V K*uu -« URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IX 29. oktober 1964 Št. 57 VSEBINA Skupščina občine Krško 507. Odlok o proračunu občine Krško za leto 1964 508. Družbeni plan občine Krško za leto 1964 5 0 7. Po 14. in 39. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62, 13-185/63 in 7-100/64) je Skupščina občine Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1964 sprejela ODLOK o proračunu občine Krško za leto 1£64 1. člen Proračun občine Krško za leto 1964 obsega: — dohodke v znesku 588 642 000 din — omejitev dohodkov - 10 %> posebna proračunska rezerva 30 000 0€0' din — ostane za proračun in sklade 558 642 000 din 2. člen Od skupnih dohodkov, ki pripadajo občini Krško, se izloči v korist: — sklada za šolstvo občine 19,5 °/o — sklada za šolstvo II. stopnje Celje 8,5 %> — sklada za socialno varstvo 5,5 °/o — sklada za borce NOV 2,7 °/o — posebnega računa - državne uprave 42,7 %> Od dohodkov, ki se delijo po posebnih predpisih, posebnih (lastnih) dohodkov in ostalih raznih dohodkov se izloči v korist: — sklad za šolstvo občine 36,6 °/o — skladu za šolstvo JI. stopnje Celje 9,7 "/o — sklad za socialno varstvo 5,5 »/o — gasilskega sklada 0,5 "/o 3. člen Organi občinske skupščine, ki se financirajo po načelu dohodka, razporejajo sredstva, predvidena za državno upravo, samostojno s svojim finančnim načrtom. Finančni načrt sprejme svet delovne skupnosti v soglasju s starešino. 4. člen Za odplačilo najetih posojil v znesku 247,866.000 din se zagotavlja znesek 17,500.000 din za plačilo dospelih anuitet v letu 1964. 5. člen S sredstvi, ki jih Zavod za socialno zavarovanje vrne na račun nadomestil osebnega dohodka, izplačanih po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, na partijo osebnih izdatkov, sme organ nagrajevati svoje uslužbence in jim iz njih plačevati nadurno delo. 6. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinska skupščina za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti pri banki kratkoročno posojilo. Iz istih razlogov lahko najamejo kratkoročna posojila tudi upravni odbori skladov. 7. člen Svet za finance in družbeni plan je pooblaščen, da razpolaga do 75 °/o proračunske rezerve, ki je predvidena v občinskem proračunu za nepredvidene in premalo predvidene izdatke. 8. člen Nadzor nad zakonitostjo finančnih načrtov samostojnih zavodov in skladov, napram katerim občinski organi izvršujejo pravice ustanovitelja ali katerim dajejo, sredstva iz občinskega proračuna ali skladov opravlja organ občinske uprave,ki je pristojen za finančne zadeve. 9. člen Ce organ, ki se financira iz proračuna občine, med letom preide na financiranje po načelu dohodka, se sredstva, ki so predvidena v ta namen v proračunu, prenesejo na poseben račun tega organa. 10. člen Občinska skupščina lahko izvrši določene ukrepe, ki so potrebni za varčevanje s proračunskimi sredstvi, lahko pa tudi spremeni višino sredstev za posamezne namene v tem proračunu. 11. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 1-30-2/64 Krško, dne 5. marca 1964 Predsednik Skupščine občine - Krško ing. Franc Dragan 1. r. 5 0 8. Po 93. členu ustave SRS in 3. točki 26. člena statuta občine Krško je Skupščina občine Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1964 sprejela DRUŽBENI PLAN občine Krško za leto H64 PRVI DEL SPLOŠNA OCENA RAZVOJA V LETU 1963 1. poglavje Splošne ugotovitve S programom gospodarskega razvoja občine Krško v letu 1963 je bil podan poseben poudarek: — da je potrebno nadaljevati in utrjevati novi gospodarski sistem v vseh panogah gospodarstva; — da bo osnova gospodarskega razvoja občine še naprej pogojena s hitrejšim povečanjem rasti proizvodnje ob vzporednem naraščanju produktivnosti dela in vključevanju v mednarodno tržišče; Realizacija po panogah: Družbeni bruto proizvod: v tisočih din Indeks — da bo težišče gospodarskega razvoja na industriji. kmetijstvu in obrti, vzporedno s tem pa tudi v ostalih terciarnih gospodarskih panogah; — da bo potrebno začete investicije v najkrajšem času dokončati in v ta namen mobilizirati vsa razpoložljiva finančna sredstva v občini, ne glede na izvor in jih usmeriti za potrebe gospodarske izgradnje in da morajo biti nadaljnja investicijska vlaganja ekonomsko vsestransko utemeljena; — da je potrebno izpopolnjevati sistem notranje delitve dohodka in zagotavljati realizacijo načela delitve po delu; —• da naj se na vseh področjih gospodarstva .pospešeno nadaljuje znanstveno raziskovalno delo in da se osvajajo sodobnejše metode v proizvodnem procesu ter da več pozornosti na kvaliteto izdelkov. Ko ocenjujemo gospodarska gibanja, ki so se začela že v drugi polovici leta 1962, moramo ugotoviti, da so se nadaljevala v letu 1963 na vseh področjih gospodarske aktivnosti. Lahko trdimo, da je doseženo povečanje proizvodnje v vseh pomembnejših panogah gospodarstva. Na tako visoko proizvodnjo je vplivala hitrejša rast produktivnosti, kar pomeni novo kvaliteto v razvoju našega gospodarstva. Na doseženo dinamiko proizvodniqe je vplivalo tudi to, da so se gospodarske organizacije trudile za izboljšanje organizacije dela in za vedno večji izvoz na zunanje tržišče. Vzporedno s povečano produktivnostjo dela so naraščali tudi realni osebni dohodki, gibanje cen je bilo umerjeno, potrošnja pa vsklajena z gibanjem proizvodnje na sorazmerno visoki ravni. Ta razvoj prikazujemo s primerjavo dosežene realizacije v letu 1962, planu za leto 1963 in doseženo oceno realizacije za leto 1963 po panogah, in sicer: Realizacija gospodarstva skupaj v tisočih din Indeks 1962 Plan 1963 Real. 1963 1963 1962 1963 1963 Družbeni izvod bruto pro-47 156 414 20 123 241 20 290 787 118,3 100,8 Družbeni produkt 8 165 486 9 321 006 9 438 077 115,6 101,2 Narodni dohodek 7 309 608 8 045 608 8 379 010' 114,6 104,1 od tega: Družbeni Družbeni izvod sektor bruto pro-13 748 340 16 761 741 17 031 121 123,9 101,6 Družbeni produkt 6 106 536 7 281 826 7 453 257 122,0 102,4 Narodni dohodek 5 303 262 6 068 508 6 585 210 124,1 108.5 Zasebni sektor: Družbeni bruto proizvod 3 408 074 3 361 500 3 259 686 95,6 96,9 Družbeni produkt 2 053 950 2 039 1 80 1 984 820 96,3 97.3 Narodni dohodek 2 006346 1 977 100 1 783 800 88,9 90,2 1962 Plan 1963 Real. 1963 - ocena 1963 1962 1963 1963 Industrija 10 594 681 13 288 358 IB 982 400 122,5 97,7 Kmetijstvo skupaj 3 522 225 3 ol2 490 3 456 091 98,1 98,3 — družbeni sektor 330 511 3191674 370 490 3 142 000 398 925 3 067 165 120,7 95,8 107,7 97,3 Promet 138 464 167 905 182 906 132,-1 108,9 Gostinstvo skupaj 210 815 224 890 265 238 126,8 117,9 — družbeni sektor 68 815 179 390 209 738 124,2 116,9 — zasebni sektor 42000 45 500 55,500 132,1 121,9 Trgovina 375 051 368 326 406 210 108,3 110,3 Obrt skupaj 899 441 911,272 934 841 103,9 102,6 — družbeni sektor 725 041 737 272 787 841 108,7 106,8 — zasebni sektor 174 400 174 000 147 000 84,2 84,5 Komunala 39 266 — 93 101 237,1 — Skupaj 17 156 414 20 123 241. 20 290 787 118,3 109,8 Družbeni proizvod: Industrija 4 642 901 5 599 681 5 @69 259 122,6 99,5 Kmetijstvo skupaj 2 163 987 2 172 199 2 127 953 98,3 97,9 —■ družbeni sektor 211 517 240 109 247 953 117,2 103,2 — zasebni sektor 1 952 470 1 932 000 1 880 000 96,3 97.3 Promet 93 437 110 948 125 341 134,1 113,9 Gradbeništvo 622 332 690 740 787 488 126,5 114,0 Gostinstvo skupaj 64 926 75 029 81 033 124,8 108,0 — družbeni sektor 51 946 61 249 66 213 127,5 108,1 — zasebni sektor 12 980 13 780 14 820 114,2 107,5 Trgovina 299 611 301 173 333 293 111,2 110,7 Obrt skupaj 348 776 371 236 379 852 108,9 102.3 — družbeni sektor 255 276 277 836 289 852 113,5 104.3 — zasebni sektor 93 500' 93 400 9 0 ODO 93,2 96.4 Komunala 29 516 — 33 858 114,7 — Skupaj 8 165 486 9 321 006 9 438 077 115,6 101,3 Narodni dohodek: Industrija 3 820 495 4 473 496 4 609 969 120,6 103,1 Kmetijstvo skupaj 2 076 779 2 078 079 1 907 880 91.9 91,8 — družbeni sektor 182 883 204 079 207 880 113,7 101,9 — zasebni sektor 1 893 896 „1 876 000 1 700 OOfl 89,8 90,7 v tisočih din « Indeks 1962 Plan 1953 Real. 1963 - ocena 1963 1962 1963 1963 Promet 79 709 91 902 106 253 133,3 115,6 Gradbeništvo 606 687 673 285 764 492 126,0 113,5 Gostinstvo skupaj 62 510 71 794 78 437 125,5 109,3 — družbeni sektor 50 160 58 694 63 937 .127,5 108,9 — zasebni sektor 12 3:50 13 100 14 500 117,4 110,7 Trgovina 294 838 295 906 327 051 110,9 110,5 Obrt skupaj 339 825 361 146 351 850 103,5 97,4 — družbeni sektor 249 725 2,71 146 282 550 113.1 H04,2 —■ zasebni sektor 90 100 90 000 69 300 76,9 77,0 Komunala 28 765 — 33 078 114,9 Skupaj 7 309 608 8 045 608 8 379010 114,6 104,1 Industrija Industrijska proizvodnja je v prvih mesecih leta nekoliko zaostajala, vendar je v ostalih mesecih dosegla visoko dinamiko rasti. Na to dejstvo je vplivala predvsem povečana potrošnja na domačem 'tržišču, povečanje investicijskih naložb in v večjem obsegu izvoz na tuje tržišče, ki so ga dosegle nekatere gospodarske organizacije. Oskrba industrije z domačim in uvoznim reprodukcijskim materialom v letu 1963 ni bila popolnoma zadovoljiva, zlasti v tovarni celuloze in papirja". Veliko težav je bilo v prometu, ker ni bilo na razpolago železniških vagonov. Posamezna industrijska podjetja so proizvodne naloge v letu 1963 opravila takole: Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« je po vrednosti proizvodnje nekoliko izpod planskih predvidevanj. Razlogi za to šo zakasnitev montaže novega papirnega stroja, pomanjkanje lesa v prvih mesecih in težave, ki so nastale v poizkusni proizvodnji zaradi novega papirnega stroja, ker so se pogosto pojavljale napake, zardi česar je stroj dostikrat odpovedal. Računa se, da je bilo za odpravljanje napak pri novem stroju porabljenih preko 20 000 ur. Zaradi navedenih vzrokov se predvideva, da bo realizacija v tem podjetju preko pol miljarde izpod planske obveznosti. Termoelektrarna Brestanica bo po oceni dosegla fizični obseg proizvodnje. Tudi realizacija po vrednosti bo dosežena s MK) %>. V Rudniku rjavega premoga je realizacija po vrednosti in fizičnem obsegu ugodna. Po oceni je plan presežen za 11,4 °/o. Na prekoračitev plana je v veliki meri vplivalo tržišče, ki je v letu 1963 absorbiralo vse proivedene količine. V rudniku kremenčevega peska, obrat Ravno, plan za leto 1963 ne bo dosežen. Ocenjuje se izpad za cca 5 °/o. Vzroki so: neugodna zima, in zato zmanjšana proizvodnja v prvih mesecih leta pomanjkanje vode v sušnih mesecih in v -pomanjkanju železniških vagonov. Tovarna čokolade in peciva »Imperial« bo po oceni dosegla plansko proizvodnjo 100 ”/o. V Konfekciji papirja bo plan presežen po oceni za okrog 10 «/o. Realizacija je ugodna prdvsem zato, ker je podjetje uspelo povečati prodajo tistih proizvodov, ki zahtevajo manj vloženega dela in tudi zato, ker so bili v tem podjetju dani v proizvodnjo novi proizvodi. Tovarna perila »Labod«, obrat Kostanjevica, je v letu 1963 dosegla v proizvodnji in tudi v plasmaju svojih proizvodov na tržišče znatno ugodnejše rezultate, kakor v prejšnjih letih. Povečale so se kapacitete na podlagi nabave nove opreme in povečanega števila zaposlenih. Realizacija po vrednosti in količini bo po oceni presežena. Kmetijstvo V kmetijski proizvodnji je bil v letu 1963 glavni poudarek na povečanju proizvodnje. Posebna pozornost je bila posvečena povečanju kmetijskih površin in živinorejskih kapacitet, o predvidevanjih bi se v letu 1963 moral povečati fizični obseg kmetijske proizvodnje v odnosu na leto 1962 za 24,1 °/o, po oceni pa je ta plan za leto 1963 dosežen le 97,4°/o. Po kulturah je realizacija fizičnega obsega kmetijske proizvodnje v odnosu na leto 1962 in plan za leto 1963 dosežena takole: ocena real. 1963 ocena real. 1963 realizacija 1962 plan za 1963 Žita 112.8 87,3 industrijske rastline 104,6 100,1 vrtnine 124,6 91,7 krmske rastline 143,2 97,4 vinogradi 100,2 98,7 sadjarstvo 200,4 86,3 živinoreja 109.3 100,5 domača predelava 109,3 97,4 skupaj 22,5 97,4 Plan v kmetijstvu ni bil dosežen iz naslednjih razlogov: — zaradi izredno hude zime 1962/63, ki je neugodno vplivala na prezimovanje žit, vinograde in sadovnjake; — zaradi neugodne pomladi in suhega poletja, ki je vplivalo predvsem na krmske rastline in vrtnine; — zaradi velike ponudbe nedopitane goveje živine in telet za klanje. Močnejši izpad kmetijske proizvodnje v letu 1963 je bil pri žitih, in sicer za 12,7 “/o, v sadjarstvu za 13,7 °/o in pri vrtninah za 8,3 . Vzrok neizpolnitve plana pridobivanja zemljišč za razvoj družbenega sektorja kmetijstva je v komplicirani pripravi dokumentacije in v predpisih, ki podaljšujejo postopek arondacije. V glavnem so bila vsa pridobljena zemljišča v letu 1963 v pripravi za bodoče dolgoletne nasade ali pa sc se na pridobljenih zemljiščih izvajale agromelioracije. Predvidene investicije v kmecijstvu za leto 1963 v skupnem znesku 299 907 000 din so bile dosežene le 164 426 000 din ali 54,8 °/o. Udeležba' investicijskih sredstev od strani občinske Skupščine je znašala 85 021 000 din, ostalo pa so posojila zveznega investicijskega sklada, nekaj pa tudi sredstva gospodarskih organizacij. Zaradi nepotrjenega investicijskega programa obnove vinogradov na območju KZ Kostanjevica, neizkoriščenih trans za odkup zemlje in obnove sadovnjakov, plan investicij v kmetijstvu ni ugodneje realiziran. Po namenu so bila vlaganja v kmetijstvu naslednja: za gradbene objekte 79 189 000 din za opremo 64 037 000 din ostalo 21 200 000 din skupaj 164 426 000 din Viri vloženih sredstev so bili naslednji: splošni investicijski sklad republiški investicijski sklad občinski investicijski sklad stanovanjski sklad občine sredstva gospodarskih organizacij 58 568 000 din 13 752 000 din 81 021 000 din 4 000 000 din 7 085 000 din Poleg navedenih sredstev je Vodna skupnost Dolenjske vložila v hidromelioracije na Jesenovcih še 4 000 000 din. Z investicijskimi sredstvi je bil dograjen hlev s 120 stojišči za govedo, silosi in dokončana izgradnja že obstoječega hleva v Zadovinku. V Velikem Podlogu sta zgrajena dva hleva za 280 stojišč, silosi in seniki ter remiza vse do tretje faze in lastni vodovod za te objekte. Nadaljnje koriščenje investicijskih sredstev v kmetijstvu je bilo pri odkupu zemlje, na pripravah za obnovo sadovnjakov in vinogradov in nabavi opreme. Gozdarstvo V letu 1963 se je plansko določila sečnja 25 378 m5 listavcev in 121-8 m3 iglavcev v zasebnih gozdovih ter 10 238 m5 listavcev in 1753 m3 iglavcev v gozdovih SLP za območje občine. Sečnja pa je bila realizirana takole: V gozdovih zasebnega sektorja je bilo posekanih 21 870 m5 listavcev in 1824 m3 iglavcev ali 87,2 °/o, v gozdovih splošnega ljudskega premoženja pa 10 200 m:i listavcev in 1750 m5 iglavcev ali 99,6 %>. V zasebnih gozdovih je nastala razlika med planom in realizacijo iz sledečih razlogov: Sečnja iglavcev je bila realizirana nad planom zaradi gozdno gojitvenih razlogov, kot so npr. sečni nalogi za lubadarke in tudi zaradi nedovoljene sečnje. Pri sečnji listavcev pa posek ni dosežen glede na plan zato, ker kmetijske zadruge niso izvršile večjih sečenj v zasebnih gozdovih. Prišlo je do reorganizacije gozdarstva tako, da so kmetijske zadruge to dejavnost odstopile Kmetijskemu gozdarskemu podjetju Brežice, zaradi česar zadruge niso izpolnile plana sečenj. Realizacija plana blagovne proizodnje v zasebnem sektorju gozdarstva je bila dosežena 13847 m3, kar je zelo zadovoljivo še posebej zato, ker sečnja ni bila dosežena za 3402 m5, medtem ko je blagovna proizvodnja dosežena skoraj 100 %>. Ni pa bila dosežena kvaliteta blagovne proizvodnje. Predvideno je bilo, da bo zasebno gozdarstvo dalo na tržišče 12132 m5 tehničnega lesa in 1125 m5 tehničnega lesa in 1125 m3 drv; realizacija pa je bila 6817 m5 tehničnega lesa in 7019 m3 drv. Do take razlike je prišlo zaradi tega, ker je kvalitetna struktura naših gozdov iz leta v leto slabša. Zato se je v zadnjih letih pristopilo k bolj strokovnemu odka-zilu drevja tako, da je bil dovoljen posek samo slabših dreves, kar je gospodarsko opravičljivo. Gradbeništvo Zaradi precejšnjih vlaganj v gradnjo gospodarskih, splošno družbenih in stanovanjskih objektov in raz- širjene ostale gradbene dejavnosti je bila le-ta v letu 1963 zelo dinamična. Na to dinamičnosto je vplivala investicijska potrošnja, ki je bila v tej- panogi močno zastopana. Ocenjuje se, da je realizacija gradbenih storitev v letu 1963 večja za 43,1 °/o v odnosu v letu 1-962, plan za leto 1963 pa je presežen za 19,4 "/o. Realizacija gradbenih uslug pa bi bila lahko še večja, v kolikor bi gradbena podjetja izpolnila pogodbene roke. Težave so nastajale tudi zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, delovne sile, zlasti strokovne, in -pomoči, ki so jo gradbena podjetja nudila porušenemu Skopju. Tudi v obrtniških storitvah v gradbeništvu so bile težave, ker te storitve niso bile pravočasno opravljene, ali pa celo gradbena podjetja niso imela na razpolago zadostnih kapacitet obrtnih storitev. Vse to je imelo močan vpliv, da je močno zaostala stanovanjska izgradnja. Gradbena dejavnost v okviru »Kovinarske« se je utpešno razvijala tako v njihovi tovrstni dejavnosti, kakor tudi pri izgradnji novih objektov tega podjetja. Promet V občini sta v letu 1963 dfelovali dve gospodarski organizaciji za promet, in sicer »Transport« ter PTT enota. V skupnem pokazatelju je promet realiziran s 108,9 °/o pri družbenem bruto produktu, pri narodnem dohodku pa s 115,6 °/o napram planu v letu 1963. V letu 1963 je podjetje »Transport« povečalo svoj vozni park za 5 novih kamionov ali za skupno 22,5 t nosilnosti. Gradnja novih garaž za podjetje »Transport« je bila v letu 1963 realizirana. Za modernizacijo PTT službe se je v letu 1963 začelo z izgradnjo upravnih prostorov in prostorov za avtomatsko telefonsko centralo v stolpiču na Vidmu in polaganje telefonskih kablov. V letu 1963 se je razširila tudi avtobusna mreža na območju občine, vključujoč prevoz učencev osnovnih šol v novoustanovljene šolske okoliše. Trgovina Vsa trgovska mreža v občini je v letu 1963 dosegla družbeni bruto produkt v odnosu na plan s 110.3 “/o ali 8,3 %> več kakor je bila dosežena realizacija v letu 1962. Zaloge blaga so se v trgovini sicer povečale, še vedno pa niso v celoti zadovoljive po izbiri in kvaliteti. Ugotoviti moramo, da trgovska mreža v letu 1983 še vedno ni bila kos zadržati potrošnika glede na izbiro, zaradi česar je ta odhajal na druga območja. Da bi se izboljšala trgovska dejavnost, se je v letu 1963 proučevala organizacija trgovine na drobno. Organi delavskega upravljanja trgovskih podjetij »Resa« Krško, »Preskrba« Senovo in »Otok« Kostanjevica so sklenili, da se združijo in ustanovijo novo podjetje, kar je bilo s' 1. 1. 