (623). Največja vlažnost tal je ugotovljena v črnojelševjih (521, 611), barjanskih združbah (811, 813), vrbovjih (511, 512, 612), vezovjih (532) in dobovjih (531) (slika 6). 3.2.2 Gozdna vegetacija in vrstna pestrost 3.2.2 Forest vegetation and species diversity V bazi fitocenoloških popisov je zdaj zbranih 143 različnih asociacij, razvrščenih v 78 GRT . Skupno je v tem naboru evidentiranih 1680 taksonov višjih rastlin, od tega 122 vrst v drevesni plasti, 228 v grmovni in 1609 v zeliščni, pri čemer slednja vključuje tudi mladje drevesnih in grmovnih vrst. Med vrstno najbogatejšimi GRT so macesnovja (701), orogena vrbovja (612), podvisokogorska bukovja (685), alpsko-predalpska in severno- dinarska črnogabrovja ter malojesenovja (563). GRT z največjo pestrostjo drevesnih vrst vklju- čujejo gorska obrežna sivojelševja, črnojelševja in velikojesenovja (611) ter vrbovja s topolom (511) in orogena vrbovja (612) (slika 7). Na vegetacijskih ploskvah je največja vrstna pestrost v gradnovih belogabrovjih (542), obrežnih rdeče- borovjih (622), podgorsko-gorskih lipovjih (600), planinskem smrekovju na karbonatni podlagi (691) ter v smrekovjih na morenah in pobočnih gruščih (672). Vrstno najrevnejši fitocenološki popisi so v visokobarjanskem puhastobrezovju (813), kisloljubnem bukovju z rebrenjačo (751) in grmičavem vrbovju (512). Slika 7: Dvorazsežni graf števila vseh rastlinskih vrst in števila le drevesnih vrst v GRT. Velikost poligona je soraz- merna vrednosti Shannonovega indeksa vrstne pestrosti, podobno je z njim usklajena tudi barvna lestvica poligonov Figure 7: Biplot of the number of all plant species and the number of the only tree species in the FST. The size of the polygon is proportional to the value of the Shannon Species Diversity Index, and the colour scale of the polygons is adjusted accordingly GozdVestn 83 (2025) 1-2 13 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti Slika 8: Klasifikacija sintezne fitocenološke preglednice GRT po metodi netehtanih aritmetičnih sredin (UPGMA) z uporabo Bray-Curtisove mere različnosti Figure 8: Classification of the synthetic phytocenological table of FST according to the Unweighted Pair Group Method with Arithmetic Mean (UPGMA) using the Bray-Curtis dissimilarity measure Slika 9: Ordinacija 9049 fitocenoloških popisov po metodi DCA (Detrended Correspondence Analysis – korespon- denčna analiza z odstranjenim trendom). Modri poligoni prikazujejo povprečja vseh fitocenoloških popisov posa- meznega GRT glede na prvo in drugo os DCA. Puščice kažejo v smeri večanja posameznega ekološkega dejavnika Figure 9: Ordination plot of 9049 relevés by DCA (Detrended Correspondence Analysis). The blue polygons show the mean values of all the relevés of a certain FST according to the first and second axis of the DCA. The arrows point in the ascending direction of the individual ecological factors GozdVestn 83 (2025) 1-2 14 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti Slika 10: Prikaz razmestitve centroidov razširjenosti rastlinskih vrst v ordinacijskem prostoru DCA. Velikost na- pisa je sorazmerna s pogostnostjo vrste na popisih. Levo zgoraj: drevesna plast; desno zgoraj: grmovna plast; levo spodaj: zeliščna plast; desno spodaj: mahovna plast. Velikost in odtenek pisave sta sorazmerna pogostnosti vrste Figure 10: The distribution of the centroids of the plant species in the DCA ordination space. The size of the labelling is proportional to the frequency of the species in the relevés. Top left: tree layer; top right: shrub layer; bottom left: herb layer; bottom right: moss layer. The size and shade of the font are proportional to the frequency of the species Dendrogram (slika 8) prikazuje podobnosti