Gospodarske stvari. Pravi čas porezovanju bučel. Mnogo bučelarjev porezuje sem ter tje bučele, ko je strd še tekoea ia so celice še aepokrite. Stari bueelarji pa rajši takrat porezujejo, ko 80 celice že pokrite. Pravijo namree, da je takrat še le strd prav dozorjena, ker iraa takrat še le pravo množino sladkoija ia raiavljičue kislobe v sebi tako, da se hihke ne spridi ali skisa. ,,Pr. L." Krnia in mleko. Več ko ktera krava molze, več vode ia siroyine, toliko manj pa putrove maščobe iiaa mleko njeno v sebi. Krave, ki so bile po zimi slabo krmljene ia so morda celo stradale tudi spomladi pri dobri klaji ia strežbi pičlo putra ia sira dajejo. Krompir s suho klajo daje maogo mleka, vendar pa jo iiuter iz takega mleka manje dobrote ia vrednosti. Pivove tropine dajejo amogo mleka, pa slabijo kravo. Sol, laaeao seme, trava, otrobi, repaa meteriea, s slaiao potaešaaa, poraaožijo kravino mlečnost. Trikrataa niolža na daa daje več raleka aego jedaokiatna ali dvakralna. Luk, bezeg, trenek, na paii povžit daje raleku aeprijetea greaek okus, kalužaica. žafraa ma daje žolto, vrbovaik (Wind), muškatna hijacinta modro, broši!', jagodičje rudečo barvo. ,,Pr. L." Kako mušice in koinarjc pokončati. Navadni komarji prebivajo v raočvirnatih vodah ia po tihih zarožinah, ninsico pa v mlakah ia gnojaiei. Pa tudi kot lič-inka in kot pu/.a mora komar vedno aa vrh vodo pribajati, da se od easa do časa zraka navzame. Brž ko jijezrakse odvzel, tudi pogiae. . Da se pa to dose/.e, je lo treba aajteaše plasti kake oljaato tekočine. Najboljši je petrolej, katerega 1 liter zadostuje na 15 štirjaških metrov povr.šiae. Mlakuža ia voda se z drogom dobro poraeša in v i-asu jedae ure je vsa komarjeva zalega mrlva. Tako se je srenja Markolsheira vse nadlege komarjev osvobodila. V 24 urab je mestai urad v 300 mlakali petroleja vliti dal ia to skozi r-olo poletje vsake tri nedelje poaavljati ukazal.* Tri leta pozneje je bil komar ali mušiea v ti srenji že redka prikazen. BPr. L." Kako na pašnih strniinali travo zasejati. Kakor se aa prekopih ia aa straaeh pri grabnih lahko yidi, se take pašae strmine le tezko s travo zarastejo, ker dež vsako bilkieo ia klico sproti poplakuje. Da se take strmiae s travo hitro ia zanesljivo zarastejo, priporoea se nasledaje postopanje. Vzame se semeaa v jednakih delih od angleške paholke in tratne latovke seme se dobro med seboj pomeša in potem v jednakib delih z dobio črao vrtao prstijo in ilovico pomeša. Cela zmes se s stanjšano gnojnieo polije, t. j. na pol vode, pol gaojaice in s to zmesijo, kakor z mortoia strmina pievleče, katera se je prej lepo pogladila ia s škropilnico polila. Ko bi prve dai suho vrerae nastalo, se mora vsak dan prevleka po večkrat poškropiti ia potlačiti. V preteku 8 dui je cela strmina vsa zeleaa in lepo s travo zaraščena. Pr L " „11. ii. Sejmi. 21. juaija: Sv. Tomaž pri Veliki nedelji, Studenci aad Maiiborom; 22. jnnija: sv. Jurij na južni železaici, Sevaiea, Šoštaaj; 25. junija sv. Juri pod Tabrom, Koajice, Podsreda, sv. Jaaž aa dravskeai polju, sv. Lenart, Eibnica, Žetale; 26. jua.: sv. Lovrenc.