1964 tudi opravljeno. V letu 1963 je bila dokončana gradnja skladišča za potrebe grosistične dejavnosti v Krškem. Tudi bencinska črpalka je bila zgrajena do zaključne faze. Sklenjeni so bili dogovori za gradnjo avtotrgovine, kar bo realizirano v letu 1964. Opravljena je bila integracija grosistične dejavnosti tako, da se je odcepila od trgovskkega podjetja »Resa« in priključila k trgovskemu podjetju »Merx« Celje, ki je ustanovil svojo enoto na območju občine in tudi prevzel celotno investicijo. Gostinstvo Planirani celotni dohodek družbenega sektorja gostinstva v letu 1963 je po oceni dosežen nasproti postavljenemu -planu s 117,9 »/o; v odnosu na leto 1962 pa se je gostinski promet -povečal za 24,2 "/o. Na to stanje in izvrševanje plana v gostinstvu so vplivali naslednji faktorji: prvič, da skupine tuiih in domačih turistov zaradi neprevoznega mostu niso mogle biti gost hotela »Sremič«, kot je bil to običaj v prejšnjih letih, in drugič, da se v gostinstvu kvaliteta gostinskih storitev ni v celoti izboljšala, predvsem glede kvalitete pijač, ki ne dosegajo kakovosti pristnih domačih vin. Slednje velja skoraj za vsa družbena gostišča. Težave so nastajale tudi s preskrbo, predvsem s teletino in zelenjavo v zimskih mesecih. Ureditev gostinskega lokala, restavracije v Krškem, ni bila opravljena, ker zaradi pomanjkanja stanovanj ni bilo mogoče preseliti stanovalcev. Tekoči in tudi bodoči problem je pomanjkanje gostinskih delavcev tako glede števila, kakor kvalifikacije strukture. Turizem V turističnem prometu se je število gostov in nočitev v letu 1963 povečalo takole: Gostje Prenočitve Real. Ocena Indeks Real. Ocena Indeks 1962 1968 1963 oc. 1962 1963 1963 oc. 1962 real. 1962 real Domači turizem 4 285 4 918 114 8 6364 7200 113 1 Inozemski turizem 1842 2 395 129 5 2754 2290 83 2 Skupaj 6127 7 303 119 2 9118 9490 1041 V letu 1963 so se povečale nastanitve za 3 °/o, zmogljivosti za prehrano pa za 23 °/o. Nujno moramo ugotoviti, da se vse premalo zavedamo pomena turizma in ga kot takega ne ocenjujemo kot pomembno gospodarsko dejavnost. Slabe ceste in pomanjkanje rekreacijskih objektov so osnovni vzroki, da se turisti premalo zadržujejo na območju naše občine, ali pa semkaj sploh ne prihajajo. Tudi finančnih sredstev dosedaj ni bilo na razpolago za večje investicije v turizmu, ker so se vsa razpoložljiva finančna sredstva v pretežni meri vlagala v izgradnjo proizvodnih kapacitet. Tudi odnos gostinskih kadrov in postrežba nista zadovoljiva za turista, zlasti inozemskega. Zelo pomemben za naše območje je tudi lovski turizem. Le-ta je imel v preteklosti velike uspehe, vendar je v letu 1963 delno upadel zaradi zaščite pernate in druge divjadi. Pri razvijanju turizma naj bi turistična društva odigrala pozitivno Vlogo. Turistično društvo Krško se trudi, da to dejavnost poživi na vseh področjih, medtem ko društvi v Kositanjevici in na Senovem še vedno nista dovolj aktivni. Obrt Obseg obrtnih storitev v letu 1963 je bil v družbenem sektorju realiziran s 106,8 °/o, v zasebnem sektorju pa s 84,5 °/o, skupaj pa 102,6 °/o. Iz dokumentacijskega gradiva je razvidno, da so se najugodnejše razvijali: Splošno kleparstvo Kostanjevica, Splošno mizarstvo Krško, Splošno obrtno podjetje Krško in Valvasorjeva tjiskarna iKrško. Tudi obrtni servisi stanovanjske skupnosti so v svojih dejavnostih napredovali. Valvasorjeva tiskarna je v letu 1963 nabavila stavni tiskarski stroj, kar ji je omogočilo povečanje u&luž-nostnih storitev. V mizarski dejavnosti se je zaradi boljše organizacije dela in specializacije proizvodnje ter večje produktivnosti Mizarska delavnica Brestanica priključila Splošnemu mizarstvu Krško. Močan izpad v proizvodnji kaže obrtno podjetje »Dolomit« Brestanica, ki je svoj družbeni bruto proizvod realiziralo le z 82,1 %>. Vzrok je v glavnem pomanjkanje vagonov za odpremo kamenja vseh granulacij. Opaziti je tudi močno upadanje proizvodnje v zasebnem sektorju obrti. To stanje povzroča opuščanje obriti s strani zasebnikov, povečuje pa število šušmarjev. Stanovanjska in komunalna dejavnost Dinamika stanovanjske izgradnje v letu 1963 je bila mnogo boljša kot v letu 1962, taj je bilo opravljenih za 43,1 %> več gradbenih storitev, V letu 1963 je bilo zgrajenih 45 stanovanj družbenega sektorja in 25 stanovanj zasebnega sektorja. V tem letu je tudi zastavljena gradnja 60 stanovanj, od tega 40 stanovanj družbenega sektorja. V stanovanjsko izgradnjo je bilo vloženih v letu 1963 248 500 000 din družbenih sredstev in 20 000 000 din sredstev zasebnikov. Uspešno gradnjo stanovanj je oviral zlasti neizdelan urbanistični načrt za območje mesta Krško, pomanjkanje gradbenega materiala in močna fluktuacija delovne sile v gradbeništvu. Stanovanjske skupnosti v Krškem, Senovem in Brestanici se vedno bolj uveljavljajo. Tako ima Stanovanjska skupnost v Krškem vrsto servisnih delavnic (čevljarsko, krojaško, pralnico in čistilnico itd.). Tudi stanovanjska skupnost v Brestanici je ustanovila pralnico, Stanovanjska skupnost Senovo pa krojaško delavnico. Komunalna dejavnost je v letu 1963 presegla svojo programirano obveznost, predvsem pri izgradnji vodovoda Krško, malih aisanacijah, izvedbi kanalizacije in javne razsvetljave, tako v mestu Krško kot v nekaterih vaseh. Opravljeno je bilo tudi popravilo mostu čez Savo v Krškem in dokončno je bila določena lokacija za novi most. Za izgradnjo novega mostu je izdelana tehnična naloga za razpis inženiringa in investicij siki program. Za komunalno dejavnost je bilo v letu 1963 porabljenih 121 356 578 din. Izvoz V letu 1963 so izvažale na tuje tržišče svoje proizvode naslednje delovne organizacije: Tovarna celuloze in papirja, Tovarna čokolade in peciva. Rudnik kremenčevega peska in Industrija perila. Tovarna celuloze in papirja je po oceni izvozila v vrednosti 1 562 084 dolarjev, kar predstavlja vrednost, če dolar obračunavamo po 750 din ob upoštevanju premij in davčnih olajšav, 1454 615 090 din. Tovarna čokolade in peciva je v letu 1963 izvozila svojih proizvodov za 15 000 dolarjev ali po obračunani vrednosti dinarja in olajšav ter premij za 11 550 000 din. Rudnik kremenčevega peska, obrat Ravno pa je izvozil za 8300 dolarjev odnosno v dinarski vrednosti 6 203 000 din. Tovarna perila »Labod«, obrat Kostanjevica, je v letu 1963 izvozila na tuje tržišče svojih proizvodov za 12 090 dolarjev v vrednosti 9 000 000 din. Tako je bil dosežen izvoz za 1 597 300 dolarjev ali v vrednosti, preračunano dolar v dinar ob upoštevanju premij in davčnih olajšav v vrednosti 1481 368 090 din. Zaposlenost in storilnost dela Gibanje zaposlenosti v družbenem sektorju kaže v letu 1963 v primerjavi z letom 1962 povečanje za 6.9 °/o Gibanje zaposlenosti v letu 1963 po panogah je po oceni bilo naslednje: Gospodarstvo skupaj Industrija 1962 ocena 1963 Indeks oc. 1963 1962 4289 4588 106,9 2621 2761 105,3 Kmetijstvo Promet Gradbeništvo Gostinstvo Trgovina Obrt Komunala Negosipodarske dejavnosti 1962 ocena 1963 Indeks oc. 1963 1962 237 254 107,2 84 92 109,5 668 759 113,6 62 71 113,6 211 212 100,5 346 374 108,1 60 65 108,3 768 759 98,8 Od celotnega števila na novo zaposlenih se je večina zaposlila v gospodarskih organizacijah. Gibanje zaposlenosti in produktivnosti bo v letu 1963 v gospodarstvu družbenega sektorja predvidoma sledeče: — v indeksih —- 1963/1962 zaposleni produktivnost Industrija 105,3 116,4 Kmetijstvo 107,2 109,4 Promet 109,5 122,5 Gradbeništvo 113,6 111,3 Gostinstvo 113,6 111,2 Obrt 108,1 105,0 Trgovina 100,5 110,9 Komunala 108,3 105,9 Gospodarstvo skupaj 106,9 ■112,4 Osebna potrošnja in družbeni standard Ugoden razvoj osebne potrošnje v letu 1963 je dosežen predvsem zaradi ugodnega razvoja industrijske proizvodnje, kot tudi pri ostalih gospodarskih panogah. To dejstvo je vplivalo, da so življenski stroški porasli mnogo manj kot v zadnjih treh letih in je razmerje med gibanjem osebne potrošnje v nominalnih in realnih vrednostih manjše. Sklad osebnih dohodkov zaposlenih v družbenem sektorju je predvidoma po-rastel v letu 1963 za okoli 21,1 «/0, od tega v gospodarstvu za 20,2 %>, v negospodarski dejavnosti pa za 21,9 °/o. Ob upoštevanju dviga življenjskih stroškov po oceni za cca 11 °/o, znaša porast realnih osebnih dohodkov 9,l°/o Zelo močno so porasli drugi prejemki. Relativno visok je porast potrošniških posojil. Na tak porast je vplivala predvsem elastična politika pri odobravan' j kreditov in tudi večja izbira predmetov trajnejše uporabe. Na gibanje realne osebne potrošnje vpliva v veliki meri gibanje življenjskih stroškov. Njihovo povečanje, ki je bilo v preteklih letih izredno intenzivno, je v letu 1963 postalo bolj umerjeno. Po letih se je gibal indeks življenjskih stroškov takole: v 000 din V gospodarstvu skupaj 3 311 697 od tega: industrija 2 822 754 kmetijstvo 164 426 promet 61 550 gradbeništvo 200 000 gostinstvo 7 937 trgovina 37 571 obrt 17 459 Viri vloženih sredstev so bili naslednji: Sredstva gospodarskih organizacij 1 387 548 Sredstva občinske skupščine 211 482 Druga sredstva 1 712 669 Skupaj 3 311 697 V splošne družbene dejavnosti so se sredstva vla- gala kot sledi: Komunalna dejavnost: za ceste 15 898 000 za vodovod Krško 58 850 175 za gasilsko službo 3 853 000 za kanalizacijo 2 556 656 za pločnike v Krškem ,2 695 747 za elektrifikacijo in javno razsvetljavo 18 400 000 stanovanjska skupnoslt 3 000 000 popravilo mostu preko Save 7 000 000 urbanistični načrti 4 im 000 male asanacije 6000 000 Skupaj 116 956 578 Stanovanjska izgradnja in drugi objekti družbenega standarda: sredstva stanovanjskega sklada 137 000 000 sredstva gospodarskih organizacij 111 SOObOOO sredstva zasebnikov 20 000 000 ureditev prostorov PLM 5 000 000 ureditev prostorov ObS 1 500 000 Skupaj 275 000 000 Zdravstvo: izgradnja zdravstvenega doma Krško 55 000 000 Šolstvo, prosveta in spomeniško varstvo: nabava pisalnih strojev za DU 2 000' 000 osnovne šole za učila 4 500 000 popravilo prosvetnega doma v Krškem 1 500 000 prispevek za pionirski tabor 1 050 000 za knjižnico v Krškem 76 000 načrti za šolo 900 000 za arheološka raziskovanja 2 000 000 urejanje kostanjeviškega gradu 21 000 0Q0 izgradnja prosvetne dvorane na Vel. Trnu 7 000 000 Skupaj 40 026 000 1962 ocena 1963 1961 1962 Skupaj negospodarske investicije 486 982 578 Skupni življenjski stroški 114 111 — v tem hrana 124 110 Na rast življenskih stroškov ima odločujoč vpliv gibanje cen prehrambenih proizvodov, ki zavzemajo v strukturi osebne potrošnje več kot 40"/o vseh izdatkov. Prav na tem področju je prišlo do večjega dviga cen, tako zaradi ustvarjanja pravilnejših sorazmerij med cenami posameznih vrst proizvodov, kolt tudi zaradi slabe letine v kmetijstvu. Investicije Naložbe v osnovna sredstva v letu 1963 bodo po oceni znašale okoli 3 351 697 000 din. Vlaganja po panogah so bila v letu 1963 naslednja: Na doseženo dinamiko vlaganja investicijskih naložb so vplivala predvsem povečana sredstva gospodarskih organizacij, sredstva družbenih investicijskih skladov ter oročanja prostih denarnih sredstev pri gospodarskih organizacijah. Vse naložbe v gospodarske in negospodarske dejavnosti so bile gospodarsko koristne in utemeljene. Razvoj družbenih služb Šolstvo Družbeno upravljanje in nov način financiranja na področju šolstva se je tudi v letu 1963 utrjevalo in izpopolnjevalo. Pri razdeljevanju finančnih sredstev iz družbenega sklada šolstva so se uporabile izkušnje iz leta 1962. Pri izračunavanju se je upoštevalo število pedagoških ur, strokovna zasedba predmetov, stalnost, pogoji šole itd. V letu 1963 je šolski sklad najel 4 milijone din posojila za najnujnejša popravila šolskih poslopij in nabavo šolske opreme. S temi sredstvi pa še niso bile krite vse potrebe. Zato bo potrebno resneje razmišljati, kako zagotoviti več materialnih sredstev za potrebe šolstva. Izdeluje se tudi načrt za gradnjo nove šole v Brestanici, katere gradnjo naj bi pričeli že v letu 1964. V organizacijskem in pedagoškem pogledu je v letu 1963 napravljen velik korak naprej, zlasti pri utrjevanju in organizaciji popolnih osnovnih šol. Z združitvijo osnovnih šol Videm-Krško I in II in priključitvijo osnovne šole Zdole ter Dolenja vas kot podružničnih šol v enoten zavod in prešolanje nekaterih učencev višjih razredov se je zboljšala kvaliteta pouka in zagotovila boljša zasedba učniih mest s strokovnimi kadri na višji stopnji osnovne šole. S priključitvijo osnovne šole Veliki Podlog k osnovni šoli Leskovec, kateri je že bila priključena osnovna šola Senuše, se je zagotovilo učencem višjih razredov, ki so doslej imeli kombiniran pouk, kvalitetnejši pouk v čistih oddelkih. Prav tako se je upravno priključila osnovna šola Gornji Leskovec k osnovni šoli Senovo. Vprašanje prešolanja otrok pa je ostalo še odprto, ker za prevoz niso urejene ceste in tudi ni prostorov za internatsko ureditev šole. Za prevoz šolarjev v šolo in domov so se uvedle posebne avtobusne proge iz Zg. Pijavškega in Zdol v Videm-Krško, iz Velikega Podloga v Leskovec in iz Črneče vasi v Kostanjevico. V ta namen so se sredstva v proračunu zasigurala. Četudi so nastale pri združevanju šol nekatere težave, je bilo prav, da se je tako postopalo, ker smo s tem pridobili na kvaliteti pouka, kar je vsekakor pri organizaciji šolske mreže bilo osnovno vodilo. Velike matične šole nudijo pomoč podružničnim šolam tako v pedagoškem kot v organizacijskem pogledu. Poleg tega se mladi ljudje, ki so večinoma na teh šolah, ne počutijo tako osamljeni. Večji učiteljski kolektivi se tudi v strokovnem pogledu izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Z reorganizacijo strokovnega šolstva in s priključitvijo kovinskega oddelka vajenske šole k tehnični srednji šoli se je zagotovil kvalitetnejši pouk in vzgoja takšnega kadra, kakršnega potrebuje naše razvijajoče se gospodarstvo. S tem so podani pogoji za verifikacijo šole, ki jih prejšnja obstoječa šola ni imela. Z ustanovitvijo sadjarske šole v Krškem so prav tako podani pogoji, da bomo vzgajali kader, ki bo potreben na območju naše občine in drugih občin za razvoj sadjarstva. Prostori za sadjarsko šolo bodo v prostorih zdravstvenega doma in internata, prakso pa bodo učenci opravljali v nasadih kmetijske zadruge. Prav gotovo ne smemo prezreti napredka na področju otroškega varsitva, ki je bil dosežen v letu 1963. Varstvo otrok v vseh obstoječih varstvenih ustanovah poteka pod strokovnim vodstvom vzgojiteljskega kadra. V varstveni ustanovi Krško je organizirano varstvo tudi za šoloobvezne otroke, ki pod nadzorstvom opravljajo svoje domače delo, kar se pozitivno odraža pri njihovem učnem uspehu. Uspešno so v tej ustanovi organizirane tudi svobodne aktivnosti učencev. Pri vsakem delu sodelujejo poleg učnega kadra tudi laične moči in starši. Kultura in prosveta Rešeno je vprašanje prostorov bodoče občinske knjižnice. Priprave za ureditev in opremo so v teku. Z ustanovitvijo občinske knjižnice kot samostojnega zavoda bo urejeno tudi vprašanje matične knjižnice in ostalih knjižnic kultumo-prosvetnih društev, ki sedaj več ali manj životarijo in ne odigravajo svoje vloge. Kultumo-prosvetna dejavnost je bila na področju dramske in glasbene dejavnosti v preteklem letu dokaj aktivna. Spomeniško varstvo V letu 1963 so se nadaljevala začetna zaščitna izkopavanja na pomembni rimski nekropoli v Velikem Kamnu. Izkopavanja so dala lepe rezultate in zanimive najdbe. Nekropola v Velikem Kamnu zavzema med našimi doslej odkritimi rimskimi grobišči čisto posebno mesto in to zaradi nenavadne oblike in konstrukcije grobov. Glede na to bo potrebno raziskovanje v naslednjem letu nadaljevati. Leta 1963 je bilo četrto leto sistematičnega arheološkega izkopavanja na Drnovem na območju nekdanjega rimskega mesta Neviodunum. Pleg izkopavanja na bregu nad staro strugo Save (Groblje) so se v letu 1963 začeli urejevati lapidariji na prostem in rekonstruiralo se je rimsko pristanišče. Lapidarij bo stal na Grobljah nad starim pristaniščem in bo z njim tvoril reprezentativen arheološki objekt. Zanimive rimske napisne kamne, ki so bili nekoč v Neviodunumu, a so jih kasneje raznesli po okolici — vzidani so v gradovih in cerkvah na primer Mokrice, Sv. Lovrenc, Straža, Sv. Valentina, Leskovec so bil odliti in odlitki so postavljeni v lapidariju. Velika ovira pri arheoloških delih je pomanjkanje primernih prostorov, kjer bi se lahko hranil in razstavil najdeni material. Najdbe so zdaj spravljene v zabojih pri raznih kmetih na Drnovem in v Veliki vasi in so nedostopne za ogled in znanstveno obdelavo. Začele so se priprave za ustanovitev muzejske zbirke v Krškem. Republiški sklad je odobril sredstva za adaptacijo Valvasorjeve hiše, v kateri naj bi bila ta zbirka. Zbirka bo predvidoma urejena v letu 1964. Telesna kultura V tekočem letu so se ob šolah urejali razni prostori kot so igrišča itd. Tu so nudila pomoč tudi društva prijateljev mladine in gospodarske organizacije. V te namene je bilo na razpolago zelo malo finančnih sredstev. Prav tako se je v tekočem letu posvečalo premalo pozornosti množičnosti telesne kulture, kar se v bodoče ne bi smelo več zgoditi. Temu vprašanju morata svet za telesno kulturo in občinska zveza za telesno vzgojo posvetiti vso pozornost. Socialno varstvo Služba socialnega varstva je v letu 1963 skrbela za socialno ogrožene družine in posameznike tako, da jim je nudila materialno pomoč. Reševala je posamezne družinske spore in skrbela za materialno in vzgojno zanemarjene otroke. Nad mladoletnimi prestopniki je opravljala nadzor, kadar je tak nadzor odredilo sodišče. Posebna skrb je bila posvečena kategorizaciji otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Dokončno je bilo kategoriziranih 28, delno pa 13 otrok. Urejevala so se očetovstva in preživnine nezakonskim otrokom, izvršena je bila ena posvojitev. Ob razvezah zakonov so se ugotavljale okoliščine, pri katerem izmed staršev bodo otroci živeli po razvezi. Vršil se je nadzor nad družinami, ki imajo v reji otroke. Skrbelo se je za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Postavljali so se začasni skrbniki, opravljali so se posli za mladoletnike in odrasle osebe, ki so pod skrbništvom. Odobravale so se kupne, menjalne, zapuščinske izročitvene in darilne pogodbe za mladoletne otroke ali za osebe pod skrbništvom. Skupno z občinsko zvezo prijateljev mladine in Rdečim križem je bilo organizirano počitniško letovanje, ki se ga je udeležilo 446 otrok. Poskrbljeno je bilo za nastanitev in oskrbo 51 makedonskih otrok. Vsa potrebna zaščita je bila nudena vojaškim vojnim invalidom. S pomočjo občinskega združenja zveze borcev so se reševali tudi razni problemi borcev NOV. Zdravstvo Po združitvi zdravstvenih domov v Krškem in na Senovem je v letu 1963 deloval na območju občine Krško en zdravstveni dom s sedežem na Senovem. Z novo organizacijo so se pocenil, stroški uprave in smotrnejše organizirala zdravstvena služba. V letu 1963 je delovalo v občini 7 zdravnikov splošne prakse, od tega 1 zdravnik v obratni ambulanti tovarne celuloze in rapirja »Djuro Salaj«. Nadalje sta delovala dva stomatologa, od tega eden v obratni ambulanti tovarne celuloze in dva zobna terapevta. Tekom leta sta se zdravstvenemu kadru pridružila še dva zdravnika stažista. Zdravstvena služba je v letu 1963 opravljala zdravstvene storitve v splošno zadovoljstvo! občanov. Zdravstveni dom v Krškem, ki bi moral biti vseljiv jeseni 1963, vsled neizvršenih obrtniških del še ne služi svojemu namenu. Urejeni pa so bili prostori in zdravstvena služba v Brestanici in Kostanjevici ter Lekarna v Krškem. Državna uprava V letu 1963 je državna uprava izboljšala svoje poslovanje in ekspeditivnejše reševala zahtevke občanov. To ji je omogočila namestitev kvalificirane delovne sile na nezasedena mesta. Z izrednim študijem si je pridobilo 5 uslužbencev srednjo šolsko izobrazbo. V državni upravi je bil v letu 1963 preizkusni sistem-nagrajevanja po uspehu, ki pa po višini še ne dosega nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. Za izboljšanje kvalifikacijske strukture uslužbencev v državni upravi štipendira občina 16 oseb, in sicer 9 na visokih, 2 na višji in 5 na srednjih šolah. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo možno modernizirati državne uprave s sodobnejšimi pripomočki. V letu 1963 so bili urejeni pisarniški prostori krajevnih uradov na Velikem Trnu in v Brestanici. Nabavljeno pa je bilo tudi nekaj nove pisarniške opreme. Zaradi vsestranske štednje s proračunskimi sredstvi si je uprava prizadevala, da je dodeljena sredstva kar najbolj racionalno izkoriščala. DRUGI DEL PREDVIDENI RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1964 2. poglavje Pogoji za družbeni razvoj Razvoj družbeno ekonomskih odnosov daje realno podlago, da se ugodna gospodarska gibanja zadnjih let uspešno nadaljujejo tudi v letu 1964. Zadovoljivi uspehi, ki so bili doseženi v letu 1963, skupaj z aktiviranjem novih produkcijskih kapacitet, možnostmi nadaljnje razširitve menjave s tujino in z nadaljnjim poglabljanjem družbeno-ekonomskih odnosov omogočajo, da se uspehi, ki so se pokazali v gospodarskem razvoju v letu 1963, nadaljujejo tudi v letu 1964. Doseženi razvoj takih družbenih odnosov in vloga delovnih ljudi, ki se je v tem razvoju nenehno krepila, zahteva nadaljnje spremembe in izpopolnitve pogojev za gospodarjenje z namenom, da se vsestransko, to je absolutno in relativno poveča osnova samoupravljanja, kar naj vzpodbuja k boljšemu izkoriščanju proizvajalnih zmogljivosti in smotrnejšemu gospodarjenju. V tej smeri naj bi se razvijale tudi druge samoupravne organizacije na območju komune. Posebno pomembni bodo v tej zvezi napori, da se tudi statuti delovnih organizacij, ki bodo sprejeti v letu 1964, pripravijo in izdelajo tako, da bodo upoštevani vsi potrebni elementi za nadaljnjo krepitev in vlogo delovnih organizacij v gospodarskem in družbenem življenju. Statuti bodo utrjevali socialistične proizvodne odnose v delovnih kolektivih in usmerjali delovne organizacije v racionalno gospodarjenje In moderniziranje poslovanja. Uspešen razvoj gospodarstva na območju naše komune v letu 1964 in kvalitetno nove smeri v celotnem gospodarskem življenju bomo v prvi vrsti zagotovili z doslednim izvajanjem stimulativnega delovanja gospodarskega sistema, predvsem pa s povečanimi napori za odkrivanje rezerv, za katere se mora zalagati delovni kolektiv sleherne gospodarske in druge samoupravne organizacije. Z izpolnjevanjem instrumentov gospodarskega sistema, kot jih nakazujejo sklepi Zveznega izvršnega sveta o razvoju gospodarstva v letu 1983 in o temeljnih smernicah družbenega plana za leto 1964 (predvsem s širšim uvajanjem funkcionalne in pospešene amortizacije in z odpravo plačevanja rudniške rente ter prispevka od izrednega dohodka), bo mogoče hitreje obnavljati proizvodna sredstva in modernizirati proizvodnjo ter prispevati tudi fc razčiščevanju nekaterih problemov v zvezi z notranjo delitvijo dohodka delovnih organizacij. Še naprej bo potrebno, da bo sleherna gospodarska organizacija izpopolnjevala in razvijala sistem delitve dohodka, da bodo gospodarske organizacije storile mnogo več na organizaciji dela ter na podlagi te povečale produktivnost dela in tako omogočile realno> osnovo za stabilno naraščanje osebnih dohodkov zaposlenih. Tudi razvoj družbenih služb je pomemben pogoj za hitrejšo in skladnejšo gospodarsko rast ter splošni napredek komune. Zato bo potrebno v letu 1964 v mejah maksimalnih možnosti povečati sredstva za nabavo materialnih sredstev osnovnega šolstva, stanovanjske izgradnje in komunalnega gospodarjenja, kulture, zdravstva in socialnega dela. Za razvoj teh dejavnosti bo treba še nadalje poglabljati pravice pri delitvi dohodka in samoupravljanja. Več pozornosti bo potrebno pri sestavi programov za dolgoročni razvoj posamezne gospodarske organizacije in komune v celoti, da bodo samoupravni organi in vsi odgovorni činitelji v komuni za ta razvoj posvetili vso pozornost študiju in uvajanju novih delovnih metod, izboljševanju kvalitete izdelkov, spremljanje in analize stroškov proizvodnje ter tržišča. V letu 1964 bo potrebno izdelati temeljite analize notranje organizacije za priprave na prehod na 42-urni delovni teden. Ta prehod mora temeljiti le na povečanju produktivnosti dela, ki bo dosežena z dobro organizacijo dela, to pa bo zagotovilo stalno rast proizvodnje in realnih osebnih dohodkov proizvajalcev. Prehod na 42-umi delovni teden zahteva širših priprav, ker bo to vplivalo na celotno življenje v komuni, predvsem na razvoj storitvenih dejavnosti in družbenih služb. Izvoz naj bo stalna skrb vseh tistih gospodarskih organizacij, ki že izvažajo ali pa bi imele pogoje za izvoz svojih proizvodov. Zato bo potrebno v letu 1964 še nadalje večati planske obveznosti za izvoz in tako doseči intenzivnejše Vključevanje v mednarodno delitev dela. Povečanje izvoza bo mogoče doseči le s skrajnim prizadevanjem delovnih organizacij. Zato bi bilo prav, da delovne organizacije v tem pogledu izdelajo dolgoročne programe svojega razvoja na področju proizvodnje in vključevanja v mednarodno delitev dela. Obstoječa kadrovska struktura zaposlenih v delovnih organizacijah proizvodnje in družbenih služb močno zaostaja za potrebami, ki jih postavlja moderna tehnologija in sodobna organizacija proizvodnje ter družbenih dejavnosti. Zato bo potrebno, da vse gospodarske in družbene organizacije pričnejo razvijati take načine in oblike strokovnega izobraževanja, ki bodo o-mogočili hitrejše odpravljanje neskladij sedanje strukture kadrov s potrebami gospodarstva ter družbenih služb. To mora biti stalna skrb delovnih organizacij samih ter vseh ustreznih družbeno- političnih kolektivov. Povečanje realnih osebnih dohodkov naj tudi v letu 1964 vzpodbuja hitro gospodarsko rast, To dejstvo postaja vse bolj osnovni činitelj v razvoju proizvodnje. V pogledu investicijske izgradnje je potrebno nadaljevati tako politiko, da se bodo vlagala sredstva le v take objekte, ki ekonomsko upravičujejo sleherno naložbo. Potrebno bo, da se začete investicije in tudi nove kar najhitreje dokončajo. Zato je še nadalje intenzivno razvijati proces združevanja sredstev in jih nalagati tam, kjer je to vsestransko utemeljeno in perspektivno. Večja sredstva bo potrebno zagotoviti za pospešen razvoj kmetijstva in turizma. Naložbe v te dejavnosti naj bi glede na dolgoročna vračanja posojil zagotovili predvsem iz sredstev občinskega investicijskega sklada. Tudi politiko kreditiranja obratnih sredstev je zagotoviti tako, da bodo krite potrebe gospodarstva za večjo proizvodnjo in za povečanje izvoza. Potrebno bo proučevati tudi vzroke izgub posameznih gospodarskih organizacij. Take pojave je treba pravočasno odkrivati in omogočiti rentabilno poslovanje v gospodarski organizaciji, če ima za to pogoje, v kolikor pa teh pogojev ni, naj taka organizacija preneha s poslovanjem. Občinska skupščina in njeni organi bodo sprerm Ijali delovanje posamezne gospodarske organizacije in s potrebnimi analizami pravočasno opozorili na nepravilnosti, ki bi se utegnile pojaviti bodisi v gospodarjenju ali na drugih področjih gospodarsikega in družbenega življenja v gospodarski organizaciji, 3. poglavje Gibanje celotne proizvodnje Na podlagi realnih materialnih pogojev in novih proizvajalnih zmogljivosti predvidevamo, da bomo v letu 1964 dosegli naslednjo vrednost proizvodnje: v 000 din Indeksi 1963 1964 1961 1962 1963 1964 Jgf;<2 ^ Družbeni bruto produkt 17 462 232 17 156 414 20 290 787 24 281 082 118,3 119,6 Družbeni produkt 8 050 935 8 165 486 9 438 077 11 217 755 115,6 118.8 Narodni dohodek 7 368 916 7 309 608 8 379 010 10 055 281 114.6 120.0 Predvidevamo, da bo proizvodnja hitreje naraščala v družbenem sektorju in se bo zato povečala tudi nin-gova udeležba v celotni proizvodnji. Predvideno je, da bo delež družbenega sektorja znašal v letu 1964 že okrog 84,7 %>, zasebnega sektorja pa 15,3 °/o. Vzporedno z rastjo proizvodnje bo naraščala tudi vrednost narodnega dohodka na prebivalca in bo predvidoma znašala: Narodni dohodek Indeksi 1963 1964 1962 1963 1964 ]g62 lg63 na prebivalca (v din po cenah leta' 1863) 275 320 315 600 378 764 11,4 120,0 V družbenem sektorja predvidevamo naslednjo rast vrednosti proizvodnje: v 030 din Indeksi 1963 1964 1962 1963 1964 10K,, l00n Družbeni bruto produkt 13 748 340 17 031 121 20 568 082 123,9 120.8 Družbeni proizvod 6 106 536 7 453 257 9 034603 122,0 120,8 Narodni dohodek 5 303 262 6 595 210 7 832 031 124.1 118,7 V zasebnem sektorju gospodarstva, ki obsega kmetijstvo, obrt in gostinstvo, se predvideva, da bo vrednost proizvodnje na slednja: v 000 din Indeksi 1963 1964 1962 1963 1964 1962 1663 Družbeni bruto produkt 3 534 889 3 256 666 3 713 000 92,2 113,9 Družbeni proizvod’ 2 058 950 1 984 820 2 213 153 96,4 11.1,5 Narodni dohodek 1 996 346 1 783 800 2 233 250 89,3 124,6 Po posameznih gospodarskih dejavnostih predvidevamo naslednjo rast vrednosti proizvodnje: v #00 din Indeksi 1963 1964 1962 1963 1964 1962 1963 Celotno gospo- darstvo 17 156 414 20 290 787 24 281 082 118.3 119,6 Industrija 10 594 681 12 982 400 15 506 449 122,5 119.4 Kmetijstvo 3 522 225 3 456 091 3 945 119 98.1 114,1 Promet 138 464 182 908 202 653 132.0 110,8 Gradb. 1 376 471 2 970 000 2 500 090 143,1 126,9 Gostinstvo 210 815 265 238 299 410 125,9 112,8 Trgovina 375 051 406 210 474 396 108,3 116,8 Obrt 899 441 934 841 1 060 167 101 3 113,4 Komunala 39 266 93 101 102 411 287,1 109,9 Družbeni proizvod v 000 din Indeksi 1963 1964 1962 1963 1964 1962 1963 Celotno gospo- darstvo 8 165 486 9 438 077 11 217 755 115,6 118,8 Industrija 4 542 901 5 569 259 6 607 454 123,3 118,6 Kmetijstvo 2 163 987 2 127 953 2 468 000 100,4 115,9 Promet 93 437 125 341 139 492 134,1 116,9 Gradbeništvo 6221332 787 488 1 #51 733 126,1 133,5 Gostinstvo 64 926 75 029 91012 124,8 121,3 Trgovina 299 611 333 293 396 755 111,2 119,0 Obrt 348 776 379 852 424 868 108,9 111,9 Komunala 29 516 33 858 38 441 114,7 113,5 Narodni dohodek v 000 din Indeksi 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Celotno gospodarstvo 7 309 608 8 379 010 10 155 281 114,6 120,0 Industrija 3 820 495 4 609 969 5 551 124 120.6 120.4 Kmetijstvo 2 076 779 1 907 880 2 360 000 91,9 123,7 Promet 79 709 106 253 115 827 133,3 109.0 Gr adbeništvo 606 687 764 492 1 023 214 126,0 133,8 Gostinstvo 62 510 78 437 87 175 125,5 111.1 Trgovina 394 838 327 051 387 231 110,9 118,4 Obrt 338 825 351 850 414 868 103,5 117.9 Komunala 28 765 33 078 36 911 114,9 111,6 INDUSTRIJA Ugodna realizacija industrijske proizvodnje v letu 1963, obstoječe nove proizvodne zmogljivosti, povečanje izvoza, kakor tudi povečano povpraševanje po proizvodih na domačem tržišču, dopušča oceno, da bi bilo leta 1964 mogoče povečati industrijsko proizvodnjo za 19,4 %>. Po posameznih strokah predvidevamo gibanje proizvodnje po vrednosti takole: Indeksi 1963 1964 1962 1963 Tov. celuloze in papirja »Dj uro Salaj« 126,7 1124,2 Rudnik rjavega premoga Senovo 117,3 91,7 Termoelektrarna Brestanica Industrijsko podjetje za predelavo 103,2 104,5 papirja »Konfekcija« 123,3 115,3 Tovarna čokolade in peciva »Imperial« 11:8,4 103,5 Elektro Celje, poslovna enota Krško Industrija perila Labod Novo mesito 104,8 104,9 obrat Kostanjevica na Krki 1138,3 135,7 Rudnik nekovin »Kremen« obrat Ravno Konfekcija »Lisca« Sevnica 138,7 179,5 obrat Brestanica 100 Vsa industrija 122,5 119,4 Gospodarske organizacije so v letu 1:964 določale plan na podlagi ocene. Tiste gospodarske organizacije, ki so dosegle končno realizacijo v letu 1963 bistveno večjo od ocenjene, na katero je bil postavljen plan, naj prevzamejo obveznost, da se predvideni plan povečanja določi na podlagi realizacije in ne ocene, ki ni bila realna. Zaradi tega se predlaga, da se naslednjim gospodarskim organizacijam poveča družbeni bruto produkt, in sicer: — TE Brestanica od 1 232 785 000 din na 1 288 OCO 000 ali za 4,5 °/o; —• Konfekcija papirja Krško od 459 9701 din na 529 000 000 ali za 15,3 «/o; — Transport Krško od 1:26666 000 din na 143 000 000 ali za 13 °/o; — 'Splošno mizarstvo Krško od 165 000 000 din na 183 000 000 ali za 18 »/o; — Splošno kleparstvo Kostanjevica od 93 499 000 din na 105 000 000 din ali za 12,3 #/o. Vrednost fizičnega obsega industrijske proizvodnje se za leto 1964 predvideva naslednja: Indeksi 1963 1962 1964 1963 Industrija skupaj 111,9 112,9 Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« skupaj 118,0 132,4 — celuloza beljena 105.4 108,4 — celuloza nebeljena 127,7 102,1 — lesovina 108,5 162,9 — roto papir 129,3 158,0 — pisalni tiskovni papir 163,2 1159,5 — ovojni in drugi papir 10-2,9 107.8 Rudnik rjavega premoga Senovo 104,1 92,2 Termoelektrarna Brestanica 116,5 115,8 Industrijsko podjetje za predelavo papirja »Konfekcija« — ostali proizvodi 1110,3 107,2 — ostali tisk. proizvodi 192,4 124,3 Tovarna čokolade in peciva »Imperial« — kakavovi proizvodi 109,4 101,6 — kruh, pecivo 108,6 100.0 — vafeljni 125,9 114,7 Industrija perila »Labod« Novo mesto obrat Kostanjevica 106,4 144.8 Rudnik nekovin »Kremen« Novo mesto, obrat Ravno 260,0 179,4 Konfekcija »Lisca« Sevnica, obrat Brestanica 100,0 V skupnem deležu družbenega bruto proizvoda v družbenem sektorju gospodarstva bo udeležba posameznih gospodarskih panog naslednja: Plan 1:962 1963 1964 Struktura Struktura Struktura Celotno gospodarstvo 100 100 100 Industrija 61.8 64,0 64,0 Kmetijstvo 20,4 17,0 16,3 Promet 0,8 0.9 0,9 Gradbeništvo 8,0 9,7 10.4 Gostinstvo 1,2 1,3 1.2 Trgovina 2,2 2,0 2,2 Obrt 5.3 4,6 4.5 Komunala 0,3 0.5 0,5 Investicije Investicijska politika naj bi v letu 1964 težila k hitrejši realizaciji izgradnje novih kapacitet ali dopolnitve proizvodnih kapacitet tako, da bi bile proizvodne planske naloge v letu 1964 kar najbolj uspešno realizirane. Skladno s predvidenim razvojem gospodarstva in družbenih služb na območju občine ter na osnovi raz-položliivih sredstev gospodarskih organizacij, občinske skupščine, samostojnih zavodov in posojil, se v letu 1964 predvideva, da bodo skupna investicijska vlaganja znašala 2 335 437 din, kar je v primerjavi v realizacijo v letu 1963 za 37,7 ”/o manj. Znižanje investicij v letu 1964 je utemeljeno s tem, ker je glavna investicija v tovarni celuloze in papirja za Roto II bila realizirana v letu 1963. Na osnovi gibanj v gospodarstu in razpoložljivih sredstev bodo vlaganje v gospodarske in negospodarske investicije v letu 1:964 predvidoma naslednja: v 600 din Indeks 1963 1964 1962 1963 92,3 62,3 90,2 56.3 111,9 107,9 1964 usmer- v 000' din 1 863 437 din 270 GOO din 67 000 din 20 000 din 82 000 din 15 000 din 15 000 din Investicije 1962 1963 1964 skupaj a) gospo- 4 058 820 3 746 197 2 335 437 darske b) negospo- 3 670 678 3 311 697 1 886 437 darske 388 142 434 500 469 000 Predvideva se, da bodo naložbe v letu jene v naslednje namene: — za poslovna sredstva v proizvodnji — za stanovanjsko izgradnjo — za komunalno dejavnost — zdravstvo — za šolstvo — za prosveto, kulturo in spomeniško varstvo — za rekreacijske objekte Sredstva za predvideno investicijsko izgradnjo se bodo formirala po predvidevanjih iz naslednjih virov: v 000 din —• iz pričakovanih posojil zveznega in republiškega sklada 231 243 — iz občinskega investicijsikega sklada 118 070 — iz skladov gospodarskih organizacij 898 0:12 — iz bančnih sredstev 165 090 ■— iz ostalih virov (inozemski kredit, lokalna sredstva — združena) 723 182 — iz občinskega stanovanjskega sklada 170 OCO skupaj 2 335 437 Investicije za poslovna sredstva naj bi se vlagale po posameznih gospodarskih panogah približno tako: v 000 din —« za industrijo 1 066 645 — za kmetijstvo 223 789 — za promet 74 500 — za gradbeništvo 362 000 — za trgovino 70 137 — za gostinstvo 30 800 — za obrt ' 38 557 Skupaj 1 769437 Za izgradnjo komunalnih objektov in za šolstvo so predvidena združena sredstva, ki slonijo na združevanju sredstev v občini. Sredstva občinskega investicijskega sklada naj bi se vlagala v sledeče namene: Poleg obvezne rezerve in obveznosti, ki so ali bodo predpisane z zveznimi instrumenti, so ostanek sredstev občinskega investicijskega sklada leta 1964 uporablja v skladu s potrebami, predvsem pa za soudeležbo za posojila izven občine. Znesek, ki se predvideva za osnovna sredstva, naj bi se koristil takole: — kmetijstvo do največ 41 "k razpoložljivih sredstev, — trgovina do največ 30°/o od razpoložljivih sredstev; — obrt do največ 4% od razpoložljivih sredstev, gostinstvo do največ 14°/o od razpoložljivih sredstev, — gradbeništvo do največ 6 0/o od razpolož. sredstev, —■ negospodarske investicije do največ 5 "/o od razpoložljivih sredstev. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki bodo dotekala v letu 1964 in bodo likvidna v letu 1965^ se lahko v letu 1964 koristijo za kratkoročna posojila in sicer za obratna sredstva s pogojem, da bodo najkasneje do 31. 12. 