in razlike v vrstni sestavi GRT. Nekateri obsto- ječi GRT, ki so razširjeni v več fitogeografskih območjih in vključujejo fitocenoze iste asoci- acije (npr. 634 in 635; 551 in 552; 682 in 683), izkazujejo veliko podobnost v vrstni sestavi. To odpira možnost njihove združitve, s čimer bi odpravili nenaravne razmejitve na kartah razširjenosti GRT. Ordinacija fitocenoloških popisov dopolnjuje klasifikacijo GRT s poudarkom na podobnostih in razlikah v njihovi floristični sestavi (slika 9). Puščice, ki označujejo smer večanja ekoloških dejavnikov, ponazarjajo okoljske razmere znotraj GozdVestn 83 (2025) 1-2 15 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti posameznih GRT . Na sliki 10 so prikazani vzorci pojavljanja rastlinskih vrst v vertikalnih plasteh, kar omogoča prepoznavanje njihovih ekoloških niš in medsebojnih podobnosti. Okoljske spre- menljivke, prikazane s puščicami ali izolinijami (nadmorska višina), ponazarjajo relativni položaj centroidov realiziranih ekoloških niš posameznih vrst v okviru proučevanih ekoloških gradientov. 3.3 Pregled rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti gozdnih rastiščnih tipov 3.3 Overview of site, stand and management characteristics of forest site types V Sloveniji z vsemi gozdovi gospodarimo sona- ravno, kar pomeni, da se z ukrepi obnove, nege in varstva prilagajamo rastiščnim razmeram (Bončina in sod., 2021). V podnebno spremi- njajočem okolju je z vidika upravljanja ključno poznavanje in obvladovanje tveganj in na podlagi tega dopolnjevanje gospodarjenja z gozdovi novim spoznanjem. Na večini gozdnih površin v Sloveniji izvajamo skupinsko postopno gospodarjenje (Poljanec in sod., 2023), vendar je velikost pomladitvenih jeder različna, različen je tudi način njihovega združevanja, kar se odraža v različnosti sestojnih zgradb – od malopovršinske do velikopovršinske enomerne zgradbe. V nekaterih gozdovih, pred- vsem v jelovjih, jelovih bukovjih in nekaterih smrekovjih so pogostejše različne raznomerne zgradbe, tudi prebiralne. Od drugih oblik gospo- darjenja velja omeniti panjevsko gospodarjenje; panjevske sestoje najdemo v predvsem v nekaterih pionirskih gozdovih listavcev in gozdovih trdih listavcev ter robinije. Posek je temeljni ukrep za oblikovanje sestojne zgradbe in uravnavanje drevesne sestave (Bon- čina in sod., 2021). Na ravni Slovenije znaša letni možni posek po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot 6,1 m 3 /ha. Če se omejimo samo na GRT s površino, večjo od 5000 ha, je načrtovani posek največji v jelovjih s praprotmi (GRT 771) in kisloljubnem gor- skem-zgornjegorskem bukovju (GRT 781), naj- manjši pa v preddinarsko-dinarskem hrastovem črnogabrovju (GRT 562) in v alpsko-predalpskem ter severnodinarskem črnogabrovju in malojese- novju (GRT 563). Ranljivost gozdov lahko posredno ocenimo s sanitarnim posekom. V zadnjih treh desetletjih so najbolj ogrožena kisloljubna hrastovja (GRT 732), smrekovja s smrečnim resnikom (GRT 802) in jelova bukovja (GRT 641, 643). Največji sanitarni posek zaradi ekstremnih vremenskih razmer (veter, sneg in žled) je bil v smrekovjih s smrečnim resnikom (GRT 802), zgornjegorskih smrekovjih z gozdno bekico (GRT 803), pla- ninskih smrekovjih na karbonatu (GRT 691) in predalpskih jelovo-bukovih gozdovih (GRT 643). Insekti, predvsem smrekovi podlubniki, najbolj ogrožajo zasmrečene gozdove na rastiščih jelovih bokovij (GRT 641, 643) in alpskih bukovij (GRT 643). Nižinska črnojelševja (GRT 521), vezovja z oskolistnim jesenom (GRT 532) in dobovja ter dobovo belogabrovja (GRT 531) so najbolj ogro- Preglednica 2: Pregled GRT glede na načrtovani posek Table 2: Overview of the FST in relation to the planned timber harvest Posek (m 3 /ha leto) Seznam GRT < 2 611, 622, 562, 563, 624, 623, 702, 701, 811, 812, 704, 512, 566, 567, 568, 638, 639, 732, 813, 684, 703 2-3.9 593, 592, 569, 564, 591, 511, 600, 635, 621, 565, 612, 685 4-5.9 551, 541, 802, 632, 711, 803, 521, 691, 544, 601, 531, 751, 542, 661, 671, 581, 553, 801, 683, 561, 672, 555, 692, 634, 682 6-7.9 532, 781, 631, 772, 641, 636, 543, 761, 554, 643, 642, 791, 651, 752, 552, 633, 731, 741 ≥ 8 681, 771 GozdVestn 83 (2025) 1-2 16 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti žena zaradi bolezni in gliv. Tveganja za požare pa so največja v primorskih hrastovih (GRT 566, 568, 565, 564, 544) in bukovih (GRT 593) gozdovih ter gozdovih črnega bora (GRT 623). 3.4 Produkcijski potencial gozdnih rastiščnih tipov 3.4 Production potential of forest site types Po uporabljenih podatkih je povprečna izraču- nana produkcijska sposobnost gozdnih rastišč v Sloveniji 7,6 m 3 /ha/leto. Kar 31 GRT izkazuje Slika 11: Produkcijska sposobnost GRT Figure 11: Production capacity of FST vrednost produkcijskega potenciala od 6 do 9 m 3 / ha/leto, le 11 GRT pa višji potencial od 9 m 3 /ha/ leto. Med GRT, ki poraščajo vsaj 5000 ha, imajo najvišji PSGR Jelovja s trokrpim bičnikom (772) in Jelovja s praprotmi (771), med vsemi GRT pa so to vrbovja s topolom (511). Najnižji PSGR izkazujejo Alpsko ruševje (702, 0,6 m 3 /ha/leto), Preddinarsko-dinarsko hrastovo črnogabrovje (562, 1,0 m 3 /ha/leto) ter barjansko smrekovje (811) in Alpsko-predalpsko črnogabrovje in malojesenovje (563) s 1,1 m 3 /ha/leto. 3.5 Izbor gozdnih rastiščnih tipov za predstavitev v Gozdarskem vestniku 3.5 Selection of forest site types for presentation in Gozdarski vestnik Glede na pogostnost pojavljanja na ozemlju celotne Slovenije po fitogeografskih območjih, višinskih pasovih in gozdnogospodarskih območjih smo izbrali 17 GRT (preglednica 2), ki bodo predsta- vljeni v sredici Gozdarskega vestnika. 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Slovenija se ponaša z veliko raznolikostjo gozdnih združb, zaradi česar je smiselno njihovo združe- vanje v pregledno tipologijo gozdnih rastiščnih tipov (GRT) za učinkovito upravljanje z gozdovi in ranljivimi gozdnimi habitati. Za uspešno upravljanje je ključno natančno poznavanje razširjenosti GRT. V zdajšnjem času je dopoln- jevanje fitocenoloških kart, zlasti v podrobnejših merilih, poseben izziv. Od obdobja intenzivnih sistematičnih kartiranj je minilo že precej časa. V mes so fitocenološka raziskovanja napredovala, zato je posodobitev, zlasti najstarejših kartiranj, vedno nujnejša. V zadnjih letih je sicer opazen napredek pri posodabljanju vegetacijskih kart in proučevanju evropsko varstveno pomembnih gozdnih rastiščnih tipov, kot so združbe plemenitih listavcev (Kermavnar in sod., 2023; Kutnar in Babij, 2020b; Kutnar in sod., 2020), logi in drugi obrečni gozdovi (Alagić in sod., 2021; Kutnar in Babij, 2020a; Kutnar in Marinšek, 2016; Kutnar in sod., 2020; Simčič in Kutnar, 2020), bazoljubna borovja (Rozman in sod., 2020), kisloljubna smrekovja in barjanski smrekovi gozdovi (Kutnar in sod., GozdVestn 83 (2025) 1-2 17 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti Preglednica 3: Izbor gozdnih rastiščnih tipov za predstavitev v Gozdarskem vestniku Table 3: Selection of forest site types of Slovenia for presentation in journal Gozdarski vestnik GRTS IME 531 Dobovje in dobovo belogabrovje 521 Nižinsko črnojelševje 541 Preddinarsko-dinarsko gradnovo belogabrovje 731 Gradnovo bukovje na silikatnih kamninah 781 Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje 551 552 553 Preddinarsko-dinarsko podgorsko bukovje, Predalpsko podgorsko bukovje na karbonatih, Primorsko podgorsko bukovje na karbonatih 555 Primorsko