1964. Sredstva sklada za zidanje stanovanj, ki so likvidna v letu 1964, naj -bodo koriščena po prioritetnem redu, kakor sledi; — za gospodarske organizacije 59,7 °/o razpoložljivih sredstev. — za družbeno-politične skupnosti — — za krajevne skupnosti — — za ustanove — šole 17,3 %> razpoložljivih sredstev. — za privatne interesante 13,2 ”/0 razpoložljivih sredst. — za privatne interesente — borce 5,8 % razpoložljivih sredstev. — za rezervo in obveznost sklada za Skopje 4,0 ”/o razpoložljivih sredstev. Sredstva stanovanjskega sklada se lahko dodeljujejo kot posojilo le tistim koristnikom, in to na osnovi gornjega razmerja, ki bodo dobili na j več j o lastno udeležbo in ki bodo zagotovili najkrajši rok dograditve. Ni dovoljeno, da bi se sredstva stanovanjskega sklada, ki bodo likvidna v letu 1965, razdeljevala že v letu 1964. Posojila iz občinskega investicijskega sklada bo na podlagi tega družbenega plana in konkretnih nalog določenih za posamezne gospodarske panoge in organizacije odobraval kreditni odbor Komunalne banke Celje — poslovne enote Krško. Kreditni odbor Komunalne banke Celje, poslovne enote Krško je dolžan, da pri odobravanju posojil poleg smernic tega plana upošteva še naslednje: — da se sredstva občinskega investicijskega sklada dodeljujejo prioritetno tistim gospodarskim organizacijam, ki jim bodo služila za lastno udeležbo pri najetju investicijskih posojil; — da se posojilo od občinskega investicijskega sklada odobri tudi tistim interesentom, ki bodo z manjšimi sredstvi in v krajšem času dosegli večji ekonomski učinek; — prioriteto naj bi imeli tudi tisti koristniki, ki bodo z majhnimi sredstvi dosegli pomemben ekonomski učinek in napredek v ravzoju. Za uresničitev nalog investicijske graditve v letu 1964 je upoštevati še naslednje: — investitorji ter pristojni organi občinske skupščine so dolžni varčevati s sredstvi in skrbeti za to, da bodo investicije dovršene kvalitetno in v določenih rokih, ki so predvideni v programih ali dogovorjeni na podlagi medsebojnih pogodb; — za izgradnjo novih komunalnih objektov, šolskih poslopij in za dograditev že začetih komunalnih objektov pa bo potrebno združiti sredstva preko komunalnega sklada. Gospodarske organizacije naj bi upoštevale nujnosti graditve komunalnih objektov in zato tudi določene zneske planirale za združevanje. Izkoristiti je potrebno vse možnosti za medsebojno kreditiranje. Iz analize investicij s področja posameznih dejavnosti je razvidno, da bi morali v letu 1964 z upoštevanjem že začetih del in pripravljenih investicijskih programov izpolnjevati v okviru gospodarstva naslednje naloge: Na področju industrije naj bi se začete investicije kar najhitreje dogradile in vključile v proizvodnjo, izgradnjo novih kapacitet pa bo treba pospešiti. Na področju kmetijstva naj se intenzivno nadaljuje z obnovo sadnih plantaž in vinogradov ter čimpreje zaključi izgradnja gospodarskih objektov. Na področju trgovine je treba vsa razpoložljiva sredstva podjetij in občine vložiti za adaptacijo in modernizacijo Obstoječih trgovskih lokalov. Novogradnje lokalov v trgovini je odložiti za leto 1965. Na področju obrti je potrebno pospešeno urejati servisno obrtno dejavnost. Na področju gostinstva je potrebno opraviti adaptacijo na predvideni zgradbi v Krškem za restavracijo in prenočišča. Na področju stanovanjske izgradnje je dograditi že začete stanovanjske bloke za tržišče, nove stanovanjske gradnje pa naj se pospešeno dograjujejo. Na področju komunalne dejavnosti je potrebno začeti z izgradnjo mostu preko Save, dograditi vodovod v mestu Krško, zaključiti z izgradnjo prostorov za pošto in avtomatizacijo, nadaljevati z urejanjem mestnih ulic, zelenic itd. Poleg vlaganj v gospodarske investicije in za komunalno dejavnost je potrebno, da se končno dogradi zgradba Zdravstvenega doma in da se pristopi k izgradnji šole v Brestanici ter adaptaciji šole na Vidmu. Zaposlenost in delovna storilnost Osnovni pogoj za hitrejši gospodarski razvoj in za povečanje realnih osebnih dohodkov je še hitrejše naraščanje storilnosti dela. V letu 1964 predvidevamo, da bo v družbenem sektorju gospodarstva zaposlenih povprečno 4 857 oseb, kar predstavlja 5,9 ”/o več kakor leta 1963. V negospodarskem sektorju je predvidena v letu 1964 povprečna zaposlitev 732 oseb ali za 3,6 ”/0 manj kakor v letu 1963. Tako bo torej v družbenem sektorju v letu 1964 zaposlenih povprečno 5 589 oseb, to pa predstavlja 4,5 °/o več kot leta 1963. Gibanje zaposlenosti in produktivnosti dela po gospodarskih panogah bi bilo naslednje: Indeks Ind. prod. Število zaposlenih zaposlenih dela 1962 1963 ocena 1964 plm 1964 1963 1964 1963 Industrija 2621 2761 2835 102,7 115,6 Kmetijstvo 237 254 309 121,6 112,3 Promet 84 92 108 111,9 104.4 Gradbeništvo 668 759 859 113,6 118,0 Gostinstvo 62 71 78 110,6 102,5 Trgovina 211 212 204 96,2 123,5 Obrt 346 374 399 106,7 113,2 Komunala 60 65 70 107.7 105,4 Skupaj gospodarstvo 4289 4588 4857 105,9 114,4 Glede na primanjkljaj v razpoložljivi delovni sili, predvsem moški, bo pri zaposlovanju izredno pomembna pravilna politika zaposlovanja. Zato je potrebno, da bo Zavod za zaposlovanje stalno in sistematično spremljal gibanje delovne sile, tako po številu kot po poklicni strukturi in po delovni usposobljenosti. Potrebno bo, da se načelo racionalnega zaposlovanja dosledno upošteva, tako da bodo tiste gospodarske organizacije, ki jim je delovna sila nujno potrebna, to itudi dobile. Skladno s spremembami v tehnoloških procesih in organizaciji dela bi bilo treba uvajati take načine in oblike strokovnega izobraževanja, s katerimi bi omogočili hitrejše odpravljanje nesorazmerij med sedanjo strukturo kadrov in zahtevami gospodarstva ter družbenih služb. Glede na naloge politike zaposlovanja je treba, da bo sodelovanje med delovnimi organizacijami, občino in službo zaposlovanja delavcev tesnejše. Zavod za zaposlovanje naj razpoložljiva sredstva uporablja v skladu s smernicami in nalogami zakona o službi zaposlovanja delavcev, predvsem: — za odpiranje novih delovnih mest, servisov in obratov, zlasti tercialjnih dejavnosti. V okviru tega naj bi se pri zaposlovanju dajala prednost tistim kategorijam prebivalstva, katerih gospodarska aktiviza-cija je težja in ob tem posvečalo več pozornosti zaposlovanju kmečkega prebivatetva tistih predelov, kjer je družbeni proces podružabljanja zemlje hitrejši; — še nadalje je skrbeti za zaposlovanje žena v mestnih in .industrijskih središčih; — za strokovno izobraževanje in prekvalifikacijo delavcev ter za poklic, usmerjanje mladine in odraslih; — za zagotovitev materialnih pravic delavcev v času nezaposlenosti. Pri predvidenem povečanju proizvodnje bi bilo ob upoštevanju ustavnega določila o uvedbi 42-urnega delovnega tedna treba delovno silo s povečano odgovornostjo racionalneje zaposlovati, zlasti še zato, ker bo treba povečati produktivnost dela. Poleg tega, da je potrebno izboljšati strukturo zaposlenih, zlasiti še strukturo tehničnega in upravnega kadra v delovnih organizacijah, naj vse delovne organizacije vložijo še več sredstev za tehnični in tehnološki napredek in širše vključevanje izsledkov znan-stveno-raziskovalnega dela v proizvodnem procesu. Zate naj bi gospodarske organizacije poglobile sodelovanje z znanstvenimi instituti. Za delovanje na tem področju naj bi se vključili vsi proizvajalci, predvsem pa vodilni in tehnični kadri v gospodarstvu. Osebna potrošnja Na podlagi predvidenega razvoja proizvodnje in večje produktivnosti dela ter na tej podlagi ustvarjenega narodnega dohodka predvidevamo, da bo v letu 1964 mogoče povečati realni obseg osebne potrošnje prebivalstva na območju občine za 10 — 12 »/o. Tako bi se nadaljeval intenzivni razvoj osebne potrošnje iz preteklega leta, ki je bistven činitelj celotnega gospodarskega razvoja. V okviru predvidenega povečanja skupne osebne potrošnje prebivalstva bo v letu 1964 mogoče povečati sklad osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu družbenega sektorja za okoli 18 %>. Pri tem se upošteva porast zaposlenosti za približno 5.9 %>, porast produktivnosti dela za okoli 14,4 »/o ter porast povprečnih osebnih dohodkov za nadaljnjih 11,8 °/o, glede na to, ker se predvideva povečanje življenjskih stroškov! Povprečni osebni dohodki zaposlenih v negospodarstvu naj bi se povečali približno za 10 Vo. Gibanje življenskih stroškov v preteklem letu kaže, da tudi v letu 1964 ne moremo pričakovati večje stabilizacije cen. To dejstvo povzroča dolgoročni proces vsklajevanja cen kmetijskih pridelkov s cenami industrijskih izdelkov na področju vse jugoslovanske skupnosti. Predvideva se še vedno povečanje cen ne- katerih prehrambenih proizvodov in tudi porast cen komunalnih ter obrtnih uslug zlasti zato, da se tudi na tem področju dosežejo v cenah ekonomski odnosi. Glede na ito bo tak porast življenskih stroškov vplival na raven realnih osebnih dohodkov, ki bodo na razpolago potrošnikom za osebno potrošnjo. Predvidevamo, da se bodo živi jenski stroški v letu 1964 povečali za 6 °/o, realni osebni dohodki zaposlenih pa za 5,9 %>. V letu 1964 bo potrebno storiti več za izboljšanje preskrbe. Zagotoviti je izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki in povečati založenost trgovin z industrijskim blagom. Za izboljšanje splošnih življenskih razmer zaposlenih bo potrebno čim hitreje razvijati vse nujne komunalne dejavnosti, pospešeno graditi stanovanja, izboljševati delo krajevnih skupnosti, izboljševati družbeno prehrano, zdravstveno službo, šolstvo itd. Pristojne inšpekcije in Zavod za cene morajo spremljati gibanje cen in življenskih stroškov ter s pravočasnimi ukrepi preprečevati nesorazmerno naraščanje cen. Pri uresničevanju nakazanih načel razvoja osebne potrošnje bo treba upoštevati tudi tale načela: — pri presojanju uspehov gospodarjenja naj gospodarske organizacije uporabljajo enotne pokazatelje poslovnega uspeha ter pogoje za gospodarjenje, ki izhajajo iz sporazuma med Zveznim sekretariatom za delo, Centralnim svetom sindikatov Jugoslavije in Zvezno gospodarsko' zbornico; — gospodarske organizacije naj bolj kot dosedaj skrbe, da bodo izločena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo odvisna od dosežene produktivnosti dela in poslovnega uspeha; seveda je treba pri tem upoštevati pod kakšnimi pogoji je bil čisti dohodek dosežen; — pri določanju meril za udeležbo kolektiva v čistem dohodku bo treba posvetiti večjo pozornost določanju meril za kvaliteto, prihranke pri materialu in boljše izkoriščanje delovnih naprav. Taka usmeritev je vsekkor pogoj, da bi se ustvarila podlaga za povečanje produktivnosti dela v celotni gospodarski organizaciji. To bi tudi omogočilo hitrejše naraščanje osebnih dohodkov, posebno še zaposlencev z nižjimi prejemki. Tudi v ustanovah, šolah in zdravstvenih organizacijah je še nadalje proučevati in dosledno izvajati sistem delitve osebnih dohodkov po delu. Izvoz Ena posebnih nalog gospodarskih organizacij v letu 1964 je povečanje izvoza. Zato je potrebno, da se v letu 1964 vse tiste gospodarsike organizacije, ki imajo pogoje, vključijo posredno ali neposredno v izvoz. V letu 1964 bodo izvažale naslednje gospodarske organizacije: Tovarna celuloze in papirja za vrednost 2 milijona dolarjev, Rudnik rjavega premoga Senovo za vrednost 102 tisoč dolarjev, Industrija in rudniki nekovin »Kremen« obrat Ravno za vrednost 89.000 dolarjev in Industrija perila »Labod« Novo mesto, obrat Kostanjevica za vrednost 48.000 dolarjev ali skupaj industrija 2 239 000 dolarjev, kar predstavlja povečanje za 40.2 °/o napram realizaciji izvoza v letu 1963. Pogoji na notranjem in zunanjem trgu omogočajo, da se tudi ostale gospodarske organizacije bolj kot doslej trudijo za možnosti izvoza svojih proizvodov. Predvsem je potrebno, da bodo kmetijske zadruge v svojih plantažnih nasadih pridelale kvalitetno sadje in ga plasirale na tuje tržišče. Predvsem pa je kvalitetno izpita ti večje število govedi za izvoz. Da bi v letu 1964 dosegli čimbolj še izvozne rezultate, bi bilo poskrbeti za učinkovitejšo izrabo obstoječih zmogljivosti in na ta način povečati proizvodnjo za izvoz. Pogoji trgovanja na tujih tržiščih vzpodbujajo našo proizvodnjo, da nenehno povečuje produktivnost dela, izboljšuje kakovost in širi asortniman proizvodov. Zato je namen usmerjanja proizvodnje na hitrejše vključevanje v mednarodno menjavo tudi v tem, da bi tako v proizvodnji hitreje dosegli nove kvalitativne premike. Stalno večanje izvoza je vsekakor eden izmed temeljnih ciljev naše ekonomske politike. 4. poglavje Industrija Predvideno je, da bo industrijska proizvodnja v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 povečana od 12 682 400 000 din na 15 506 449 000 din, kar predstavlja povečanje za 19,4 %>. Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka se v industriji za leto 1964 predvideva takole: v 000 din Indeksi Kategorija 1963 1964 1962______19(53 1964 1962 1963 Družbeni bruto proizvod 10 594 681 12 982 400 15 506 449 122,5 119,4 Narodni dohodek 3 820 495 4 609 969 5 551524 120,7 120,4 Ta predvidevanja naj bi se dosegla v gospodarskih organizacijah in sicer: — Tovarna celuloze in papirja »D j liro Salaj« bo v letu 1964 povečala družbeni bruto proizvod za 24,2 "/o, narodni dohodek pa za 80,2 ”/o v odnosu na leto 1963. Te planske naloge bodo seveda dosežene, če bo obratovanje obeh papirnih strojev teklo brez večjih motenj, brez zastojev pri dobavi surovin s povečano produktivnostjo dela, s predhodno dobro pripravo organizacije dela in tehnološkega postopka. Dobra organizacija dela pri tem podjetju je toliko bolj pomembna, ker bo v celoti uveljavljen 42-urni delavnik v tednu, povečanje delovne sile pa je predvideno le za 7,1 °/o. Za dosego planskih nalog v tem podjetju je pomembno tudi, da se investicijska izgradnja za Roto II in ostale objekte najhitrejše dokonča. — Rudnik rjavega premoga Senovo predvideva manjšo vrednost proizvodnje za 9,3 % kot pa je bila dosežena v letu 1963. To zmanjšanje je predvideno plansko glede na obstoječe zaloge premoga v tem rudniku. Potrebno bo, da podjetje nadaljuje z raziskovalnimi deli za odkrivanje novih ležišč premoga in da programsko izvaja investicije za rudarske objekte v jami ter obnavljanje opreme. Tudi v letu 1964 je potrebno prizadevanje organov delavskega upravljanja tega podjetja, da deluje n tem, d se nadalje izvajajo priprave za izgradnjo cementme, za kar so potrebne raziskave že končane. — Termoelektrarna Brestanica bo vrednost proizvodnje v letu 164 povečala za 4,5 °/o v odnosu na leto 1963, narodni dohodek pa za 3 %> pri 6,6 “/o manjši zaposlitvi, Kolektiv tega podjetja nima posebnega vpliva na povečanje proizvodnje, ker je proizvodnja odvisna od naročil Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. — Konfekcija papirja predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 15.3 %, narodnega dohodka pa za 16,2 %> v odnosu na doseženo realizacijo leta 1963, pri 10 ”/o večji zaposlitvi. V tem podjetju mora kolektiv izboljšati kvaliteto proizvodnje, predvsem pa razširiti asortiman svojih proizvodov. Potrebno je tudi, da podjetje skrbi za novo in sodobnejšo opremo, da zgradi skladiščne prostore in potrebne garaže. — Elektro Celje — poslovna enota Krško predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 4,9 %, narodnega dohodka pa z 4,2 °/o pri 0,6 Vo večji zaposlitvi. Podjetje naj skrbi za redno rekonstrukcijo visoko in nizkonapetnostnega omrežja, nadaljuje z elektrifikacijo podeželja in pravilno vzdržuje vse objekte, ki služijo prenosu električne energije. —- Tovarna čokolade in peciva »Imperial« bo povečala družbeni bruto proizvod za 3.5 °/o, narodni dohodek pa za 2,4% ob 6,7 % več zaposlenih. Na dejstvo, da je povečanje minimalno, zaposlitev pa znatno večja, vplivajo zastarele delovne naprave in pa močna kon- kurenca na tržišču. Zato naj to podjetje z razgovori za integracijo s tovrstno industrijo, obenem p anaj deluje še bolj intenzivno na pripravah za izgradnjo nove tovarne za predelovanje specialnih sladkorjev. — Industrija in rudniki nekovin »Kremen« Novo mesto obrat Ravno bo povečala družbeni bruto proizvod za 79,5 %, narodni dohodek za 71,9 %, ob 33,3 °/o več zaposlenih. To povečanje bo doseženo na podlagi povečane eksploatacije kremenčevega peska in izvoza. Zato je predvidena izgradnja nove sodobne pralnice kremenčevega peska s pomočjo inozemskih kreditov. Potrebno je tudi, da se v tem podjetju za obrat Ravno izboljšajo pogoji dela, predvsem pa da zgradijo potrebna stanovanja za najnujnejšo strokovno delovno silo. — Tovarna perila »Labod« Novo mesto, obrat Kostanjevica predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 35,7 %, narodnega dohodka pa za 43,6 % ob 70,9 % več delovne sile. To povečanje zaposlitve je u-temeljeno, ker bo podjetje, preko tečajev usposobilo večje število žensk za proizvodnjo na traku, proizvodni učinek nove delovne sile pa povprečno v letu 1964 ne bo tak, kot bi bil, če bi bila delovna sila že usposobljena za delo na tekočem traku. Nujno je, da se pogoji dela v tem obratu in osebni prejemki v letu 1964 občutno popravijo. Zato je potrebno, da uprava podjetja vodi večjo skrb za kolektiv obrata v Kostanjevici. —- V letu 1964 bo ustanovljen obrat »Lisce« iz Sevnice v Brestanici. V tem obratu naj bi se zaposlilo okoli 100 žensk. Obenem se bodo gradili prostori za obrat »Lisce« na Senovem. 2e v 'letu 1964 je predvideno, da bo v obratu »Lisce« Brestanica dosežen bruto proizvod 159 470 000 din in narodni dohodek 77 360 000 din. Za ureditev novih prostorov tega obrata in nabavo opreme ter obratnih sredstev bo potrebno v letu 1964 vložiti okoli 135 000 000 din. Predvidena povečanja industrijske proizvodnje bodo dosežena le tedaj, če bodo gospodarske organizacije izdelale temeljite analize in preko teh odkrile vse tiste elemente, ki omogočajo povečanje proizvodnje. Potrebno je mobilizirati vse družbene sile, s pomočjo katerih naj se odkrivajo vse neizkoriščene rezerve, ker le s pomočjo tega bodo nakazani cilji in naloge v industrijski proizvodnji uresničeni. KMETIJSTVO Splošne ugotovitve Na osnovi pokazateljev za leto 1963 je bilo gibanje v kmetijski proizvodnji mnogo bolj dinamično kot prejšnja leta, posebno še v družbenem sektorju. V letu 1964 bodo naloge kmetijske proizvodnje zahtevnejše, predvsem pri nadaljnjem razvijanju družbenih kmetijskih posestev, in sicer: — na povečanju obdelovalnih površin, — v strokovnem izobraževanju članov delovnih kolektivov, — na razvijanju in utrjevanju delavskega samoupravljanja. — na čimboljši organizaciji delitve dela, —■ ia izboljšanju agrotehnike pri posameznih kulturah, — na smotrnem gospodarjenju v vseh panogah kmetijstva. Kmetijske organizacije bodo morale v letu 1964 aktivizirati zasebne kmečke proizvajalce za pogodbeno sodelovanje pri vseh vrstah kultur in pitanju živine. Pri tem morajo kmetijske organizacije skrbeti za sledeče: — pogodbeno stranko — kmečkega proizvajalca je oskrbeti s potrebnim reprodukcijskim materialom, predvsem s priznanimi semeni, — umetnimi gnojili, — z zaščitnimi sredstvi, — organizirati odkup kmetijskih pridelkov po kvaliteti, — pogodbenim strankam nuditi prioriteto pri strojnih in drugih uslugah. Da bi se v letu 1964 povečala skrb za večjo kmetijsko proizvodnjo, bo potrebno dosledno izvajati predpise o agrominimumu, določila zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, predpise o semenski službi, zdravju živine, hitrih ukrepih pri zaščiti rastlin ter druga zakonska določila, ki zadevajo kmetijstvo. Na podlagi izračunov predvidevamo v letu 1964 naslednji fizični obseg proizvodnje: Indeks Povprečje 1963 1964 1960/62 Kmetijstvo Skupaj 100 110 115 Organizirana proizvodnja 100 97 200 od tega: družbeni sektor 100 125 186 kooperacija 100 86 207 zasebna proizvodnja ICO 106 110 To realno povečanje utemeljujemo z dejstvom, da bo družbeni sektor imel večje obdelovalne površine in da bo pogodbena proizvodnja v močnem porastu. Pričakovati je tudi normalno letino tako v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Gornje je pogojeno s tem, da bosta družbeni sektor in zasebni kmečki proizvajalec imela na razpolago zadostne količine umetnih gnojil. zaščitnih sredstev ter kvalitetnih semen. Družbeni sektor bo v letu 1964 razpolagal s povečanimi kapacitetami, in sicer s 1070 stojišči za govedo ter ostalimi potrebnimi pritiklinami, kot so. silosi, seniki, gnojišča in drugo. Tudi v sadjarstvu je v družbenem sektorju pričakovati večjo proizvodnjo, ker bodo zaredili mladi sadovnjaki. V letu 1964 predvidevamo naslednji obseg fizične proizvodnje po posameznih strokah: 1962 1933 1964 1961 1962 1963 poljedelstvo skupaj 105,8 94,5 121,7 od tega: žita 109,3 92,9 124,8 industrijske rastline 82,0 100 100 vrtnine 119,3 110,9 119,2 krmne rastline 100,3 87,9 122,5 sadjarstvo 65,7 70 ' 127,3 vinogradništvo 185,1 106,2 116,3 živinoreja 100,8 94,3 106,7 predelava 94,8 83,9 112,9 kmetijstvo skupaj 107,2 93,8 116,6 Neugodne vremenske prilike v letu 1963 so vplivale, da je bil plan v kmetijstvu dosežen le s 97,4 °/o, v poljedelstvu pa s 96,3 °/o. V zvezi z nakazanim porastom kmetijske proizvodnje v letu 1964 se bo družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek gibal takole: Kmetijstvo skupaj v milijonih din Indeks 1961 1962 1963 1964 1962 1963 1964 1961 1962 1963 Družbeni bruto produkt 3 718 3 521 3 456 3 945 97,7 98,2 114,1 družbeni produkt 2 064 2 166 2 128 2468 104,9 98,2 115,9 narodni dohodek 1 695 2 075 1 908 2 360 122,4 91,9 123,7 Družbeni sektor v milijonih din Indeks 1961 1962 1963 1964 1962 1963 1964 ________ 1961 1962 1963 Družbeni bruto proizvod 256 330 339 445 128,9 120,9 111,6 Družbeni proizvod 174 214 248 268 122,9 115,9 108,1 Narodni dohodek 153 182 208 226 119 114,3 108,6 Za zasebni sektor kmetijstva pa predvidevamo naslednje gibanje družbenega bruto produkta, družbenega produkta in narodnega dohodka: Zasebni sektor v milijonih din 1961 1962 1963 1964 1962 1961 1963 1962 1964 1963 Družbeni bruto produkt 3 462 3 191 3 057 3 500 92,2 95,8 114,4 Družbeni proizvod 1 890 1 952 1 880 2 200 103,3 96,3 117 Narodni dohodek 1 542 1893 1 700 2 134 122,7 89,8 125,5 Povečanje obdelovalnih površin v družbenem sektorju se zadostno ne odraža v fizičnem niti v finančnem pogledu, ker bo večina zemljišč pridobljenih v letu 1964 v pripravi za nove nasade jablan in vinogradov, ki se bodo zasajali od leta 1964 dalje. Za dosego fizičnega in finančnega obsega kmetijske proizvodnje po predvidenem planu bo potrebno naslednje: — uporaba priznanih semen; — uporaba večjih količin umetnih gnojil, — izvajanje moderne agrotehnike pri posameznih kulturah, —• kompleksno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, —■ primemo negovanje sadnega drevja, — številčno povečanje staleža proizvodne in pi-tovne živine, — dobro urejena odkupna mreža za kmetijske pridelke in hitra odprema v potrošna središča. Po osnovnih skupinah proizvajalcev je predvidena naslednja struktura površin v letu 1964 v ha: Kultura Skupaj Družb. sektor Pogodb. proizvod. Zaseb. sektor Pšenica 1550 80 867 603 Koruza 1570 3 370 1197 Krompir 1187 11 530 646 Detelje 1725 203 130 1392 Travniki 5720 251 680 4789 Vinogradi 1:128 61 50 1017 Sadovnjaki 618 130 30 458 Kmetijske panoge a) Poljedelstvo Pričakujemo, da bo v letu 1964 proizvodnja belih žit za 24,8 °/o večja od leta 1963, kar je po predvidevanjih upravičeno, če upoštevamo, da je bila proizvodnja v letu 1963 vsled neugodnega prezimovanja žit le 87,8 °/o napram predvidenemu planu. Po posameznih kulturah bi ob primerni agrotehniki mogli doseči naslednje povečanje: mtc/ha Kultura 1961 1962 1963 1964 1962 1961 1963 1962 1964 1963 Pšenica 29,8 25,3 22,5 27 84,8 88,9 120 Ječmen 22,2 19,7 18,3 1.9 88,7 92,8 103,8 Koruza 35,2 34,5 24,5 35 98 71 142,8 Krompir 130 125 125 150 96,1 100 120 Detelje 65 58,4 65 70 89,8 111,3 107,6 Seno trav 36,6 29,5 28 36 80,6 84,7 125 Pri ostalih kulturah predvidevamo naslednjo proizvodnjo v primerjavi z letom 1963: — pri vrtninah 19,2 °/o — pri krmnih rastlinah 22,5 °/o Planirani obseg fizične proizvodnje v letu 1964 odstopa od republiškega povečanja. Povečanje v občini Krško bo znašalo v letu 1964 16,6 %> napram letu 1963, dočim znaša republiško povprečje povečanja 7 ”/o. Predvideno povečanje je utemeljeno ob navedbi boljše agrotehnike, uporabe priznanih semen, umetnih gnojil in normalne letine. Predvidevamo za 24 °/o večjo uporabo umetnih gnojil, kar pomeni, da bo v letu 1964 znašala poraba na 1 ha obdelovalne zemlje 171 kg. Nadalje se predvideva za 14 %> večja uporaba zaščitnih sredstev, kar bo poleg kvalitetnih semen prispevalo k večji proizvodnji. je stalež goveje živine še vedno za 5,8 ®/o nižji od onega na začetku teta 1962. V letu 1964 pa predvidevamo povečanje staleža govedi za 6.7 "/o, kar utemeljujemo z večjim pridelkom krme in boljšimi cenami na tržišču. Ugotavljamo tudi, da se je število živine zmanjšalo na večjih gospodarstvih zasebnega sektorja, ker so ostali na posestvu stari ljudje, 'ki za produktivno delo niso več sposobni . Povečanje temelji na naslednjem: — stalež govedi v družbenem sektorju se bo povečal na 1070 glav, kar pomeni Vn govedi v občini, — na trdnejših osnovah v pogodbeni proizvodnji, — na večji prireji in pitanju prašičev, — na večji proizvodnji prašičkov za trg, — na večji proizvodnji mleka. V letu 1964 naj bi družbeni sektor spital 1080 glav govedi, zasebni sektor pa 560 glav. Obenem bi se naj pri pogodbeni proizvodnji spitalo tudi SCO prašičev. Realizacija pitanja v letu 1963 je v družbenem sektorju znašala 87,3 °/o, v pogodbeni proizvodnji z zasebniki pa 28,3 °/o. Umetno osemenjevanje bi naj v letu 1964 zajelo 80 «/0 plemenic ali 3300 krav in telic. Za pravilno funkcioniranje umetnega osemenjevanja predvidevamo ponovno uredbo pavšalne skočnine. Da bi dosegli zastavljeni plan v živinoreji, so potrebni naslednji ukrepi: b) Sadjarstvo V letu 1963 je bila realizacija v sadjarstvu le 48,2 %> od predvidenega plana, kar pomeni, da bo v letu 1964 sadno drevje normalno obrodilo, tako da pričakujemo večjo proizvodnjo. V družbenem sektorju površine sadovnjakov naraščajo, vendar novi nasadi še ne pokrivajo domačih potreb, temveč se zaradi ugodnih cen na tržišču prodaja sadje pretežno v večja potrošniška središča. Domači trg se zalaga s sadjem zasebnih proizvajalcev, ti pa prodajajo sadje slabe kvalitete, ker starejši nasadi odmirajo in so Slabo negovani ter dajejo nekvaliteten pridelek. V letu 1964 bodo zasajeni novi plantažni sadovnjaki v Vrbini, na Poljšci, močneje pa bodo zarodih mladi nasadi v Leskovcu in na Poljšci pri Vidmu. Z nadaljnjo obnovo pa se bo vršila priprava zemljišč v Vrbini za novih 200 ha sadovnjakov. Kmetijska zadruga Krško mora tudi v letu 1964 povečati nasade črnčga ribeza na Raki ter opraviti v lastnih in zasebnih sadovnjakih naslednja opravila: — skrbno obdelovati lastne nasade, — vršiti škropljenje sadnega drevja v lastnih in zasebnih sadovnjakih, — pomagati zasebnim kmetom pri sanaciji sadovnjakov. c) Vinogradništvo V letu 1963 predvideni plan v vinogradništvu ni bil realiziran zaradi neugodne zime in slabega nastavka. Predvidevamo, da bo vinogradniška proizvodnja v letu 1964 za 16,3 "/o večja od leta 1(963. To povečanje utemeljujemo z normalno letino, intenzivnim gnojenjem ter pravočasno zaščito pred boleznimi in škodljivci. V letu 1964 pričakujemo nadpovprečne pridelke tudi v mladih vinogradih, ki so bili zasajeni v zadnjih letih. Družbeni sektor bo vršil v tem letu obnovo na Sremiču na površini 46 ha, za Gorjanski predel pa bo potrebno izvršiti vse priprave za pridobitev večjega kompleksa za proizvajanje cvička. č) Živinoreja Občutno pomanjkanje krme v letu 1962 in slab pridelek krme leta 1963 sta bila vzrok, da se osnovni stalež goveje živine ni bistveno povečal. Po ocenitvah — dograditi goveje hleve v Velikem Podlogu, — pripraviti potrebno za preureditev odprtega v zaprti hlev v Kostanjevici, — povečati proizvodnjo kakovostne krme, — vključiti čimveč kmečkih gospodarstev v pogodbeno pitanje živine, — dosledno izvajati zdravstveno varstvo v živinoreji, predvsem s tuberkulinizacijo 3000 glav govedi, zaščitnim cepljenjem 12 000 prašičev, 12 000 kokoši ter zaščitnim cepljenjem 2000 psov proti pasji steklini. Veterinarska služba bo v letu 1964 poostrila nadzor nad prometom živine in živil živalskega porekla ter nadzor nad zdravjem živine v družbenem sektorju. Družbeni kmetijski obrati kmetijskih zadrug Glede na večje proizvodne naloge v letu 1964 in povečanje proizvodnih kapacitet bo družbeni sektor dajal večjega poudarka pridelovanju krmskih rastlin, belih žit pa zato, da bo vršil pravilno kolobarjenje. Za večjo proizvodnjo bo družbeni sektor pridobil v letu 1964 obdelovalne zemlje za 455 ha. V družbenem sektorju se predvideva po akcijskem programu naslednje povprečne pridelke na 1 ha: Kultura 1961 1962 1963 1964 1962 1961 1963 1962 1964 1963 Pšenica 42 28,5 32 36 67,8 112,3 112,5 Koruza 65 40 30 40 61,5 75,2 125,0 Krompir 185 160 200 220 86.4 125,0 110,0 Hmelj 13 15 14 14 115,3 93,3 100 Detelje 70 65 60 75 92,8 92.3 125 Travniki 58 50 32 45 86,2 64 140,6 Kmetijske zadruge so zaddlžene, da na svojih kme- tijskih obratih opravljajo naslednje naloge: — uporabijo maksimalne agrotehnične ukrepe na vseh obdelovalnih površinah, — da v sadjarstvu in vinogradništvu ukrenejo potrebno za zasaditev novih nasadov v Vrbini, Sremiču in Raki, — da vložijo največje napore za pitanje goveje živine, — da oskrbe Krško z mlekom. Posamezne kmetijske zadruge so v letu 1964 zadolžene: 1. KZ Krško — da poveča obdelovalno površino od sedanjih 505 ha na 823 ha, in sicer 110 ha v Žadovinku oziroma Leskovcu, 160 ha v Vrbini in25 ha na Sremiču, — da zasadi v Vrbini pri Vidmu 70 ha hrušk, — da vrši pripravo zemljišč v Vrbini za nadaljnjih 200 ha hruškovih in jablanovh nasadov, — da zasadi na Poljšči nadaljnjih 3 ha breskev in jablan, — da opravi sajenje vinske trte na pripravljenih zemljiščih na Sremiču, — da zasadi 2 ha črnega ribeza na Raki, — da pripravi predloge za nadaljnjo arondacijo zemljišč, — da skrbi za nasade bivšega posestva »-Matija Gubec«, — da na vseh obratih izboljša organizacijo in delitev dela, — da spita v lastnih pitališčih 300 glav govedi in 550 v pogodbeni proizvodnji, — da pripravi načrte za gradnjo še 2 hlevov v Žadovinku. v ha Enota KZ Ko- KZ Bre- Kultura mere KZ Krško stanj. stanica Skupaj pšenica ha 484 230 153 867 koruza ha 205 80 85 370 krompir ha 330 80 120 530 detelje ha 60 — 70 130 travniki ha 250 210 220 680 sadovnjaki ha 30 — — 30 vinogradi ha 50 36 — 86 govedi kom 550 60 200 810 prašiči kom 300 20 150 470 Da bo uspeh pogodbene proizvodnje zajamčen, morajo kmetijske zadruge dati kmečkim proizvajalcem na voljo potrebne količine umetnih gnojil, kvalitetnih sortnih semen in zaščitnih sredstev. Kmetijske zadruge morajo organizirati zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev v zasebnem sektorju ter izvajati druge a-grotehnične ukrepe, ki so potrebni za večjo proizvodnjo. Kmečkim proizvajalcem kot pogodbenim strankam morajo kmetijske zadruge pomagati s sodobno tehnologijo pri pitanju živine. Da bi izboljšali asortiment kmetijskih pridelkov, je organizirati odkup po kvaliteti in nuditi za takšno blago stimulativne cene. 2. KZ Kostanjevica na Krki V letu 1964 ima ta kmetijska organizacija naslednje naloge; — skrbno obdelovati pridobljene površine na Jase-novcih — Krčih, — organizirati delovišče v Velikem Podlogu, — opraviti nadaljnjo arondacijo v Kostanjevici in na področju Velikega Podloga za 120 ha, — pripraviti nove predloge za pridobivanje zemljišč na Dobravi in Jesenovcih, — nopolniti hleve v Velikem Podlogu z govedom za pitanje, — pripraviti programe na nove nasade vinogradov na Gorjancih za proizvodnjo cvička, — izboljšati organizacijo dela, — spitati 400 govedi v lastnem obratu in 60 v pogodbenem sodelovanju, — Opraviti peskanje zemljišč na obratu Veliki Podlog. 3. KZ Brestanica Glede na to, da je tamkajšnja organizacija v letu 1963 prevzela posestvo KPD Brestanica, ima poleg ostalih še naslednje vloge; Podružabljanje zemlje V letu 1964 temelji povečana proizvodnja na družbenih kmetijskih posestvih na pridobivanju novih površin, in sicer skupno 455 ha. Tako bi družbena posestva do konca leta 1694 imela 1384 ha obdelovalne zemlje ali 9,5 %> od skupne obdelovalne zemlje v občini. Površina obdelovalne zemlje bi se v družbenem sektorju tako povečala za 15,2 “/o. Razpredelnica nam kaže stanje in pridobivanje zemljišč v letu 1964 po posameznih kmetijskih organizacijah v ha: KZ Ko- KZ Bre- KGP KZ Krško stanjevlca stanlca Brežice Skupaj Stanje 1. 1. 1964 zakup nakup arondacija iz SLP skupaj 505 192 196 — 893 23 — — — 23 295 120 40 12 467 823 312 236 12 1393 Kmetijske organizacije bodo v letu 1964 opravljale osvajanje zemljišč tam, kjer je že urejen kmetijski gospodarski center, oziroma kjer predvidevajo ureditev trajnih nasadov. — organizacijsko utrditi kmetijski obrat Brestanica —- grad, — arondirati 40 ha zemljišč v Brestanici v Dol. Leskovcu, — spitati 420 glav govedi do teže 420 kg in 120 telet do teže 200 kg, — sanirati sadni nasad v Anžah, — v pogodbeni proizvodnji spitati 200 glav govedi, — opraviti peskanje zemljišč na obratu Brestanica — grad. Zadružništvo Naloga kmetijskih zadrug je, da bo lastna proizvodnja kar najvišja in rentabilna ter da bo pogodbena proizvodnja zajela najširši krog zasebnih kmetovalcev. Kmetijske zadruge morajo težiti v letu 1964 za tem, da se pogodbena proizvodnja razširi v poljedelstvo, travništvo, sadjarstvo in vinogradništvo, posebej pa še v živinoreji, V letu 1964 se nalagajo kmetijskim zadrugam naslednje pogodbene naloge: Promet s kmetijskimi pridelki Promet s kmetijskimi pridelki v letu 1963 ni bil zadovoljiv. Predvsem odkupne postaje kmetijskih zadrug niso dovolj skrbele, da bi bili kmetijski pridelki sortirani, n. pr. krompir, sadje. V letu 1964 bo potrebno bolje organizirati odkupno mrežo, primerno urediti skladišča in določiti pravilno odbiro blaga ter strožji kriterij po kvaliteti. Na ta način se bo izboljšala kvaliteta kar je nujno po zahtevah tržišča in potrošnika. Tudi kmetijske organizacije morajo v svojih poslovalnicah nuditi potrošnikom le kvalitetno blago. Investicije v kmetijstvu S podružabljanjem zemlje se pojavljajo določene investicije, tako za družbeni standard, kakor tudi za obnovo sadjarstva, vinogradništva, gradnje hlevov, nabavo opreme in drugo. Pri tem je všteta tudi druga tranša za nepremičnine in premičnine na bivšem KPD Brestanica, ki ga je prevzela KZ Brestanica. Posamezne kmetijske zadruge bodo vložile v letu 1964 naslednja sredstva: Skupaj Gradnje Oprema Ostalo KZ Krško 204 998 000 47 000 000 76 000 000 81998 000 KZ Brestanica 15 000 000 8 000 000 7 000 000 — KZ Ko- sttmjevaca 24 800 000 — 5 000 000 19 800 000 Skupaj 244 798 000 55 000 000 88 000 000 101 798 000 Lovstvo Stalež divjadi se je v letu 1962/63 močno zmanjšal zaradi neugodne zime. Tako se je zmanjšal tudi v letu 1983 lovski turizem in lovske družine niso imele od tega turizma posebnih dohodkov. Da bi se stalež divjadi povečal, bodo morale lovske družine v letu 1964 opraviti naslednje naloge: — vložiti v lovišča 800 fazanov in 300 divjih zajcev, v vrednosti 1 100 000 din, — odstrel plemenite divjadi zmanjšati na minimum, — urediti potrebne remize za krmljenje divjadi povsod tam, kjer je potrebno, — zasaditi dodeljene zemljiške površine z grmičevjem in hitro rastočim drevjem, — zatirati krivolovstvo. Ribištvo V letu 1964 naj se združita ribolovni družini Brestanica in Kostanjevica, S to združitvijo bo podana materialna osnova za večje vlaganje ribjega zaroda v gojitvene vode in močnejša propoganda za ribolovni turizem. Ribolovne družine naj organizirajo in poostrijo čuvajsko službo in kontrolo nad ribiči, ki se bavijo s prodajo odlovi jenih rib. Posebno skrb je posvetiti povečanju staleža rib v reki Krki in ribolovnih potokih. Pristojni organ občinske skupščine naj prouči gospodarjenje z ribolovnimi vodami in skladno s predpisi pod vzame potrebne ukrepe. Čebelarstvo Čebelarski društvi Krško polje in Krško naj se v letu 1964 združita v eno društvo, ki naj organizirano deluje. Čebelarsko društvo naj poskrbi za pašni kataster in smotrno razdelitev čebeljnih pasišč. Za pospeševanje čebelarstva naj čebelarsko društvo ustanovi plemenilno postajo za vzrejo matic. Poskrbi naj tudi za zdravstveni pregled čebeljnih družin. Gozdarstvo S prenosom upravljanja večine zasebnih gozdov na Kmetijsko gozdno podjetje Brežice bo v letu 1964 možno uveljavljati predpise, ki regulirajo racionalno izkoriščanje in intenzivno nego gozdov. V skladu s predvidenim razvojem gozdarstva v letu 1964 bo za 9,8 °/o manj sečnje kot v prejšnjem letu. Gibanje sečnje po posameznih vrstah bo v letu 1964 naslednje: v m3 1962 1963 1964 1961 1962 1963 1964'iggi 1962 1963 CelolGtna sečnja 33 720 33 565 35 616 32 132 99,6 106 1 90,1 iglavci 2 482 3 755 2 971 2 559 161,3 79,1 86,1 listavci 31 238 29 810 32 645 29 573 95,4 109,6 90,6 Intenziteta sečnje bi se v letu 1964 napram letu 1963 zmanjšala od 2,19 na 2,17 m3 na ha. Od skupnega prirastka v letu 1963, ki je znašal 47,768 m3, v letu 1964 pa 47,495 m5, je po oceni 13,6 °/o iglavcev in 86,4 °/o listavcev. V letu 1964 predvidevamo naslednje gibanje gozdarske proizvodnje: v m5 Indeksi 1963 1964 '1962 1-961 £961 1962 1963 Gozdna proizvdnja 30 029 32 675 29 249 108,9 89,5 iglavci 2166 2 608 2 202 120,4 84.4 listavci 27 863 30 067 27 048 92,6 89,9 tehnični les 20 632 21 601 18 021 104,7 83,4 iglavci 3 166 2 608 2 201 82,4 84,3 listavci 17 466 18 993 15 820 108.7 83,3 drva 9 397 11 074 11 228 117,8 101,4 blagovna proizvodnja 18 494 22 522 17 930 121,8 79,6 iglavci 2 401 2 068 1 520 86,1 73,5 listavci 13 521 15 843 13 820 118,2 87,2 tehnični les 15 922 17 911 15 340 112,5 85.6 iglavci 2 401 2 068 1 520 116,1 73,5 listavci 17 521 15 843 13 820 117,2 87,2 drva 2 572 4 611 2 590 179,3 56,2 neblagovna proizvodnja 11535 10 153 11 319 88,0 111,5 iglavci 765 540 681 70,6 126.1 listavci 10 770 9 613 10 638 89,3 110,6 Na področju občine Krško se predvideva v letu 1964 naslednja blagovna proizvodnja: v m5 Indeks 1963 1964 1962 1963 1964 1962 1963 iglavci 3 363 3 168 2 690 86,5 84,9 hlcdi 2 401 2-068 1 520 86.0 73,5 celulozni les 69 215 660 311,5 306,9 jamski les 1 028 611 250 59,4 40,9 drugi sortimenti 165 274 260 166,0 94,8 listavci 7 729 8 