bukovje na flišu 632 631 633 Predalpsko gorsko bukovje, Preddinarsko gorsko bukovje, Primorsko gorsko bukovje 634 635 Alpsko bukovje s črnim telohom, Alpsko bukovje s snežno-belo bekico 641 642 643 Dinarsko jelovo bukovje, Predalpsko-dinarsko jelovo bukovje, Predalpsko jelovo bukovje 651 Gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom 565 Primorsko hrastovje in črnogabrovje na apnencu 741 Kisloljubno rdečeborovje 621 Predalpsko-dinarsko bazoljubno rdečeborovje 771 Jelovje s praprotmi 691 Planinsko smrekovje na karbonatni podlagi 802 Smrekovje s smrečnim resnikom 701 Macesnovje 2022). Pomembno je tudi sprotno vključevanje izsledkov fitocenoloških raziskav v gozdarske baze podatkov. Pri nadaljnjem delu na tipologiji GRT je smiselno razmisliti o morebitnem združevanju nekaterih GRT , zlasti pri tistih, kjer se ista gozdna združba pojavlja v več GRT, po navadi v večjih fitogeografskih območjih (npr. Hacquetio-Fa- getum, GRT: 551, 552, 553; Anemono-Fagetum, GRT: 634, 635). Na drugi strani je pri podrobnem gozdnogospodarskem načrtovanju včasih treba poznati ne samo tipe, temveč tudi združbe in celo podzdružbe, kot bi veljalo v primeru Dinarskega jelovo bukovega gozda (GRT 641) s številnimi subasociacijami, ki pomembno vplivajo na gos- podarjenje in so zdaj vse vključene v en sam GRT . Pri tem bi bila morda smiselna razširitev tipolo- gije. Razmisliti je treba tudi o opisu novih GRT, ki doslej niso bili zajeti v analizo, in o ustreznem vključevanju opisov sukcesijskih stadijev. Karta GRT Slovenije je narejena po mejah odsekov, zato je pomembno poudariti, da pri gospodarjenju takšne karte gozdnih rastiščnih tipov ne smemo posploševati na detajlna rastišča v odseku. Kjer je velika pestrost GRT , je za končno odločitev pomemben terenski obisk sestojev. Med gozdarji se tipologija GRT dobro uvel- javlja; ob vsakoletni obnovi desetine gozdnogos- GozdVestn 83 (2025) 1-2 18 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti podarskih načrtov gozdnogospodarskih enot so organizirane fitocenološko-pedološke delavnice za prepoznavanje GRT . Ob obnovi območnih načr- tov za obdobje 2021–2030 pa so bile pripravljene usmeritve za gospodarjenje z gozdovi po skupinah GRT (ZGS, 2021). Na podlagi podatkov o razšir- jenosti GRT smo naredili karto sušnih gozdnih rastišč in analizirali GRT v nekaterih območjih povečane nevarnosti pojavljanja zemeljskih plazov in drobirskih tokov. Rastiščne tipe smo obravnavali pri razvoju gozdne vegetacije po požarih, npr. na Krasu in Potoški gori. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Prispevek predstavlja celovit primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti gozdnih rastiščnih tipov (GRT) Slovenije. Obstoječa tipologija GRT, ki temelji na ekoloških in vegetacijskih razmerah gozdnih sestojev, vključuje 78 tipov in je name- njena razvrščanju gozdov za potrebe sonaravnega gospodarjenja. Razširjenost GRT je bila analizirana na ravni gozdnogospodarskih odsekov za celotno Slove- nijo ter za posamezna fitogeografska območja. Ekološke značilnosti GRT so bile ugotavljane na podlagi iz literature zbranih več kot 9.000 fitocenoloških popisov, dopolnjenih s prostor- skimi podatki o nadmorski višini, temperaturi, padavinah ter rastiščnih značilnostih, ocenjenih z Ellenbergovimi indikatorskimi vrednostmi. Produkcijska sposobnost gozdnih rastišč in druge upravljavske značilnosti GRT so bile analizirane s pomočjo podatkov Zavoda za gozdove Slovenije. Po površini največji trije GRT so Kisloljubno gradnovo bukovje (731), Dinarsko jelovo bukovje (641) in Kisloljubno bukovje z rebrenjačo (751). Od skupno 78 GRT v Sloveniji jih je v alpskem FGO 53, v predalpskem 49, v dinarskem 45, v subpanonskem območju 34, v