627 6 260 111,6 72 6 hlodi za fin lušč. 795 927 640 116,6 69,0 drugi les za meh. obdelavo 303 498 1 350 164,4 271,0 celulozni les 119 618 1 280 519,3 207,1 taninski les 1 900 2 215 1 800 116.6 81,3 jamski les 416 672 720 161,5 107,1 pragi 1 900 2 624 1 160 138,1 44,2 drug teh. les 612 93 610 151,9 65,6 drva 2 319 3 780 2 570 163,0 67,9 Takšna struktura ni najbolj ugodna za področje občine, saj najmočnejši potrošnik lesa tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« dobi s tega podočja v letu 1964 skupno le 1 940 m3 celuloznega lesa. Potrebno bi bilo, da KGP pripravi za tovarno celuloze čimveč celuloznega lesa. V letu 1964 bo potrebno še nadalje krepiti gozdarstvo tako, da bi se gozdovi, ne glede na lastništvo, vključili v družbeno gospodarjenje. V letu 1964 je predviden naslednji obseg obnove gozdov: v ha Indeks 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 pogozdovanje 19 31 40 163.1 12,9 spopolnjevanje — 4 10 — 250.0 nega in melioracija 152 189 218 124,3 115,3 urejanje gozdov 2 100 — 100 — — Za nego gozdov, spravilo lesa, in druga dela predvidevamo gradnjo ceste do Titove koče na Gorjancih v dolžini 1,5 km. Posebno skrb bo v letu 1964 posvetiti obnovi in legi gozdov, predvsem zasaditi hitro rastočih vrst iglavcev in listavcev. Široke možnosti za gospodarjenje z gozdovi na velikih površinah odpira podružabljanje gozdov in ostalih zemljišč. Les v gradbeništvu in drugih dejavnostih je potrebno štediti in ga kolikor je to mogoče zamenjati z drugimi materiali. Gradbeništvo V letu 1964 bo imela gradbena opera ti va in proizvodnja izredno pomembne naloge, da pospešeno izvaja pogodbene obveznosti pri izgradnji objektov za družbeni standard, kakor tudi gospodarskih objektov. V družbenem sektorju gradbeništva se predvideva povečan obseg proizvodnje in uslug za 26,9 ”/o pri 13,2 °/o večji zaposlitvi. Tudi v zasebnem sektorju je predvidena pospešena izgradnja stanovanj. Vrednost obsega gradbene proizvodnje in narodnega dohodka bo predvidoma dosežena takole: 1962 1963 1964 ‘ v OCO din V cenah 1963 Indeks 1963 1964 1962 1968 družbeni bruto proizvod 1 376 471 1 970 000 2 500 000 143,1 126.9 narodni dohodek 606 687 764 492 1 023 214 126,0 133,8 Povečani obseg bo treba doseči s pomočjo mehanizacije, njene bolje uporabe, z boljšo organizacijo dela in z uveljavljanjem novih ekonomičnih materialov. Obstoječa gradbena podjetja naj delujejo na tem, da se izpopolni sistem delitve dohodka in razvoj samoupravljanja na gradbiščih, kar naj prispeva k večji produktivnosti dela in boljši kvaliteti izdelkov in storitev. »Kovinarska« tovarna industrijskih naprav, ladijske opreme in konstrukcij naj pospešeno nadaljuje z izgradnjo novih delovnih prostorov, pri čemer je potrebno temu podjetju nuditi vsestransko pomoč, zlasti pri financiranju. Naloga organov upravljanja v tem podjetju je, da intenzivneje razmišljajo o nadaljnem razvoju in da proučujejo možnosti serijske proizvodnje za tržišče. Več skrbi in dolžnosti je posvetiti v tem podjetju vzgoji strokovnih kadrov. V letu 1964 bo družbeni bruto produkt znašal 1 690 900 900 din, kar bo za 27,5 ®/o več kot v letu 1963. Gradbeno podjetje »Sava« predvideva povečanje vrednosti proizvodnje in uslug za 57,1 «/o ob 12,5 »/o več zaposlenih. Predvsem pa je potrebno, da se v tem podjetju izpopolnjuje organizacija dela, da se prevzete pogodbene obveznosti v roku opravljajo in da se podjetje kadrovsko dopolni. Gradbeno podjetje »Pionir« — enota Krško bo povečalo vrednost proizvodnje za 7,1 %> pri 25,9 °/o manjši zaposlitvi. Pospešeno naj nadaljuje že prevzete obveznosti izgradnje gospodarskih objektov in prične z gradnjo stanovanj za tržišče. Nosilci investicijskih sredstev naj bi s pravočasnimi naročili in pogodbami zagotovili gradbenim podjetjem neprekinjeno delo, da bi mogla le-ta pravočasno opraviti priprave za začetek gradnje in delo čimbolj smotrno organizirati. Za gospodarske in stanovanjske objekte, posebno za tiste, ki so grajeni za daljši rok, je treba s pogodbami zagotoviti kontinuirano oradnjo. Vzporedno s tem je nujno pravočasno zagotoviti potrebna finančna sredstva, kar bi omogočilo podjetjem, da kvalitetnejše in ekonomičnejše gradijo. Investitorji naj pravočasno naročajo projekte, ker bi projektivne organizacije le na ta način lahko izboljšale kvaliteto dela in se držale pogodbenih rokov. Gradbena podjetja naj upoštevajo osnovna določila zakona o gradnji investicijskih objektov in glede na to prevzemajo le tista dela, za katera je pripravljena kompletna tehnična dokumentacija in so zago- itovljena tudi finančna sredstva. S takšnim poslovanjem bo gradbena operativa lahko nemoteno in enakomerno gradila, dosegla realne cene gradbenih storitev in zagotovila roke za dograditev objektov. Stanovanja, zlasti za tržišče, bi bilo potrebno graditi hitreje in v večjem obsegu. To bi pospešilo uporabo novih racionalnih materialov in konstrukcij, novih gradbenih metod in sistemov ter specializacijo in kooperacijo med podjetji. To bi omogočilo, da bi dosegli realnejše cene stanovanjske graditve, s tem pa tudi večjo mobilizacijo zbiranja finančnih sredstev. Kupcem stanovanj bo potrebno še naprej zagotoviti kredite iz stanovanjskega sklada. Izdaja lokacijskih odločb zavira normalno in ekonomično graditev, s tem pa tudi prepočasno izgradnjo stanovanj za prebivalstvo. Zato bo potrebno čimpreje zagotoviti izdelavo urbanističnih in zazidalnih načrtov v vseh večjih naseljih v občini. Vzgoja kadrov v gradbeništvu mora biti stalna naloga odgovornih činiteljev. Zato je potrebno hitreje uvajati sodobnejše metode za priučevanje gradbenih delavcev in to za posamezne vrste del in za ustrezna delovna mesta. V okviru gradbenih podjetij »Pionir« in »Sava« je treba graditi samske domove, s čimer bi preprečili fluktuacijo delovne sile, s tem pa tudi ustvariti pogoje za nadaljnje delovne storilnosti. Promet V panogi prometa se v letu 1964 predvideva, da bi se obseg storitev dvignil 10,8 %> pri 11,9 °/o več zaposlenih. Gibanje obsega vrednosti storitev prometa in narodnega dohodka naj bi bilo naslednje: 1962 1963 1934 v 000 din Indeks 1963 1964 1962 1963 družbeni bruto proizvod 138 464 182 906 202 653 132,1 1,10,8 narodni dohodek 79 709 106 253 115 827 133,3 109,9 Osnovne naloge na področju prometa v letu 1964 bi bile naslednje: — podjetje Transport naj z dobro organizacijo in racionalnim izkoriščanjem prevoznega parka doseže čim večji fizični obseg prevoza blaga; — nadaljuje z izgradnjo garaž in upravnih prostorov; — izboljšuje vozni park za potrebe lokalnih in tranzitnih voženj; — skrbi za redno in precizno vzdrževanje voznega parka ter poostri kontrolo nad izkoriščanjem vozil. Podjetje PTT Novo mesto, enota Krško naj nadaljuje z izgradnjo avtomatične telefonske centrale in jo v letu 1964 dokonča. Nadaljuje naj z medkrajevnim kabliranjem in skrbi za solidno izvrševanje poštnih in telefonskih uslug. Se nadalje je skrbeti za izpopolnjevanje voznih redov za prevoz potnikov. V letu 1964 je treba rešiti vprašanje izgradnje novega mostu čez Savo v Krškem. V tem pogledu je treba skupno z okrajno skupščino določiti investitorja, imenovati strokovno komisijo, ki naj bi določila pogoje za razpis inženiringa izgradnje novega mostu, in odločila o ponudbah, ki bodo podane na podlagi razpisa za izvajanje gradbenih del. Vzdrževanje občinskih cest bo treba v letu 1964 opravljati načrtno in vestno. Zato bo treba več kontrole nad delom cestnih delavcev in poskrbeti za pravilno organizacijo službe nasploh. Krajevnim skupnostim bo treba nuditi vso pomoč pri popravilu cest in drugih komunalnih objektov. Za potrebe gradbenih podjetij in asfaltne baze v Drnovem, katero naj organizira Cestno podjetje Novo mesto, bo treba razširiti obstoječo gramoznico in jo po oddelkih oddati v najem koristnikom. Za eksploatacijo gramoza bo treba izdelati načrt, ki mora predvi- deti celotno organizacijo izkoriščanja in urejanja ze- ' mljišča po eksploataciji gramoza. Trgovina Pri upoštevanju predvidenega povečanja proizod-nje in osebnih dohodkov zaposlenih ter večje kupne moči ostalega prebivalstva je mogoče računati, da se bo blagovni promet v letu 1964 povečal za 22%>. Od skupnega prometa v trgovini bi trgovina na drobno narasla za okoli 18 ”/0, promet na debelo v trgovini pa naj bi se povečal za okrog 28 %. Za uspešnejše delovanje trgovine bo v letu 1964 delovalo na območju občine le eno trgovsko podjetje, ki se je organiziralo z združitvijo trgovskih podjetij »Resa«. »Preskrba« in »Otok«. Poleg tega podjetja bodo obstojale prodajalne drugih podjetij, ki imajo svoj sedež izven občine . Trgovino na debelo opravlja podjetje »Mera« Celje s svojim skladiščem v Krškem. Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v trgovini na debelo in drobno se za leto 1964 predvideva takole: Trgovina na debelo v €00 din Indeks 1963 1964 1963 1962 1964 1963 družbeni bruto proizvod 58 700 74 400 126.1 narodni dohodek 39 550 53 280 135,4 Trgovina na drobno družbeni bmto proizvod 347510 399 996 115,1 narodni dohodek 287 696 333 951 116,1 Da bi bila prodaja proizvedenega blaga, posebno tistega, ki je namenjeno za preskrbo prebivalstva urejena. je potrebno, da trgovina poskrbi za razširitev prodajnih zmogljivosti, da nadaljuje z modernizacijo trgovskih lokalov, izboljšuje organizacijo in tehniko prodaje in da pospešuje neposredno medsebojno povezavo. V tem okviru je potrebno, da novo trgovsko podjetje, ki je ustanovljeno za celotno občino, pospešeno deluje na organizaciji maloprodajne mreže, da jo v centrih specializira in da pristopi k organizacija samopostrežnih trgovin. Le-te naj bi se v letu 1964 uredile v mestu Krško na levem in desnem bregu Save, v Senovem pa je opraviti vse predpriprave za izgradnjo take trgovine v letu 1965. Predvideno je. da bodo naložbe za modernizacijo trgovine in za graditev novih prodajnih prostorov znašale v letu 1964 okoli 40 milijonov dinarjev. Največ potrebnih sredstev bodo prispevale trgovske organizacije same. S povečanjem prodajnih zmogljivosti so trgovske organizacije dolžne izboljšati tudi založenost trgovine v skladu s povečanimi zahtevami potrošnikov po večji izbiri blaga, kar proizvodnja omogoča. Konkretne naloge trgovskega podjetja »Preskrba« bi bile naslednje: — da s sredstvi, s katerimi razpolaga, uredi samopostrežno trgovino v mestu Krško in da z najbolj racionalnim izkoriščanjem preostalega defa lastnih sredstev adaptira in opremi obstoječe trgovske lokale v mestu Krško, Brestanici. Senovem in Kostanjevici; — da pristopi k pripravam za izgradnjo bencinske črpalke v Brestanici in Kostanjevici: — da pripravi vse potrebno za izgradnjo samopostrežne trgovine na Senovem: — da sodeluje z investitorji pri izgradnji samopostrežne trgovine na Vidmu: — da izvede specializacijo trgovski hlokatov v središčih in da poskrbi za za'oženost trgovine z blagom in večjo izbiro. Ostale trgovske prodajalne na območju občine so prav tako dolžne urediti svoje lokale in poskrbeti, da bo založenost blaga in izbira zadovoljiva. Čimpreje je dokončati izgradnjo bencinske črpalke v Krškem in urediti okolico. Podjetje »Slovenija-avto« naj v letu 1964 zgradi trgovino v izvedbi paviljona za prodajo nadomestnih delov za motoma vozila in za prodajo motornih vozil. Nakazane naloge v trgovini zahtevajo tudi nenehno izpopolnjevanje strokovnega znanja vseh zaposlenih v trgovini. Vzgoja strokovnih kadrov in izpopolnjevanje strokovnega znanja mora biti stalna skrb organov delavskega upravljanja. GOSTINSTVO Na pričakovanem povečanju realne osebne potrošnje in na povečanju gostinskih zmogljivosti računamo, da se bo promet v gostinstvu v letu 1964 povečal za 12,8 «/o. Po posameznih vrstah gostinskih storitev je predviden naslednji porast; Vrsta storitev Indeks alkoholne pijače 103,6 hrana 107,5 brezalkoholne pijače 122.6 prenočitve 102,9 nastanitvene zmogljivosti 104.4 zmogljivosti sedežev 106,0 Tako bi bila vrednost gostinskih uslug in ustvarjenega narodnega dohodka v družbenem sektorju gostinstva v letih od 1962 do 1964 naslednja: 1962 1963 1964 v 000 din Indeks 1963 1964 1-962 1963 družbeni bruto proizvod 168 815 209 738 239 410 124,2 114,1 narodni dohodek 50 160 63 937 71 675 127,5 112,1 V zasebnem sektorju gostinstva predvidevamo v letu 1964 napram prejšnjim letom naslednji družbeni bruto produkt in narodni dohodek: v 000 din Indeks 1962 1963 1964 1963 1862 1964 1963 družbeni bruto produkt 42 000 55 000 60 000 130.9 109,0 narodni dohodek 12 900 14 500 15500 112,4 106,9 Tako bi družbeni in zasebni sektor gostinstva dal v letu 1964 v primerjavi s prejšnjimi leti v družbeni bruto produkt in narodni dohodek: v GOO din Indeks 1962 1983 1964 1963 1962 1964 1963 družbeni bmto produkt 210 815 264 738 299 410 125,5 113,0 narodni dohodek 63 OSO 78 437 87 175 124,4 111,1 Upoštevajoč sedanje in prihodnje krepitve materialne osnove gostinstva je treba posvetiti posebno pozornost organizaciji poslovanja. Z boljšim gospodarjenjem si je treba nenehno prizadevati, da bodo gostinska podjetja tudi zasebni gostinci izboljšali kvaliteto storitev in omogočili večjo in kvalitetno izbiro le-teh. Za ekonomičnejše poslovanje in boljšo organizacijo dela bo potrebno v letu 1964 reorganizirati obstoječo gostinsko mrežo. Manjša gostinska podjetja naj bi. se organizacijsko izpopolnjevala tako. da bi bila kos postavljenim nalogam v gostinstvu in razvijajočemu se turizmu. V letu 1964 je treba z adaptacijo in nabavo opreme urediti v mestu Krško nov gostinski lokal. Z ureditvijo tega lokala bo povečano tudi obstoječe število prenočišč. Poleg ureditve gostinskega lokala v Krškem naj bi se v okviru Kmetijske zadruge Krško uredili prostori za turistično postojanko na Sremiču. Bolj kot dosedaj bo treba skrbeti za razvoj družbenega gostinstva povsod tam, kjer za tak razvoj obstojajo pogoji. Zasebno gostinstvo naj se razvija na tistih področjih, kjer ni pogojev za razvoj družbenih gostišč. Pristojni inšpekcijski organi bodo morali poostriti kontrolo nad higieno in kvaliteto prodaje gostinskih uslug. Potrebna bi bila dosledna kontrola pri prodaji vkletenju nevstekleničenih vin. Bolj kot dosedaj naj bi gostinska podjetja skrbela za kvalifikacijsko strukturo zaposlenih gostinskih delavcev. Zato si je treba še bolj prizadevati, da se kvalifikacijska struktura gostinskih delavcev nenehno izboljšuje. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti izbiri vodilnih kadrov, ki bi morali imeti sodobnemu gostinstvu in turizmu ustrezno izobrazbo. Le večje gostinske organizacije bi lahko posvetile več pozornosti vzgoji svojih karrov. Zato je tolik obolj utemeljena težnja za organizacijo večjih gostinskih podjetij. TURIZEM Turizem postaja z vsemi svojimi dejavnostmi, ki ga sestavljajo, pomembna dejavnost našega gospodarstva. Postaja tudi vse bolj množičen pojav, ki temelji predvsem na vse močneje izraženih potrebah po letnem, tedenskem in dnevnem oddihu oziroma rekreaciji glede na vse večjo dinamiko našega gospodarskega in splošno družbenega razvoja. Na podlagi dosedanjih gibanj in ob upoštevanju vrste okolnosti, zlasti finančnih pogojev za razvoj turističnih objektov je v letu 1964 mogoče računati z naslednjim: Indeks 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 Gostje skupno od tega 6 127 7 303 8 300 119,2 113,6 — domači 4 285 4 918 3 450 114,8 110,8 — tuji Prenočitve 1 842 2 358 2 850 129,5 119,5 skupaj od tega: — domačih 9 118 9 490 10 020 104,1 105,3 gostov 6 364 7 200 7 570 113,1 105,1 — tujih gostov 2 754 2 290 2 450 83,1 106,9 Da bi dosegli takšen razvoj turizma, bo v okviru možnosti treba primemo izkoristiti obstoječe zmogljivosti. Predvsem pa bi bilo potrebno: — nadaljevati s prizadevanji za organizacijo turističnih društev in njihovo delo izboljšati ter jim pri tum nuditi vsestransko pomoč; — organizirati turistični biro za območje občine; — sporazumno z ribiškimi in lovskimi družinami določiti boljšo organizacijo teh družin in na podlagi te izboljšati obisk domačih in tujih turistov, ki se zanimajo za lov in ribolov. Pri enotni organizaciji lovskih in ribiških družin bo mogoče smotrneje izkoriščati finančna sredstva, zlasti pri nabavi divjadi, predvsem pernate in večjega vlaganja ribjega zaroda v Krko in ostale salmonidne potoke. — nadaljuje naj s prizadevanji za urejanje turističnih postojank kot so: Sremič, Bohor, koča na Polomu, na Libni itd.; — pristopi naj se k prvi fazi izgradnje ribnika kot rekreacijskega objekta ob Zdolski cesti in k tej akciji pritegne gospodarske organizacije in druge družbeno politične organizacije, društva itd. Za boljše funkcioniranje objektov Počitniškega doma Poreč je treba v letu 1964 opraiiti nekatera ob-nocitvena dela. zlasti urejanje obale in graditve nove kuhinje. Pri tej nalogi je treba zainteresirati vse ko- ristnike, da prispevajo po ključu določen pripadajoči del sredstev in da nudijo tudi strokovno pomoč pri izvajanju del. Nadalje je treba delati na tem, da bo udeleženih čim več delovnih ljudi na letnem oddihu v tem počitniškem domu. OBRT V letu 1964 se bo družbena potrošnja povečala, ob tem pa tudi nastane pospešen razvoj storitcene proiz-codnje in družbene obrti. Ta razvoj pa bo mogoče doseči s hitrim razvijanjem sercisov, s kooperacijo med proizvodnimi obrtnimi podjetji, industrijo, obrtmi krajevnih skupnosti itd. Pred videc amo, da bi se obseg obrtniške proizvodnje v letu 1964 povečal za 13,4 °/o. Gibanje vrednosti proizvodnje in storitev ter narodnega dohodka v obrti družbenega sektorja v razdobju 1963/1964 bi bilo naslednje: v 000 din Indeks 1963 1964 1962 1963 1964 -7^—' 1QRq družbeni bruto proizvod 725 041 787 841 907 167 108,7 115,1 narodni dohodek 247 725 282 550 341 118 131,1 120,7 V zasebnem sektorju obrti pa predvidevamo naslednje gibanje: Indeks 1962 1963 1964 1963 1964 1962 1963 družbeni bruto proizvod 174 400 147 000 163 000 84,3 104,1 narodni dohodek 60 100 69 300 73 750 115,3 106,4 Tako bi družbena in zasebna obrt skupaj v letu 1964 imela naslednji družbeni bruto produkt in narodni dohodek: v 000 din Indeks 1962 1963 1964 1963 1962 1964 1963 družbeni bruto produkt 899 441 934 841 1060 167 103,9 113,4 narodni dohodek 309 825 351 850 414 868 113,5 117,9 Povečanje vrednosti proizvodnje in narodnega dohodka bo možno doseči s povečanjem kapacitet, storilnosti dela in povečanjem zaposlenih. V letu 1964 bodo osnovne naloge obrti naslednje: — zboljšati in razširiti delovanje servisov krajevnih skupnosti; — usluge servisov krajevnih skupnosti čimbolj približati potrebam gospodanjstev; — krepiti kapacitete v vseh strokah obrti; — voditi priprave za ustanovitev obrata za tekoča popravila in vzdrževanje motornih vozil v Krškem; — posebno skrb posvetiti organizaciji gradbene obrti v okviru splošnega obrtnega podjetja, kjer naj bi se ustanovila zidarska skupina z nalogo popravljanja zgradb; — uvajati sodobne delovne postopke in skrbeti za strokovno izobraževanje zaposlenih delavcev; — posvetiti večjo skrb za čimvečje vključevanje vajencev v uk raznih strok; — tekoče analizirati stanje obrtnih podjetij in njihov nadaljnji razvoj. Poleg prej navedenih splošnih smernic pa je potrebno v letu 1964 izvesti še naslednje: — Kmetijska zadruga Krško in Obrtno podjetje »Mesnica« Brestanica naj se dogovorita o pripojitvi obrtnega podjetja »Mesnica« v kmetijski zadrugi. Ta pripojitev je nujna tembolj, ker se bo gradila klavnica v okviru kmetijske zadruge in po zgraditvi te Obrtno podjetje »Mesnica« ne bo imelo nadaljnjih pogojev za svoj obstoj; — s pravilno davčno politiko je treba omogočati nadaljnji razvoj zasebne uslužnostne obrti in ji omogočiti, da se nemoteno razvija ter da svoje usluge nudi po zmernih cenah. Nadaljnji razvoj zasebne obrti bo omogočil tudi zakon o obrtnih delavnicah samostojnih Obrtnikov z nomenklaturo obrtnih delavnic in z urejenim statusom pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za vse obrtnike. Proizvodna dejavnost samostojnih obrtnikov naj bi se močneje povezovala s celotnim gospodarstvom na območju komune v raznih oblikah sodelovanja. 5. poglavje STANOVANJSKO-KOMUNALNE DEJAVNOSTI Stanovanjska izgradnja Tudi v letu 1964 se bo nadaljevalo s stanovanjsko izgradnjo tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Predvidevamo, da se bi v letu 1964 zgradilo 120 stanovanj, če pri tem upoštevamo, da je 60 stanovanj že v gradnji. Oviro za hitrejšo gradnjo stanovanj pa predstavlja pomanjkanje urbanistične dokumentacije, .zazidalnih načrtov v gradbenih okoliših in pomanjkljivosti v dosedanji komunalni opremljenosti stavbišč. Spričo velike stanovanjske stiske bo potrebno povzeti hitre in temeljite ukrepe. Pri gradnji stanovanj naj bi sodelovale gospodarske organizacije ki naj bi prvenstveno gradile za svoje zaposlene člane. H gradnji stanovanj pa je pritegniti tudi zasebnike z dajanjem dolgoročnih kreditov, da bi s tem angažirali čimveč sredstev zasebnega sektorja. Da bi v letu 1964 bila stanovanjska izgradnja nemotena, je potrebno storiti naslednje: — izdelati urbanistične programe in zazidalne načrte, pristopiti k študiju in izdelavi regionalnega načrta za območje občine; — gradbeno operativo popolnoma mehanizirati, kadrovsko in organizacijsko učvrstiti; — zagotoviti zadostno in kvalitetno gradbeno obrtništvo; — pravočasno izdelati projekte in zagotoviti potrebna finančna sredstva; — graditi stanovanja za trg; — gradnjo stanovanjskih objektov koncentrirati in lokacijsko sistematično razporejati; — uvajati pri gradbeni operativi in obrtništvu več sodobnejših metod dela; — vzporedno graditi potrebne komunalne objekte in instalacije ter zagotoviti takšne projekte, ki bodo v skladu z urbanističnim programom; —■ organizacijsko in kadrovsko izpopolniti ter učvratitij občinsko gradbeno, komunalno in urbanistično službo; — zmanjšati gradnje izven gradbenih okolišev. S sredstvi stanovanjskega sklada je potrebno skrbno gospodariti, za kar je odgovoren upravni odbor stanovanjskega sklada. Krajevne skupnosti Iz leta v leto se družbeni stanovanjski fond krepi. Zato je potrebno posvetiti vedno več skrbi vzdrževanju obstoječih zgradb in nuditi potrebno pomoč gospodinjstvom, predvsem onim, kjer so gospodinje — matere zaposlene. Za boljše vzdrževanje in gospodarjenje z družbenim stanovanjskim fondom bodo v letu 1964 krajevne skupnosti, predvsem v Krškem, Brestanici in Senovem, morale organizirati servise za popravilo in vzdrževanje stanovanjskih hiš. Da bi hišni sveti razpolagali z večjimi finančnimi sredstvi, je potrebno v letu 1964 sprejeti odlok o notranji delitvi stanarin, da bo stanovanjskim hišam ostalo več sredstev za vzdrževanje. Krajevne skupnosti naj tudi v letu 1964 utrjujejo in organizacijsko krepijo ter razširjajo svoje obrtne in servisne delavnice. Krajevne skupnosti naj bi v letu 1^64 reševale predvsem tudi naslednje naloge; — pospešeno naj pristopijo k organizaciji varstvenih zavodov za predšolske in šoloobvezne otroke, tako da svoje delo prilagodijo potrebam zaposlenih mater; — za območje Vidma je treba leta 1964 pristopiti k izgradnji varstvenega zavoda in za to gradnjo zainteresirati vse odgovorne družbene ter gospodarske či-nitelje; — še nadalje je treba urejati otroška igrišča predvsem v novem naselju na Vidmu in v Senovem; — organizirati pomoč gospodinjstvom na domu po naročilu; — izboljšati organizacijo družbene prehrane in skrbeti za kvalitetne obroke. Kvalitetna in dobro organizirana družbena prehrana je važen činitelj pri povečevanju storilnosti dela; — obstoječim in novo organiziranim krajevnim skupnostim je treba preko pristojnega organa občinske skupščine in gospodarskih organizacij nuditi vsestransko pomoč za nadaljnji razvoj. Komunalna dejavnost Hiter razvoj gospodarstva in ostalih družbenih dejavnosti zahteva, da se tudi vzporedno s tem razvijajo vse tiste komunalne dejavnosti, ki so neobhodno potrebne delovnemu človeku. Zato bo potrebno v letu 1964 posvetiti komunalni službi več pozornosti kot doslej in s tem v zvezi se postavljajo pred komunalno službo naslednje naloge: — da se nadaljuje z izgradnjo vodovoda za mesto Krško, za naselje Grič pri Krškem in da se izvršijo priprave za izgradnjo vodovoda za Leskovec; — da se nadaljuje in dokonča avtomatizacija telefonije tako da se dokonča gradnja upravnih in poslovnih prostorov pošte ter izvrši dobava in montaža avtomatske telefonske centrale: — da se nadaljuje s pripravami izgradnje novega mostu čez Savo; — da se nadaljuje z elektrifikacijo podeželja, predvsem na Bohorju; — da se izboljšuje javna razsvetljava v večjih krajih občine; — da se organizira cestna služba in da se ceste bolje vzdržujejo; — da se redno in kvalitetno vzdržujejo komunalne naprave, urejajo parki in zeleni pasovi v mestnih središčih; — da se pristopi k načrtnem urejevanju pokopališč, da se pokopališče v Krškem oskrbi z vodo in da se vodijo nadaljnje priprave za gradnjo mrliških vež; — dokončati je izdelavo urbanističnega načrta za Krško ter pristopiti k izdelavi zazidalnih načrtov po conah in da se pripravijo potrebne dokumentacije za izdelavo urbanističnih programov v drugih večjih centrih. Za potrebe mesta Krško in okolice naj se pripravi vse potrebno za izgradnjo gasilskega doma na Vidmu. Območje Senovega, Brestanice in mesta Krško ni najboljše območje za sprejem televizijskih oddaj Direktnega sprejema radiotelevizije Ljubljana sploh ni. Nekateri predeli teh območij dobivajo tudi slab sprejem RTV Zagreb preko Sljemena. Zato bi bilo potrebno, da se že v letošnjem letu s pomočjo zainteresiranih pristopi k izgradnji tehnične naprave na Sremiču, ki bi omogočala boljši televizijski sprejem. Šolstvo, prosveta in kultura Šolstvo Za pravilno in normalno funkcioniranje šolstva je tudi v letu 1964 potrebno poglabljati in utrjevati družbeno samoupravljanje na šolah. Šole bodo morale v letu 1964 sprejeti statute, v katerih naj bodo vsebovana načela nove ustave, zakonski predpisi, pedagoški principi, družbene potrebe in organizacija,šolske mreže, ki je stopila v veljavo v šolskem letu 1963/64. Šolski kolektivi bodo morali postaviti pravilno razmerje pri delitvi osebnih dohodkov prosvetnim delavcem. Osebni dohodki naj se tudi v šolah delijo na podlagi doseženih uspehov. Zato je treba določiti del sredstev na podlagi doseženih uspehov kot gibljivi del za delitev osebnih dohodkov. Načrtno je potrebno obnavljati šole, šolsko opremo in učila. V letu 1964 je potrebno: — pripraviti potrebne načrte za novo šolsko poslopje v Brestanici; — za šolski okoliš Krško je treba povečati učne prostore tako, da se nadzida šola na Vidmu ali zgradi nekaj učilnic v montažni izvedbi; — začeti z gradnjo osnovne šole v Brestanici; — v okviru finančnih možnosti zvišati postavke za osebne in materialne izdatke na šolah; —^organizirati prevoz šolskih obrok za obisk višjih razredov v matičnih šolah; — matične šdle morajo nuditi podružničnim šolam pomoč v organizacijskem in pedagoškem pogledu; — za reden in kvaliteten potek pouka na nižji in višji stopnji osnovnih šol zagotoviti dovolj no število učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev; — še nadalje štipendirati kader za šole. V letu 1964 bo zgrajen stanovanjski blok v Leskovcu pri Krškem za potrebe učiteljstva v Leskovcu, za potrebe učiteljstva v Podbočju pa se bo razpoložljiva zgradba adaptirala za stanovanja. Z potrebe učiteljstva v Krškem pa je zagotoviti potrebno v okviru možnosti stanovanja v novogradnjah. Na osnovnih šolah v Kostanjevici. Krškem in na Senovem bo potrebno popraviti ostrešja in izmenjati kritine. V letu 1964 je dokončno urediti strokovno izobraževanje vajencev v gospodarstvu kovinske stroke pri TSS Krško. Sadjarski šoli, ki je pričela z delom v jeseni 1963, je omogočiti dodelitev potrebnih prostorov za njeno normalno delo. Urediti bo potrebno tudi vprašanje izobraževalnega centra v Krškem ter zagotoviti finančna sredstva za delo šolskih mlečnih kuhinj. Socialno šibkim otrokom je treba omogočiti brezplačne malice. Dijakom in učencem v gospodarstvu, ki se vozijo v šolo ali na delovno mesto, je potrebno zagotoviti regresiran prevoz. Otroško varstvo naj bi v letu 1964 razširili tako, da bi bilo še bolj v korist otrokom in zaposlenim materam. Organizirati bi bilo tudi prehrano v otroško--varstvenih ustanovah, po možnosti pa urediti potrebni inventar za počitek. V tem letu bi bilo nujno uresničiti načrt za kombinirano varstveno ustanovo, predvsem na Vidmu ob pomoči gospodarskih organizacij in občinske skupščine. Kultura in prosveta Svet za kulturo in prosveto bo moral v letu 1964 posvetiti posebno skrb vzdrževanju kulturnih domov. Tako bi v tem letu bilo nujno urediti zunanjost prosvetnega doma v Podbočju. V letošnjem letu bo potrebno posebno skrb posvetiti občinski knjižnici v Krškem, jo opremiti in urediti ter nastaviti stalnega knjižničarja. Da bi dvignili kulturno raven prebivalstva, bi bilo v letu 1964 potrebno organizirati gostovanja dobrih amaterskih gledališč. Telesna kultura Za razvoj in utrjevanje telesne kulture v šolah in telesnovzgcjnih organizacijah bo potrebno nadaljevati tudi v letu 1964 z urejanjem igrišč. Predvsem bo potrebno opremiti igrišča s potrebnimi telovadnimi rekvi- ziti. Zato je treba zainteresirati podjetja in zavode ter širšo javnost za zbiranje materialnih in finančnih sredstev. Potrebno je tudi vzgajati strokovni kader, ki bo jamčil za rast telesno kulturne dejavnosti v šolah in društvih. Občinska zveza za telesno kulturo in svet za telesno kulturo naj še nadalje usmerjata delo društev in športov. Večjo skrb je v tem letu posvetiti vzdrževanju športnih objektov, predvsem stadiona ^Matije Gubca« in urediti upravljanje stadiona. Spomeniško varstvo V letu 1964 bi bilo (treba dejavnost spomeniškega varstva razširiti. Poleg arheoloških raziskovanj in zaščite odkritega materiala bo potrebno misliti tudi na konzervacijo in kjer je potrebno na rezervacijo kulturnih in zgodovinskih objektov, na katere smo do sedaj zaradi omejenih finančnih sredstev premalo pazili. Delo spomeniškega varstva naj bi se razvijalo v dveh smereh: a) arheološko' delo, b) zaščita in obnova' kulturnih spomenikov. Delo bo obsegalo tole: 1. Nadaljevanje sistematičnega izkopavanja na območju rimskega mesta Neviodunum v Drnovem. Istočasno bo potreba nadaljevati in urejati lapidarij na prostem in rekonstruirati rimsko pristanišče v Drnovem. V tem delu sodelujeta občinska skupščina in Zavod za spomeniško varstvo SRS Ljubljana; 2. Sistematično izkopavanje nekropole iz rimske dobe na Velikem Kamnu pri Senovem; 3. Sistematično izkopavanje v Ajdovski jami (Jermanovi jami) na Pijavškem v sodelovanju z arheološkim seminarjem univerze v Ljubljani. Izkopavanje bosta financirala občinska skupščina in Kidričev sklad. Za spomeniško varstvo bo treba oskrbeti primerne prostore za deponiranje materiala, da bo tako olajšana znanstvena obdelava in inventariziranj e arheološkega gradiva. Zaščita in obnova kulturnih spomenikov V letu 1964 naj bi se nadaljevalo obnavljanje kostanj eviškega. gradu po predvidenih načrtih. Urediti bi bilo potrebno Valvasorjevo hišo v Krškem in zaščititi kapelo Sv. Duha v Krškem, ker je kapela izredno lep primerek baročne sakralne arhitekture in eden najlepših kulturnih spomenikov v Krškem. Zaščita je nujno potrebna, ker je objekt v razpadajočem stanju. Zaščititi bi bilo tudi cerkev Sv. Petra v Brestanici, ki je pomemben kulturni spomenik, zaščita pa je potrebna zaradi razpadanja. Nadalje bi v letu 1964 bilo potrebno urediti navzolej pri leskovškem gradu in Hočevarjev mavzolej v Krškem. Zdravstvo V letu 1964 bo na območju občine Krško delovali enoten zdravstveni dom. S preselitvijo v nove prostore Zdravstvenega doma v Krškem bo doseženo, da se bo organizacija zdravstvene službe bistveno zboljšala predvsem, ker bo zdravstveni dom v gospodarskem in upravnem centru. Zdravstveni dom bo še nadalje imel svoje ambulante v Senovem in Kostanjevci na Krki ter pomožne ambulante na Raki, Brestanici, Koprivnici in Velikem Trnu. V občini Krško bo v letu 1964 delovalo 9 zdravnikov splošne prakse, 2 stomatologa in 2 zobna terapevta ter potrebno število medicinskih sester, zobnih tehnikov, babic in ostalega osebja. Za izpopolnitev zdravstvenega kadra se bo v letu 1964 še nadalje štipendiralo študente na medicinski fakulteti, višji stomatološki šoli ter višji in srednji šoli za medicinsike sestre. Občinska skupščina bo skupaj z gospodarskimi organizacijami še nadalje sodelovala pri izgradnji bolnic v Brežicah in Novem mestu. V letu 1964 bo potrebno posvetiti večjo skrb delu na malih asanacijah in vodoskrbnih objektih predvsem tam, kjer primanjkuje naseljem zdrave pitne vode. Za hitro zdravstveno pomoč občanom bo v letu 1964 še nadalje delovala dežurna služba zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja. Socialno varstvo Zaradi vedno večjega pomena in nalog socialnega varstva bo potrebno v letu 1964 to službo še nadalje krepiti in širiti. Poleg redne skrbi za socialno ogrožene ljudi, zaščite vojaških vojnih invalidov in borcev GOV, skrbništva otrok v vzgoji zanemarjenih družin in podobno, je leta 1964 potrebno še naslednje: — pregledati izvršitev sklepov in zaključkov konference za otroško varstvo z dne 13. 12. 1962 ter sprejeti nadaljni program otroškega varstva; — gospodarske organizacije bodo morale krepiti kadrovsko socialno službo, predvsem še v gradbeništvu in kmetijstvu. Z dobro urejeno službo bodo delovne organizacije lahko uspešno reševale socialne probleme svojih delavcev, kar bo vplivalo predvsem na storilnost dela. V ta namen naj bi večje delovne organizacije štipendirale potreben strokovni kader; — za uspešno reševanje socialne problematike bo potrebno v tem letu pristopiti k sistematičnemu pre-ventivnemu delu na tem področju, zlasti izvesti vse priprave za ustanovitev občinskega centra za socialno delo; pri reševanju socialnih problemov bo potrebno tesno sodelovanje z organizacijami SZDL, krajevnimi skupnostmi, RK in ostalimi organizacijami, ki so po svoji dejavnosti dolžne skrbeti za človeka. Za krepitev zdravja otrok je nujno poglobiti sodelovanje z Zvezo prijateljev mladine in RK pri organizaciji počitniških kolonij za letovanje otrok. Za zdravstveno ogrožene otroke bo treba tudi v tem letu organizirati letovanja ob morju, po predhodni medicinski indikaciji in priporočilu zdravstvenih delavcev. Socialno varstvo bo moralo v item letu nuditi potrebno pomoč socialno šibkim otrokom za otroške malice v mlečnih kuhinjah. Tudi bo pomagalo s predlogi in nasveti pri graditvi varstvene ustanove na Vidmu. V letu 1964 se bo izvršil pregled otrok s telesnimi in duševnimi motnjami, da bi jih lahko tako vključili v ustrezne šole. Zdravstveni službi se bo tudi to leto nudila potrebna pomoč pri organizaciji nege bolnika na domu. V Krškem, na Vidmu, Senovem, Brestanici, Kostanjevici na Krki in drugod je še nadalje urejati in vzdrževati otroška igrišča. Državna uprava Da bi državna uprava v letu 1964 zboljšala svoje poslovanje in ekspeditivnejše reševala zahtevke občanov ter se v skladu z našim družbenim razvojem še nadalje razvijala, je potrebno naslednje: — organizacijo in sistemizacijo organov občinske uprave je nadalje učvrščevati v skladu z načeli koncentracije opravil in zadovoljevanja potreb občanov; — razvijati je samoupravljanje in delitev dohodka delavcev državne uprave po strokovnih, družbeno-poli-tičnih in drugih kvalitetah; — nadaljnje strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje prilagajati vsebinskim potrebam službe državne uprave; — sredstva, namenjena državni upravi, koristiti racionalno in ob tem upoštevati štednjo; — prejemke uslužbencev vskladiti z delovnim mestom in prizadevnostjo posameznika; — uvesti največjo štednjo pisarniškega in ostalega materiala. Za hitrejše funkcioniranje v državni upravi pa je potrebno izboljšati njeno opremo in funkcionalno razmestitev. Nujno je treba pridobiti zadostno število prostorov za državno upravo. Inšpekcijske službe, ki delujejo v okviru upravnih organov občinske skupščine, so dolžne, da v okviru predpisov in svojih pooblastil izvajajo njim poverjene naloge dosledno. Posebno inšpekcija dela ima odgovorno nalogo, da uredi vse potrebno pri gospodarskih organizacijah, da bi le-te storile vse za tehnično varstvo, za upoštevanje varnostnih načel in da bodo delovna mesta urejena tako, da se bo delavec počutil pri delu ugodno in popolnoma varno. Denarni zavodi Na območju občine Krško bo še nadalje poslovala podružnica Narodne banke in poslovna enota Komunalne banke Celje. Komunalna banka Celje, poslovna enota Krško naj v okviru predpisov pospešeno rešuje vsakokratne zahteve gospodarskih in drugih organizacij po potrebnih obratnih sredstvih. Ravno tako je treba hitro reševati potrošniške kredite, za katere se zanimajo državljani. Zavarovalnica Krško, ki posluje kot samostojna gospodarska organizacija, si bi morala prizdevati, da bo močneje zajela zavarovnje imovine družbenega sektorja zasebnih kmečkih gospodarstev, predvsem skupinsko zavarovanje živine po realni vrednosti. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO V LETU 1964 6. poglavje 1. Amortizacija Obrtne gospodarske organizacije, ki opravljajo o-sebne in druge storitve, gospodarske organizacije sta-novanjsko-komunalne dejavnosti in gostinsko-gospo-darske organizacije, ki strežejo gostom s hrano, plačujejo v letu 1964 amortizacijo obračunano po najnižjih stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi (zakon o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij. 7. poglavje Obresti od poslovnih sredstev 1. Obrestna mera od poslovnih sredstev tistih gospodarskih organizacij, katerim stopnjo določa občina, razen gostinskih in turističnih organizacij, se določa na 6 °/o od sklada poslovnih sredstev. 