preddinarskem 32 in v submediteranskem 27. Po nadmorski višini najnižje ležeči GRT se pojavljajo ob večjih rekah in jih sestavljajo predvsem vrbovja, topolovja, hrastovja in gabrovja, najvišje ležeče pa tvorijo ruševja, jelševja, macesnovja, smrekovja in bukovja gorskega do podvisokogorskega pasu, kjer so tudi najvišje izmerjene letne količine padavin. Najbolj kisla tla so v GRT visokih barij ter smrekovjih, borovjih in hrastovjih na silikatni matični podlagi, najmanj pa v črnoborovjih in črnogabrovjih na karbonatni podlagi. Z dušikom najbolje preskr- bljena tla so v vrbovjih ter v sestojih z večjim deležem gorskega javorja in velikega jesena, najslabše pa v borovjih, tako na silikatni kot na karbonatni matični podlagi. Floristična analiza je pokazala veliko vrstno raznolikost med GRT: zabeleženih je bilo 1680 vrst višjih rastlin v 143 asociacijah. Najbolj vrstno pestri GRT so macesnovja, orogena vrbovja in podvisokogorska bukovja, medtem ko so vrstno najrevnejši barjanski GRT in nekateri drugi kisloljubni GRT. Klasifikacija in ordinacija fitocenoloških popisov sta pokazali na visoko podobnost med nekaterimi GRT, kar odpira možnosti za njihovo racionalizacijo in poenotenje v prihodnji tipologiji. V večini GRT se v Sloveniji izvaja skupinsko postopno gospodarjenje, v nekaterih jelovjih, jelovih bukovjih in smrekovjih so pogostejše različne raznomerne zgradbe, tudi prebiralne. Panjevske sestoje najdemo v predvsem v neka- terih pionirskih gozdovih listavcev ter gozdovih trdih listavcev in robinije. Načrtovani posek je najvišji v jelovjih s praprotmi (771) in kisloljub- nem gorskem-zgornjegorskem bukovju (781), najnižji pa v preddinarsko-dinarskem hrastovem črnogabrovju (562) in v alpsko-predalpskem in severnodinarskem črnogabrovju in malojesenovju (563). Pregled tveganj (sanitarni posek, bolezni, škodljivci, požari) razkriva največjo ranljivost pri smrekovjih, zasmrečenih bukovjih in GRT v submediteranskem območju. Povprečna produk- cijska sposobnost znaša 7,6 m³/ha/leto, najvišje vrednosti pa so dosegle jelovi in vrbovi GRT, najnižje pa ruševja in barjanski gozdovi. 6 VIRI 6 REFERENCES Alagić A., Kutnar L., Kozamernik E., Babij V ., Marinšek A., Kermavnar J., Simčič A., Šprah R. 2021. Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Gozdarski vestnik, , 2: 3–27. GozdVestn 83 (2025) 1-2 19 Rozman A., Poljanec A., Babij V ., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti ARSO. 2024. Podatki o okolju. [Data set]. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. Bončina A. 2014. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Bončina A., Rozman A., Dakskobler I., Klopčič M., Babij V ., Poljanec A. 2021. Gozdni rastiščni tipi Slovenije: vegetacijske, sestojne in upravljavske značilnosti. Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in Zavod za gozdove Slovenije. Ellenberg H., Klötzli F. 1972. Waldgesellschaften und W aldstandorte der Schweiz. Mitt. Schweiz. Anst. Forst. Versuchswes., , 48: 587–930. GURS. 2024. Prostorski podatki. [Data set]. Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana. Jalas J., Suominen J. 1967. Mapping the distribution of Europaean vascular plants. Memoranda Soc. pro Fauna Flora Fennica, 43: 60–72. Kadunc A., Poljanec A., Dakskobler I., Rozman A., Bončina A. 2013. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč v Sloveniji : poročilo o realizaciji projekta.: 42, Pridobljeno s Repozitorij Univerze v Ljubljani. Kermavnar J., Kozamernik E., Kutnar L. 2023. Assessing the Heterogeneity and Conservation Status of the Natura 2000 Priority Forest Habitat Type Tilio–Acerion (9180*) Based on Field Mapping. Forests, 14, 2: 232, https://doi.org/10.3390/f14020232. Kutnar L., Babij V. 2020a. Terensko kartiranje gorskih obrečnih gozdov v pilotnem območju Kamniško- Savinjske Alpe. Kutnar L., Babij V. 2020b. Terensko kartiranje gozdov plemenitih listavcev na pilotnem območju Boč-Haloze- Donačka gora. Kutnar L., Babij V ., Danev G., Marinšek A., Kozamernik E., Alagić A., Kermavnar J., Simčič A., Cojzer M., Furman M., Tajnikar M., Orož U., Polanšek B., Medved L., Zamret M. 2020. Poročilo o evidentiranju izhodiščnega stanja izbranih vrst in habitatnih tipov na IP območjih. Akcija A.1.2.: 49, Ljubljana https://natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/ Dokumenti/LIFE_IP_NATURA_SI/Rezultati/A.1.2_ Porocilo_gozdni_HT_9180_91E0_GIS_ZGS_2020.pdf. Kutnar L., Kermavnar J., Marinšek A., Kozamernik E., Alagić A., Simčič A., Štefanič D. 2022. Priprava študij za potrebe projekta Vizija Pohorje 2030: Izdelava fitocenoloških študij za barjanske gozdove (HT 91D0*) in za kisloljubne smrekove gozdove (HT 9410) - Končno poročilo (za obdobje 2021-2022). Projekta Vizija Pohorje 2030 (Pohorka).: 62, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. Kutnar L., Marinšek A. 2016. Stanje raziskovalnih gozdnih habitatnih tipov ob Muri. V: GoForMura: upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri 1. Ljubljana, Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije: 4–9. Kutnar L., Veselič Ž., Dakskobler I., Robič D. 2012. Tipologija gozdnih rastišč Slovenije na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer za potrebe usmerjanja razvoja gozdov. Gozdarski vestnik, 70, 4: 195–214. Mucina L., Bültmann H., Dierßen K., Theurillat J. P., Raus T ., Čarni A., Šumberová K., Willner W ., Dengler J., García R. G., Chytrý M., Hájek M., Di Pietro R., Iakushenko D., Pallas J., Bergmeier E., Santos Guerra A., Ermakov N., V alachovič M., Schaminée J. H. J., Lysenko T., Didukh Y. P ., Pignatti S., Rodwell J. S., Capelo J., W eber H. E., Solomeshch A., Dimopoulos P ., Aguiar C., Hennekens S. M., Tichý L. 2016. V egetation of Europe: hierarchical floristic classification system of vascular plant, bryophyte, lichen, and algal communities. Applied Vegetation Science, 19: 3–264, https://doi. org/10.1111/avsc.12257. Poljanec A., Guček M., Simončič T ., Stergar M., Marenče M., Pisek R. 2023. Območni gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti za obdobje 2021–2030 - Kompendij. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. Puncer I. 1984. Kartiranje vegetacije in vegetacijska kartografija. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Rozman A., Dakskobler I., Šilc U. 2020. Phytosociological analysis of basophilic Scots pine forests in the Southeastern Alps. Hacquetia, 19, 1: 23–80, https:// doi.org/10.2478/hacq-2019-0015. Simčič A., Kutnar L. 2020. Terensko kartiranje obrečnih gozdov. Šilc U., Čarni A. 2012. Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia, 11, 1: 113–164. Tichý L., Axmanová I., Dengler J., Guarino R., Jansen F., Midolo G., Nobis M. P., Van Meerbeek K., Aćić S., Attorre F., Bergmeier E., Biurrun I., Bonari G., Bruelheide H., Campos J. A., Čarni A., Chiarucci A., Ćuk M., Ćušterevska R., Didukh Y ., … Chytrý M. 2023. Ellenberg-type indicator values for European vascular plant species. Journal of Vegetation Science, 34, 1: 13 p., https://doi.org/10.1111/jvs.13168. Wraber M. 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio, 17, 1: 176–199. ZGS. 2025. Podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije. [Data set]. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana. Zupančič M. 2003. V egetacijska raziskovanja in kartiranje v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 72: 5–18, Zupančič M. 2017. Fitocenologija v Sloveniji skozi čas. Folia Biologica et Geologica, 58, 2: 175–181.