2. Tiste gospodarske organizacije, katerim se določi plačevanje • družbenih dajatev v pavšalnem znesku, plačujejo obresti od poslovnega sklada v pavšalno določenem znesku. 3. Obresti od poslovnega sklada, ki jih plačujejo gospodarske organizacije, navedene pod točko 1. in 2. tega poglavja, so dohodek občinskega investicijskega sklada. 8. poglavje Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku 1. Gospodarske organizacije v obrti, ki izpolnjujejo določene pogoje, bodo v letu 1964 obračunavale in plačevale družbene obveznosti v pavšalno določenih zneskih. Prav tako bodo gostinske gospodarske organizacije plačevale v letu 1964 družbene obveznosti v pavšalno določenih zneskih, razen prometnega davka od alkoholnih pijač. Tudi lekarne bodo v tem letu plačevale družbene obveznosti v pavšalno določenih zneskih. 2. V letu 1964 bodo v pavšalno določenih zneskih plačevale družbene obveznosti te-le gospodarske organizacije: — Čevljarstvo Kostanjevica — Splošno mizarstvo Krško — Mesnica Brestanica — Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica Krško — Gostinsko podjetje »Sremič« Krško — Gostišče Murko Krško — Gostišče »Komočar« Krško — Gostišče »Pod lipo« Brestanica — Gostišče »Pri mostu« Senovo — Gostišče vinarske zadruge Kostanjevica — Restavracija »Pod Gorjanci« Kostanjevica — Lekarna Krško — Lekarna Sevnica, obrat Senovo. Pavšalne družbene dajatve se lahko določijo tudi za med letom ustanovljene gospodarske organizacije, če izpolnjujejo pogoje v smislu predpisov. 3. Navedene gospodarske organizacije bodo plačevale v pavšalno določenih zneskih naslednje družbene obveznosti: 1. prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij, 2. obresti od poslovnih skladov, 3. prispevek v občinski rezervni sklad, 4. prispevek v občinski investicijski sklad. 4. Pogodbo o višini pavšalnih družbenih obveznosti skleneta pooblaščeni zastopnik gospodarske organizacije in občinski upravni organ ki je pristojen za finance. 9. poglavje Davek na maloprodajo • 1. Vsa trgovska podjetja, ki prodajajo blago na drobno, bodo v letu 1964 plačevala prometni davek na maloprodajo po določilih posebnega odloka, s katerim je predpisana višina ter način obračunavanja in plačevanja tega davka. 2. Del prometnega davka na maloprodajo, ki pripada občini, se deli na osnovi določil odloka o proračunu občine za leto 1964 na proračun in sklade. 10. poglavje Občinska doklada 1. Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino od kmetijstva, obrti in samostojnih poklicev ter premoženja in hišnine, bodo v letu 1964 plačevali občinsko doklado po progresivnih stopnjah od davčne osnove. Višino stopenj in način plačevanja občinskih doklad bo predpisala občinska skupščina s posebnim odlokom. e 2. Del občinske doklade, ki pripada občini, se deli na osnovi zadevnih določil odloka o proračunu občine v letu 1964 na proračun in sklade. 11. poglavje Prometni davek 1. Gospodarske organizacije in druge pravne ter fizične osebe bodo plačevale v letu 1964 poleg prometnega davka, predpisanega od višjih državnih organov, še občinski prometni davek po stopnjah in na način, kot ga predpiše občinska Skupščina s posebnim odlokom. 12. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek 1. Poleg rednega proračunskega prispevka, ki je določen z zveznim predpisom, se plačuje na območju občine Krško še dopolnilni proračunski prispevek, kot to predvideva posebni odlok občinske skupščine. 2. Dopolnilni proračunski prispevek se ptačuje v breme osebnih dohodkov vseh" zaposlenih. 3. Dopolnilni proračunski prispevek je dohodek občine in se deli po določilih odloka o proračunu občine v letu 1964 na proračun in sklade. 13. poglavje Prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij 1. Komunalne gospodarske organizacije, ki ne plačujejo družbenih obveznosti v pavšalno določenem znesku, obračunavajo višino prispevka iz dohodka po zveznih predpisih. 2. Prispevek iz dohodka komunalnih gopodarskih organizacij, obračunan po prejšnji točki tega poglavja, je dohodek proračuna občine. ČETRTI DEL SREDSTVA OBČINE IN USMERJANJE NJIHOVE UPORABE 14. poglavje PRORAČUN OBČINE KRŠKO V letu 1964 bodo znašala proračunska sredstva občine Krško 221 491 000 din. Navedena sredstva so zagotovljena iz naslednjih virov: din — del skupnih proračunskih dohodkov 64 672 000 — lastni dohodki občine 116 398 000 — prenesena sredstva iz prejšnjih let 40 421000 skupaj 221 491 000 Ta sredstva bodo uporabljena za naslednje namene: din — za prosveto 9 206 000 — za stroške predvojaške vzgoje 5 500 000 — za zdravstveno zaščito — funkcionalni izdatki 20 600 000 — za državno upravo — funkcionalni izdatki — za občinsko sodišče ' — za komunalno dejavnost — dotacije zavodom — dotacije družbenim organizajcijam — dotacije skladom — za odplačilo anuitet — za intervencijo v gospodarstvu — za obveznosti iz preteklih let — za proračunsko rezervo — za obvezno 10 % proračunsko rezervo 15 900 000 14 400 000 6 000 000 39 494 000 81 270 000 6 600 000 17 500 000 10 000 000 4 500 000 10 527 000 30 000 000 če primerjamo navedene podatke z realizacijo 1963 vidimo, da je letošnji plan proračuna za 21,5% večji. Ta podatek pa ni realen, ker so v letošnjem proračunu novi izdatki (dotacija prosvetno-pedagoškemu zavodu in dotacija skladu za restavriranje kostanjeviškega gradu), katerih izdatkov v lanskem proračunu nismo imeli, če torej primerjamo plan izdatkov brez navedenih postavk, se letošnji plan poveča za 16%. To povečanje izvira predvsem zaradi povečanja izdatkov za regrese in prevoze šoloobveznih otrok, katere povečujemo za 140% (lani 3 550 000 din, letos 8 500 000 din), izdatke za občinsko knjižnico povečujemo za 180 % (lani 860 000 din, letos 2 400 000 din), izdatke za šolske mlečne kuhinje povečujemo za 50 %. Dalje povečujemo izdatke za predvojaško vzgojo za 60%, dotacije družbenim organizacijam za 16,5% in dotacije samostojnim zavodom za 30%. Obveznosti iz preteklih let znašajo samo 62 % lanskoletnih obveznosti; znižujemo tudi dotacijo sindikatu občinskih uslužbencev za 18,5%. Drugi izdatki po posameznih proračunskih delih na beležijo neznaten porast oziroma ostanejo na približno isti višini kot je znašala lanskoletna ,potrošnja. 15. poglavje POSEBNI RAČUN ZA DRŽAVNO UPRAVO Posebni račun državne uprave bo v letu 1964 znašal 130 876 000 din. Ta sredstva so zagotovljena tako. da se izloči del skupnih proračunskih dohodkov po stopnji 42,7 %. Za koriščenje predvidenih sredstev mora svet de-lovne skupnosti izdelati in sprejeti poseben finančni načrt, katerega potrdi starešina organa. Pri predstavi finančnega načrta je treba upoštevati objektivna merila za nagrajevanje uslužbencev po vloženem delu. kar bo uslužbence vzpodbujalo k večji storilnosti in izboljšanju dela državne uprave. V okviru možnosti ie treba zagotoviti sredstva za izboljšano o-nremo pri organih državne uprave, s katero bo zagotovljeno uspešno delo. 16. poglavje SKLADI OBČINE KRŠKO Sklad za financiranje šolstva Sredstva sklada za financiranje šolstva bodo predvidoma znašala v letu 1964 244 10-2 631 din. Ta sredstva bodo dotekala iz naslednjih virov; din — del skupnih proračunskih dohodkov občine 85 821 000 — del lastnih proračunskih dohodkov občine, ki se delijo 110 945 000 — del rednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se odvaja za financiranje šolstva pred delitvijo 38 000 000 — prenesena sredstva iz leta 1963 99 336 631 Skupaj 244 102 631 Navedena sredstva se bodo uporabila za tekoče financiranje šolstva po finančnem načrtu, ki ga bo izdelal upravni odbor sklada za financiranje šolstva. Upravni odbor mora razpoložljiva sredstva tako razporediti, da bo zagotovljena osnovna dejavnost o-snovnih šol in da bo krita obveznost medobčinskemu skladu za financiranje strokovnega šolstva. Upravni odbor šoskega sklada je dolžan zagotoviti sredstva za materialne izdatke šol v istem odnosu kot je znašala ta potrošnja v letu 1963 v primerjavi z osebnimi izdatki. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo v letu 1964 znašala približno 172 750 000 din. Ta sredstva se bodo formirala iz naslednjih virov: — del prispevka iz gospodarstva — del prispevka izven gospodarstva — hišnina -— amortizacija stanovanjskih hiš — obresti — anuitete —■ prenešena sredstva iz prejšnjega leta din 100 500 000 27 750 000 5 500 000 6 000 000 7 500 000 23 000 000 2 500 000 Skupaj 172 750 000 Ta sredstva bomo koristili po smernicah 3. poglavja — investicije tega družbenega plana. Družbeni investicijski sklad Sredstva investicijskega sklada občine bodo predvidoma znašala v letu 1964, 183 000 000 din. Ta sredstva bodo dotekala iz naslednjih virov: din — prenešena sredstva iz leta 1963 98 000 000 — del prispevka gospodarskih organizacij po zaključnih računih za leto 1963 85 000 0-00 Skupaj 183 000 000 Predvidevamo, da se bodo sredstva sklada koristila kot sledi: din — za osnovna sredstva (p osmernicah 3 poglavja - investicije tega družbenega plana 118 000 000 — za obratna sredstva 30 000 000 — za vračila uročenih sredstev 15 000 000 — za rezervo sklada in odvod skladu za Skopje 20 000 000 Sklad za restavriranje in ureditev gradu Kostanjevica Sredstva sklada za restavriranje in ureditev gradu Kostanjevica bodo v letu 1964 predvidoma znašala 21 081 995 din. Formiranje teh sredstev se pričakuje iz naslednjih virov: din — prenešena sredstva iz leta 1963 1 081 995 — tekoči priliv v letu 1964 30 000 000 Skupaj 21 081 995 Navedena sredstva bodo uporabljena za nadaljevanje restavracijskih in zaščitnih del po posebnem finančnem načrtu, ki ga bo izdelal upravni odbor sklada. Upravni odbor naj tudi v tem letu na primeren način zainteresira republiške in okrajne organe, da prispevajo del sredstev v ta sklad. Sklad za negospodarske investicije in komunalno dejavnost Sredstva sklada ze negospodarske investicije in komunalno dejavnost bodo predvidoma v letu 1964 znaša’a 119 628 795 din. Sredstva tega sklada bodo koriščena po posebnem finančnem načrtu, ki ga bo izdelal upravni odbor sklada. Pri sestavi finančnega načrta je upravni odbor dolžan zagotoviti sredstva za tiste objekte oziroma naloge, ki zaradi objektivnih razlogov niso dokončane v letu 1963, a sa bila predvidena in prenesena v leto 1964. Cestni sklad Sredstva cestnega sklada bodo predvidoma znašala v letu 1964 27 389 946 din. Ta sredstva bodo formirana iz naslednjih virov: din — del pristojbin za cestna motorna vozila 4 800 000 — del prometnega davka na prevozne usluge zasebnikov 6 000 000 — ostali dohodki — kazni 500 000 •— prenesena sredstva iz leta 1963 14 889 946 Skupaj 27 389 946 Navedena, sredstva bomo koristili po posebnem finančnem načrtu, ki ga bo izdelal upravni odbor cestnega sklada. Upravni odbor mora pri izdelavi finančnega načrta upoštevati, da naj se sredstva koristijo za naslednje osnovne namene: — za vzdrževanje občinskih cest do največ 29 °/o — za vzdrževanje vaških poti do največ 22 °/o — za rekonstrukcijo občinskih cest do največ ll°/o — za vzdrževanje mestnih ulic do največ 11 °/o — za rezervo sklada in druge stroške 27 °/o Sredstva za vzdrževanje vaških poti se bodo koristila preko krajevnih odborov, oziroma krajevnih skupnosti. Sklad za socialno varstvo Sredstva sklada za socialno varstvo bodo predvidoma znašala 36 874 346 din. Ta sredstva bodo dotekala iz naslednjih virov: din — del deljivih proračunskih sredstev občine 16 857 000 — del posebnih dohodkov občine, ki se delijo 13 179 000 — prenešena sredstva iz leta 1963 6 838 346 Skupaj • 36 874 346 Navedena sredstva bomo koristili po posebnem finančnem načrtu, ki ga bo izdelal upravni odbor tega sklada,- Glede na relativno skromna -sredstva tega sklada bo moral upravni odbor zainteresirati vse delovne kolektive v občini, da bodo prispevali določena sredstva v ta sklad v smislu priporočila občinske skupščine. Sklad za borce NOV občine Krško Sredstva sklada za borce NOV bodo v letu 1964 znašala predvidoma 8 275 000 din. Ta sredstva bodo dotekala iz dela skupnih proračunskih dohodkov občine po stopnji 2,7 °/o, kar znaša 8 275 000 din. Sredstva sklada bomo koristili po posebnem finančnem načrtu, ki ga bo izdelal upravni odbor tega sklada. ki mora zagotoviti pokritje tistih izdatkov, ki smo jih v lanskem letu financirali iz socialnega sklada. Zaradi važnosti in specifičnih potreb smo v tem letu ustanovili poseben sklad za borce NOV občine. Iz tega sklada bomo financirali stroške za priznavalnine borcem NOV. enkratne podpore borcem, pomoč pri šolanju otrok borcev in stroške za klimatsko zdravljenje borcev NOV. Do sedaj smo navedene izdatke krili iz sklada za socialno varstvo. Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij Sredstva sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij bodo predvidoma znašala v 1. 1964 11 814 602 din. Predvidena sredstva bodo formirana iz naslednjih virov: din — del prispevka gospodarskih organizacij po zaključnem računu za leto 1963 10 000 000 — prenešena sredstva iz leta 1963 1 814 602 Skupaj 11 814602 Ta sredstva bodo koriščena za dajanje posojil gospodarskim organizacijam kakor tudi za kritje poslovnih izgub in sanacij gospodarskih organizacij ter druge namene, ki jih predvidevajo tozadevni predpisi in pravila sklada. Na osnovi vedno večjih potreb po rezervnem skladu je občinska skupščina v letu 1983 spremenila stopnjo prispevka v ta sklad od prejšnjih 0,5 na 1 °/o. Iz navedenega razloga pričakujemo, da bodo sredstva tega sklada v tem letu nekoliko večja. Gozdni sklad Sredstva gozdnega sklada bodo predvidoma znašala v letu 1964 19 778 487 din. Navedena sredstva bodo formirana iz naslednjih virov: din — tekoči priliv gozdne takse 14 000 000 ■—- prenesena sredstva iz leta 1963 5 778 487 Skupaj 19 778 487 Navedena sredstva se bodo uporabila po posebnem finančnem načrtu, ki ga bo izdelal upravni odbor gozdnega sklada. Pri sestavi je upravni odbor dolžan zagotoviti sredstva, kot sledi: — 30 »/o tekočega priliva za medobčinski gozdni sklad, — za pogozdovanje in druga dela po predračunu, — za rezervo in stroške sklada. Gasilski sklad Sredstva gasilskega sklada bodo v letu 1964 znašala predvidoma 6 350 939 din. Ta sredstva bomo formirali iz naslednjih virov: din — del lastnih proračunskih dohodkov občine 1 198 000 — tekoči priliv od premij zavarovalnice 2 000 0001 — prenešena sredstva iz leta 1963 3 J52 939 Skupaj 6 350 939 Ta sredstva bomo koristili po posebnem finančnem načrtu, ki ga bo izdelal upravni odbor gasilskega sklada v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo. Upravni odbor sklada je dolžan pri razporejanju sredstev zagotoviti najnujnejše .funkcionalne izdatke, ki so potrebni za redno opravljanje požarnovarnostne službe in za poravnavo obveznosti, ki jih ima sklad za najeto posojilo v letu 1963. Kmetijski sklad Sredstva kmetijskega sklada bodo v letu 1964 znašala predvidoma 5 414 124 din. Glede na izredno skromno participacijo proračunskih sredstev v letu 1964 ni mogoče kanalizirati tekočih proračunskih sredstev v ta sklad. V letu 1963 smo iz proračuna dotirali 2 000 000 din, s čimer smo nekoliko povečali razpoložljiva sredstva tega sklada. Sredstva sklada bodo koriščena na osnovi finančnega načrta, ki ga bo izdelal upravni odbor sklada, ki je dolžan prvenstveno zagotoviti sredstva za izplačila preživnin tistim občanom, ki so na podlagi arondacije izgubili svoje zemljišča. Sklad za investicije v zdravstvu Sredstva sklada za investicije v zdravstvu bodo predvidoma v letu 1964 znašala 2 406 3C4 din. Navedena sredstva bodo formirana iz naslednjih virov: din — tekoči priliv v letu 1964 1 200' 000 — prenesena sredstva iz leta 1963 1 206 304 Skupaj 2 406 304 Predvidena sredstva se bodo koristila za dajanje posojil za investicije v zdravstvu po odobritvi upravnega odbora sklada. Upravni odbor tega sklada naj na osnovi priporočila občinske skupščine zainteresira delovne kolektive gospodarskih organizacij, da bi vložili določena sredstva v ta sklad, s čimer bodo zagotovljena sredstva za najnujnejše potrebe investicij v zdravstvu. Rezervni sklad občine Sredstva rezervnega sklada občine bodo v letu 1964 znašala 17 702 465 din. Ta znesek predstavlja prenesena 'sredstva iz preteklega leta. Skromna proračunska sredstva v tem letu ne dopuščajo rezervnega sklada. Sredstva tega sklada se bodo koristila za namene, ki jih predvideva zakon o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov. 17. poglavje KONČNE DOLOČBE Pristojni sveti in upravni organi občinske skupščine morajo skrbeti, da bodo vse organizacije izpolnjevale naloge, ki so postavljene s item družbenim planom. Pristojni občinski organi morajo spremljati izvajanje tega^. plana. Da se^zadovolji izvršitev nalog tako zveznega, republiškega in okrajnega, kakor tudi tega družbenega plana kot celota je potrebno, da občinska skupščina koordinira delo vseh organizacij, posebno v pogledu investicijskega vlaganja in izpolnitve drugih temeljnih nalog, ki so določene v tem planu. Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine se pooblašča, da po potrebi daje obvezno razlago in navodila za izvajanje tega družbenega plana. Ta plan velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St; 1-30-2/64 Krško, dne 5. marca 1964 Predsednik Skupščine občine Krško ing. Franc Dragan 1. r. PREGLED dohodkov in izdatkov proračuna občine Krško za leto 1964 DOHODKI Znesek din IZDATKI Znesek din 1, del — Skupni dohodki 2. del — Dohodki, ki se delijo po posebnih predpisih 4. del — Posebni dohodki 6. del — Dohodki organov in ustanov 7. del — Prenesena sredstva 306 501 000 2 920 000; 220 800 000 18 000 000 40 421 000 Skupaj bruto dohodki Izločitve v korist: — sklada za šolstvo občine — sklada za šolstvo TI. stopnje — sklada za socialno varstvo — Sklada za zadeve invalidov in borcev NOV — gasilskega sklada — posebnega računa državne ' uprave Odvod 10 V o posebne proračunske rezerve 588 642 000 147 471 000 49 295 000 30 036 000 8 257 000 1 198 000 130 876 000 30 000 000 Ostane za kritje proračunskih izdatkov 191 491 000 1. del — Prosveta in kultura 3. del — Zdravstvena zaščita 5. del — Državna uprava in sodstvo 6. del — Komunalna dejavnost 8. del — Intervencije v gospodarstvu 9. def — Dotacije . — samostojnim zavodom — skladom — družbenim organizacijam 10. del — Obveznosti iz posojil H. del — Obveznosti iz preteklih let in proračunska rezerva 9 200 000 20 600 000 35 800 000 6 000 000 10 000 000 39 494 000 6 600 000 31 270 000 17 500 000 15 027 000 191 491 000 Skupaj izdatki proračuna X Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje" v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk ČP »Celjski tisk" Celje Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.